%Ч Л ' -r-" i --Ч . !
%4466 LAKLLAHLJ ui. V:. . EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. XXXII. — LETO xxxii.
a:
w
Novi grobovi
I JOSEPH ECKHART
Po kratki bolezni je umrl sno-či ob 10.45 uri Joseph Eckhart, star 63 let, stanujoč na 1029 E. 77 St. V ponedeljek je še delal Ipri American Steel & Wire ' Co., kjer je delal več let. Doma je bil iz vasi Pripole, št. Marjeta na Dravskem polju pri Ma-riboru, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. : 14 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Frances,, rojeno Bricelj, (preje Mis-. laj), hčer Mrs. Angela Petsche, sinova Joseph in Ronald, pastorki Frances in Mary Mislaj, brata Louisa v Euclidu ter tri brate in dve sestri v stari domovini. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Grdinovega pogreb-^ega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
JACOB KNAPP
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu po dolgi in mučni bolezni Jacob Knapp, star nad 80 let ter stanujoč na 6406 Varian Ave. Doma je bil iz vasi Mah-'leti, fara Cerknica, odkoder je prišel v to deželo leta 1900.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Bela j, šest otrok: Franka v Meadville, Pa., Frances v stari domovini, Mrs. Mary Modic, ^rs. Jean Beljan, Mrs. Dorothy Sajovec v Willoughby, Ohio, in ^rs. Molly Koren ter 20 vnukov. Iniel je štiri sestre in dva brata, ki pa so vsi že pomrli. Pogreb Se bo vršil v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebne ga zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopa lišče Calvary.
bo seje
članstvu dramskega zbora Anton Verovšek" se sporoča, <la se jutri, v petek zvečer, ne bo ■vršila seja, pač pa prihodnji pe-^ek, 8. aprila v navadnih prostorih Slovenskega delavskega do-na Waterloo Rd. ob 8. zvečer.
bolnišnice
Frank Plahutnik se je po "^ekaj tednov v Doctor's bolniš-iiici vrnil na svoj dom na 10326 Reno Ave. Sedaj se neko iko boljše počuti, toda je še Vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljem ^a obiske v bolnišnici, voščilne karte in cvetlice, ki jih je bil ^eležen. Prijatelji ga sedaj l^ah-ko obiščejo na domu.
EQUALITY
DVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE „V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 31, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 64
PREDLOCA а%ЕК1К Т-Н ZAKONA JE NA MRTVI TOtKI
Obstoja možnost, da zakon ne bo preklican, čeprav je to ena od glavnih Trumanovih volilnih obljub
WASHINGTON, 30. marca.—Vladna predloga za pre-flic Taft-Hartleyevega zakona, ki je bila predložena soglasno z volilno obljubo predsednika Trumana, se nahaja v resni nevarnosti.
Odkar je bil Truman izvoljen,
so se znižale možnosti, da bo Taft-Hartleyev zakon v celoti reklican, in da bo ponovno oza-konjen stari Wagnerjev akt, kakor so to zahtevali unijski voditelji. Sedaj pa je postalo že popolnoma jasno, da od vsega tega ne bo nič.
Izgleda, da zakon sploh ne bo згекИсап ali pa se ga bo kvečjemu amendiralo. To bi bil po-jolni poraz vlade.
Neki vladni uradnik je izjavil,
da bi vlada želela rešiti, kar se rešiti da in si tako umiti roke.
Možno je, da bo prišlo do kompromisa, tako da bi se vlada lahko opravičila, češ da je odstranila iz Taft-Hartleyevega zakona nekatere najbolj proti-delavske določbe.
Delavski voditelji iz Ohio na konferenci s Taftom
Med republikanskim senatorjem Robertom Taftom so-ustvar-jalcem zakona, in nekaterimi ohijskimi unijskimi voditelji je že prišlo do direktnih pogovorov, Predstavniki CIO unij iz treh ohijskih distriktov—Cleve-landa, Youngstowna in Cinein-natia—so nedavno posetili Taf-ta in imeli z njim daljše in baje prijazne* pogovore. Iz drugih krajev dežele pa so v Washington prišli delavski voditelji na pogovore s kongi-esniki.
Danes je bilo naznanjeno, da je na osnovi proračuna AFL 43 senatorjev proti preklicu Taft-Hartleyevega zakona, za preklic jih je 42, dočim se 11 senatorjev še vedno ne more odločiti ne za eno ne za drugo.
Istočasno so demokrati z juga naznanili, da bi lahko v kongresu ustvarili večino, ki bi bila proti preklicu T-H zakona. Južni demokrati zagovarjajo predlogo kongresnika James S. Wooda, po kateri bi se z malimi popravki ohranilo Taft-Hartleyev zakon.
Vile rojenice
S
Vile rojenice so se zglasile v edeljo zvečer pri Mr. in Mrs. Mikuš, 6607 Edna Ave. Jinia pustile v spomin zalo ^kico. Dekliško ime matere ^ bilo Angela Mikuš, ter je hči pZnane družine Mr. in Mrs. John Mikuš, 6607 Edna Ave.,
Oče scih, Strit( dete
ki je kapetan pri ognjega je pa sin Mr. in Mrs. John of, 1096 E. 169 St. Mati in
se dobro počutita v Mt. Si-bolnišnici. Naše čestitke!
Urad odprt zvečer
Vsi oni lastniki avtov, ki so zgubili svoje lastninske listine (Automobile Certificate of Title), katere morajo predložiti, ko hočejo dobiti nove avtne licence, si lahko nabavijo nove certifikate v tozadevnem uradu, ki se nahaja v Crown poslopju, vogal W. 3 St. in Lakeside Ave. Omenjeni urad bo odprt nocoj do 8. ure, kar je posebno priročno za one osebe, ki so tekom dne va zaposlene.
Licence za avte
Danes je zadnji dan, da si nabavite avtne licence, če se hočete izogniti aretaciji in sitnosti radi operiranja avta brez novih avtnih licenčnih tablic. V st, clairskem okrožju si jih lahko nabavite v prostorih cvetličarne Louis Slapnika na 6102 St. (]lair Ave.
V bolnišnici
Snoči je bila odpeljana v Glen-ville bolnišnico Mrs. Louis Kushlan iz 816 Alhambra Rd. Za prevoz je preskrbela ambulanca Mrs. Mary A. Svetek. Želimo ji skorajšnjo popolno okrevanje!
Aretiran, ker je pomagal prijatelju, da se je ustrelil
NEW YORK, 30. marca—Po-, licija je danes aretirala nekega Fredericka Berwicka, starega 60 let, ker je iz usmiljenja posodil nekemu svojemu prijatelju revolver, da se je ustrelil.
Berwick je izjavil, da mu ni žal, ker je staremu prijatelju Josephu Ziakovskemu, staremu 65 let, pomagal pri samomoru, kajti Ziakovski je bil neozdravljivo bolan—imel je raka.
"Bil je moj najboljši prijatelj. Nisem ga mogel gledati, ko je tako trpel. Mislim, da je to bilo edino človeško," je rekel Berwick.
Z Benvickovim priznanjem je bila pojasnjena skrivnost smrti Ziakovskega, katerega so našli v ponedeljek mrtvega in sprva mislili, da je umrl naravne smrti. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je imel rano na sencih. Toda re volverja ni bilo nikjer.
Berwick je bil zaslišan, ker so sosedje izjavili, da je bil zadnji, ki je videl Ziakovskega. Na tem zasliševanju je Berwick izjavil, da sta z Ziakovskim bila prijatelja še iz detinstva in sicer v Minsku, Rusiji. Pred štirimi leti sta se zopet našla in obnovila staro prijateljstvo. Pred enim letom je Ziakovski dobil raka. Ker ni mogel delati, je živel od podpore, toda bolezen se mu je stalno slabšala. Zadnje čase ni mogel sploh jesti in je bil težak le 96 funtov.
"Stalno je trpel in me prosil, naj mu pomagam," je nadaljeval Berwick. "Preteklo soboto sem mu posodil revolver, ko pa sem se vrnil v nedeljo, je bil že mrtev."
Berwick je izjavil, da je iz rok mrtvega prijatelja vzel revolver, ker ni hotel biti vmešan v to tragedijo.
Policija je izjavila, da je pomoč pri samomoru ena oblika umora. Berwick bo postavljen na zatožno klop.
ŠE ENA MLADA MATI
WASHINGTON, 30. marca — Iz Gallinger bolnišnice so danes naznanili,"" da je neka 11 let stara deklica rodila tri funte in 15 un-čov težko dete moškega spola.
Kriminalni napad na dve deklici na West Side-u
Policija je danes aretirala tri moške, ki so baje v ponedeljek kriminalno napadli dve mladenki, eno staro 16 let drugo pa 13. Policija pa še vedno išče tri osebe, ki so pri napadu sodelovale.
Mladenki sta izjavili, da sta bili napadeni v nekem avtu na W. 73 St., kamor sta bili odpeljani, ko jima je neki moški ponudil vožnjo do doma.
Zemljiški davki
Zemljiški davki za prvo polo vico minulega leta morajo biti plačani do 4. aprila. Kdor plača po omenjenemu datumu bo mo ral plačati dodatno kazen.
Wallace napadel prepoved potovanja mirovnim delegatom
NEW YORK, 130. marca. — Henry Wallace jje danes ostro napadel akcijo državnega oddelka, ki je prepov^al skupini delegatov iz evropskih držav na Kulturni in znanstveni konferenci za mir potovanje po Zedi-njenih državah, delegati vzhod-n e Evrope s e ^pripravljajo na odhod. Državni oddelek jih je obvestil, da so dbbili vize le za konferenco in da upa, da bpdo v "razumni dobi" kapustili deželo.
Prvi shod za mir se je vršil v Newarku , N. J/ v navzočnosti več kot 3,000 osdb. Prisotni pa so bili trpko razočarani, ker ni prišel sovjetski skadatelj Dimitrij šoštakovič, za katerega je bila naznanjeno, Дд, bo imel koncert.
Sovjetski delegkti so odpotovali v Washington na konferenco z uradniki sovjetske ambasade. Poljski delegati bodo baje odpotovali 8. aprila, češkoslovaški pa prihodnji torek.
Ameriška organizacija "The National Council of Arts, Sciences and Professions", ki je imela pokroviteljstvo nad mirov no konferenco, je naznanila, da se bodo shodi v trinajstih mestih vršili neglede na to, če bodo delegatje vzhodne Evrope prisostvovali ali pa ne.
V svoji ostri kritiki akcije državnega oddelka je Wallace med ostalim rekel;
"Zakaj se vle^^^^i^ji teh .ljudi? Zakaj se vlada boji ljudi, ki prihajajo z mirovno misijo in razumevanjem, dočim pazdrav-Ija z dobrodošlico samo tiste zunanje posetnike, ki kot Mr. Churchill podpirajo vojno goječi Severno-atlantski pakt?"
Tudi vpokojeni protestantov-ski škof iz Utaha Rev. William Arthur Moulton je kritiziral sklep državnega oddelka in z brzojavko zahteval od državnega tajnika Deana Achesona, naj dovoli delegatom vzhodne Evrope, da bi prisostvovali shodom po Ameriki, kot je to bilo v načrtu. Rev. Moulton je posebno zavrgel trditve državnega oddelka, da so vize bile odobrene delegatom le za mirovni shod v New Yorku. Opozoril je, da je delegatom bilo rečeno, da se lahko udeležujejo katerih koli shodov, doklet so
njihove Vize veljavne.
* »
Wallace bo šel na govorniško turo
SOUTH SALEM, N. Y., 30. marca. — Henry Wallace je da nes naznanil, da se bo 27. aprila s tremi člani parlamenta iz Ev-, rope podal na govorniško turo po Zedinjenih državah.
Wallacea bodo na turi spremljali delavski član angleškega parlamenta H. Lester Hutchinson, francoski poslanec Pierre Čot in italijanski socijalistični senator Michele Giua.
Wallace je izjavil:
"Povabil sem te Evropejce, da pomagajo najti odgovor na najbolj važno sodobno vprašanje: Kako lahko združimo vedno bolj širok prepad med vzhodom in zapadom in kako lahko najdemo prijateljsko rešitev, ki bi bila pravična za obe strani."
Jugoslovanska vlada zanikala vesti o nemirih; pravi, do so izmišljene
V Italiji bodo organizirali mirovno fronto
RIM, 29. marca — Centralni odbor italijanske komunistične stranke je danes sklenil, da bo poživel borbo proti Severno-at-lantski vojaški zvezi z organiziranjem italijanske "Fronte miru."
S to fronto nameravajo komunisti ojačiti sodelovanje s socialisti in skupaj z njimi združiti italijansko ljudstvo, ki se že itak zoperštavlja vojni.
Komunistični voditelj Palmi-ro Togliatti je napovedal Fronto miru že s svojim govorom v parlamentu pred dvema tednoma. Centralnemu odboru pa je priporočil takojšnjo ustanovitev te fronte danes. Togliatti je očitno prepričan, da je za italijansko ljudstvo najbolj priljubljena stvar miru in da bo borba za mir ojačila komunistično stranko tudi z novimi člani.
Zapadni komentatorji smatrajo, da je s stališča italijanskega ljudstva vprašanje miru eno najvažnejših. Ustanovitev Fronte miru pa smatrajo za obnovo Ljudske fronte, v kateri so združeno nastopili italijanski socialisti in komunisti .Vsi sociali-^ sti sicer niso za sodelovanje s komunisti, ker smatrajo, da bi ne smeli preveč tesno sodelovati s komunisti. Levičarski socialisti, ki tvorijo večino, pa že itak sodelujejo s komunisti na osnovi sporazuma o enotni akciji.
Togliattija je ohrabrilo stališče nekaterih ne-komunističnih in neodvisnih senatorjev, ki sb glasovali proti Atlantski zvezi ali pa sploh niso glasovali. Na splošno se smatra, da bodo Fronto miru podprle številne organizacije kot Splošna konfederacija dela,\ Zveza italijanskih žena, Mladinska fronta in Veterani ruske kampanje.
cije L'Humanite in Ce Soir, glasilo komunistične stranke Madžarske Szabat Nep in drugi.
"Tanjug je pooblaščen, da kategorično zanika te izmišljotine, ki se jih premišljeno širi v okviru kampanje laži in obrekovanja proti Jugoslaviji."
CIRKUS
Cirkus pride v nedeljo, 3. aprila ob 3:30 uri popoldne v Slov. del. dom na Waterloo Road.
Medvedi — levi — sloni — divji mož Bornija, najboljši akrobatje. Pridite pogledat.
Prispevki za zdravila
V	našem uradu smo prejeli za zdravila za staro domovino prispevke od sledečih: Mr. Frank in Joseph Delost, 757 E. 212 St., sta poslala $10 v spomin pokojnega Frank Strle iz Strabane, Pa.; družina Lunka iz 15413 Luknow Ave. je prispevala $5 v Spomin pokojne Mrs. Josephine Močnik; $5 pa je prispeval tudi Mr. Frank Verbič iz 22010 Ivan Ave. Vsem najlepša hvala!
Na operaciji
V	St. Alexis bolnišnici se nahaja Mrs. Anna Hrovat, soproga Franka Hrovat iz 922 E. 70 St. V torek se je morala podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Prijateljice jo lahko obiščejo med 1. in 2. pop. ter 7. in 8. zvečer. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Zopet doma
Iz Doctor's bolnišnice se je vrnil na svoj dom po prestani operaciji Mr. John Brgoč iz 10318 Reno Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo.
Žiberna nastopi na odru
Poznani godbenik na harmonike Frank Zibema bo nocoj ob osmih nastopil na odru Ezella gledališča, kjer bo zaigral na svojo harmoniko.
BEOGRAD, 29. marca—Jugoslovanska vlada je danes objavila izjavo, s katero je zanikala vse govorice, ki se jih širi v inozemstvu, čes da je v Jugoslaviji prišlo do notranjih težav, nemirov, revolt, poskusov umora maršala Tita, mobilizacije, armadnih čistkah in tajnih pogajanj s predstavniki zapadnih sil.
V vladni izjavi, katero je raz-pečala uradna agencija Tanjug,
so omenjene vse vesti objavljene v italijanskem, francoskem, angleškem in ameriškem tisku in oddane potom raznih radio postaj.
Izjava jugoslovanske vlade se glasi:
"Nedavno so najbolj reakcionarni italijanski in tržaški časopisi, agencije in radio postaje,
kot Italijanski časopisi Tempo,
Quotidiano, Momento Sera, Gi-ornale d'ltalia in agencija Astra,
radio Rim in tržaški časopisi L'Ultissime, Messagero Venet-to, Giornale di Trieste, La Voce Libera itd. sistematično širili neumne izmišljotine glede naraščajoče napetosti v Jugoslaviji,
sabotaži, nemirih in revoltah 'proti Titovih partizanov,' borbah na jugoslovanskih mejah,
poskusih, da se umori maršala Tita, mobilizacije štirih letnikov, mobilizacije zdravnikov v Sloveniji, manevrih jugoslovanskih čet na istrskih utrdbah na jugoslo^aqskih	Svo-
bodnega tržaškega ozemlja, čistilnih akcijah proti oboroženim bandam, masnih odpuščanj 'pro-ti-Titovih elementov' v jugoslovanski armadi in o sestanku Tita ali pa Rankovića s predstavniki zapadnih sil na otoku Brioni.
"Te izmišljotine so širile ali pa širijo francoske, angleške,
ameriške in ostale časnikarske agencije, časopisi in radio postaje kot agencija France Press,
The United Press, Reuter, The Associated Press, The Daily Mail, The Sunday Express, Le Monde, Liberation, France Soir,
L'Epoque, L'Aurore, France Libre, radio Paris, radio postaje na Dunaju, v Atenah in seveda organ Vidalijeve frakcije komunistične stranke v Trstu Lavo-ratore kot glasilo ItalijfLnske komunistične stranke Unita, glasila komunistične stranke Franci-
Armadna revolta v Siriji odpravila civilno vlado
DAMASK, 30. marca. — V prekonočni revolti je sirijska armada prevzela oblast v prestolnici in aretirala ministrskega predsednika ter' vse ostale člane vlade.
Poveljnik sirijske armade brigadir Hosny el Zaim je izjavil, da je bil nekrvavi vojaški puč ukazan, ker se je v parlamentu in izven njega napadalo armado. Armadni uradniki so izjavili, da v puču ni bila prelita niti ena kaplja krvi.
Zaim je" rekel, da je revolta popolnoma*	ne bo
imela mednarodnih posledic. Na osnovi te izjave se smatra, da bo nova vlada verjetno nadaljevala mirovna pogajanja z Izraelom. Včeraj so na otok Rhodes odpotovali predstavniki Zkiruženih narodov, ki bodo pripravili konferenco.
Ameriški ambasador v Damasku pa je medtem sporočil, da so bili aretirani predsednik Sirije Skuhri el Kuwatly, ministrski predsednik Khaled Bey Azem in ostali ministri.
Lani v decembru je v Siriji po resnih nemirih bila strmo-glavljena vlada premier ja Jamil Mardana Веуа in sicer v zvezi z vojno v Palestini. Vsled cenzure vesti je ljudstvo verjelo, da so sirijske čete v Palestini zmagoslavne in je bilo zelo razkačeno, ko se je zvedelo, da so prav za prav tepene.
Jugoslavija obtožik Bolgarijo, da krši mejni sporazum iz leta 1946
deni in tepeni, da jih je oblila kri. Prisilili so jih, da so se peš
BEOGRAD, 30. marca—Vlada maršala Tita je danes, obtožila Bolgarijo, da na meji neti opetovane in brutalne napade na jugoslovanske graničarje.
Jugoslovanska vlada je obvestila Bolgarijo, da je suspendirala mejni sporazum z Bolgarijo, ker je bolgarska vlada prezrla proteste.
Po mejnem sporazumu so gra-ničarji obeh dežel spremljali vlake preko meje. V svojem uradnem naznanilu pravi jugoslovanska vlada, da je že od 16. januarja pošiljala proteste radi "najbolj brutalnih kršitev mejnega prometa," ki so v nasprotju s civiliziranim obnašanjem med deželami.
Da bi dale priliko bolgarski vladi, da spremeni svoje stališče, so jugoslovanske oblasti prepovedale svojim graničar-jem, da, prestopajo mejo med 26. in 29. marcem.
"Toda 29. marca, ko so naši graničarji ponovno spremili neki vlak v Bolgarijo, so bili napa-
vrnili na mejo oddaljeno 15 milj in sicer pod oboroženim spremstvom," pravi vladna izjava.
"Radi tega novega napada, ki se je zgodil kljub mnogim opozorilom s strani naše vlade, jugoslovanski graničarji ne bodo več spremljali vlake čez meje, dočim se bolgarskim graničar-jem ne bo dovolilo pristop na jugoslovansko ozemlje po 30, marcu."
Naznanilo je bilo objavljeno istočasno z apelom na Sovjetsko zvezo, da se prekliče bojkoti-ranje maršala Tita s strani Ko-minforme ali pa riskira sabotažo 'mednarodne demokratične mirovne fronte." Apel je objavila Borba, uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke.
Borba je opozorila Sovjetsko zvezo, da je vedno bolj sovražno stališče Kominforme napram maršalu Titu le začetek "tragičnih posledic za Sovjetsko zvezo in svetovni mir."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznaSalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________
For Three Months—(Za tri mesece)______________________
31. marca, 1949.
..$8.50 - 5.00 .. 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŽIVAHNOST PROPAGANDE ZA FRANCA
Poudarjanje važnosti fašistične Španije pri obrambi "zapadnih demokracij" in "krščanske civilizacije" pred "komunistično nevarnostjo" je že tako običajno, da to ne vzbuja več prav nobene senzacije. Kampanja v prid fašističnemu diktatorju Francu pa je vedno bolj živa, ko se bliža Generalna skupščina Združenih narodov ali pa ko zapadne sile kujejo kakšno novo zvezo proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam vzhodne Evrope.
Simpatičarji fašističnih diktatur v naši deželi in inozemstvu so se začeli gibati, ko se je snoval Marshallov načrt. Še danes se jim zdi, da je bila storjena velika krivica, ker Fr^icov režim ni bil deležen ameriške pomoči "za obnovo zapadne Evrope." Še bolj pa zamerijo, ker se ne vpošteva Španije pri kovanju Severno-atlantske vojaške zveze. Saj je vendar Franco vodil borbo proti "komunistični nevarnosti" (skupaj s Hitlerjem in Mussolinijem!) še takrat, ko so zapadne sile bile zaveznice Sovjetske zveze! Pravilno argumentirajo; če je monarho-fašistični režim v Grčiji deležen ameriške pomoči, če to pomoč prejemajo turški vojaški diktatorji in kitajski reakcionarji ter vojaški lordi, čemu bi te pomoči ne smela biti deležna fašistična Španija? Saj nas vendar vse skupaj ogroža "komunistična nevarnost!"
Zdaj celo uradni predstavniki zapadnih sil priznavajo, da je bila resolucija sprejeta na Generalni skupščini Združenih narodov leta 1946 velika zabloda. S to resolucijo se je obsodilo fašista Franca in obljubilo, da se bo pod-vzelo proti njemu nadaljne ukrepe, če ga diplomatični bojkot ne bo spravil z oblasti. Zapadne sile so ne samo popolnoma prezrle to resolucijo, pač pa so začele jačati Francov režim v Španiji s celo vrsto obnov trgovinskih zvez. Francija je odprla svoje meje, Anglija je začela kupčevati s Španijo, Zedinjene države pa so odobrile Francu "privatna" posojila in začele graditi letališča v Španiji. Obenem pa so se začela vojaška posvetovanja med španskimi častniki in zapadnimi vojaškimi predstavniki. Skupina ameriških častnikov je bila v gostih v Španiji. Druga skupina kongresnikov je "proučevala" položaj v Španiji. Ameriški ambasador v Vatikanu Myron Taylor, ki često potuje med Vatikanom in Washingtonom, se vedno ob priliki teh potovanj ustavi v Madridu. Kardinal Spellman je nedavno moralno spodbudil generalisima Franca, "najbolj priljubljenega sina katoliške cerkve," (kot ga je to imenoval sv. Oče), naj še nekaj časa vztraja, saj vse kaže, da bo popolnoma rehabilitiran in vključen med najbolj vnete branilce "zapadne demokracije" in "Jcrščanske civilizacije."
Pred četrtim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo v aprilu v New Yorku, zopet čitamo o fašistični Španiji. Za ene je to problem "vojaške strategije," za druge jačanje "zapadnega bloka," za tretje pa odkrito priznanje, da je najboljši način "borbe proti komunizmu," da se spodbuja fašistične diktature povsod na svetu in ne samo v Španiji.
V "New York Timesu" z dne 27. marca t. 1. je bilo priobčeno poročilo o pogovorih, ki jih je imel predsednik "Citizens Committee for United Nations Reform, Inc." Ely Culbertson s španskim zunanjim ministrom Alberto Martinom Artajom. Ni dvoma, da si Mr. Culbertson "reformo" organizacije Združenih narodov zamišlja na ta način, da bi se iz organizacije izobčilo Sovjetsko zvezo, vrzel pa zamašilo s sprejetjem fašistične Španije.
Mr. Culberston je seveda bil v Španiji. Peroči vprašanji pri teh pogovorih sta bili; sprejetje Španije v organizacijo Z.N. in priključitev Španije k Severno-atlantski vojaški zvezi.
{Vprašanja je Mr. Culbertson zastavil, v takšni obliki, da ni nobenega dvoma, da je z njimi hotel podati argumente, ki govorijo v prid fašistični Španiji.
Španski zunanji minister je v glavnem poudaril sledeče:
Da je ekonomski položaj Španije težak, da pa jo radi bogatih naravnih virov čaka sijajna bodočnost. V Španiji vlada red in mir (z na sto tisočev republikancev v ječah in koncentracijskih taboriščih ter s čestiijii streljanji anti-fašističnih borcev!) V Špianiji ni''"zločeste mrzlice, ki periodično prihaja v komunističnih valih stavk in nemirov v ostalih državah Evrope." Španija mora vzdrževati veliko armado proti "obsežni grožnji komunistične moskovske dr-
UREDNIKOVA POSTA
TO IN ONO
J. M. Steblaj
V nedeljo 3. aprila bo podal Mladinski zbor svoj pomladanski koncert pod vodstvom poznane pevke Miss Florence Une-tich.
Na programu so lepe pesmi, katere bodo podali otroci v due-tih, kvartetu in v zboru. Zopet bo donela naša pesem iz grl tu rojene, mladine. Dolžnost staršev je, da ne samo, da pridejo na koncert, ampak da vstopnice razprodajo med prijatelji in sorodniki. Vsak otrok ima priliko, da proda vsaj 10 vstopnic. Oče in mati, stari oče in mati, strici in tete, pa je prilika, da se pio-da 10 vstopnic. Torej, kar obrnite se, pa bo uspeh zagotovljen.
Drugi del programa bo vseboval igro "Sirota". V igro bo vpleten cirkus, ki pride slučajno baš takrat skozi vas. Videli boste slone, leve, medvede in drugo zverjad. Posebnost bo rajska ptica, ki bo znesla pred vašimi očmi zlata jajca. Dalje boste videli divjega moža iz Bornija. Medved Marko bo pa plesal za zabavo in kratek čas.
Vodstvo cirkusa ima v rokah Johnny Pavli, ki bo tudi vodja cirkuškega orkestra. Bo nekaj posebnega in to prav gotovo. Pridite!
Slarišem otrok
Mladinski pevski zbor obstoja že mnogo let in otroci se menjajo. Odrastejo in pridejo zopet mali, ki so začetniki in so težkoče z njimi. Le prehitro odrastejo; čim se nekoliko ugladi-jo so preveliki in zapuste zbor. Seveda, največja težave je z jezikom, ki ga otroci malo ali nič ne razumejo. Je to umevno, ker to so večina otroci tu rojenih staršev. Ce pomislimo, da celo mi, ki smo prišli iz Evrope raje "vokamo" mesto hodimo, "to kamo" mesto govorimo, "denca-mo", "lefamo", "rejzamo" otroke, "pulamo" in "pušamo", je kar čudo, da je mogoče kaj napraviti iz tu rojenih otrok.
Vodstvo zbora je skozi vsa ta leta isto. Mr. John Terlep in njegova boljša polovica, Mrs. Pavli, Mr. in Mrs. Vidrich, Mr. in Mrs. Artel, Mrs. Romeh, Mrs. Menart, Mrs. Milnar, Mrs. Skerl, Mr. in Mrs. Tomsic in Mr. in Mrs. Jack Tomsich ter Mr. Pike in Mr. Barton.
Potreba je, da pridejo tudi starši otrok, ki sedaj pohajajo, da pomagajo upravljati "notranje" zadeve. Je "laci vork" za vse! Pa pridite na vaje pomagat "hendlat" otroke. "Big žab tu"!
JUGOSLOVANSKI URADNIK PODAL OSTAVKO
HAGA, 29. marca—Svetovalec jugoslovanske ambasade v Hagi Sreten Stojaković je danes radi osebnih razlogov podal ostavkov in izjavil, da se ne bo vrnil v Jugoslavijo.
Koncert Mladinskega zbora
V	nedeljo 3. aprila ob 3.30 uri popoldne bo priredil Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. svoj običajni sezonski koncert z igrico enodejanko "Sirota." Dosedaj je bila vsalta taka prireditev zbora v zadovoljstvo in užitek občinstvu, tako upamo in vemo, da bo tudi v nedeljo 3. aprila, ker zbor ima skrbno pevovodinjo Miss Florenc Une-tič, kateri je petje v resnici pri srcu.
Učitelja dramatike in komedije pa vsi poznate; to je Mr. Steblaj. V naši metropoli in med našim narodom imamo tudi marljivo pianistinjo Elenor Pauli, ki pripada k Mladinskemu zboru že več kakor 10 let. Ne bom dalje opisovala osebe in delo pri Mladinskem zboru, omeniti hočem, da bomo imeli tudi 15 tamburašev od društva "Sla-vulj." Prišli bodo gostovat k nam in pokazat, kaj znajo. To bo za nameček. Torej, kakor vidite, bo program bogat in vreden vstopnine 75 centov.
Po programu bo ples. V zgornji dvorani Doma bo igrala Vadnalova orkestra in v spodnji Mladinska godba. Imeli bomo tudi dobro večerjo, da vam ne bo treba iti domov takoj po programu.
V	nadaljnih vrsticah hočem omeniti to le: Mladinski pevski zbor obstoja že blizu 15 let. V ti dobi je podal dosti lepih igric in pel nešteto venčkov narodnih pesmic. Pri zboru se otroci učijo lepega petja, obnašanja in izgovarjanja besed v pravem tonu. Dosti be se dalo napisati, kakšne koristi je to za otroke same in za slovenski narod. Dosedaj je imel zWr po dve prireditvi na leto in s temi prireditvami in dohodki je odbor skrbel, da ni postal breme nobeni organizaciji, publiki ali staršem, ker pri temu zboru ni nobene mesečni-ne ali pristopnine.
Torej ti dve prireditvi krijejo stroške za najemnino zborovanja odbora, pianistinjo, pevovodinjo, učitelja; seveda ti trije nimajo velikih plač, ampak vsaka reč malo nanese. Treba je tudi note, papir, igrice, oglaševanje, najemnino za kostume, malo plačo odboru itd. Potem pridejo sladkorčki, katere damo otrokom pri vajah, da jih od časa do časa malo razveselimo. Vsako'poletje imamo izlete v naravo, božičnico in Miklavža, Valentine party itd. Seveda, to vse gre iz blagajne Mladinskega pevskega zbora in tudi darujemo po svojih skrontnih močeh.' Pred kratkim je zbor podaril $50 za zdravila* Ob času nabiranja za otroško bolnico v stari domovini je daroval $300. Od časa do časa vzamemo vstopnice drugih dramskih ali podpornih organizacij.
Naša mladina je popolnoma na svobodomiselni podlagi, kadar je povabljena za peti, tudi z veseljem gre, pa naj bo kakšen
jubilej ali za dobro stvar. Nikoli ni bilo vabilo ali prošnja pregreta.
Cenjeni bralci teh vrstic! Ta mali obris dela naše mladine na Waterloo Rd. sem pripravila samo radi tega, da boste sami sodili ali je koristen ali ne ter vreden vaše podpore. Naj bo vaš odgovor, da se gotovo udeležite te prireditve v nedeljo 3. aprila ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za odbor:
Mary Vidrich.
Narodne skupine naj sodelujejo
Mr. Andrica od Cleveland Pressa je sklical trikrat sestanke zastopnikov narodnostnih skupin k posvetovanju, kako prirediti sprejem deelgacije "UNESCO," ki dospe te dni v Cleveland, ki je sicer znano kot najbolj kozmopolitično mesto v Ameriki.
Na sestankih se je sklenilo, da vsaka skupina priredi tudi razstavo, kar bi gotovo zanima-
lo goste in delegate kulturnih skupin.
Tudi Slovenci bomo imeli nekaj take izložbe. Ker pa so v zvezi s tem tudi stroški, bo prišlo tudi nekaj stroškov na vsako narodnostno skupino, kar pa ne bo tako obtežilno. Vsaka skupina naj bi prispevala okrog $35. Nekaj se jih je že odzvalo po $2, druge bomo še vprašali za toliko. S tem bo tudi naša slovenska narodnost všteta. Naj nikdo ne zamudi v petek in v soboto videti to izložbo in več kot to, naj bi srečali goste iz raznih delov sveta.
Mesto Cleveland hoče goste osvedočiti tudi o širnem kulturnem delu narodnostnih skupin potom kulturnih vrtov, kjer bodo 'prikazane zbrane premične sFike v barvah iz naših živahnih skupin, posnete v sijajnih kostumih. Kar imajo narodnostne skupine v Clevelandu, tega nimajo nikjer drugod na svetu. Posetite to redko pa zgodovinsko praznovanje.
Anton Grdina, blagajnik Lige kulturnih vrtov.
Ameriško blago na tržaškem trgu
Trgovinski odnosi med Trstom in ZDA so, kakor je znano, pod vplivom gospodarske politike, ki jo izvajajo anglo-ame-riška zasebna oblastva po načrtu ERP. Ti odnosi slonijo večinoma na umetno ustvarjenih tržnih pogojih in napačno bi bilo presojati današnjo trgovinsko povezavo med ZDA in Trstom z vidika normalnih prilik. Gre pač za izredno obdobje, ki ga bo moralo tržaško gospodarstvo prej ali slej preživeti, ko bodo za to dani naravni pogoji.
Blagovni promet med Trstom in ZDA presega pri uvozu po vrednosti blaga vse druge uvoznike, medtem ko predstavlja izvoz v primeri z drugimi državami skoraj nepomembne količine.
Mesečno povprečje dovoza blaga iz ZDA se je ustalilo v zadnjem času pri okrog 300 milijonih lir, medtem, ko znaša pri izvozu le nekaj nad 5 milijonov lir.
Tako je v prvih desetih mesecih lanskega leta (edino za to obdobje razpolagamo s popolnejšimi uradnimi statistikami) znašala vrednost uvoza iz ZDA v Trst 2,526 milijonov, izvoz pa nekaj nad 50 milijonov lir.
Veliki del uvoza se nanaša predvsem na premog (1,387 mil. lir) ter na žitarice (554 mil. lir); sledijo po vrednosti uvoza maščobe in razna živila. Ni potrebno poudarjati, da predstavlja velik del teh postavk neobičajen trgovinski promet, ki bo odpadel, čim se bodo evropske tržne prilike normalizirale. Sicer se tudi za te predmete splošne potrošnje ZDA skušajo utreti pot za nadaljno ekspanzijo na zunanjih tržiščih.
Manj znana, a značilna stran trgovinskih odnosov med anglo-ameriškim področjem in ZDA, je postopno uveljavljanje mnogih ameriških izdelkov, ki ne spadajo med predmete široke potrošnje in ki se poleg tega lahko v veliki meri nabavljajo
na mnogo bližjih tržiščih. Zelo verjetno je, da so si Američani v tem pogledu začrtali posebne smernice, ki bodo spretno izrabljale trenutno ameriško gospodarsko premoč na nekaterih svetovnih tržiščih za uveljavljen je njihovih proizvodov zlasti na področjih, kamor doslej ti proizvodi iz raznih razlogov niso prodrli.
Če si bliže ogledamo dotok ameriškega blaga na naše področje, opazimo med drugim, da se polagoma množi število uvoženih predmetov. Poleg uvoznih postavk, ki smo jih že omenili, je n. pr. važen dotok mlečnih konserviranih proizvodov (lir 79 milijonov v prvih desetih mesecih 1948), ng,dalje mesnih proizvodov, umetnih juh itd. (za nad 19 milijonov lir v istem obdobju).
Poplava ameriškega konser-viranega blaga utegne vplivati na same prehrambene običaje med tukajšnjim prebivalstvom. Jasno je sicer, da ne bodo mogli mnogi anieriški konservirani proizvodi konkurirate s svežimi
živilimi, ko nastopijo normalne razmere glede tržnih cen in na-bavljalnih virov. Vendar se že zdaj opaža, da so mnogi anie* riški proizvodi, ki se prodajajo na prostem trgu, pridobili že mnogo odjemalcev. Naj omenimo le razne umetne juhe, ki precej ostroi konkurirajo svežemu mesu. Sorazmerno nizka cena teh izdelkov, njihova prak-
Med manjšimi postavkami j® tična uporaba, prihranek na času in gorivu, vse to so činitelji, ki bodo tudi v bodoče omogočali ameriški živilski industriji tržne uspehe.
Sorazmerno zelo visoko postavko predstavlja uvoz ameriških zdravil in lekarniških proizvodov; v prvih desetih mesecih 1948 61,5 milijona lir. Na teta polju konkurirajo ZDA z dobro razvito industrijo v Italiji in ^ Švici. Sploh je pri zdravilih dišavah dosegla ameriška industrija značilne uspehe na svetovnem trgu.
Prav tako je pomemben uvoz na sto raznih kemičnih proizvodov, barvil itd., ki ni sicer Š® dosegel znatnega obsega (8 Toi' lijonov lir v navedenem obdobju), vendar se tukajšnji in bliZ' nji proizvajalci že boje konkurenčne borbe z ameriško kemično industrijo.
Američani so pač izkoristil' odsotnost evropskih držav, zlasti Nemčije in Francije.
značilen uvoz nekaterili" predmetov, ki spadajo med predmete luksuzne potrošnje, a so praV zaradi tega zelo donosni. TaKo so v omenjenem obdobju izvozili iz ZDA na tržaško področje za 5.3 milijona kož in kožuhov-V zadnjem času so se pojavil' na tukajšnjem tržišču tudi številni lepotilni preparati, dišave, mila, itd. (nad 3 milijone lir ^ prvih desetih mesecih 1948)-Tako se je pričelo novo poglavje v konkurenčni borbi za pridobivanje zlasti ženskega okusa i'' osvajanje tržišč na katerih s® doslej prevladovali italijanski francoski izdelki.
Nadaljni razvoj tržnih odnosov med Trstom in ZDA bo breZ dvoma odkril še jasnejše tendence ameriškega trgovinskega udejstvovanja, ki je prikrito za zastorom številnih gospodarskih dogovorov v okviru ERP.
"Gospodars^
Oddelek za gospodarska vprašanja pri OZN je sestavil poro čilo o stanju svetovnega gospodarstva, ki ga bo predložil gospodarskemu in socialnemu od boru. Poročilo je precej optimistično glede gospodarskega razvoja v letu 1949. V preteklem letu je število zaposlenih po svetu ostalo z malimi izjemami na stari višini. Inflacijski pritisk splošno ni ponehal. Čeprav so cene in plače še vedno skakale proti koncu preteklega leta, se v tem času vendar opažajo znaki deflacije, in to prvič po drugi svetovni vojni.
V teku leta 1949 se bo ublažil inflacijski pritisk, ki še vedno traja, in sicer zaradi tega, ker je bila lanska letina splošno _ „ zelo dobra in ker je živil dovolj celo pod konkurenčnimi pogoji na zalogi. Gotovo je, da se infla-
Zboljšanje svetovnega gospodarstva
cija v teku letošnjega leta ne bo povečala in da se bo v nekate-
žave (proti kateri so se fašistične legije Španije borile pri Moskvi in Leningradu!). Španija je pripravljena, da se zo-perstavi napredovanju Moskve. Naravno je, da Španija hoče sodelovati tudi z Zedinjenimi državami, katere smatra za "naravno prijateljico."
Fašistični minister je pojasnil, da bi sami Američani morali vedeti, da priprave proti "agresorju stanejo denar, dosti denarja." Izrazil je razočaranje, ker Španija ne sodeluje pri organizaciji Združenih narodov, čeprav je najbolj "miroljubna država na svetu." Pritožil se je proti pravici veta, ki jo ima Sovjetska zveza, da bi preprečila sprejem v članstvo tistih držav, ki so v vojni bile na strani Hitlerjeve Nemčije in Mussolini j eve Italije. Med njimi je seveda ostala le še Francova Španija.
Kar se tiče fašističnega režima, je Ar ta j o zagotovil, da je to notranja zadeva Španije. Najvažnejše pa ni vprašanje fašizma v Španiji, pač pa vprašanje "obrambe zapadne hemisfere." Fašistična Španija in demokratične Zedinjene države morajo skupaj korakati v prijateljstvu, kajti obe spadata v zapadno poloblo."
Značilna je izjava španskega zunanjega ministra glede Atlantske zveze:
"Španija bi lahko bila v veliko, takojšnjo in možno odločujočo pomoč kot članica Severno-atlantske zveze. Toda samo, če bomo sprejeti v duhu resnega in enakopravnega prijateljstva, katerega nudimo vsem miroljubnim in bogaboječim deželam. Španija je ena glavnih sil na krščanskem zapadu."
Pri koncu je Artajo zagotovil, da bi Španija lahko prispevala svoje naravne vire, svoje dobro izvežbane vojne eterane, svoje strateske baze, ki bi zagotovili kontrolo Sredozemlja, odprla bi vrata ameriškim businessmenom itd. Vse to je v ameriškem tisku že bilo večkrat poudarjeno.
Jutri se pa bomo pomudili pri delu, ki se ga v imenu Vatikana vrši v Zedinjenih državah, da bi se notoričnega fašista Franca, katerega sta spravila na oblast Hitler in Mussolini, rehabilitiralo tudi v imenu "krščanske civilizacije."	____(Konec prihodnjič)
rih državah zmanjšala. Pop^' ščanje pritiska inflacije je treb» pripisati tudi povečani industrijski proizvodnji v teku preteki®' ga leta. Povečale so se tudi loge goriva. Povečanje storilnosti dela je tudi pripomoglo ^ splošnemu zboljšanju. Vendar so v poletnem času 1948 1. v nekaterih državah opazili, da je pr°'
izvodna sila dela padla izna
normale v tem letnem času. * teku leta 1948 je presegla mn®* žina proizvedenega blaga v i"^' dustrijskih podjetjih, na kmetih in v rudnikih za 1—10 izvodnje v letu 1947 in približno za 1—5 proizvodnje v letu 19^7-Industrijska proizvodnja je ^ prvih devetih mesecih lanskega leta znašala približno 152% Proizvodnje v letu 1937 in je bil^ za 11% večja kakor v teh i^e* secih 1947. Velik del povečale proizvidnje je treba pripisati P®' večanju v Sovjetski zvezi in ^ Evropi splošno, predvsem v opu-stošenih krajih Nemčije inflacijskega pritiska v Evropi, J® življenje v Aziji in Južni Ameriki še vedno zelo drago.
"Gospodarstvo'
NOVA PREDLOGA PROTI KOMUNISTOM
WASHINGTON, 30. marca.— Kongresnik Wayne Hays je danes predložil zakonsko predlog®' po kateri bi se prepovedalo raz-pečanje komunistične literature potom pošte.
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
гп
čitajt^
#
31. marca, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
NA "STREHI SVETA"
Na ogromnem prostoru 14,000 kvadratnih kilometrov, na mejah Afganistana in Kine se razprostira visoko gorovje Pamir. Eni pravijo, da izhaja ime "Pa-Biir" od perzijske besede. "Po-i-%or," kar pomeni "Vznožje smrti." Drugi sodijo, da ta naziv izvira iz besed "Pam-idunja," kar pomeni "Streha sveta."
Največji ledenik Kavkaza me-fi v dolžini 15.2 kilometra. Al-Pe nimajo ledenikov daljših od 29 kilometrov. Na severo-zapa-du Pamira pa se vleče ledenik Fedčenko 77 kilometrov daleč ter prehaja skupaj z Jazgudem-skim ledenikom v nepretrgani trak ledu, ki je dolg 115 kilometrov. Podnebje te gorske dežele je zelo različno. Padavin je ma-lOi zrak je suh kakor v večjih peščenih puščavah. V okolici jezera Kara-Kul v višini 3,954 metrov izroča ozračje le 27 milimetrov padavin na leto, kar ustre-^ puščavi Sahari.
Po dolinah Srednje Azije se poleti dvigne temperatura do 40 stopinj C; tu so postavljeni prvi Poizkushi stroji na sončno energijo. V gorah Pamira znaša poleti temperatura v višini 3 do 4 kilometrov 27 stop, toda pozimi ^&staja sibirski mraz in termo-ftieter kaže 40 stopinj pod ničlo.
Zapadne doline dežele so naseljene s Hadžiki, ki se bavijo s Poljedeljstvom. Na vzhodnih planotah živijo Kirgizi.
Pred 18 leti so prišli sovjetski raziskovalci v to surovo deželo. Predvsem so se zanimali za vod-4e množine rek in ležišč rud, ki Biso bila izkoriščena.
V letih 1928-1937 so sovjetski znanstveniki izpolnili zemljevid Pamira in ugotovili, da leži nje-Sova najvišja točka 7,495 metrov nad morjem. Leta 1946 je bil raziskan jugo-zapa,dni del gorske verige Pamira.
Sovjetski znanstveniki so osnovali biološko postajo in so pričeli proučevati lastnosti gorskih rastlin ter možnosti prenosa rastlin iz drugih krajev. Postaja ima kemični laboratorij, ki Je kmalu ■zabeležil svoje prvo ^nimivo odkritje.
Nekoč so v laboratorij prinesli Vzorce prvih rastlin, ki so jih poskušali gojiti na Pamiru. Rastline je bilo treba kemično preiskati in ugotoviti sestavo in količino snovi, ki jih vsebujejo.
Pregledali so sončne liste de-^^Ije, rženo klasje, visoke bilke Ječmena in so našli v njih normalne količine pepela, beljako-olja ter niso pri tem opa-nič zanimivega. Sedaj je bi-a na vrsti še ugotovitev slad-
°rja v rastlinah. Tedaj pa je aparat, ki določuje sladkor, označil ,da ima detelja, zrasla Pamiru, enako količino slad-^orja kot najboljša vrsta sladkorne pese.
Kemiki so večkrat ponovili poizkuse in so s presenečenjem Ugotovili, da je vsak grm dete-^је, ki je rastel na gorah Pami-Vseboval sladkor v količini petega dela svoje teže. še Več sladkorja so našli v pšenici in
rženih klasih. Toda ječmen je bil med prvimi. V njegovih suhih bilkah je bilo 42 delov sladkorja glede na celotno količino snovi.
To pomeni, da skoraj polovica snopa ječmenove slame sestavlja sladkor!
Slama in seno gorskih rastlin sta zelo redilna krma za živino. Znani italijanski potovalec Marco Polo je že v 13. stoletju pisal o travnikih Pamira, katere je videl na poti po Srednji Aziji v Kino; "Tu so najboljši travniki na svetu; najbolj mršava živina postaja tu 10-krat debelejša."
Gorski travniki Kavkaza in drugih dežel so bili znani vsemu svetu. Vendar niti Marco Polo niti drugi profesorji botaniki niso vedeli do zadnjega časa, za vse, kar je bilo vrst rastlin na poizkusnih poljih. Tiste, ki so prenesle nočni mraz, so ginevale. od neznosne dnevne vročine. Vsak dan so sotrudniki postaje ugotavljali vedno nove žrtve surovega podnebja Pamira.
Sovjetski botaniki so prišli do še enega zanimivega odkritja, ko so ugotovili, da so najbolj odporne proti mrazu rastline iz vročih krajev.
Kmalu je bila pojasnjena ta nenavadna uganka. Izkazalo se je, da suša in mraz učinkujeta na rastline skoraj enako. V celicah rastlin se zmanjšuje med sušo količina vode in rastlina gine. V času nočnega mraza se tvorijo v rastlinah mali ledeni kristali, ki rastejo na račun Vode, katero jemljejo rastlinskim celicam. Zato se mnoge južne rastline, ki dobro prenašajo sušo, tudi ne boje mraza. Njihova zaščita od suše in mraza je— sladkor.
Čim več sladkorja ima rastlina v celicah, tem manj vode uha-
ja iz celic med sušo in tem nižja temperatura je potrebna za ustvarjanje ledenih kristalov v bilkah rastlin. Ako bi se ti kristali pojavili, bi šel njihov razvoj počasi, zlasti v rastlinah, ki imajo veliko sladkorja.
V tem je vzrok, da je narava podelila veliko sladkorja detelji in ječmenu, ki rasteta na Pamiru.
Uspehi pamirske biološke postaje so znatno razširili področja rastlinskih kultur. Sedaj je postalo znano, da v gorskih predelih in severnih krajih lahko uspevajo tudi južne rastline, ako so dovolj odporne proti vročini.	(Tovariš)
Primorske vesti
o tem iri onem
V	Jamljah sta praznovala zlato poroko tov. Jože Radetič in njekova žena Jožefa Legiša. Tudi v bodoče vso srečo!
V	Trstu so umrli 64 letna Cvetka Zamperle, 87 letna Katarina Berlovac — Krajevič, 68 letna Ivanka Stare, 37 letna Di-mola Požar, 72 letna Ana Brus, 72 letna Karolina Farluga, 74 letni Anton Sudič, 20 letni Ivan Milkovič, 78 letna Marija Mis, 77 letna Josipina Bogateč, 85 letna Josipina Živec, 89 letna Ana Meden, 73 letna Frančiška Čok, vd. Uršič, 74 letna Marija Svete, vd. Maršič in 56 letna Marija Kapun.
Nova Gorica vstaja in narašča. Sredi polja so zrasli štirje stanovanjski bloki. Letos bodo zgradili še 13 takšnih stanovanjskih blokov, potem pa še bolnišnico ter poslopje za okrajno gimnazijo in okrajne urade.
V	Gorici so umrli 63 letna Francka Čopič, 70 letni trgovec Angel Briško, 84 letna Marija Beltram, 50 letni delavec Alojz Vidmar, 87 letni slaščičar Koz-ma Avgust, 54 letni delavec Go-Ija Andrej, 61 letni delavec
MOKE m
PAKETOV z živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s iem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 131/2%.
STANDA^ID PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBRO V OLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18ih ST.	NEW YORK П, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
Just Kozlin in 54 letna Marijana Lesjak.
V	Ižoli bo urejena najsodob-nejša bolnišnica v istrskem okrožju Svobodnega Tržaška ozemlja. Bolnišnica ima krasno lego ob morju.
V	Kopru je priredilo Slovensko prosvetno društvo "Oton Župančič" v okviru Prešernovih proslav predavanje o razvoju slovenske slikarske umetnosti v zvezi z razstavo, slovenskih slikarjev Svobodnega tržaškega ozemlja. Predaval je prof. Zor-ko Jelinčič.
Zasluženega partizana smo pokopali v Gorici, tov. Alojza Vidmarja. Podlegel je v bolnišnici pri Rdeči hiši. Kot partizan je bil hraber borec, vse svoje življenje se je boril za pravice goriškega delovnega ljudstva. Njegovo ime bomo ohranili v trajnem spominu.
' Vaščani iz Jamelj so izvolili iz svoje sredine zastopnike, ki so šli intervirat h goriškemu pre-fektu zaradi nujnih doslej zanemarjenih potreb, za katere niso imeU pri občini v Doberdo-
bu nobenega posluha in pa zaradi nujnega razpisa občinskih volitev. Gre za ureditev vprašanja razsvetljave, vodovoda, boljše poštne službe, šolske kuhinje ter popravilo nekaterih občinskih poti, ki so v slabem stanju.
V Štandrežu smo počastili spomin največjega slovenskega
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in ae izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. . vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
pesnika s posebno proslavo. Govornik iz Gorice je orisal Prešernovo življenje in delo. Domačini so zapeli uvodoma "Zdrav-Ijico". Mladinci so zborno recitirali Župančičevo "Mladini" ter Prešernovi "Vrba" in "Slovo od mladosti".
(SANS—Chicago)
AFL BO POSPEŠILA PREKLIC T-H ZAKONA
WASHINGTON, 29. marca — Voditelji AFL so za danes sklicali posebno konferenco, na kateri se bo razmotrivalo o pospešitvi preklica Taft-Hartleyevega zakona.
Za Veliko noč!
Imamo doma soljeno in prekajeno meso, kot: šunke, želodce, klobase, plečeta. Sprejemamo tudi naročila po pošli izven mesta. Mi garantiramo vse naše meso in ga dovažamo na dom.
V zalogi imamo tudi popolno zalogo svežega mesa in grocer i j o, vse najboljše kakovosti in po zmernih cenah.
HOLMES AVE. MARKET
1563S Holmes Ave.	U S139
(PREJ ASSEG MARKET)
IVE
Držite stroške oprave vašega fanta nizke s
Sanforized Double Knee
Supertuir dungarees
Dungarees z zipperjem
2
v merah 4, 6, 8, 10, 12 po 2.29. Narejene iz močnega, dolgo trajnega 8 unč modrega denim blaga, ki je ojačeno ob vseh šivih in krajih, kjer se hlače najbolj rabijo. Dva velika žepa zadaj in dva stranska žepa. Se hitro operejo in 1даа)ц zopet nosijo. Sedaj je Čas za "kupiti Supertuff Dungarees za vašega fantka.
.29
:

Sanforized Supertuff Dungarees
2 za starejše dečke
ZA STAREJŠE DEČKE—mere 26, 28, 30, 32, 34. Močno 8 unč modro denim blago izdelano v hlače za trpežno nošo. Supertuff Dungarees se hitro same izplačajo s tem, da prihranijo na trajnosti šolske in praznične oprave vašega dečka.
Poštna in telefonska naročila sprejeta—CHerry ЗООО THE MAY COMPANY , . , PRITLIČJE ONTARIO
BRANISLAV NUŠIČ;
IZBRANE ČRTICE
DVANAJSTO POGLAVJE IZ ROMANA "OBČINSKO DETE'
(Nadaljevanje)
Tako sta se pogovarjala, jaz Рз- sem napel ušesa, kajti, bra-tiče se nekega denarja, ki je ^ predalu in ki ga morda jaz 8-hko zbašem v svoj žep.
'Vstala sta in šla, jaz pa ta-od daleč za njima, da bi kam gresta. Sledim jima ju spremim do hiše, da bi vi-kje prebivata. Naslednji dan stopim še na postajo, da se pre-
pričam na lastne oči, da je gospod odpotoval. Ej, zdaj pa prič-nem po svoje in poizvedujem na vse strani, kar potrebujem.
"Nabavim si v ta namen neko staro brzojavko pa vzamem radirko in zbrišem naslov, nato sedem in napišem takšnole besedilo : 'Lenka Petrovič—Beograd. —Ko prejmeš to brzojavko, pa čeprav sredi noči, pošlji denar po brzojavni nakaznici. Mladen.'
"Nakanil sem bil takole: okrog polnoči stopim tja in potrkam na okno, kjer spi Lenka. Odprla bo okno pa ji izročim brzojavko. Še vsa zaspana ne bo opazila, da je zbrisano staro besedilo in napisano novo. Nato jo pop rasam, če ima kaj odgovoriti in da ji bom voljno storil uslugo, ker da sem od brzojava. Pa mi bo zaufiala in me povabila v hišo in ko bom notri, lahkotno opravim brez vsakršne sile in nasilja,—a brez denarja ne bom odšel. Ali pa me bo morda prosila, naj jo počakam, ker bo sama hotela na brzojavni urad in jo bo seveda strah stopiti takole okrog polnoči na ulico. Jaz jo pospremenim in potem bo moja reč, kako ji vzeti denar.
"Da bi se še bolj zavaroval, stopim pred večerom v brzojav-
ni urad in se zglasim tam kot sluga Mladena Petroviča, povem, da je gazda v Nišu, zato da me je gospa poslala vprašat, mar ni kakšne brzojavke za njo. Rad bi bil vedel, ali ni morda že prišla kakšna brzojavka, zato še pristavim raznašalcu: 'Pa če tudi prispe nocoj kaka brzojavka, nikar- ne budite gospe, jutri za-rana pridem sam po brzojavko.'
"Lej, takole sem vse uredil in pričakoval noči . •
Tu se je policaju Risti pripoved zataknila, a načelnik in Jo-va se nista niti zganila, komaj sta dihala in nestrpno pričakovala nadaljevanja, kaj vse se bo neki še zgodilo. Rista naroči kavo, otrese pepel s cigarete, malce zehne pa nadaljuje:
"Znoči še. Noč kakor naročena: nikjer zvezde, mrak gost
kakor testo, potegnil je veter, kakor da ga je kdo za plačilo naročil. Stopim v kavarno 'Pri oraču,' popijem prvo in drugo kavo, da se otresem zaspanca, vina pa nočem, trezen hočem biti, kadar se lotim takšnega opravka.
Popijem še tretjo kavo, pogledam na uro, bilo je četrt na dvanajsto. Hajd, rečem, zdaj pa na pot. Da bi zabrisal sled, še vprašam natakarja: 'Boga ti, kod drži od tod nabližja pot do vojaške bolnišnice?' On mi razloži, plačam, nato pa na ulico in naravnost pred Mladenovo hišo. Pogledam na levo in na desno, nikjer žive duše. Pokrižam se, da mi bo božja pomoč ob strani, potem pa kuc, kuc, kuc na okno.
"Malce postojim in komaj diham. Okno se počasi odpre in
pokaže se gospa Lenka na oknu, iztegnila je lepo golo roko in mi dala ključ.
"To me je zmedlo, da ne vem, kaj bi, ona pa zašepeče:
'To je ključ do hodnika, pazi, stopaj po prstih, kajti v drugi sobi je moja tašča.'
"Vzamem ključ in preden zinem, da bi odgovoril, je že zaprla okno. Kaj naj počnem s ključem v roki? Kaj bi, bogec, pomislim; a če jni je sama dala ključ, nato pa—ker sem vedel, kje je spalnica—počasi po prstih namerim korake v to sobo. Čim stopim, že mi pošepeče s postelje:
" 'Ne prižigaj, da ne bo tašča kaj opazila, marveč se v temi sleci in lezi!'
"Za trenutek sem pomislil, I kaj naj počnem, pa se odločim,
da jo bom ubogal. Slečem se takole v temi in ležem.
"Ona me čvrsto objame in poljubi in mi hiti šepetati:
" 'Pomisli, tega še ni.'ioli: mož mi je zvečer pripeljal s\Vojo mater, naj spi pri meni. Меп4а misli, da me bo ona varovala, pa me ne bo! Kje neki, ta bafcnica!'
"Jaz samo molčim, niti «črhni-ti ne smem.
" 'Zato sem ti pa tudi pisala, da pridi tako pozno, ko bo kašča že trdo spala.'
"In me je sp^ začela poljubljati in objemati in, kako bi rekel,—tudi jaz ji nisem ostal dolžan.
"A, kaj pa je to, kje pa imaš brke ?'
"Tiste čase sem bil še mlad т nisem imel brk.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
31. marca, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
Zapodili smo se na konjih v curek, le oni so že poškropili s strojnico,' pa so brž uganili, da nas s strojnico ne bodo mogli spodstriči, ker nas je reševala suha struga. Potlej ^o se pa zagnali za nami v pogon. Ali naši konji so bili umejši, odpeketali smo, kako bi dejal, za streljaj od njih, poskakali s konj in začeli pokati po njih. In šele takrat smo ugledali, da Aljoška Šamilja ni med nami. On ti je, se to pravi, ko se je začel direndaj, planU h konju, pograbil z zdravo roko za ločen, ko pa je nogo vtaknil v streme, se je sedlo presuknilo konju pod vamp. I^i se posrečilo Šamilju, da bi okobalil konja, ostal je sam samcat z rdečimi, konj pa je pridrevil k nam, iz nozder mu je kar plamen švigal, sedlo se mu je pod vampom pletajsalo. Tako pa je bil že pri priči zbezljan, da sploh ni spustil človeka blizu, prhal je ko hudič! No, vidiš, tako je Aleksej dušo spustil! Ko bi ne bil pripenjal čez prsnice, bi bil še živ, tako pa... — Stremnannikov se je nasmejal v črnikaste brčice in sklenil: — In onokrat je ven in ven gonil:
* Oj, li dedec-medvedec,
zakolji mi kravico —
izprazni mi glavico . . .
Na, zdaj so jo mu pa spraznili
glavico! . . . Obraza ne razločiš!
Toliko ti je odteklo krvi od njega kakor od pobitega junca . . . Potlej, ko smo odbili rdeče, smo jo udrli v tisto gnezdo, zagledamo ga — leži. Krvi pa je bilo pod njim — neznanska mlaku-ža, kar plaval je v nji.
—	No, ali bomo kmalu šli ? — je nepotrpežljivo pobarala voz-nicai in dvignila od ust naglavno ruto, ki ji je varovala obraz pred spncem.
—	Kdo pa rine, tetka, iz dobrine, Precej se vzdignemo.
—	Kaj bi človek ne rinil? Od teh mrličev veje tak duh, da se ti kar tema dela!
—	Od česa pa naj bi imeli prijeten duh? Rajni so meso nate-pali in babnice šlatali. Kdor pa se s takimi rečmi ukvarja, ta ti še dobro ne umre ne, pa že začne udarjati od njega. Pravijo, da neki samo od svetih po smrti dišave gredo, a po mojem je to — gola laž. Najsi bo še tak svetnik, pa mora, navzlic temu, po naravnih postavah, po smrti prismrdeti od njega kakor iz občinske greznice. Saj kljub vsemu oni, svetci, skoz danko papo dobivajo in imajo čreva, kakor jih je Bog v človeku napeljal, trideset komolcev dolga . , . — je s premislekom začel praviti Antip.
Toda Stremjannikov je vedi bog zakaj vzkipel in zavpil;
STEVE F. PIRNAT
6S16.ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
SPREJEMA IN POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske
države; vse pošilja*ve so jamčene.
PRODAJA ZAVOJE in sprejema PAKETE, ler iste uredi in od-
premi pošiljatev v evropske države.
SPREJEMA NAROČNINO ZA MOKO, v vrečah po 100 funtov, kot tudi STANDARD PAKETE, z raznovrstnimi živili. VRŠI TUDI VSE URADNE NOTARSKE DOKUMENTE V polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT	Cleveland 3, Ohio
€a«tJ
Brown and red double-strap calf sandal heel . . .
$4.98
and up

Patent w е d g i е sandal double-strap . . ,
$3.98
and up
Boys' brown calf stitched oxford...
$4.95
and up
Pretty to lack at... Scientifically made for health, comfortable wear. — Bring the kiddies in today!
MANDEL SHOE STORE
8125 ST. CLAIR AVENUE
(Lauschetovo poslopje)
—	Kaj, vraga, pa ti jih je treba? Svetniki mu hodijo po glavi! Dajmo, stopimo!
Grigorij se je poslovil od kp-zakov, krenil k teligam, da bi vzel slovo od mrtvih vaščanov, in šele tedaj zapazil, da so vsi trije do bosega sezuti, troje parov škorenj pa jim je s štibala-mi podloženih pod noge.
—	Počemu ste mrtve sezuli?
—To, Grigor Pantelevič, so
napravili naši kozaki . . . Tile, naši rajni, so imeli še dobro obutel, no, pa je v stotniji padla beseda; dobro le tem izuti za tiste, ki imajo zanikrno obuvalo na nogah, ta za nič pa odpeljati v vas. Saj rajnki imajo družine. Nu, njihov drobiž bo tudi raztrgano ponosil . . . Ani-kuška je ravno takole dejal: "Mrličem ne bo treba več ca-pati, jezdariti pa tudi ne. Dajte meni Aljoškove škornje, še prebito trdni podplati so na njih. Preden pa bom dobil od kakega rdečkarja škorenjce, tudi lahko od prezebe guznem."
Grigorij je za jahal in odhaja-je slišal, kako sta se kozaka začela pričkati. Strem jannikov je s piskajočim tenorčkom vpil:
—	Lažeš, ti Lažnikovič! Zato je bil tudi tvoj oče Lažnik! Kozaki še niso dali svetnika! Vsi oni so mužikovskega rodu.
—	Nak, so ga!
—	Lažeš, da se kar kadi!
—	Nak, so ga!
—	Koga?
—	Jegorija Zmagovalca, a?
—	Tjuuuu! Za pamet se primi, kugovec! Ali je bil ta nemara kozak?
—	Pravi Podonec, doma iz zdolanjih krajev, menda iz Se-mikarakorske.
—	Oh, to se posmodiš! Ko bi jo vsaj s cukrom potresel. Sploh ni kozak!
—	Ni kozak? Zakaj ga pa s sulico na podobe deva jo?
Več Grigorij ni slišal. Pognal je v dir, se.spustil v plitvo sotesko, presekal hetmansko cesto in videl, kako voz in jahača polagoma lezejo s klanca v vas.
Skoraj prav do Karginske je Grigorij diroma jezdil. Begotna sapica se je poigravala z grivo konja, ki se niti spotil še ni. Čr-norjavi dolgi susliki so tekali čez pot in vznemirjeno požvižgavali. Njihovo ostro svareče zvizdanje se je prečudno ubiralo z veličastnim brezglasjem, ki je vladalo v stepi. Po holmih, po najvišjih grebenih vzdolž ceste so vzletavali samci male drop-Ije. Snežnobel na soncu se iskreč samček-dropljež na gosto in znatno zamahuje s perutmi, se poganja v višino, doseže v zaletu najvišji vrh, v strmoglavem poletu stegne vrat, prepasan z baržunastočrnim prstan astim ogrljajem, nekako plava v sin j-kasti prostranostf in se vsak trenutek bolj oddaljuje. Ko pa preleti kakih sto sežnjev vstran, se začne spuščati, še hitreje utriplje s perutnicami, kakor bi se hotel obdržati na mestu. Prav pri tleh se na zelenem ozadju pisanih trav še zadnji pot belo poblisne, zaplameni goreče žar-no oper je kreljuti in ugasne: dropljež že izginil, požrlo ga je travje.
Sklicujoče, razbrzdano strastno "strižikanje samcev je bilo slišati od vsepovsod. Ravno na temenu občinskega griča, nekaj korakov od ceste, je Grigorij zagledal iz sedla dropljeno gum-no: raven kolobar tal, kako pol-drug aršin v premeru, je bil do čista steptan od nog droplježev, ki so se bili za samico. Niti bili ni bilo znotraj risa; edinole sivkast prhljaj, preprežen vse križema s sledovi, je ležal v enakomernem sloju na njem pa po obod ju, po suhih steblikah pustošnika in metlike, je potre-petavalo v vetru in frfolelo belkasto pegasto perje z rdečkastim dnom droplježev, ki so si ga bojeviti samci v boju izpuka-li iz hrbtov in trtice. Ne daleč vstran je z gnezda poskočila sivki jata neopazna droplja samička. Sključila se je kakor sta-rulja, okretno zatekljala z noži-
cama, zbežala pod grmič zvene-lega prejšnjeletnega konjskega rmana in se tam pritajila, ker se ji ni dalo, da bi vzletela.
Nevidljivo življenje, ki ga je oplodila vesna, ^e je mogočno in prepolno neugnanega utripanja razgrinjalo v stepi; bohotno je raslo zelenje; naskrivoma pred roparskim očesom človeka, v po-tajnih stepnih branicah so se ženili vzeti pari ptičev, živali in živalic, po ravni se je ščetinilo neprešteto vršičkov vzkaljenih zqli. Samo lanskoletni pustošnik, ki je že preživel svojo dobo — stoglavež — se je krivenčil po brežinah stražnih gomil, raztre-senih po stepi, se hlapčevsko stiskal k tlom in iskal rešitve, toda oživljajoča, bistra sapica ga je neusmiljeno majala v osehlih koreninah, se podila in takljala po dolgem in poprek po stepi, obsijani v soncu, zbujeni v življenje.
Grigorij Melehov je prihajal v Karginsko pred večerom, čez Čir je prišel pri brodu; v stanu, zraven neke kozaške naselbince, je poiskal Rjabčikova. Drugo jutro je prevzel od njega poveljstvo nad edinicami svoje prve divizije, razkropljenimi po vaseh, prebiral zadnje pisanje iz nadrejenega štaba, se posvetoval s svojim načelnikom dizi-zijskega poveljstva Mihailom Kopilovom in sklenil prodreti proti jugu do naselbine Astaho-vo.
Po edinicah je bilo čutiti zoprno pomanjkanje nabojev. Vsekakor jih je bilo treba v boju dobiti. To je bil tudi poglavitni namen naskoka, za katerega se je Grigorij odločil.
Na večer so v Karginsko potegnili tri polke konjenice in polk pehote. Izmed dva in dva j setih ročnih in ježnih strojnic, ki so jih imeli v diviziji, je bilo sklenjeno vzeti jih samo šest; za druge ni bilo gradanic.
Dvaindvajsetega aprila zjutraj je divizija prešla v napad. Grigorij je pustil nekje spotoma štab, prevzel poveljevanje tre tjega konjeniškega polka, poslal naprej konjeniško ogledni-co, v pohodnem redu odrinil proti jugu, v smeri proti naselbini Ponamarevki, kjer sta se po poročilih izvidnice zbirala rdečearmejski pehotni stoprvi in stotretji polk, ki sta se tudi pripravljala za naskok na Kar ginsko.
Kake tri vrste od trga ga je došel sel in mu izročil Kudinov-Ije pismo.
"Drugega se nam je serdob-ski polk predal! Vsi vojački so
DELO
CHECKER - ASSEMBLER
Mora biti zmožna postreči odjemalcem.
Zglasite se pri Deers Public Service Cleaners 12005 Detroit Ave.
FARMER
Izurjen za delo na 120 akrov farmi; imamo kokoši, majhno število glav živine, moderno hišo s 6 sobami; luč, telefon in plača. Pišite in sporočite starost, velikost družine in izkušnjo.
W. H. STAPLES Rt.' 1, Willoughby Willoughby 1560
DVOJICA
gospodinja in vrtnar, v lepem kraju na deželi; 20 milj od Public Square, Cleveland; imeli boste vaše stanovanje v hiši; ženska bi opravljala splošna hišna dela in kuhala, mož bi vrtnaril in opravljal dela okrog hiše; pišite starost, izkušnjo in koliko plače zahtevate. W. H. STAPLES Willoughby 1560 Rt. 1, Willoughby. O.
razoroženi, dvajset mož izmed njih, ki so se nekaj puntali, je Bogatirjov spravil s sveta; velil jih je pobiti. Izročili so nam štiri topove (ali čepe se je prekletim komunistom topničarjem posrečilo izmakniti); nad dve sto granat i n devet strojnic. Od veselja kar poskakujemo! Rdečearmejce bomo razmetali po pehotnih stotnijah, prisilili jih bomo, da bodo tolkli svoje. Kako je kaj pri tebi? Saj res, skoraj bi bil že pozabil glavno: zajeli smo tvoje domačine — komuniste: Kotljarova, Koševoja in dosti Jelančanov. Vse jih bodo ohladili na poti v Veške. če ti je huda sila za naboje, sporoči po donašalcu tega, pošljemo ti kakih pet sto kosov. Kudi-
nov .
BRAYTON
Payroll clerk, K. ------------------$150
Secretary, industrial, E._________$225
Secretary, industrial, W.________$200
Secretary, nriedical---------------$200
Secretary, food-------------------------$200
Secretary, sales. E--------------------$200
Secretary, sales, W-----------------$200
Secretary, one girl —.—^__________$175
Stenographer, industrial __________$225
Stenographer-bookkeeper ........$200
Stenographer, legal (6) ...... to $225
Stenographer, jr., advertising ..$160
Typist, Ediphone ..................$200
Typist, statistical p) ----------------$200
Typist, medical, W. ---------------$160
610 Bulkley Blag.	CH 6658
1501 Euclid Ave.
—	Sluga! — je kriknil Grigorij.
Prohor Zikov je neutegoma prijezdil, ko pa je videl, da je Grigoriju kar barvo vzelo, je od strahu še roko pritaknil k čepici:
—	Kaj veliš?
—	Rjabčikova! Kje Rjabči-kov?
—	Na repu kolone.
—	Dirjaj! Skočno ga pošlji sem!
Platon Rjabčikov je diroma obšel pohodno kolono in prišel vštric z Grigorijem. Na belobr kem obrazu so mu vetrovi olupili kožo; brke in obrvi, ožgane od spomladanskega sonca, so odsevale. lisičjo rjavino. Nasmi-
NAPRODAJ
Blizu
John Marshall High šole
Lota 40x175 z vsemi izboljšava mi (plačane). $800. Na odplačila, če tako želite.
AC 4836
HIŠA NAPRODAJ
WINDWARD RD.
med Lakeshore Blvd. in E. 185 St. Hiša s 4 spalnicami, "tile" kopalnica, fornezna plin, za j tr kovalna soba in solnCna soba ter stra-
J. B. MONDA & ASSOCIATES PO 0351	IV 0209
ZA ENO DRUŽINO
v Cleveland Heights. 6 sob, blizu transportacije, šol, cerkve. Zgotov-Ijeno tretje nadstropje; ognjišče. Lota 50x160, 2 garaži, lepa naselbina. Cena $13,500.
3363 Ormond Rd.. YE 7977
GARFIELD HEIGHTS
Krasna hiša s 5 sobami, blizu trgovin; ekspresni bus. Lepa okolica v prijazni naselbini. Vzhodno od Turney Rd. na
10920 PARK HEIGHTS AVE. Garfield Htgs.	MI 7985
ZIDANA HIŠA ZA 2 DRUŽINI
WOODWORTH RD. TAKOJ $5,000. Pokličite P. J. HANLON 1235 Hayden Ave., od Woodworth MU 6770
ZIDANO POSLOPJE S 5 STANOVANJI
v East Clevelandu. Cena $19,500
P. J. HANLON 1235 Hayden Ave., od Woodworth MU 6770
ZA ENO DRUŽINO $9,000
EAST CLEVELAND, OD WOODWORTH RD. P. J. HANLON 1235 Hayden Ave., od Woodworth MU 6770
hal se je in v skakoncu kadil cigareto. Temnorjavi konj sitega života, ki ni niti malo upadel v spomladanjih mesecih, je pod njim razigrano drobnel in po-bliskoval z naprsnjakom.
—	Pismo iz Vešk? — je zavpil Rjabčikov, ko je zagledal zraven Grigorija sla.
—	Pismo, — je umerjeno odvrnil Grigorij. — Prevzemi polk in divizijo. Jaz odhajam.
—	Nu, dobro, pojdi. Kaj pa je taka naglica? Kaj pišejo? Kdo? Kudinov?
—	Serdobski polk se je vdal v Hoprskem ustju . . .
—	Nu-u-u? še smo za kaj? Precej greš?
—	Precej.
—	No, zbogom. Ko se boš vrnil, bomo že v Astahovem!
"Ko bi le živega dobil Miška, Ivana Aleksejeviča ... Da bi zvedel, kdo je Petra ubil . . . in da bi rešil Ivana, Miška smrti! Rešil . . . Kri je legla med nas, pa saj smo si vendar do-
Blizu Memphis Ave.
Zidan bungalow s 4 sobami; kopalnica; prostor za dve sobi zgoraj. Fomez na plin, garaža, cementiran dovoz. Cena $12,900. Lahko prevzamete 1. maja. Lastnik odhaja izven države.
J. SOUREK — WO 3421
SHAKER BLIZU RAPID
Zidana hiša—ena stran poleg druge, priročno do šol in trgovin. Se lahko kmalu vselite. Cena za hitro prodajo—$11,000.
3340 COLWYN RD. WA 8391
POZOR!
InvestoTji all profesionalci Hiša za dom in biznes ali za 2 družini
260 E. 222 St.; Velika hiša za eno družino, zidana, 9 sob; zgotovljeno 3. nadst., razgled na novo Euclid Shore tržišče; vogal Lake Shore Blvd. in E. 222 St.; zelo moderna hiša znotraj; nova streha, lota 50x 195; nizki davki; cena znižana. Dajte ponudbo; takojšnji prevzem. Začasni najemnik bo razkazal vsak čas. Pokličite vašega brokerja ali lastnika. — GL 394^.
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
AVTI NAPRODAJ
1948 PONTIAC HYDROMATIC
2 vrata. Silver Streak. Krasen avto ter izvrsten nakup za samo $2,000.
LO 8124
Mercury 1946 Club Coupe
temno zelene barve, snažen, malo prevožen, novi tajerji z belimi stenami; usnjena pokrivala za sedeže odkar je bil avto kupljen. Radio, grelec, posebne luči spredaj in zadaj. Cena $1400. Pokličite EV 9749
Buick 1939 Roadmaster
4 vrata, krasna originalna barva; v izvrstnem stanju. Prava vrednost za $800.
Pokličite LA 6401
1948 PONTIAC
8 cilindrov; 4 vrata, dvo-barvni, sive in modre barve; prevožen samo 9,500 milj; grelec, radio, pokrivala za sedeže; in ograje za fenderje. Mnogo dodatnih posebnosti. Privatni lastnik. Dober nakup za samo $1995. Pokličite po 6. uri AC 1224.
Chevrolet 1941 Coupe
Samo en lastnik. V prvovrstnem stanju. Cena samo $650.
1950 E. 79 ST.,
severno od Euclida HE 4244	HE 3166
1948 Stylemaster Chevrolet
PREVOŽEN SAMO 7,700 MILJ; 2-BARVNI.
$1500 Pokličite TY 1-1489
1941 OLDS "66"
POPOLNOMA OPREMLJEN ZELO DOBER NAKUP Pokličite ali se zglasite SK 1889 3649 E. 113 ST.
1949 PACKARD
De luxe Sedan 4 vrata; elektro-matik in "overdrive." Se vzame manjšega v zameno. Samo 3,500 milj. Se mora prodati. Privatni lastnik. Pokličite
EV 5951 ali GL 1811
1941 BUICK SEDAN
4 VRATA. V DOBREM STANJU. CENA ZA HITRO PRODAJO. Vpraša se na 7800 MADISON AVE. AT 4460
1948 DU PAIGE TRAILER
25 čevljev z lepo loto, "inlaid" preproge, popolnoma opremljen. Dobili jih bomo danes še več. Za podrobnosti pokličite
KEnmore 4223
BROTHERS AUTO SALES 7939 Broadway. MI 9270
POSEBNOSTI KONCEM TEDNA
1941	CHEVROLET CLUB COUPE _______________________
1942	PLYMOUTH CLUB COUPE ..........................
1941 FORD. 4 VRATA
SEDAN_______________________________ 595
ri avti so popolnoma opremljeni. Imamo 35 avtov od leta 1939 do 1949 na izbero. Vljudna postrežba.
$795 795
mači!?" — je premišljeval Grigorij, divje švrkal konja z bičem in se v galopu spuščal po griču nizdol.
52
Kakor hitro so uporniške stotnije vkorakale v Hoprsko ustje in obkolile zborujoče Ser-dobčane, sta se poveljnik šeste brigade Bogatirjov in Voronov-skij v Volkovom umaknila na posvet. Ta je potekal kar tam, zraven trga, v eni izmed trgovskih hiš in je bil kratek. Bogatirjov ni odložil biča iz roke, po-' zdravil so je z Voronovskira in dejal:
— Vse je lepo. To vam bo všteto. Kako pa, da niste mogli ohraniti topov?
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo otvorili novo gostilno pod imenom
STAR INN
preje Star Winery v Geneva« O. na Rt. 534, Harpersfield
OTVORITEV
bo v
PETEK 1. APRILA
Priporočamo se prijateljem in
znancem za obisk. ■ Postrežba bo prvovrstna in
prijazna.
Mr. in Mrs. ANTON MIHELICB
TRGOVINE NAPRODAJ
Master Market trgovina
Self Service vrste, grocerija, so, zelenjava in zmrznjena jedila-Dober nakup za mesarja. Popolnoma opremljena z električno opremo, nizka najemnina. Vdova mora pf"' dati radi bolezni. Pokličite lastnic" RA 3520 8135 Wade Park Ave.
Oprema za izdelovanje
cementnih blokov, 12x8 in. V®" liki. Stroj je novega Kent izdelki' tet" je nov stal $6,000, sedaj $3,60"-Se lahko kupi in nadaljuje z biznfi" som. Pokličite
ED 1422
Grocerijska trgovina
polna zaloga; sveže meso in sladoled". C 2 licenca. Na južno-vzhodn' strani. Cena zmerna.
Pokličite
DI 5119
$1,500 KOMPLETNO
Mesnica in prodajalna sadja M zelenjave; opremljena s hladiln'*^ in stojali za razstavo zelenjave.
Za podrobnosti pokličite
MU 0763
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
na zapadni strani mesta; popoj"? trgovina za vrednost opreme pol% inventarja. Nahaja se na glavni ul'' ci blizu prometnega križišča. najemninska pogodba ali pa lah"" kupite poslopje za primerno cen". Pokličite Chas. H. Siemoneit.
FRANK NAEGELE — Realtor 14003 Lorain — OR 2310___
RAZNO
PRENAVLJANJE POPRAVLJANJE DOMOV
Vsa dela so izvrstno izvrSene«
CENE ZMERNE Nobeno delo ni preveliko—noben delo premajhno.
Imamo 32 letno izkušnjo GENERAL CONSTRUCTION CO. 4831 Broadway — VU 3 0810^
želim prodati
STAVBINSKO PARCELO A^I LOTE V BARBERTON, O. Za pojasnila se obrnite na JOSEPH MAKOVEC 392 E. 161 St.. Cleveland.
ako nameravate prodati vašo hišo
za eno ali dve družini, pokličite na®'
IVanhoe 7646
Rektor
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti I* avtomobilskimi nezgoda^
ZA ZANESLJIVO POSTBEŽ®® SE PRIPOROČA -
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO BP-
КЕ 1934
..................................... ......