Oglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1 MAREC 1976 LETO IX. ŠTEVILKA 3 OB DNEVU ŽENA Zopet se je leto zasukalo in zopet se bomo za kratek dan spomnili naših žena, mater, sester, sodelavk - spomnili posebej svečano s šopkom rož, zopet bodo otroci prinesli materam čestitke, možje jim bodo ta dan izkazali posebno pozornost. Tema dneva bo žena, mati, proizvajalka, steber, ki podpira tri hišne vogale. Še veliko je lepih izrazov, s katerimi bodo ta dan imenovali našo ženo, ki nosi enak delež v druž: beni proizvodnji, kakor moški ali še večjega, če upoštevamo vse dolžnosti, ki jo še čakajo doma Številka, da je 43 % zaposlenih v SRS žensk, veliko pove in pomeni, da je njihov delež pri razvoju družbe res ogromen. Iz leta v leto to ugotavljamo. Opazne so spremembe, ki jih prinaša razvoj. Žene se vedno bolj uveljai Ijajo na družbeno političnem, gospodarskem, socialnem področju; odraz tega dogajanja je tudi uspešno urejanje družbenih zadev, za katere moški ne kažejo dovolj posluha - zdravstvena, socialna, otroškovarstvena problematika, ki se vendarle pomika naprej. Ostajajo dokazi vedno večje udeležbe žena na kulturnem področju, o umetnosti, gospodarstvu, političnem življenju itd. Napredek je viden. Da pa bo ta še večji, hi- trejši, vsebinsko kvalitetnejši, bodo morale poskrbeti ženske. O tem ni dvoma, če le pogledamo odstotek zaposlenosti žensk, ki smo ga omenili že zgoraj. Govoriti o 8. marcu samo na dan 8. marca -govoriti o problemih naših žena samo en dan v letu, pomeni zapirati si oči pred problemi, ki se porajajo vsakodnevno pred našo ženo, materjo in delavko. Misliti, da je 8. marec enak dan, kot kakšen rojstni dan posameznika s pečenko in vinom, pomeni ne priznati ženske enakopravnosti, pomeni ne priznati, da je ženska enakovredna moškemu v vseh pravicah in dolžnostih Naj torej ne bo 8. marec le dan veselja, marveč praznik, ki bo začrtoval nove cilje, ki jih mora naša delovna žena doseči, vzgon novih dosežkov in uspehov na vseh področjih, ki danes še ovirajo našo delavko, da bi bila resnično enakopravna. V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE: • Novi plačilni in obračunski sistem - stran 2 • Plan 1976 - stran 3 • Družbena samozaščita, Delo sveta ZK - stran 4-5 S IMP v Novi Gorici - stran 6 S Zasedli smo drugo mesto -stran 8-9 • Uvajanje računalnika v projektiranje - stran 10 • Pregledano delo osnovnih organizacij sindikata - stran 11 • TOZD Livarna razširja svoj programa- stran 12 • V Idriji sestavljajo instalacijsko steno - stran 13 • Uspešno smo zaključili prvo polletje - stran 14 v________________________________________/ »NEVU ZENA SAM DRU IN U ZAPOSLENIM ŽENAM ORGANIZACIJE PMDJETJA I NOV PLAČILNI IN OBRAČUNSKI SISTEM Skupščina SFRJ je na seji zveznega zbora dne 24. decembra 1975 sprejela dva zakona s področja gospodarstva, ki bosta temeljito menjala pogoje in način poslovanja vseh uporabnikov družbenih sredstev. Sprejet je bil zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Z navedenima zakonoma odpiramo pot za nadaljnjo uresničevanje ustavnih načel predvsem pa želimo stabilizirati naše gospodarstvo, ki ga zadnja leta pesti stalna nelikvidnost delovnih organizacij ter prekomerna stopnja inflacije. Kaj razumemo pod nelikvidnostjo delovnih organizacij oziroma kdaj lahko smatramo, da je delovna organizacija likvidna oziroma plačilno sposobna'.’ O njeni plačilni sposobnosti na daljši rok bomo govorili takrat, kadar bo lahko pravočasno, to je ob zapadlostih poravnavala vse svoje finančne obveznosti tako do poslovnih partnerjev, družbene skupnosti (davki, prispevki itd.) in članov kolektiva (osebni dohodki in osebni prejemki). Važno pri tej opredelitvi pojma plačilne sposobnosti torej ni nepravočasno poravnavanje obveznosti, ampak poravnavanje obveznosti ob datumu njihove dospelosti. V naši dosedanji praksi redkokatera delovna organizacija poravnava ažurno svoje obveznosti. Sama nelikvidnost pri posameznih subjektih se pojavlja v naslednjih dveh oblikah: - z blokado na žiro računu in nemožnostjo razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki nanj pritekajo, dokler niso poravnane obveznosti po izvršilnih naslovih; - kot povečanje neplačanih zapadlih obveznosti do poslovnih partnerjev. Za poravnavo obveznosti do družbene skupnosti skrbi Služba družbenega knjigovodstva, za osebne dohodke kolektivi sami, ostajajo torej neplačane zapadle obveznosti do poslovnih partnerjev. Odtod tudi stalno povečevanje dolžniško upniških razmerij. Dasiiavno je prva oblika plačilne nesposobnosti manj pogosta, nas lahko druga oblika kaj hitro pripelje do prve oblike, če se prekomerno povečajo neporavnane obveznosti do poslovnih partnerjev in traja tako stanje dalj časa. Prva oblika ima seveda hude posledice za nadaljnjo poslovanje delovne organizacije, saj je onemogočena redna priskrba s surovinami, materialom in ostalimi prvinami poslovnega procesa. S tem pa ni rečeno, da tudi druga oblika nelikvidnosti nima nezaželenih slabih posledic tako za delovno organizacijo kot za gospodarstvo kot celoto. Plačilna nesposobnost posameznih subjektov je nezdrav pojav, ki največkrat jemlje dohodek tistim, ki ga ustvarjajo. Kje so razlogi za čedalje večjo nelikvidnost v naši dosedanji praksi? Z analizo delovanja metod nelikvidnosti v naših pogojih je ugotovljeno, da je pogojena z nepokrito potrošnjo (osebno, splošno in skupno). V pogojih splošne potrošniške miselnosti se je ostvaril vtis, da lahko več potrošimo kot proizvedemo oziroma, da lahko narašča osebni in družbeni standard neodvisno od naše produktivnosti, racionalnosti, gospodarnosti in donosnosti Prav ta prevelika nepokrita poraba, ki jo toleriramo s stalno pričujočo manjšo ali večjo nelikvidnostjo, se pojavlja na trgu kot element porasta povpraševanja, ki ne ustreza našemu gospodarskemu razvoju in učinkovitosti Stvarno vendar plačilno nesposobno povpraševanje izzove konjunkturo najprej v enem sektorju, kasneje v drugem, kar vodi k ostvarjanju disproporcev med blagovnimi in denarnimi fondi. Posledica neskladnosti med blagovnimi in denarnimi fondi je porast cen (inflacija). Naraščajoča prekomerna inflacija povzroča nadaljnje negativne pojave v gospodarskih tokovih, ki se odraza v zmanjševanju konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva na inozemskem tržišču, stimulirano je investiranje na dolgi rok na zelo široki fronti in s tem povezana nizka učinkovitost investiranja, destimulirana pa je tudi štednja v gospodarstvu, Z namenom, da bi v bodoče zavrli nadaljnjo rast inflacije in odpravili plačilno nesposobnost, sta bila sprejeta uvodoma navedena zakona, od katerih prvi urejuje način obveznega medsebojnega plačevanja terjatev in obveznost v blagovnem prometu (prodaja proizvodov, blaga in storitev) med vsemi uporabniki družbenih sredstev, drugi pa daje osnovo in okvir za novi obračunski sistem ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka. Dohodek, ki ga bomo v bodoče ugotavljali in razporejali za osebno, splošno in skupno porabo ter za investicijske naložbe, ne bo temeljil zgolj na zaračunani prodaji proizvodov, blaga in storitev, kot je bil to slučaj od L 1968 naprej, ko je bila uzakonjena fakturirana realizacija pa tudi ne na način, ki je veljal v razdobju takozvane plačane realizacije od L 1962 do L 1968. V kratkem si bomo ogledali nekatere bistvene značilnosti novega plačilnega in obračunskega sistema. Najprej si oglejmo, na koga se nanaša zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in za poravnavo kakšnih medsebojnih terjatev in obveznost se uporablja? Zakon zelo natančno opredeljuje vse vrste uporabnikov družbenih sredstev in ne dela nobenih izjem in to za. vsa dolžniško sredstev v prometu blaga in storitev. Vzpostavitev dolžniško upniškega razmerja se opravi s sklenitvijo pogodbe med uporabniki družbenih sredstev, ki mora biti vedno v pismeni obliki kadar gre za vlaganje v osnovna sredstva in sredstva, ki so z njimi izenačena in v druga trajna sredstva pri investicijah ter pri nabavi in montaži opreme. Dolžniško upniško razmerje v smislu zakona pa nastane, ko je dolžnik v celoti ali deloma sprejel dobavljeno blago ozi-’ roma, ko je celoti ali deloma opravljena storitev. Prav na nastanek dolžniško upniškega razmerja je rokovno vezano plačevanje oziroma zavarovanje plačil Za zavarovanje plačil se uporabljajo naslednji instrumenti: 1. ček — za takojšnje plačilo, ker ga je treba vnovčiti v roku 8 dni, če je kraj izdaje in plačila isti oziroma 15 dni, če sta kraja različna, 2. menica, ki pa mora biti vedno avalirana (imeti mora meničnega poroka). Menični porok lahko nastopa katerikoli uporabnik družbenih sredstev, vendar je z zakonom in ustreznimi predpisi pogojena in omejena skupna višina avalov na menice za posameznega uporabnika družbenih sredstev. Menice se smejo uporabljati za vsa plačila, ki dospe vajo v roku 90 dni od nastanka dolžniško upniškega razmerja, razen v primerih, ko se menice uporabljajo za zavarovanje plačil blagovnih kreditov (prodaje serijske opreme na kredit, kredit za izvajanje investicijskih del). Kadar se zavaruje plačilo investicij z avaliranimi menicami, mora biti menični porok vedno le poslovna banka. 3. nepreklicni dokumentarni akreditiv za plačilo na podlagi dokumentacije, določene v pogodbi med dolžnikom in upnikom. 4. garancija za plačilo v roku, ki ne sme biti daljše od 30 dni od dneva nastanka dolžni&o upniškega razmerja. Kot garant lahko nastopa katerikoli uporabnik družbenih sredstev v okviru in pod pogoji, ki jih opredeljuje zakon. V kolikor smo kot kupci blaga ali storitev izvršili plačilo vnaprej ali v roku 10 dni od nastanka dolžniško upniškega razmerja nam ni potrebno zavarovati plačila z enim od navedenih instrumentov. Plačilo v roku 10 dni od nastanka dolžniško upniškega razmerja pa ne pride v poštev, kadar gre za investicijsko vlaganje, ker je za investicijsko vlaganje potrebno ali vnaprejšnje plačilo ali zavarovanje plačil pred nastankom dolžniško upniškega razmerja. Plačilo osnovnega sredstva pa lahko zavarujemo v roku 10 dni po nastanku dolžniško upniškega razmerja le v primeru, če smo kupili opremo na blagovni kredit in to za kreditirani del. Kaj pomenijo določeni instrumenti zavarovanja plačil? Ce smo se odločili za zavarovanje plačila s čekom, moramo imeti ob izdaji čeka dovolj denarnih sredstev za poravnavo čeka, ker se ček vnovčuje brez odloga čim je predložen SDK v izplačilo (določen je le skrajni rok za vnovčenje). Če smo se odločili za plačilo z avalirano menico in je upnik sporazumen s takim načinom plačila, moramo računati, da bomo imeli na dan zapadlosti menice dovolj denarnih sredstev za njeno vnovčenje. V slučaju, da menica na dan dospelosti ne bo mogla biti vnovčena niti z našega niti s porokovega računa denarnih sredstev pri SDK, bo taka' menica protestirana, kar je pa povezano z visokimi kaznimi tako za delovno organizacijo kot tudi za odgovorno osebo. Ob otvoritvi nepreklicnega dokumentarnega akreditiva moramo prenesti svoja prosta denarna sredstva na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva, ki ostanejo za nas blokirana, upnik jih pa lahko koristi le ob predložitvi dogovorjene dokumentacije o dobavi blaga oziroma opravljene storitve. Instrument zavarovanja plačila z garancijo drugega poslovnega partnerja (delovne organizacije, poslovne banke in drugih uporabnikov družbenih sredstev) nam bo omogočal, da bomo IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ValterTischer, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. lahko plačevali svoje obveznosti v roku 30 dni od dneva, ko je nastalo dolžniško upniško razmerje. Od vseh navedenih instrumentov zavarovanja plačil je vsekakor najzanimivejsa menica, ki bo lahko v bodoče odigrala glavno vlogo v zmanjševanju dolžniško upniških razmerij in to le v primeru, če bo vladal red in disciplina posebno glede zagotavljanja zadostnih denarnih sredstev na računih meničnih dolžnikov na dneve zapadlosti menic. Toda ali je menica interesantna res samo glede hitrega in strogega postopka glede vnov-čenja. Prav gotovo ji daje ta moment določeno prednost pred sedanjim načinom plačevanja z virmani in to neredko z velikimi zamudami Druga bistvena značilnost, ki jo ima, je v lastnosti vrednostnega papirja. Z menico, ki smo jo prejeli za prodano blago ali opravljeno storitev je možno poravnati tudi našo obveznost do drugega poslovnega partnerja. Seveda nam za plačilo naše obveznosti upnik ne bo priznal njene nominalne vrednosti (vrednost, na katero glasi menica), ampak njeno realno vrednost na dan plačila naše obveznosti Od nominalne vrednosti bo odštel obresti za čas od dneva, ko je menico prevzel do dneva, ko menica dospe v plačilo. Toisto menico bo lahko naš upnik porabil kot dolžnik za poravnavo svoje obveznosti do svojega upnika, kar se lahko nadaljuje do dneva, ko mora biti menica predložena Službi družbenega knjigovodstva v izplačilo zaradi njenega dospetja Obstoja možnost, da se bo menica v času od njenega dospetja pojavila pri nas, ker nam jo bo nas dolžnik predložil za kritje svojega dolga do nas. V tem primeru torej ne bo potrebno na dan dospetja nobenih denarnih sredstev, ker je menica v času njenega roka veljavnosti opravila določeno kompenzacijo terjatev in obveznosti V bodoče odpade dosedanji način kompenzacij! Poleg indosiranja menic (poravnave obveznosti), pa menico v času njene veljavnosti lahko eskontiramo bodisi pri poslovni banki ali kateremkoli uporabniku družbenih sredstev na način in pod pogoji, ki so predpisani v splošnem aktu uporabnika družbenih sredstev. Eskontna mera (obrestna mera) je prosta glede na določila v splošnem aktu. Kaj pravzaprav pomeni eskontiranje? Eskontiranje je v bistvu predčasno vnovčenje menice (po odbitku obresti) pri kateremkoli uporabniku družbenih sredstev, ki ima prosta denarna sredstva od dneva eskonta do dneva zapadlosti menice. S tem se dejansko hoče ostvariti večja mobilnost prostih denarnih sredstev, ki se od časa do časa pojavljajo pri določenih uporabnikih denarnih sredstev. Vezava začasno prostih denarnih sredstev v oblika menic pa prinaša določene koristi v obliki obresti od dneva eskonta do dneva zapadlosti menice, razen Nadaljevanje na 4. strani. Wod , V članku „Dosežki 1975 - naloge 1976“ v zadnji ‘ievilki „Glasnika“ smo v kratkem prikazali pomembni še dogodke iz poslovnega življenja naše delovne organizacije v letu 1975. Prikazali smo tudi bistvene na-°ge, ki izhajajo iz zvezne in republiške resolucije za vse udeležence družbenoekonomskega procesa; tako ■Udi za zaposlene v IMP. Ni odveč, če si osvežimo sPomin: na prvem mestu je naloga, da se borimo za Nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja kot "istvene razvojne politike; drugič, v večji meri kot nkaj let nazaj bomo morali krepiti varnost, razvijati in Uveljavljati metode družbene samozaščite in ljudske °brambe; tretjič, nadaljevati z začetnimi stabiliza-uijskimi programi, ki so deloma že vključeni v letošnje Pfenske naloge TOZD; v vsaki TOZD ali višji obliki Uničenega dela bo treba tudi v letošnjem letu raz-UdSjati in imeti posluh za podporo širše zastavljeni Politiki skladnejšega razvoja vseh slovenskih območij. 'l,ncau celo vrsto opravil s tem v zvezi, la smo jih sicer zastavili že v 1973. letu. Nekajletna opozorila ekonomskih strokovnjakov so dobila delno zadoščenje v tem, ko je prevladalo že zelo staro spoznanje, da brez 8eke zavestne in širše zastavljene usmerjenosti pač ne Utore biti graditve socialistične družbe. S formalnega ■tališča je to opredeljeno v novih ustavah in zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem Planu Jugoslavije. O slednjem bo treba organizirati Svno obravnavo v celotnem kolektivu, sicer pa postavlja pred nas zahtevo po izdelavi samoupravnega sporazuma o planiranju v TOZD in delovni organizaciji, ki {e sploh temelj za proces planiranja: Zadeva niti ni *ako nova, saj smo že v nase statute napisali potrebo Po nekem aktu (mi smo ga tedaj imenovali „pra-vilnik“, kar pa je narobe), s katerim bi urejali medvojne razvojne odnose in hkrati zagotavljali enotnost taje man ja, interpretacije, razlage in sodbe o podatkih. °6 tem želimo ponovno poudariti: da je prevelika hiema za planiranje ravno tako škodljiva, kot je premajhno zanimanje z to zvrst strokovnega in samoupravnega načina razreševanja problemov in nalog, življenje se niti ne začne niti ne konča s planom. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU V nadaljevanju si bomo pogledali glavne rezultate, m bi jih naj dosegle posamezne TOZD, ob kakšnih Pogojih in seveda s kakšno uspešnostjo. Bistveni po-?atki o pričakovanih rezultatih so prikazani v tabeli **• 1 (celotni dohodek, dohodek je razlika v realizacij), pogoje poslovanja prikazuje tabela št. 2 (zapečenost in kapitali - poslovne naložbe), medtem ko uilje in minimalno zaposlenost prikazujemo v tabeli št, '• Primerjava pričakovanih stopenj rasti nekaterih po-"izateljev iz zvezne in republiške resolucije o druž-Ueno-ekonomskem razvoju za leto 1976 z našimi raz-vojnimi hotenji je prikazana v tabeli št. 4. Ob tem je treba vedeti, da niso to stopnje rasti, ki bi Vključevale inflacijo, zaradi jasnosti pa moramo posedati naslednje: družbeni proizvod je seštevek dogodka in amortizacije, fizični obseg izražamo s cestnim dohodkom, zaposlenost ne upošteva vajencev, Produktivnost računamo z razmerjem med celotnim "ohodkom in zaposlenimi, realni OD pa pomeni povečanje, ki ni posledica rasti življenjskih stroškov 'kdaj bi morali tudi to prišteti). | Tabela št. 1: Plan celotnega dohodka, dohodka in razlike v realizaciji (dobička) v tisoč ■lin 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. I 5. 6. celotni dohodek dohodek razlika v real 242.000 84.996 19.200 180.000 72.046 27.802 221.000 79.244 21.758 150.000 54.436 12.000 320.000 104.942 25.034 66.000 28.681 4.728 58.000 27.408 5.030 50.000 24.530 5.440 152.000 63.668 15.200 164.000 108.904 13.400 160.000 60.094 22.600 62.300 28.633 5.024 68.000 23.502 5.440 28.000 22.848 5.800 33.000 8.862 3.775 17.641 6.764 - 30.714 22.310 — 2,030.714 773.595 192.600 PLAN 1976 Tabela št. 2: Plan zaposlenih in poslovnih naložb v tisoč din 1. OV Redno zap. 550 Vajenci 92 Obratne naL 48.027 Osnovne bruto naL 43.731 (1,75) Količnik obrač. cel. naložb 2,6 = 138 din 2. KLIMA 366 85 46.785 28.907 (1,53) 2,4 = 152 din 3. PMI 458 79 40.342 (1,57) 8.292 (1,62) 2,4= 152 din 4. PM 370 31 29.815 3,9= 92 din 5. EM 628 250 74.090 63.479 (1,58) 2,2 = 160 din 6. BUŠK ,230 60 14.627 6.574 (1,63) 3,1 = 116 din 7. EKO 203 24 11.812 12.026 (1,89) 2,4 = 148 din 8. DVIGALO 150 30 15.239 14.446 (1,91) 2,3 = 157 din 9. TEN 434 70 49.250 38.837 (1,84) 1,7 =209 din 10. TRAA 400 38 58.074 66.274 (1,90) 1,3 = 275 din 11. LSL 339 15 24.399 89.807 (1,27) 1,3 = 267 din 12. TIO 215 15 19.837 33.921 (1,73) 1,2 = 310 din 13. SHP 150 16 25.417 20.205 (1,90) 1,5 = 242 din 14. PB 106 6.386 7.780 (1,81) 2,0 = 183 din 15. ZAST. 38 .7.125 1.961 (1,61) 3,6= 99 din 16. DS 63 1.000 28.050 (1,35) 17. DSSS 209 — 134 33.881 (1,65) - IMP skupaj 4950 805 473.500 538.513 (1,67) 1,9 = 188 din Na tem mestu ni naša naloga, da se spuščamo v podrobnosti, saj je to že ali pa se bo izvršeno na sejah samoupravnih organov. Opozoriti velja predvsem na naslednje: v letu 1976 lahko pričakujemo nadaljnje zaostrovanje pogojev poslovanja, ki bo predvsem značilno za našo dejavnost, ki je neposredno in z zelo visoko stopnjo povezanosti odvisna od splošne narodnogospodarske situacije. Njene konkretne pojavne oblike so večja ali manjša investicijska aktivnost, razpoložljivost sredstev za dolgoročna vlaganja, stabilnost socialnega in političnega sistema itd. V tem trenutku verjetno še največja negotovost izvira iz možnih posledic, ki bodo nastale na temelju zakona o zagotavljanju plačil. Druga pomembna okoliščina, s katero se bomo odslej naprej srečevali, je tako imenovana ponovna ocenitev osrednjih naložb (revalorizacija), ki zopet skrbi za uveljavljanje principov dobrega gospodarjenja, po drugi strani pa zamenjuje razpoložljiva sredstva za razvoj pri naših naročnikih zaradi povečanja poslovnih stroškov. Faktor ponovne ocenitve v naših TOZD je prikazan v tabeli št. 2 pri podatki o osnovnih bruto naložbah (v oklepaju). Tabela št. 3: Plan ciljev poslovanja in minimalne zaposlenosti (varnostna stopnja) Bruto % bruto Varnostna akumulacija rentabilnost stopnja v % 1. OV 24.158 26,32 23,47 2. KLIMA 31.602 41,75 34,34 3. PMI 25.792 31,52 24,74 4. PM 13.018 34,16 23,12 5. EM 31.034 22,55 24,02 6. BUŠK 5.228 24,65 22,07 7. EKO 5.691 23,87 21,00 8. DVIGALO 5.975 20,12 20,93 9. TEN 18.501 21,00 22,02 10. TRAA 18.503 14,88 22,63 11. LSL 33.442 29,28 29,47 12. TIO 7.772 14,45 14,84 13. SKIP 7.008 15,36 20,86 14. PB 7.008 49,47 29,98 15. ZAST. 4.175 45,94 33,48 16. DS 750 — — IMP skupaj 242.657 23,97 24,64 Tabela št. 4: Primerjava planiranih stopenj rasti zvezni in republiški resoluciji inv IMP SFRJ % SRS % IMP % SRS/SFRJ Indeksna IMP/SFRJ razmerja IMP/SRS Družbeni proizvod Fizični 5,5 5,0 15,0 90 272 300 6,0 6,0 16,0 100 266 266 obseg 3,0 3,0 11,0 100 3,67 367 Zaposlenost Produktiv. 2,5/3,5 2-3 3,3 83 110 132 ReaL OD na zaposL 2,2 1,0 3,0 45 136 300 Opomba: Za IMP so stopnje rasti računane primerjano na ocenjene dosežke v letu 1975. Ko že tako govorimo o investicijski aktivnosti, ne moremo mimo ugotovitve, da bo tudi v naši delovni organizaciji potrebno (enkrat) začeti z bolj selektivnim investiranjem: denar se naj bi vlagal v tiste dejavnosti, ki imajo visok količnik obračanja (glej tabelo št. 2) in - ali visoko stopnjo bruto rentabilnosti (glej tabelo št. 3). V ta namen pa bo treba preseči dvoje - za današnji čas in že dolgoletno preživelo potrebo: najprej pojmovanje, da se mora ostanek dohodka, ustvarjen v neki TOZD, ponovno in v celoti investirati samo v njej, in drugič, da so verjetno minili časi, ko smo se lahko razvijali samo z ,,našim*1 razvojnim potencialom in ignorirali kreditna razmerja vseh vrst. Oboje je seveda posledica naših pojmovanj, ko smo vsi skupaj, ali pa kot posamezniki, premalo razvojno orientirani; vse preveč se ubadamo s problemi rasti, premalo pa s problemi razvoja. Tabel ne nameravamo komentirati. Vsi skupaj se moramo zavedati, da stojijo pred nami v letošnjem letu izredno zahtevne naloge. V ta namen so najbolj ilustrativni kazalci stopenj rasti in njihova medsebojna primerjava v tabeli št. 4. Ne bomo jih uspeli uresničiti, če se ne bomo obnašali v duhu skrbnega gospodarja, s polno mero medsebojnega razumevanja, sodelovanja in pomoči. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana, svoboščin človeka in občana, družbene lastnine, zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti, so določila, ki jih ustava opredeljuje kot pravico in dolžnost občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Uresničevanje ustave, pa nam narekuje še hitrejše razvijanje družbene samozaščite, ki jo moramo oblikovati tako, da bo s splošno ljudsko obrambo sestavljala neločljivo celoto v zoperstavljanju vsakomur, ki bi skušal kakorkoli in s kakršnimikoli sredstvi ovirati naš samoupravni socialistični družbeni razvoj. Da pa bomo to uresničili, se moramo zato zavzemati vs/, ki nam ta družba kaj pomeni, od vsakega pa bomo to uresničili, preko družbenopolitičnih organizacij, do družbenopolitičnih skupnosti. Vsi vemo, da je pri nas delovni človek - občan nosilec družbenopolitičnega in družbenoekonomskega razvoja, da o vseh teh vprašanjih odloča na samoupravni osnovi, prav in nujno pa je, da naš delovni človek s polno zavestjo in odgovornostjo varuje svoj socialistični samoupravni sistem, svojo TOZD, svojo krajevno skupnost, da varuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, pridobitve NOB, s čimer predvsem in na prvem mestu varuje sebe. Naš nadaljnji socialistični razvoj, samoupravljanje, varnost vsakega posameznika mora biti naša vsakdanja skrb. Kaj je namen družbene samozaščite? Že iz ustave izhaja, da je poglavitni namen družbene samozaščite, dejavnost v skladu z razvojem socialistične samouprave utrjuje aktivno dejavnost vseh družbenih dejavnikov in njihovo odgovornost 'za zaščito ustavnega reda, samoupravnih pravic delovnih ljudi, svobodo človeka, družbenega in osebnega premoženja. Da pa bomo to dosegli, bi lahko glavne naloge razdelili na nekaj področij, kot so: - razvijanje družbene zavesti in odpornosti ljudi proti zunanjemu sovražniku, proti raznim političnim, propagandnim, psihološkim in še drugim pritiskom, ki se vršijo na našo državo. - borba proti notranjemu sovražniku, za katerega lahko trdimo, da je še prisoten. Tu v zvezi bi lahko našteli ostanke antisocialističnih sil poraženih med NOB, ki se prikrito povezujejo s sovražno emi-gracajo, nadalje bi lahko govorili o ostankih informbiroja, tukaj pa lahko prištejemo še pojave birokratizma, tehno-kratizma, etatizma itd. - borba zoper pojave, ki so usmerjeni na izpodkopavanje ekonomske moči naše družbe kot npr. gospodarski prestopki, kazniva dejanja, kriminal, malomarno razpolaganje z družbeno imovino itd. In kaj lahko v zvezi z družbeno samozaščito ugotovimo? Sigurno ne to, da je družbena samozaščita modni krik, kakor bi jo hoteli prikazati nekateri posamezniki, ki jim ne odgovarja, da se naš človek osvešča, da je začel sam razmišljati, kako bo zaščitil sebe in družbo. Če na kratko skušamo ugotoviti, kako daleč smo v IMP v zvezi z družbeno samozaščito. Nekateri TOZD že imajo izdelane sporazume oziroma pravilnike o družbeni samozaščiti (TRAA in SK1P), akcija v zvezi s tem poteka sedaj v bežigrajskih TOZD, v zunanjih TOZD pa zaenkrat v zvezi s tem nimajo še veliko narejenega. Kako poteka akcija za družbeno samozaščito, je odvisno tudi od posameznih občinskih skupščin, saj v nekaterih je bil družbeni dogovor o družbeni samozaščiti že sprejet, v drugih je sedaj v javni razpravi, v nekaterih pa jih še pripravljajo. Toda ne glede na vse to, je naša dolžnost, da o družbeni samozaščiti seznanimo vse delavce v podjetju, v to akcijo pa se morajo še posebno aktivno vključiti 00 ZK, OOS, 00 ZSMS. C. K. DELO SVETA ZK IMP V ponedeljek dne 16. 2. 1976 je bila na IMP seja sveta ZKS IMP, kasneje pa še posvet z direktorji TOZD in direktorji iz DSSS. Na prvi seji sveta ZKS IMP zdajšnjega mandata, smo najprej konstituirali svet ZK, izvolili sekretariat, sekretarja in namestnika sekretarja in imenovali delegata, kije zadolžen za povezavo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Za sekretarja sveta ZK IMP je bil ponovno izvoljen tov. Ciril Kurent iz TOZD Elektro-montaža, za namestnika sekretarja pa je bil izvoljen tov. Trost Janez iz TOZD OV. V nadaljevanju seje so ugotovili identičnost spre sekretarji 00 ZK poročali o je tih nalog. V vseh imajo ko1 poteku letnih konferenc in prve in glavne naloge ure* uresničevanju sklepov 5. seje ničevanja sklepov 5. seje Ck CK ZKS. V vseh osnovnih ZKS, analizo dosedanje?3 c t organizacijah so na konferencah volili nova vodstva in sprejeli programe dela Ko smo poslušali poročilo o poteku letnih konferenc pa je bila izrečena kritika o OOZKS TOZD TEN, kjer niso pravočasno izvedli letne konference. Med drugim smo poslušali tudi poročilo direktorice TOZD DS tov. Peterce, ki je eden izmed nosilcev naloge za formiranje 00 ZK v TOZD DRUŽBENI STANDARD. Formiranje 00 v DS je še toliko pomembnejše, ker bo morala ta organizacija veliko narediti pri uvajanju družbenopolitičnega dela, idejno-poli tič ne ga in samoupravnega izobraževanja v Dijaškem domu Domžale, kjer imamo večino naših učencev v gospodarstvu, da se bodo učenci po končanem šolanju, ko se bodo zaposlili v TOZD, laže vključevali v samoupravno delo in delo družbenopolitičnih organizacij. Če bi hoteli na kratko ugotoviti, kaj so si v dela 00 ZK in stanje ' c TOZD v smislu teh sklepov- i z 00 ZK zadali kot naloge, bi V vseh 00 pa bodo tudi # naprej posvečali skrb kadre vanju novih članov, še pe sebno pa je treba analizira11 aktivnost vsakega člana ij1 posvetiti več pozornos11 idejno-političnemu izobr* ževanju vseh članov v 0“ ZK. Eno izmed najvažnejši*1 vprašanj pa je področje ka’ drovske politike. V zvezi s kadrovsko p0, litiko se je razvila zelo #' vahna razprava, predvsem 0 izbiranju kadrov za vodili in vodstvena delovna mesta, o težavah, s katerimi se srečujemo, ko iščemo kadre, saj dobrih kadrov ni na razpolago, predvsem pa še ti vodilna delovna mesta. Zat° smo sklenili, da moramo zvezi s tem nekatere stvar1! spremeniti. Saj vidimo, da čas zelo hitro teče, čez dvt leti pa so pred nami zope1 volitve vodilnih delavcev i11 ravno zato moramo že sedaj pričeti z akcijo, da ne bomo potem zopet na tesnem s’ časom in bomo reševali s> NOV PLAČILNI IN OBRAČUNSKI SISTEM Nadaljevanje z 2. strani tega lahko imetnik menice računa z veliko sigurnostjo, da bo na dan dospelosti ponovno razpolagal s prostimi denarnimi sredstvi povečanimi za obresti. Ker bomo torej pri indosira-nju ali eskontiranju menic morali priznavati določene obresti, se tudi mi kot upniki nasproti svojim dolžnikom ne bomo smeli drugače obnašati, ne da bi utrpeli določeno škodo. Če nam bo kupec poravnal svojo obveznost z lastno menico s predpisanim . avalom bomo zahtevali menico na znesek, ki predstavlja popravo zaračunanejga blaga ali storitve ter obresti do dneva zapadlosti menice. V kolikor bo kupec na nas indosiral drugo menico, mu ne bomo mogli priznati nominalne vrednosti, ampak po odbitku obresti do dneva sprejema menice do dneva zapadlosti. V grobih obrisih smo si ogledali novi način plačevanja oziroma zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev, sedaj pa nekaj besed o tem ali gre pri tem samo za tehniko plačevanja ki je več ali manj delokrog finančno računovodske službe. V kolikor bomo sprejeli ta zakon le kot tehniko plačila in ne njegove vsebine, ki stoji za predpisano tehniko, ne bomo mogli uresničiti ciljev, ki smo si jih zastavili. Nobena temeljna organizacija združenega dela od 1. aprila letos ne bo smela vzpostavljati dolžniško-upniških razmerij glede nabav ne da bi zavarovala plačila na način in roke, ki jih določa zakon. Nujno bo torej v bodoče sestav- ljati ne seč ne, de kad ne plane nabav in jih vsklajevati z možnostmi zagotovitve plačil z enim ali drugim inštrumentom zavarovanja plačil. Sankcije glede tega so zelo ostre. Odgovorna oseba uporabnika družbenih sredstev-dolžnika, ki ve, da ni zavarovano .plačilo po zakonu, pa kljub temu sklene pogodbo o nakupu oziroma opravljanju storitve ali sklene investicijsko pogodbo, se kaznuje za kaznivo dejanje z zaporom najmanj treh mesecev. Tiste TOZD, ki so dvignile zaloge reprodukcijskega materiala nedovršene proizvodnje in izdelkov, bodo ta povišanja morala pokriti z ustvaijeno akumulacijo, če bo ta sploh zadostna. Vse premalo se zavedamo, da je poprečno višino zalog p0-trebno pokrivati z dolgoročnimi oziroma trajnimi vir1 sredstev. Čeprav se pri naložbah v osnovna sredstva držimo planiranih okvirov, pri naložbah v obratna sredstva nekatere TOZD bistveno odstopajo od plana. ' prejšnjih letih so predstavljale terjatve dokajšnjo postavko naložb v obratnil1 sredstvih, vendar se bo ta naložba v letošnjem letu glede zavarovanja plačil nujn° znižala. " NADALJEVAN# prihodnjič W ^ S ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ** ^ ^ O ~ <3 ^ e^»? ->'^- *B.C) Q r- O rx, I l Nacijo na vrat na nos. V ta jjanten je bil sklep naše seje, “* eno izmed prihodnih sej Sveta ZK IMP posvetimo ^mo kadrovskim vprašajem, dolžnost osnovnih jganizacij pa je, da o tem Opravljajo že prej, da bodo PbŠli delegati na sejo sveta pripravljeni. i Družbena samozaščita je . etla izmed glavnih nalog v . Gašeni nadaljnjem delu, saj 56 morajo v to vključevati I 'O dmžbenopolitične organizacije, organi samo-; uPravljanja in vodilni de-lavci, vendar sme o teh vprašanjih pisali že na drugem | Ostu v Glasniku, zato jih ne bomo sedaj razčlenjevali1 Svet ZK IMP je posvetil «el svoje razprave tudi delu družbenopolitičnih organi-Zacij, še posebno pa aktivnosti ZSMS. Ugotovitev v $vetu ZK IMP je bila, da delo 00 ZK, sveta ZK IMP, <*) 10S in konference sin-likata podjetja ne more biti ocenjeno kot primemo, če ne bomo storili kaj več tudi Za to, da čimprej organizi- SODELUJTt V GLASNIKU ramo 00 ZSMS po TOZD in konferenco ZSMS podjetja. V ta namen smo sklenili, da Oa prihodnjo sejo sveta ZK *Mp povabimo tudi predsednike mladine iz TOZD in naj formirajo konferenco ’SMS, ter sprejmejo ukrepe Za formiranje 00 ZSMS po ‘OZD, kjer teh še ne bi jrneli do tega časa. Posebno je bila poudarjena vloga vodilnih delavcev, ki so odgovorni za primemo politično delo v TOZD. Kjer temu ne jO tako, bo tudi svet ZK IMp primemo ukrepal! Na skupnem posvetu sve-i- ta ZKS IMP predstavnikov ri družbenopolitičnih organist racij, organov upravljanja, * direktorjev TOZD in DSSS, r, srno razpravljali o planih za 1 leto 1976, investicijah v letu * 1976 in združevanju sred-V štev, novih predpisih v fi-t nančnem prometu, o inven-r turah ter o tekoči proble-h Zatiki, vendar bomo imeli i se dosti prilike, da bomo o ■ tem lahko poslušali in odlo-o čali na zborih delovnih ljudi, \ rato o tem ne bom pisal * sedaj. C. K. VOLILNA KONFERENCA V 00 ZK DSSS Komunisti v delovni skupnosti strokovnih služb Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana smo se 19. januarja sestali na volilni konferenci, sestanku, na katerem smo pregledali naše delo. uspehe in napake v prejšnjem letu, opravili nekakšen „obračun“ minulega obdobja in izvolili organe naše osnovne organizacije za naslednje dvoletno mandatno obdobje. UGODNE OCENE LANSKOLETNIH PRIZADEVANJ V preteklem letu je bila 00 ZK v DSSS po splošnih ocenah zelo aktivna in temu primerni so tudi doseženi rezultati. Posebej razveseljivo je, da so se s povečano dejavnostjo pokazali pozitivni učinki, ki jih ni bilo mogoče zaslediti v letu 1974. Delovni program, ki smo si ga komunisti zastavili v začetku preteklega leta, smo tudi izpolnili. Vendar je v tem programu 'tudi precej trajnih nalog, katerih uresničevanje smo šele pričeli in ne smemo dopustiti, da bi njihove izpeljave, ki nas čakajo v tem in v naslednjih letih, ostale le na pol pota. Komunisti 00 ZK v DSSS smo se lani sestali na petnajstih rednih in izrednih sejah. Število sestankov samo po sebi še ne pomeni aktivnosti in vpliva organizacije v svojem okolju, vsekakor pa smo se lahko prepričali, da so bili naši sestanki plodni in tudi učinkoviti. 00 ZK je namreč na svojih sestankih proučevala vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo DŠSS in s tem tudi podjetja kot celote, sprejemala ustrezne sklepe, in stališča in jih tudi izvajala v okviru načel, politike in samih sklepov višjih forumov oziroma ZK kot celote. Menimo, da je šel razvoj samoupravnih odnosov v naši delovni sredini tako, kot smo si ga začrtali z ustavo in vsemi drugimi akti in ob tem tudi tako,kot so želeli in odločili delavci v našem kolektivu. Prizadevanja, da se uresničita stabilizacijski program in pa rebalans plana, so prav tako rodila sadove. Doseženi rezultati našega kolektiva so plod dela nas vseh. V njih pa se kaže vpliv ZK in njenega delovanja. Eden izmed glavnih ciljev v preteklem obdobju — ki pa bo ostal še naprej — je bil, približati delo organizacije celotnemu kolektivu, delavcem pravilno razložiti dejavnost ZK in jih zainteresirati zanjo. Še vedno si namreč nekateri zaradi neseznanjenosti ali izkrivljene seznanjenosti napačno razlagajo vlogo, pomen in pa delovanje ZK. 00 ZK nikakor iri zaprt ali celo priviligiran krog ljudi, ločen od ostalih, ampak morajo biti njeni člani vzgled drugim, pri čemer pa si seveda ne smemo predstavljati idealnega človeka. V teh prizadevanjih smo dosegli lani lep uspeh, ki obenem kaže na vpliv, mesto in pravilnost delovanja, ki ga je imela 00 ZK v naši delovni sredini. V začetku lanskega leta je naša organizacija namreč štela 20 članov, danes pa nas je že 28. Kar sedem novih članov smo lani sprejeli v ZK. Pri tem pa je edina pomanjkljivost stmktura, saj je med sprejetimi samo ena ženska. Do takih rezultatov smo prišli tudi zaradi vzgledne povezave z 00 ZSMS v DSSS, katere aktivnost se je ob naši izdatni pomoči bogato razvila in zajela precej mladih v naši skupnosti. Da bomo brez dvoma nadaljevali tako tudi letos in v bodoče, kaže vse večji interes, ki ga kažejo delavci, še posebno pa mladi, za sodelovanje tako v organih upravljanja kot v družbenopolitičnih"organizacijah in ki ga bomo ohranili ali celo stopnjevali samo in zgolj s pravilnim in vzglednim delom, ki naj vsem prikaže našo organizacijo v pravi luči. V prejšnjem obdobju smo se tudi zelo' dobro vključevali v delo Sveta ZK IMP tako, da so bile vse zamisli, enotne in pomembne za celotno tpodjetje, dosledno izpeljane tudi v DSSS. Kljub povečani aktivnosti in vplivu ZK v naši de: lovni skupnosti v preteklem obdobju, kot smo ugotovili na volilni konferenci, pa še ostajajo področja oz. vprašanja, kamor ZK s svojo dejavrtostjo ni prodrla in kjer zaradi nastalih ali neodpravljenih napak ni prihajalo zaradi napačnega dela naše organizacije, ampak ker tam sploh ni bila prisotna ali pa je bila neodločna in neučinkovita. S slednjim je tesno povezana, pravzaprav v vzročni zvezi, premajhna aktivnost'nekaterih članov. Komunisti smo že lani ugotovili, da imamo ogromne rezerve v povečanju aktivnosti posameznih članov, zato smo tudi že sprejeli ustrezne sklepe. Ob tem igra odločilno vlogo družbenopolitično izobraževanje, pa ne le komunistov, ampak vseh, v razumnih mejah seveda, kateremu smo posvetili precej pozornosti in ga v okvim naših možnosti tudi izvedli. Delovni program 00 ZK DSS za letošnje leto je že v pripravi, upoštevajoč nadaljevanje trajnih nalog iz prejšnjega obdobja in novih, postavljenih pred organizacijo, pa ga bo organizacija sprejela v pričetku prihodnjega meseca. VOLITVE ORGANOV 00 ZK Naša 00 ZK je 7. 2. 1975 izvolila novo vodstvo organizacije. Komite občinske konference ZK Ljubljana- Bežigrad pa je izpeljal prikladno rešitev, da bodo imele v bodoče vse 00 na področju bežigrajske občine istočasno volitve tako, da so se morale te organizirati ne glede na to, kdaj so bile zadnje. Naša organizacija se je na volilno konferenco pripravila že lani decembra in pripravila predlog kandidatov. Na volilni konferenci smo izvolili sekretarja 00 ZK, njegovega namestnika, člane sekretariata 00 ZK, tri komisije, člana Sveta ZK IMP in evidentičaija. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen Aleš Čerin, za njegovega namestnika pa Ivo Štucin. Boris Kobal je bil izvoljen za vodjo idejnopolitične komisije, Alojz Kamin za vodjo gospodarske komisije, Franc Anderlič pa za vodjo kadrovske komisije, pri čemer vodje komisij s sekretarjem in njegovim namestnikom tvorijo 'petčlanski sekretariat. V vsako komisijo sta bila poleg vodje izvoljena dva člana. Za člana Sveta ZK IMP pa je bil izvoljen Janez Stanovnik, drugi član pa je sekretar po svoji funkciji. Člani 00 ZK IMP DSSS upamo, da bomo v tekočem in naslednjih obdobjih nadaljevali z uspešnim delom, popravili napake in pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili, ob našem delu pa računamo na pomoč in kar najširše sodelovanje vseh delavk in delavcev v naši delovni skupnosti. , Pri izgradnji, predvsem pa pri montaži in izvajanju instalacij, je nujno potrebno tudi sodelovanje montažnih podjetij. Investitorje del teh nalog zaupal tudi našemu podjetju, kjer so se vključili v izvajanje naših uslug: - proizvodna diščnim aneksom - priprava z zunanjimi in no tranjimi tehnološkimi postroji - črpališče hladilno vodo vodo hala s skla- ni zavidljivo dolg. IMP se svoje obveznosti vsekakor zaveda, zato bo s vojim delom dokazal, da je z dobro voljo vseh sodelujočih mogoče tudi take naloge uspešno opraviti. Poprečno dela na gradbišču 26 elektroinstala-teijev. V njihov delovnik je za tehnološko in protipožarno Eno od naših gradbišč je tudi v Novi Gorici. Investitor: Industrija pohištva in notranje opreme Nova Gorica, bolj znan pod imenom „Meblo“, gradi novo tovarno ivemih plošč. Gradi tovarno pomembnega polizdelka, katerega je naša pohištvena industrija še do nedavnega uvažala v veliki meri. V______________________________________________________J ROBIČ SLAVKO, vodilni MLAKAR ANTON, monter vodilni monter centralo* kuijave: „Naše delo je velikokrat odvisno , od sodelovanja investi- „Trenutno nas je tu sedem j2 torja. naše TOZD. V Meblu delam šti® , mesece. Stanujemo v privatni1 Reči moram, da nam je sobah, hranimo se v tovarni^111 Meblo vedno pripravljen poma- menzi. Posebnih težav ni, p[č’ gati in z nami sodelovati. Delo slcrba z materialom ni preveč tu je nekoliko drugačno, kot pohvalna. Zdi se mi, da šepa od smo ga vajeni Napraviti razsvet- priprave pa do skladišča. Dorin® ljavo hale ali pa elektroinstalaci- gre(j0 nekateri vsako soboto. Z* je je precej velika razlika. Nare- dogajanja v podjetju zvemo p16' dil sem izpit iz varstva pri delu ko časopisa. Drugače tu ni poln nekateri menda mislijo da je sebnih problemov, uspešno jih to pogoj, da se ne bo nikomur rešujemo tudi z nadzornimi služ' nič zgodilo. Treba je spoštovati bami.“ določila iz varstva pri delu, a BOJAN MEHLE, vodja TOZD Elektromontaža Ljubljana z izvajanjem elek-troinstalacij moči; TOZD Ogrevanje — vodovod Ljubljana z izvajanjem toplovodnih tehnoloških instalacij in prezračevanja; TOZD PM — Koper z izvajanjem tehnoloških vodovodnih instalacij ter DSSS — Delovna skupnost skupnih strokovnih služb IMP pri komercialnih aranžmajih, vodenju, vsklaje-vanju in koordinaciji izvajalcev z investitorjem. Delo na gradbišču je organizirano v smislu industrijske montaže. Ob pogledu na že izvršena montažna in instalacijska dela v objektu, dobi obiskovalec vtis, da gre za sestavljanje in oživljanje pomembnega tehnološkega postroja. Delo na takih napravah zahteva ustrezno usposobljenost naših monterjev. Že velikokrat smo to dokazali in prav gotovo bomo tudi na tem objektu. Po obsegu del bo največjo nalogo opravila TOZD Elektromontaža, ki izvaja elektroinstalacije moči. Montažna dela izvajamo na osnovi načrtov, ki jih je izdelala priznana firma na tem področju Inženirski biro elektroprojekt Ljubljana, ki tudi opravlja kompletni inženiring za investitoija. Elektromontetji urejajo in priključujejo kable v N. N. razdelilno ploščo. Skupna investicijska vsota znaša: 17.600.000 od tega 9.000.000 elektroinstalacije moči, 7.500.000 tehnološke instalacije, centralna kurjava in prezračevanje, 1.100.000 vodovodne tehnološke instalacije. Montažna dela se odvijajo na kompleksu nove tovarne, ki v grobem zajema naslednje objekte: - mazutno črpališče - diesel el. agregat. Investitor je s tehnološko opremo dobavil tudi elektro-opremo, kot so N. N. razdelile omare, N. N. stikalne omare in komandne pulte, ter vgrajeno el. opremo na samih strojih. Naša naloga je vse to povezati in spraviti v obratovanje ob sodelovanju monteijev strojne opreme. V grobih podatkih naj povemo, da bo pri tem potrebno napeljati in montirati za 100 km kablov raznih presekov od napajalnih in krmilnih, 5000 m per-foriranih kabelskih polic in še nešteto drugega materiala. Dela na tem objektu smo pričeli izvajati v oktobru 1975. Določeni rok dokončanja pa je marec 1976. Rok za dovršitev del vključeno tudi delo v podaljšanem delovnem času. 1 Na gradbišču smo se srečali z našimi monteiji, ki so za trenutek našli čas in spregovorili o svojem delu; BURKE LIC FRANCI, vodilni monter, je na gradbišču od lanskega septembra. „Slabe so garderobe, so brez vode. Stanovanje je dobro. Hrano lahko dobimo v Meblu, sicer pa se znajdemo vsak po svoje. Roki so kot običajno kratki, problem je včasih tudi material, saj bomo do konca montaže vgradili 100 km kablov najrazličnejših presekov. Zaenkrat večjih problemov ni, težave pa bodo večje, ko bodo monteiji začeli odhajati na dopuste." tudi opr viti vsako delo. Zaenkrat se še nikomur ni nič zgodilo in upam, da se tudi ne bo, sicer pa se bo meni slabo pisalo. Ne vem, če smo za odgovornost, ki smo jo prevzeli, tudi plačani." BALON VINKO, monter specialist, dela že 23 let po terenu. ..Zaenkrat gremo ob sobotah in nedeljah še lahko domov, če bo potrebno, bomo tudi delali. Delam predvsem na kabelskih glavah in spojkah. Veliko je tu plezanja po konstrukcijah in če je hladno, ni prijetno, ker se pri tem delu človek niti ne ogreje. Ob večerih zaigramo tarok in šah in tako dan hitro mine. Včasih zvemo za dogajanja v podjetju pozno, redno pa dobivamo Glasnik." montaž: „Naši monterji si zelo prizadevajo, da bi dosegli predvidel roke. Sodelovanje med invesd rorjem, njegovimi nadzorni®11 organi in nami, je vzorno, *®* druge dopolnjujemo in s tem Je delo olajšano. Imeli smo sreč0 pri nabavi materiala. Dobili sm°i vse kable v 14 dneh, po začeti®1 montaže. Težje pa je z drobni®1 materialom, ki se včasih ne dobi' ali pa so dobavni roki dalj8 Računam, da bodo dela končana v mesecu marcu, kar je 2 ozirom na velikost montaže, jfl redno kratek rok, saj smo začel1 z deli na gradbišču ob konc® oktobra. Zavedamo se, da o® tega roka zavisi tudi naše nadaljnje delo na goriškem področju Glede na opravljeno delo mora®1 pohvaliti vse naše monterje 2 obema vodilnima monterjema ®a čelu." Tempo današnjega časa in velikokrat neodgovorno ravnanj2 voznikov v cestnem prometu žaj tokrat tudi našim delavcem ®* prizanesel. Dne 6. 1. 1976 so se vračali naši Jeseničani po zasluženem počitku na gradbišče y Meblo. Pri Postojni so doživeli prometno nesrečo, kjer je vozniku osebnega avtomobila tov-Habjan Mirku zaprl pot na avtomobilski cesti tovornjak. Le naključje je hotelo, da se ni zgodilo najhujše. Po nesreči so v Klinični center v Ljubljano popeljali poškodovane delavce naše TOZD Elektromontaža: — tov. Robič Slavka — v°-dilni monter — ,tov. Martinčič Staneta -monter — tov. Habjan Mirka ter in mo®- - tov. Bezjak Borisa - mo®- Iskreno jim želimo, da bi čin® boljyin čimhitreje okrevali, tet da se jim in nam vsem ne bi Kal podobnega zgodilo. J. W. T. S- • PREDSTAVLJAMO VAM: Zaveda se, da doma razpolaga s svojim, tu pa z družbenim denarjem in tudi ta odnos njenega uspeha. Jedilnica je bila že prazna. V kuhinji je ,,rožljala11 po- p0 delu v tovarni jo doma soda. Bil je eden od njenih običajnih delavnikov. Na delo £aka družina — kot večino pride ponavadi pred ostalimi, že ob 5. uri, do pol desetih zap0slenih žena. mora pripraviti okrog 80 toplih malic in včasih povrhu še kakšna kosila, ob torkih pa še 50 sendvičev. Marsikje bi „Otroka jesta v šoK, za z za to delo imeli kar malo ekipo, ona vse to opravi sama. moža ^ hitro kaj skuham. Če jo vprašate, kako to zmore, se nasmehne: Seveda pa je še drugega dela „Z dobro voljo in delom. Vse bi še šlo, le s pomi- dovolj. Popoldne je kratko vanjem, pospravljanjem in čiščenjem imam veliko dela. in tako večja dela navadno Še dobro, da jedilnico pospravlja čistilka. “ počakajo sobote.11 i Njeno delo se začne s pripravo jedilnika, ki ga sestavi za ves teden. Načrtovati mora potrebe količine hrane - meso kupuje 2-krat tedensko sama. „Vem, kaj potrebujem in običajno ga kupujem sama, da potem v kuhinji ni težav. Ostalo pa mi priskrbijo dru- Potem vsako dopoldne kuha. Točno ve, koliko mora skuhati, saj več kot dve porciji navadno ne ostane. Če pa slučajno zmanjka, je na zalogi vedno kaj, da ni nihče lačen. Obroke potem v dveh izmenah razdeli. Nato pomiva in pripravlja, če je potrebno, že za naslednji dan in tako iz dneva v dan. „Na začetku me je bilo malo strah, ker nisem vedela, kako bom z denarjem, ki ga lahko porabim, zvozila in da bodo obenem tudi delavci zadovoljni.11 In kako so zadovoljni? ,,Meni ne rečejo, da je slabo. pa upam, da drugje tudi ne kritizirajo. Jasno je, da ima vsakdo rajši pečenko ali pa zrezek in solato kot pa enolončnico, vemo pa tudi, koliko stane eno in koliko drugo. “ Doma je iz Slovenskih Konjic. K IMP je prišla pred dobrim letom in to čisto slučajno. ,.Zaposleni v konjiškem obratu Elektromontaže so v gosti h o, kjer sem delala, prihajali vsak dan po toplo malico. V šali sem jim omenila, da naj me vzamejo v podjetje, da bom tam kuhala in kasneje so me vprašali, če bi res šla.11 — In ste se odločili? „Po 19 letih dela v gostilni, so se mi sodelavke čudile, da odhajam. Ampak — ko sem bila že pri IMP, mi prvič ni bilo treba za novo leto na delo — pa tudi proste sobote in prazniki nekaj pomenijo.11 Prej so ji delo odrejali drugi, sedaj dela popolnoma samostojno. „Če je kaj narobe, se ve, kdo je kriv, v gostilni ni bilo vedno tako. Res pa je, da moram tu gospodinjiti bolje kot doma.11 O praznovanju 8. marca še ni razmišljala. Saj ni časa. Delo je tisto, ki jo kliče in kdor ga vidi, temu ga nikoli ne zmanjka. Da bi kdaj ostala doma, da bi slučajno zbolela, še pomisliti ne sme. Potem bi njena „velika družina11 ostala brez tople malice. Pogovor sva končala. Vmes je eden od zaposlenih prišel vprašat, če bo lahko dobil kosilo — tisto kar je malical, da ne bo preveč dela in ko je zvedel, da bo poleg še palačinka, je zadovoljen odšel. Njo pa je čakal kup posode, tako kot vsak dan. v TOZD TIO IDRIJA Ali smo se obnašali stabilizacijsko? Ko na koncu leta ocenjujemo uspešnost izvajanja stabilizacijskega programa v našem TOZD za leto 1975, lahko z veseljem ugotavljamo, da smo naredili ogromen korak, naj si bo pri uresničevanju stabilizacijskega programa, kakor tudi pri dvigu same produktivnosti, pri izboljšanju delovne discipline in še na niz drugih področjih. Lahko si z zadovoljstvom rečemo, prebrodili smo leto, v katerem je družba postavila pred nas ogromne naloge za stabilizacijo gospodarstva. Poročila, ki so jih dostavila koordinacijskemu odboru za spremljanje stabilizacijskih ukrepov posamezne službe in sektorji, jasno govore o uspehih, kakor tudi o težavah, kijih bomo morali še reševati in opravljati. Če potegnemo kratko analizo iz dostavljenih poročil, lahko ugotovimo, da se je veliko storilo, vendar bo potrebno še na marsikaterem področju še krepko pljuniti v roke in odpraviti napake, se še vedno boriti za čim večjo produktivnost, kakor tudi za delovne odnose. Res je, da smo letni plan proizvodnje presegli, vendar pa se po drugi strani pojavljajo tudi prekoračitve stroškov, ki so zajeti v proizvodnem planu. Če analiziramo poročilo računovodske službe, kjer so podatki bazirani na 11-mesečnem poslovanju našega TOZD, se dejansko odraža, da so nekatera področja, ki izhajajo iz stabilizacijskega programa in predvidevajo zmanjšanje, dejansko pa so se ogromno povečali. Glavni problem naše delovne organizacije so bolniški izostanki, tako da se moramo že vprašati, ali se na tem področju resnično ne more prav nič narediti. Če začnemo iskati vzroke, pridemo do zaključka, da so na bolniških izostankih vedno eni in isti delavci. Tu se odraža moralna osveščenost teh ljudi in njihov odnos do same delovne organizacije. Vsekakor bo resnično potrebno upoštevati misel tehničnega direktorja, ki je v svojem poročilu lepo poudaril, da bo potrebno na vsakem koraku opozarjati našega delovnega človeka in vcepljati industrijsko miselnost in težnjo po ekono-mičnejšem izrabljanju delovnega časa, materiala in delovnih priprav, kajti nobena prisila, pač pa samo zrelost in osveščenost ljudi sta pogoj za dvig delovne discipline. Kaj bomo morali in kako se bomo morali obnašati v. letošnjem letu? Vsekakor bo imela glavno nalogo na področju izvajanja stabilizacijskega programa komerciala in prodaja skupaj z nabavo. Se naprej bo potrebno raziskovati domači trg, pa naj si bo pri prodaji izdelkov, pri iskanju novih kupcev, kakor tudi pri nabavi repromateriala, da bomo v letošnjem letu uspeli zmanjšati zaloge. Mislim, daje glavna naloga nas vseh, da se bomo borili za čimvečjo produktivnost dela, čimboljšo delovno disciplino in na področju boleznin intenzivno reševati problem bolniških izostankov, kajti le tako bomo šli v korak z razvojem gospodarstva in se uspešno vključili v stabilizacijo našega širšega gospodarstva. IVAN ŠULIGOJ X_______________________________________________________y OSVOJILI SMO DRUGO MESTO NA 14. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE JE NAŠA SMUČARSKA EKIPA DOSEGLA VELlK^EH Kranjska gora dne, 20. in 21. februarja: v petek in soboto 20. in 21. 2. 1976 so bile tu 14. zimske športne igre gradbincev Slovenije. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev, ki so skušali zbrati za svoja podjetja kar največ točk. 14. zimske športne igre gradbincev Slovenije je organiziralo Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice, ki je branilo in obranilo naslov prvaka. Naša ekipa je dosegla velik uspeh, saj smo osvojili 2, mesto z zaostankom za zmgaovalcem za 129 točk. DOSLEJ NAJMNOŽIČNEJŠE 14. zimskih športnih iger gradbincev se je udeležilo 1030 tekmovalcev, od tega jih je tekmovanje uspešno končalo 852. Svoje ekipe je prijavilo 70 podjetij gradbene operative, industrije gradbenega materiala, projektive, montažerjev in zaključnih del. Brez dvoma so športne igre gradbincev med vsemi panofgami najmnožičnejše. Organizator se je potrudil, da so tekmovanja nemoteno potekala po naprej predvidenem razporedu. Skupaj s kranjskogorskimi turističnimi delavci so uspeli, da so udeleženci dva dni v Kranjski gori dobro počutili. NAJPREJ VELESLALOM V petek so se ob 9. uri začela tekmovanja. Istočasno »o na treh progah štartali moški in sicer: nad 40 let, od 33 do 40 let in do 33 let. Na vseh treh-progah smo imeli svojo ekipo in vsakokrat vsaj enega tekmovalca uvrščenega med prvimi desetimi. Ob 11. so začele voziti ženske. Naša ekipa je dobro vozila, Hermina Rusjan je zasedla 3. mesto. Za dober začetek je poskrbelo tudi vreme. Razpoloženje v našem taboru je bilo dobro, po grobih izračunih nam je uspelo ostati na 3. mestu, toda veliko smo pričakovali tudi od tekačev. V petek zvečer je bila uradna otvoritev. Pred hotelom Larix se je na to, ob svetlobi bakel dvignila zastava 14. športnih iger slovenskih gradbincev. Izrečena je bila primeijava, da so športne igre gradbincev za Kranjsko goro to, kar so olimpijske igre za Innsbruck. ZADNJO BESEDO SO IMELI TEKAČI V soboto so se v Ratečah začela tekmovanja tekačev. Najprej so ženske pomerile svoje moči na 2 km dolgi progi. Naše 3 tekmovalke so se kljub težavam na progi ddobro uvrstile. Nato so štartali moški nad 33 let na isti progi. Napetost v ozračju se je stopnjevala. Številni navijači so pripomogli, da je bilo vzdušje tako, kakor na kakšni veliki tekmi. Naši so se dobro uvrstili in pričakovali smo start naše ekipe do 33 let in seveda obeh favoritov Pavla Dornika in Emila Grada. Zanje je bila proga dolga 4 km. Naši prvi trije tekači v tej disciplini niso razočarali. Sonce je prodrlo skozi oblake in proga je postajala vse težja, na progi je bilo veliko tekačev, kar je dobro občutil predvsem Grad, ko se mu pri prehitevanju niso hoteli umikati in je tako izgubil nekaj časa. A vseeno, ko je pritekel na cilj še poln moči, je prevzel vodstvo. Malo za njim je bil na cilju tudi Dornik in 1...1-' zanesljivo zmagal. Vedeli srt^a nam je 3. mesto zagotovljeno in tiho upali, da bA morda drugi. Razglasitev rezultatov in podelitev rajov je bila popoldne pred hotelom Larix. Trikrat tekmovalci stali na zmagovalnem odru in nazadnje ,vodja ekipe Anton Lah na drugi stopnici. POHVALA VSEM Člani naše ekipe so bili od fega do zadnjega prizadevni. Vsi zaslužijo pohvalo, jro se častno borili in dosegli cilj, ki so si ga zadali. je, ker niso nastopili še nekateri člani kolektiva, ki ’ nam lahko, glede na svoje znanje in izkušnje, prinesi marsikatero točko. Želja vseh nastopajočih in voč vlsxok včasih celo v inozemstvu. Z 23 in dm8lč del° s uvedbo tehničnega jezika na predelavo programov. Za našem računalniku smo po- predelavo pa bi že spet postali neodvisni od zunanjih trebovali strokovnjaka, ki bi uslug tako v projektiranju, to delo znal opraviti, kot tudi na drugih tehniških Danes zapuščajo šole mla-področjih, v razvoju, kon- di strokovnjaki, ki so se že strukciji in podobno. med študijem srečali z veli- kimi računalniki in obvla- --------------------------^ dajo osnove programiranja v tehničnem jeziku, zato sedaj Predsedstvo konference sindikata je na zadnji seji obravnavalo vprašanje toplega obroka in izdajo bonov glede na določila sindikalne liste za letošnje leto. Analiza, ki je bila narejena v naši kuhinji, je pokazala, da je zgornja meja zmogljivosti 1300 obrokov dnevno. Tako ostane v ljubljanski TOZD še skoraj 2000 zaposlenih, ki ne morejo dobiti ob sedanjih možnostih toplega obroka. Težko rešljiva je tudi organizacija toplega obroka, kadar je na terenu manjša skupina monterjev za krajši čas, medtem ko je na vseh večjih gradbiščih organizirana prehrana. Predsedstvo je sklenilo, da bo TOZD Družbeni standard odslej pripravljala topli obrok tudi za tiste ljubljanske TOZD, ki tega še niso imele organiziranega. Prav tako ostanejo še naprej interni boni za hladno malico — kaj bomo lahko dobili za te bone, pa je vprašanje tehnične rešitve. Za „eksteme“ bone je treba po novem dobiti dovoljenje sindikata. Zanj bodo zaprosile TOZD za delavce, ki delajo na terenu. Na seji je bilo pojasnjeno, da tudi ta dovoljenja TOZD ne bodo dobivala v nedogled in da bo treba vprašanje toplega obroka rešiti v celoti za vse zaposlene. TŠ sodelovanje z računskim centrom ne predstavlja več nobene težave. V kolikor se pokaže potreba, obstaja vedno možnost, da se njihovo znanje izpopolnjuje na različnih tečajih, ki so organizirani v ta namen. Menimo, da je bila naša odločitev pravilna, ko smo sklenili, da bomo pripravili računalniške programe sami z našimi mladimi sodelavci. Zavedamo se, da naloga, ki stoji pred nami, ni niti majhna, niti enostavna. Za čim bolj uspešno premostitev težav smo se povezali s strokovnjaki na Univerzi, ki že sodelujejo z nami in nam bodo tudi v bodoče pomagali pri reševanju kompliciranih teoretičnih pro-oblemov. S tem bomo čas izdelave programov zelo skrčili in bomo v kratkem prišli do željenih rezultatov. PETER GSPAN, DIPL. ING. STR. PRIZNANJE ZADELO PRI SINDIKATU Miro Dražumerič, vodja kadrovsko splošnega sektorja TOZD Klima je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Visoko priznanje je dobil za delo na področju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v gradbeništvu. Predlagatelj priznanja je bil Republiški odbor gradbenih delavcev Slovenije. Tov. Dražumerič se je rodil leta 1935 v Beli Krajini. Grobosti druge svetovne vojne je občutil že v zgodnji mladosti. Trije starejši bratje so bili v partizanih. Leta 1948 je prišel v industrijsko šolo v Litostroj in se takoj vključil v delo mladinske organizacije. Ob delu je končal srednjo in danes študira na višji šoli. Zaposlil se je pri Elektro-signalu in delati je začel pri sindikatu. Bil 4 leta predsednik IO sindikata in 4 leta predsednik sindikalnega odbora oz. konference sindikata. In ta funkcija ga je tudi obvezovala, da je sodeloval z mestnimi in republiškimi sindikati. „Prvi začetki samoupravnega sporazumevanja sploh segajo na področje gradbeništva. Po prvem samoupravnem sporazumu, ki je urejeval delitvena razmerja, minimalni OD in razmerja med kvalifikacij skrmi skupinami ter terenski dodatek, smo bili kritizirani od tistih, ki niso mogli sprejeti dejstva o vlogi sindikata. Pri analizi OD v gradbeništvu smo ugotovili, da so v nekaterih delovnih organizacijah OD sestavljeni iz 80 % dodatkov in le za 20 % je šele ,,čistih" OD. In lahko si predstavljate, kako je bilo, če je bil delavec v bolniškem sta-ležu ali pa upokojen. Drugi korak je bila priprava podobnega sporazuma za montažna podjetja." , Nekaj časa je bil predsednik republiške komisije, član najrazličnejših odborov, nekaterih je tudi danes. „Povsod in vsega en sam človek ne zmore, če so ljudje pripravljeni sodelovati, se stvari rešujejo, ni pa tako delo odvisno le od posameznika." Pri svojem delu je bil uspešen, saj je vselej skušal najti najboljšo rešitev. Njegovo načelo; Delaj tisto, za kar si sposoben in tisto, za kar so dani pogoji. „Tudi sindikat delovne organizacije je naredil velik korak naprej. Njegovo vodstvo sem prevzel v obdobju liberalizma, ko je imel vodilno družbenopolitično vlogo. Začeli in izvedli smo številne akcije od 32 najemnih stanovanj do športnih iger gradbincev, kjer smo iz leta v leto dosegli večje uspehe. Vedno sem tudi zastopal stališče, da je treba vse probleme reševati, tam kjer nastajajo, v okviru delovne organizacije, kajti če jih sami ne rešimo, drugi jih lahko naredijo le večje." Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je za tako delo treba žrtvovati veliko časa, veliko žrtev in ne iskanja materialnih interesov. lc d’ li si Dl sc V P< fii D; Vi P( IC te se !j= de ni. en N; sa ur sp Vq ga; na. «1( Og: teš in Ho dik cij; tej TO je izv. dik v - van dal stal PREGLEDANO DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJA SINDIKATA V decembru in januarju so imele osnovne organizacije sindikata letne konference, na katerih so pregledale delo v preteklem letu. Iz zapisnikov (na žalost še vedno nimamo vseh), je razvidno, daje delo sindikata po TOZD zelo široko in različno, da je marsikje že uresničeno načelo: ničesar brez sindikata, in da drugod še ni tako. V tem zapisu objavljamo izvlečke iz razprav in programov dela naših osnovnih organizacij. TOZD OV Pri sestavljanju letnega delovnega načrta, so izhajali iz dveh pozicij in sicer enkrat s stališča družbenopolitične vloge sindikata in drugič s stališča Materialne in kadrovske sposobnosti osnovne organizacije. Velik del planiranih nalog je povezan z večjimi ali manjšimi finančnimi sredstvi, bistveno in najbolj obsežno delo pa je odvisno izključno od delavnosti Posameznih sindikalnih skupin 10. Pri analizi dosedanjega dela ter planiranju za naprej so posebno poudarili tiste že zastavljene naloge, ki v dosedanjem delu niso bile zadovoljivo uresničene. Delovni program je z enajstimi točkami zelo obsežen. Najvažnejše naloge: - aktivno sodelovanje v vseh samoupravnih organih, - spremljanje in nadzor nad uresničevanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, - .sodelovanje z osnovno or-Sanizacijo ZK, - posvetiti več pozornosti načinu obveščanja članstva, - posebna skrb za delovnega človeka, posebno še za socialno ogrožene m bolnike, - ustanovitev aktiva mladih. Letna skupščina je tudi razrešila nekatere nevestne člane IO 'n na njihovo mesto imenovala nove. Tozd pmi maribor Poročilo o delu sindikata je Podal predsednik 10 inž. Roman Nučaj. Skozi vse leto se je sindikat srečeval z nalogami in aknami, ki jih je bilo treba takoj Mšiti. Ker gre v mariborski OZD za specifične pogoje dela, i6 bilo take naloge včasih težko ^Vesti v določenih rokih. Sindikat je sodeloval v vseh akcijah v TOZD. Sindikat je v sodelovanju z osnovno organizacijo ZK dal pobudo, da je bil dopolnjen stabilizacijski program in da so vanj vključili bolj konkretne naloge. Sindikat TOZD PMI bo še naprej vodil isti odbor, saj mu je letna skupščina izglasovala zaupnico. Delovni načrt vsebuje trinajst točk, med katerimi naj omenimo: - člani 10 so dolžni sodelovati v vseh samoupravnih organih in komisijah - povsod tam, kjer se obravnavajo problemi, ki zadevajo delovnega človeka, - razvijanje m poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov, - sodelovanje z ZK ter skupno nastopanje, - dvig produktivnosti, - posebno skrb je treba posvetiti življenjskim razmeram zaposlenih na terenu in varstvu pri delu, - nadaljevati delo športnih akcij. TOZD PM KOPER V letu 1975 je sindikat deloval sorazmerno dobro. Srečeval se je s kadrovskimi težavami. Delo je sorazmerno težko, saj so monterji raztreseni po vsej Sloveniji in tudi prek njenih meja. O uspehih športnikov TOZD je bilo podano posebno poročilo. In kaj bodo delali letos: - aktivno se bodo vključiti v uresničevanje stabilizacijskih programov za odpravo negativnih posledic inflacije. Vsem zaposlenim bodo omogočiti, da bodo o teh vprašanjih obveščeni na razumljiv način, - sodelovali bodo v akciji za uresničitev vseh pogojev za dobro delovanje delegacij, - sodelovali bodo v akcijah za uresničitev načel družbene samozaščite, - dopolniti nekatere samoupravne akte in sodelovali pri pripravljanju in sprejemanju samoupravnih aktov. TOZD LIVARNA, IVANČNA GORICA: 10 osnovne organizacije je sodeloval pri reševanju vseh I ZA DOBRO VOLJO Tovarna instalacijske opreme iz Idrije izdeluje med drugim tudi dušilce zvoka, katerih kvaliteta se je izkazala kot zelo dobra. Skladiščnik, ki je odgovoren za pravilno skladiščenje in transport, je ravno opravljal svojo dolžnost, ko je skozi rege dušilca opazil, da mimo prihaja šef. Ker pa zaradi njegovega znanega hitrega odhoda skladiščnih ni uspel skočiti izza dušilca in se z njim pogovoriti, je kar skozi rege pričel kričati. Šef pa je z nezmanjšano hitrostjo odhitel mimo. Skladiščnik je nato prihitel v delavnico in ves zasopel hvalil visoko kvaliteto dušilcev. Plača pa je j [^seveda zaradi njih ostala ista.____ , vprašanj na področju gospodar stva, politike, športa in kulturne dejavnosti. Tako je bil sindikat vedno prisoten pri vseh pomembnejših odločitvah, če je imel možnost predlagati posamezne spremembe ali dopolnitve. Program in samo delo je podpirala tudi osnovna organizacija ZK. Letos pa stojijo pred to osnovno organizacijo naslednje pomembnejše naloge: Spremembe tekmovanja na letnih ŠIG76 Odločitev o spremembi tekmovanja je bila soglasno sprejeta pri vseh dosedanjih nastopajočih udeležencih na SIG. Predstavljene so bile tri možnosti nadaljnjega tekmovanja in nazadnje je bilo odločeno na predlog večine, da se SIG v bodoče odvija po panogah v območjih sindikalnih regij SRS. Sprejet je bil tudi predlog organizatorjev za leto 1976. Mali nogomet in odbojka naj bi bila v ljubljanski regiji, namizni tenis v mariborski, streljanje v novomeški, balinanje v novogoriški, šah v celjski in kegljanje v Trbovljah. Tekmovanja se bodo odvijala od aprila do junija 1976. Da bi se tudi mi lahko udeleževali teh iger je bil osvojen predlog tudi pri naših predstavnikih TOZD-ov, da organiziramo tekmovanja tako, da bodo panoge med-tozdnih iger enako razvrščene kot za ŠIG. Na predlog TOZD je bila organizacija za posamezne panoge razdeljena takole: mali nogomet TOZD Livarna Ivančna Gorica, odbojka TOZD OV Ljubljana, kegljanje TOZD PMI Maribor, balinanje TOZD TRAA Ljubljana, šah TOZD SKIP Ljubljana, streljanje TOZD PM Koper in namizni tenis TOZD Klima Ljubljana. ŽENAM ZA NJIHOV PRAZNIK Verjetno ni nov podatek, da IMP zaposluje približno 700 žensk. Prav je, da se jih spomnimo ob njihovem prazniku. Glede na tendence, da naj bi se sredstva, namenjena za praznovanje dneva žena, namenila za izgradnjo onkolo&ega inštituta, otroScih vrtcev in šol, je tudi predsedstvo našega sindikata sklenilo, da del sredstev nameni za onkološki inštitut. Tako bodo naše žene letos obdarjene vse enako: dobile bodo bon za 140 din, proslave z manjšimi zakuskami pa organizirajo sindikati TOZD. Na seji sindikata je bilo poudarjeno, da so žene med nami vse leto in ne samo v marcu, ko imajo svoj praznik. (TOZD PMI bo sredstva prispevalo za izgradnjo bolnišnice v Mariboru, TOZD TIO iz Idrije pa za šolo v Cerknici, kot so sklenile osnovne organizacije, s tem ^ sklepom pa se je strinjala tudi konferenca.)_ , - zavzemanje vseh zaposlenih za še večjo produktivnost, - samoupravno planiranje lastnega nadaljnjega razvoja, - poiskati vse skrite rezerve, povečati delovno disciplino, - uresničiti vse planske naloge, - zmanjšanje bolezenskih izostankov na najmanjšo možno mero, - razkrinkati vse tiste tovariše. ki kakorkoli zmanjšujejo trud in prizadevanje vseh zaposlenih. reševati specifične probleme zaposlenih žensk, predvsem mater, - organizirati kulturno prosvetno delo, oddih, športne in druge dejavnosti TOZD ELEKTROKOVINAR, PTUJ Predsednik IO je v svojem poročilu kritično ocenil delo sindikata v lanskem letu. Sindikat je bil premalo vključen v nekatera družbenopolitična dogajanja v TOZD. Tudi delovanje delegacij bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Veliko vlogo iz konkretnega dela pa je sindikat opravil ob pripojitvi k IMP. Tu je bilo treba premagati številne ovire. Večja naloga so bile tudi volitve novih samoupravnih organov, za katere že ugotavljajo, da bodo uresničili zaupanje, ki jim ga je izkazal kolektiv. Predsednik je na koncu poudaril še, da danes sindikat ni več organizator samo izletov in cenenega nakupa ozimnice, ampak je sindikat ljudstva, ki zagotavlja delovnemu človeku uresničitev z zakonom določenih pravic in dolžnosti. Letos pa se bodo srečevali z naslednjimi nalogami : - uresničevanjem ustavne vsebine samoupravljanja, - gospodarsko stabilizacijo, - ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, - delitvijo OD, - povečanjem produktivnosti dela, - reševanjem stanovanjskih vprašanj. Na letni skupščini so biti sprejeti samoupravni sporazumi SIS za železniški in luški promet, samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vojne skupnosti Drava za obdobje 1976-80. Po razpravi o načrtih investicijske izgradnje je bil sprejet sklep, da bodo zgraditi nove delovne prostore ih so pooblastili DS, da imenuje ustrezno komisijo, za investicijsko izgradnjo. DSSS IO osnovne organizacije sindikata je zadane naloge dobro opravljal. Splošna ugotovitev pa je bila, da je še vedno premalo zanimanja za najrazličnejše akcije, saj delo skoraj vedno ostaja na istih ramenih. IO je določil potrebno komisijo, ki je pripravila obsežen načrt nalog za leto 1976. Edina pripomba: niso bili podrobno določeni nosilci posameznih nalog in roki, do kdaj morajo biti naloge opravljene. Zato je bil sprejet sklep, da naj 10 na svoji prvi seji o tem razpravlja in delovni načrt tudi ustrezno dopolni. 7 novih pokalov za IMP Na podelitvi priznanj za dosežke na tekmovanjih Občine Bežigrad v letu 1975 smo veseli nad uspehi naših ekip, prejeli v trajno last kar sedem pokalov: pet za prva mesta, (odbojka, ž. in m.; kegljanje ž; šah in streljanje -m; - ter eno drugo mesto (mali nogomet) in eno tretje mesto (streljanje ž.) Javno pa izreka pohvalo za množičnost in udeležbo tudi tov. Pirnar, predsednik SITKS Občine Bežigrad in želi vsem še množičnejše rekreacije in uspehov v letu V aprilu 1975 je Livarna začela s proizvodnjo podtalnih vodnih ventilov (PVVP), ki jih je osvojila z odkupom dokumentacije od prejšnjega proizvajalca „Fera-lita“ iz Žalca, ki jih je prenehal izdelovati zaradi neaku-mulativnosti. Z ozirom, da je Livarna prijavila nov proizvod pristojnemu zavodu za cene, je tudi dobila nove cene in s prodajo zagotovila sebi zelo akumulativen proizvod. Tako smo v 6 mesecih lanskega leta že prodali 8322 kom. PVVP. Z ozirom na zastarelost omenjenih proizvodov, smo se odločili, da v lastni režiji razvijamo nov tip podtalnih hidrantov nazivnega tlaka 10 bar (Kp/kv. cm2), ki bi atestirali in patentno zaščitili. 5. 1. 1976 smo že posredovali kompletno dokumentacijo zvezni zbornici in zveznemu zavodu za cene v odobritev novih proizvodov. Dobili smo tudi že soglasje od sekretariata za strojno in elektro industrijo pri SPK Beograd, da so to res novi proizvodi na področju Jugoslavije, kar so potrdili pro-; izvajalci podobnih proizvo-l dov. Osvojili smo 10 pod-hidr talnih hidrantov dimenzij skega območja 50, 80 in 100 mm različnih izvedb. Patentirali smo jih pri zveznem zavodu za patente v Beogradu pod št. 21275 P-3291/75 " dne 24. 12. 1975. Da bi naš proizvod predstavili potrošniku, to je vodovodom, smo organizirali 30. 1, 1976 skupno srečanje vseh podjetij vodovoda in trgovskih organizacij, ki posredujejo prodajo vodovodnih armatur. Sestali smo se na Polževem. Udeležence smo podrobno seznanili v obliki krajšega seminarja s prednostmi in tehničnimi izpopolnitvami novega proizvoda, kakor tudi o vseh prodajnih pogojih. Direktor tov. Mendiževec je na kratko opisal delovanje TOZD Livarna in predstavil podjetje IMP kot celoto, nakar je avtor novih proizvodov inž. Slanovec opisal in pokazal vsem navzočim delovanje in funkcijo novih hidrantov na Ra B)1 flVS fJ predstavljenih vzorčnih brez uporabe večjih sil pri primerih. zapiranju in dolgo življenj- Tesnenje glavnega in iz- sko dobo, kar je prednost pustnega ventila pri novih nasproti starim izvedbam, hidrantih je radialno, kar Tesnenje dodatnega ventila pogojuje popolno tesnenje je radialno aksialne izvedbe s samodejnim centriranjem, kar pogojuje enoznančno samodejno zapiranje. Podtalni hidranti tipa din PH/IMP so usklajeni z 3221 (maj 1972) in predpisi DVGW 331 (julij 1962). Srečanja se je udeležilo okrog 70 predstavnikov različnih podjetij iz vse Jugoslavije, a obisk bi bil še mnogo večji, če ravno takrat ne bi bilo nemogočih snežnih razmer v drugih republikah in so bile prometne zveze otežkočene. Prepričani smo, da smo s to predstavitvijo novih proizvodov neposrednim kupcem oziroma izvajalcem del, dosegli svoj namen in da je tovrstna reklama z ozirom na učinkovitost, tudi najcenejša. Smatramo, da bi tudi v bodoče morali vse naše proizvode neposredno predstavljati kupcem, ne samo prek sejma, temveč da kupce, projektante in investitorje seznanimo s proizvodnim programom in jim predstavimo vse tehnične prednosti posameznih pr°" izvodov,'prodajne, pogoje in bonitete, ki jim jih nudimo. 'MARJAN SEŠEK LIVARNA RAZŠIRJA SVOJ PROIZVODNI PROGRAM IN OSVAJA NOVE PROIZVODE --------------------------------------------------- X V IDRIJI SESTAVLJAJO IJ^STALACIJSK^^rENO v______________________________________________________ J TOZD TIO IDRIJA uvaja Prvi prototip je narejen, prve zračevanje kopalnice in ku-v gradnjo stanovanj novost, izkušnje so tu. Pot se je torej hinje, vsi odtoki (tudi za Vse instalacije (vodovod, začela. meteorno vodo) in elektrika ogrevanje; plin, prezračeva- KAJ VSE ‘ za kopalnico in kuhinjo. Vse nje), ki jih mora imeti vsako • V INSTALACIJSKO je z železnim okvirom po-stanovanje, so povezali v ce- STENO? vezano v celoto. Na spodnji loto, ki se imenuje instala- V instalacijski steni so, strani (lice) je odprtina, kjer cijska stena. kot smo že zapisali, vse in- so vsi spoji za vsako nad- stalacije za kopalnico in stropje in vsi ventili, ki so ZAKAJ kuhinjo. Instalacijska stena tako dostopni vsak trenutek. INSTALACIJSKA ;e lahko kot samostojna ste- STENA? na (predelna stena) ali pa DOKONČNA PODOBA Zakaj se je pravzaprav ro- prislonjena ob nosilno steno. ŠELE NASTAJA dila instalacijska stena? • Sestavljena je iz treh delov, Instalacijska stena je kon-Razlogov je več. Gradnja kar bo močno olajšalo trans- struirana tako, da se lahko elementov, ki vplivajo na vse port in montažo, saj po za- dopolnjuje, lahko pa gradi-'rej omenjene faktorje, so gotovilih tamkajšnjih stro- telji dobijo tudi posamezne rdi instalacije. Poseben pro- kovnjakov najtežji del tehta elemente stene. Zvočna izo-blem nastaja ob sodobnih le okoli 150 kg. Na instala- lacija in protipožarna zapora načinih gradnje, kjer niso' cijsko steno je možno pri- je lahka, da ne povečuje teže več možne klasične instala- ključ iti: kopalno kad, boj- stene. Različne so tudi mož-ije. Prvi korak, ki ga je ler, umivalnik, straniščno n osti za dokončno obdelavo 1 OZD TIO Idrija storila, so školjko, bide in pralni stroj, prednje strani. li sanitarni vozli, ki so jih na drugi strani pa pomivalno Nakazane rešitve so: plo-s-. x 1975 izdelali preko korito in stroj za pomivanje čevina s plastično tapeto, menijo, da bi lice morali do- ščicami. Verjetno bo treba . 00, od tega jih je IMP posode. Vgrajene so instala- vodoodporna iverica, armi- končno obdelati oni, med- tudi to od projekta do pregradil 26 %. Naslednji ko- cije za plin in toplo vodo za rani poliester in še nekateri tem ko obstaja tudi možnost jek ta prilagajati zahtevam rak pa je instalacijska stena, kopalnico, urejeno je pre- dmgi materiali Idrijčani obloge s keramičnimi plo- investitorja. i i s l i X 1 1 1 Idrijčani seznanjajo predstavnike TOZD z instalacijsko steno. BO INSTALACIJSKA STENA PRODRLA NA TRŽIŠČE? Naša TOZD v Idriji se zaveda, da brez dobre akcije seznanjanja vseh prizadetih (od projektantov do gradbincev), instalacijska stena ne bo našla svojega prostora v stanovanjih, za katera je bila konstruirana. Gradbinci, ki so videli prototip, niso skrivali navdušenja, še posebno ob zagotovilu, da bo možno instalacijsko steno vgrajevati vzporedno z gradnjo nadstropja, po končanih grobih gradbenih delih in še celo takrat, ko bodo predelne stene že pozidane. Zamisel so pozdravili tudi projektanti. Instalacijska stena bo morala prestati tudi vse teste ustreznih zavodov in bo tako dobila ustrezna dovoljenja. TOZD TIO Idrija sedaj išče manjši objekt, kjer bodo lahko teorijo združili s prakso in usposobili ekipo monterjev, ki bo potem drugod montirala prve stene in poučevala ostale monterje, saj bo to tudi zanje novost. USPEŠNO SMO ZAKLJUČILI PRVO POLLETJE Hiter razvoj današnje družbe zahteva od sodobne šole, da učence v krajšem času kot nekoč čimveč nauči in čim bolje usposobi za življenje. Ta zahteva današnjega in jutrišnjega dne sili tako uičtelje kot vzgojitelje k iskanju novih vzgojnoizobraževalnih sredstev in metod. Sola in dijaški domovi morajo učence vsestransko razvijati in jih aktivirati do največje mere. Ko pregledujemo ob prvem polletju učni uspeh naših gojencev, smo z njim lahko zadovoljni, saj so se posamezne vzgojne skupine od prve konference do zaključka prve izmene vidno izboljšale. V prvi izmeni je hodilo v šolo 56 učencev 1MP, 71 pa jih je bilo na praksi. Iz prve skupine, ki jo vodi tov. Kovač (učenci OV, TEN, IG), je obiskovalo pouk 12 učencev. Izdelalo jih je 11, eden ima popravni izpit. Iz druge skupine (vzg. Kovač Gabrijela — KLIMA, TRRA) je hodilo v šolo 18 učencev. 17 jih je izdelalo, eden pa ima popravni izpit. III. skupino sestavljajo učenci DSC. Vodi jo tov. Dimitrijevičeva. Pouk je obiskovalo 37 učencev, izdelalo pa jih je 28. V IV. skupini (vzg. Urbanija Vida, učenci ELM, TRRA, CSŠ) je obiskovalo pouk 26 učencev IMP. Od teh je izdelalo 16 učencev, 6 jih ima po en popravni izpit, 4 pa po dva popravna izpita. Izdelali so vsi učenci IMP, s tem da ima 20,3 % učencev popravne izpite iz enega ali dveh predmetov, 79,9 % tiste temeljito pripravo na popravne izpite takoj v začetku druge izmene in se tako skušali približati 100 % uspehu, kar je prava redkost po domovih. Najboljša skupina je bila skupina TOZD KLIME s 95 % učnim uspehom, sledi ji skupina učencev OV, TEN, IG s 83 %, na tretjem mestu je skupina CSŠ Domžale s 75 % in na četrtem mestu skupina ELM, TRRA z 61 %. Tudi tokrat se je pokazalo, da je učni uspeh predvsem odvisen od dobro organiziranih in vodenih učnih ur ter od ustreznih pogojev za učenje. O prisotnosti na učnih urah smo vodili strogo evidenco. Neopravičenega izostajanja skorajda ni bilo več. Le redkim učencem smo zaradi pomanjkanja prostora dovoljevali učenje v sobah. Ti so bili seveda bolj ah manj prepuščeni lastni zavesti in zrelosti. Z dograditvijo novega trakta bomo dob ih sodobne učilnice. Tako bo vsak vzgojitelj dnevno nadziral svojo skupino v času popoldanskega in večernega učenja. Pri organizaciji učnih ur je aktivno sodelovala tudi domska izobraževalna komisija. Njeni člani so poleg vzgojiteljev vodih evidenčne liste o ocenah, kontroliral! prisotnost gojencev na predavanjih, pri pisanju delovnih dnevnikov in pri obvezni televadbi. Vprašanje obveznega pisanja dnevnikov je še vedno Med učno uro zelo težavno. Praktikanti se temu delu radi izogibljejo. Po vrnitvi z dela so preutrujeni in zaspani, zato popoldanski čas izrabljajo za počitek. Se več problemov pa je s terenci, ki se vračajo v dom občasno (sobota, nedelja), ko pisanje dnevnikov ni na programu. Tudi drugače imajo vzgojitelji z njimi premalo kontaktov. Pri obvezni telovadbi smo dosegh precejšen uspeh. Težav ni s šolarji, temveč s praktikanti, ki se izgovarjajo na preutrujenost in premajhno porcijo spanja. Organiziranemu prostemu času učencev smo poleg učenja posvetih največ pozornosti. Vse interesne dejavnosti od dramskega krožka, preko filmske vzgoje, foto in kino krožka, prometnega krožka, marksističnega krožka, obvezne športne rekreacije in pevskega zbora so delale po okvirnem letnem vzgojnem načrtu in so dosegle lepe uspehe, čeprav so naletele pri delu na mnoge težave (pomanjkanje dobrih zunanjih izva-lcev, prenatrpan večerni čas in prostorska stiska), av tako je po načrtu potekalo tudi delo DS in MA, ki se je odvijalo po komisijah (izobraževalna, higienska, komisija za red in medsebojne odnose, komisija za idejno-pohtična vprašanja, gospodarska komisija, komisija za šport, rekreacijo in zabavo, komisija za SLO in obujanje tradicij NOB ter komisija za interesne dejavnosti). Učenci so z zanimanjem poslušali ciklus predavanj v okviru šole za življenje, najbolj pa jih je navdušil tov. prof. Hubad, ki jih je ob barvnih diapozitivih seznanjal z našo ožjo in širšo domovino ter z navadami in običaji bratskih narodov. Dostojno smo proslavili vse državne praznike in spominske dneve, nagradili s tridnevnim izletom v Izolo najbolje ocenjeno sobo pri higienskih pregledih in po enega najaktivnejšega ucenca iz vsake skupine. Trije učenci pa so dob ih knjižne nagrade za nalogo na temo JLA. Tesno smo sodelovali tudi z domžalskimi množičnimi organizacijami, učence idejno, estetsko in S Prometni krožek pri svojem delu. etično vzgajali ter širili njihovo obzorje z rednimi tedenskimi političnimi in kulturnimi pregledi. Ob spremljanju RTV, dobrih filmov in gledaliških predstav pa so si bogatih srčno kulturo. Poskrbel smo tudi za njihovo zdravje in telesni razvoj ter jih vključih v tista športna področja, za katera so pokazali največ zanimanja (rokomet, nogomet, rugby, tenis šah). Uspelo nam je zaktivirati predstavnike DS, MA in posamezne oddelčne odbore. Vzgojitelji so bih gojencem sicer mentorji, vsebolj pa je začela prihajati do veljave dijaška samouprava. Na sestankih skupin in sobnih kolektivov smo reševah aktualna vprašanja, skrbeh za pristne medsebojne odnose in navajah težje vodljive gojence na spoštovanje domskega reda. V vseh štirih skupinah smo uspešno izvedh vzgojno uro o stabilizaciji. Vsaka skupina je sprejela svoj stabilizacijski načrt, ki naj bi pripomogel k izboljšanju vseh nepravilnosti v domu (izboljšanje učnega uspeha, čuvanje domske imovine, štednja z vodo in elektriko, pravden odnos do hrane - predvsem do kruha, razvijanje tovariških medsebojnih odnosov in odpravljanje lažnega tovarištva). Gojenci — novinci so se v domsko okolje hitro vživeli, njihovi starejši tovariši in vzgojitelji pa so jim pomagali prebroditi začetne težave, saj je življenje v našem domu dokaj pestro. Vsak posameznik se lahko vključi v tisto interesno dejavnost, ki ga veseli. Dela je veliko in 'tudi volje našim fantom ne primanjkuje, zato uspehi niso izostali. Da pa bi vzgojitelji laže in bolje vzgajali učence, ki so jim zaupani, redno skroe tudi za svoje družbenopolitično in strokovno izpopolnjevanje. V ta namen je vzgojiteljski zbor sprejel obsežen program, ki vsebuje naslednje teme: 1. Kako vzgajati za socializem kljub idejnim razlikam; 2. Idejnost v učnovzgojnem procesu, 3. Didaktična obdelava učnih ur in organizacija obveznega učenja v naših razmerah, 4. Pomen in organizacija interesnih dejavnosti v domu, 5. Motivacija učenja in dela v interesnih dejavnostih, 6. Religija in socializem. V okviru praktičnega dela z učenci pa bodo vzgojitelji pripravili naslednje vzgojne vzorne ure: 1. Stabilizacijska prizadevanja v našem gospodarstvu, 2. Družbena angažiranost mladih, 3. Naša družbena ureditev, 4. Socializem v svetu, 5. Religija in znanost . GABRIJELA KOVAČ It t Ti h T Ti Ti • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠL ^OVOSPREJETIV JANUARJU 1976 *OZD Klima: 1. Voljč Jernej — KV strgal 2. Rebec Zlatka - samost, ref. v knjig. r0ZD PMI MARIBOR 1. Pivec Matevž — KV varilec 2. Trtnik Branislav — KV mont. centr. k. 2. Vorše Irena - NS operater mehanogr. 4. Novak Jože - KV varilec r0ZD PM Koper 1. Žigante Peter - Viš. SU 2. Sluga Nadja — SSU r0ZD TIO Idrija 1. Persoglia Silvo - PU spec. ključavničar ^ZD Livarna, Ivančna gorica 1. Miklavčič Danica - SSD delavka 2. Pečjak Franc - PK delavec 3. Krhlikar Alenka - NSD delavka 4. Mencin Jože - PK delavec 5. Šušteršič Vinko - KV delavec 6. Sinjur Alojz - PK delavec 7. Jarc Anton - PK delavec 8. Hočevar Alojz - KV delavec 9. Jernejčič Jože - KV delavec 10. Retar Janez - NK delavec U. Potočar Franc - PK delavec 12. Katančič Franc - PK delavec 13. Perko Verona - PK delavec r0ZD SKIP 1. .Mlakar Vesna - SS prodaj, ref. proizv. t°zd traa 1. Zupan Jože - KV ključavničar 2. Kajtezovič Esad - PK liar 3. Lampret Stanislav - PK delavec 4. Kučevič Hajrjja - snažilka 5. Verbič Alojz - KV orodjar 6. Kuselj Viktor - PK varilec 7. Kokalj Nevenka - administrator j 8. Cvijetič Zdravko - KV strugar 9. Pintar Nikola - KV strugar j JO. Zemlič Vladimir - NK delavec H. Kumer Helmut - PK strugar I 12. Jeriha Igor - stroj. teh. - pripravn. ZAHVALI Ob boleči izgubi svojega brata ter njegove žene Olge se najlepše zahvaljujem Vodstvu in sodelavcem TOZD TEN ter sindikalni organizaciji za izkazano zadnjo čast in poklonjeno cvetje na njuni zadnji poti Iskreno zahvalo tudi govornikoma pri njunem odprtem grobu. JOŽE OKOREN Ob boleči izgubi mame se zahvaljujem vodstvu, sodelavcem in sindikalni podružnici TOZD Elektromontaža za izkazano zadnjo čast in poklonjeno cvetje na njeni zadnji poti. JOŽE VALANT <___________________________________J TOZD Elektromontaža 1. Klokočovnik Marko - PK spec. monter 2. Turšič Marjan - KV monter 3. Avsec Zdenka - NS tehn. risarka TOZD TEN 1. Jazbec Zdravko - elektrotehnik, pripravn. 2. Krešič Ivan - stroj. ing. - pripravn. 3. Horvat Terezija - servirka 4. Krištof Ana - pomož. el. mehanik TOZD Elektrokovinar, Ptuj 1. Primožič Jože - KV ključavničar ------------------------------------------------ Posebna objava Člane kolektiva vseh TOZD, ki še nimajo rešenega svojega stanovanjskega vprašanja, prosimo, da oddajo tozadevne prošnje y splošno službo svoje TOZD najkasneje do 15. marca 1976. Prošnje motajo biti sestavljene v skladu s Samoupravnim sporazumom o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. X_______________________________________) DSSS: 1. Kralj Jože-PM 2. Šporar Marija - SSU 3. Šušteršič Jurij - SSU ODŠLI IZ PODJETJA TOZD Klima 1. Kozjan Jože - vajenec, samovolj. 2. Peras Zlatko - vajenec, neuspeh v šoli 3. Habat Daniel - servis, monter, na prest, kazni TOZD OV 1. Gregorič Mirko - spec. varilec, na last. željo 2. Remic Jože - monter vodov., na last. željo TOZD PMI Maribor 1. Žuran Marjan — KV monter c. k. v JA 2. Muhič Alojz - PK monter c. k. umrl TOZD PM Koper 1. Dželilovič Rifet - KV delav., v JA 2. Mikuž Stanko - KV delav., sporazumno 3. Peljhan Marjan — NK delav., samovoljno 4. Ludvik Franc - NK delav., umrl TOZD TIO Idria 1. Mrak Valter - PU spec. ključavničar, v JS TOZD Livarna Ivančna gorica 1. Zajc Anton - PK delavec, samovoljno 2. Škufca Ciril - PK delavec, odpoved delavca 3. Kožar Franc - KV delavec, odpoved delavca 4. Kazič Džemail - PK delavec, sporazumno TOZD SKIP 1. Vrhovec Zmago - PK spl. ključavn., sporazumno 2. ,Štempelj Stane - KV skadiščnik, sporazumno TOZD TRAA 1. Žnidaršič Anton — KV brusilec, umrl 2. JDošen Jadranka - administrator, odpoved delavca 3. Kavčič Pavel - samost, razvijalec, sporazumno TOZD Elektromontaža 1. Rebernak Anica - NS strojepiska, na last, željo 2. Dečman Smiljan - KV monter, na lastno željo 3. Plačko Ljudevit - KV monter, na lastno željo TOZD Blisk 1. Hašaj Ludvik - v JA 2. Ferenčak Venčeslav — v JA 3. Sršen Štefan — v JA 4. Serec Branko - v JA 5. Vrečič Viktor - v JA 6. Sreš Jože — v JA 7. Bakan Alojz1'- sporazumno 8 Horvat Slavko - sporazumno 9. Sep Ludvik - sporazumno 10. Bošnjak Štefan - sporazumno TOZD Elektrokovinar, Ptuj 1. Peter Zdravko - KV ključavničar, v JA 2. Rožman Karel - NK delavec, sporazumno 3. Ozvatič Franc - NK delavec, hujša kršitev delov, discipline DSSS 1. .Jelavič Ivo — SSU, odpoved podj. 2. .Vrbinc Mira - VSU, sporazumno 3. Krajnc Pavle - VSU, sporazumno V SLOVO NAŠI SODELAVKI IN NJENEMU MOŽU Z globoko žalostjo v srcu smo sprejeli žalostno novico o tragični nesreči, ki je doletela družino naše sodelavke Olge Okoren. Ta kruta usoda, ki ne izbira, a terja svoj davek, je posegla v srečno mlado družino in iztrgala iz nje dve mladi življenji Olga je prišla med nas pred 2 letomq, z veseljem je prijela za vsako delo,*ter pokazala na vsakem koraku pripravljenost pomagati svojim sodelavcem in prijateljem, ki si jih je med tem časom našla med nami. Bila je ena tistih, ki je imela razumevanje do sodelavcev in do našega kolektiva. Zdaj pa je ni več med nami, skupaj s svojim možem sta našla smrt v prometni nesreči Zapustila sta svoje najdražje za kar sta živela in sta jima bila vse, to je hčerko in sina. S prerano smrtjo pa je tudi naš kolektiv izgubil vestno sodelavko, dobro tovarišico, ki bi bila sposobna s svojim delom in vrlinami še dosti doprinesti k uspehu naše TOZD. Delovni kolektiv IMP TOZD - TEN in prijatelji jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj jima bo lahka domača zemlja v______________________________________—s OSVOJILI SMO DRUGO MESTO Nadaljevanje z 8. strani 3. Rovšnik Lado (IB, Ljubljana) 9, Oven Anton (IMF) 24. Kanelopulos Aleksander . (IMF) 51. Borec Janez (IMF) 56. Štrucelj Alojz (IMF) skupaj 116 tekmovalcev Teki na smučeh — moški do 33 let 1. Dornik Pavel (IMF) 2. Grad Emil (IMF) 3. Sedušek Milan (Tectum, Ljubljana) 13. Bajt Branko (IMF) 14. Tratnik Igor (IMF) 37. Mikuš Stanko (IMF) skupaj 136 tekmovalcev Ekipne uvrstitve: L Sava, Jesenice - 1819,43 točk 2. IMF, Ljubljana — 1690,98 točk 3. Gradis, Ljubljana — 1669,88 točk 4. Projekt, Kranj — 1558,23 točk Naši tekači pred startom. Tretje mesto v veleslalomu: Branko Bajt, TlO Idrija, zelo uspešen, kot debitant 1)2 Hemiiiia Rusjan. Anton Ovsec: vsako leto boljši. ŠLG 76 — nove moči za IMF.