Si. S6 (Mu torafe cn la ptsta) V Trstu, v soboto 22. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVf! jzhaja, izvzemSi ponddfck; vsa*^»g£Sf®^Fednl5tvo: 111101 " Fra«či*ka AsiSkegs 5L 20, L nsdstr&pK "TT^ ureAnllhrtL NefraokJmM pfsrrLa sc ne sprejemajo, rokjpi se ne % ačaja. Izdajah** -ednlft Ste fan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Ttt tli dinr~ . -oCalas mala za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, pel let« L 32. —, la celo leto L «L— Za Inozemstvo mesečno 4 Mre vet — Telefon urednlShra in uprava it 11-6T. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuaajo v firokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm.tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- oglasi denarnih zavodov mm po L I - Mali oglasi po 20 at beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izkluCno upravi Edinosti, v Testu, ulica sv.' FranBAca AsiSkega Stev. 20. L nadstropje. — Tdelon urednlfiva la uprave 11-57.' Gospodarstvo In politika Neka «odlična in verodostojna oseba« je •poročila «Piccotu» z «žalostjo v duša», kako da danes vsi Rečani obtožujejo Trst, da je on kriv pogube Reke. Govori se celo — pravi tista odlična oseba — o pravem sistematičnem načrtu, po katerem naj bi) se preprečila vsaka uredba stvari na Reki. Zaupnik tržaškega lista vprašuje: «AH je vse to res? Ali pa je morda verjetnejše, da Rečani iščejo vzroke drugod, ker jih ne znajo riajti pri sebi? Kako najti izhod iz tega labirinta?* Kar pripoveduje «Piccolov» zaupnik, ni brez vsake stvarne podlage. Res, se govori tudi v tržaških krogih o nekem načrtu, ali namenu, da bi se preprečila uredba stvari v nesrečnem redkem mestu. Ne odgovarjalo pa bi resnici, če bi se taki načrti pripisovali Tržačanora' Tu se govori marveč, da taki nameni obstoje — drugod, oziroma v krogih, ki niso tržaški! Zato trdi «rPiccolo» povsem upravičeno, da so obtožbe Rečanov proti Trstu brez vsake podlage. Škoda le, da tržaška last ne govori določneje, kaj si pTav za prav domneva pod označbo «Trst»? Ali tiste dele tvorne domače činitelje, ki so postavljali podlage za gcspciJanki razvoj tega obmorskega mesta, ki sc povzdignili ta ernporij do velikega proč rita. da je zavzemal odlično ir?cf^o med središči svetovnega trgovskega prasneta in ki hočejo ohraniti njegove častne tradicije; ali pa nisli pod označbo .Trst tis*e življe, ki so jih prinesli semkaj svetovni dogodki in ki H hoteli iz pravega resničnega Trsta napraviti — drugačen Trst!! V svojih nadaljnjih razmotrirvanjili o vzrokih, ki so spravili Reko v davnašnji obupni položaj, pripoveduje cPlccolo* marsikaj, o čemer bi se dalo resno razpravljati. Po Rapellu je bila — pravi — nujna potreba, da se sklenejo trgovske zveze z Jugoslavijo, ker so te predpogoj, da pride do gospodarskih stikov med iadranskimi pristanišči na tej obali in zaledjem! Med Italijo :n Jugoslavijo je treba urediti gospodarske in politične odnošaje. To že zato, ker imata obe državi na dolgi črti skupno mejo. To je: ker sta si neposredni sosedi. Zato obžaluje «PiccoIo», da ni na italijanski strani jasne, ddečne in smotre-ne politike napram Jugoslaviji, Dočim železnica preko Brennerja služi neovirano beneški luki, so pa železnice, ki naj bi služile Trstu in Reki, v popolnem zastoju. To pa ne radi pomanjkanja premoga m prevoznega materijala . . .! Mesto pa, da bi se — izvaja «Piccolo» nadalje — iz rapallske pogodbe izvajali vsi taki koristni in blagodejni zaključki, so se udajali tu čustvenosti in so dajali odduška praznemu demagoštvu brez vsakega cilja! Vsled tega je danes meja Julijske Kremne absolutno parafizirana In Italija Ima sosedo, s katero bi morala živeti ▼ miru, a ▼ resnici je tako* kakor dfr bi bili obe državi v vojna med seboj! Trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo, ki tvorijo največji del vseh odnošajev med jadranskimi pristanišči in zaledjem, so naravnost smešno neznatne, ako jih primerjamo s tistimi siiki, ki bi mogli biti, če bi btti politi-čoi od&ošeji drugačni, nego sol! Na to pripoveduje «Piccoitf», kako se gospodarski odnosa ji med obema državama še pocsrtrtrjejo m kako strogo je postalo carinsko postopanje Jugoslavije na meji. «Če snao ros — pravi «Piccolo — velik narod in močna država, moramo mi kazati prijateljstvo napram ljudem, ki so- nam nasprotni Morda jih naučimo, da bodo gledali svoj interes, ki je obenem tuđ naš interes. Po vojni moia priti mir, in ker bosta Reka in Trst morala živeti z zaledjem,^ Je treba, da se i spremeni italijanska politika napram temu poslednjecia, pred vsem pa nsprsm deželi, ki nam je najbtfijal Slednjič občutimo vsi. da bi tudi r^jliberalnejše carinske ugodnosti ne mo£le povzdigniti ja-draiisk h pristanišč iz obnemoglosti in mrtvita, dokler se ne cdpravi sedanja napetost med Itai^o in Jugoslavijo in dokler ne nastopi tisto pomirjanje, ki ga želijo vsi, ki gledafo bocočncfcti v lice brez vsake politične hinavsčine in brez tistega slabo razu-mevanega nacionalizma.* • Pametne besede govori «Piccolo* svoji javnosti. Uči jo, kako so gospodarske koristi v ne razdražljivi odvisnosti od prijateljskih političnih odiaošajev. Dobra gospodarska politika ni močna ob slabi nacionalni politiki. «Pircolova» izvajanja pa vsebujejo tudi vainp priznanje. Ker želi izpre-membo iltalijajt»ke politike naprazn zaledju, priznava impifeite, da ta politika napram zaledju, torej napram Jugoslovenom to- in onosiran meje, ni bila v sklatdu s koristmi Italije l Tako uči «Piccolo» sedaj. Vprašanje pa je, najde-li ta pouk poslušna ušesa tako v uradni kakor tudi neuradni Italiji. Kajti obe ti Italiji sta bili komponenti dosedanje slabe politike. «Piccolo» sam, ki hoče sedaj zdraviti druge, mora začeti zdraviti — tudi sebe! Saj je doslej z vso vnemo na-ganjal vodo na ml2n tiste politike, ki jo sedaj tako ostro odklanja, t. j. politike praznega čLemogoštva, politike neiskrenosti in slabo razumevanega. nacionalizma! Smatrali smo za pogrebno ter interesom Trsta in Julijske Krajine za koristno, da podčrtamo tudi ta pametni glas, in to tembolj, ker je prišel iz tistih vrst v laškem taboru, odkoder smo ga na podlagi dosedanjih skušenj najmanj pričakovali. Rusiia In S^esičsia sSa odsovsrsli — NamSfto-riaska pogodb a osis^e y veljavi Baska tleiaeaciie zs^ie^a GENOVA, 21. Tekom današnjega dneva vse pričakuje izročitev rusikega in nemškega odgovora na zavezniški protest oziroma spomenico londo-nskih izvedencev. Tekom živahnih pogajanj med posameznimi zastopniki in delegacijami, pogajanj, katere je posebno pospeševala italijanska delegacija, se je položaj nekoliko razbistril. Upanje v skorajšnjo poravnavo spora, ki je nastal vsled nemško - ruskega dogovora, se je povečaio vsled optimističnih izjav Lloyda Georgea tekom dogovora, ki ga je dovolil včeraj časnikarjem, zbranim v veliki dvorani palače S. Giorgkv. Lloyd George je odgovarjal na posamezna dostavljena mu pisana vprašanja. Glede nemško - ruskega incidenta je izjavil, da upa, da bo rešen še tekom današnjega dne in da se ne bo potem več govorilo o njem. Lahko smatram — je dejal Lloyd George — da bo nemška delegacija sprejela predloge, stavljene ji v spomenici, to je ali bo opustila dogovor z Rusijo, ali pa se ne bo več udeleževaia dela v komisiji, ki de- luje za dosego splošnega sporazuma z Rusijo. Nemci bodo bržkone sprejeli drugi predlog in vsled tega smatram, da ne bo imel incident več nikakega vpliva na nadaljnje delovanje konference. Na vprašanje, zakaj je Rathenau izjavil, da je Lloyd George vedel za sklenjeno pogodbo, je odgovoril Lloyd Ge kel. Videl sem včeraj toliko njega kolikor Wirtha, toda pred njim ni podal nikake take izjave. Če bi bil kaj takega trdil, bi bil jaz odgovoril, da ni res. Povem pa to sedaj. Izvedel sem to vest po poti, ko sem šel k nekemu sestanku, in zelo sem bil presenečen. V odgovorih na nadaljnja stavljena mu vprašanja je Lloyd George izjavil, da smatra, da tudi ruski odgovor ne bo onemogo-H1 nadaljevanja konference. Upam — je dejal LIoyd George — da dobimo že danes odgovor ruske delegacije na naša vprašanja. Ne morem prerokovati, toda bil bi zelo presenečen, če bi odgovor ne bil tak, da bj omogočil sporazum in preprečil nadalje- arija dela. Na vprašanje, aH verjame v uspeh kon-fereence, je odgovoril Lloyd George smehljaje: Bolj kot keda*. Če bi ne verjel, bi ne bil tiskaj. Verjel sem v uspeh, preden sem se spravil na pot sem in verjamem sedaj bolj kot prej. Je na poti moeigo težkoč? Jl-h bomo premagali. Iz konference bo iz-' šla po mojem mnenju nova Evropa. Ker je večina vprašanj zadevala nemško - ruski incident, se je tudi Lloyd George vnovič vrnil na to vprašanje, poudarjajoč, da so bili Nemci popolnoma enako-. pravni drugim državam zastopanim na kem-j ferenci, toda oni so prekršili naše dogovore in izvršili za hrbtom kolegov nelojalen i čin, ki bi bil mogel imeti za posledico sa-j botiranje konference. Vsled tega se inci-J dent ne' sme smatrati za formalno vpraša-' nje. Potrebno je bilo, da smo Nemcem po-i vedali, kako sodimo njihovo vedenie in to 1 bo imelo zelo dober vpliv na usodo konference. Ne verjamem, da so Nemci in Rusi imeli namen onemogočiti konferenco. Nikdar nisem dobil takega vtiska, pa naj se da kakršenkoli pomen njihovemu dogovoru. Nemški odgovor Medtem se so sedaj že razpršili dvorni i glede vsebine note nem. odgovora. Danes ob 11 je šel predsednik nemške delegacije kancler Wirth v kraljevsko palačo. Tam je bil sprejet od predsednika konference Facte, kateremu je izročil v imenu nemške delegacije odgovor na protestno spomenico zavezniških držav. Odgovor se glasi: Gospod predsednik, v odgovor na noto od 18. 4., podpisano od Vas in gg. predsednikov francoske, angleške, japonske, belgijske, čehcelovaške, poljske, srbsko - hrvatsko - slovenske in portugalske delegacije, Vam imam čast sporočiti sledeče: Nemčija je že nekaj le«t sem priznala rusko sovjetsko republiko. Toda preden vzpostavita normalne diplomatske odnošaje, sta morali obe državi skleniti dogovor v svrho likvidacije posledic vojnega stanja. Pogajanja, ki sta jih obe vladi začeli v ta namen, so bel a že pred tedni zelo napredovala, tako da je bilo mogoče skleniti dogovor. Dogovor z Rusijo ima tem večji pomen za Nemčije«, ker na ta način je bflo mogoče vzpostaviti mirno stanje z eno velikih držav, ki so se udeležile vojne, pri čemer je izključena bojazen zaradi zadolževanja v brezkončnost. Razen tega je ta dogovor omogočil vzpostavitev prijateljskih odnoša-jev brez vsakega ozira na minutne t. Nemčija ie prišla v Genovo s srčno željo, da bi sodelovala pri obnovfhrf trpeče Evrope skupno z vsemi državami, zaupajoč v njihovo solidarnost glesle skupnih skrbi Predlogi, naznanjeni v londonskem programu, so zanemarjali nemške interese. Njihov sprejem bi bil del povod za zahtevo po ogromni odškodnini • strani Rusije. Mnogi ukrepi bi bili imeli za posledico obremenitev Nemčije sune s posledicami carwti-čne zakonodaje med vojno. Nemška delegacija je večkrat tekom razprav opozorila mnoge člane delegacij držav, Id 90 sklicale konferenco, na te neprtHksL Toda vse opozori tve 9o ostale brez uspeha. Nasprotno: nemška delegacije je izvedela, da so sklicujoče države za£ele posebna pogajanja z Rusijo. Iz obvestil o teh ck^govorih je bilo razvidno, da se je že pripravljala sklenitev dogovora, pri katerem pa se ne nameravajo upoštevati zakoniti nemški interesi. Vsled tega je nemška delegacija sumila, da bo primorana zavarovati svoje interese direktno, ker bi bila drugače postavljena v seji komisije pred načrt, ki bi bil sicer za njo nesprejemljiv, a že sprejet od večine članov korais-rje. In ravno zaradi tega je bil podpisan dogovor z Rusijo povsem v skladu z načrtom, sestavljenim pred nekoliko tedni, in se je takoj po podpisu tudi objavil. Ta dejstva dokazujejo dovolj, da je nemška delegacija začela pogajanja z Rusijo ne zaradi pomanjkanja zmisla za solidarnost, temveč zaradi neodktotnijivih vzrokov. Iz tega siedi jasno, da je nemška delegacije poizkusila vse mogoče, da bi ne cLcbili niti sam način njenega postopanja značaja tajnosti. Nemška delegacija bi torej želela, da bi konferenca postavila podlago za splošno reševanje ruškega vprašanja in da bi vključila v okvir splošne podlage nemško - ruski dogovor. Dogovor se nikakor ne vtika v odnošaje tretjih držav z Rusijo^ Razen tega temelji vsaka klavzula na načelih, katerih udejstvitev site Vi, gospod predsednik, pravilno označil za glavni cilj konference, na načelu, da naj se minulost smatra za zbrisano in naj se ustvari podlaga za skupno m mirno obnovil-no delo. Nemška delegacija se odreka sodelovanja pri prvi komisiji Kar se tiče nadaljnjih pogajanj o ruskih vprašanjih s strani konferenca, smatra tudi nemška delegacija za primerno, da se ne udeležuje več sklepanja prve komisije o vprašanjih, ki so že rešena med Nemčijo in Rusijo, izvzemSi slučaj, da se bo želelo njeno sodelovanje. Nasprotno pa se bo nemška delegac^a še nadalje zanimala za vsa vprašanja, poverjena prvi komisiji, ki se ne tičejo stvari, rešenih v nemško-rus-kem dogovoru. Nemška delegacija je z zadoščenjem zasledovala potek pogajanj v komisiji in se čuti vezana na aoiidamost in zaupnost, s katena se je delalo. Nemški delegaciji je daleč misel, da bi se ločila od evropskega sodelovanja in je pripravljena sodelovati na konferenci v Genovi v svrho vzpostavitve odnošajev med vzhodom in zapadotm. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovitev mojega globokega spoštovanja. — Podipisan Wirfh.» Rathenauove izjave Časnikarjem Ob 11.15 je Rathenau zbrad v palači, kjer je sedež nemške delegacije, kakih 200 novinarjev iz vseh držav, katerim je pojasnil nemško staKsče nasproti rusko - nemškemu dogovoru. Nemška delegacija — je izjavil Rathenaai — smatra incident za definitivno rešen in vsied tega ni nota, izročena predsedniku Facti, nikakor polemična. Zahvaliti se moram italijanski vladi za spravlji-vost, ki jo je kazala tekom pogajanj za rešitev spora, ki je povzročil toliko razprave. Ko je Nemčija sklepala dogovor z Rusijo, je izšla s stališča, da dogovor ni v navzkrižju s programom konference, za katere uspeh namerava zastaviti vse svoje moči, da se tako doseže oni cilj splošnega miru, ki ga tako globoko žele vsi Nemci. Rathenau je končno odločno zanikal vesti o navzkrižjih med posameznimi ruskimi delegati. Ruski odgovor na londonsko spomenico Kakor se je pričakovalo, je izročilo danes tudi rusko odposlanstvo svoj odgovor. Ker pa niso bili protesti zaveznikov naperjeni proti Rusiji, se ta nota seveda ne dotika spora, ki je bil nastal radi sklenitve znane rusko - nemške pogodbe, temveč vsebuje le odgovor na zahteve zaveznikov, ki jih navaja takoimenovana londonska spomenica.. Ta odgovor, ki je bil izročen danes predpoldne v roke Lloyda Georgea, se glasi: Gospod ministrski predsednik! Rusko odposlanstvo je z največjo pazljivostjo proučilo predloge zavezniških vlad, ki jih vsebuje priloga k zapisniku od 15. t. m., ter je tudi vprašalo svojo vlado za mnenje o tem predmetu. Rusko odposlanstvo vstraja pri »vojen* mnenju, da bi spričo sedanjega gospodarskega položaja Rusije in spričo vzrokov, radi katerih je ta položaj nastal, bilo upravičeno, da se njene zahteve priznafo m da se osvobodi od obvez, ki ph omenjajo narvedeni predlogi Kljub tema pa je rusko odposlanstvo pripravljeno napraviti korak dalje po poti, ki naj pripelje do rešitve tega spora, in je voljno sprejeti člene 1, 2, 3 (a) omenjene priloge pod sledečimi pogoji: 1« Vojni dolgovi in uliestl aH odločene obresti vseh dolgov naj ee zmanjšajo. 2. Rusiji se da primerna finančna pomoč, da se ji omogoči, da se v najkrajšem času izkoplje iz sedanjega gospodarskega položaja. Kar se tiče ČL 3 B, bi bila jiaka vlada priprav- ljena povrniti lik Sun lastnikom podržavljenega premoženja uporabo tega premoženja ali pa, v slučaju, da bi to bilo nemogoče, ugoditi upravičenim zahtevam bivših lastnikov bodisi potom pogodbe, ki bi se skle-nfla neposredno s prizadetimi, bodisi na podlagi sporazumov, katerih podrobnosti bi se določile na sedanji konferenci. Gospodarska pomoč od zunaj je za gospodarsko obnovitev Rusije absolutna potreba. Dokler se Rusiji ne ponudi taka obnovitev, ne bo moglo rusko odposlanstvo prevzeti za svojo državo dolgov, katerih bi ne mogla plačati. Rusko odposlanstvo hoče na ta način jasno dopovedati, dasi se razume samo ob sebi, da ne bo ruska vlada sprejela nikakih dolgov prejšnjih vlad, dokler je ne druge prizadete vlade uradno priznajo. V upanju, da boste smatrali, da predstavljajo gornji predlogi uradno podlago za nadaljevanje pogajanj, ostajam Vaš udani Jurij Ci-čerin. Spomenica mednarodnega zadružnega udruženja genovski konferenci GENOVA, 21. Včeraj je izročil Albert Thornas predsedništvu konference spomenico mednarodnega zadružnega udruženja. V imenu 25,000.000 družin pozdravlja odbor udruženja konferenco v Genovi, prvo, na kateri so zastopani zmagovalci in premaganci bivši borci rn neuUraici. V tem vidi odbor jamstvo za uspeh. Uradna nota reparacifshe komisije z o žirom na rusko - nemški dogovor PARIZ, 21. Neko uradno poročilo repa-rac?jske komisije pravi: Reparacijska komisija je posvetila svojo pozornost pogodbi, ki sta jo podpisala v Rapaflu 16. aprila 1922. Rather.au kot zastopnik nemške vlade in ljudski komisar Čičerin kot zastopnik ruske vlade. Na današnji seji je reparacijska komisija sklenila: 1. Od nemške komisije za vojna bremena se zahteva prepis rusko - nemške rapaliske pogodbe. 2. Jurističnem uocfseku se naloži, da nemudoma, ne da bi čaikal na goriemenjeni uradni prepis, prouči, ali in v kaki mers zadeva rapaliska pogodba določbe ver&ailleske pogodbe, v kolikor spadajo v kompetenco re-paracijske komisije, ter ugotovi, ali in v kakem obsegu utegne rapaliski dogovor manjšati pravice reparacijske komisije. Poročilo veščakov o tečajih GENOVA, 21. Veščaki za gospodarstvo so predložili pododboru finančne komisije načrt, ki določa v glavnem: Pogoj za gospodarstveno vzpostavitev Evrope je stabilizacija valute v vseh državah. Na emisijske banke naj se ne izvaja noben politični pritisk. V državah, kjer takih bank ni, naj se ustanof/ijo. Centralne banke vseh držav naj sporazumno sodelujejo. Vse evropske valute naj se postavijo na skupno podlago, t. j. na zlato. Države naj finansi-rajioi svoje letne proračune, ne da najemajo novih nekritih kreditov. Državni izdatki se morajo skrčiti. Države, ki ne morejo doseči ravnovesja v proračunu same, naj naj-mejo posojila v inozemstvu. Predvsem se mora določiti zlata vrednost denarne enote. Države naj vsaka zase določijo zlato podlago, pri tem jrh bodo podpirale centralne banke; v primernem trenutku naj sklenejo države konvencijo. Namen te konvencije bi biLo centralizacija in koordinacija povprasevanja po zlatu; tudi naj se vpeljejo reseve v obliki zunanj-h fondov (balance). Ukrepi imajo lahko obliko Gold-Exchange Standard ali pa mednarodnega kompenzacijskega središča. Soudeležba Ze-dinjenih držav pri taki konvencHj bi imela posebno ugodne posledice. Preglas fašistov proti Rusiji in Nemčiji GENOVA, 21. Mussoiini je izdal na genovske fašiste preglas, kateri pravi: Konferenco v Genovi moramo čujno zasledovati radi evropske vzpostavitve, radi naših interesov na Jadranskem morju in radi navzočnosti bclfševikov. V zraku je nekaj kalnega, groeečega. Rusko - nemški korak je vrgel omahujoči konferenci poleno med noge. Jutri bosta nemški kunčji hlev in oborožena Rusija zopet povzela marš v smeri proti Renu in Adriji. Konferenca v Genovi ne odpira bodočnosti nobenega rožnatega obzorja. Bodite čuječi! Tekom cele današnfe noči fe Bito* lja prihajajoča brzojavna poročila javljajo, da se eksplozije v brtoljskih municijskiK skladiščih še vedno ponavljajo. Eksplodirajo še vedno nove zaloge municije tn raz-streljiva. Vsako eksplozijo spremlja močan potresni sunek. Nekatere hiše so popolnoma porušene. Zračni pritisk radi eksplozije, je bil tako silen, da je podrl bližnje hiše in da so šipe več kilometrov naokoli po hišah po^jokale. Med prebivalstvom je nastala grozna panika. Nad 30.000 ljudi je zapustilo svoje domove in pobegnilo v gozdove, kjer prenočuje pod milim nebom. Požar je vpepelil tudi več hiš in je rešilna akcija ote£kočena«. Kratko uradna poročilo javlja., da je vlada odobrila kredit 1 miljona dinarjev v podporo nesrečn'm bitoljskim prebivalcem. iMinistrski svet je sestavil posebno preiskovalno komisijo, ki naj na mestu v Bitolju natančno preišče vzroke eksplozije. Za predsednika komisije je določen bivši minister Vel. Vulović. Pogajanja z ameriškim konsorcijem za skleiiitev pc?ofila BEL GRAD, 20. Ministrski svet je na včerajšnji seji razpravljal o ponudbah amerikanskih konsorcijev glede najetja dolarskega posojila v znesku več miljenov. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra oziroma njegovega namestnika, da vodi zadevna začetna pogajanja z doličnirui konsorciji. Minister financ namerava v najkrajšem času stopili z zastopniki te£a bančnega kon&orcija v direktna pogajanja. Konsorcij daje na razpolago pr-scjlni kredit v znesku 100 miljonov dolarjev. Od loga posojila bi bilo izplačati 30 v gotovem, 10% posojila pa potom investicij. Materjal za investicije naj bi se po večini naročeval v Ameriki <11 sicer na ta način: 20% investicij lahko v Evropi, ozfil fa 50 % investicij pa pod ugodnimi pogoji v Ameriki. Ameriški materjal je bančni konzorcij pripravljen dobavljati po evropski tr/ni ceni plus 5%. Glede cbreste,anja in amortizacije stavlja sledeči po£oj: 1. pri pariteti 75-7%, 2. pri pariteti 80-7 in pol 3. pri pariteti 85-8%. Jugoslavija Silna eksplozija municije t Bitolju Nad 30.000 ljudi brez strehe BELGRAD, 21. V torek ob 10. dopoldne je nastala v munici^skih skladšščih in smod-nišnici na bitoljskem polju velikanska eksplozija. Najprej je eksplodiral vagon, nato-vorjen z razrio municijo. Detonacija je bila j tako silna, da se je potresla) vsa zemlja! več kilometrov daleč naokoli Eksplozija je zahtevala tudi več človeških žrtev. Gotovo je, da so postale žrtve vojaške straže, ker o njih ni nobenega sledu. Števila človeških žrtev sedaj v trenot-ku, ko katastrofalna eksplozija še vedno divja v svojem elementu, ni mogoče točno ugotoviti. Bati se je, da so žrtve zelo številne. Na bitoljskem po4ju so demobilizacrjske komisije nagrmadile velikanske zaloge raznega vojaškega materi jad a s solunske fronte. Nakopičenih je bilo nad 400 vagonov raznih ročnih granat, bomb, ekrazita, smodnika In navadne municije. Materijal je predstavljal vrednost okoli ene miljarde. Kako je nnfftafcv eiksplozija, še ni znano. Splošna ljudska govorica je, da so to eksplozijo povzročili makedonski četaši, ki imajo svoj glavni stan v takozvanem nevtralnem oasu med Albanijo in Jugoslavilo. Čehoslovaika Odhod čehcslovaških politikov v Genove PRAGA, 21. Bivši finančni minister dr. Rašin ter poslanca Švehla in Stfibrny odpotujejo v Genovo. V Genovo dospe tudi posl. Bechynč, ki se sedaj nahaja v Italiji, kjer se je udeležil Mazzinijevih slavncsti. Na ta način bo v Genovi zbrana vsa vladna koalicija, da tako direktno od svoje delegacije dobiva točne informacije. Čehoslovašfei tisk o rusko - nemški pogodbi PRAGA, 21. «Narodni Listy» pravijo, da Nemcev niso pripravile k pogodbi z Rusi toliko gespodarstvene koncesije, kolikor moč rdeče vojske. «Prager Tagblatt» piše, da ne obstaja nevarnost za konferenco toliko v pogodbi sami, kolikor v času in kraju, kjer se je podpisala. «Pravo Lidu* odobrava pomirjevalno zadržanje čehoslovaš-ke delegacije. «Narcdni Politika« pripominja, da zapeljujejo napori vlasti, da vzdržujejo konferenco, Ruse in Nemce k nepremišljenim dejanjem. «Čas» sicer vidi v pogodbi grožnjo, dostavlja pa, da bo morala Nemčija pripoznati določbe miru. Glasilo nacionalistov v Trutnovu «Tagblatt» pravi, da bi Nemci radi sprejeli vojaško sodelovanje z Rusi ter da je pogodba zadosten dokaz, da vojne še ni konec. Masaryk pojde v Sicilijo na počitnice PRAGA, 21. «Narodni Politika* javlja, da odide predsednik republike Masaryk okoli 1. maja v Sicilijo, kjer bo ostal nekaj tednov. Rusko - japonski boji na daljnem vzhodu LONDON, 20. «DaiIy Mail» javlja iz To-kija, da so ise prekinila pogajanja med sovjeti republike Ćita in Japonci Ni nikakega izgleda, da bi se japonska vojska umaknila iz Sibirije. Japonske čete so — kakor javljajo iz Moskve — otvorile ogenj na Čete republike Čita, ki so zasledovale bele straže. Rusi so se morali umakniti. Rusko - finska pogajanja LONDON, 21. «Moming Post» javlja iz Stockhoilma: Po neki brzojavni vesti iz Hel-singsforsa se bodo rusko - finska trgovinska pogajanja kmalu razbila. Vsled zaprek s strani Rusov ni mogla napraviti komisija nobenega koraka naprej. Irska mirovna pogajanja odgodena DUBLIN, 21. Mirovna konferenca je odložila delo do 28. aprila. Do sedaj se še ni sklenil noben sporazum. Izpremenitev posojil v vrednostnice na dolg rok WASHINGTON, 21. Komisija za dolgove zaveznikov je obvestila države - dolžnice, da so Zedinjene države pripravljene začeti pogajanja za izpremenitev raznih posojil v dolgoročne vrednostnice. Proračun za mornarico WASHINGTON, 20. Zbornica je z 279 glasovi proti 78 odobrila proračun za mornarico, ki znaša 278 miljonov dolarjev za fiskalno leto. Število moštva se bo moglo zvišati od 80 na 90 tisoč mož. Kriza v dunajskem arzenalu DUNAJ, 20. V strojnih delavnicah dunajskega arzenala je nastopila težka kriza« Delavnice so za 10 dni zaprte. Ravnateljstvo je skušalo 1000 delavcev in 200 uradnikov odpustiti. Izgotovljenega materjala ni mogoče prodati V arzenalu rjavi 15.000 mod emir* poljskih plugov. Javen shod se bo vršil v nedeljo, dne 23. t m., ob 15. uri v Sežani v dvorani restavracije »muc. Glavna točka dnevnega reda je: Naše stališče napram sklepu tržaškega deželnega sodišča glede rabe slovenskega je/ika na tem sodišču in njemu podrejenih sodiščih. Poroča pos'anoc dr. Wilfan. Kraševci in Notranjci, udeležite se polno-fitevilno tega shoda, da povzdignite svoj mogočni glas v obrambo svojega milega jezika. Dnevna trasfi Trst in Genova. Te dni je *Piccolo» obžaloval, da Trst ni zastopan v Genovi. Na to se je oglasil gosp. poslanec Giunta, češ, Pomladne*, samospeva poje Anica Čok. Stano Kosovel: Bibljiski motivi (rokopisi); Stvarjenje. Janez Krstnik. Jezus v puščavi, Recitira Albert Širok. Marij Kogoj: «Da sem jaz Jezus«, samospev poje Avrelija Sancin. Anton Lajovic: • Gozdna samota«, troglasen ženski zbor s klavirjem. Josef Haydn: Kvartet G-mol op. 74, fct. 3, Allegro — Largo assai — Menuetto — Allegro con brio. Igra Grbčev kvartet: Mirko Logar, Karel Pahor, Ljubo Pavletič, dr. Ivan Kranjc. *** Antoni Lajovic: «Pomladni spev», mešani zbor. Friderik Chopin: Etuda F-mol, Poloneza A-d ur op. 40, št. 1, igra Margerrta BortolottL Janko Ravnik: «Poljska pesem>; Gojmir Krek: • Idila«; Anton Lajovic: «Napitnica», mešani zbori. L. M. Škerjanc: »Jesenska pesem«, •Vizrja»; Anton Lajovic: «Pesem starca«, poje Avrelija Sancin. Anton Lajovic: «2abe», ženski zbor. Ant. Lajovic: Medved z medvedom. Mešane zbore poje Zvezin zbor. Vojaški nabori. Vojaški uradni list objavlja: V novih pokrajinah se bodo vrš li nabori za letnike 1901 in 1902 ter 1899. in 1900. od 10. maja do 10. avgusta 1922. — Izvzeti &o tisti, ki so že služili v a. o. ali kaki zavezniški vojski. Organizacija oskrbnic vojnih sirot. Danes ofc 4. uri pop. važna odborov a seja* Prosim polno Številu e udeležbe. Predsednica I Tržaška tofcoltlra topa. Jutri v nedeljo, 23. t m. ob 9. uri predpoldne se bo vršil v svetoivanskem Narodnem domu občni zbor. D roso vinska pravica. Veprinac: Dan razglasitve: 20. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 19. maja 1922. Motovun: Dan razglasitve: 19. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 18. maja 1922. Kasan je: Dan razglasitve: 19. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 18. maja 1922. VeHkidoL Dan razglasitve: 19. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 18. maja 1922. Ilirska Bistrica; Dan razglasitve: 19. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 18. maja 1922. «Prosvet&» Začasne uradne ure vsak dan od 4 do 7, v prostorih društva, Trst, ul. Fabio Fiizi 10.1. M. D. P. Sv. Jakob. Danes ob 20. uri odborov a seja. — Predsednik. Nov konsulat ▼ Trata. Gospod Abel de Fu-entes je dobil eksekvatur za izvrševanje službe arugvajskega konsula v Trstu. Pevski zbor učiteljske «Zveze». Pevci in pevke, ki nimajo v Gorici prenočišča o priliki koncerta, naj to javijo na naslov: Alojz Bra-tuž, Gorica, Via Stretta 5. Javiti je do četrtka, 27. t. m. Na poznejše prijave se odbor za prenočišča ne more ozirati. Pivovarna «Adrija» zvišala glavnico. Pivovarna «Adria», delniško društvo v Trstu jej zvišalo svojo glavnico od 3 na 4 maijone lir. V ta namen izda 5000 novih delnic po 200 lir. Delničarjem odpade na vsake trt stare delnice po ena nova. Iz triaSkega živlienia Pri Sv. Jakoba vlada mir. — Prepovedan prenos. Po krvavih dogodkih, ki so se odigrali, kakor znano, v sredo zvečer pri Sv. Jakobu, je nastopil v tem okraju po pel en mir. Po obljudenih šentjakobskih ulicah patrulirajo oddelki policijskih agentov, kr. stražnikov in orožnikov. Mnogo oseb je bilo preiskanih, toda brez uspeha. Tu pa tam so koga aretirali, a so ga kmalu spustili, ker se je dokazala njegova nedolžnost. Edinole nekega 18 letnega Roka Maseta, stanujočega v ulici S. Marco št. 5, so obdržali na policiji. Policija ga namreč obdolžuje, da se je udeležil tragičnega spopada nad drugim predorom Montuzza-Tooa aretiranec odvrača od sebe vsako krivdo. Fašist Vianellc, katerega so postavili v soročje z aretirancem, je izjavil, da je videl Maseta za časa spopada v družbi nasprotnikov. Vendar pa ne more trditi, da bi ga bil videl streljati. Aretiranca so odpeljali po dolgem zaslišanju v preiskovalne zapore. Fašisti so imeli namen prenesti truplo ubitega fašista Olivaresa iz mrtvašnice mestne bcTnišnice v svoj sedež. Tedaj so vprašali dovoljenje pri policijskem oblastvu. Toda prošnjo so jim odbili. Mrtvašnica mestne bolnišnice, kjer leži ubiii fašist na razpolago preiskovalni komisiji, je strogo zastražena po kr. slražnikflh, da bi ne prišlo do morebitnega nemira. Pred mrtvašnico stojita tudi dva oklopna! avtomobila. Odmevi tatvine 11 ruJjcoov lir v banki di SViiia v Katanfji. — Arclacija v kavami Spec-cIsL ICakor znano, je bila v zadrjem času izvršena v banki di Sicilia v Katani^. predrzna tatvina 11 nrljonov lir. Glavni krivci t« tatvine so bili trije Tržačani: Martorana, Picot in njegova ljub;mka. Policijsko oblastvo v Kataniji je po dolgih, neumornih preiskaA'ah ugotovilo, da je bal načrt za izvršitev tatvine 11 miljonov lir skovan v Trstu. Tatovi so mislili — to so sami izpovedali pri zasliševanju — sprva okrasili tukajšnjo banko di Sicilia. Ker jim pa tega niso dopustile okolščine, so opustili to misel. Vendar so pa šli par dni pozneje v Katanijo, kjer so poskusili svojo srečo pri banki di Sicilia. Pri tej operaciji so imeli nepričakovan uspeh: polastili so se 11 miljonov lir. Ene krivce so kmalu po dogodku aretirali še v Kataniji, dru-£e v drugem kraju, tretja so se pa srečno razkropili na vse stranL Nekako pred štirimi dnevi je dobi! vitez Ado mi, poveljnik pokretne čete na glavni policiji, od policijskega oblastva v Kataniji nujno poročilo, v katerem je bilo rečeno, da sta našla dva krivca tforiocacnjene tatvine pribežališče v Trstu. Vitez Adorni j® uvedel stroge preiskale. Tedaj se mu je posrečilo i--lent£iicir?-fi enega krivca za Josipa Stega. Ste£ f* stanoval v priprosti sobici pri neki družini v starem mestu. Izdajal *e je za brezposelnega uradnika. Zahajal je po£ostcma v kavarno Spccchi na trgu deila UnitA. In ravno v tej kavami so ga pred snočnjim aretirali, Lo si je ogl^ova 1 ilustracije. Aretiranec je bil odpeljan na policijo, kjer so ga zaslišali. Izjavil je z mirno vestjo, da Šteje gorfomeniciiega Marterana fj?!avni krivec) med najboljše prijatelje. Nadalje je izdavil, da je član mednarodne vloii:: ne družbe in da se jć udeležil tatvine 11 miljonov Lr. Are-) thanca bodo morda še med drevoin oapel'-alii v Katananijo, kjer ga bodo izročili policijskemu oblastvu. Bil je revež; ni imel denarja., t si ga je sČa-»OE-ft napravil (72.500 lar). Roman Proft je bil pred dobrimi osmimi meseci navaden revež: ni ia»el drugega, kot trnjevo pot pred seboj. Po tej poti se je kmalu naveličal stopali, ali bolei rečeno: njegov talent ga je privedel do visokega gospoda, ki kna tuoi kaj pod palcem. Roman Proft se je namreč izposodil od neke blage duše potreben denar in je vzel v najem v hiši Št. 5 v ulici Pier Lui£i da Palestrina prostorno skladišče. Skladišče je bilo sprva prazno, a s časoma se je začelo nar'oJnjevPti z raznovrstnim blagom. Kakor se je skladišče napolnjevalo z blagom, tako se je tudi napolnjeval Roman Proftov mošnjiček. Ko pa je imel poln mošnjiček, je zaprl dobička nosu o skladišče v ulici Pier Luigi da Palestrina in jfc izginil kot kafra iz našega mesta. Trgovcem, ki so imeli stike » Prodtom, se je pa zdelo to izginjenje nekako sumljivo. Ker so pa hoteli biti na vsak način na jasnem, so se javila na policijskem komisariatu v ulici S. Giovam« in povedali na dolgo in široko o Proftovih kupčijah. Policijo je »eveda zanimalo to pripovedovanje in kmalu je bila vsa zadeva na jasnem: Komam Proft je priSel v stike s trgovci Pri tej priliki, ko je imel skladišče še prazno, je pravil trgovcem, da sprejema komisije. To se pravi: prevzema nalogo, da bo prodajal tuje blago s provizijami. Trgovci so preveč zaupala Prof tu in so mu izročevali pod pogoji čevlje, sveče, usnje itd. Proft je sicer res prodajal blago, toda kar je izkupil, je šlo vse v njegov žep. In ko je imel poln moftnjiček, je zaprl šLacutvo m pozdravil upnike. Tvrdko Edgardo Levi )e opeharil za 12.500 lir; tvrdko Maksimirana Fustel za 13.000 Kr; tvrdko Jakoba Lampontija za 47.000 Rr. V trgovskih krogih se govori, da ima Proft na veli še lakih 70.000 lir ca ter e si je pifck>M na gori omenjeni način. Po malem. G. Peter Khin, lastnik gostilne v ulici dei Gelsl it 7, je opažal v zadnjem času, da mu izginevajo iz gostilne prti, maršala, slad- kor Itd. na skrivnosten način. Ker pa k hotel storiti tej zadevi enkrat koocc, je od tedaj dalje strogo pazil na vsak miflaj podrejenih uslužbencev. Tako je vVrvfl v past hiinega mačka, m sicer kantinerja Albina M. M. je iz. povedal na policiji vse po pravici: Ukradel je po malem: 15 1 olja, 4 kg sladkorja ia par litrov marSale. Ko pa je priftel govor o prtih, je izjavil M., da jih je ukradel le 20, dočim je trdil lastnik, da pogreSa 100 prtov. Skupaj trpi 1266 lir ikode. M. so odpeljali v zapor. Vesti z GoriSkega Št. Peter na Kr, Čitalnica priredi — ob lepem vremenu — v nedeljo 23. t. m. izlet na «Palško jezero®. Vabijo se vsi člani in drugi! Zbirališče ob uri v društvenih prostorih. — Odbor. 4 * Iz Štanjela na Krasti Zopet dan ko bomo imeli priliko presoj&v) zimsko delovanje našega neumornega bralnlga in pevskega društva -Štanjel*. Kakor je bilo ie objavljeno priredji dne 23. t. m. naše društvo veliko narodno slavnost po sledečem sporedu: 1. Pozdravni govor g. župnika Meierhoferja. 2. A. Foerster: «Nase gore» poje "meš. zbor društva «Zvon» z Opčm. 3. F. Finžgar: «Veriga* narodna igra v treh dejanjih. 4. V. Vodopir^c: «Le plakaj* poje meš. zbor društva «štanjeU. 5. Slavnostni govor. Govori g. pisatelj France Bevk. 6. Deklamacija. 7. V. Vodopivec: «Naročilo poje meš. zbor iz Komna. 8. I. Eisenhut: «V naravi« poje meš. zbor društva «Zarja» iz Koprive. 9. «Mizar*: kuple* 10. J. Aljaž: «Dneva iar» poje moSki zbor Oruštva «Štanjel*. Po veselici srečkanje in prosta ubava. — Med odmori zabava občinstvo priznani tamburaški zbor iz Šturij p. Ajdovščini. Pridite vsi ljubitelji zabave, pridite, da skupno pozabimo vsaj za nekaj ur vse ono gorje, ki nas danes muči, nam trga naša srca, nas tlači moreče k tlom. Pridite Vipavci iz prekrasnih vaših krajev, Kraševci iz kršnega Krasa in tržaški Sle venci, ki danes nimate kulturnega hrama, kjer bi se zamogli zbirati in ditti duška svoji duši. Ker praznuje društvo 15 letnico svojega obstoja, pričakujemo am največje udeležbe. Začetek ob 3. uri popoldne na grajskem dvorišču. — Vstopnina: I. sedeži 5 L, H. sede/i 4 L m stojišča 3 L. V ^»rčaju deževnega in sbibega vremena se prireditev vrši prihodnjo nedeljo t. }. dnu 30. aprila. Iz KazzSj: Pred kratkim časom je naše pevsko in bralno društvo «Dneva Žar* imele veselico, pri kateri je občinstvo pokazalo svojo največjo navdušenost in veselje s tem, da se je iste udeležilo v maogtfbrojnem številu. Naša dolžnost in geslo je: »uditi narodu, kar je njegovega in kar je zanj. Zato se v nedeljo dne 7. maja vp riz ori veselica pod milim nebom s petjem, in i^ro. Upamo, da nas tudi tega dne pcseU večje število občinstva. Zato naprošamo sosedna bralska društva, da istega dne ne prireji jo za bav. Soored bo pravočasno objavljen. Odbor. Sv. Lucija. Skupina ruskih umetnikov, ki je priredila po drugih kra^h naše dežele celo vrsto predstav z velikim uspehom, bo gostovala tudJ pri nas* Danes v soboto 22. t m. in jutri v nedeljo 23. t. m. bomo tudi pri nas imeli priliko občudovati ruske gledaliŠKe umetnike. Prireditev se bo vršila v dveram g. Miku za. Na dcevnera redu so sledeče točke: 1. Norec, mcmolog (Anuhtin), 2. Zobozdravnik, veseloigra (Cehov), 3. Maščevanje, drama. 4. Razni napevi iz oper in operet, ki £h bodo peli ruski operni pevci. Začetek danes v soboto ob 20, jutri v nedeljo ob 16. urr. Vstopnine 5, 3 in 2 liri. — Ista skupina ruskih umet-ralcov priredi v soboto 29. in v nedeljo 30. aorila predstavo s koncertom v Cerknem. Prireditev se bo vršila v Občinskem domu. Zanimanje za te prireditve, pri katerih sodelujejo sami umetniki po pokilcu, je povsod zelo veliko. __ Fca&ofi-a. Jutri v nedeljo, 23. t m., bodo igrali člani dramatičnega odsega mladinskega društva «Prc£veU>» iz Trsta - Sv. Jakob v dvorani g. Paternosta sledeči dve igri: 1. «Volkovi«, drama v 1 dej. iz ruskega življenja; 2. «T»i sestre« veseloigra v 3 dej. Priče tek točno oi> 20. _ Tuja vahnU ca tržaškem trgu s Trst, dne 21. sprila 1922. o£T3fc« krone —• 2.30 2.10 nvsirijsko-nsmfcke krone ••«••• ^--27,— —.30 kr^na ••••»•• 26.75.— 37.25 dfucrji . .................26.40.— 27.— leji....................13.30.— marke. 6oo.— 7.55 ....................13.50— 18-45 kancoskl franki.........171.25.—171.75 švicarski franki.........357.—.—361.— ;>ngie§ki fant! papirnati.......81.10—81.50 angleški funti, zlati..............91.75.— 93.75 nspoleoni.................73.50 74.- Hali oglasi V NAJEM se odda kovačija z vso opremo in dobroadoča gostilna, da državni cesti v Po-lenjah pri Jelšaaalt. Informirati se je pri lastniku Jerneju Rupnik istotam. 770 NOVO ODPRTA zaloga zidarskih potrebščin kakar n. pr. opeke, plošč, in žličnikov bilj-ske tovarna, cementa, apna in peska po najnižjih cenah. Ivan Daneu, Opčine, pri kovaču. 771 SLUŽiCMJE. pridne, sposobne rabi posredovalnica Woli, via XXX Ottcbra 5. II. 772 ŽGANJARNA v sredini mesta, se proda radi bolezni. Zganjam* via Carducci 41, Moro- POROČNA SOBA, sova, elegantna, iz mahagonijevega lesa, druga iz rožnatega >aseno-vega, se prodata zelo ugodno. Via Geppa 17, skladišče. 776 SALON, popcAn, se proda po zelo ugodni ceni. Via Geppa 17, skladisče. 774 KUHINJA, moderna, popolna, solidno delo, z ali brez mramorov, belo lakirana, se proda po izredno ceni. Via Geppa 17, skla- diščeni. 773 POROČNA SOBA, iz ««aljenega. suhega, bukovega lesa z veliko krasno patko, se proda za L 1450.— draga, is slavonskega hrastovega lasa, perfektno delo, s psiho in umivalnikom, L 1900l—. Velika izbera, brezkon-knrenčna cene. Turk, via Roaaini 20. 749 NOVE POSTELJE za L 65.—, vzmeti L 55.», fr—TTVr ia morska trava L 45.—, popolne •oba od L 950— naprej. Prodajajo se tudi Doaamazni kosi, Via Fonderia 3. 46 PIANINO, umike znamke, lep, dober, se proda radi odhoda zelo ugodno. Ogledati si popoldne. Via Acquedotto 23, vrata 11. 757 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid itd. Lekarna v IL Bistrici 28 ŠOFER, sposoben za vse poprave m druga dela, išče službe. Bajec Franc, Piano S. An-na it. 4, Skedenj. 758 JEDILNA SOBA iz pasilandra, druga iz spa-Ijenega hrastovega lesa, spalnice iz jeseno-v«ga, brestovega in hrastovega lesa ter iz pušpajna, se prodajajo v skladišču Via Udine štev. 25. 761 POPOLNA soba L 950.—, druga jesenova s psiho L 1600, ter več drugih po konkurenčnih cenah. Fonderia 3. 46 POZOR! Srebrne krene, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuj'e edini gro-sist Belleli Vita, via Mackmnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, zimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cmffom'ers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 NainaniSo. „Zveza stavbnih delavcev v Renčali" naznanja slavnemu občinstvu, da od 1. aprila naprej ni gosp. Franc Trojer več njen zastopnik. Renče, 20. 4. 1922. 263 ODBOR. Žopsnsiuo oMfns Vel. kle razglaša, da je imenik tukajšnjih občanov od 23. 5. t 1. javno razpoložen v tukajšnji obč. pisarni. Morebitne ugovore in reklamacije je predložiti v tej dobi ži panstvu. 264 Župan: Paljk. v Mariboru v najpremetnejši ulici, dvonadstropna z 2 trgovskima lokaloma, pripravna za vsako trgovino se preda, za 3,000.000'— fesi. K. Ponudbe pod »T.govsld lokaU« na Anonč-ni zavod Drago Bcseljak in drug, Ljubljana, Sodna uiica štev. 5. 45 3 Trila e i® iifif a mili ia Seje poli reg. zadruga z o. z. Trs!, m tfeir Olnio šist;. 6. PODRUŽNICI : Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 20 Vid Frluli št 614 Zaloga in delsonlea m ijaiitnih peč! In šteiiiiiilKo?. Izbera majoličnih piušć za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se Avti v oKolIJ. v Msri^oru, Maistrova ul. št. 10 se radi družinskih razmer proda za Din. 500.000. S anovanje na razpolago. Pojasnila daje Lindnaar, Mari&or, MassSr uiica i«. 19, 3119 Zo5oi®nynIifii BteUS cr. J ESS3H teh« VOCS. ffiaca-a Spre^ma od 9-12 in od 13-19 Via Miifm 33 (nasproti lavame Jml IVBB trinadstropna, visoki parter, z električno razsvetljavo, deloma parketi, sa ga L « Ponudbe ped „Solidna stavba" ^Saino ležeče, glavna požta Maribor. 262 U H n fM to M p H Trst, Corso Hit Eni. U (nasproti zastavljalnici) m oSleK m MM, PO- Mil Pis- na drete m \m imžSi gijna zalc-ga cžrobnaHia na Msa, tezo felia Mim 24. Telefon \mrA št. W Hulstarelfci suito MM e tej stroki. Priporoča se trgovcem in kramarjem. 7fl Velika izbera kopit. Gamsjsul po^psfaiK! „PireSSS", Čistilo za čevlle vvBrlliMlnvvCreaSi Ose po ROlnlžjili censii. Za ms&ilta pAi pepastl. 49Vla Udine (prej BelveM 4©Tel. 34-35 Ms