Za polk Z« New York cdo leto državah • . . $6.00 - . - $3.00 $7.00 celo leto $7.00 TSLBFOH: C0RTLANDT 287«. I ■ i GLAS NARODA List slovenskih idelavcev v Ameriki. r* IV Tke largest Slovenian Dally m the United States. IUcued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Headers. WO. 148. — ŠTEV. 148. Mntersd aa Iscoad Claw Matfr, geptember jl, 1903, at tbe Pott Office at New York, Y., under the Act of Congrsss of Much 3, 187». TELEFON: CORTLANDT 2876. POLOŽAJ V ANTRACITNI INDUSTRIJI. Premogovna komisija je pcspešila izdanje svojega poročila glede položaja v namenil, da prepreči stavo, katero hočejo vprizo-riti nasprotniki Lewisa. — Če ne bodo takoj uvedena pogaja nja glede plač, bo najbrž izbruhnila 31. avgusta stavka. _ Stroški produkcije. -- NEW YORK, MONDAY, JUNE 25, 1923. — PONDELJEK, 25. JUNIJA, 1923. Washington, I). (\. 24. junija. Premogovna komisija je pospešila za ključen je svojega paročila glede mezd ali plač, dobičkov in stroškov antracit nt- industrije v namenu, da oJajša napeti položaj v tej industriji, ki se je pojavil v zadnjem ča»u. Kontrakti glede plač premoga rje v v antracitni industriji u-gasnejo dne 31. avgusta in lahko je mogoče, da bo izbruhnila stavka. ne bodo uvedena takoj pogajanja glede plae. Tokom zadnjih unijskih volitev so doživeli pristani John Lewisa, sedanjega predsednika 1'nited Mine Workers of America. občuten poraz in skoro za-gotovo se smatra, da bodo dele-gatje antracitnih premogarjev. ki s** bodo sedali dne 26. junija, stavili nove plačdne zahteve, ki ni-kaaor ne bodo odgovarjle zahte- vam načelnikov preanogarske u nije. Premogovna komisija mora dovršiti svoje f»oro>"ilf> do 1. julija, da pripomore s tem uravnavi mezdnega vprašanja. To poročilo premogovne komisije Ik) baje dokazalo, da zasluži pretežna večina antracitnih premoga rjev na leto od $1700 do $1*00 m da dela približno po 270 dno na leto. Xadaljna točka se bo tikala stroškov produkcije, kajti antracitni premog stane sedaj pri rovu nekako < lani komisije nikakor ne prikrivajo dejstva, da je vprašanje ocenjenja antracit ne industrije izvanredno zapleteno in da v številnih ozirih presega polnomoei. ki so tnle dane premogovni komisiji. KMETJE 8E VRAČAJO V SVOJE VASI. PRAZN0VERNI SICILIJANI. Rim, Italija, 24. junija. — Ognjenik Etna je pomirjen. Kmetje m» se /.a«"eli vračati v svoje domove. a Ministrski predsednik Muss Vini ji- pozval vlado, naj na-ki oni m-srecnikrkn p<»moč. NAD POL MILJONA LJUDI V CONEY ISLANDU. Včeraj je bilo na veselem new-yorikem otoku nad 600,000 ljudi. Linguaglosa, Sicilija, 22. jun. — Tik pred mestom Linguaglos* se je obrnila reka lave, prihajajoča iz ognjenika Etne, v drug«-smer in mesto je rešeno. Ljudje izjavljajo, da je to ču dež. katerega je izvršil sv. K«ri-dij. V rcsnici je stvar precej čudna. Reka raztopljenega kamenja in rude se je na enem mestu dejanski dotaknila mesta, a se uro pozneje obrnila v stran. Xadaljna ognjena reka je uničila železniško postajo, a se nato SUROVO MASLO JE MERI* 0 ZA GENE VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. ZRAKOPLOV V BOJU PROTI ŽUŽELKAM. Merilo za vse cene je na Nemškem cena surovega masla. — Policija je zaplenila velikansko zalogo masla in denarja. h9 °,r,ik so prepeljali na policij-' nenadno obrnila v rodovitno, a sko stražnico, ker so se izgubili starišem. Policijski komisar je rekel, da bo v bodoče kaznoval sta riše, če ne bodo pazili na otroke. Proda-jalci jest vin in pijač so delali silne dobičke. KONFERENCA V LAUSANNE London. A nglija. 24. junija. — Konferenea v Lausanne je dospela na mrtvo točko. Sir Horace Hum bobi, zastopnik Anglije, je brzojavil svoji vladi, da ni mogoče pogajanj nadaljevati. Angleški kabinet bo imel v ponde-Ijek posebna zasedanje. da se domeni glede položaja. Angorska vlada noče popustiti niti za las. slabo obljudeno dolino. Lava se pomiče sedaj bolj po časi naprej, a oblak prahu je postal gostejši. Izvedenci izjavljajo da je pričela sila erupcije poneha-vati. da pa vendar ni mogoče še reči vnaprej, kaj se še laluko pripeti. ZLATA MAR&ALSKA PALICA NAJDENA V ZIDU. Moskva, Rusija. 24. junija. — Ko so podirali neko katedralo, s., našli v zidu maršaKko palico iz čistega zlata, vso pokrito z dija-manti. Maršalsko palico je podaril l«-ta 1*78 m>i| m W »tkatlH«, ki K vetkmt ta podati latan^oe «m vnaprej, podani denar ▼ roka tolarjih glejte Je podati najbolje po DobmoOc Money Order all pa New Tor* Bank Draft. FEANK SAKSEE STATE BANK 62 Oortiandt Strast Kew York, H. T. Olamo xastopnlitTo Jadranski Banka. oflloenih fKiredb. katere je uveljavila policija. Ko je pričela marka zopet strahovito padati, je eakalo na ducate verižnikov na kmete, prihajajoče v mesta v namenu, da pokupijo celo za 1 o zahtevali pretirane cene in sledilo je pravo židovsko barantanje. Par minut pozneje je bila železniška postaja s celo družbo vred obdana od policije, ki je zaplenila tako surovo maslo k'* d»*-nar. v upanju, da prepreči pono-" oprostilno razsodbo. Oba sta bila obtožena, da sta zastrupila Char les R. Averv-ja. brata Mrs. ("reijrh-ton. Občinstvo je pozdravilo pra-vor»-k z odobravalm* et "modi zadovoljil jrotove francoske za- kra • ^ pretežno večino, ki jje zna-lit eve. tako frlede vojne «wlškod-i v Winnipegu samem več kot nine kot glede varnosti. ! 2-».000 glasov, in ki je nadalje na- Splošno se priznava, da je do-. rasla, ko so prišla iz poljedelskih Velike množine v neki canadaki j KLERKI IN KNJIGOVODJE SO provinci so glasovale proti taki USTANOVILI UNIJO. prohibiciji kot prevladuje zaen-1 - krat v Združenih državah. St- k01"*5. M«>- 21. junija. — __i Tukajšnji pisarniški kl»'rki. ste- nografi, str«»jepij>ei in knjigovo- dje so ustanovili unijo. Nova unija je že dobila čarter od Aernri-can Fed era t ion of Labor. spel ministrski predsednik Poin-care sedaj do najbolj kritične toi"-ke v celi svoji karijeri, ker je krajev poročila o izidu srlas'1'',n" Saro < v»nnely in nje- jo taščo. Mary Creicrhfton starej- lin vse tozadevne korake v name- razočaral jih je izid glasovanja v ' n*'~a šestnajstletnega prijatelja. šo. Stavljen pa je bil že predlog, nu. da dobi priliko. «la spravi J deželnih okrajih ter pretežna veci- Tri udeležence je nevarno naj se jo pripusti k jamščini in Francijo eimpreje v položaj sko- na proti-prohibicijskih glasov v raniL Ko je <«.ldal v«'- kot sto stre- ( spbieno .se domneva, da sploh ne ro popolne izolacije. jrlavnem mestu province, vitev takega nepostavnejra dolo-; i ....... jbo procesirana. Najnovejša izjava nemškejra Sogla-mo s prevllogo Zm»*rno..t- Pri slovesu iz jetuišnire je re- kancelarja 1'uno.v kateri je f»». obstoječo iz treh članov. 'še ostal v ječi kot {»a pustil tam Franciji n:kak;h nadaljnih k-m- bo regulirala pro. J a jo r»p^>jnih svojo ženo. da f»a je kljub temu predmet številnih raz- pijač- v stalnih ali začasnih stano- trdno uverjen. rHV in razlag In splošno dom- vanjih in s^er le le^tnik«^ii dovo- | prostem. Kako prepričan je bil. neva- da p»menja ta izjava oja- Hlnih izkaznic. Distilerije b. do , da bo oproščen, je razvidno iz ,-enJt> pasivnega «xlp ra v Ruhru dobile dovoljenje, da smejo pro- t tejra. da je že prejšni večer po- In I*'*ref*ski. Ta f»ja>"-eni pasivni i izvo«le direktno dostavljati nrr •anja cen. ZDRAVILO PROTI REVMA TIZMU. Vod st vn ne\vyorške Bellevue l»*dnišnie*» j** izjavil««. «la se zdravnikom p»»-.re»"ilo iznajti u->.p«»šen serum proti revmatizmu. V zadnjih štirih letih so ozdravili izmed pet tisoč tri tisoč osemsto bolnikov. Bolniku vbrizgavajo s»-. rum t*kom štirih mefterev in sicer p« dvakrat na teden. lov. si j,. Nam {»»gnal krojrlo v i jrlavo. ljudmi je nastala stra- hovita panika. Zdravniki d >mne-I vajo. da se je nesrečnežu zmedlo glavi. STRELA UDARILA V TOVARNO. NOV AVTOMOBILU! REKORD. S tem je pri lično zaključena za nimiva afera, ki je vzbinlila t«j>I;-ko prahu t »t j*»z-«m«r»T: v»«v 1 drz^i. D-.kazi proti zakonskima d^mi konsitmentov in v vladnih ja>*e 1m«I'» :vt<» tako poslane na d«>m kupcev. Z.i k • >n> h i <»ja s*» Ui julija ■ « la se«|aj odobreni ;••< j. -*3vn<> obliko. loga hotelirjev, da doroll pr »- Kondanj, Ionsko. 24. junija. — J t<*mu ^udno. da j- mladi A William CVAnpbefll je "prevozil razdaljo en err* kilometra v šestnajstih sekundah. Njegov avtomobil ima 350 konjskih sil. Ce bi mogel voziti z isto naglico celo uro. bi prevozil v uri 136 milj. S tem je porabil vse dosedanje svetovne rekorde.' spravil sku pa j svoje stvari, da "dp«-r pa naj bi trajal toliko ča-bi ne zamudil niti trentiTka. ko ' »kler l.-: ne bil kanc-Iar t'uno prodajalnah kupljene opojne pv •bi bila izrečena oprostilna raz- pripravljen j,r-; na dan s kako j^riha prim-m i mirovn . p»>nt»«Il>o. • • Spi «n<» prevta«luje tukaj nazi- ranje. da j.- <-.!j ansleske poLtike uveljavri načrt za skupno akcijo in pr'^tnava s,-, da kažejo poli tični razvoj, v Brus-4ju in Ri- _ .... j.... . .... ran ,|a ^ cela stvar v to^j,, pivu it« vina |»ri servzranj.! i so bili sicer pt»manjk!jivi. a kljub „ „ . . - , .... . 1 .. J L__r. . M,,r N'-U>n" z mformai i jami. Junca m v Iicenriranih " ki Priile - mka j. je italjanski J g »si>n«.b m hotel h. 1h» iirišH na »i je un ve m MiniuttMi TMtplWntl Cortland« 1PI "NE KRAD1' Najjasnejši produkt sedanje družbe je kradnja. »S par besedami jo lahko razgalimo, da stoji pred nami v »Sej svoji nagoti. Krasti se pravi vzeti, kar nekdo drugi produeira, ne da bi sam pioduciral nekaj, kar bi dal v zameno. Neovrgljivo je namreč uascdnje dejstvo: Kdor noče delati, se mora edinole s kradnjo preživljati. Kje se 7»a skrivajo ti tatinski brezdelneži? Skrivajo se |nxl besedami. To je najbolj enostavno. Akeijonarji so oni ljudje, ki žive od akcije, torej od dela drugih. Že v pradavnih časih je imela država svoje stražnike, ki so šritili delavca pred roparji. Z napredkom civilizacije so pa zavzeli mesta cestnih roparjev roparji denarja. Isti državni stražniki ščitijo te roparje pred delavcem, ki produeira. Tako sta se tekom časa izpremenili pravica in postava. Ničesar slabega se pa ne sme očitati državnim organom, žandarjem in policistom. Delajo le, kar jim je zapovedano, in so v gotovih ozirih dobri in pošteni ljudje. ve se uničijo pri izvrševanju svoje težke službe, prede njihovim vdova min sirotam baš tako trda kot vdovam in sirotam delavcev. Zunanjih zastopnikov sile ni treba obsojati. Kapitalizem se obsoja sam. Kapitalist zamene le s surovo silo zaščititi cunjo papirja, na katerem so Sapifcane njegove takozvane pravice. sil več orožja in ga plačeval, ampak da bo le delal ? Kapitalist bi brezuspešno klical žandarje. Tedaj bi tudi napočila doba. ko bi bilo treba kapitaliste vprašati, kako si izrabili svoja sredstva. Namesto orodja so si nabavili orožja, namesto živil so si nabavili strupov, s katerimi zastrupljajo svet. Ali ne bo enkrat napočil čas. ko bo treba poveriti vs-premoŽenje poštenejšim in čistejšim rokam ? Iz Jugoslavije. I>r. ftibar potuje v Busijo. flirii predalnik nanuhie »kup-M&ne in narodni [w»-»lanec dr. Ivan Rifcar mipntuje v Ru*• p*nla v Rusijo posebna' ja. I>r. Rtf>ar (»stane v Ru- • p«t jih obla-ile pri miru. Tako je na Radir«Teui nhnthi v Vin-'ih uwijarnki delavec Vinko Jureti«,- vpil: "Doli kralj, mi *a "fto&anio in ne r&himo. ker bomo v republiki boljie živeli.'* Zaradi te-je moral korajin i Radieev ta* zagovarjati pred aodiauem. je I! mefteeev zapora. policija je aret iraia Dimi- tri('ul;brknvi«'-a in Alberta Da-raJ>u£>a. ki sta &*• vračala s kongTe-*a lesnih delevefv v Ljubljani. Pol it-i j« ju je aretirala pred uredništvom "liorhe" ter zaradi nedovoljenega povratka v Zagreb obsodila Culibrkoviea na 14 dni, Da-rabuša pa na- :J dni zaj>ora. v Izgledi letine na jugu. Si b-»ko easoipi^je ijKiroea. da le-ti»ia v okolit-i ( at-ka izredno dobro ■ •I tet*. PMcoiica ne zelo dobro raz-vija. I^iotifcko olM»tajo ee»plje rz-redno dober rod. Ako ne ho rre-menskih nezgod. l>o letošnja letina ena najboljših. Visoka starost. •S Otiuja v i^rni pori p<*rorajo, da je v Grahovu umrl komandir Nikola Kovačevi*' v vis*>ki starosti 10*2 Uit. Od zgodnje mladosti se je udeleževal vseh bojev za ovjvtVbo-ditev Cme gore izpod turškega jarma. Odlikoval se je kot najboljši junak črnogorski v "bitkah na Grahovem. pri IVngi in drugod ter je užival med narodom g4aa najboljšega črnogorskega vojskovodje. Stari lOOOdmanki bankovci *e ne rwmejo iz prometa, kakor ae poroča iz uradne strani. GLAS NARODA. 25. JTN. 1923 Novice iz Slovenije. Nesreča v nesreči. Terezija Maherjeva je dne 2. aprila v Splet ni Matija i-Stoporko in ITletni Ludvik Kokol iz Slivniee. Pri dne 14. maja pri okrožnem sodišču v Mariboru viseči ne razpraivi sta oba trdila, da sta kolo našla, ee^ar jima pa sodni dvor ni hotel verjeti. Sfrnporko je obsojen na 5, Kokwl pa na 4 mesece težke ječe. Nepošten popravi j ač vozov. Marija Slatinekma v Slov. goricah je 21. februarja letos posodila kodarju Rupertu liuehmcistru s-\oj voz, ki ga je prodal za 7000 kron in denar pg;e čisto na kontu, na zadnji strani. Vaši (komunistični) t v lepili barvah naslikala karikativno delo, ki ga hoče izvnšiti na ta način, da namerava kupiti obleko za revno de-co in da ji hoče vse do pičnrce povrniti. Terglav je imela do ciganke posebno zaupanje. Pripravljena je bila, dati vse, kar je Raj-hard želela, samo da ji 1k> njen mož s pomočjo ciganke postal še bolj zvest, kakor ji je že itak. Pretkana čarovnica je izvabila tako i/, živčno lH>lne Terglav razno pe-j rilo in oSleko ter dvakrat večjo ! ri--!a v preiskovalni zapor v Sošta-i njn p ml imenom Al. Vovk, a je že čes 4 dni pobegnila in so jo šele 24. aprila izsledili orožniki v Polj-čanali ter iziočiH sodišču v Slov. I*i*trici, kjer jc iprijmala končno svoje pravo ime. Za razne ' čudesi že", ki jih je izvršila nad zalron-skima Terglav. jo je okrožno sodeče olwrostaj priredila več predavanj akad.^n-j ski mladini- Peter Zgaga Ko je dospelo v newyorsko pristanišče par angleških ladij, so uvedli ameriški suhači na njih veliko preiskavo. Angleški kapitani so bili to4i-ko previdni, da so spravili vso pijačo pod ključ in pečat. To pa ni -zadovoljilo navdušenih vojščakov ameriške suše. Šli mi, potrgali angleške pečate ter zeplenili vso robo. Anglija protestira. Angleško časopisje divja samega ogorčenja. * * * V žgodovini Anglije in Amerike se je že enkrat pripetil si i č en dogodek. To je bilo v dneh, «ko se je razvijala ameriška samostojnost. V bostonsko pristanišče so dospele angleške ladje s čajem. Navdušeni ameriški republikanci -so pometali ves čaj v morje. S tem je bil dan signal veliki ( revoluciji. i * # * Amerika se je tedaj odločno branila vseh anglešikih produktov. Hotela se je osamosvojiti, hote-i I la je postati neodvisna od svojega soseda onstran Atlantika. Tudi sedaj lioče postati samostojna. * * * Najbrže ima v mislih naslednje narelo: Zakaj bi uvažali iz Francije in Anglije žganje in vino. kot je vendar te robe v Ameriki več kot preveč. Oim manj konkurence bo imela domača industrija. temveč bo nesla. * * * Neki slovenski list objavlja dolgo razpravo o Einsteinovi teoriji. Einsteinova teorija je namreč stvar, katere niti Einstein ne razume. kam šele kak drugi človek na svetu. * * * Francozi zapirajo Nemce kar na debelo. Dokler trdno ne zapro nemške štorklje, ne bodo ničesar o-pravili. * * * Avtomobilisti zahtevajo dobre ceste. Začela se je splošna akcija za izboljšanje cest. OimboljŠe bodo ceste v Ameriki. tembolj bodo zanemarjeni ame riški domovi. * » * Iz nekega pennsvlvanskega mesta poročajo, da ima tam neki gluhonem človek veliko trgovino z gramofoni in gramofonskimi ploščami. Če je kdo v Ameriki na pravem mestu, je on. * * * Včeraj je bil piknik, newyor-ške cerkvene občine. Naši rojaki so silno požrtvovalni, posebno, kadar gre za cerkev ali ka zako narodno zadevo. Pili so brozgo, ki po krivici zasluži ime pivo, in polnili blagajno. Kaj je trpljenje prvih kristi- janov v primeri s tem junaštvom? * • • Moj Bog, kam je prišel svet! Nemčija izda.jrt razne bankovce in med njimi tudi bankovce za eno marko. Tisk in papir za bankovec ene marke stane štirideset mark. * i * Po mojem mnenju ni prohibi-cija tako slaba stvar, kot upijejo. C'e bi Amerika le enkrat hotela |K>skusiti, bi se morda privadila prohibiciji. Sugiisimrnunkct Ustanovljena 1. 1898 I Kalni. Stbtwta S Inkorponrana I. 1901 GLAVNI URAD v ELY. M7NN. Glavni odborniki; Prest-dnlk: RUDOLF PERDAX. 935 B. 1*S St.. Cleveland. O. Podpredsednik: L.OUIS BALA NT. Box 106 l'earl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSKFU P1SHLEK. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih nmrtnin: JOHN' MOVERN, 412 — 12th Ave. Boat. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRA11EK. 303 American State Hank Bldg . 600 Grant St. at Sixth Ave.. I'ittsburRh, I'a. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK. Room 2*6 Bake we 11 Bid«., cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W IS Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor, LEONARD SLA RODNI K. Box 4S0. EIv. Minn. OREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland O PAPLINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Salle 111 JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEi.ARC. 53S Market Street. Waukegan. 111. Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda". _ \ ko stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na rred- aednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bcdnlSka spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priin-rofa vsem Jugoslovan..m za OOilen pristop. K,lor želi postati član te organizacije, naj se 7Klasl tajniku blržnjega druPtva J. s-. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lnlik., vstanovl z S člani aH članicami. Jugoslavia irredenta. Samomor slovenskega vojaka [ v Milanu. Na straži se je ustrolil v Milanu služeči slovenski vojak Miroslav Zavadlav i/ Štaudreža pri Gorici. Kmalu po treh zjutraj j<> zaslišal poveljnik straže strel in v tem lii-l pu se je Zavadlav že zgrudil mrtev na tla. Vzrok samomora ni znan in nesreenež tudi svt jim naj-brljšim tovarišem ni nikdar omenil kaj takega, iz eesar bi se dalo sklepati, da je obupal nad življenjem. (tiotovo se mu ptedoibro godilo v italjanski arrnadi.) Žrtev bolnih živcev. V hotelu "Delia Ville" v Trstu si je pognal kroglo v -krbno zaprl, napisid poslovilno pismo na svojee, legel v pi»šteljo in napravil ipotem usodni korak. Problem tržaške univerze. Xa zadnji soji obehy4cega -^veta tržitškejra je eoi:i. As/piini sproži! vprašan j" tržaške univerze. Poleir -f^lanje trgovske visoke šole bi morala lxnlot-a tržaška univerza obsegati tri oddelke: za pomorsko inženjerstvo. /ai medioino — in si-i*er v prvi vi^ti /.a pomorsko iu tropieno medicino — in končno za ne-derno tiloloirijo ^ poselmim o•žirom na balkansko iu podonavsko zah dje. Mestni upravi s»- je na-r< *eil:», »la ukrene vm' p.itrebne korake /a uresničenje vseueiliškc-ga vprašanja Slovensko kmetijfko društvo v Gorici je imelo nedavno olx'ni zbor. Razpravljalo s<> je o raznih percvih vprašanjih in so govorniki poudarjali potrebo, da društvo v pi*\i vrsti f'bnovi svoj delokrog v ohseou preti vojno. Društvo ki j«-v rt~-n:«-i zadruga z (»mejen i m jam-stvoin. štej«* nad 7 članov. "Cassa di risparmio federale." Težaška "Cassa d i risparmio fedtTale" je morala likvidirati zazratli ponesrečen ili špekulaeij svojega ravnatelja Josipa l»«Jrt*"-vieha. Po nalogu Oblasti je bil ravnatelj liereoviieh aretiraiL Okoli solnčnatega otoka življenja kipi dan in noe iz morja smrti brezkonena pesom. Sedaj je čas za nove vloge. Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s 1. julijem na "special interest account Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so vami in Vam nosijo — 4% na leto. Frank Sakser State Bank 82 Gertlandt St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. NOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH! Spisal Ivan M&tičič Cena s poštnino $1.50 'T* RPLENtfE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem nporu ter njega zakletvi. 'Knjiga Je trdo veatna, vielmje 270 ftr&ni In 28 alik is vojn«. "0LAB NA&0DA" 82 Cortlandt B^eet, Keir Tofk, K. Y. GLAS NARODA, 25. JUN. 1923 Zfl^onctnOy tods Dobrote prohibicije. Maj stari prijatelj. Emil Sny-'ju. Kot pameten in previden člo-der, je dober človek, sicer nikak vek je to že sam uvidel ter ne vzor moža, a dobre povprečne vr-1 koliko omejil svojo tajno erno ste, z izvrstnimi lastnostmi, a hva- umetnost. Pri tem j»a je izjavljal la Bogu s par napakami in poseb- s prepričevalnim glasom: »ostmi, ki šele napravijo iz elo-, — To je posledica prohibicije. \eka osebnost. j Preje je izpil človek svojo čas©. V dobrih, starih časih, ko še če je bil v dobri družbi ter je tu- nismo poznali in uživali blagoslovov prohibicije, je znal ceniti dobro kapljico, a pri tem je znal vedno vzdržati primerno mero. Le včasih, ob kakih posebnih prilikah, se je malo okadil, soglasno s starim pregovorom, ki pravi: — Kdor ni bil nikdar okrogel, ni pravi mož. — To pa so bile le o-sahljene, vesele točke v drugače delavnem in poštenem življenju. Ko pa je prišla naenkrat, kot močna nevihta, zmaga suhačev preko dežele ter se je pojavilo to, česar skoro nihče ni smatral možnim, je spadal tudi Emil v vrste onih, ki so posefbno udrihali čez to blaznost, ravno ker niso mogli ničesar več dobiti, ker sa bili \ prostosti svoj«*ga življenja ovirani vsled nove postave, kadar so čutili potrebo, da si privoščijo poži-rek pijače. Ni napravil tako. kot so napravili bogatini in prebrisani, ki so si napolnili svoje vinske in druge kleti in žeja, ki je bila posledica duha opozicij, ga je stala precej denarja. Sam pa je izjavrl, da mu ta draga roba ne diši več tako kot mu je dišala nekoč. Seveda ne. — kajti manjkalo je stare družabnosti in zave«t, da je prekanil bedno postavo, mu ni nudila nobenega zadoščenja, pač pa ga je enostavno jezila. Kot prost mož je hotel uživati pravico, da lahko izpije po svoji volji čašo piva in ostal je mnenja, da je tako nadzorovanje od strani vlade krivično in nasilno. To stališče so delili ž njim se številni drugi. Emil pa ni injel nikake prave bojne narave, pač pa je spadal \ vrsto ljudi, k; puste stvari iti kot so prišle in le sempatam se je pritožil, da je pr<»gnala prohibicija iz življenja vso staro dobrodušnost. Nekega večer^, je govoril v neki restavraciji zopet o tem predmetu. nakar mu je neki znanec smeje odgovoril: — Ali niste še poskusili doma napravljene pijače? — Koga pa veseli to umazano mečkanj«*, — je odgovoril Emil slabe volje. — Dragi prijatelj, stvar prvič ni umazana, in drugič ni nikakr. mečkanje. Zanimivo je. zaj>osli duha. napravi robo cenejšo tel iiua pogosto najboljše usphe. Konec vsega tega je bil. da Je šel Emil s prijateljem v stanova nje slednjega, da si ogleda njegov laboratorij ali hišno di>tile-rijo. Ta in je našel re* zelo lep in udoben Itot, v katerem je njego\ prijatelj izdeloval vino, pivo in vsakovrstno žganj«. Emil je mo ril pokušati in sicer tako pogosto in obilno, da se je končno vse \ sobi vrtelo krog njega m da je postajala seja vedno bolj vesela m rassposajena. Kaj je bilo posledica tega? — Emila je navdalo Častihlepje, da H|4>ri tako kot njegov prijatelj Dobil je reeepte m nalaneno si je napisal, kakšni ajutrati in kakšne snovi so potrebne, da ustanovi Človek v svojem domu združeni distilerijo. vrnamo in pivovarno. Pitje, ki je bilo preje zanj le majhna, skoraj brezpomembna navada, je postalo sedaj v njego vih prostih lirah zanimiv posel. Kadar je napravil kak posebne okuse« liker, kako posebno vrsto vina, je povabil par svojih prijateljev, da pokuffijo robo. in ker »o ti sami ponavadi proizvajal1 umetnost domačega varjenja in distiliranja, je bilo dosti takih tčerov, ko se je v pri zori lo v dru (tli stanovanjih take poakušnje Več kot enkrat je že dobil Emil fb takih prilifeth prav pmtneg« flpačka, in njagora ima je bila redno bolj v skrbeh, ker *e je dal *___V .. * . % I. . * preveč na j« precej škodoval« na d i vedno vedel, kedaj ima dosti. Oe pa napravim danes kak tak obisk, privleče gostitelj na dan ^vojo domu zvarjeno pijačo ter sili človeka k pitju. Ker je ponavadi zelo pOnosen na svoj proizvod, pije človek več kot bi drugače pil in poleg tega še mesa, kar ni preje nikomur niti v glavo padlo. Končno se prične vrteti v glavi in človek je pošteno okajen — kot pravijo. — To so blagri prohibicije, — je dos-tavil Emil. — V številnih slučajih je dosegla ravno nasprotje tega. kar je nameravala doseči. Pregnala je družabno dobroduš-no>t, potisnila tisoče in tisoče na nepostavna pota, postavila na prestol tihotapstvo kot ni obstojalo še nikdar poprej, pospešila pfslkupovanje v največjem obsegu. pognala stotine in stotine ti-sočev ljudi z njih mest, uničila velike industrije ter stala našo deželo milijarde dolarjev. — To je Pirova zmaga, — je pripomnil nekdo. Emil je prikimal. — Velika vojna nas je le malo prizadela. Mesto tega pa moramo prenašati prohibicijo, in to je godlja. katm> smo si prav sami >kuhaJi. -Sicer pa pravi že star pre govor: — Če se oslu predobro godi. . . — Zabrede v prohibicijo. — Ter pade pri tem na. . . No, no, — je končal svoja izvajanja, — Pri prihodnjih volitvah bomo že videli. — Mogoče, gotovega sc ničesar ne ve, ker Živimo v dobi splošne prismojenosti, — je dostavil. 't V -t , * 1. lov na divje prafifie v HfluololUi športniki, ki nameravajo! obiskati Honolulu, bodo našli zelo malo uporabe za puško, kajti edina divjačina so divji prašiči in koze. Pri lovu na divje prašiče se ne rabi puške, kajti grmičevje je rako iro*to, da je skoro nemogoče posluževati se puške. Lovci love vsled tega divje prašiče s psi in ko je žival ustavljena, se jo ustreli 7. revolverjem. Domačini pripravijo divjega prašiča na naslednji način. Izkopljejo najprvo luknjo, približno štiri kvadratne čevlje veliko ter štiri čevlje globoko. Na dno jame polože več nioeno razgretih skal. katere pokrijejo z listi banane in palme. Prašiča skrbno očistijo ter natlaeijo z ban ara i. sladkim krompirjem, orehi ter majhnimi vročimi kameni. Prašiča spravijo nato v vrečo ter spuste v jamo. na liste banan in palm. Preko vreče vržejo odejo in jamo napolnijo nato 2 listjem banan in palm. Približno tri ure je treba, da se primerno pripravi to pečenko, a stvar je vredna napora, kajti to je slaščica. za katero bi bili zavistni celo bogovi. Lov na divje koze se vrši večinoma krog gore Haleakaia, ki je največji ugasli ognjenik sveta. Majhna kamenita hiša je bila postavljena tam in edina voda, ki jo je mogoče dobiti, je deževnica, ki teče s strehe te hišice % tank. V dolini kraterja je vse polno divjih koe in pot navzdol traja približno eno uro. dočim se mora človek pehati celih ">pst ur, da pride zopet na vrh. Divje koze ni težko zaslediti, ker je malo plaha. Zaljubljeni se raditega ne dol-vesti od t« novtjfcarije,"** goea.fijo, ker govore vedno le o Ženskam A. P. Čehov. Generalnega poročnika Zapupi- f rina -bi imeli pokopati. K hiši ža-! lost i. kjer je igrala pogrebna godba in kjer so se razlegali poveljeval ni klici, so vreli ljudje v tru-; mah z vseh strani, ker so si hoteli, ogledati pogrebno svečanost. ,— V eni izmed teh gruč, ki so hite- j le na omenjeni kraj. sta bila tudi uradnika Probkin in Švistov. — f Oiba sta bila v spremstvu svojih žena. — Nemogoče! — j-ih je zad>» 1 žal policijski komisar, mož dobrodušnega, prijaznega obraza, ko ! dospeli do verige stražnikov, ki I je branila nepozvanim vstop. —! Popolnoma nemogoče! Prosim, stopite nekoliko nazaj! Saj to ni! odvisno od nas. gospoda! Prosim nazaj! Sicer pa. dame morejo v lx*žjem imenu skozi. . . lepo prosim, mesdames; vas pa. gospodje prosim za vse na svetu. . . Probk inova in Svistovljeva žena sta kar zardeli od veselja nad nepričakovano ljubeznivostjo policijskega komisarja in se izmuznili skozi verigo. Njiju moža pa sta ostala na tej strani živega zidu in se ukvarjala s tem. da sta opazovala hrbte redarjev peš in na konjih. — Skozi sta prišli. — je dejal Probkin. ki je zavistno in skoro [ sovražno zrl za oddalju joči m a se I damama. — Naj ve vrag, kakšno : -reeo imajo te [podrašnice! MoSki spol ne bo nikdar užival takih pred pravic, kaikor ženski! Onidve 1 sta, se pač lahko reče, navadni j ženski, a vendar so ju izpustili i skozi: tebe in mene pa bi ne pustili, makar da sva državna svetnika. — Toda čudno sodita, gospoda, j — je pripomnil policijski komisar i z očitajoč i m pogledom na Prob-kina. — Ako vas pustimo notri, se bosta takoj začela gnesti in kaliti mir. Dama si pri svojem taktu nikdar ne dovoii kaj takega. — No. prosim, le pustite. — mu i je nevoljno odgovoril Probkin. — Dama je v množici vedno prva. ki se gnete. Moški stoji mirno in ' gleda, na določeno mesto; dama , pa hlasta okrog s svojimi rokami in bije okrog sebe, da ji ne po-1 mečkajo obleke. O tem ni dvoma:! ženski spol ima vedno in v vsa-! kem oziru prednost. Žensk ne potrjujejo v vojake in na plesišča . imajo prost vstop, in oproščene so telesne kazni. . . In za katere zasluge? bi vas vprašal. Ako izgubi dekle robec, ji ga moraš pobrati. Ako vstopi, moraš v.stati in ji ponuditi svoj sedež. Ako odide. | jo moraš spremljati. Sedaj pa vze-: mimo činovne stopnje. Da prideš, j recimo, do državnega svetnika, se moraš, ti kakor jaz. mučiti vse) življenje. Dekle pa se da v pol j ure poročiti od državnega svetnf- ! ka. — in takoj je tudi ona visoka osebnost. Da postanem knez ali I »Tof. moral bi osvojiti ves svet, zavzeti Sipko, biti nekaj časa minister. Pa ti pride kaka Varenjka, ali Katenika. ki za ušesi še ni su- i ha. pomete pred grofom s svojo j vleeko. pomežikne malce z lepimi očesci, — in kakor mi se obrnil, pa je tudi ona Vaša svetlost . . . Postal si pravkar gubernijski tajnik. Ta ein si si. rekel bi. priboril v potu in krvi. No, in tvoja Marja Fomišna? Za kake usluge je postala ona gospa guberaijskega tajnika T Iz popove hčere je postala naenkrat uradnikova žena. In ne razume ničesar o uradu. Daj enkrat, da opravlja naše poste; brž. brž ti vknjiei obširen akt med izdatke. —Zato pa rodi v bolečinah otroke. — je pripomnil Svistxyv. — to je pa tudi važna stvar! Postavi naj pa se le pred predstojnika, kadar komu obisti pregleduje. potem bi se ji zdelo rojstvo otrok zabava. Povsod in v vsakem ozirn imajo predpraviee. Katerakoli deklica ali katerakoli žena iz našega stana more uporabljati napram generalu take izraze, kakršnih se ti ne upaš niti rabiti proti davčnemu izterjevalcu. Da, tvoja Marja Fomišna se more iti smelo roko pod pazduho sprehajat z državnim svetnikom. Primi pa ti državnega - svetnika za roko! Daj. stori, poskusi. . . V naši hiši, ravno pod nami. stanuje profesor s svojo ženo. Ima generalski čin, razumeš*. m nosi A-nin red prvega razreda; toda neprenehoma čujem. kako kriči njegova žena : — tepec, tepec, tepec ! — In pri tem je popolnoma preprosta ženska, srednjemeščanka. Vendar pa je to vsaj zakonita zakonska žena; tu še človek zatisne oko. Odkar stoji svet. je tako u-rejeno, da zakonske žene zabavljajo. Vzemi pa neomožene ženske gospodinje. Kaj si te vse ne dovolijo ! Dokler živim, ne pozabim dogodka, ki sem ga doživel. Skoro bi mi bila pri tem slaba predla in le molitvam svojih staršev moram biti hvaležen, da sem odnesel zdravo kožo. Spominjaš se. da me je lani naš predstojnik, ko se je odpeljal na dopust na deželo na svoje posestvo, vzel s seboj, da bi mu vodil korespondenco. — Vsak dan mi je bilo dela za eno uro. Odpravil sem svoje posle, potem pa sem odkuril; ali sem še v gozd šetat, ali pa sem sedel v družinsko sobo in poslušal ljudi, ki so pedi pesmi. Naš predstojnik je samosvojnik. Njegova hiša ima vsega v izobilju. Služabništva ima kakor mravelj. Manjka pa mu žene, ki bi mu vse vodila. Posli so neposlušni, popolnoma brez pokorščine, in vse vlada ženska, gospodinja Vera Nikitična. Ona naliva čaja in oskrbuje kosilo, ona kriči nad posli. Grda, zlobna ženska, dragi prijatelj. Tudi navidez je kakor pravi pravcati satan. Ako se zadere nad kom in se začne vreščanje, moraš 'pobegniti. Najhujše niso bile psovke, pač pa njeno vreščanje. Nihče ni mogel izhajati ž njo. Ne le služinčad, tudi mene je nagnala zver. — No. — sem si mislil, — le čakaj; počakam pravega trenutka in povem vse predstojniku. On je v svojih mislih popolnoma ves pri svojih poslih, — sem si dejal, — in ne vidi, kako mučiš in trpinčiš ljudi. Čakaj, odprem oči! In odprl sem mu oči, ljubi prijatelj. Toda odprl sem mu jih tako. da bi bil pri tem svoje skoro za vedno zaprl. Kadar se tega spominjam, mi je še sedaj tesno pri srcu. Sel nem torej po hodniku in nenadoma začul vreščanje. Začetkoma sem mislil, da koljejo svinjo. Potem pa sem poslušal in začul. kako psuje Vera Nikitična hekoga: — Ti žival! Tak lopov! Ti prekleti nepridiprav! — Ko|a neki obdeluje* sem si mislil. — Zdajci pa sem zagledal, ljubi prijatelj. kako so se odprla vrata, skozi katera je planil naš predstojnik, popolnoma rdeč, široko odprtih oči in divje razkuštranih las. Ona pa za njim: — Ti lopov! Ti prekle-ti nepridiprav! — Ti pač lažes? — Moja častna beseda. Veš. spreletela me je vročica. — Naš predstojnik je tekel v svojo sobo, jaz pa sem stal neumno na hodni-ku in nisem mogel razumeti. — N avadna, neizobražena ženska, kuharica, dekla, in si dovoljuje ta-ke izraze in tako obnašanje! Razlagal sem si to takole: Predstojnik jo je hotel odpustiti, ona pa je uporabila priložnost, ko ni bilo prič, in ga je pošteno opsova-la. No, pojde vsaj odtod! Bil sem ogorčen. Šel sem k njej v njeno sobo in ji dejal: Kako si drzneš, malopridna ženska, uporabljati proti visoki osebnosti take besede ? Misliš, ker je slaboten in star mož, da se zanj nihče ne zavzame? Pri tem sem ji priložal paT zaušnic na tolsti obraz. No, tedaj bi moral Čuti to vreščanje in rjovenje. ljubi prijatelj! Zatisnil sem si ušesa ter odšel v gozd. — Par ur nato mi je pritekel nasproti deček. — Pridite h gospodu ! — ftel sem tja in vstopil. — Sedel je tu srditega obraza kakor puran in me ni pogledal. — Kaj ste napravili v moji hiši ? — je začel. — Kaj meni njegova eksce-lenea? — sem ga vprašal. — Ako mislite dogodek z Nikitičino. sem se postavil tu ža vašo ekscelenco. — Ki vaša stvar, — mi je odvrni!, — vtikati se v moj« družinske razmere! ftazumeš! Družinske razmere! In tedaj me je jel oštevati in obdela vat i na tak način. da. . . — Bal sem se, da umrem! Govoril je in govoril, grmel in grmel, — končno pa se čisto brez vzroka zasmejal. — Kako se vam je to posrečilo? — me je vprašal. — Da ste i-meli toliko poguma! L\dovito! Toda upam. dragi prijatelj, da ostane to med nama. . . Njeno silovitost razumem, a vi morete sami uvideti, da ne morete bivati več pod mojo streho. Poglej sedaj, ljubi prijatelj! Bil je čisto osupel nad tem, kako sem prišel do tega. da sem nabil nesramno osebo! Ženska ga je popolnoma premamila! Tajni svetnik je, nosi red Belega orla. nima predstojnika nad seboj, in je podložen stari ženski. . . Da, velike, zelo velike predpraviee uživa ženski »pol, ljubi prijatelj! Toda . . . snemi čepico! Tu prinašajo generala. . . Gospod, moj Bog, koliko redov! No. in zakaj so spustili dame naprej? Ali se razumejo kaj na redove? 2Jasvirala jte godba. Vzrok tiizkiii gen polje delskih pridelkov. Nizke cene poljedelskih pridelkov tekom zadnjih treh let so povzročile resno krizo v poljedelstvu jZdruženili držav. Kaj j/ vzrok tem nizkim cenam? Mnogi so mnenja, da je znižani izvoz kriv na tem, in radi tega zahtevajo uveljavljen je takih političnih in gospodarskih odredb, ki naj bi po njihovem mnenju ^večale izvoz poljedelskih pridelkov. Poljedelski tajnik Wallace pa pobija to mnenje. On dokazuje, da izvoz poljedelskih pridelkov tekom zadnjih treh let ni bil manjši, ampak, ravno narobe, mnogo večji nego pred vojno in celo večji nego tekom vojnih let. — Vzemite, — pravi tajnik za poljedelstvo. — osinerico nJfših poglavitnih jestvinskih letin: — koruzo, pšenico, oves. ječmen, rž. ajdo, riž in krompir. Povprečni letni izvoz teh osmih pridelkov je bil v letih 1920 do 1922 večji od povprečnega izvoza istih pridelkov v letih 1905 do vštevši — 1914. Tekom minulih treh let je bil naš izvof koruze za 82 odstotkov večji kot v gori navedenih predvojnih letih. Ako pa vpošte-vaino poedine pridelke posebej, pronajdemo. da nasproti gori navedeni predvojni dt*bi, se je izvoz koruze povišal v minulih treh letih za 82 odstotkov, rži za — 2.600 odstotkov, ajde za 114 odstotkov. riža 2.212 odstotkov in krompirja za 215 odstotkov. — Skupna količina izvoza teh pridelkov v bušljih, je bila celo za 18 odstotkov večja kot tekom takozvanih vojnih let, 1914 do vštevši 1919. Kar se tiče živinorejskih pridelkov. je naš letni izvoz tekom pred vojnih let znašal povprečno — 921.000 ton. Tekom let 1914 d« 1919 se je ta izvoz več kot podvojil. V zadnjih treh letih je povprečni letni izvoz teh pridelkov znašal 1.401.000 ton; izvaža se torej 52 odstotkov teh pridelkov več kot pred vojno. Iz teh statistik mora biti vsem jasno, da ne moremo govoriti o znižanem izvozu in da torej nizkih cen poljskim pridelkom ni pripisovati takemu vzroku. Tajnik poljedelstva dokazuje potem, kako mnogo večja je poljedelska produkcija sedaj kot v predvojni dobi. Tekoan let 1920 do 1922 je bila osmeriea gori imenovanih letin povprečno za dva odstotka večja kot ob času vojne. Poljedelski tajnik očividno pripisuje nizke cene preveliki produkciji. kajti on svari: — Ako ne uravnamo produkcije tako, da bo približno odgovarjala potrebščini, bomo xlo«živeli veliko razočaranje, kar se tiče cen. Mi smo bolj odvisni od Evrope, kar se tiče tržišč za naš bombaž, kot za naše jest-vinske pridelke, in cena bombaža ni slaba. — Kar se t ič e ^bodočnost i našega izvoza poljedelskih pridelkov, — pričakuje-poljedelski tajnik, da bo izvoz v bodočnosti bržkone pojemal. Poljedelstvo v Evropi postaja bolj produktivno in gospodarske razmere se tam brezdvom-no ustaljujejo. Čim bodo tam vzpostavljene normalne razmere, bo Evropa zopet postala bolj normalna odjemalka našega prebitka na poljedelskih pridelkih. f denar dobe že nove pnevmatike in so vsled tega.bolj prevklni. — Število kazni v sedmih letih v New Yorku je skoro prav tako veliko, kot število potniških avtomobilov, človek se nehote vprašuje. če ni bil že vsak šofer po enkrat "zašit"'. Sodišče, ki se izplača. V sedmih letih je nabralo new-vorško prometno sodišče, ki je ves ta čas stalo pod zmožnim vodstvo msodnika Houseja, svoto — •t2.390.626. večinoma iz denarnih ka zni avtomobilistov. To je svo-ta. ki bi marsikaterega mirovnega sodnika na deželi napolnila z zavistjo. To sodišče uživa sloves, da je e-dino sodišče na svetu, ki se najboljše izplača. V preteklem letu je razpravljalo o 50.000 slučajih in globe so znašale $441.000. To se ne zdi človeku 5c tako visoko, ker znaša povprečna globa — Vsled tega ne moremo dol žiti new-vorškega prometnega sodišča o-deruštva, kar naj si zapomnijo mirovni sodniki na deželi, ki i*>-šiljajo svoje konstablerje 11a lov na ceste in ulice, da ujamejo av-tomobiliste. Pri njih znaša globa ponavadi $25. čepe še več. Mogoče bi boljše izajali, če bi nalagali manjše globe ter povečali svoj "biznes'\ Marsikateri avtomobilih bi z veseljem plačal pet dolarjev ali celo $7.50. da ga primejo, a $25 je preveč za tak špas. Za ta I NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da ; jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, j ki je pooblaščen pobirati naroč-I nino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljiv da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Harmonike Ako želite Imeti rea dobro in trpežno «lov#mkD, nemSko ali kromatlCno harmoniko, obrnite se na znano tvrdko u pojasnilo ali pa pridite osebno. LUBAS OVB Harmonika vseh vrst lm;im tudi v %n lopi In sem pedaj edini zaalurmk tel. Pifiite po cenik. Se vam uljudno priporočam. Anton Mervar 0921 St. Ctair Avenue Cleveland, O. Q3QOJAKE opo-zarja m o, da je cena. z a "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko' — 40 centov. Pošljite nam bvo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. 111 3. del. Vsi 'J zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. ; / Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, ^ .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. ' Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo * resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. \ Knjiga vsebuje 157 strani, J .50 Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. / S Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, t' .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. f V V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- i- f scanstvom in poganstvom pri st»rih Slovanih. * Vsebuje 249 strani, .45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ✓ Kmečka povest, ki posega do dna v življenje J ? slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — w Vsebuje 231 strani, f .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .50 ^Ternač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkicwicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmeeki junaki borili zoper prevzetne graSčake in junaško umirali mnčeniške smrti. Vsebuje 378 strani, .75 poštnina prosta rtCLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York SOSEDNJA HIŠA. --- \ 0. OREEM. Za "OUi HtrodaT ptml O. T. ^U \ I 39 (Nadaljevanje.) Namenoma sem pre»'»ala to vprašanje. Naporno sem razmišljala, kako naj sedaj nadaljujem ta svoj pogovor. Ali naj se zaupam Miss Spicer ali pa naj skušam nekaj izvedeti po ovinkih? Videla >em njen smehljaj tar spoznala, kako mučen ji mora biti moj molk. Odločila sem se toivj ter rekla na kratko: — Prosim, oprostite mi. a hočem vam nekaj sporočiti, kar se vam bo najbrž čudno zdelo. — Prosim, le govorite. — No, jaz se zel*» zanimam za mLado deklico, katero ste sprejeli pri s, bi. a iz drugih razlogov kot tnogoče domnevate vi. Bojim se — ter imam dosti vzroka za to bojaien. — da ni ravno deklica, katero vidi človek rad i**! svojo streho. Jaz sem zmajala z gli-vo ter jo naprosila, naj mi najprvo pove. .Jtz sem zmajala z glavo ter jo naprosila, naj mi najprvo pove. v kakšnih okoliščinah je prišla deklica k njej in kako je izgledala. — Zelo nežno izgleda, — se je giasil odgovor. — Ni ravno lepa, a njeno obnašanje, njen nastop sta zelo simpatična. Ima rjave la.se, rjave oči ter mična Usta. I). ona izgleda tako ponižno ter pri te«n tako žensko, da si nisem mogla želeti nič drugega kot da jo napravim /a svojo druiabnico. Zelo pozorna je. Navidez se tukaj prav dobro počuti. Le zelo molčeča je ter nagiba k samotarenju. V »led t- :ra sin jo prve dni pustila samo ter nisem še nadalje skušala siliti vanjo. Kaj pa mislite s tem. pod kakšnimi okoliščinami je prišla k meni? — Mislim, ob kateri uri in kateri dan. Ali je bila redno oblečena ali pa jc izgledala revno T — Prišla je istega dne kot je bil objavljen oglas. Mislim, da je bilo to osemnajstega. Bila je zelo redno oblečena in njena obleka je izgledala fH'i»olnonia nova. Razven ročne torbice pa ni imela nobene prtljage. — Ali je tudi ročna torbica izgledala nova? — sem vprašala. — Na to nisem pazila. — O, Miss Spicer. — sem vzkliknila zelo živahno. — Bojim se. ali pravzaprav upam. da je to ženska, katero iščem. — Ženska, katero iščete? — Pa. a zaenkrat vam še ne morem povedati, zakaj jo iščem. Najprvo moram šele postati gotova svoje stvari, kajti jaz nočem naprtiti nobenega suma na nedolžno. 4 — ^uma ? Ali mislite, da deklica ni poštena? Zelo neljubo bi mi bilo, kajti kot ste gotovo že slišali, se bo poročila moja nečakinja, Mis> Althorpe in hiša je polna stvari za balo. Tega pa ne morem v r jet i o njej. Stvar bo pač nekoliko drugačna. .— Ničesar gotovega ne anure mreči. Bojim se le . . . Kakšno ime pa vam je navedla ? s — Oliver, Ruth Oliver. — Ali bi je ne mogla videti' — sem prosila obotavljaje. — Ha. a kako naj to napravim? — je odvrnila Miss Spieer. — Mlada deklica je zelo plaha ter se ne prikaže pri oknu. Prosila me je celo, če sme jesti v svoji sobi, dokler ne bo nečakinja poročena. Lahko pa bi odšle v njeno sobo. Ce je z njo vse v redu, se ne bo bala obiska. Ce pa skriva kaj krivičnega pred menoj, bi vam bila na vsak način hvaležna, da ste me obvestili. — To bom rada storila. — sem odvrnila. Vstali sva. Napeto sem razmišljala, da najdem kak primeren vzrok, katerega bi lahko navedla kot pojasnilo svojega obiska. Tedaj pa se je Miss Spieer zopet »obrnila proti meni: — Deklica je zelo nervozna. Vse kaže, da je doživela velik strah. Prosim vas torej, da ji prizanesite, kolikor le mogoče. Ne prestrašite je nenadno s kako neupravičeno obtožbo. Po teh b»si-.Iah s«> iKlprla vrata, vodeča v sobo družabniee. Hit rn sem vstopila. Domnevana Ruth Oliver jc spala. Globoka tišina sobe ter lepa žensk.a ki je mirno počivala, — vse to napravilo name velik utis. Stopila sem š^bolj tiho ter se pmbližala počasi postelji, ki je bila napol zagrnjena od zagrinjala. Potisnila sem za-grnjalo na stran ter se sklonila preko speče. I)a, to je bil res obraz madone. Kljub vsem zagotovilom nisem pričakovala take mirne nedolžnosti ter globoke otosnosti na tem lepem obrazu. Ker pa ni ta 1 jubeznjivost soglašala z značajem ženske, sem skušala najti ka.ko nerealnost, kako napako na njenem licu. Zapazila som. da postaja izraz njenejra obraza bolj bolesten, kot da jo trapijo mučne sanje. Postala sem vedno bolj nemirna ter jo hotela prebuditi, a neka roka me je zadržala. — Ali je to mlada deklica, katero iščete? — je vprašala Miss Spicer. Nisem ji odgovorila, pač pa se hitro ozrla naokrog po sobi. Moje oči ao padle na majhno blazinico za šivank§. ki je ležala na mizi. — Ali ste vi utaknili noter te igle? — sem vprašala, mesto da bi odgovorila. — Ne, ona jih je vtaknila noter. Zakaj pa vprašate? Potegnila sem iz svojega pasu dolgo črno iglo ter jo primerjala z iglami v blazinici. Bile so iste velike črne igle. To je bila «a-maposebi malenkost. — sem si mislila. — a kazala je v smer, katero sem zasledovala. Nato pa sem rekla Miss Spicer naglas: — Boj i in se, da je vendar to ona. Vsaj nobenega vzroka nimam domnevati, da ni. Prepričati pa se moram. Ali dovolite, da prebudim žensko f — To se mi zdi okruto. Saj itak že dosti trpi. Le poglejte, kako trpi. Le poglejte, kako se zvija od bolečin in kako stoka. — Ra vno nasprotno. Mislim, da bd ji storili dobro, če bi jo prebudili iz mučnih sanj. — No, mogoča, a jaz rajše ne bom poleg, ko je boste predramili. Kaj pa ji hočele reči? Kako ji hočete pojasniti svojo navzočnost! — Bom že nekaj našla. Če hočete, stopite lahko nekoliko nazaj. Prosim pa vas. da poslušate najin pogovor. Jaz rajše ne nosim nama odgovornosti za kak slučaj. Miss Spicer. ki ni mogla razumeti celega mojega obnašanja, se je ozrla vame vprašujoče, a je storila kot sem ji rekal. Šumenje njene obleke je spečo nekoliko predramilo. Trenutek pozneje pa je vrgla roki v zrak ter vzkliknila s fttrahom: — Kako se je morem dotakniti, saj je vendar mrtva. Jaz se nisem še nikdar dotaknila trupla. Tresoča se od razburjenja sem stopila dva koraka nazaj. Oči Mi s Spicer so bile z grozo* o uprte vame. Tudi ona je hotela zakrivati, a moja zapoved ova In a kretnja jo je zadržala in še bolj se je umaknila. ' ' Orijentalski humor. Nekega dne najde Nasradin-hodža na ulica podkev. Silno vzra-doščen hiti domov in reče svoji ženi: "Pa čemu bi ta uboga žival toliko nosila?" Nekoč je izgubil Nasradin •'Poglej, kaj sein našel! Čuvaj thodža svoj nož, oziroma mislil je, to jKxlkev, če najdem še tri, bom, da «ra je izgubil, kupil konja in odpotujeva v Me-! Ker je ravno i*ti dan kupil moko" ( sveto mesto mohamedan-. ko. reče sam pri sebi" ■ f "Nemara mi je padel noč v vre- "Da . mu odvrne žena, ' a na čo. kjer je moka." povratku obiščemo moje stariee." in odnese vrečo z moko na stre-"Ti si pa res brezsrčna , jo ho svoje hiše. izprazni vrečo, a m>-prokine Nasradiai-hodža. "saj ne ža ne najde. Pihal pa je močan boš niti j »ust ila, da se konj malo veter in raznesel vsj moko. a o oddahne!" nožu ni duha ne sluha. "Morebiti pa je v žepu", pomisli nato, in ko seže z roko v žep, evo najde nož. Ko je umrla Naslatiinu-hodži žena, ni*«o zapazili na njem niti najmanjše žalosti. Čez nekaj časa mu crkne konj, a to ga je tako N>kega dne sedi Nasradin užalastilo, da dalj časa niti iz hiše hodža križem rok, pa se priplazi 111 se'■ _ noki lopov, mu ukrade večji kos Prišli so ljudje k njemu in gaj„h-a in zbeži, on pa za njim. Na-vprašajo. zakaj žaluje za konjem: *radin-hodža beži za lopovom, do-lmlj nego za ženo. On jim odgo-^ler ga ne izgubi izpred oči, pa se vori: | vrne ves spehan in sede zraven ne- " Kadar mi je žena umrla, so kega studenca, prišli sosedje in some tolažili: Ne| Ljudje so ga pa videli in ga boj se. prijatelj! Ce ti je žena u-rvprašajo, čemu sedi m česa čaka. mrla. ti bomo našli boljšo in lep-^ ko je tat vendar zbežal v nasprot-HO, pa ne vem, kaj še vsega. A se- no smer. A on jim odgovori: daj, ko nii je poginil konj, ni no-1 "Hiter je, pa mi je ušel in ni-benega k meni. ki bi mi rekel, da sem ga mogel dohiteti. A k sreči mi bo našel boljšega konja. Radij je moj sir nekoliko slan. in kadar tega mi je hujše po konju kakorbo pojedel, mora umreti od zenJ- f | žeje, ali :pa lw» moral priti sem k —" j studencu, da se vode napije, pa ga Nekdo zaprosi Nasratlma-hodžo, bom zgrabil." naj mu posodi vrv, na kateri sej - _ suši perilo. Nasradin-hodža gre v hfeo a ko se vrne, reče: * Pojemanje židovstva na Češkem. ha« HO razobesili moko naj «Juedische Volksstimme" je de". Tajnik e;tdnje imenovanega društva Bulgakov, ki je svojedob-no bil tajnik grofa Leva Nikola-jeviča Tolstega, je bil izgnan iz Rusije Lu se je podal v Češkoslovaško. Ko je dospel v Prago, ga je sprejel predsednik češkoslovaške republike in ob tej priliki je Bulgakov izročil Masarvku po-zd rave Tolstega rodbine. Aretacija voditelja nemških narodnih socijalistov. V Bberfeklu je bil aretiran voditelj nemških narodnih socijalistov Heinz. Francozi naglašajo. da je bil Ileinz snovatelj napadov na železnice in železniške mostove. Dognalo se je. da je Heinz dobival mesečno nad deset miljonov mark v svrho proti francoskega ndejstvovanja. VLAHOV ŽELODČNA GRENCICA Dela jo in spravlja v steklenic* ▼ ZADRU (DalmaelJaj od let« 1M1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po mk Lekarnah, delikatesal In flrectrljah. Bdi ni *c«nti sa. Uri len« drft&T«. V. LANGMANN, Inc.* 97-99 Sixth Ave.. D.*. A. New York, N. Y dognala na temelju podatkov o ix> "jej! njej." T>ni ga vpraša: s i - , - ( t i rs- • * „___- , ljudskem štetju, da se število Zi-. Kaj. na vrvi se moka raz- , , i obeša?" oov na Ceskoslovaskem krči. — A Nasradin-hodža mu odgovori: Xa Je zmanjšalo Židov-' "Če nisi voljan posoditi vrv,!sko Prebivalstva za 7.15 odstot-lahko prav le|>o razobesiš moko i k(yv' na dravskem pa za 7.91 od-ii" stotkov. Zanimivo je. da se je na Češkem najbolj skrčilo število Nasradin-hodža je ležal s svojo i v krajih s češko večino. — ženo v postelji. Ona mu veli: medtem ko je na Moravskenn naj-*4 Gospodar, na tvoji desni stra-j^odj padlo število židovskega pre-ni stoji svečnik, prižgi!" j bivalstva v onih okrajih, v kate-[ Nasradin-hodža odvrne: ! rili imajo večino Nemci. "O, žena, ali si pri čisti pameti?; Kako naj vem v temi, kje je desno j Slovanski komite v Parizu. m kje levo?" , Zastopniki slovanskih narodov v Parizu: Jugoslovan, Rusi. Po-Prosili «o Nasradina-hodžo, naj Ijaki, Čehoslovaki 5hi Bolgari so se j*m posodi sx-ojoga osla. zbrali v prostorih češkoslovaške "Nimam osla", reče Nasradin- j koloni je v Parizu ter ustanovili hodža. ! "Slovanski komite, katerega pro- V istem trenotku začne osel v j gram .bo v kratkem obja vljen. To hlevu rigati, a oni mu rečejo: j je prvič, da se slovaiwkfnarodi ...XV' saj 80 ga veudar i po vojni našli v skupnem strem- sll*l! ljenju za ekonomsko, intelektual- Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". no in politično skupno delovanje. Nato odvrne Nasradin-hodža : " Joj, jo j. zelo se moram čuditi, da mojim besedam ne verujete, a Društvo proti psovkam, beldam osla verujete." j Znano je. da Italjani menda i med vsemi narodi sveta največ in Nasradm-hodža je v.sadil na svojem vrtu mladiko. Eden njegovih prijateljev, ki je to videl, mu reče: . "Prijatelj, predno bo ta mladika zra»tla m rodila, boš ti sam že črvom za hrano." Nas-radin-hodža mu odvrne: "Mi jemo sedaj sadove onih mladik, ki .so jih sadili ljudje, ki m živeli pred nami. A sadje te mladike naj jedo oni, ki pridejo za nami." Nekoč je imel Nasradin-hodža opravka na strehi svoje hiše. a med delom mu Lcpodrsne in pade na tla. Na njegovo vpitje pritečejo takoj sosedje in ga vprašajo: "Kaj ti je, m se kaj poškodoval?" A Nasradin-hodža jim hitro odgovori : "Kaj stojite tu in me vprašujete? Kdor hoče vedeti, naj gre *am na streho, pa naj sam pade doli!" * : 'rt Nekoč se je vračal Nasradin-bodža z dolgega po«ta, pa je bil zelo žejen. Spotoma zapazi studenec, a cev je bila s čepom zagvoz-dena. Silno žejeai vode, iztrga Nasradin-hodža hftro čep in voda se vdeTe z vso silo skozi cev ter ga vsega premoči. Nasradin-hodža se razjezi in reče: <4Ce bi bil ti kak pameten stvor, bi te ne zabili s tankim čepom." Nekega dne gre Na«radin-hodža na trg, kupi zelje, ga stlači v svoje bisage, si jih priveže na hrbet in zajaše svojega osla. Ko jaha proti domu, mu nokdo reče: "Boter, zakaj ne priveze« bisage na sedlo?" Nasradin-h najgrše psujejo. Lani je bilo ustanovljeno v Rimu posebno društvo proti psovanju. ki ima sedaj že 700 podružnic. Povodom obletnice društva ne je vpisal za člana tudi italjanski kralj ter prevzel društvene obveze, katerih glavna je, da niti sam ne psuje, niti v rodbini ne dopušča psovanja. i Preganjanje pristašev Tolstega v Rusiji. Moskovsko časopisje poroča, da je sovjetska vlada razpustila dve organizaciji, ki so jih ustanovili Leva Tolstega pristaši, in sicer "Svobodno udruženje duševnih struj" in "Društvo prave svobo- Kako se potuje v s t ari k raj in nazaj v Ameriko* VELIKE) Tažnoetl u potnika k da Je natanko poučen o potnih Ustih, prtljagi In drugih stvareh, ki bo t zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne IskuSnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najbolj 9e parnlke, ki Imajo kabine ▼ m. razreda. {f Ako ste se uunenlll potovati ▼ stari kraj, nam plSlt* ker bo to v VaSo korist. Tudi oni, ki im niso am«r1tkl državljani, smejo potovati v stari kraj na oblak In Hm j* dovoljeno vrniti M. Na žaljo dajemo vsakemu tozadevne pojasnle. Kdor fell dobiti sorodnike ali znance ls starega kraja, naj nam pile aa navodila, kajti Btevllo priseljencev je opieJeno. Za potne stroSke Izplačuje po na-•on naročila Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank n Cortlandt Street New York Glevno seeCopetvd Jadransko bank«. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od aineriškejra konzula potrjenega potnega lista in ne vee kot protivrednost od :!.000. — frankov, to je približno $J00.— za enega jtotnika. V slučaju, da naslovijenee za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta. dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam jia na novo naroči izplačati nakazani zuesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se Čeki, ki se glase na dolarje, tudi v do-lurjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-I»ovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim. ki stanujejo na deželi in ne I>otujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji i»ošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni i>otrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvipmiti dolarjev. Stroške za razne listine in i»otni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do iKjljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za jx>tovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna za dolarska izplačila t Jugoslaviji In Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, New York Gty Kretanje pamikov - Shipping News 29. junija: Berengaria. Cherbourg; Reliance. Cher-oourg in Hamburg; America. Genoa. 27. Junija: Paris. Havre; Lapland. Cherbourg;: fork. Bremen JT«s. Garfield. Cherbourg in Bremen. 28. junija: Tyrrhenla, Cherbourg In Hamburg: Manchuria. Cherbourg in Hamburg: Han-sa. Cherbourg in Hamburg. 30. junija: Tuscama. Reka; Olympic, Cherbourg; J"onte Verde. Geno; Saxonia, Cherbourg: Ryndam. Bolougne*, Chicago, Havre: \merlca. Cherbourg In Bremen. 1. julija: Bremen, Bremen. 3. julija: Aquitania. Cherl»ourg; Canopie, Cherbourg in Bremen. 4. julija: Leviathan, Cherbourg; France. Havre. 5. Julija: Finland, Chrbourg in Hamburg; Pres. Adams. Cherbourg. 7. julija: Homeric. Cherbourg: Rochambeau. Havre; New Amsterdam. Boulogne in Kotter-'lam: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Premen : Albania. Cherbourg: Muen«'hen. Hamburg: ciuliu Cesare, Genoa; Free. Wilson. Trst. tO. julija: Mauretania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg in Hamburg: Pres. FUImure. Bremen. 11. Julija: Belfreriland, Cherbourg; Pres. Monroe, Cherbourg. 12. Julija: Westphalia, Hamburg; Faeonia, Cher- bourg in Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 14. julija: Majestic. Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen; Veendam. Boulogne in Rotterdam. 17. Julija: Berengaria. Cherbourg; Hannover. Bremen; Taornnna. Genoa. 18. julija: Paris. Havre; Zeeland. Cherbourg: Free. Van Buren. Cherbourg. 19. julija: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg. 21. Julija: Martha Washington. Trst; Olympic. Cherboiig: Rotterdam. Boulogne In Rotterdam; Pres. Arthur. Cherbourg In Bremen. 24. julija: Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg In Bremen. 25. Julija: France. Havre; Ijjpland. Cherbourg: Pres. Polk. Cherbourg; Seidlitz, Bremen; Conte Rosso, Genoa. 26. Julija: Albert Rallin. ("hprbourc In Hamburg; Kroonland. Cherbourg in Hamburg. 28. julija: Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cherbourg. Volendam. Boulogne in Rotterdam; Roussillon. Havre. 31. Julija: Colombo, Genoa. 1. avg. George Washington. Cherbourg In Bremen. 4. avgusta: I.afa\ et tf. Havre. /ir, NARAVNOST V DUBROVNIK (JUGOSLAVIJA) Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM NA OLJE TUSCANIA 17.000 ton odpluje iz New .Yorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst v soboto, 30. junija Potniki so v kabinah z dvema. Štirimi In šestimi posteljami. Velike obednice. kadilnice in počivališča. Za cene in druge informacije vpraBajte bližnjeRa agenta. CUNARD-ANCHOR LINES 25 Broadway New York Ekspresna služba v EVROPO! "D EDNA odplut-ja ob sobotah. Parniki o