3 nč. 95 številka. Izdanje za nedeljo avgusta 1896 (v Trata, v soboto zvečer dne 8. avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" uhaja po trikrat na teden v testih ii-danjih ob tOFhih, četrtkih in eobotKh. Z jutranje izdanje izhaja oh 0. uri zjutraj, vooorno pa ob 7. uri veter. — Obojno izdanje stan« ; ra Jeden roeaeo . f. 1.— , iev«n Avstrija f. 1.50 i» tri tnesec, . , 3.— » , 4,.b0 ta pol leta . . „ 6,— . , „ M vse Ifito . . . 12.— . , „18.— Naročnino Je plačevati naproj na naroibo broi priložene naročnino ae uprava ne eztra. Posamične številke s« dobivajo t pi 9. dajalnio&h tobaka v lrntu po 3 nvfc. iaven Trs m po a n vč. EDINOST Oglati te raiuno po tarifa ▼ petitu; za naslove s debelimi črkami le plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne sahvale, do-maci oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iljajo uredniAtvu ulica Canerma it. 18. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovaoa ae ne •prejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklaranoije in oglase sprejemu 11 pravniitvo ulica Molinn pit-nolo hAt. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst, Odprto r u ki umu QI cije to proste poAtnine. ko. ■JIKO.II I. MM". Zaključek je jasen. In naj reče kdo kar hoče: mi Slovenci napredujemo vendar-le. Vidnih vspehov sicer ne morem pokazati na nobeni strani, kajli še danes nas opominjajo v Ljubljani ob vsaki priliki, da je nemštvo ona os, okoli katere se suče nsoda naše domovine; še danes ima nemštvo na spodnjem Štirskem toliko moči in oblasti, da nemška veljava ni v nobenem razmerju ni se številom Spodnještir-skih Nemcev, ni z njih važnostjo v gospodarskem pogledu; še danes se mora slovenstvo na Koroškem gibati'in pehati kraj svojega — groba; še danes režejo na Goriškem Italijani Slovencem politični in narodni kruh, da-si so prvi v odločni manjšini in vzlic dejstvu, da je malone vsa gospodarska sila v deželi v rokah teh poslednjih; le danes so v Istri toli žalostni odnošaji, da sme razbrzdana klika terorizovati vse javno življenje, da sme, v zasmeh vsem našim zakonom, odrekati svojim sodeželauom politiška in ustavna prava — da sme pomočjo najetih množic vzkračati našim poslancem cel6 svobodo v osebnem gibanju in da sme manjšina goniti iz zbornice jezik velike veČine v deželi; še danes nimajo tržaški Slovenci, vzlic vsem temeljnjim in šolskem zakonom, niti jedne jednostavne ljudske šole, še danes nima naš jezik tu na Primorskem — dasi pripoznan teore-tiski deželnim jezikom — onega mesta na c. k. uradih, kojega bi moral imeti, ako bi bili odnošaji v nas — normalni ; še danes sta si, gledš na pri-poznanje politiških pravic narodu slovenskemu, v velikem navskrižju teorija in praksa, to je: kar v nas zida pravična teorija, pa hitro podira zlohotna praksa; kar n&m prinaša lepa vsebina zakuno^ nam pa odnašajo razne izvrševalne naredbe; kar nam je hotel zajamčiti in zagotoviti zakonodajec, jemlje nam iz rok na svoje stare tradicije opirajoča se birokracija. Iz kratka: kamor-koli se oko ozre, povsodi vidimo svojo narodno in politiško — > mizerijo! In vendar napredtgemo in vendar je velika razlika med našim položenjem od sedaj in pa ouim izza par desetletji — nasprotniki pišejo drugače o nas nego so pisali nekdaj. A to je velikanska moralna pridobitev. PODLISTKA T Karanfil s pesnikovega groba*) Hrvatski Spisal Avg. Š e n o a ; poslovenil Cvetko. Stvar ni nazadnje dražega nego povest „o zgubljeni ovci". Naš krivonosi vodja — nos mu je bil nagnjen na levo stran —je prišel nekega dne obrit med nas, šumečo družino, ki je brenčala v hiši na trgu svete Kate, nad katero je visela takrat dvoglava črna ptica, kakor nad kako trafiko, da si se tam ni prodajal tobak, ampak sve* tovna modrost. Prišel je, sem rekel, vodja, pome-žiknil je enkrat, zakašljal dvakrat, pljuuil trikrat in zabodel svoj šilasti nos visoko v zrak, kakor pivec, ko se je napil. Moram povedati, da nam ta feldbaba germanizacije ni bil posebno po volji, ne ravno toliko zaradi nosa, ampak ker je bil po vzoru Torqueroada*) en miniature. Zavoljo njega niso mi ugajale pesmi veseljaka Horaea. Krivo- *) Torquemada je bil v 15 stoletju generalni inkvi-litor ^panjske ki jo na tisoče in tiBoie ljudij obsodil na groinado. Up. ureu. Ta dobrodejna zavest se je Še posebno utrdila v nas, ko smo čitali uvodni Članek v dunajski „N. Fr. Presse*, posvečen obisku ministerskega predsednika grofa Badenija v Ljubljani. O da, iz pisave nasprotnih glasil je razvidno, da so definitivno minoli oni časi, ko smo dan na dan doživljali poniževanja, sestoječa v tem, da so le norce brili iz nas in da jedini odgovor na vsa naša prizadevanja, na naše zahteve, na naše sklicevanje na ustavo in zakone so bili: zasmehovanje, bagatelizovanje in neslani dovtipi, a la „Nation im Taschenformate". Hvala Bogu, minoli so oni časi, ko je bilo naše dobro in pošteno ljudstvo stalna smešna figura po predalih nemških listov. Še nas sovražijo kakor so nas sovražili od nekdaj, še nam kopljejo narodni grob z isto srditostjo kakor so ga kopali od Vihingovih časov pa do današnje dobe, ali danes pišejo o nas — resno! A to je gotovo velikanska pridobitev, kajti v po-litiSkera življenju ne ubija nobena stvar tako kakor smešnost. V svojem gori omenjenem članku sika „N. Fr. Pr." svojo jezo na nas, ali iz nje srdite bojevne pesmi ne zvenita več, kakor nekdaj, smeh in srboritost, ampak resnost in — strah. Kaj druzega nego izraz strahu je to, ako imenovani nemški list izraža domnevanje, da bode grof Badeni najbrže Sel na Dunaju, kar je sejal v Ljubljani in da grof Badeni zida in sestavlja jugoslovanski klub, koji naj bi bil zopet sestavni del bodoče veHne v poslanski zbornici ?! Svoja izvajanja pa opira še posebno na članek, ki ga je posvetil .Slovenski Narod" grofu Dadeniju. V tem članku je rečeno, da grof Badeni ni prišel na Kranjsko samo kakor kavalir in uradnik, ampak tudi kakor državnik! V tem zmislu ga je pozdravil ljubljanski dnevnik kakor državnika, ki hoče v koroških, štajarskih in primorskih delih naše domovine ustvariti normalne odnoftaje. No, ta vest še ni toliko vznemirila dunajske Židinje, ampak razburila jo je do skrajnosti nadaljnja prijava v „Slov. Narodu", da je grof Badeni v razgovarjanju z neko deputacijo slovenskih poslancev izrecno obžaloval, da so naši zastopniki razcepljeui na tri dele. Nam pa se je poročalo takrat še I konkretneje, da je rekel namreč: I c h suehe ja die Slovenen, aber ich finde sie n i r g e n d s! Ali je grof Badeni res prišel v Ljubljano iskat Slovencev za vršenje svojega nadaljnjega programa? To je tisto vprašanje, ki razburja nemško-liberalno glasilo. V članku židovsko-liberalnega lista nam je povedano torej v lapidarnem slogu, da so minoli časi roganja Slovencem l Še več: povedano je, da za nas lahko nastopijo tudi dnevi resnega poste-vanja, ako — hočemo, ako bodo hoteli naši poslanci nastopiti ravno pot, na kojo jim od nekdaj kaže prst naše koristi, naše bodočnosti. Židovsko glasilo samo jim je pokazalo v svoji jezi na to pot: z d r u ž i t e s e m e d seboj in iščite si zaveznikov med sorodnimi skupinami, sorodnimi bodisi po krvi, bodisi po politiških ali gospodarskih načelih! V trdnem uverje-nju, da le ta pot vodi do naše rešitve, beležimo iskrenim zadovoljstvom izjavo „Slov. Naroda14 v članku, posvečenem grofu Badeniju: ,Če so sedaj in v kratki dobi tega državnega zbora zapreke takemu združenju, jih v bodoče gotovo ne bode — pod jednim pogojem in to pod tem, da stranki na Kranjskem najdeti kakov „modus v i v e n d iM in za bodoče volitve uravnata svoje postopanje s tega širšega in oelokupneg11 alovanako-hrvat-•kega ataliftća, s katerega je večja ali manjša korist jedne ali druge kranjskih strank celd brez pomeua, a je od njega zavisna korist in bodočnost celega slovenskega in deloma tudi hrvatskega naroda. S preziranjem teh okolnosti pregrešili bi se nad svojim lastnim narodom". Kak6 nam je vendar ? Kakor da smo bili v temni kleti. Okna so hermetično zaprta, tako, da niti najrahleji odsev solnčnega dneva ni mogel predreti tmine. V temi smo so jeli pehati med se* boj, ob tem pehanju smo občutno zadevali drug ob drugega... in slednjič smo bili uverjeui na tej in oni straui, da smo si sovražniki. V tej krivi veri klali so se potem v temi — namišljeni sovražniki . A komaj je posijal le tračec solnčnega nosi Torquemada razlagal nam je plodove tega dvorskega pesnika navadno pupoludne kakega poletnega dne, ko se je povrnil nasičen od kano-ničnega obeda, in nas mučil do skrajne mere. Le eno stran Horaca komentoval nam je na tanko : pivnice, steklenice, rimske zdravijce in razne vrsti latinskega vina. Velezanimiva je bila njegova razprava o razliki med falernsko kapljico in Bukovcem. Če ravno ni ljubil vodja Hrvatov, ugajalo mu je vendar zelo hrvatsko vino, a o starorimskem moštu je govoril tako vešče, kakor da bi v satur-nalskem kolu skakal pijan po trgih večnega mesta. V ostalem je jamčil njegov rudeči nos za znanost v tej stroki starinoslovstva. Takrat se je pa vodja postavil kakor farneški Herkul, in začel sipati 11a naše nemirne glave vrečo latinskih izrekov, primeševaje nekoliko fraz o avstrijskem patrijo-tizmu z neko nenavadno resnobo, a jedro vse peroracije je bilo da so se bližale počitnice, Čas zlate dijaške dobe. Ko je bila dovršena vsa klasična ceremouija, preobrnil je naš Cerber kote svoje suknje ter odšel olimpijskim korakom iz hišo, a za njim smo udrli mi — sumeči roj — izpod kri- la dvoglavega orla, izpod nepremičnih obrvij našega .pastirja uaroda". Vzdahuili smo iz vse duše, a jaz, da dokažem popolno svobodo, popolno gospodarstvo svoje, pognal sem starca Homerja k Ciklopom, Virgila v Tartar, a vso ostalo znanost za peč. Odločil sem se iti v svete ! To je vsakako velika odločitev. A kaj je svet ? V tem niso složni vsi ljudje. Neki šestiuski kmet mi je rekel enkrat: aNam vzhaja soluce od Zagreba, a zahaja v selo Vrabče. To je naš svet. Vsaj veste, da človek ne potrebuje več nego dve uri, da obide ta mi-krokozmos poštenega Šestinca. In jaz, materini sladki mezinec, imel sem zelo homeričen pojin o svetu. Nisem zatorej prav znal, kateremu vetru da podam svoja krila. Ali pomagal mi je prijatelj Albert Imenujem ga tako, ker se tudi danes ne imenuje drugače. Lep, zdrav, krepek in bister mladenič. Bil je srednje postave, močuili mišic — že v mladih letih moškega lica. Na širokem a ostrem licu, na jakih ustnicah, na bujnih črnih laseh, na njegovi strasti in fantaziji poznal si na prvi mali, da ne izvira ni od Hermanna ni od Thuznelde. (Pride še.) svita t našo tmino da smo si mogli pogledati drug drugemu v lice, glej, imeli smo pred seboj — brata! Da, to je bilo od nekdaj naše uverjenje, da le ob medsebojni strpljivosti, kakor podlagi za zložnn nastopanje proti vnanjim sovražnikom, moremo dospeti do svojega cilja, a ta cilj je tako velik, da je pred njim — kakor opaža „Slov. Narod" — povsem brez pomena veča ali manja korist jedne ali druge kranjskih strank. S tega stališča smo mi vedno sodili ta naš nesrečni medsebojni prepir. Ni bila plehka „ge-fiililsduselei", ko smo priporočali v jednomer strpljivost med seboj; in ne zato, ker smo „mehki dobrovoljčki", smo obsojali vse tiste srdite napade v medsebojnih pulemikah, atrpak delali smo tak6 v uverjenju, da je od tega stališča zavisna bodoČ-„„ot, imiuua. Kraj vse svoje skromnosti ne moremo torej drugače, nego da zabeležimo to izjavo .Slov. Naroda" kakor posebno priznanje našega nepremičnega stališča in naših nazorov. Treba zaključiti, da ne postanemo predolgi. In zaključek iz lepe vrste premis? Da ponovimo: nasprotne liste je minolo veselje do zbijanja neslanih šal, jeli so nas resno poštevati, vznemirja jih, da bi utegnilo priti do sloge med nami, ker vedo, da združeni postanemo činitelj, s kojim bodo računale sorodne skupine in s bojim bode morala računati vlada; a slednjič stoji dejstvo, da tak činitelj ue postanemo nikdar, dokler se bodemo brez miselno drli med seboj. Iz vseh teh prćmis je zaključek jasen : združimo se, ali poiščemo si vsaj kakov modus vivendi doma, da si bodo mogli naši poslanci kakor celota iskati zaveznikov in da bodo mogli kakor jednotna celota vplivati za razvoj stvari v državi! Pot imamo ravno pred seboj in kar hitro uberimo to pot! To pa ne grofu Badeniju na ljubo, ampak zato, ker tako zahtevata korist in bodočnost navoda! Molilo o (Majih na tut^ip flri. gimnaziji iZvrietok.) Važno za razvoj in odgojo dijakov je tudi to, kako je sestavljeno učiteljsko osobje. Ako bereš življenjepis kakega slavnega moža, se povsod omenja, kdo mu je bil učiteljem. Taka je tudi tu, posebno v narodnostnem pogledu. Ako so učitelji narodni mlačneži ali pa ceI6 potujice, potem ne smeš pričakovati nič dobrega od njih učencev! Vse drugače je, ako so isti navdušeni narodnjaki. Pobrskajmo tudi tudi tu nekoliko po gimnazijskih iav«stjih, ter se vstavimo pri poglavju „Lehrk3r-per". Šolski nadzornik trd Nemec, katerega sem že zadnjič nekoliko načrta); vodja tudi Nemec. A drugi profesorji ? Vsi, razun petorice, vsi trdi Nemci, od katerih le malokdo za silo lomi italijanščino, ker so vsi iz čisto nemških pokrajin. Kaj pa je sfe slovenščino, o tem si lahko mislite. Take profesorje pošiljajo torej v tukajSnje kraje, kateri ne razumć niti svojih učencev. Zakaj pa ne pošiljajo naših moči semkaj, saj se gotovo kdo najde, ki bi rad prišel v Trst. Ali Vam ni znana politika izvestnih krogov? Pred nekaj leti je bilo nekoliko več slovenskih učiteljskih močij, ali ko je prišel sedanji šolski nadzornik, so morali pobrati svoja kopita in narediti prostor nemškim tovarišem. Sedaj imamo Slovenci le se dva profesorja, katerima bi pa tudi radi pristrigli peroti, a nimajo moči. Tudi Italijani imajo tri profesorje, katerim pa treba dati to čast, da so zel6 pravični napram Slovencem vsaj v šolskih zadevah. Tako bi bil torej pri koncu, a predno dovršim, naj omenim še neko točko, namreč „D i -i aš ko kuhinjo". Rodoljubni in človekoljubni krogi tržaških Slovencev so pred nekoliko leti ustanovili .Dijaško kuhinjo". Namen tega zavoda je dajati siromašnim okoličanskim dijakom zavetišče in gorko kosilo ob onih dneh, ko je šola tudi popoludne. Seveda je treba za to mnogo denarja, posebno sedaj, ko zahaja v dijaško kuhinjo nad dvajset dijakov. Ker morajo tukajšnji Slovenci toliko izdavati za narodne potrebe, je naravno, da mora opravitelj „dijaške kuhinje' često vzdigniti svoj glas v cenjeni „Edinosti* do usmiljenih src. A čudno je, da se ravno eni, kateri vživajo najveće dobrote od dijaške kuhinje, odzivajo v najmanjšem številu, namreč okoličani. Ker se torej dohodki dijaške kuhinje zmeraj večajo, naj bi se stvar nekako uredila! Ker je med onimi, ki zahajajo v dijaško kuhinjo, mnogo premožnih, naj bi ti dali kako majhno odškodnino, manj premožni nekoliko manjšo, a res ubožni nal bi dobivali postrežbo zastonj. Na ta način bi si vsaj nekoliko opomogla dijaška kuhinja. Želeti bi pa bilo, da bi vsi oni dijaki, ki zahajajo v dijaško kuhinjo, obiskovali slovenski tečaj. — Kakor je priporočal pred par meseci gosp. Fojačev, da bi se napravila dijaška veselica v korist dijaške kuhinje, mu odgovorim jaz, da pri sedanjih razmerah to ni mogoče. V bodočnosti bode morda bolje. Finis. Kar sem imel povedati, sem povedal, a ne vem, se-li slaga vsakdo z menoj, a zago-tovljara vse, da sem napisal te besedice iz ljubezni do našega naroda, da tudi jaz nekoliko pripomorem v sedanjih tužnih razmerah, ker dobro vero, da je srednje šolstvo velicega pomena za razvi-tek našega naroda, posebno pa Trsta in njega okolice. Inteligencije nam manjka, to je glas vpijočega v puščavi. Zato pošiljajte slovenski starisi marljivo svoje nadarjene dečke v srednje šole, da pokažete, da smo v resnici potrebni posebnega slovenskega gimnazija. Ne plašite se prevelikih stroškov, kajti pridni dijak ne bode nikdar zapuščen, a za ubožne obstojita dijaška kuhinja in škofijski konvikt. Še enkrat kličem vsem zavednim Slovencem, posebno pa premožnim okoličanom: „Spominjajte se ob vsaki priliki dijaške kuhinje!' Cvetko. PolitlAke vesti. V TRSTU, dne 8. »rgusta 18M. Star načrt. Glasilo italijanskih radikalcev tirolskih „Alto Adige* se zopet vnema za združenje vseh italijanskih poslancev v parlamentu na Dunaju. Argumenti tega lista so kakor nalašč prikrojeni tudi za naše slovenske razmere. Omenivši, da bi italijanski klub štel le 16 poslancev, pravi da tudi take skupine lehko u plivaj o, ako nastopajo zložno. Saj se mnogokrati zakoni in predlogi vsprejemajo še z manjimi večinami nego 16 glasov. Tudi pri volitvah v odseke bi morali poštevati samostojni italijanski klub. Prigovarjalo se je do sedaj, da italijanski zastopniki slede različnim gospodarskim koristim, a poslanci jednega in istega plemena naj bi pomislili, da gre za zavračanje skupnih narodnih nasprotnikov in v tem pogledu se lahko določi ukupen program. Ali bi ne mogli tudi naši slovenski poslanci s pridom brati ta izvajanja italijanskega lista. Fiat applicatio! Bosna in Hercegovina in pa nstaja v Makedoniji. Budimpeštanski list .Magyarosz6g* je običajno po ekcelenci Kallayu dobro poučen o dogodkih v Bosni in Hercegoviui. Ta list poroča iz Sarajeva: Z ozirom na širečo se listajo v Makedoniji, koja preti skoro razširiti se tudi na Staro Srbijo in Albanijo, odredil je skupni naš vojni minister po nasvetu vojaškega zapovednika zasedenih pokrajin, barona Apela, da je takoj pomnožiti vojaštvo ne le ob meji proti Novem Bazarju, ampak tudi ob srbski in črnogorski meji. Baron Apel je te dni dovršil inšpekcijo ob mejah. Odredil je, da se na raznih krajih postavijo nove postaje za obmejne straže, iu da se imajo pomnožiti vojaške čete v izpostavljenih postojankah : Trebi nje, Bilec, Gacka, Kamerno, Foča, Go-razda, Čajnica, Metaljka, Plevlje, Višegrad, Zvor-nik itd. Ako bode treba, odposlati je vojakov iz notranjih dežel monarhije v poranoženje obmejnega kordona. Položaj na Kreti. Vojaški poveljnik kre-čanski Abdulla paša zahteval je, da mu turška vlada pošlje vojakov v pomoč, kajti položenje postaja od dne do dne resnobniše. Visoka „Porta* pa meni — tako poročajo iz Carjegagrada dne 8. t. in. — da zadostuje blokiranje (obleganje) otoka, koje izvrše vojne ladije raznih evropskih drŽav, da se uduši uporno gibanje na Kreti. Zaradi tega — ne odpošlje zahtevana pomoči. To je zares flegma, kakoršen je možen samo v Turčiji, ki si misli : čemu vznemirjati si živce ? Saj so to druge države, ki napravijo namesto mene mir in red, iz strahu — da ne bi se steple med seboj 1 Glasom iz Aten došlih poročil vlada na Kreti nima ne avtoritete, ne energije, ampak tamo go- spodujeti jedino le sablja in puška. Umevno je, da taki glasovi dad6 mnogo misliti, kaj bode s kristjani, ki so izročeni takorekoč na ailost in nemilost mahomedanskemu fanatizmu. In te skrbi izvestno ne more udušiti lakonično potrdilo turške vlade, ki izjavlja, da so te dni res zopet dogajali .neredi" (!) ▼ Herakleionu in da je bilo o teh .neredih" nekoliko ljudij umorjenih in nekoliko pa ranjenih. Taka klanja smatra torej turška vlada za .nedolžne" .nerede" ! V tem, ko se torej gnila Turčija ne briga niti za svoje lastno domovje in se diplomatje posvetujejo, kaj bi bilo ukreniti radikalnega v tem zamotanem vprašanju, preži nenasitljiva in pohlepna Angleška na svoje koristi, kojih se nadejo tudi v tem slučaju. Toda to pot gleda albijonskim kramarjem na prste — Francija. Merodajni pariški „Temps" je v svoji včerajšnji številki izjavil odkrito, daje vedenje Angleške — sumljivo, da Evropa ne more mirno gledati, kar se dagaja v Turčiji in da je bas francoska vlada pozvana v to, da posreduje med evropskimi državami in angleško vlado. Svoj članek zaključuje ,Teraps" nastopnim zatrdilom in grožnjo: „Franzozka je porok za turško državno posojilo leta 1855. Francija bode, zvesta svojim tradicijam, ščitila kristijane na Turškem, in nikakor ne nameruje opazovati križem rok Angleške, ki vzbuja splošno nezaupanje". Različne vesti« Donsski za moftko podružnico družba av. Cirila in Mstoda v Trstu. Ob nenadnem radostnem ,se-stanku med brati Čehi, Poljaki in Slovenci v gostilni „Pri lipi" v Bazovici dnć 3. avgusta, kjer bo prav lepo prepevali mladi bazoviški slavčki, nabrala je gospodičina Olga Urbančičeva 9 kron in 42 stot Za podružnico družbo tv. Cirila in Motoda na Groti se je nabralo v pušici-nabiralniku v zadružni krčmi v Bojanu 4 gl. 10 nč., ter v isti go-stilui v veseli družbi nabralo se je po gci. Olgi Jdikelič 3 gl. 21 nč., g. J. Kavčič dodal je še 50 nč. O razmerah v letri priobčil je včeraj „Slovenec" dolg, a temeljito pisan članek; pisal ga je ueki župnik istrski. Iskreno hvaležni smo gospodu dopisniku ua možki besedi, ki jo je spregovoril na adreso izvestnih mladih duhovnikov laških. Tako je prav! Čemu naj bi z ugledom vsega vzvišenega stanu duhovenskega pokrivali grehe in breztakt-uosti pojedinčev ?! Čast duhovskega stanu je toli vzvišena, da ne sme biti zavisna od ugleda pojedinca. Zato je tudi krivo menenje, da je kdo na-pal duhovščino, ako je povedal kojo neljubo posamičnemu duhovniku. V tem pogledu se je muogo grešilo v uas in posledica je bila podvojeni medsebojni prepir. Kajti mnogokateri je bil v svoje najveće začujenje kar čez noč uvrščen med liberalce, brezverce in sovražnike prečastiti duhovščini. A stoječi na verskem stališču, menimo, da je ni huje krivice na svetu, kakor je ta, ako komu, ki je udan svoji veri, očitaš, da je brezverec, kajti zadal si mu strašen udarec pred vernim ljudstvom. To razburja in ogorča. In ker je tudi v časniških polemikah tako, kakor v besednih prepirih, da beseda d6 besedo, prišli smo do tolike srditosti, da o vsaki malenkosti ni nikdar konca prepiru. A kdo ima škodo na tem ? Toliko posamični stanovi, kolikor ukupna narodnost! Blagoslovljali bodemo mi gori omenjenega dopisuika, ako se svojim vzgledom odpravi krive nazoie med jednim delom slovenske duhovščine, ki se čuti takoj žaljenega kakor celota, ako je moral kojo grenko čuti — posamičnik ! V tem zroislu se pa mora tudi posvetno razumništvo postaviti Oa korektno stališče, kajti i ono je grešilo mnogo in hudo. Kakor je krivično, ako se čutijo žaljene vsi duhovniki, kadar je koji posamičnik med njimi po svoji lastni krivdi moral čuti kojo neljubo, isto-tako krivično je, ako se od drugo strani grehi posamičnikov pišejo na račun vsega duhovskega stanu. Posamičniki lahko sami branijo svojo Čast, ugled iu čast stanov pa morata biti sveta in nedotakljiva za vsakogar! .Slovenčev" članek ponatisnemo čim preje. Druga, a ne vesela obletnica. Včeraj, dne 7. t m. smo praznovali tržaški Slovenci sicer ne | veselo, zato pa tem zna^ilnejo drugo obletnico: včeraj, dne 7. avgusta 1896 sti mintUi dve leti, odkar je odvetnik dr. Gregorin uložil oni razsežnt, celim arzenalom statističkih podatkov in zakonskih , določil opremljeni rekurz v zadevi osnutja slovenske t ljudske šole v Trstu. Dve leti torej, in ni je še i rešitve. Ali se je posušilo črnilo slavnim šolskim ! oblastim ? Ali iste niso našle časa do sedaj, da j bi spravile s pota vprašanje, ki vzdržuje ogorčenje v permanenci ? Gradiva je res precej v onem re-kurzu, tega pa si vendar ne moremo misliti, da slavne šolske oblasti, na kojih poslujejo stari šolniki in strokovnjaki, ne bi bile mogle v dveh j letih prebaviti gradiva, kojega je nabral v par dneh jeden sam odvetnik! Tako nizko vendar ne smemo soditi naših šolskih oblastij. Kje, kje, je torej tista zapreka, da ne more z mesta naše nesrečno Šolsko vprašanje? Saj vemo kje: skrhan, zelo skrhan je nož, s kojim režejo nam Slovencem kruh naših narodnih pravic. Nož je skrhan, a škorja je trda — iu tako se vse drobi pod prsti. A mi ne dobivamo niti drobtinic, ker jih izpod roke odnašajo neprijazni vetriči. Žalostna historija našega šolskega vprašanja nam pravi torej, da treba nabrusiti nož, ki nam bode rezal narodna in politiška prava. Danes, ob drugi obletnici nerešenega rekurza, obračamo se do »lavne sedanje in bodoče slovenske delegacije na Dunaju, naj se ona spoji v trdno maso, ob koji se bode brusil nož — naših pravic. Dovojj dolgo smo čakali na drobtinice, sedaj pa trebamo izdatnih kosov. Ako potem dobro zasadč nabrušeni nož, morda nam vendar odrežejo imenitni gospodje — toli zaže-Ijeno slovensko Solo v znamenje in pripoznanje, da tudi Slovenci stoje pod zaščito temeljnih zakonov avstrijskih. NaSim rojakom pa želimo ob tej drugi obletnici nerešenega rekurza, da bi ne obnemogli v tom trdem boju, ampak da bi vztrajali Žilavo do — zmage! Vsem rodoljubni pozdrav ob tej drugi obletnici nerešenega rekurza! Laž ima kratke noga! Včerajšnji „Piccolo" je moral priobčiti popravek gostilničarja Škrka iz Šempolaja, iz kojega je razvidno, da ni res, da bi bil kdo v Šempolaju zmerjal tržaške izletnike; da ni res, da bi bil kdo žalil italijansko narodnost. * j da ni res, da bi bilo 20 .kmetačev" napadlo Italijane, pač pa je res, dajejeden izletnikov zmerjal gostilničarja: porco d e s' c i a v o, in u š e t o. Iu o čudo: „Piccolo" je požrl to grenko „krogljico" brez vsake nadaljnje pripombe. Mu menda Lošinj leži v želodcu I 0 d A, to verjamemo. V .Slov. Narodu* čitamo o izreku grofa Badenija : »daje prišel na Kranjsko gledat zatirane Nemce, da pa ni nobenega našel!" — To pa že verjamemo. Takih .mučenikov", kakoršni so Nemci v Ljubljani in na Kranjskem sploh, bi si želeli povsodi in izvedena bi bila — narodna jednako-pravnost in zadoščeno bi bilo avstrijskim zakonom. Prav tako kakor pri nas! Zadnja „Soča" piše: Vojaška godba je svirala v sredo večer pred glediško kavarno; svirala je tudi take komade, ki so vzbujali oduševljenje lahonskega občinstva. Jedini tržaški „canzonotti" (Che nova sior paron) so viharno ploskali goriški slovenožrci. — Kapelniku so prinesli velik šopek cvetlic, od kod, ne vemo. — Slovensko občinstvo je bilo zelo razdraženo. Upamo, da bo o teh nečuvenih prizorih govora v državnem zboru. — Sinoči je bil koncert v slov6 pri Dreherju, ker drevi odide polk z godbo k vajam. Tudi o tej priliki je svirala godba laške popevke in ono hujsktgečo „Nella patria de Favetti". Lahi so ploskali in kričali, kakor zdivjani, ter puroglj vo gledali navzoče Slovence. Takč se godi sedaj. L. 1866. je bilo drugače ; takrat je c. kr. vojska iskala le slovenskih — src in rok, katere zdaj odbija od sebe. Svetujemo Slovencem, naj se nikdo ne udeležuje vojaških koncertov. Odbor akad. fer. društva .Sava' se je sestavil tako-le: Predsednik: stud. pliil. Jožef Keisner; podpredsednik in odbornik za Gorenjsko stud. iur. Viktor Sušnik; tajnik: stud. mech. Ign. Šega; blagajnik: stud. ing. Alojzij Kajzel; odbornik za Dolenjsko: stud iur. Mir. Juvančič; odbornik za Notranjsko: stud. med. Fr. Šabec. odbornik za ostale kraje : stud. ing. Janko Krsnik. Lokal se nahaja na Galeriji Sokolove telovadnice v „Nar. domu". Jutršnji izlet v Komen. Povdarjeno bodi, da j se izlet odloži le v tem slučaja, ako bi vreme kazalo prav slabo, tu je, ako bi kazalo, da bode ds-ževafo ves dan. Veselica v Komnu se prične ob 5. uri pop. sledečim razporedom: 1. „Napried", tamburaši. 2. „Pozdrav", mešani -zbor. 3. Eisen-but: .Sretan imendan", maznrka, tamburaši. 4. „Novinci", moški zbor. 5. Farkas: „Vienac narodnih popievaka", tamburaši. 6. Villiar: .Ustaj", mešani zbor. 7. „Kolou, tamburaši. 8. Kuntze: .Vinska poskušnja", moški zbor. 9. .Slavjanka", mazurka, tamburaši. 10. J. Bartel: „Oj planine", mešani zbor. 11. Runjanin : .Lepa naša domovina", tamburaši. 12. F. S. Vilhar: „Slovenec in Hrvat", moški zbor. Veselica se vrši v gostilni g. vdove Ban del Nadzorniki in nadzornice .Delal, podpornega druitva" vabijo se v izredno sejo, katera bode jutri v nedeljo dne 9. t. m. ob 6. uri pop. Podpisani načelnik vljudno pozivlje vse nadzornike in nadzornice, da se za gotovo vdeieže te važne seje. Ivan Hvastja, načelnik. Nedeljski počitek prodajalcev žganja. Pišejo nam iz Trsta: Minola nedelja je bila prva, ko so se deloma zaprle žganjarije. Slovenci so zaprli skoraj vsi, Grki pa so imeli odprte svoje proda-jalnice. Kaj storiti? Kajti Slovenci so tu na škodi. Menim, da bi bilo dobro, ako bi se slovenski prodajalci seSli v koji gostilni, kjer bi se posvetovali o nadaljnih korakih. K. C. Zaklad v tržaškem pristanišču. Obče znano je, da je leta 1811. francoska fregata .Danae" v tržaškem pristanišču vzletela v zrak. Trup fregate leži na dnu morja ne daleč od pomola sv. Karla. Mnogo časa, truda in denaija se je že potrošilo, da bi vzdignili ostanke „Danae", toda ves trud bil je brezvspešen, ker tiči ladija pregloboko v blatu. In vendar so podvzetni ljudje te poskuse vedno in vedno ponavljali, čemur pa se ni čuditi, ako pomislimo, da so v blagajni potopljene „Danae" blizu trije milijoni frankov v zlatu in da je francoska vlada razpisala izdatne nagrade cel6 za vzdignenje posamičnih topov. No, doslej so iz „Danaeu prinesli na svetlo le malenkostne predmete, iu par let temu, obustavljeni so bili vsi po-skusi. Poslednji čas pa so se zopet našli spekulativni podvzetniki, ki hočejo dvigniti ta zaklad v morju. Podvzetnik Alfons Amodeo in tovariši najeli so si tri potapljavce, ki že uekoliko dnij delajo na morskem dnu. V razmerno kratkem času razkrili so trup pogre/Je ladije par metrov globoko iu na ta način, nadejajo se podvzetniki, bode možno izkopati ves trup ter ga potem vzdigniti z velikim škripcem pomorske oblasti. Potaplavci pravijo, da je trup ladije povsem dobro ohranjen. Doslej so spravili na svetlo okolu 1 tonelato železja, 18 krogelj za topove in različue predmete raz krov. Vse to ao shranili v novem pristanišču. Narodni ponoa naših kupovalcev je prav majhen : le redko kdo zahteva — slovenskih računov in dopisov. Rojaki! Prosimo vas zaradi našega narodnega napredka : ne sprejemajte iz Trsta ne laških ue nemških računov iu pisem ; vse mora biti slovensko, v čistem pravilnem jeziku. Ako laske tvrdke nimajo nikogar, ki bi to znal, naj si preskrbć takega človeka; saj slovenski deuar jim je le ljub. Kukavice. — Za porcijnnkolo je došlo v Gorico veliko ljudstva s hribov. V neki gostilni so se ustavile na predvečer tri ženice tam nekod od Podbrda; njih tri hčerke po so došls iz Trsta, da se tu vidijo z materami. Te tri goske so čebernjale le po laški. Ali dobro so jo skupile. Naročale so večerjo : „Cossa gavč per cena; gavć brodo?" itd. Gostilničar odgovori slovenski, one laški; na to gostilničar: Ali vas je že sram materinega jezika? čemu se silite po laški, ko se bolje razumemo v svojem domačem jeziku? — Bila je polna gostilna Ijudij in vsi so hvalili krčmarja. Ali prišlo je še lepše. Po juhi je vprašal krčmar, kaj bi se rade. Dve sti naročili meso s prikuho, jedna pa se je delala prečisasno imenitno: A, carne cotta no me va, sefussi (jualche arrosto, ancora, ancora. (.Kuhano meso mi ne gre, ako bi bila kaka pečenka, še še"). — Gostilničarja je zgrabila sveta jeza nad to kukavičjo podbrdsko gosko in zaklical je: .Polenta, polenta! še ta bo dobra, ako je le bo zadosti !u — Grozen krohot po vsi sobi! Tako čast nam delajo dekleta, ki se potikajo po Trstu ; služijo k večjemu za mestne cunje in se popolnoma izpridijo. Izjeme so redke! .Soča" Poskuften samomor. 191etna čevljarska pomočnica Amelija Samaritano, stanujoča v ulici Canal piccolo hšt. 1., zavdala si je včeraj zjutraj s karbolno kislino. Zdravnik z zdravniške postne izpral ji je želodec, odklonivši vso nevarnost. Ni treba še posebe povdarjati, da je iskati vzroka poakušenemu samomoru tudi v tem slučaju v .nesrečni ljubezni". Oj Sodoma ! Pes, ki je spravil svojega gospodarja v zapor. Ribič Ivan Fransin pri sv. Mariji Magd. Gornji ima lastnega psa, kakor si dovoljuje tako posebno veselje na tisoče iu tisoče Ijudij. Toda ta pasja žival je nekoliko jezne naravi in baš dne 24. junija t. L bil je omenjeni pes bržkone jako slabe volje. Da si ohladi svoju jmsjn jeao, naskočil je na dečka Frana Fransina in ga ugriznil. Teta tega dečka š!a je k lastniku psa, k ribiču, zahtevajo, da kaznuje svojega štironožnega prijatelja. Gospodar pa je bil menda še slabše volje nego njegov pes, kajti odgovoril je tetki jako radikalno: udaril jo je parkrat s pestjo. Žena je šla tožit rabijatuega ribiča, a sodišče obsodilo gaje včeraj na teden dnij zapora in na primerno odškodnino. Zopet bankerot v Ameriki. Baš v današnjem zjntranjem izdanju objavili smo nekoliko statističkih podatkov o bankerotih, ki se v Zjedinjenih državah severne Amerike množć od dne do dne. In zopet nam je zabeležiti nov slučaj: Iz Chicage poročajo due 5. t. m., da je tvrdka Moore-Brotliers, ki je bila zasnovana z 20 milijoni dolarjev glavnice, napovedala kcukurz. Razburjenost je strašna. Borza je zatvorjena. — Torej zopet nova finačua katastofa. Finančni uradnik proti Baratieriju. Ko se je slavni Baratieri vozil po izvojenih .zmagah" v Eritreji iz Afrike v Trideutsko svojo čruo-rnmeuo domovino, izstopiti moral je v obmejni postaji Ala. Tam, v dvorani, kjer je plačati carino za blago in prtljago, pristopil je k njemu neki italijanski finančni uradnik in ga nagovoril doslovno: .Čuj ! Jaz hočem maščevati italijanske matere, kojih sinove si gnal v klavnico! Jaz ti iztržem srcć iz prsij, kanalja I" — Kronika ne govori o tem, kakšnim licem je vsprejel junak Baratieri ta „pozdrav", pač pa poročajo iz Verone, da je bil dotični uradnik včeraj obsojen na štirn^jst dnij zapora. Nokaj podrobnosti] o poplavi na Japonskem. Iz Londona javljajo službene podatke, došle iz Tokija, ki kažeio, da je potres na morju dne 15. junija t. I. uničil mnogo več Ijudij in poslopij, nego se je bilo koustatovalo v prvi mah. Ti podatki javljajo: v prefekturi Ivate 23.309 mrtvih, 4396 ranjenih in 7429 odplavljenih ali razdrtih hiš. V prefekturi Mijagi: 3314 mrtvih, 776 ranjenih, 1396 porušenih hiš; v prefekturi Aomori: 346 mrtvih, 213 ranjenih, 4o5 porušenih hiš; v prefekturi Hokkaido: 6 mrtvih, 5 ranjenih in 25 porušenih hiš. To je skupno : 26.975 m r t-v i h (!), 5390 ranjenih in 9313 odplavljenih ali porušenih hiš. Nešteviluo ribiških čolnov in oro<\ja je odnesla poplava, a tega ni možno niti kousta-tovati, ker je veČina ribičev poginola o tej strašni katastrofi. Sodnijsko. Na večer 31. majnika t. 1. bili so v neki tržaški gostilui 201etni kovač Ivan Regent iz Komna, mesarski pomočnik Avgust Makovel, njegov brat in še nekdo, čigar ime pa m znano. Alladeuiči užili so več vina, nego jim je bilo koristno in kmalu so se sprli. V gostilni prisotni gostje so pomirili prepiralce in misliti je bilo, da je stvar poravnana. Makovel legel je pozneje spat na kegljišču gostilne. Nagajal mu je nekdo, me-taje iz dvorišča kamenje nanj. Makovel je planil ves razkačen na dvorišče in ker je bil po naključju Regent tam, sodil je na kratko, da mu je le-ta metal kamenje V svoji razburjenosti udaril ga je parkrat s pestjo, a prijatelj Regent priučil se je bil že toliko običaju tržaške fakinaže, da mu je meni nič tebi nič porinil nož v prsi. Rana na vso srečo ni bila huda, vendar pa so zdravniki sodili, da je z ozirom na orodje, s kojim je bila prizadeta in na kraj trupla, kamor je bila namenjena, smatrati ta napad težkim telesnim poškodovanjem. Včeraj je obsodilo sodišče Regenta na 4 mesece težke ječe. Najnovejše vesti. Beligrad 8. Nekateri srbski listi raznesli so ve«t, da so Turki baje prekoračili srbsko mejo in da j« posebna komisija poravnala to stvar. Kompetentne oblasti pa zagotavljajo, da je šlo tu le za obično proganjanje hajdukov. (?) Carjigrad 8. Okolu deset tisoč mohamedancev udilo je v Kaudijo in prognalo kristjane in podanike tujih držav iz njih hiš. Hassan paša (po-veljnih mestu) si ne more pomagati. Angleški konzul odšel je 7. vojno ladijo v Kanejo. Atene 8. Razni listi javljajo, da se je v Janini uprlo vojaštvo. Dva rezervna polka nista hotela oditi v Makedonijo. Ostalo vojaštvo, nastanjeno v Janini, obložilo je opornike v vojašnici. Zaprli so več častnikov in vojakov. Guberner je izdal stroge naredbe, da se zatrč upor. Trgovinske bp«oJ«vkc In vaatl. 2cdlmp*ita. Pnenica s« jenen 6.28-6.29 Pšenic* «» spomlad 189« 6.88 do6.rt9 —. —. Oves za jeaen 5.11-5-18 K*. jenen G.20-5.24 Koruza za nvg.-Bept. 3.55-3.56 maj juni 18&7 nova f. 3.45—3.60. PSeniot. nova. od 7H kil. f. 6 55 -6-70 od 79 ki o 8.65—6.75., oJ ^0 kil. f. 6.70—6.80 od 81. kil. f. e-75 —6-86, od H2 kil. fo-. .--._. (efn,«n —•___ proto 2-25—5-50. Pflenioa : Dobre ponudbe, dobro povpraievanje. Prodaja 20.000 met. atot.; stara in nov«5 nč. dražje. Oves 8 nov, 10 nov. dražje. Vreme : del. Frapra. Nerafinirani sladkor for. 18.15, oktobor-december 13.12, stalno. Praga. Centri I u^al n«?i, postavijne * Trat s carlro vred odpo&iijatsv prečoj f, 35 50 —.86 Concanse 87.25—37.50 Cetvorn. 33 50V K|nTAh (sodih) 8975-.- Havre. K»v» 8anto* ifooii »vernijo za avgust 60*75 za december 59.50, silno mlačno Hemborer. Santo« ^oorf ure'*** roptember 51.75 za december 49.75. za marc 1897. f. 4975. ĐonsijMk« bona S. mi Driarnl dol* v papirju . . . r . i srebru . . . A vNlrijik a r*nta t zlatu . . „ * kronah . . Kreditne akei e ...... London jO Ln»....... r^poleooi........ 20 mark ....... 1''0 it al j. i" ..... danes 101.70 101-65 123.45 101.20 359— 119.70 »■50'/, 11.78 44 25 . 1«06. včeraj 101.65 10165 123.45 101.20 359 — 119.65 9.50'/, 11.73 44-30 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. *» iclainlo« (Postaja jnŽne želeiaice.) Od dni 1. i unij a 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poStni vlak na Dunaj, zveza s Pefito in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko — Gorico in Korminom. 8.45 „ meiani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.- „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Boliaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 n brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza t Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus i z Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;- 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4'25 „ v Nabrežino. DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10-50 popoludne iz Nabrežine. «) Dri«vna ialunloa. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. junija JS96. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Horpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. v Divačo. DOHOD; iz Ljubljane, Divače. Herpelj. iz Pulja, Rovinja, iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. ' , Lj " 4.20 „ v Boršt. 8.05 predp. 9.50 „ lbu » - v - - ■ 7.05 popol iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.'J9 popol. iz Borfita. 9.35 .popol. iz Divače. Rratio Rihai*i£ izdelovatelji oglja v sv. Petru, 0iai{C niUdl lir, priporočajo svoju zaloge v Trstu: Psa J'otulares št. 1, Fiazza della Valle 2, via Matlonina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2. z ubodoin tudi v ulici lor rente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbo ie spremljejo tudi z dopisnico. v 18-19 letu svoje dobe, iz dobre hiše, dovršivSi drugo c. k. realko, išče služlio v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti* ulica Caserma štev 13. VABILO na občni zbor „Kmetijske in vrtnarske družbe" za Trst in okolico v Trstu, ki bode dne 23. t. m. ob 8!!2 uri zjutraj v telovadnici „Tržaškega Sokola", Via Farneto, na vogalu ulice Anialia, Dnevni Red: 1.) Nagovor predsednika; 2.) Letno poročilo; 3.) Resolucija, da bi posestniki opustošenih vinogradov dobivali brezobrestna posojila za napravo novih ; 4.) Razni predlogi; 5.) Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi Gospodarsko društvo na Greti razpisuje službo društvenega krčmarja za društveno gostilno na Greti Prošnje do 31. t. ra. društvenemu odboru. Natanjčneje podatke in pogoje poizvedeti je pri društvenemu odboru. POZOR! Podpisani naznanja slavnemu občinstvu na Goriškem, v Trstu in okolici, da je prevzel še eno gostilno v Trstu, ki je dobro znana pod imenom „Pri zlatem petelinu" („Al gallo >ti onim slučajem, poče v žolodcu, knkov proti slabemu probavljanju 11* hemoroidni«. Jeden omot za ozdravljanje, stoji ! 0 nč, ter se d-bivu v odlikovani lekarni PBMtKIARER „Al dm Miri" Trst, ■1 25.000 golil avstrijskega Križa, ki so bili izžrebani pred štirimi leti. našlo se je danes in bili izplačani neki zelo uliožni vdovi, posredovanjem verificij-skega zavoda Zoldan v Tratil, nasproti cerkvi Rosario Kdor iuia vrednostne iistine. naj se naroči v lastnem svojem interesu pri Zoldan-u. Zastop dvokoles ..5wifttt iz orožarne v Steyru iuiiitfi pripisana ^ v Gorici, na cesti l ian Josipa (Corso) st. 4. (niuii>rotl uledišćiio kavarne). Lastna izdelovalnima dvokolo« „Ilirijau, žičnih blazin (Drathinatratzen), po-pruvljnlnioa dv. k lan, šivalnih strojev ■ pušk itd. N unaka ulica 14: Prodajalnico Šivalnih ntrojev, puSk, Mreljivji in »IruRogn orodja pa imata Sctunig & Dekleva, « Suntki ulici St, 10. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.