♦* torek, £#trt»lc insoloto uhaja in relja r litri-bor« brei pošiljanja n> ■lom «T.e leto 8(1 — k.
i pol leta . • 4 „ «* /» frtrt lfti . I ,. 80 ,.
l»t» pošti !
ti TU letu   10 gl. ji pol leta    .1 „ -M retrt leti i! „  tO .,
Vredoiitro in  .. i i   t • ,eaa«tolneui trgu(l»om-plati) hiS. it. 170.
Št. 92.
Oznanila:
7. i njiajno J ruto p r
mii b# p!.i.'iij.
ii kr., trn ne natinne 1 k r v t 1 kr. e« na tlaka »kr;it 4 kr. ic m tinka Škrat. Tn> pinmenke ie pUJu Jijo po prostoru.
Za Tiak tiiik ji pl» ,i
kolek (itempelj) so\
Rokopisi «a Ul. TrVajo. ilopni naj se bligornljn. tr.in kuieju
V" Mariboru T. avgusta 1869.
Tedaj II.
Slovenski rojaki!
Nedavno smo Vas bili mi in mnogo naših alovonskih prijateljev povabili k javnemu zboru v Celje, kjer so hoteli Nemci brez nas, pa v našem imenu sklepati o naših zadevah. Ko so naši nasprotniki zvedeli, da se bode Slovence/ zbralo na tisoče in tisoče, in da hočemo vsi kakor en mož govoriti in glasovati za sklepe žavskega tabora, opustili so javni (občni) shod in so sklenili, ter razglasili, da bodo — ne pod milim nebom kakor je bilo napovedano — ampak v mestu na ograjenem vrtu čisto za-se in med seboj napravili pogovor nemške strani. Sklepi tega omenjenega zbora se ne bodo tedaj več sklepali v našem imenu, torej nimajo za nas niti veljave, niti najmanjše nevarnosti.
Od seh mal je nehala za nas Slovence potreba udeležiti se zbora, ki je tako že sam ob sebi prišel ob vso vrednost. Naznanjamo Vam torej mi podpisani v imenu vseh rodoljubov, ki so podpisali prvo povabilo, da so Slovenci po tako spremenjenih okoliščinah
fl^f* nemškega shoda nikakor ne bomo udeležili.
Rojaki, ki ste bili prvokrat tako radi pripravljeni poslušati naš pri jateljski glas, poslušajte ga tudi zdaj in ne hodite 8. t. m. k nemškemu zboru v Celje.
Gotovo bomo poprej ali kasneje še našli priložnost, da se kakor lansko leto v Zavcu spet zberemo in mirno pogovorimo o svojih željah in po trebah in ko bo na novo iz tisoč in tisoč navdušenih prs slovenskih donel soglasni klic: Živela Slovenija. Fr. Kapus, Moric Ripšl, Anton Zuža, F ran z Skaza, Fr. Šentak, Jan. Lipold, And. Elsbacher, Miha Bisjak, dr. G. Ipavic, Jož. Grabler, Bošt. Vratarič, Ivan Zuža, dr. Dominkuš, A. Tomšič.
Dopisi.
Is LJubljane 5. avgusta. [Izv. dop.j Resnica je, kar smo zad njič pisali o novi ižanski dogodbi. Denes dostavljamo, da ljubljansko deželno sodišče, zvedevši, ka so zastavo Ižanci biriču zopet vzeli, hotelo je vojake poslat po-njo. Potem je bilo pri c. kr. namestniku, Konradu pl. Evbesfeld zaradi tega nekoliko Ižancev z nekimi Ljubljančani, kteri so toliko opravili da jo po zastavo šla deželnega sodišča komisija, v kteri sta bila državni pravdnik g. Lehman in preiskovalni sodeč g. Heinricher s 4 žandarji, dva pred vozom, dva za vozom za „bogbodivaruh". Rečena gospoda sta na ižanski cesti srečala mladega kmota, kteri je brez uradne pomoči deželnemu so dišču vezel zastavo, skrito na vozu, da torej nista videla kaj ima, in zategadelj so niti vrnila nista, prodno sta na Igu slišala, kako se je zgodilo. Čujemo, da v preiskovalnem zaporu sedi županov sin Štrukelj , kteri jo o znani biriško-žaudarski dogodbi po Igu to zastavo nesel.
Obrnimo se zdaj s kranjskega malo v Trst, kamor se tako radi ozi ramo, primerjaje tržaške dogodbe z uašimi.   „Triester Ztg." 8. dan t. m. po novinah „Osservatore Triestino" pišo: v nedeljo (1. dan t. m.) proti 4. uri popoldne so jo mnogo ljudstva nabralo blizu tipskega trga in školjega po slopja, kjer jc tržaško in okoličansko katoliško društvo hotelo imeti prvi ob čni zbor.   Ko so prišli družabniki, ktori so mislili iti v škoijo palačo, zaslišalo se je žvižganje in psovalnc besede.   Zaradi tega nezakonitega vedenja nekteri oddelki mostne policijo reko množici, ktera je bila zbrana v kapucinski kavarni ter zunaj kavarne, mimo idočih ljudi ne napastovati.   Za odgovor so bili nekteri policaji s pestmi tepeni.   Potem so več teh rogoviležev polovili in oddali vojaški straži, ktera jo bila v tem tudi že tje prišla. Cesta je bila zopet prosta, da so nekoliko časa ljudje mogli mirno svojim potem hoditi.   A ker se jo drhal pred rečeno kavarno iti pred gostilnico „Tobijou vedno še zbirala, torej sta so zaprli kavarna in krčma, ter cesto so straže držale prosto, polovivši nekoliko nepokornožev.   Po 6. uri, ko g. škof Legat, kterega so spremljali g. fini. grof Marenci, kteri je izvoljen za prvosednika katoliškega društva, potem korarji in veliko štovilo družabnikov ide iz škof-jega poslopja v bližnjo cerkev sv. Antona, bil je pot že spet zagueteu z ljudmi, ter ogromna množica se ui gonila z mesta, dokler ni bilo vsega konec. Po-lovili so jih do 30.   Eden je hotel pobegniti, a šli so za njim celo v neko hišo; drug je bil policiji ušel, in pritekel blizu mestnega župana dr. d' Au-gelija, kteri ga je nagovarjal, naj sc umakne, ter prijeli so ga vštric župana Trinajst vjetih so izpustili že po noči in drugo jutro; drugi so v preiskovalnem zaporu. Neki policaj jo bil v kapucinski kavarni v oko ranjen, ter s 3. nadstropja neke hiše je ubozemu otroku na glavo padel okrožnik (taler) , kakor k&že, namenjen kacemu v obližji stoječemu policaju.
Hišni sensal gosp. Bassi, izvoljen v odbor katoliškega društva, bil je v ponedeljek s žvižganjem in hrupom prisiljen, pobegniti iz Tcrgesteja. ('0sp. Bassi po novinah razglaša, da je v nedeljo ves dan z rodnjo bil zunaj mesta. Med polovljenci nahajamo naslednja kranjska in v obče slovanska iraena: Zelnik, Žigon, Trampuš, Preširen, Marek, Korošec, Deankovič, izmed kterih je bil sam Korošec že tist večer izpuščen. — V torek (8. dan t. m.) 0 poludne je prišel kmet ves v obleki tržaških kmečkih vojakov z bajonetom
na strani v mesto blizu rdečega mesta. Naglo zo je zbrala okrog njega vo-lika množica, ktera je z.vizdaje in kriče za njim drla; potem sta ga dva policaja spremila na policijo. Kaže, da je bil malo vinjen. (Ce je res ?) Karih 6 mladeničev je 2. dan t. m. razsajalo v Bergerjevi gostilnici nasproti nemške kavarne. Gostilničar jih jo sam na cesto pometal. V minolem meseci se je v Trstu zaprlo vsega vkupej 370 ljudi, od kterih se je izročilo 19 deželnemu sodišču, 42 mestnemu kaznovalnemu sodišču, 3 mestni gosposki; 56 jib je kaznovala policija , ki jo ob enem tudi delegirano sodišče, 80 so jih izpodili iz mesta z odgonom (gubom). 271 se jih jo kaznovalo zaradi raznib nerednosti.
Tako poročajo tržaške novine. Podoba je, da so uradovi začeli zdaj že malo ostreje postopati z laškimi izdajniki; a vendar vprašamo prvič' zakaj se ne izkuša kači zatreti glava, namreč iztrebiti ščuvalski odbor? -drugič : koliko Rodetov bi bilo pri nas prebodenih in Hrastarjevih posekanih, koliko Slovencev do smrti v zapor obsojenih, ako bi se v Ljubljani godilo, kar delaje Lahi v Trstu ? - tretjič: na koliko let zapora bi bil obsojen naš poprejšnji župan dr. Ko sta, ako bi vštric njega bila policija ujela nepo-kojneža, kteremu bi on bil svetoval, naj so umakne, kakor je nečemu raz-sajaču svetoval tržaški župan dr. d' Angeli ?
Rečeni list novin Jriest. Ztg.M dalje piše: mestna zgornja realka Ima v Trstu 5 razredov, v ktore se je bilo v začetkn leta zapisalo 368 učencev, a do konca jih ostalo samo 307; dobilo jih je 50 (ter v nedeljski risarski učilnici 6) spričalo odličnega odreda. Po narodnosti so: 325 Lahov 4 Nemci, 39 mešancev (kakšnih?); po domovini 275 Tržačanov, 41 Istrancev, 52 iz družili krajev.
Radi bi zvedeli, kje so ostali Slovenci? Naj bi to stvar tanje raz-bistril kak tržašk Slovenec!
Iz savinake doline 4. ayg. [Izv. dop.) Nemški Vorfassungstag, kterega osnujejo Celjani prihodnjo nedeljo, jo pri nas vse ljudstvo zdramil. Prišli bodo iz Gradca, Maribora i. t. d,, tudi žlahtni nemški purgari iz Slovenske Bistrice, iz Konjic in znani rogoviloži iz Laškega trga ne bodo pri tem medvedovem plesu falili. — Mi Slovenci nič kaj no maramo za take goste, in jim tudi prav prijazno svotovamo, naj gredo raj svojo prijatoljo Magjaro in Turko obiskat, nam bode njihovi prihod vsakokrat zdražbo delal. Odkar slovenski rod na naših tleh probiva, imenovala se jo naša domovina vedno slovenska okrajina. Po zgodovinski krivici smo mi Slovenci padli pod oblast Štajerskega poglavarstva v Gradcu, in kakor ni hotel naš štajerski poglavar nikdar slovenski poglavar biti, tudi mi Slovenci zavoljo njega nismo nikdar štajarski narod postali. Kaj so hočo tedaj med nami z štajorskim narodom, kterega bog dozdaj še vstvaril ni, ali mislijo ros Nomci in naši nesramni odpadniki nas zveste in pošteno Slovence s takimi vražami slcpariti. Mi smo bili in ostanomo Slovenci: drugi prebivalci štajersko deželo pa so Nomci, spadajoči k onemu čudnomu iiovoneniškemu plemenu, ki je denes prijatelj in zaveznik Magjarov in Turkov, največib sovražnikov in tlačiteljev slovanskega roda. Ker smo mi Slovenci prijatelji in brati po rodu in krvi onih nesrečnih pod turškim jarmom zdihajočih kristijuiiuv , ne moremo nikdar prijatelji biti divjih Turkov, kakor tudi turških zaveznikov ne; drugač bi še mogli enkrat pod nemško komando za Turke tako svojo ki i prelivati in milijone plačevati, kakor smo dozdaj vselej za nesrečno nemško politiko avstrijsko vlado svojo slovensko kri prelivali in za nemško trdnjavo na veliki smeh pametnih Prusov milijono plačevali. Ločitev od Nemcev v političkem obziru in zedinjenjo vseh Slovencev v eno deželo to je tedaj našo prvo in zadnje zahtevanje, drugač ne bodomo nikdar doživeli srečnejih časov in ostali bomo, kakor smo bili dozdaj      podloga tujčevi peti.
Iz Hrvaškega, 5. avgusta. [Izv. dop.j Vsi politični boji so boji za eksistencijo. Za eksistencijo se boro narodi braneči svojo narodnost; za eksistenci jo se bore dinasti braneći svoje trone in žezle; za eksistencijo se boro vlado braneče svoja vladna načela; za eksistencijo se bori aristokracija braneča svoje prvenstvo v človeškem društvu; za eksistencijo se bore politične stranke braneče svojo veljavnost, svoj upliv. Borbo na političnem polji so to, kar so nevihte v obzračji, one čistijo mnouja in bistrijo uazore. Joj za narod, v ktorom jo nemarnost za politično rogoboronjo zavladala! — Pri nas na Hrvaškem denes ui politične borbe, in zato je vse gujilo. Mag-jaronska stranka bo še v svojem lastnem lajnu /.gnjila, čo se ne bodo narodnjaki skoro na nogo postavili, ter jo počeli drozati. Čuje 6e, da bo prihodnjega meseca v Sisku, in sicer onstran Kope v vojniški krajini začel nov opozicionalen list izhajati. Hvala bogu, samo da bi tudi res bilo! Pri nas so javno zadeve tako zazlodjane, da je strah. Eksistencija magjaron-ske stranke je odvisna samo od eksistencije nekih poodinih oseb, in na te osebe se je pri ravno kar stvarjajoči se deželni vladi poseben obzir jemati moral. Vsi uradniki, ki so le malo na sumu narodnjaštva bili, so bili izvrženci. celo wasseri'arb-raagjaroni so morali zaslužnojim bhltarb-iiiagjaronom se vmekniti in prostor narediti. Pregovor pravi, da devica, ki dolgo izbira nazadnje za zbirok prime. Enaka so je bar. Raucbu pripetila. Tako dolgo je izbiral, in izbiral, da jo nazadnje res za sam zbirok prijel Naša deželna vlada (pravijo, da se bo 15. t. m. kot konstituirana proglasila i sestavljena bo iz takih elementov, da je groza. Ta je bil uaimenovan zato, ker se je pri zadnjih saborskih  volitvah kot izvrstuega korteša pokazal bil,
oui drugi je bil naimenovan zato, ker je bil v narodnjačkih družbah poslušuh in ogleduh, opet drugi zato, ker je v ,. Agranieriei" listek o kozmetiki pisal, vsled kterih M je baronici Rauchici lice za deset let ouiladilo, oni mladi kicoš je bil zato imenovan, ker je obečal, da bo hčerko tega in tega magja-rona vzel itd. itd. Na sposobnosti, ki jih službovanje zahteva, na te se pri nobenem ni gledalo. Narodnjakom bo vse to zelo v prilog, kajti ti ljudi bodo vlado vsak dan več ali menj blamirali, in tako narodnjakom orožje sami v roko potiskali.
Vprašanje o vojniški krajini se vsaki dan bolj na površje riva. Mag-jari pravijo, da je vojniška krajina njihova, mi Hrvati pravimo, da je naša. Cislajtanci sicer še uiso rekli, da imajo pravico do nje, v mislih jo pa gotovo že imajo ; minister Kuhn pravi, da je edino on gospodar vojniške krajine — kaj pa krajišnici? Krajišnici pa pravijo, da je Hrvaška in Slavonija njihova, ker so jo proti Turkom in proti Magjarom branili in potoke krvi za njo prelili. Iz tega se vidi, kako je to vprašanje zavito in zamotano. Krajišnici o tem še slišati nečejo, da oni spadajo pod klobuk sv. Štefana. Pri nas se govori, da minister Kuhn namerava krajišniški sabor v Staro-gradiško sklicati. ter njemu prepustiti, naj on sam izreče čigava je vojniška krajina. Oe bo res do tega prišlo, potem naj Magjari in Magjaroni svoja ušesa dobro zarobijo, kajti krajišnici jim jih bodo čudno zabelili.
Na 4. septembra je naš uradniški sabor v Zagreb sklicau. Njegovo delovanje bo posebno to, da bo pri inštalaciji bana za njim švedral, in za svoje diete živio kričal. Stvar hi bila smešna, da ne bi bila tako prokleto grda
Politični razgled.
Ministra Kuhnav ogerski delegaciji že osem dni pričakujejo. Kader bode vanjo prišel, bode ga edon izmed hrvaških delegatov interpeliral zarad vojaške granice.
Vlada je razposlala, kakor piše „Pol.", kloštrom razglas, da kloš-terska obljuba ne veže, ter da bodo odslej menihi in nune ravno tako postavam podvrženi, kakor drugo duhovenstvo in drugi državljani.
Deželni zbori se bodo po najnovejših sporočilih začeli še le 20. sept.   Samo gališki že 15. septembra.
Razmera med Prusijo in Avstrijo se rajše poostreva nego olajšuje. Angležke novine „Times" grajajo, da Beust toliko pisari in menijo, da ravno v tem jo kal noprijatelstva Avstrije in Prusije.
Hrvaški minister B e d o k o v i č se je svojemu ministrovanju odpovedal, kakor se „Slov. Nar." iz Zagrebu poroča. V viših krogih njegova odpoved še ni sprejeta in upajo še nekoliko potolažiti ga in pregovoriti, da svojo demisijo oporeče. Vzrok, da se odpoveduje, je ta, da hočeta z Rau-chom oba biti na Hrvaškem najviša gospoda. Iz tega je vidno, da so reči med hrvaško birokracijo /o jako gnjile. in se bode gnjiloba hitro pokazala.
V Roman i.j i so zopet živejc gibanjo začenja. Sovraštvo proti predrznim Magjarom, ki poželjivo oči črez mejo stezajo, raste. Domoljubna stranka Veliko-romanov, kterim je na čelu Rratiano, prejšnji in od magjarske diplomacijo vržen minister, vedno več veljave med ljudstvom pridobiva.
Iz Petrograda se piše v duuajsk nemšk list, da so ruski diplomaciji in ruskemu časopisji zdaj samo dva vprašanja na vrsti, namreč srednja Azija in Avstrija. Da Ilusi v srednjo Azijo napredujejo, to je vsemu svetu znano. Kako pa Rusija zoper Avstrijo intrigira, kar s tem dopisnikom vred Nemci vedno trdijo, tega so nam verjetno pokazati vedno dolžni ostali.
Turški sultan jo egiptovskemu kralju nasproti razdražen. Poslal mu je svojega poročnika s pismom, v kterem ga opominja, da pove, zakaj je svojo vojsko iz Krete premaknil, in da se opraviči zarad svojega samostojnega postopanja na evropskih dvorili ob času njegovega zadnjega potovanja. Diplomati, ki se boje razpora med Egiptom in med bolno Turčijo, bodo najbrž egiptovskega kralja pregovorili, da se bode udal. Nokteri politiki pa sprevadijo, da bo taka sprava ostala začasna , in, da kedar začno neogibni viharji črez Turčijo briti, bode tudi Egipt samostojen hotel biti in bodo dobro orodje v rokah Rusije in tistih oblasti, ki hočejo Turčijo podreti v korist svobode.
Spanj s k a vlada je pripravljena mir skleniti z uporniki na otoku Kuba. Ako se jej plača 100 milijonov dolarjev, privoljna je se svojih pravic odreči in otok kot neodvisen priznati.
Razne stvari.
* (C. kr. namestni j a v Gradcu) je poslala c. kr. namestnij-skega sestavljavca g. Vogelna v Celje, da bi se na tanko prepričal, kako roči stoje iu hitro poročal v Gradec. G. Vogel ne bo mogel ravno dobrega za ustavoljubneže poročati. Pri g. okrajnemu glavarju je zvedel, da bi slednji nikakor ne bil hotel prevzeti odgovornosti za javni zbor, kterega bi se bili Nemci in Slovenci udeleževali. Pri ravno istem gospodu uradniku je zvedel, da je mišljenje „ustavoljubnežev" glede javnih zborov ne le krivično, ampak da je bilo celjskim nemškutarjem za to, da bi bili zborovno in družabno postavo za nos zvodili in tako vladi, svetu in posebno okoličanom peska v oči natresli. Na dalje se je namestnijškemu poročevalcu v okrajnem glavarstvu povedalo, da je vsakako velika predrznost nemškutarjev, ako hote v tako izrecno narodnih krajih napravljati svoje neslane demonstracije. Isto tako jo moral g. okrajni glavar svoji viši oblastniji naznaniti, da je on hotel v zadnjem listu „Slov. Nar." prestavljeni oklic celjskih nemškutarjev tiskovno-policijsko zabraniti in pre ganja ti, ker razglaša imenovani oklic stvari, ki so naravnost neresnično in ki morajo žaliti in raz-kačiti ne le c. kr.  gosposko, ampak tudi večino slovenskega naroda in nje-
gove voditelje. Celjska politična oblastnija protipostavnega oklica celjskih nemškutarjev samo zato ni ustavila, da je vendar enkrat prišel med svet oklic, ki naznanja, da ne bo javnega shodn. — Ali bo g. Vogel, ki je :,\ časa svoje nazočnosti občeval z Nemci, nikdar pa no s Slovenci, vse to \ Gradec viši oblastniji poročal, tega ne vemo; mislimo pa, da bi si smela tudi c. kr. oblastnija sama vzeti toliko piedrzuosti, da bi np čakala proti postavnih nemškutarskih preklicev in da bi smela sama oklicati). kar se jej treba zdi za javni mir in red.
* (Kake namene ima c o 1 j s k i z a p 1 o t a n i „v e r f a s-s u n g s t r e u n i" shod.) G. dr Miirtl. odvetnik v Celji in eden izmed voditeljev nemškutarske stranke se je javno sani bahal, da je g. c. kr. namestnijškemu poročevalcu Vogelnu sam rekel: ,,Gospod, pojdite v liradec in povedite, da se bomo  1. v Col ji zbrali samo ljudje, ki smo vsi enih misli,
2. da si hočemo v zboru samo drug drugemu dobrikati (sehonheiten sageni,
3. da se bomo po dokončani stvari drug drugega lepo prijateljsko po časnikih pohvalili. — Tako g. dr. Miirtl! Po takih izjavili je menda jasno dovolj, da mi Slovenci v Celji nimamo ničesar iskati, kajti mi 1. nismo z nemškutarji enih misli, 2. se jim nimamo zakaj dobrikati in se jim tudi pri takih načelih ne bomo, 3. jim res ne moremo po časnikih velike kadilnice vihteti, ako v Celji otrobe vežejo, šampanjec pijo in ustavne komedije igrajo — kot ne učeni diletanti.
* (Deželni odbor k ra nj s k i) je v poslednji seji 31. dne t. m med drugim sprejel knjigo, ktero mu je poslalo c. kr. ministerstvo kmetijstva o zložbi zemljišč in napravi skupnih poljskih potov. Tej knjigi pod naslovom „die arondirung des grundbesitzes und die anlegung gemein-8chaftlicher feldvvege v. C. Pevror", ki se prodaja tudi v bukvarnicah, jo dodan tudi načrt postave, po kteri naj bi se složila zemljišča. Ministerstvo želi, da izvedo umni gospodarji za to knjigo, in da prevdarjajo ta pravila. Deželni odbor bo za svojo stran se rad udeležil obravnav, kader načrt te postave pride deželnemu zastopu v razpravo. — Po sklepu poslednjega deželnega zbora in po dogovoru z gospodom knozoškofom bode deželni odbor razpisal kanoniknt pl. Wollwiz-Flachenfeldski. (Nov.)
* (Učitelji), ktere je c. k. deželna vlada na Kranjskem po posvetu s kmetijko družbo izvolila, da bodo šli letos v gospodarsko šolo na Dunaj, so ti-le: Jožef Turna v Radolici, Jožef Cerin v Žireh, Janez Saje v Predos-Ijih, Jožef Erker v Srednji vasi na Kočevskem, Blaž Tramšek v Krškem. Vencelj Sturm v Metliki, Gašper Gašperin v Razdrtom, Jožef Levičnik v Železnikih, Janez Škrbinec v Preddvoru, Juri Uranič v Preserji. (Nov.)
* (Nemškega agitatorja) in slavnega pesnika Freiligrath-a je hotela avstrijska vlada na Dunaj privabiti iu drago plačati, da bi ga utek-nila med svoje verne časopisnikarje. On do zdaj ni hotel iti. Pesnika bode gotovo vsak omikanec torej tudi Slovau spoštoval. Ali nemških agitatorjev nam v Avstrijo res ni treba uvažati. Koliko tacih ljudi je že nemška avstrijska vlada v našo domovino spravila in jim mastne službe dala, ktere so se iz krvavih davkov tudi večine nenumških prebivalcev plačevale. Ti imajo pa potem samo zasramovanje. Naši slovanski možje pa, ako svojo narodnosti in rodoljubja ne zataje, morajo dostikrat stradati in preganjanj o trpeti.
* (D u n n j s k e v e ć o n o v i n e) je, kakor znano, Beust vse podkupil, ktere imajo kaj veljave. Ker je „Wanderer" v zadujem času zašel na federalistično stališče in vlado sem ter tam prav odkrito češe, skušali so —• kakor se v „KolnZtg." piše — še ta list kupiti. Po sreči lastnik in vred-nik do zdaj svojega političnega prepričanja šo nista hotela prodati, iu v državni mošnji je ostalo nekaj tisoč goldinarjev od krvavih davkov, ktere goldinarje bi bil oče Beust rad dal časnikarjem zaslužiti.
* (Baron Mecserv-u) ki je na svojo prošnjo v pokoj dejan in je zapustil c. kr. namestništvo, posveti grašk list uvoden članek, v kterem ga po dolgem in širocem hvali. Na spodnjem Štajerskem si mož, ki je vsacemu sistemu rad služil, ui hvaležnosti nakopičil. Bil je vselej gluh za tirjatve slovenskega naroda, in čez njegove prošnje v narodnem oziru, je znal vselej na dnevni red prehajati.
* (Prva porotna sodba v Celji) v tiskovnih zadevah bode 1. septembra proti prejšnjemu vredniku „Marburger Ztg." • „Tagesp," pripoveduje, da je to tožbo sprožil lavaninski škof. Stepišnik.
* (Odgovornost.) C. kr. okrajnemu glavarju celjskemu se je od narodne slov. strani ustno naznanilo, da hote Slovenci vse storiti, da se zabrani vsak nered, da pa bi pri tako kratko odmerjenem času in pri neopravičenih skokih iu pertidnostihnemškutarskega preklicovanjane mogli prevzeti nobene odgovornosti za nobene dogodbe. Naznanili so, da je ljudstvo razkačeno iu da naj oblastnija sama skrbi, da se ne primeri kaka nesreča. Sicer je gotovo, da nevarnost ni še v kraji, kajti med ljudstvom neizmerno kipi.
* (Celjska šala.) Na nemški cerkvi pred uhodom v zaplankano zbirališče vkup naberačenih nemškutarjev v Celji je bil brati v petek zjutraj ta-le nemški napis: Eingang in den cillior constitutionellen thiorgarten I uhod v ustavni celjski zveriujak. — Prijazna roka je napis hitro odstranila.
* (Program na rumenih p 1 a k a t i h), s kterim vabijo šta-jarski „Verfassungsfreunde" v shod celjski, je nabit tudi na vogalih ljubljanskega mesta, njemu sosed pa so peklenske pošasti Kratkv-Bašikove. čudna naključba to, da program Bašikovili komedij so druži s programom verfas-sungsfreundlerjev! Kdo gre izmed teh, in kdo izmed narodnjakov v nedeljo v Celj, ni znano.
Dunajski) borza od O. avgusta.
Knotni drž. dolg v bankovcih G2 11. 7 ■>°i, metnlike z obresti v maji in nov. Knotni dr/, dolg v srebru '72 (1. 15 kr 1800 drž. posojilo 102 11. 80 kr. Akcije narod, banke 767 H, — kr
kr.   Kreditne akcije .'107 11. r.O kr. (I.— London   12S 8. 60 kr. Srebro   120 U*. 80 kr. Cekini   r. H. 88 kr.
lidatelj in vrednik Anton Tomšič.
Lastniki: Dr. Jože Vodnjak in drugi
Tiskar Kduard lun/i«