k Največji alorentki dnevnik ▼ Združenih državah Volja za r»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list.slovenskih.delavcev T Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States* b Iasued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHclaea 3—3878 NO. 80. — ŠTEV. 80. Entered u Second Clan Matter. September 21, 1903. at the Fort Office at New York, N. under Act of Concrem of March 3, 1879 TELEFON: CHdaea 1 187» NEW YORK, MONDAY, APRIL 6, 1931. — PONDELJEK, 6. APRILA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK DEMOKRATSKI STRANKI PRETI NEVAREN RAZKOL ČLANI NARODNEGA ODBORA MORAJO POJASNITI SVOJE STALISCE NAPRAM PROHIBICIJI Predsednik demokratskega narodnega odbora, J. J. Raskob, je razposlal okrožnico, v kateri zagovarja načrt, da bi imela vsaka posamezna država pravico odločevati glede prohibicijskega vprašanja. — Demokratje v južnih državah se morajo pobotati z demokrati na severu. — Demokratska stranka ne sme zanemarjati tako važnega vprašanja kot je prohibicija. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — John J. Raskob, predsednik demokratskega narodnega odbora, je poslal vsem članom narodnega odbora o-krožnico, v kateri jih je pozval, naj pošljejo osebna priporočila za strankin program za prihodnje leto ter naj posvete posebno pozornost prohibicijske-mu vprašanju. Okrožnica, ki je bila danes objavljena, vsebuje ponovno Raskobovo priporočilo za načrt samodo-ločbe, ki je bil pred kratkim predložen izvršilnemu odboru ter je izzval velik srd med južnimi demokrati, ki so pod vodstvom senatorja Josepha T. Robinsona. Raskob piše, da svoj načrt zato zopet predlaga, da bi zamogel vložiti predlog za nadomestilo osemnajstega amendmenta. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi imela vsaka posamezna država pravico obdržati prohibicijo ali jo pa odpraviti. Predlog stavlja v upanju, da se bo narodni odbor končno definitivno izrazil glede tega perečega vprašanja. Za demokratsko stranko je največje važnosti, da se demokratje južnih držav, ki so izraziti suha-či, pobotajo z demokrati severnih držav, kise vedno bolj odločno zavzemajo za preklic osemnajstega amendmenta. t — Ako ne bo mogoče doseči sporazuma, — pravi Raskob, — bomo morali prej ali slej spoznati, da se je demokratska stranka razcepila v dve stranki. Nihče namreč ne more utajiti dejstva, da bodo demokratje velikih severnih držav, kot so New York, Massachusetts, Connecticut, Ohio in Illinois, volili le takega kandidata, ki se bo zavzel za preklic oziroma modifikacijo osemnajstega amendmenta. — Prohibicija je tista sporna zadeve, glede katere se je unel oster boj v naši lastni stranki, in baš zato je treba posvetiti prohibiciji največjo važnost. — Morda je to nevarna komplikacija. Tudi rak je nevarna komplikacija. Ali bi ne bilo smešno o-malovaževati znanemnja raka? Baš tako je sme-sno, obenem pa tudi nevarno za demokratsko stranko, ako omalovažuje prohibicijo. — Nadvse krivično bi bilo tej ali oni državi vsi-liti pijačo, ako jo noče. Isto tako krivično je pa tudi odrekati pijačo državi, katera jo hoče imeti. Nobeni državi se ne sme nalagati postav, s katerimi se ne strinja. Okrožnica, ki je j ako obširna, vsebuje tudi Ras-kobova priporočila glede tarifnih vprašanj, ureditve trgovine, pomoči za far mer je, zavarovanja proti nezaposlenoti in petdnevnega delovnega tedna. Polovica okrožnice, ki vsebuje nad štiritisoč besed, je posvečena prohibicijskemu vprašanju. Raskob upa, da bo vseboval strankin program določbo, da morajo narodni zastopniki*v kongresu glasovati za resolucijo, ki bo dala prebivalcem posameznih držav priliko, pojasniti svoje mnenje o samoodločevanju. — Vsak patriotični prohibicijonist se mora strinjati z resolucijo, ki bo odvzela to sporno vprašanje iz rok politikov ter ga poverila direktno narodu. — Ako nominiramo moža, ki se bo v svoji kampanji zavzel za samoodločevanje posameznih držav, bo brez dvoma izvoljen. Vsak tresnomisleč človek gft bo volil, vedoč, da zastopa liberalne nazore. 20 PLENILCEV USTRELJENIH V MANAGVI Mornariški vojaki postopajo brezobzirno proti roparjev v opusto š e-nem mestu. — Pomoč za prebivalstvo. MANAGUA, Nicaragua, 4. aprila. Mornariški vojaki Združeni^ držav ravnajo brezobzirno proti ljudem, ki se skušajo okoristili z nesrečo drugih. Vojaki ustrele brez pomisleka vts-Jkega, ki ga zalotijo pri rcijju. Dcsedaj je bilo ustreljenih že 2r roparjev. Medtem pa se dela z mrzlično naglica pri organizaciji, reševalne akcije. Ameriški trgovci in vojaki pomagajo po moči. Vodstvo se nahaja v rokah Ernesfca Smitha, ki je dospel včeraj z letalom ie Miami. Prizor, ki se je nudil, je bil v resnici ginljiv. Mesto je bilo kup razvalin. Swift je izdavil, da ni še nikdar v svojem dolgem življenju videl takega opustošenja. Bolesti nesrečnega prebivalstva, ki je ušlo pogubi, pa. ni bilo še konec, Vladalo je pomanjkanje vode in ipretil je izbruh nalezljivih bolezni. Veliko zadrego so tudi tvorili psi, ki so se potepali naokrog brez gospodarja. Mornariški vojaki so ustrelili vsakega psa, katerega so našli, kajti (bali soi se izbruha stekline . Psi so tposlail vsled pomanjkanja vode zelo nevarni. Dosti ljudi je bilo že ugriznjenih od psov in so dobili steklino. Ženske in otroci ameriških vojakov in drugih ameriških prebivalcev Mainague so medtem dospele v Corinto, odkoder bodo spravljene z bojnimi ladjami v San Francisco ali pa v New York. Štiri letala ameriške zračne črte so .prevedla 200 ameriških žensk in otrok v Corinto. ROMUNSKI KABINET JE RESIGNIRAL Poslanik Titulescu bo najbrž naslednik Miro-nescu-ja. — Sodba podonavske komisije, k i je dovolila sovjetski Rusiji prosti prevoz, j e razočarala Rumunsko. BUKAREŠTA, Rcmunsca, 4. apr. Vsled parlamentarnih težkoč je vložil danes ministrski predsednik Mi-norescu s svojim kabinetcm resi-gnaci j o. Nikoluj Titulescu, poslanik1 v Londonu, ki je bil poklican do- 1 m sv, bo najbrž (pozvan, naj sestavi j novo vlado. Kabinet je odstopil po dolgi konferenci med ministrskim predsednikom ter voditeljem Ducco, liberalcem George Bratianom tier profesorjem J:argasom, nacij ona lis torn. Splošno se domneva tukaj, da je nastala kriza vsled razlik v mnenju radi imenovanja naslednika industrijskega ministra Manolesm. Karal je baje skušal ohraniti ministra j v uradu, d očim je skupina vlade zuhtevala njegov odstop. Kabinet Minoresca je iprlšel v u-rad oktobra meseca leta 1930. VSTAJANA MADEIRI Portugalska je poslala petsto vojakov na otok. Vstaši so zaprli portugalske uradnike. LIZBONA, Portugalska, 5. aprila. Na izredni kabinetni seji so bile sprejete odredbe za zatrt j e vstaje na otoku Madeiri. Vlada je poslala na otok petsto vojakov. V Funchai, glavno mesto Madei-re, je (bilo poslanih pred par dnevi več brzojavk, na kaT.ere jpa mi bilo nobenega odgovora. Oblastim se je to čudno dozdevalo. Pozneje je pa brzojavil poročnik Cam oris, da na čelu je vstaji ter da se ne bi nikomur drugemu vkkmil kot edinole ustavni vladi. Vstaji so baje zaiorli vladne uradnike. __ ' # Otok Madeira je portugalska last ter je odaljen 449 milj od maro-obalL V JERUZALEMU JE BILO MIRNO Vojaki s strojnimi puškami so zasedli strate-1 gične točke. — Sprevod mohamedancev se je po-popolnoma mirno za vršil. JERUZALEM, Paistina, 5. aprila. Na vseh istraitegičnih točkah mesta so bile danes razpostavljene strojne puške, ipo cestah so pa pjuiruli-rali vojaiki, da preprečijo možne nemire. Iz He-prtco prve kitice, le redko, skoraj nikoli ae ne Igra druga polovica. To ima svo) fvtsrok. Občinstvo zna na-pamet večinoma samo po-kltice, 4očAm sutjadriL-* 00 patorlco le redki. In sedanji spor tfe nastal bad earwdi poito-nrto® kitice. je ptwit wumjLfltwIffOMi y, t kaiteraa tnii, <1a besede: "Coofounid their politics — Frustate their knawish tricks", to je želja, da bi Bog preprečil njihove (kraljevih sovražnikov) naklepe in podle nakane. Dotfcčno pismo je priobčil 'Times', in takoj so začeti prihajati od vseh strani predlogi glede tepremembe besedila. Zadeva je priMa celo pred parlament, kjer je pa kancelar Snow den izprememibo besedila odklonil z motivacijo, da gre pri državni himni za melodijo, ne pa za besedilo. POZIV l Vai naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla narečaka zafist, so naproScni, da jo po mo-žnoeta 2iiiipiej obnove. — Po Versaihski mirovni pogodbi je bil "Anschluss" prepovedan in ta prepoved je bila pozneje potrjena še z raznimi mednarodnimi dogovori. Ali čim bolj je bil "Anschluss" prepovedan, tem bolj ga je hotel nemški narod in Qe ga ni bilo mogoče naenkrat in pravilno izvesti, pa so ga začeli Nemci via facta urejati. Izenačma sta bila avstrijski in nemiški zakon, uradniki so dobili iste uniforme, povsodi se je de-j-ansko izvajalo zjetfinjenje Avstrije in Nemčije. In ena zadnjih etap dejaske priključitve Avstrije k Nemičiji je v pred "kratkim oficijel-no napovedana carinska unija med Nemčfljo in Avstrijo. Kajti isto carinsko ozemlje dejansko združuje dve državi emo celoto, pa čeprav ohranja formalno še vsaka država svojo samostojnost. S carinsko unijo je prvo poglavje "Anschlussa" izvedeno in v tem je pomen carinske unije pa tudi vseh protestov proti tej uniji. Obenem pa carinska unija dokazuje, da je nemška nacijcmalna misel premagala v Avstriji vse pomisleke. Vsa leta po vojni je pravzaprav Avstrija žiivela samo od tega, ker so "ji zapadne velesile vedno znova dajale nove koncesije, da tako Avstriji praktično dokažejo, kako nima za njo "Anschluss" smisla. Svojo valuto je uredila Avstrija le s pomočjo zapadnih držav, denar za velike investicije v svrho obnovitve avstrijskega gospodarstva so dale zopet zapadne države in tudi pri reparacijah je bila Avstrija iz istega vzroka deležna vseh obzirov. To naklonjenost pa bi Avstrija uživala še sigurno natprej, ker bi ji pač zapadne države še dalje dokazovale, da je "Anschluss" za Avstrijo gospodarsko škodljiv. Trezni avstrijski gospodarji morajo to tudi gladko priznati. V zvezi z industrijsko že prerazvito Nemčije ne more Avstrija vzdržati konkurence in nedvomljivo mora pasti na stopnjo nemške kolonije. Dunaj, ta mnogo prevelika prestolnica majhne republike, bi mogel še nekako vzdržati svojo pozicijo le vsled svojih prejšnjih stikov z na-sledstvenimi državami in pa vsled svoje posredovaolne vloge med za-padom in jugovzhodom. V trenutku ko grade, oarinefko unijo med Nemčijo in Avstrijo, pa je tudi te posredovalne vloge konec in Avstrija postane le izhodišče za nemško gospodarsko prodiranje na vzhod in jugovzhod. Bilanca je za Avstrijo torej v tgospodarskem pogledu absolutno negativna. Drugače pa je z Nemčijo. S carinsko zvezo z Avstrijo more Nemčija zopet pričeti obnavljati svoj stari načrt Srednje Evrope. Od Berlina do Aten naj bo ene gospodarsko ozemlje, na katerem bo neomajno vladala nemška industrija, vzhodne ha jugovzhodne države pa bi za vedno ostale le agrarne države. Industrija prinaša bogastvo in razvoj »Ln to bi bilo v novi Srednji Evropi nemiški monopol, revščina agrarne produkcije pa hi smela o-stati drugim. Z nemškega stališča je ta načrt čistko razumljiv, vprašanje pa je, če ni že zakiaisnel. Povojni razvoj Evrope je namreč že dokazal, da vzdrži že združena Evropa komaj konkurenco z drugimi velikimi gospodarskimi enotami. Nemška Srednja Evropa pa nujno deli Evropo v dva dela in tako je nova; carinska unija največje nasprotje panevropski misli, ki kljub vsemu ventiarle prodira. Že celo pa mora ta misel pridobiti, če se bo sovjetska Rusija še v večji meri pojavila kot konkurent. Nem'ci sicer trpajo, da bodo iz političnih vzrokov z Rusijo vedno na dobrih nogah, toda ti upi ne bodo mogli rešiti nemške industrije, ki-dar bodo ponujali sovjeti blago, ki se izdeluje skoraj zastonj. Pa še drugo vprašanje je, če bo namreč Nemčija sploh megia vzdržati pritisk zapada. ki pač ne bo mogel tako bres vsega' sprejeti nove cepitve Evrope v dva taibora. Zas-nkra-t je carinska unija med Nemčijo in Avstrijo Sele napovedana in Nemci smatra jo za potrebno, da so omilili še to napoved z vabilom, da še druge države pristopijo k tej uniji, rfo vabilo seveda nima praktičnega pomena, je pa v njem znak slabosti, ko morajo Nemci demontirati politične posledice najnovejšega dogovora med berlinsko in dunajsko vlado. Če pa«bo ta de- ŽENSK JE VEDNO VEČ, OTROK PA VEDNO MANJ Žensk je bilo v nekaterih deželah že £red svetovno vojno precej- manj kakor pa mtašJtih, pa se je to razmerje še poostrilo, v Nemčiji je prišlo pred vojno na 1000 moških po 1029 žensk, po vogni pa jih pride 1087. Na Francoskem je prišlo pred vojno na 1000 moških 25 žensk več, danes pa. že kar no. Celo na Boi-garsksm in v Grčiji, kjer je bilo vjred vojno precej več moških kakor žensk, imajo danes več žensk kakor moških. Manj žensk kakor moških imajo samo v Rusiji, na Danskem, na Švedskem in na Norveškem. Zanimive so tudi te-le številke iz nemške statistike: Na sedem milijonov žensk, k so stare 18—35 let, pride komaj 4—5 milijonov moških v isti starosti! To se pravi, da je nad 2 mili jenu žensk v najboljši dobi v Neimčji forez moža in te si mora-pjo same islužilt svoj kruh. V Nemčiji je res vsaka četrta ženska zaposlena zunaj doma, v Avstriji pa eelo vsaka druga (42 odstotkov). Boj za vsakdanji kruh je tudi za ženske vedno hujši in težji in zato ni čudno, če števili o samomorov med ženskami vedno raste. Same sebe pomori največ žensk od 36—60 leta starosti med mlajšimi ženskami od SANDINONAJ PRENEHA S SOVRAŽNOSTMI MEXICO CITY, Mehika, 4. apr. Dr. Pedro Jose Zepeda, ki je inozemski zastopnik vstaškega voditelja Agustina Sandana, je poslal slednjemu brzojavko, naj preneha z napadi na .ameriške mornariške vojake, ker so ameriški mornariški vojaki edini, ki zamorejo nuditi nekoliko pomoči vsled potresa zbeganemu prebivalstvu. Splošno prevladuje mnenje, da se Sanddno vedno pokori Zepedovemu nasve&u. MAJOR FRANCO JE ZOPET NA ŠPANSKEM MADRID, Španska, 4. aprila. — Policija (preiskuje, koliko je resnice na poročilih, da se znani španski avijatik in revolucijonar Ramon Franco mudi na Španskem. Videli so ga baje v San Sebasfcianu. SLAVONIC AMERICAN YEAR BOOK" je zelo zanimiva * knjiga, ki jo je izdal Slavonic American Progress ................ ....... ^ Club, kateri bo izdal podobno knji- maU tU* dOSggeI. ^ I^men' Je' 20—30 1eti Va'Tr^mcmorov pre- ,go vsako le:o v angleščini v svrho več ko dvomljivo in vse kaže, da je s carinsko unijo dokazano le to, da streme Nemci še nadaje za svojimi predvojnimi cilji. pa AZIJA ZIBELKA ČLOVEŠTVA Dr. S ven Hedin je prekinil, za nekaj mesecev raziskovanje v srcu Azije in se vrnil v domovino, da poroča o uspehih svojega dela. V svojih predavanjih in v zanimivi knjigi "Tajne puščave Gobi" je o_ pisal razvoj znanstvene ekspedici. MEXICO CITY, Mehika, 4. aprila. Vkratkem se bo začel proces proti i o v? - , desetim članom vojaške garde, ki so je, ki je raziskala 5 milijonov kva_ ____„ .. _ . ' dratkiilom phrrw nhKAca 1 f\nr\ 7«TH lin J » dratkiiometrov obsegajočo zemljo. Sven Hedin vodi sam to ekspedici. jo, ki je največja in najbrž tudi najvažnejša, kar jih je bilo doslej. V ekspediciji je 25 švedskih in ki. tajskih učenjakov poleg mnogih a. sistentov in pomožnih moči. Opre, mo in pripomočke ekspedici je pre_ naša več velblodjih karavan. — Ozemlje, ki ga je treba raziskati, so razdelili na mrežo in dodelili po. edine odseke manjšim ekspedici. jam, ki jih je 9. Tako so znanstve. no preiskali notranjo Kitajsko, po. sebno pa puščavo Gobi iz biološke, ga, zemljepisnega, astronomskega botaničnega, zoološkega in etnoj* grafskega vidika. Najbolj presenetljiva je ugoto_ vite v, da je imela Azija v ledeni dobi veliko sredozemsko morje, od katerega je ostalo samo premikajo, če se Lopnorsko jezero. Ekspedicija je našla okamenele okostnjake o. geomnih kuščarjev. Ena postran. skih ekspedicij je naš'.a na bregu reke Ecingola literaturo iz dobe Han in 50,000 kulturnih predme, tov iz mlajše kamenite dobe. Sven Hedin pripoveduje v svoji knjigi o pohodkih in običajih prebivalstva, ki je živelo v teh krajih pred 5000 let iin je izviralo najbrž iz rodu Sinanthropus Pepinensis. Slavni raziskovalec pravi, da se je pre. pričal, da je Azija zibelka člove_ štva. Special Interest Accounts Uprava *"G. N/ , .....^^ŽtS&žL Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamore vsak vlagatelj dvigniti vsaki eas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. % ... f Vloge obrestujemo p+ 4% in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. I ! Sakser State Bank DSPOSITOftY OF THE STAT8 OP fUNV VORK , 82 COKTLANDT cej manj. Kljub velikemu številu žensk je porodov vedno manj. Na Nemškem zaznamuje statistika ravno (polovico manj porodov kakor pred vojno. V Londonu se rodi na vsakih 1000 prebivalcev na leto po 17 otrok, v Parizu po 15, v BeT-linu pa komaj po 10. PROCES PROTI ZAROTNIKOM governor ju države Zacatecas. !III1!11MIIIII!!)11IW POZOR Nekateri nam še ved-. * . v no pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortland* Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West I8th St., New York, N. Y, t kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zaFepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. tesnejših kulturnih odnošajev z Ameriko. Knjiga vsebuje vsakovrstne članke, med njimi: Slevanski narbdi — poučen in informativen članek o slovanskih narodih; Tesla — čudoviti mož — študija o največjem elektrotehničnem ženi ju na svetu; Hrvatski harlekin je šaljiva povest iz življenja hrvatskih delavcev v Ameriki. V knjigi so zastopani Tolstoj, Dostojevski, Gorki, Pavlovič, Falkov-ski, Preveden, Georges, Gecan, Kol-ski, Gregoriev in drugi. Poleg krasnih ilustracij vsebuje knjiga tudi imenik nekaterih slo-vanskh organizacij v Ameriki. Knjiga je posebno primerna za tukaj rojeno slovansko mladino. Stane $1.00. Naročila sprejema tudi Glas Naroda. | Peter Zgaga | KDOR SE NIMA SLOVfeNSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 V CENA 50c Po zanimivem £ti vu presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 2& CENTOV Naj naroči, dokler jih . imamo še v zalogi. 'GLAS NARODA' »6 W. 18tt» Street New York City f............ imajo velik uspeh t Po dolgem, dolgem času so sled^ njič vendarle priznali v Washing-tc-nu, d»a» v Ameriki ni, že vsaj začasno, piMV posebno velike pa-ospe-ritete. Toda prosperiteta je po:rebna, tako revežu kot bogatinu. In vsled tega si izmišljajo in priporočajo vsakovrstna zdravila in najrazličnejše pripomočke za odpravo sedanje depresije. Nekateri javijo, da bi oili takoj deltiini velike prosperitete, če bi se suhači nekoliko spametovali ter dovolili ljudem dobro in užitno pijačo. ' Jaz resno dvomim, da bi imeli prosperiteto, če bi bilo na vsakem vogalu dobro pivo oziroma vino napreduj. Nak* prospritete bi ne imeli, toda nekeliko 'lažje bi v tem slučaju na prosperiteto pozabili. * — Kje je pa tvoj dom? Odkje si si doma'? — so vprašali mornarja. — Jaz sem vsepovsod doma. — Ali si sam? Ali imuš ženo oziroma ljubico? — Djubico imam, — je dejal mornar. — Kje jo imaš? — Doma — je odvrnil. * — Oh, tako sem nesrečna, — je stokala mlada žena in takole pojasnila svojo nesrečo. — Štirinajst -dni sem poročena, toda moj mož je tako raztresen, da ne ve, kaj dela. Ko začnem po večerji odna&aiti posodo z mize, mi da vedno deset centov najpittne. In ko mu pomagam obleči suknjo, mi tudi da d-e'se't centov. — Kaj boš nesrečna tzjiztrantega [— so ji rekli. — 3oga zahvali, da imaš tako dobrega moža. Zameriti mu pa tudi ne smeš, ker je zadnjih petnajst let vedno v o&tariji obedoval in večerjal. Navada je pač železna srajca. — Saj mu ne zamerim drugega kot to, ker me hoče tudi polj-ubiti, ko mi da napitnino. * Goispodar je bil izredno dobre volje, ko je potrkal na vrata in vstopil v njegovo pisarno bojazljiv pisar, kateremu ni hotela beseda z jezika. — No, po kaj ste »prišli? Kaj želite? Pisar je v zadregi mencal in ni mogel z besedo na dan. — No, kaj bo dobrega? Povejte vendar. Ali hočete mojo hčer za ženo, da vam plačo zvišam? — Kar vam je ljubše, gospod, — je zajecljal. * Zdravnik je rekel, da mora mali Pepček v bolnišnico, češ, da mu je treba izrezati bezgavke. Zdravniku je lahko reči kaj takega, toda Pepčtoat pregovoriti, da bi šel v bolnišnico, je povsem druga Btvar. Deveta nebesa so mu morali obljubiti, predno se je udal. Toda pred odhodom jim je zapre- tU: — Ddbro, bom šel, če boste res dali, kar ste obljubili. Toliko pa rečem: če mi boste v špitalu položili v posteljo malega, kričavega otroka, kot ste ga lani teti Mici, bom takoj ušel". « Neki pisatelj je pisal tole pismo svoji ženi: — Če -te vprašam, ali naj ofolečem zimsko suknjo ali povišqUc, mi ne odgovarjaj, "da moram to sam vedeti". Za tebe, ki si se zvezala z menoj za vse življenje, se ne spodobi, da me puščaš pri tako važnih odločitvah na cedilu. Nikdar mi vedno ne toil, da nimaš kaj obleči, ampak rajše me tolkži, če nič ne zaslužim. Ne prioarievaj. si samo biti moderna , amfcjtak glej, da boš meni všeč. Ne vprašaj me takoj po kosilu, kaj bi rad večerjal; sit človek ne more delate jedilnega lista. Ne vrjemi, da samo ti Vse najbolj veš; 'tisti, ki vse * najWj vč, sem jaz. Če kaj ne morem nad ti, Jena z bohotno krono kodrov, ki so na vseh straneh pogledovali izpod klobuka. Izpod čela so gle_ dale velika sinje oči, lica pa so se rdeč la. kakor da je dahnil škrlat v pernice. Postave ni bila posebno visoke, a noge je prestavljala tako nežno, da so ga njih kretnje kar opajale. Oblečena je bila zelo pre_ presto. Pisatelj si je rekel: to je ženska z okusom. In je bil ve§el, da je imel toliko smisla za take fine. "Poznala" sta se že dobro leto dni. V začetku sta se le bežno spo. gledovala, takole mimogrede, česar je bi on zelo vajen. Nekega dne, v začetku aprila, pa so se ujeli nujni pogledi. Razločno je videl, kako je v njem zavalovala kri. O, bila je sladka, ljubka, pretkano lepo v svojem pomadanskem kostumu. — Oko mu je tudi povedalo, da je zelo harmonične rasti. Odtlej sta se sreča vala vsak dan. Najbrž je prihajala z nočne služ. be, mogoče iz telefonske centrale a\l iz kakega podobnega uradja. Toda nemogoče« Bila je preveč sveža za žensko, ki se vrača z nočne službe. Telefonistke so po prečutih nočeh zbita, oči se jim vdirajo globoko v votline. Nu, si je mislil Aim, mogoče je neodvisna mladenka, ki si je na. pravila za življensko pravilo, da zgodaj vstane in gre ne izprehod. Kakopak, tako Je, drugače ne mo. re biti! Odkod sicer njene fine po. teze? Odkod njen elegantni način hoje? Ni dvoma, da Je neodvisna dam^ Saj leži nad njo nekaj iz. rednega, neki čar, obdaja jo me. glica prelesti. Nekega dne, ko sta se zopet sre. NEZNANA LEPOTICA čala, je Gunnar Aim privzdignil klobuk. Roka se mu je kar impuL zivno sprožila do pokrivala — res ni mogel storiti drugega! Odgovo. rila je z rahlim nesmeškom. Tako sta se seznanila. In vendar se še vedno nista poznala. Zdaj pa se je vse bleščalo v tem ' krasnem jutru. Celo dih pomladi je visel v zraku. Aim je čutil, da ne bo ostalo dolgo pri njegovem pla. toničnem pozdravljanju. Nekaj mu je pravilo, da mora neznano lepo. tico ogovoriti, ji stisniti roko — ' spoštljivo, seveda — vsaj do na. daljnjega. Tedajci se je pokazala izza ogla. Koraka je ponosno kakor krajica, predstavljala je nožice nežno — oj! Gunnarju Almu je začelo plati srce. Tako zelo ga je bila omami, la ta ženska, tolikanj ga je bila o. čarala njena vnanjost. Bližala se mu je s počasnimi ko. raki. Tudi on je jel stopati počas. neje. Zopet je videl, kako ji rde li_ ca. škrlat v puhu. Res — moral jo je ogovoriti! Bilo je podoba, da si je tudi ona želela isto. Z dekliškim nasmeškom na obrazu se je ustavila, či so se ji zaiskrile, v lica so se ji vdrle majhne, očarljive jamice. Nagovorila ga je: — Toliko časa se že srečavava. Menda že delj ko po leta.... — O, — je odvrnil, — delj, mno_ delj. Celo leto že, gospodična. Do. voite, da se predstavim. Gunnar Aim. Komaj opazno je nagnila tilnik. — Helling, Stina Heling, — je rekla. Ša sta na zimsko solnce in go. vorila o vetru In vremenu. Kako rad bi jo bil vprašal, kaj dela, kje je zaposlena! A rajši je molča. V nekem pogledu se mu je videlo celo mikavno, da ni silil s tem vpraša, njem na dan. Deja si je: v skriv. nostih je privlačnost. Na oglu neke ulice sta se razšla. Gunnar Aim je bil ves srečen, ko je nadaljeval ta izprehod. — Kako dražestno, očarljivo j žensko bitje! — si je mislil. Nekega jutra je sedel Aim pri pi_ sahii mizi. Pisal je novelo, ki se mu jo bili naročili. Z delom se mu je zelo mudilo. Proti svoji navadi je mora opustiti jutranjo šetnjo in tudi srečanje s svojo srčno damo. To ga je nekoliko vznejevoljilo. A NEKAJ OflLNKA V KRALJESTVU MRAVELJ Mnogo je lastnosti, ki jih imajo mravlje skupno z ljudmi .Med dru. gimi tudi lastnost, ki je obstoju njihovih državnih tvorb prav tako nevarna kakor obstoju človeških držav: poželjivo«t po omamijajočih pijačah. A dočim si jih ljudje prL skrbujejo po stranskih poteh, po težkih kemičnih procesih, so našle kmalu se je spomnil, da mu je vče_ j mravlje mnogo preprostejšo pot. raj povedala, da je danes ne bo na | v svojih državah imajo celo vrsto izpregled kakor običajno. Rekla je, žuželk, ki jim v plačilo 7a gosto, bila, da bo malo poležala. To ga je ; Uubnost nudijo zafelen; opoj. zopet pomirilo. Sedel je za mizo! dalje. } NOVI NAPAM FAŠISTIČNEGA TISKA Doji molitve za slovansko manjšino v Julijski Krajini je dal italijanskemu listu novega povoda za neupravičene silovite izpade proti našemu ljafdstvu, raroti slovanski duhovščini vobče in posebej še proti katoliški cerkvi. Isti listi, ki so v cake meje vatikanskega zidov j a, more Vatikan dopuščati zlorabo cerkve v namene take vrste? Po tem uvodu priobčuje "Piccolo" mnenja nekaterih ugledne j ših listov iz notranjosti Italije. 'Lavoro Fascists" označuje molitve kot nekako versko blaznost, slič-no srednjeveškim podvigom otroških nedavno še zavračali papeško oblas:; križarskih vojsk in z narejenim o- Te žužalke so pravo utelešenje. • litv^* s"VTa^ va. *iste čarovnice, ki zavaja s svojimi j S3 sedaj čadijo, zakaj Vatifcin molči In zakaj ne nastopi proti "bogo-kletasmu početju" 'j uigo slovanskih katoliških škofov .ki da so s svojim pastirskim listom odredili "mo-po jugoslovanskih Ko je odložil pero in jel pre ,,ltimi lasmi lahkomlselne žrtve. cerkvah misije vati, pa je zagleda na na. sprotni strani čisto ozke uice od. ) Styarno povedano: po raznih me.! Tržaška T'ta "P'-3cclo i stih telesa imajo rumene šope ko_ ! lo- in "Popo- pirajoče se okno. Roke so bile po_! . . V. "T 10 pxk*>čujeta d-aljše izvlečke iz na stran, pofcasa. | ^ - se je ženski obraz. Bledo obličje * . , , . . ved-a se sama dodajata kopo lzmis- j o«. uia*. ^^ uuul-Jc že vonj te tekočine, ki je sama na __.. _ . , . . __ je imelo pod očmi velike temne I . , . ljenih erutkov m cbdolz.t&v. Oba . , . i sebi neskodlj.va, opaja mravlje, k:!_r-^^j .. . kolobarje. Oci so se motno zazrle „, . ________' „ „ prinašata tendencijozm opis dogod- _ . „ _ , redijo svoje nevarne goste na vse . v solncno luc. Za njimi se je pri. ... , .. ;kov na dan molitev oo naših me- j J - mogoče načine, samo da jim ne u_ , , _: ... ..__ ... . . _ ... 5::in, kvkar ga je razširila po Italiji idejo s svojim eliksirjem. Redijo , ° ^ j --v, . ____. . ... ... „„ uradna agencija Štefani. Nedeljski jih m negujejo bclj nego xastn. za. kazala skuštrana glava in umaza. na srajca. Aim je planil kvišku.— Saj to je bila ona! Ona, očarljiva, zapeljiva lepotica, ki jo je obože. val in katere si je tako želel. Da, ona je bila. Na tem se ni dalo ničjnašaja j:h £kozi svoje. gnezdo in|ki ^ Popravljajo nanjo sovražniki lzpremeni'ti.... | na.solnce kakor nebogljene otroke, jKa-Jije". Aim se je hotel umaknti, ko so se rod — in tc je tista nevarnost, ki ogroža mravalj^ke države. Pitajo jih z najboljšimi "grižljaji", pre„ "Piccolo" vidi v poslanici zagrebškega nadškofa le napoved za "eneirgično protitalijansko akcijo, • v primeru napada s strani sovraž. | v 3vezl s tem p:>roia n.£,: c pri I nih mrovpli iiVi rpšnipin nrpi npor.-> ... _ _ njene oči srečale z njegovim po_ | nih mravelj jih reSujejo prej nego' S \ KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i.— Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." gledom. Nekaj trenutkov ga je gle dala, potem pa se je zdrznila in kakor bi jo bil nezaželjen človek zasačil in flagranti, je izginila ter naglo zastrla okno. Almu je padlo pero iz roke. To je bilo odkritje! Seveda ga je bila videla in tudi on je videl njo — nepočesano, neoblečeno, v umazani srajci.... Postalo mu je težko pri srcu, da ni vedel, ali naj se joče al: smeje. Zato se je smejal. Na?adnje si je rekel: — Nu, dr. žal se bom tako, kakor da nisem opazil ničesar. Kakor, da ni bilo nič.... Radoveden sem, če me je ona spoznala. Drugo jutro je šel svojo običajno pot, in glej, ona se je, kakor vedno, prikazala izza ovinka. Že od daleč je prežal na njene izskre se oči. Ustavil se je za trenutek in se_ gel po klobuku na glavi. — Dobro jutro, gospodična Hel_ lingova, — je rekel. Ona pa ga je ošinila s tako hudim pogledom, kakor bi mu hotela iz. praskoti oči. Slišal je samo, kako je siknila med zobmi. — Podlež! Potem je izginila. Aim je še trenutek počakal — nato se je še enkrat ozrl za njo. Prižgal si je cigareto in stopil da. Ije. — Nikar ne sanjarimo, ne fan_ tazirajmo in ne pišimo pesmi! — si je rekel. — Resničnost, dragi gospod pisatelj, prekaša vse izrod. ke človeške domišljije. ipravcth, ki se vrše na Dunaju za se- lastni zarod - in vse to za kaplji. 3tan2k zasic.pnik;>v narodnih manj- co sadke pijače, ki jim jo daru_|š:n v Ita.nji in orayi nato. „Ta jejo od časa do časa plavolase ^^ ^ ^ na solidare _ carovnice 1 * i test mamj-line vseh narc dov, ki naj nastopijo proti postopanju fiši- gerčenjem sprašuje: "Kr-i pa delv. visoka cerkvene hierarhija, kaj dela 32 2jvišji paglavar, ki nosi veli-ksnsko odgovornost za vzdržan je cerkve? Proti srednjeveškim iublo-dam je vselej nastopil z odločno strogostjo, zakaj sedaj dctpuiča tako loogokletstvo in tako kruto pro-fanacijo božjih simbolov? Najhujši n:'pad s je privoščil v "Po-polu d'ltalia" znani Virginio Gaida, ki je tudi avtor vseh prej-šnjh vehementnih izpadov proti naši državi v omenjnem glasilu fa-šistevske 'stranke. Članek mrgoli izmišljotin in obrekovanj in zaključuje z gorostasno izjavo, da so bile molitve "demonstracija balkanskega razbojnišlva". ki je prodrl} do italijanskih meja in je sramota za evropsko civilizacijo". CIGARETA MED OBEDOM To se pa znajo še drugače okori, stlti z brezumno ljubeznijo, ki jim i jo izkazujejo mravlje. Ob vsaki priliki se sladkajo z mravljičnim jajčeci in linčinkami — država po'agoma pada po številu prebival. ! i DRUŠTVA KL NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE -asr "GLAS NARODA" am Htm 'V trdi Es_ narodno zvezo manjšin, ki ji pred- j cofie.r da ameriška kuhinja ne za_ ^dr. WUfan m kibaje n^i-|C3taja imnGZ0 za francosk3t 0 tem se je prepričal na pojedini, ki so pušča v zvezo ■iv.&nih majtšin Polj- ske, Francije in Jugoslavije. Ker!jo ,prire,.ini njemu na Zela se je ta zveza izgubila ves ugl-.d v sve- • je ^^ ko je opazil na jedilnem tu, si hoče dr. Wilfan pomagati in listu prip3m.b3f da so alkoholne pi-doseči svoje cilje ped zaSlMto uni-;jače gC3t0in dovoljenei da jlh pa verzailnosti katoliške cerkve. Kako mcrajc> orineS;i s seboj na svoj: odgovornost. Frohibicijski ziikcn torej ni talp strog, kakor bi človek mislil. ROPARSKI UMOR Ponoči je bil v obilni Mastort pri Veli&i Kikindi izvršen grozen zločn, kia.teirega žrtev je postal 75-letni posestnik Peter Schneider. Starček je živel sam v svoji hiši, ki stoji sredi v§sd. Pred kratikim zvečer je bdi na obisku pri sosedu, pszno ponoči je pa prišel domov. Ponoči so se sptet žili iv njegovo hišo neznani zločinci, )ga ubili in oropali ter pobegnili. Drugo jutro so našli Schneider-3a mrtvega, v mlaki krvi, imel je več ran na glavi in po telesu. V stanovanju so zločinci vse prerftetali ter adnesM vse dragocenosti in denar. Orožniki so aretirali več osumljencev. Američani pa pri jedi niso tako strogi, kakor Francozi. Daime in gospodje med obedom nemoteno kade, kar se zdi Francozom barbarsko. Zadnje čase se pa širi ta grda | slapnik. POZOR ROJAKI, b naslov« na BsSa, prejemate, je razvidno, kiaj Vam Je naročnina pošla. Us Čakajte torn J, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, aH pa pri člh naših zastopnikov. CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob LausbM COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, A. Sattlč. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. * Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banleto ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bilah, J. Bevfil^ Mrs. F. Laurich, Andrew SDlllar. Cicero, J. Fabi»^. Joliet A. Anzelc, Aiary Bamblcn, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Auguslln North Chicago. Anton Koboi Springfield, Matija Barboclcb. Waukegan. Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes MocnlL. Kansas City. Frank Zmgmr MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, IT. Vodoplw MICHIGAN Caliunet, M. F. Kobo Detroit, Frank Stular, Ant. J*-nezich. MINNESOTA Chiaholmn. Frank Gouie. Frank Pucelj. Ely, Joa. J. Ptshel, Fr »ekula. Eveleth, Louis Qoulo. Gilbert, Louis Vssael Hibbing. John Povi* Virginia, Fra»k Hrraticfi MISSOURI St. Louis, A. Nabno) MONTANA Klein, John R. Horn. Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodeiick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha Little Falls. Frank Masla OHIO Barberton. Jonn Baiunt, Joe HI fa. Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik. Msth. raiavada irudi v Franciji, Francoski j lasti pišejo ostro prot kajenju med obedom, pa nič ne pomaga, ker gre pač za novo modo. Na oficijelni pojedini v Parizu si je neki diplomat po juhi prižgal cigareto. Njegov sosed je pc<3lal slugo v lekarno in si dal prinesti stekleničieo etra. Ko si je diplomat prižgal drugo cigareto, je postavil sosed odmašeno steklenioico k pepelnici, rekoč: — Oprostite gospod, med jedjo moram vdihavra ti eter. Upam pa, da vas to ne bo motilo. Kadilec je 'razumel migljaj in je cigareto odložil SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL...: MESIJA MLADIM SRCEM: SUNESKI INVALID, .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. _ Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. ■ biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. / a slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. burljivi doživljaji mladega mornarja. PARIŠKI ZLATAR. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar snači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. 181 strani debela knjiga % slikami. V nji je natančno BALKANSKO-TURS&A VOJNAoHsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- ja. SLO /ENSKQ " AMTSRIKANSKIvsebnjc zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR r ■ ■ m--Salo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Wen* York, K. Y. Euclid, F. 3a]t. Girard, Anton Nagode. I.orain, Louis Balant in J. Kuml« NUes. Frank Kogoviiek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikel]. OREGON Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JaUo. Bessemer, Mary Hribar Praddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavoe. Claridge, A. Yerina Conemaiph, J. Brezovec V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Macbek. Export, G. Previa. Louie Japaiii 61«, A. SkerlJ. Farrell, Jerry' Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensborg, Frank Novak. Homer City ta okolico, Frank W+* renchack. Irwin, Mike Panshek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshet*. Krayn, Ant. Tanlelj. Luzerne, Frank Baliodk. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprlvftok. Midway John 2ust. Moon Fxn, Fr. Podmlliok. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Alb J- Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Poultro. Steelton, A. Hren. unity Bta. in okolico, J. Hkerl^/ Fr. Bchllrer. West Newton, Joseph Java* Willock. J Petemal. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRQUHA: Williams River, Antoa lr«t WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik «» Jo*. Koren. SheboyBan. John Zormaa. WEST AT.T..Ta-Frank Skok. 1 WYOMING Hock Springs, Lom DUunandVlUe; Joe Rollch •O L a S R 1 1 O D i" ' NEW YORK, MONDAY, APRIL 0, 1031 mHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIliiHiimiiiiiiiiiiiiimmnng SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVUENJA. mimu Z« Glas Naroda priredil G. P. iiiiHiiiii.ninmn llllIllftllHIM. 42 (Nadaljevanje.) Kako pa je s Holimanom? Nemirno je stal pri oknu ter čakal nestrpno povratka Dagmar iz parka. Njegovi udi so postali težki, kot da je bolan. Koaiečno. po dolgem času, jo je videl prihafrati. šla je izvanxedno počasi in globoka žalost je ležala na njenem obrazu. K je iprižla nekoliko bližje k igradu, je pogledala ter pospešila korak. Hitro in elastično je odkorakala k porialu. Globoko je vzdihnil. — Ona je nesrečna na moji strani in jaz ne vem zakaj, — si je mislil sam pri »sebi. Eno uro pozneje so vsi trije sedeli pri čaju. Ona je bila povsem mirna ter kramljala z obema. Na njej ni bilo zapaziti, da je sedela še pred kratkim časom v parku jokajoča. Le oči so jo nekoliko razodevale. Zelo skrbno je ietirisala sledove solza in tudi to se ji je deloma posrečilo. Gun ter bi gotrvo ne zapazil, da je jokala, če bi je sam ne videl jokati se. Vprašal se je, če je jokala za Hollmanom, a to bi gotovo storila povsem tajno in neočito. Rekel si je, da ga ona gotovo tako strašno ljaibi, da je pripravljena doprinesti mu vsako žrtev. Vsako žrtev? Da, vsako. Sklenil je ločiti se od nje, a zavrgel je to misel takoj. Mrko je pogledal preko nje. Ona pa se je zopet smehljala. Ta smehljaj pa je bil bolesten zanj. Holiman se je kazal vedno bolj vzdržnim ter skušal vzbuditi sočutje Dagmar. Deloma je dosegel svoj cilj. — Jutri zjutraj bom zapet popravil, — si je mislil. — Gotovo je bil dober opazovalec. Zapazil je, da je manjka temu zakonu najboljšega, v bodočnosti bo moral nastopiti bolj energično, če n.)Če, da mu uide plen. ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE. Prihodnjega jutra je Dagmar zopet igrala tenis s Hollmanom. To je storila delom-a raditega, da dokaže Gunterju, da ni treba ni-kake reserve napram HOllmanu. Skupno sta odšla na igrišče. Igrala pa je danes slabše kot ponavadi. Njegove cči so požirale naravnost njeno postavo in eanj je bil naravnost užitek videti jo, kako je skakala sem in tja, udarjala po žogah ter dvigala energično raket. Ozmerjala ga je parkrat, kadar ga je polomil pri igri. Konečno pa je resignirano spustila raket ter rekla: — Danes igrate naravnosti strašno, gospod Holiman! Boljše je, če končava to igro ter napraviva izprehod skozi gezd. On je bil takoj pripravljen. — Oprostite, grofica slabega razpoloženja sem, — je rekel nato ter ji pomagal cblečl lahek plašč, katerega je vedno nosila po igri. Dagmar je zakopala svoji roki v široke in prostorne žepe suknje, petjrata, žoge ter odšla s Hollmanom, Id je že odšel po skrbno zavarovani cesti v parku. — Meni je straino žal, da ste slabega razpoloženja, mojster Holiman, — je rekla. — Jaz mislim, da sem a. Jaz hočem ohranti dober spomin na vas! Zopet Je vzdihnil. — Ali boste včasih mislili name? — Gotodvo, — vsaj gotovo takrat, ko sa bom ogledala sliko, katero ste naslikali. — Ah veste, da me je stalo precej srčne krvi, naslikate te slike? — Lahko si mislim, da je umetniku težko ločiti se od njegovih del Zopet je vzdihnil. — VI me nočete razumeti, a me vendar razumet*. Tako sta kramljala naprej. . Ona je zapazila dobro, da se je zapletel v strast. On ji je storil žal ter mu Skušala pomagati preko tega s svojo prijaznostjo. Orna ni niti slutila, da je on povsem napačno razlagal njeno dobroto ter sanjal d dobljeni zmagi. Te zmage je bil gobav, kot razvajen človek. Nadratfe bi Jo sedaj vzel v svoji roki Iter poljubil njeno usta. Ogenj ▼ njegovi notranjosti je segal vedno višje. % Doseda ae je vedno igral s svojo strastjo, kajti ženske so delale njegovo snago skrajno lahko. V temelju se je igral tudi sedaj ž rijo, a za enkrat je smatral to za tnno. Hotel Je imeti, pa čemur Je hrepenel in naravnost neznosno bi mu bilo, če t* sedaj dottrel poraz. NelaaJ čatm je molče korakal poleg nje »ter si mislil razburjeno: — če Jo sedaj potegnem na svoja praa, ne da bi vprašal, pokrijem s polj UM njena usta, potem se bo stajal .tudi njen odpor. Ona ne ve še, kaj j« IJuteoen in strast. Njen mož, ki je naravnost ribje krvi, je goto-' *o ni naučil 4e^a. Nekaj povsem deviškega Je v njenem načinu, se LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. M. instinktivno ustaljuje mojim prizadevanjem. Syoje zrnate (pa sem vendar gotov! Naučiti se mora šele, kaj je ljubezen! . Zmagal bom! Vedno bolj vroče je gnalo kcpmenje po njegovih žilah. Instinktivno je čutila Dabar, da je bil razburjen. Raditega je skrčila promenado ter stepila iz gozda na velik prostor pred gradom. V istem trenutku je videla svojega moža prihajati proti njej. Letela mu je naravnost nasproti ter vzdihnila. Gunterja je gnal nemir iz gradu v park, ker je vedel, da sta Holiman in Dagmar sama. — Ali sta gotova s tenisom? — je vprašal ter se prisilil k miru. _ Hotel sem ravno iti na iprostor! Dagmar se je sedaj čutila povsme varno ter se zopet smehljala Holl-manu. — Da, preje kot ponavadi sva prenehala. Gospod Holiman je prekosil samega sebe. Strašno slabo je igral. Holiman pa se je hitro pomiril. — Pri igranju tenisa je treba imeti poseono razpoloženje kot pri slikanju. Danes sem vedno delal luknje v zraku. Vsled tega sem si pridobil nevoljo gctipe. Sedaj si trudim potolažiti jo, — je rekel, napol resno in napol v šali. — Vi si morate zelo potruditi, _ je rekla Dagmar v istem tonu. Grof Gun ter je vedno zelo pozorno nadzoroval ljubosumnost. Čutil je iz poltoma-, da je obstajal neki tajni dogovor. Zopet je vstala v njem trašna bolečina. Poiasi so vsi trije odkorakali proti portalu. (Dalje prihodnjič.) Prihodnji izlet S parnikom po FRANCOSKI PROGI ILEDE FRANCE - Dne 25. APRILA (1.00 P. M.) Za mesec marc in april IZREDNO NIZKE CENE;za parnik "IEE DE FRANCE" stane vozni list do HAVRE in nazaj samo $146.— in do LJUBLJANE in nazaj samo $177— ter je veljaven za 2 leti. Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI 1 ,adj° VULCANIA —— Dne 14. APRILA (4.00 P M.) Vozni list stane tedaj samo $153.— do Trsta in nazaj in samo $157.72 do Ljubljane in nazaj in je veljaven za 2 leti. NADALJNIIZLETIPO TEJ PROGI IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI: — 19. MAJA, 30. JUUJA in 9. SEPTEMBRA NASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE CUNARD LINE, WHITE STAR LINE A^ES* ?°RTH GERMAN W-OYD, HAMBURG - AME -RICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge Kdor želi potovati v prijetni in*eseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanjnanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu nad 40 let in vsled to-nkoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. PotrLke, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO -__ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ...................................... M 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) Slovenski šaljive« ...............j| Slovesaki Robinzon, trd. vem. .....75 Sueški invalid ................. .35 Solne« in sence................. .65 Skrivnost najdenke ..................... .35 Skozi fiirno Indij« ............. .60 Sanjska knjiga, mala".......... .M Sanjska knjiga, največja ............ .90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea 11114-18............... 1JR5 Sredozimei, trd. ves..............M broS. ......................... Strahoto vojno ................ Štiri mrti. 4. sv................35 Smrt pred hi&o ................ .45 Stanley v Afriki .............. .50 Spomin znanega potovalen .... 1.5« Stritarjeva Anthologija broA .. .0» Sisto Šesto, povest ta Abracev .. .3« Sin medvedjega lovea, Potopisni roman ........................ J| Študent naj bo, V. ............. .35 Sveta Notburga ............... .85 Splsje. male povesti.............85 Stezosledec ..................... .34 Šopek Samotarke ............... .35 Sveta no£ ..................... .3» Svetlobe in bomo.............. LSO Slike (MeSko)...................fill Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ............... jo Spake, humoresko, trda ves .... JO HAKES. £AREVA DELA: Maebbet, trdo ves. ............ .9© broširano....................70 Othelo ......................... .74 Sen Kresne noil «70 SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Iva^ Albrecbt) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str., broširano .................... .35 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., brofi... J6% Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani .................. St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje. Izbrane pesmi, 184 str„ broširano .................... Št 5. (Fran Mučinsid) Gospod Fridoli n Žoina in njegova družina vesel omodre Crtk-e I-, 72 strani, 4 broširano ................ JZ5 St. 6. Kretan je Parnikov — Shipping Newt — =P«= (Novak) Ljubosumnost .30 Št 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila ITtva. 111 str- broš........... .35 Stev. 8. Akt. fttev. 11».......... .75 Št. 9. (TTnlv. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofij«. 347 strani, brofi. ........ .70 Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, rilljefna karikatura in minulosti, 06 str., brofi. „...... Jfi Št. 11. (Povel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., brofi....... .35 Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., brofi.......... J« Št 13. (V. M. Garšln) Nadeida Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr^ broš. ........ Št 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodnogospodarski spis, pošlo, venll dr. Albin Ogrla, 236 str^ brofl. ......................... JO Št 16. Edmond in Jules do Gon- eourt, Kenee Mauperin..........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofl. ........ .45 Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. i| Št 18. (J ar osi. Yrchllcky) Oporoka lnkovškesa srajMaka, veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 jti.. brofl. .. Jt Št 19. (Gerhart Hanptman) Potopljeni zvon. dram. bajka v potih dejanjih, poslovenil Anton • Funtek, 124 stra^ brofl. ...... M Št. 20. (Jul. Zejer) Cnsinfl In Komnrasaki, japonski roman, la češčine prevel dr. Fran Bra- 7. aprila: De Grasse, Havre 8. aprila: Mauretanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. aprita: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Koma, Napoli, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, ^ntwerpen 14. aprila: Vulcania, Trat (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lev;athan, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antweruen 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre J2. aprila: President Harding. Cherbourg. Ham burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La. Bourdotmais. Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rot terdam Augustus, Napoli. Cenova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnetonka Cherbourg 29. aprila: Mau retania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg Deutsehland. 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne aui Mer. Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa, Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee, .Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Roohambeau, Havre 5. maja: Aquitania. Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Ilajnhtirg 7. maja: Stuttgart, Cherlmurg. Bremen De Grass«. Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria, Cherbourg Bi enien, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: *I!e de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. Louis, Cherbourg, Hamburg I.aplnnd, Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoli, Genova 18- maja: Europa, Cherbourg, Bremen Cherbourg, Hamburg 19. maja: Vulcania, Trst 20. maja: • Mauretanla,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hajnliurg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogn* Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Ham-| burs Deutschland, Cherbourg, Hamburg 2:8. maja: General vnn Steuben, Boulogne S>ir Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam BelgenUind. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoil. Genova 30. maja: Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Rnchambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI izlet v 2 ZNAKOM Jugoslavijo. *, označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) lie de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29. raaja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po ftelezmcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraflajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STFCEET NEW YORK. N. Y. PRVI IZLET v staro domovino priredi KRMJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEONOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok F. S. Susteršiča, itd. Glede potnJi listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (ali K.S.KJ.), 1004 No. Chicago St., Joliet, III. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York, N. Y. 630 Ninth Ave., New York MIHALJEV1C BROS. JOHN L. MIHELICH CO. 6201 St. Clair Avenue (August Koliander) Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York St 29. Tarzan sin opte ....... .90 ' Stev. Tarzan sin opice. tr. rem. ...1.20 St. 31. Roka roko.............. JU St. 32. Živeti ................. Jtt 60. (Dostojevski) Zapiski Is .1__i St. 35. (GaJ Salustlj Krlsp) VoJ- -na s Jugurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, brofi........... it daC, 154 str., brofi............. M'gL 36. St. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkotasnih sfodMc, IL, 73 str. broš. ........................ .28 fit 22. (Tolstoj) Kreotzerjeva.... M St 23. (Soph okle s) Antigone, Salna Igra, poslov. C. Golar, 00 strn brofiirano .................... ^St 24. (R. L. Bolwer) PssMbJI inert Pospejev. L del, 355 str^ brofi. ........................ St 25. IL del St 26. (L. Andrejev) Crae mm- > *«. poslov. Josip Vidmar, &£ str. brofi. ........................ jg St 27. (Fran Erjavec) In * 80 Rr, krofi....... M (Ksaver M^ko) Listki. 144 strani .................. J{ St 37. Domače živali...........3D St. 38. Tarzan in svet ........U— Stev. 39. La Bohcme .......... JH1 St 46. Magda .40 Št. 47. MisterlJ doie............L— Stev. 48. Tarznnove iivali .... ^0 Stev. 49. Tarianov sin ........ JO St. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 St 50. Slika De Graye..........um St 51. Slav. Wade in raaaaea M St 54. V meteiu................ St 55. NamUUea Ibotaik ...... M Št 66. Te in enkral Setle .... ji St 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1^0 Stev. 58. mrtveta doma. It del St. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. IdUot I. del. (Dostojevski) JO St 63. Idijot, II. del .......... JO Št 64. Idijot III. del.......... JO Stev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deU ..............3.25 Št 66. Kamela, skozi oho Šivan- ke, veseloigra ................... Slovenski pisatelji II. sv. * Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pert 1 Perica, Čr- tte® ............................ Tigrov! zobje.....r.............................. Tik za fronto ..................... Tati«, (Bevk), trd. ves..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tanel soc. roman.................... Trenntki oddiha ................ ^ Torki pred Dnnajem ...... Tri legende • raspelo, ^rd. yea. .65 Glad (Hamsmn St 59. (Dostojevski) L del ZaplsU Is K GLAS NARODA" «1« W. 18. »t. New York .. • - —•