U^prSe XVIII. NI PODPORNE JEDNOTI ■ ' l.l L CMcago, III, pondeljek, 20. julija (July 20), 1925. STEV.—NUMBEK 168 Brvaneva klika aa zidala pred svetem kl pretvorila obravnavo v enostransko farso. Danea pride kanec. Sco-pes pravi, da nekaj dobrega Je TprineelTUidJ« ~ začeli misliti. «. ISIS. at Um post offi«. ConcrvM »i lUnk «. um. »»., pv.iuvijvii, «w. junj« \ati, da jih dosežejo zavedni delavci in jim rastolma-čijo, kako škodljivo je lt-urno delo za delavce. - Nobena druga podrufaa kompanija Standard Oil družbe, še ni uvedla osemurnega delavnika. In te so: Indiana, Califor-nia itd. Druge drt#be bodo le opazovale, kako se osemurni delavnik obnese. Kajti Ford Motor kompanija je pronašla, da je zanjo osemurni delavnik zelo do-bičkanosen in tako bo poizkusila še Standard Oil družba z njim. So pa še drugi vsroki, kl so omehčali oljne magnate. Ih ti so menda glavni. ' Oljni delavci,* ki so organizirani v Ameriški delavski federaciji in v Oljni industrijski uniji, agitirajo za osemurni delavnik, čeravno Je bila stavka v letu 1921 izgubljena. Oljni magnati se dobro spominjajo te stavke in takrat je bilo del6 v Kaliforniji ustavljeno prek velike površine oljnega polja. Stavkovne straže so bile disciplinirane in nevarnost je postala, da se stavkovne straže raztegnejo na oljna polja v srednjih državah. Sunek, ki so ga takrat podvzeli oljni delavci za priznanje organizacije je bil Uko občutljiv, da je zvezna uprava polovila okrog* štirideset organizatorjev in jih držala v nesnažnih kansaških ječah skozi jJet in dvajset mesecev, ko so čakali na obravnavo. Končno so bili poslsni v kaznU nico v I>eavenworth na podlsgi obtožbe, da so kršili zakon proti špijonaži. Ravno ob tistem času so pa skušali Carterjevi interesi omrežiti Charles Krieger-ja, češ, da Je nameraval izvršiti napad z dinamitom. Krieger Je bil oproščen prt porotni obravnavi v Tulsi, Okla. Porotniki so bili prepričani, da je kom pen i) ski podpredsednik Pew povzročil dinamitlranje mostovža pri svoji lastni hiši, da pridejo organizirani delavci na slab glas. VREME. telesom. Nato nadaljuje poročilo, 4a društvo podaja desnico vsemu delavnemu ljudstvu te dežele iz vsega sveta. Zamorci se praiv radi združijo t njim kot enaki in tovariši, da zavlada v industriji demokracija mesto avtokracija Mehika ao leei razo- ftiltve m jezika PRORAČUN ZA ARMADO JE IŽA1.A ZA 57 ODSTOTKOV. vam sa vj.^j__ kVat, kadar grabežljivi privatni wapoam,J interesi stezajo svoje grabežljiv ve kremplje po mehiškem naravnem bogastvu, pa jim mehiška vlada namigne, da ne bo nič s ropom. Po vesteh, kl jih je pcplal v Poročilo pravi, da ni za aamor- ^f1 ^^J^jESt ce politične rešitve, dokler jih J* publikanska strank« ali kate*| I^A^lS druga stranka lastuje z dušo in ** ki vsako leto t»lpL T fttejo proč milijone in milijone ia militarizem. Ta avet poroča, e Mehika letos določila 985, &00 manj sa armado kot la navadno pri njih udomačena tršta. Njemu je znano, da se ko veliko prihrsni, ako se da je Mehika letos določila $85,- ♦00, (K hi. Lani je Mehika isdala $200,-000,000. To pomeni, da bo letos fcdala 57 odatotkov manj kot la- socialno blagoatanje mesto indU vidualnega v industriji. Glavne zahteve so: Odprava linčanja in vlade drhali. Politična svoboda za vje. Industrljalna demokracija. Boljša izobrazba. Popolna odprava ponižanj, kl slone na pldtoenskih predsodkih. Sprejeta Je bila tudi predtf o-stra resolucija proti generalu Bullardu, ki je< zasmehoval zamorske vojake na FrancosKenl Društvo izjavlja v posebal izjavi na predsednika , ZdruženUi držav, da neodvisna in suverena republika. Haiti je ie vednb U-sedena po ameriških vojakih. Ta ___ IA BIM MJ^Im^AI 1.1 liSsa^—aeai g eisiiaai zadal« vazi aaaiaulal Nemški predsednik je podpisal naredbo, proti kateri ao se * ekatremnl nacionalci ljuto bo-j rUl. 1 Berlin, 18, jul. — Predsednik" mndanbnrg j« podpisal naredbo za revaluziranje hipotek, kl temelje na papirnatih markah. Po tej naredbi so hipoteke (vknjižbe na zemljišča) vredne samo 25 odstotkov svoje originalne vrednosti. Nacionalci so ljuto naspro- N Y _ Tvrdka^^vsii tej naredbi in zaklicali a vnwaf^ indanburga, naj Jo vetira, Hindenburg je pa odgovoril, da se ne more protivitl volji parlamenta in kabineta. S tem korakom je Hindenburg prekinil zadnja stike z nacionalci. isjava je obtožba ameriškega perijalizma. * NEVAREN PLIN ZA RAZKU 2ENJE. * ' New York, Goodfried Bros je dala s cijan-kalljevim plinom razkužiti usnje. Plin je bil tako strupen, da ni pomoril in pokončal le žuželk, ampak je umoril tudi delavca Isidor Deckowitza,"ki Je s njim razkuževal usnje. Dr. Benjamin Schwartz, glavni zdravniški preiskovalec, je priporočil državnemu pravdnlku, da prepove ta strup kot razkužilo. Prav malo je dandanes zaščite za delavce v komuni industriji, ali če delajo s kemikalijami. NAJVEČ HRIBOVCEV ZAPUŠČA FARME. Waahiagtoa, D. C. — V mlno-lem letu se je 2,075,000 oseb preselilo s farm v mesta in Industrijska središča. Od tek jih odpade 18.8 odstotkov na prebivalce v goratih državah. Za njimi Je največ zapustilo farme v drŽavah ob paclflčni obali. Tem slede prebivalci iz novoanglefcklh držav In nato šele lz srednjfe at-laiftiških in sevemocentralnih držav. Pri prebivalcih, ki se Se iz mest preselili na farme, so zopet na prvem mestu prebivalci iz goratih držav. Chicago in okolica: V terek deloma oblačno \p hladno. Sever-novzhodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah: najvišja 82. najnižja SS. Angleške kolonije Iščejo posojila v Ameriki. New Vork. — Angleški domlniji ne hodijo več v I>ondon po posojila, temveč v New York Avstralca je prvič v svoji zgodovini najela te dni pri Morga nu 75 milijonov dolarjev posojila. Iz Južne Afrike je prišla vest. da namerava južnoafriška vlada tudi najeti $50,000,000 posojila v New Yorku. Tako se angleške kolonije finančno osvobojujejo od Anglije. MhcARTHUR PRIPOROČEN ZA LADDOVEGA NA-V MESTNIKA. VVsahlngton, D. C. — Vdova pokojnega senstorja Edwin F. Lad-da je apelirala na govemcrja 8e-verne Dakote, da imenuje za naslednika njegovega moža v zveznem senatu Deuglaa MacArthur-ja. V svojem prl|»oročllu pravi, da je zmožen Izvršiti delo, ki ga je njen soprog sačel. Biv|| turški sultan bo morda ob-/sojen na smrt. Carigrad, 1?. jul. — Ali bej, predsednik vojnega neodvisnega sodišča, je naznanil včeraj, da bo sodišče obravnavalo tudi proti bivšemu turškemu sultanu, kl se nahaja v San Remu, Italija, in proti bivšemu kronprincu Abdu-lu Hamidu, ki je zdaj v Mosulu. Oba sta obtožena, da sta z Angleži vred pomagala organizirati zadnjo vstajo Kurdov in najbrž bosta obsojena na smrt. Obsodba bo seveda čakala, ker sta oba odsotna. 46 voditeljev kurdske vstaje je bilo do danes obsojenih na smrt in obešenih. ENAJST DRŽAV JE KPREJIC-LO POHTAVE ZA UČITELJE. Waakingtoe, D. C. — Enajat drŽav ^e sprejelo postave, pod kakinimi pogoji se nastavljajo učitelji proviioričoo ia stalno. PAST ZA TIHOTAPCE Z ZdA-NJEM V PEORUI. Peerla, III. — ProhiblcIJoniški agentje ao doIgo časa iskali tihotapce, ki zalagajo salune z o-pojnlml pijašami. Iskanje je bilo zaman. Končno Je eden is-m»d ag*ntov po nartjčllu predstojnikov odprl salun in pričel točiti opojne pijač*. Na ta način se j« aeznanli s tlhoUpci In ko so mu bile tihoUpake kupčije znane, so nastopili njegovi tovariši in polovili tlhotapr*. Aretiranih je bile 170 oseb. splosna stavka se pripra«-ua v angliji Železničarji, ladjedekl In trans-iNirtnl delavci se morda pri* družijo rudarjem. Undoa, 18. jul. — Zastopniki petih velikih delavcih organizacij v Angliji, ki so se sešll t konferenci, so včeraj sprejeli gačrt ali junce, v kateri se zdrutijb rudarji. žel&ničarji. inžeairji, transportni delavci in ladjedul-ci. Milijoni delavcev so v teh organizacijah. Namen alijance je, nastopiti v skupni splošni stavki, ako ta ali ona orpanisaclja ne doseže svojih pravic in bo prisiljene ?astavkati. | Načrt gre sdaj pred posamezne organisaci-je v ratifikacijo. "Th* Dally Mali" že piše, da je gibanje aa alijaneo delo komunistov, kl bi radi dobili angleške strokovae uslje pod svojo kontrolo. STAVBIN8KI DELAVCI PRINAŠAJO TUDI VRLIKE ŽRTVE MOLOHU. • Harrlsburg, Pa. — John Spl-eer, načelnik oddelka za preiskovanje vzrokov, povzročajočih nesreče, priporoča stavbinsklm podjetnikom, da preprečijo ne-Sgods na stavbah, ker je podjetniška malomarnost selo draga fsč. V stavbinski Industriji v Pennsylvaniji je smrtno ponesrečilo 217 delavcev. Drugih po-nesrečb je ps bilo 16,438. Na odškodninah je bilo treba Isplačatl $17,000,000. Najmanj $250,000 je pa bilo isdanlh, da so ae aovl delavci ipesto ubitih prhičill de- Spicer pravi, da S| nesreče lahko preprečijo. Podjetniki so to šu dostikrst slišali. Opomini ne izdajo nič, dokler |>odJetnik! ne bodo osebno odgovorni aa nezgode. CALLES JR PRIHRANIL VE-LIKO VSOTO. ^^tafaMMgM * • Waahiagton, D. C. — Odkar je Calles postal predsednik Mehike, je prihranil 60.000,000 pe-zov. Od U vsote Je bilo Izfenih $28,005,000 sa neizplačano mezde, Računi za blago še nlsa poravnani In $8,000,000 Je še dol-ga. Koncem septembra bo pa blagajna mehiške republiko imela 50,000,000 pasov prebitka. To pokasuje modro in vaorno gospodarstvo, MIZERNE RAZMERE l»0-HTRKftČKOV V SPAL-NIH VOZOVIH, New York. N. Y. — Postrešče-kl v spalnih vozovih so zamorci. Zamorski mesečnik "Messenger" prinaša o teh postreščkih članek, v katerem praVI, da bodo hodili po njih. dokler se ne bodo or-ganislrsli v svoji organizaciji, mesto v kompanijski. Mezda znaša $60 na mesec, čecurno delo se ne plača, čeravno mora včasi postrešček delati noč ln dan. Pokojnina znaša od osemnsjst do dvsjset dolarjev na mesec, medtem ko sprevodnik spalnega voza prejme petdeset, strojevodja pa sto, Jpoatrežčkl niso organizirani. Imajo |*č kompanljsko unijo v korist Pulmsnove kompanije In svojo škodo, TROftKI KTAVKK NA MAN-HKEM ZNESEJO $50,000,900. Waahingtee, D. C. — A. K Fenselau, tajnik ameriškega di-plomati/nega zas^pnika v Ko danju, poroča, da izguba na mez-di In dobičku zaradi stavk snašs $200,000,000 K sij $50,00*,000. V tekstilni in krojaški industriji, kl sta najbolj prizadeti, j* še vedno »I« i»r««lja. 0raz|ioeelnlh delavcem je okrog 26.000, ali dvakrat toliko kot L 1924 Strojniki aa parriikih stavkajo od S. junl- Francozi izpraznijo > Pornrje v dveh tednih Vojaške čete odidejo tad| Is treh porenaklh mest; Nemci dobe aaaaj avoje kraje. Pariz. 18. jul. — Francoska vlada ju naznanila, da francoske in belgijske Četo Ispraanljo Porurje v dveh tednih. Bochum bo izpraznjen jutri, Dortmund in Kasen pa prihodnji teden. y nekaterih krajih še posluje nemška uprava. Obenem Izpraznijo Francozi tri porenaka mesta Dusseldorf, Dulsburg in Ruhr-ort, ki so bila aasedena leta 1921. Zadnji francoakl maroški polki zapuste Porurje v pondeljek. Čete te odhajajo v majhnih oddelkih. Med nemžklml prebivalci vlada velika sadovoljnoat. Kitajski Sktator ^ prepovedal iziredo čang-Tso-lia Je raagkail p reki sod v Saagaju. Sovjetakl as-stopnik oproščen, mora pa Mil isgnan. , * * . ftangaj, 18, Jul. General Cang-Tao-Un, mandžurski diktator. kl je poslal semkaj 5000' mož svoje armade, je včeraj ras-glasll obsedno stanje a preklm sodom v Sangaju. Vse demonstracije stavkarjev ln dijakov so prepovedane In kršitelji zapadejo amrtni kasni. ftangaj, 18. jul.—ZInovls Dos-ser, zastopnik sovjetskega oljne« ga sindikata, ki je bil obtožen, da hujaka kitajske dele vee k u-, poru, je bU všeraj pred mešanim . sodiščem oproščen. Sodišče pa priporoča kitajski vladi, naj odredi depdrtacljo Dosserja, čel da jo nevaren mbra. ^ KLANOVCI BODO , MORALI PARADIRATI Z OMEJITVAMI. Waahlngton, D. C. — Polkov-nik C. O. Sherill Ju povedal voditeljem kUnovcev, da ne umakne svojega odloka, s kstorim Je Izrekel, da ne smejo porabiti zemljišča okrog VVsshingtonove-ga spomenika za svoja Izvajanja po pohodu na Pennsylvanskl avenuji dne 8. avgusta po deaetl liri. Kavno tako ne smejo dvigniti plamtečega križa. Predsednik Coolldge se je odločil, da sprejme deputacijo aa-morcev v Swampscottu, kl pride protestirat proti demonstraciji klsnovcev v glsvnem mestu. Polkovnik Sherill Je odklonil protiklsnovsko demonstracijo, kl bi se Imola vršiti v mestu teden dni po klanovskl. Za dovoljenje protlklanovske demonstrseljo Je vprašal rev. George H. Lawson, protlklanovski governerskl kandidat is Keyporta, N. J., v državi New Jersey. Polkovnik Sherill pravi, da Je demonstracija politična, zaradi tega je po zakonu prepovedana. DKHET TISOČ NEMCEV HE NASELI V MEHIKI. , NogaJee, Arlz. — Deset tisoč nemškim fsrmarjev se bo naselilo v mehiških državah Sonora ia Sinaloa, kl sta izredno prila-godni za u»|>eSno |x>lj«delstvo. Zvezna mehiška vlada Je ukrenila vse potrebno za kolonizacijo teh držav in naseljevanje Nemcev, ki so ns glasu kot dobro poljedelci. ' Nemci ao bili med pljonlrji v Združenih državah, k I so se naseljevali na farmah protlsapadu, v Braziliji so državo Kan Paulo spremenili v cvetoči vrt In zdaj se bodo naseljevali v Mehiki. ŽGANJE NI PRIP bile stavke včasi strte z zelo brutalnimi sredstvi. N. pr. masaker pri Ludlowu še ni delavcem izginil i? spomina, Bfl ostane stalni list v zgodovini delavskih bojev za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnoati. '»Da gadovo-ljijo delavce in jih odpravijo z drobtinami, so v tem gospodarskem imperiju uvedli kompanijske unije ali žolte delavske organizacije. Se ni dolgo tega, ko so nepristranski ljudje preiskali razmere v Rockefellerjevem imperiju in učinek teh žoltih unij. • In ti ljudje so rekli, da delavci prav dobro razumejo, da te unije ne"zastopajo njih interesov, ker niao delavske organizacije. Zato tudi ne bodo rešile delavskega vprašanja. Te dni je pa iporočil brzojav, da so Rockefellerjevi ; oljni interesi znižali 12-umi delavnik pa 8-urnega in da /Bo povišali mezdo od ure. Res so Rockefellerjevi interesi \ podražili gazolin pri galoni za en cent, a to bo storili že večkrat, ne da bi povišali mezdo od ure in obenem znižali 12-urni delavnik, ki je uveden, odkar so# pričeli vrtati prvi oljnak. Zakaj je 12-umi delavnik naeftk^at postal nepotreben? To nam pove poročilo, ki 40 ga napravili ^prizadeti ljudje o žoltih unijah. Rockefellerjevi interesi se boje, ako ničesar ne store za izboljšanje razmer oljnih delavcev, da se bodo organizirali irt vpostavili avoje zahteve, ne glede na to, ie Rockefellerjevim oljnim Interesom všeč ali ne. Rockefellerjevi interesi 10 prav dobro vedeli za razpoloženje delavcev. Saj je dandanes vohunarenje med delavci navadna reč. Vsako večje podjetje ima najete lju-. di, da poizvedujejo med delaVci, kakšno je njih mišljenje. Ti vohuni so bili ie večkrat razkrinkani, a,podjetniki so \ vedno oašli nove, ki so bili za denar pripravljeni izdati svoje tovariše. Delavska zavest se je moffcla že precej daleč razlesti ' med oljnimi delavci, da se je Rockefellerjevi interesi niso upali zatreti a starimi sredstvi in po starih metodah. Ampak ^udi to, kar sd priznali Rockefellerjevi oljni interesi oljnim delavcem, je le drobtinica od tega, kar gre delavcem po naravnem pravu. Tudi Časi, ko so se delavci zadovoljili s takimi drobtinami, minevajo. Delavci sicer sprejmejo povjšanje mezde in skrajšani delavnik, kasneje, ko se organizirajo, pa sami zahtevajo to, kar jim gre po njih mnenju. ' Veliki dnevniki in glasila finančnikov in podjetnikov naj kar pojejo Blavo Rockefellerjevim interesom, ker so povišali mezdo od ure in skrajšali delavnik kar za štiri ure. Opisujejo jih naj kot dobrodelne in dobrosrčne ljudi. Ampak ti slavospevi ne bodo uspavali zavednih delavcev. Taki slavospevi znajo vprav povzročiti nasprotne učinke. Kajti delavci lahko spoznajo, da bo ophavičeni do več, kot se jim prostovoljno daje. Caai so pač taki, da kapitalisti ničesar ne priznajo svojim delavcem prostovoljno ali ker Imajo usmiljenje do njih in njih družin. Ka-pitalistkdajo le takrat, ako so razmere take, da ae ne morejo izogniti dajanju. * Ampfric delavci se ne uče iz tega "prostovoljnega" dajanja, da so do vee opravičeni, kot jim dajejo. Iz tega ae uče, da jim kapitalisti tudi lahko vzamejo, kar so jim dali, ako niso organizirani. Le krepka in čvrsta delavska organizacija lahko ta-brani jemanje in povzroči, da kapitalisti večkrat dajo. Ako se bodo oljni delavci brez razlike na delo, ki ga vrše v obratu, organizirali, bodo lahko ohranili, kar so jim zdaj priznali Rockefelforjevi Interesi, in v bodočnosti zahtevali «1 teh Interesov, kar jim gre in kar jim docdaj Še niso dali. . Mogočni privatni bizniški Interesi le takrat Ugriznejo v klalo jabolko, kadar jih razmere in okolščine primorajo do * Vsi otroci, rojeni v Združenih državah, 00 ameriški državljani po rojstvu. To prsvilo velja toliko glede Otrok ameriških državljanov, kolikor tudi glede o-trok inosemsev. flaj velja celo glede otrok takih staitev, ki ne bi pod nikakim pogojem mogli postati državljsni Združenih drŽav. Na primer, v Ameriki rojeni otroci Japoncev, Kitajcev in is nekih drugih plemen so ameriški državljani po rojstvu, dasi je njihovo pleme drugače izključeno iz naturalizacije. Oseba, rojena v Ameriki, pa more zgubiti svoje ameriško državljanstvo, a-ko zapriseže zvestobo drugi deželi. Ali o tem ne bomo tukaj dalje razpravljali. V inozemstvu rojeni otroci tu* jerodca, ki je postal ameriški državljan vsled naturalizacije, »padajo v tri skupine. Otroci, roje-nl po očetovi naturalizaciji, so ameriški državljani, tudi Če so se rodili v inozemstvu. Otroci, rojeni pred očetovo naturalizacijo ako za časa očetove naturalizacije nimajo še 21 let in stanujejo v Združenih državah, postanejo avtomatično ameriški državljani istočasno z očetom. Ako pa stanujejo v inozemstvu, kadar oče postane državljan, pa je stvar malo drugačna. Oni. postanejo ameriški državljani le tedaj, kadar se za stalno nastanijo Združenih državah — ali to le pod pogojem, da začnejo stanovati v Združenih državah, pred no so 21 let stari. Akp se,sin na-turaliziranega ameriškega državljana preaeli prvič v Združene države še le potem, ko je dosegel 21. leto, on ne' pridobi a-meriškega državljanstva po očetu, dasi je bil oče naturalfclran, ko je bU sin še nedoleten. Otrok, rojen v inozemstvu, po, očetovi naturalizaciji, je — kakor rečeno —* ameriški držav ljan po rojstvu. Ali, ako nadalje stanuje v inozemstvu, on mora, ko postane 18 let star, prijaviti ameriškemu konzulu svoj namen, da hoče ostati ameriški državljan in se nastaniti v Ždru ženih državah. Ko pa postane 21 let star, mora vrhutega na kon-sulatu položiti prisego zvestobe do Združenih držav: Dostikrat se utegne zgoditi, da država, kjer se je rodil, od njega zshteva, da izpolni vojaško dolžnost, ker ga smatra sa svojega dršavljana vzlic temu, da ga tudi Združene države smatrajo za svoje. Vsled tega utegnejo nastati razne komplikacije. Ako on služi v vojski dotične države in položi tam pri sego zvestobe, utegne s tem zgubiti ameriško državljanatvo. Vae te teškoče, ki nastanejo vsled dvojnega državljanstva, se bpflo morale nekega dne uravnati potom mednarodnih pogodb. Za vsako osebo, ki prosi saMi turalisacijo, je jako važno, ds navede natančno in resnično mena vseh svojih otrok, toliko onih, ki živijo tukaj, kolikor tu di onih, ki so še v inozemstvu Kadar dobi svoje naturalizacij-sko spričeval^, naj pasi na ta, da so imena vseh njegovih nedolet-nih otrok navedena v naturaUsa-oljskem certifikatu (drugem papirju). Mogoče je, da nekateri o-troci, kl živijo v inozemstvu, ne bofe is enega ali drugega dialoga mogli priti v Združene drža ve, predno doeežejo staroet 21 let V takem slučaju oni ostanejo inosemci, tudi če je njihovo ime navedeno v očetovem državljan skem pspirju. Otrok dobivs svoje državljan stvo od očeta tako dolgo, dokler ote šivi. Ako se starši ločijo vsled rasporoke in otrok IM materjo, on še vedno dobiva avoje državljanatvo po očetu. Ako b ae mati sopet poročila in postala ameriška državljanka, sin bi še vedno ostal inosemec, ako je o - 3 Precej razširjeno je napačno mišljenje, da inosemski otrok, posinovijen (adoptiran) po ameriškem državljanu, postine ameriški državljan. To ni rek Adop-tirani otrok ima sicer po 1>rise-jeniškem zakonu nekaj pravic, ne pa po naturalizscijskem zakonu. Ako bi inozemec adoptiral ameriškega otroka, bi ta le še vedno oetal Amerikanec. »Ni lahko določiti državljanstva nezakonskega otroka. Treba jemati v pošte v mnogo okolščin. Po pravilu pa se smatra, da ima tak otrok isto državljanstvo kot njegova msti. Toda, kjer ta o-trok živi skupaj z očetom ali kjer je oče priznal svoje očetovstvo, se smatra, da dobiva svoje državljanstvo po očetu.—F.L.I.S. Iprevod se začne ob 0:30 izpred Hrvaškega sokolskega doma po naselbini, t— Informator. Sredi prošlega meseca je div-ala nad Idrijo in okolico strašna nevihta, ki je trajala, s malimi presledki, skoro edih šest ui\ Ob eni uri popddne se je vlila >loha, ki je napravila mnogo škode. Kmalu nato, ob štirih, je sledil drugi naliv. Trajsl je celo uro. Voda je tako naraatla, da ie poplavila vse travnike in po-ja ob Idrijci. Zvečer se je nevihta ponovila tretjič. Lilo je kakor iz škafa celi dve-uri. Potoki ao silno narastli, jame so bile polne vode, ki ni imela kam odteči. Hudourniki so odnašali s seboj fo, .kar jim'je bilo na poti. V nižavo so valili drevje, grmovje, cele dele gozdov in kamenja. Take poplave ne pojnnijo niti naj starejši Idrijčani.' Cieveland, O. — Prosveta od Časa do časa prinaša informativne članke od Tujejezičnega in formativnega urada (F. L. I. S.) ter od Oipgfh sličnih ustanov. V vaši zadevi iz dotičnih spisov tudi že lahko spoznate, kako se i-mate ravnati. Bratu ni šteto to, da je bil leta 1912 do 19181 Združenih drŽavah, niti ne bo radi istega imel Jcake olajšave. Potovati bo moral na račun kvote, katera pa je mala in bo radi i-stega moral čakati precejšnjo dobo. Morda dobite kako olajšavo, Če napišete prošnjo na pri seljeniškega komisarja «?om-missioner of Immigration, U. S. Department of Labor, Washing-ton, p. C.) Daljne informacije vam, lahko da tudi Foreign Lan-gnage Information Service, Ju goslav Bureau, New York, N. Y. 222 Eourth Ave. Odhod Sokolov Jbgoulovanske sokolske župe na 1. hrvaški vseeokolski slei.v Za-grebu. Chicago, IB. — Po trinajstletnem obstanku Slovenskega Sokola v Chicagu bosta poslana dva člana telovadca, in sicer zelo dobro poznani načelnik A Veneel ln Jos. Vidic v Zagreb na prvi hrvaški vseaokolskUlet. Pokazati hočejo tudi oni, dasi so mali po številu in zelo oddaljen od rojstne grude, da so še vedno zavedni in marljivi Sokoli Društvo-je zelo delavno, kar je razvidno iz tega, da je v letošnji seziji priredilo že ve& jav nih nastopov v Chicagu. Razven tgra je četa Sokolov in Sokolic nastopila z izbornimi vajami tudi v bližnji okdlkl pri hrvatskih društvih Jugoslovanske sokolske župe ter je sodelovalo pri obče-znanem češkem vsesokolskem zletu v Grantovjm parku v Chi cagu. Pri zadnji tekmi najboljših telovadcev Jugoslovanske , župe so bili izbrani pri prisotnost dveh sodnikov g. F. Hollana oi češkega Sokola in g. ,Williama Horschke od American Gymnas-tic Federation, za poset v domovino sledeči Člani. Uspeh tekmovanja je kot.sledi: * . Slovenski Sokol Chicago, brr Joa. Vidic prvo ceno, 83 točk; 'Načelnik Slovenskega Sokola Chicago, br. A. Vencel, 78 točk Hrvaški Sokol Chicago, br. J. Marovlč. 63.5 točke; Hrvaški sokol Chicago, br. F. Novosel, 68 točk; Slovenski Sokol Chiaholm, br. J. Košnik. 62.5 točke; .Hrvaški Sokol Milwaukee. br. F. Jakoš, 54.5 točke; Slovenakf Sokol Chicago, br. Končan. 52 točk. Hrvhškl Sokol St. Louls. br. ML Basdarič. 50 točk. Br. J. Košnik je prostovoljno odstopil od izleta, br. F. Končan se pa ne more pridružiti, ker po zaključku letne seje Jugoslovanske sokolske Župe se več kot dva tekmovalca od vene ga društva ne moreta udeležiti izleta. Dan pred odhodom bratov v domovino, to je dne 25. julija. na T^eT11 ^■Ul.stov. fundam. fjtaliJ sti so najčudnejše Hvalice v kri Ijeatvu primatov. Kadar Wejfl biti najmodernejši, toda, ^ Jl Čujejo evolucijoniste: Odi\*1 t. in to? Odkod "šlajm"? nebula? — S tem nas mi^j spraviti v zadrego, češ iz nič nič, nekje mora biti Iščeta „ in kaj je bilo pred aačetkorŠ Gospod Trunk in ostali luven. ski fundazhentalisti mora o tud biti pripravljeni na vprašanji Tudi mi imamo pravico stavil vprašanja in zahtevati stvarne odgovore. Torej: ■ 1. Kaj je stvarnik delal ao je svet ustvaril? Kaj bo d* lal potem, ko bo sveta lonec? \ li stvarnik eksistira aamo zata da je za kratko dobo u-stv« svet — eno aamo revno zeml] —r in človeka/na njem, nato 1 bo zopet celo večnost VBe "p j ln prazno"? 2. Kje so nebesa? Navadno I govori, da s kolici pa je bl)a huda nevihta tudi na Tolminakem. V Bačah pri Sv. Luciji sta poeebno hudo. prizadeta posestnika Peter Pod-gornik ln Franc Božič. Njuni hiši sta bili v nevarnosti, da bosta podsuti, tako je grmelo na nje iz gorskih višin kamenje in pesek. drevje in zemlja. Priti so morali na pomoč domačini In Vojaki. Družini obeh posestnikov sta se morsli izseliti, da sta si rešili golo življenje. Skoda, ki jo je napravilo neurje samo na tej točki, znaša celih petdeset tisoč lir in ni krita 1 nobeno zavarovalnino. Veščakf cenijo škodo, ki je je napravila povodenj v Idriji ter okolici in na Tolminskem, nad en milijon lir. Prizadeto ljudstvo se obrača sedaj na svoje sastopnlka s prošnjo, aaj mn htposlu-jejo v Rimu vsaj laj dekle, pjušeljc. ■1 a o-v?' Smeh na eni strani V Londonu se smejejo Ame ričanonf radi evolucijske obrat nave v Tennesseeju. Pravijo, di smo še sto let za njimi. Imajo prav, dasi je tudi B Angleškem še marsikaj gnilega Angleško delavsko gibanje 1 nam zdi včasi zelo starinsko, po časno, eokljasto, kljub temu n tistega hlapčeiatva, kakrftneg opažamo pri nekaterih ameriški voditeljih. Ko Je Wilsonova vli da pred malo manj kot šestin leti prepovedala stavko rudar jev, je L«wis, predsednik rudaf ske organizacije, reaignirano is javil: "Vladi ae ne moremo zo perstavltT. Ko Je pa pred neki dnevi-angleška vlada poskusil posredovati med rudarji in lad niki rudnikov, so rudarji rek vladi: "Roke proč, to je naša za deva!" V vseh okirih so v Angliji bol moški. ? j Odborniki mu dajo sn vin»r staro knjigo. Debelo sta gt*i on nasprotoval. Bryan fco-o znanosti in veri le tam k " r mu nihče ne odgovarjt, ni fTl,M i'* i«»guma, da bi svoja.mne-nj<> nazore povedal pod priae-v riNotaeetf učenjakov. ■ . ,;rysn. ki jo prvi zatrobil na r,,rT,bo in pozval v bitko na živ-: £•»')« in smrt, jo zdaj pobegnil Ujneg* polja kot moralni "'»hopetot, ko M i« Wr*šil In* P r- r Grenlandijo V zvezi z Amundsenovo ekspedicijo na severni tetaj hi njo* nim srečnim povratkom, se hočemo v nsalednjem nekolike po-muditi pri najstarejših ekspedi-cijah v polarne kraje. Raziaka-vanje severnih polarnih pokrajin je trsjalo zslo dolgo, kor evropska javnost ni imela praktičnega interesa na ledenih arktičnih pustinjah. Prvi. ki aosnat-no pomaknili meje evropskega obsorja proti severu, so bHi ir* ski menihi, ki so ponesli Kristusov evangelij na Hebride, Ork-neyo, Shetlande In šo dalje na Faroorske otoke. Leta 706 so pripluli oelo na neobljudeno Islandijo tar se naatanlli tu v puščav-niški samoti. 2e I. 861 je navalil na Islandijo norveški pirat Nadd-Odd; ker pa ni naletel na ljudi, se je vrnil domov. Odkril je pri tom novo semljo s prijetnim podnebjem in zelenimi Itva-dami. Imenovala se jo Snacland. Cez sto let se je naselilo na Islandiji toliko izseljencev lz Norveške, slasti beguncev, izgnancev in političnih zločincev, da so bili že vsi pašniki rasdeljsni^ i > >ge puščavnike z Zelenega Krima so deloma pobili, deloma so Ke pa vrnili domov. L. 989 je bil Erich Rdeči radi umora obsojen na Norveškem na tri leta izgnanstva. Vzel je ladjo in odplul v neznane kraje. Vodila ga je stara pravljica, da je neki pomorščak Gumbjoern opazil na daljnem zapahu veliko zemljo. Erich je res pristal na velikem otoku, kl ga je preiskal samo ob obali ter po povratku na-zval Zelena Zemlja ali Groen-land. Takoj 1. 985 ali 986 je od-plulo 39 ladij z izseljenci v nove pokrajine. Na sever je prišlo sicer samo 14 ladij, toda kolonij* je rastla in leta 999 je Erkhov VttH Iz JifdAvlli lš V^VMIflp V novomeški okolici ^e je zadnje čase razpasla griža. V bolni-oo usmiljenih bratov v Kandiji je bilo zadnje dni sprejetih 6e-seb. ki so obolele na grlli. En bolnik je umrl. Žrtev narodnega praznoverja. V Nikšiču v črni gori so našli pred nekaj dnevi v planini uglednega domačina iz Gor. Polja, Jo* vena Babiča mrtvega. Truplo je bilo strašno opikaao od čebel. Babič je postal žrtev praznoverja. V Črni gori obstoji namreč vraža, da mora oni, kl hoče, da mu prinesejo Čebele srečo, on roj ukrssti, enega najti v šumi in enega kupiti. Babič jo žo dalje časa govoril, da se bo pričel pečati s čebelorejo in ji jo v resnici zgradil Čebelnjhk. Prvi roj čebel jš kupil, dVugega Je po dolgih mukah našel v šumi. Manjkal mu je toraj Še tretji, da mu prinesejo čebele srečo. Lepega večera je prišel neopašeno v sosednjo vas in ukrsdel is Čebelnjaka en panj. Na povratku se js najbrže spodtaknil, panj jo padel na tla in se razbil. Prebujene čebele so se razjarjene vrgle na nesrečnega Jovana ln ga tako strašno opikale, da jo kma>-lu umrl. Ker se ni vrnil domov, so gs šli iskat in ga našli šole čez rifekaj dni mrtvega. Smrtna nesreča, pri odkritja spominske plošče padlim žrtvam v Sp. Bernikih. Na Vidov dan se vršilo v Sp. Bernikih, občine Cerklje pri Kranju, na tamkajšnjem pokopališču odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlim žrtvam. Slavja se jo udeležila velika mrfošica vaščanov ln okoličanov. Med govorom dijaka Ptlje je nesrečen slučaj zabtevsl mlado žrtev. Neki nsgrobni spomenik se je prevrnil in pokopal iiavana. Kuba. — Sodišče je obsodilo Valentine Maruneza na smrt z gs rotiranjem. Spoznan je bil krivim, ds Je. ubil svojo ženo. Gsrotirsnje je brutalna smrtna kazen. Krvnik počaai prlvija žrtvi tilnik nazaj, da je slišati pokanje koeti. Ko so odgnali obsojence v celico, v kateri Ima preživeti zadnjo nlt v družbi dveh krvnikov, ki Izvršita garotiranje, Je zaatavkalo tri tisoč delavcev v Havanl, da protestirajo proti eksekucijl. AE8T JETNIKOV SE JE POSLOVILO BREZ S1X>VESA. Recitea. IU. — ftest kaznenrav je uakočllo lz tukajšnje okrajne J«!* Med njimi Je tudi James A. March, alias Herman A. Par Id ga Ms v vo domovino Kristusovih naukov. Njtftovo ladjo pa je vihar zagnal na.jug, kjer je po dolgem tavanju pristala \ topli in rodpvitni zemlji. Od tu se je napotil Leif na Gr«i-landsko, kjer je krstil starega Ericha ln vse druge koloniste. Toda mtfel o zapadni zemlji bi šla grenlandsklm Norvežanom več lz glave. Leifov brat Ghor-stein je. odplul i 20 tovariši proti zapadu, pa se je moral čez mesec dni radi viharjev vrniti, h. 1008 se je napotila v neznane kraje nova ekspediclja pod vodstvom trgovca Phorflrma Karl-sevuia, ki je vzel s seboj na treh ladjah 140 spremljevalcev. Ta ekspedlcija je odkrila najprej ksmenito zemljo Helluland, pozneje Marklahd ln slednjič tako zvano Dobro Vinlandljo. Vse to je bila severoameriška obala, ki so jo odkrili norveški kolonisti skoraj C0O let pred Kolumbom. Norvežani so si zgradili tu koče in začeli trgovino z domačini, ki so jih imenovsll "Skraerhinge-ry". Knjalu pa so se domačini In priseljenci april in Karlsvul se je morsl leta 1006 Iz teh krajev umakniti. Leta 1121 Je akušal groenlandaki Škof Erich Guup-son ponovno odkriti to zemlje, pa se nl več vrnIL Helluland (današnji Labrador) je živel dalje aamo v islandskih pravljicah dočim so se pojavili kolon iti na Marklandu (današnji Novi Fundlandiji) že I. 1847. Dobri Vinland jo bil bržkone ameri ška obala pri Rtiču Breton in Novi Škotski. Teko Je bila pri prodlrsnju Norvežanov na d»ver odkrita Amerika | Ali takratna Evropa (ekreg I, 1000) se Je premalo zanimala za ta novi kontinent. Njena pozornost je bila obrnjena k vzhodu. h Kristusovemu grobu, k pravljični zemlji dišav in zlata Veliko odkritje Norvežanov je bilo kmalu pozabi Jono, lo kolom ja na Grenlandiji je še nekaj časa cvetela. Tam je bilo 280 naselbin s 0000 kolon lati, cela vrata eerkva, od I. 1124 pa celo Sedež škofije. Nesreča Je hotela, da je prišla Grenlandska L 1261 pod norveško vlado, ki ae za to zemljo ni brigala. Trgovina z Evro- o prvem arktičnem podjetju Ev- rope. sin Leif sprejel na Norveškem Pod seboj nedolžno štiriletno de-krščanstvo ter se vrnil v očeto- Vetce, ki je tskoj Izdihnilo. Mod kot oznanjevftlec Winstvom Je spočetka nastala, panika, vondar pa se ljudstvo končno pomirilo, nakar je govornik nadaljeval svoja izvajanja. Meštroviš ao Je vrnil v domovino. Slavni jugoslovsnskt umetnik Ivan Meštrovič se je te dni vrnil lz severne Amerike, kjer se jo mudil skoraj pol letp. Kakor šmo poročali, je razstava g. Meštroviča v New Yorku in dru* gih ameriških mestih imela ko-loaalen uspeh. Velik požar na Pesnici. Posestnika KodrlČa v Dobrenjah pri Pesniel Je 26. junija zadela težka nesreča. V kleti mu js padla potrolejka na tla ter se razbila. Nastal js požar, ki je uničil hišo in poleg Iplše stoječi hlev. Ns pomoč je prihitelo mariborska po* žarna hramba, ki je preprečila, da se požar nl še dalje razširil. V smM zaradi nesrečne ljubezni. V Mihovcih pri Ptuju se Jo ta dni obesil dvsjsetletnl sin posestnika Vuka. Kakor se domneva, js nesrečna ljubezen gnsla mladeniča v prostovoljno smrt. Trboveljsko občina v alkoholni luči. V trboveljski občini sksi-stira 48 koncesijoniranih gostiln, vinotočev ps 62, Uko ds Je skupno 100 gostilniških lokalov. Kavarne nl nobene, čeprav bi se Irezdvomno zelo dobro rentirala, In ne ssmo ens, temveč več. Seveda bi pa tudi morala biti voli* komestno urejens in hI morsla imeti slasti časopise vseh vrst na r szpolago. Da stočijo potemtakem trboveljski krčmarj! obilo nijafte, si Ishko mislimo. Msj fien vpogled dobimo, če vemo, da znašajo dohodki trboveljske občino od sladke kapljico mesečno okoli 100,000 Din- Občinski davek od Žganja 10 odat. vrže okoli 46,000 Din, 12 ln pol odst od piva okoli 6000 LHn, 100 odst. od vins pa okolf 50,600 Din. Državni davek na pijačo je kajpak neprimerno večji od občinakaga, tako da dosega davek na pijačo vobče enormne vsota. Nekako v/poredno s alkoholnimi rajon* rami se giblje potem kriminalna statistika, kl izkazuje v ma->« bolnuki odsrki 08ekdnj« OKBOUB, Blaa Navak. sradasdatk. MSf*lt B. Ltvaials Ava« ' 1 j, 1 Chlcaga, IU. vzhodno oftboftjli Jasah Aaibrolll. boa IM, m aaa Rea, Ps. Joassh Barka, bpd. 1, Baa 114. Wast Nawtaa, pa. zapadno okboftji: Aatoa Islar, Ba« 104. g rs« Kaa*, ss jageaeM. Prask k lun, Baa ih. Cklshaha, MIha., aaa**. sa*. ^HBIHP^H^H ipHMi. Hosk Sprta*«, .Wy«. Nediornl odbori.. 1 Pasi Bsrsar, prsdssdalk. MSI B. Lsvadale AvsH Chkaffo. m.i Blskard J. Zsvsrtalk, B. No. 1, Hlnsdsl*. IU.: Praak Zs)e, MM W. Mtk Bt^ Ckl-tsro, iu. SMMvm odbor t Prsšasdatk« Prask Alsš. tll4 Ba. Crawford Ava^ CBImcs, RLi Jaška Ovsa. MM W. MlBBUGkisssa. IU, Jaha OUp. MA BaTHKaa hik Ava. Ckirags, DL VBROVNI BDRATNKl Df, t. J. Kara. MM Bk MrVn« GlavalsaC Okla. K , • ^ ~ POBOII1 — Karsa*aadaasa • Rlsvahal adbaralM. M dalaja t Brada, ss wM tskslai VBA PUMA. Id sa aaaašaja as *aa»s *L r * ss asdalMva a N. P. I. BIT4I Ba. Uwadah Ava. Cklss«a, IIL VftB KADKVB BOLNIŠKB PODP6BB BR NABLOTBi Itva 8. N. P. K MIT-M Ba. UvradaU Ava. CMsssa, 10. DRNARNR POftlUATVB Df BTVARI, M aa tlšaja «L Isiilmlsiss •jdbora Bi JodaoU vaMa sa aaalavai Tajalštvs B, N. f. K MIT-M Ba. Uvn-dals Ava. Chlesfo. BL VBB BADBVR. V KVKSI B BLAGAJNIŠKIMI POBU M paMJaJs m asalor, Blagajalštvo ». N. P. J. MI7-M Ba. UwašslTAvs!, OkkntsTlB. . Va« prttašhs *Ms paslaveaja v «L Isvršsvslassi sdksi« ss Ml pMljaJa Psal Bsrgsrja, prodasdalka aad.oraogs adbany «cm aaslav |s sgsST Vsi prlalvl aa *L paratal ašaak as asi pašlljate *s alksr. Bas ITI, Bsihartaa, Okla. Vsi šaflal la dragi spUL nairnmfli, atlasi, aa Ja v md s gkallaai jfdaota. as| ss pašUJa aa MIT-M ja. Lawadals Ava^ Cklcasa. IM. I* sploh vsa kar i -rtSimA-, T« jo pojemala, kolonisti so z*č»- prestopkov pa 42. Ljudi, ki ao II Izumirati in 1. 1418 ao uničili zadnje ostanke Krichovfh potomcev grenlsndaki Rskimosl ali Skraelingeri ftele L 1721 J* Dan Hans Egede zopet koloniziral grenlandalu) obalo. Do njegovega prihoda Je bila torej oslih 800 in čHat lot pretrgana vsaka zveča teh bili pri Uh kaznjivth dejanjih udaleioni/ Jt bilo 68. Od teh je bilo • aretiranih In 82 ovadenih; <»l ter 88 moških ln 6 šensk.« iti >? Naroči«! v.a. ' ;, . Rasni nasvstl. , Dobra/knjiga sa farmarje. — Agrikulturni department v Wa-shingtonu js izdal knjigo kakih sto strani, katera daja precej jasno pojmovanje o gospodar* atvu na kmstlji in njega principih. Ta knjiga — Imenuje sa Pratticsl Fsrm Eoonomica — stana 40 c*ntov, katere Jo s naročilom vred treba poslstl na naslov Superintondsnt of Docu-ments, Government Printlng Office, Wsshington, D. C. Vprsdstl je c* Miscellsneous Circul*r 82. Krti so kakor podgono, kakor jih smatrsjo smerlški fsrmsrjl, ki so v tem oziru čisto drugačnega mnenja kot noljedclcl v Evropi, kjer zlasti j»o kmetUakih šolah uče, ksko koristen J i krt, Za litrebljenje krtov sa poslužujejo pasti, strupa, vod s Vi drugega. Kalcium cianid js prscej uspešen strup proti njim; ksko se uporsbljs pa je navodllb na zavojčkih. Stara metoda za love* njo krtov js tudi, da se zabijajo luknjo zjutraj In nato pa Je treba paziti na znak*, ker krt prične riti okoli ensjstih. Kadar ss prične dvigsti prst in ko spoznata, v katero smsr se krt premi* č*, stopite n* rszrlto mesto z* krtom, tako da mu zamašite pobeg r*zsj. Nsto ga lahko izkop-Ijete t vilami. Zaposlen kmsto-valec seveds n* more Uko tr*tl-ti ča*a in p*ziti do sn*jst* pred-poldne, kja bo z*č«l kri riti, s dečki imsjo prsvo veseljs s tem. En sam krt Ishko v krstkem č*-sa grdo prsorje tudi nsjlspši trsvnlk. Seno, ki vsebuje sojo (foy-bean) ja za šest procentov več vredno za mlakaric* In za 7.H odstotkov boljs zs pitanjs kakor posušena alf alf a. Tako so dognali, pri poizkusih v Južni Dakoti. Za minnesotafc* farnurj* so zsstonj ns razpolago trije bul^-tlnl, ki jih Jo Izdala državna mlimosotska poizkuana pol jedel-ska ponuja. Pisati Jo trsb* ns MUmesots Kzperimsnt Stat ion, St. faul, Mino. Dva buMIna aa tlčeta mlekarjev ln s* im*iuJota "Taeding tha Dslry Herd" ter "R*i*ing tha Calf Whan Whol* Milk Is Kold"j drugi bulatin pa ae bavi s prašičerejo, M Jo, "fmd KMiuiremanU of P!gsH. Kokohi, flil ilnit - iovaloc Ima či^to spor a aoasdom radi kokoši, ki ao zle tal« č*z o-grajo In vtalda v sosedov vrt. Zdaj Jo pa prodsclmno novo ko-ksšja plmif, ki os mor« pr«lototl niti trkl«HMft inčav visok« ograjo. Novo plcm* ao iiBanovali Ki«l. Glavni vrrok, d* perutnina no. MAlev ■ Uko perea in v perutih lo po par, vse drugo J* bolj podobno svileni dlaki kakor perju. — Neka farmarica iz Kansasa po imenu Boener jo v glavnem zaslužila, d« je bilo s pomočjo opotovnnih poizkusov pradudrano novo pleme. Včasih s* najdejo kokoši s svileno dlako tudi mod drugimi plemeni, kl se pa popolnoma razlikujejo od novih. Dobra stran te perutnino Js tudi v tem, da se bo perje lahko bres vsaksga dola uporabljalo kot fina vlaga sa blazino, snežno bala ln mehka. Pojaanlla o novem plemenu so dobe pri Xlwi 8pecl*lty Club of Amerioa, Sherman, Tczas. ' Kane* In vod* st* prvi potrebščini s« rpJ<*pišč*no*p v poletju. "NleolleV* s« imenuje rov* č*šplja, kl Js čisto drugačna od prsjšnjih umetno rasvitih češp-Ijlnlh sadežev In Jo še stoštiriin-štiridsset*. Nov s*d*š J* razvila Minnesota Frult Brssding Farm. T* Češplj* dozori mssscs svgu-st* In J* Jako trdn«, d* jo Jo mo* goč* gojiti celo višjo na severu kakor najbolj trpežne klalo A*š-nje. To Jt zlasti dobra č«šplj« s* pa Je. VratKev (tan*y) It) od pod l s kum*r vse škodljive šušelks. It vrttlčt Jt trsl>s skuhati čaj In ga poškropiti po rastlini. Pridelovanje špargljev. Kmetovalcu, kl se prične ukvarjati s pridelovanjem te koristonhsn* rsstllne, bo gotovo precej pomagal bul*tfn, kl ga Jo izdal Cornsll Agrlcultural rollega, Itbaca, N. V, Za čitatslje v N. Y. JsknJUl-ea zastonj. Co pišete ponjo, vprašajte tudi za ravnokar Isda-no knjižloo, buletln št. 81, Rais-Ing Muskm«lons, kateri Je tudi zastonj tt/l«wyorč*ne. BANKIRJI SO POSODILI DENAR BREZ DOVOLJENJA. Governer Wod Je Bvodol pnnje proti nJim. Maita, miponak* otočje. —' Govarner Wod Je Predli, d* ae takoj uv*de pretakava proti u-radnikom Narodna filipinska bank*, k*r so poaodill an milijon dolarjev Rtooland Murcla Sugar (Jeotral kompanijl na otoku Ne-groa, d* bi imall pooblsstllo Governar pravi, da Js bilo sladkorni družbi posojenih en milijon dolarjev preveč. Ameriko naj kupi f rs s rasi s IU* tajsko kolonije? Parki, 18. jul. ->Po*lanac In marki Boni d« < astallan* priporoča e "Kelainu", naj fraacljn proda tado-Kioo. kolonijo nt KI* taj*k*m, Združbi i m driovtRI Ir s* Isnebl dolga Amarikl Rt U BRo _ f (Ddje.) V tem času »ta prestopila h lini prag. Na velikem gugalnem atolu je sedel Brown in kadil tobak. Ko zagleda došleca. takoj vstane, mu poda roko s nagovo- ion: _ * "Me prav veseli, da fl ae ogia-»II/* V tistem času pride mati la kuhinje ln Kristina takoj predstavi Franka rekoč: "To Je tisti Frank Slade, ko sem vam ie tolikokrat pravila od nJega/' Mati ae nekoliko nasmeje ln prične a prijaznim glasom: "V čast ai štejem spoznati osebo, ki zna toliko ceniti doatojnoat. Takih ljudi se dobi bolj malo med "cowboysr - "In on je prišel paš, to mora biti utrujen/' poee-še Kristina vmes. ' "Kako, da hodiš tsko daleč?' vpraša Brown. Frank pojasni vso zadevo, kako se js zgodilo. Vsi trije soču-stvujejo z njim, kakor bi ss bilo to njim pripetilo. "Pojdi z menoj, da ss nekoll- BOCIALEN ROMAN. Spisa) Jašs Pahor. (Dalje.) Tteka vabila sa veselice In škode, vfaitnice, časnike, knjige, koledarje, letak« M. v sloveti- angleškem Jeziku in drugih« CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE KRSTE. M\ » %' " i* S*v rf » * £ jI ur* f •' VSA POJASNILA DAJE ,VODSTVO TISKARNE. PliKe pe informacij« aa aaiflov: 8.N. P. J. Prtaterj, 2657-59 Soutfc Lawadale Afeons, — Ssj aem vedela, da pride solnce! — jo dajala Grudnovka. — Saj nI mogoče misliti teh lepih krajev bret nJega! Dvignili eo ee, salošili nahrbtnike s šivili In odšli k izviru Savice, kjer ao ostali do večam. Morda je Grudnovka čula svarilo bratovih oči. morda je hotela biti previdna radi družbe. Ce je le mogla, je imela grofico zraven sebe. kakor bi Slaku ne zaupala prav. ko ji je nepreetano dvoril. . ,