Številka 01 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXX • Februar 2024 . BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in bralci P ošteno smo že zakora­kali v novo leto in po krajšem premoru je pred vami zimska številka Mos­ tišcarja. Iz obcinske hiše tok­ rat prihajajo številne novice, med drugim o proracunu obci­ ne za leto 2024, o plocniku na Govekarjevi ter o ustanovitvi mladinske organizacije – mla­ di, prijavite se! V rubriki Aktualno lahko preberemo o praznicnem do­ gajanju na Igu in drugod po obcini. Tudi kulturno dogaja­ nje je bilo pestro – potekalo je kar nekaj koncertov in gleda­ liških predstav, luc sveta pa je ugledala tudi nova komedija. Obcina Ig se je predstavi­la na Tržnici BTC, Vrtec Ig je organiziral praznicni sejem, Osnovna šola Ig pa tržnico poklicev. Bodite pozorni na dogaja­nje ob kulturnem prazniku, saj bo na Igu potekal kulturni pro­gram ves dan. Krajinski park nas obveš­ca o invazivni vrsti ter o novi pridobitvi, s katero bodo lažje odstranjevali tujerodne rastli­ne. Prostoferji v svoje vrste vabijo zainteresirane posa­meznike, ki bi v prostem casu želeli pomagati s prevozom starejših in jim tako olajšati vsakodnevne obveznosti. V nadaljevanju vas cakajo še nekaj vabil na zanimive do­godke in delavnice ter koledar prireditev za lažje nacrtovanje. Uredništvo Mostišcarja Koledar izidov Mostišcarja 2024 Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 29. februarja 2024. Predvideni izid številke je 14. marec 2024. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 1. februar 2024 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovic, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupancic, namestnica odgovornega urednika, Anka Grmek, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Blaž Pucihar Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Obcanom in obcankam Edinost, sreca, sprava cestitam ob slovenskem k nam naj nazaj se vrnejo kulturnem prazniku! France Prešeren Župan Zlatko Usenik Proracun Obcine Ig za leto 2024 N a zadnji seji obcinske-Pomemben del sredstev v Bilanca financiranja ga sveta v preteklem proracunu (kar 31 %) je name­letu je obcinski svet njen tekocim odhodkom, pri Opis Prihodki 2024 Odhodki 2024 Obcine Ig potrdil tudi prora-cemer najvecji delež zavze­cun Obcine Ig za leto 2024. majo tekoci izdatki za blago in A – Bilanca prihodkov in odhodkov 10.170.802,78 13.322.668,84 Pri nacrtovanju prihodkov storitve, ki se povecujejo tudi B – Racun financnih terjatev in naložb 0,00 0,00 je bila upoštevana povprecni-zaradi vse vecjega vzdrževanja C – Racun financiranja 2.439.260,19 576.890,04 na, ki je bila dogovorjena med premoženja obcine. Gre pred-Skupnostjo obcin Slovenije vsem za placila energentov D – Sprememba sredstev na racunih 1.289.495,91 0,00 in Vlado RS in je za leto 2024 (elektrika, plin, kurilno olje ...), SKUPAJ 13.899.558,88 13.899.558,88 dolocena v višini 725 EUR. Ob-ki so v tem obdobju v visokem cine so se sicer nadejale višje porastu, njihovo nacrtovanje povprecnine, saj je zaradi ne-pa je pravzaprav zelo nepred­nehne rasti cen osnovnih stro-vidljivo. Poleg tega so tu izdat-Transferni Prihodki (10.170.803 EUR) prihodki škov cedalje vecji del sredstev ki za tekoce vzdrževanje cest proracuna namenjen tekocim in zimsko službo, vzdrževanje Kapitalski stroškom in izvajanju obve-javne razsvetljave, pokopališc, prihodki znih storitev. vodovodnega sistema, racu-157.480 Zato je bilo proracun za leto nalniške in druge opreme ter 2024 kljub izredno racional-napeljav. nemu nacrtovanju in upošte-Tekoci transferi predstavlja­ Nedav.ni vanju nacela gospodarnosti jo 27,6 % vseh odhodkov. Gre prihodki prakticno nemogoce uravno-za izvajanje nalog, za katere 2.062.688 težiti brez dodatnega zadolže-so obcine zadolžene skladno vanja, ce smo želeli v proracun z veljavnimi predpisi, pred­vkljuciti vsaj kakšnega od ra-vsem pa z Zakonom o lokalni zvojnih projektov. samoupravi. Sem sodijo tudi V proracunu za leto 2024 so vse oblike pomoci obcanom Struktura prihodkov v letu 2024 tako nacrtovani odhodki v vi-od doplacil za vrtec, stanarin šini 13,32 mio EUR in prihodki v domovih za ostarele, social-v višini 10,17 mio EUR. Razlika no varstvenih zavodih, prevozi med prihodki in odhodki se otrok s posebnimi potrebami, bo financirala še s prenosom pomoci na domu, ki jo za ob-Odhodki (13.322.669 EUR) sredstev iz leta 2023 v višini cino izvaja pristojni center za Investicijski 1,29 mio EUR in dodatnim za-socialno delo, subvencije za dolževanjem v višini 2,44 mio kmetijstvo ipd. EUR. Zadolževanje je pred-Investicijski odhodki po­videno v takšni višini zgolj menijo vlaganja v premoženje zaradi zaprtja financne kon-obcine in pomenijo 35,07 % strukcije nekaterih projektov, vseh odhodkov. Investicijski predvidoma pa bo to za polo-transferi pravnim in fizicnim vico nižje, saj nekaterih pro-osebam, ki niso proracunski Investicijski jektov ne bomo zaceli, ce ne uporabniki, in investicijski odhodki 4.672.567 pridobimo tudi nepovratnih transferi proracunskim upo­sredstev. V letu 2024 so pred-rabnikom (za nakup osnovnih videna tudi odplacila dolga v sredstev, nabavo opreme in višini 0,58 mio EUR. drugih opredmetenih osnov­nih sredstev, za investicijsko Struktura odhodkov v letu 2024 vzdrževanje, obnove in drugo) pa pomenijo 6,3 % odhodkov. Med infrastrukturnimi pro­jekti, ki so vkljuceni v prora­cun za leto 2024, naj poudari­mo: – Nadaljevanje gradnje kana­lizacije in sanacije vodovo­da Iška vas-Iška – Dokoncanje povezovalnega vodovoda Ig-Podgozd – Ureditev pediatricne ambu­lante (v Centru Ig) – Gradnjo plocnika na Gove­karjevi cesti (prenos iz leta 2023) – Gradnjo igrišca ob Osnovni šoli Ig – Dokoncanje prizidka k cen­tralnemu vrtcu Ig Za sofinanciranje gradnje kanalizacije in sanacije vo­dovoda Iška vas–Iška imamo odobrena nepovratna sredstva iz Nacrta za okrevanje in od­pornost. Za sofinanciranje po­vezovalnega vodovoda Ig-Pod­gozd smo v letu 2023 že dobili del nepovratnih sredstev z na­slova odprave posledic nepo­sredne škode zaradi poplav v juliju in avgustu 2023. Glede na to, da bo pedia­tricna ambulanta namenjena obcinam Ig in Škofljica, je do­govor, da bosta ureditev pro­storov financirali obe obcini. Financno najzahtevnejši projekt v letu 2024 je prav gotovo gradnja igrišca pri OŠ Ig. Pogoj za zacetek projekta je pridobitev gradbenega do­voljenja in pridobitev nepo­vratnih sredstev. V proracunu smo zaradi zaprtja financne konstrukcije sicer predvide­li financiranje s povratnimi sredstvi (kredit), saj za zdaj še ni bilo ustreznega razpi­sa za pridobitev nepovratnih sredstev. Na podrocju ucinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije nacrtujemo po­stavitev soncne elektrarne na OŠ Ig ter Centru Ig, kar se bo financiralo preko novoustano­vljene zadruge Soncni Ig z.o.o. Pri nacrtovanju so vsebin­sko pomemben del tudi t. i. neinfrastrukturni projekti, ki po višini sredstev ne pomenijo tako velikega deleža v prora­cunu, so pa izrednega pomena za družbeni, kulturni in social­ni razvoj obcine. Že v lanskem letu smo tako zaceli organizacijo dogodkov v Domu kulture Ig, v letošnjem letu pa se nacrtuje nadaljeva­nje teh aktivnosti. Organizirali bomo predstave in dogodke za vse generacije. V letu 2023 je zaživela tudi sobotna Tržnica Ig, ki jo po­pestrimo z obcasnimi temat­skimi dogodki in praznicnim sejmom v decembru. Ker je bila tržnica zelo lepo spreje­ta tako s strani obcanov kot ponudnikov, bomo aktivnosti nadaljevali tudi v letu 2024. Nacrtovan je ižanski sejem ter v letošnjem letu prvi na kole­darju dogodkov pustni karne­val, ki bo letos nadgrajen še s pustovanjem v organizaciji gasilskih društev. Tudi letos so v proracun vkljucene aktivnosti za za­gotavljanje vecje varnosti v prometu ter spodbujanje traj­nostne mobilnosti. Ce bomo pridobili nepovratna sredstva, bomo zaceli izdelovati ce­lostno prometno strategijo. Nadaljuje se tudi z izdelavo prostorskega reda. Zaceli bomo tudi nacrtova­ti urbanisticno ureditev cen­tra Iga, ki bo zajela obmocje Govekarjeve ceste z naveza­vo na avtobusno postajo in v osrednji del naselja Ig. Obci­na Ig je pridobila lastništvo zemljišca parc. št. 29/3 k.o. Ig, ki predstavlja ožino na Gove­karjev cesti, kjer se predvide­va vzpostavitev varne šolske poti. Hkrati bo v centru Iga potrebno bolje urediti tudi režim parkiranja, postaviti ko­lesarnice in zagotoviti prostor za pokrito Tržnico Ig. Po izdelavi zakljucnega ra­cuna za leto 2023 bo tako kot vsako leto pripravljen reba­lans proracuna za tekoce leto, v katerem bo vkljucenih tudi vec informacij o dodatnih mo­žnostih financiranja vecjih na­crtovanih projektov. Mira Žagar, podžupanja Plocnik na Govekarjevi cesti O bcina Ig je zacela izgradnjo plocnika na Igu – Govekarje­va cesta, in sicer na odseku do pokopališca Ig. Predvideno je bilo, da se dela zacnejo novembra, vendar se je zavleklo zaradi usklajevanj z Elektrom Ljubljana. Elektro Ljubljana bo na tem odseku izvedel štiricevno kanalizacijo za potrebe pokablitve elektro vodov na obmocju Obcine Ig. Izvajalec del gradnje plocni­ka je podjetje Komunalne gradnje Grosuplje. Zaradi nepredvidlji­vih vremenskih razmer je možno, da se bodo dela zavlekla. Vaša strpnost je naša moc. Uroš Cuden, obcinska uprava Zimska služba na Igu?! I zvajalci zimske službe se trudijo, da bi obcanom omogocili varno pot po cestah, plocnikih in drugih javnih površinah, vendar je njihov trud ocitno zaman. Uroš Cuden, obcinska uprava Zgrožen obcan Zadrževanje v Centru Ig Obcina Ig že dlje casa opaža, da se po pouku v Centru Ig ucenci zadržujejo po hodnikih, stopnicah, pred vhodom v sej­no sobo in v garaži. Ucenci se neprimerno obnašajo: skrivajo se, jejo, vejpajo, smetijo, pljuvajo po tleh in stenah, se v garaži zbirajo okoli av­tomobilov, nastavljajo risalne žebljicke pod avtomobile. Ucence veckrat opozarjamo na neprimerno vedenje, ven­dar se zgoraj omenjene stvari ponavljajo. Šola jih opozarja, naj gredo po pouku in kosilu cim prej na avtobus in domov. Prosi­mo, da se s svojimi otroki pogovorite tudi starši. Obcinska uprava Ustanavljamo mladinsko organizacijo Obcine Ig Mladi Obcine Ig, pridružite se mladinski organizaciji in soustvarjajte svojo prihodnost! S poštovani mlade Ižanke in Ižanci, S pridružitvijo k mladinski organizaciji naše obcine ter soustvarjate pozitivne vabimo vas, da postanete del mla-Obcine Ig boste imeli: spremembe v našem okolju. Vaša vkljuce­dinske organizacije Obcine Ig, ki – Priložnost za izražanje svojih idej, nost je kljucna za trajne spremembe, zato združuje mlade posameznike, stare med mnenj in predlogov, ki se nanašajo na se pridružite mladinski organizaciji Obci­15 in 29 let, in zagotavlja platformo za iz-mlade v obcini. ne Ig, da skupaj oblikujemo prihodnost in ražanje, uresnicevanje idej ter obravnava-– Možnost odlocanja in sodelovanja pri spreminjamo naš kraj na bolje. nje vprašanj, ki so pomembna za mlade v oblikovanju programov in projektov, ki Vsak posameznik ima vpliv, in to velja naši lokalni skupnosti. Obcina Ig je pros-se dotikajo mladih. tudi za mlade. Vaše mnenje šteje! tor raznovrstnosti in bogate kulturne de-– Povezovanje z drugimi mladimi in or­dišcine. Skupaj bomo gradili našo lokalno ganizacijami na lokalni in mednarodni Kako se prijaviti? identiteto, ohranjali tradicije ter spodbu-ravni. – Poskeniraj QR-kodo in izpolni spletni jali inovacije, ki bodo krepile pripadnost – Vstop v mladinsko organizacijo vam obrazec. naši skupnosti. bo omogocil, da razvijate nove vešcine, – Ali piši na tina.skulj@obcina-ig.si z vse­ pridobivate nepozabne izkušnje in traj-bino Želim sodelovati v mladinski or­na prijateljstva. ganizaciji in podaj svoje podatke: IME – Raznovrstne priložnosti za ucenje, pro-in PRIIMEK, STAROST ter svoj E-NA­stovoljno delo in aktivno sodelovanje SLOV. pri projektih. – Izobraževalne dogodke, delavnice in Rok za prijavo je 18. 2. 2024. mentorstvo za osebno in profesionalno Ce te zanima vec, poklici 01/2802-315. rast. Zuhra Jovanovic, podžupanja Želja in vizija je vzpostaviti tudi mla- Freepik.com dinski center, kjer se boste mladi lahko družili, organizirali dogodke in soustvar­jali prostor, v katerem potekajo vaje, de­lavnice, dogodki pa tudi zabave. Vabimo vas, da se pridružite Mladinski organizaciji Obcine Ig in postanete del skupnosti, ki si prizadeva za aktivno vklju­cevanje mladih v oblikovanje prihodnosti Pust na Igu L etošnja pustna sobota tudi prihod kurentov s Ptu­na Igu bo na Igu posebej jskega polja. Da zabava ne bo zabavna. Zacnemo ob 11. prehitro koncana, bo od 16.00 uri z otroškim programom, ki ure pod ogrevanim šotorom bo potekal pod šotorom. Med skrbel DJ Branzy. Ob 19.00 11. in 13. uro bo možna poslika-bo na oder stopil ansambel va obrazov, ob 11.30 se bo za-Raubarji, ki vas bo ogreval do celo pravo cirkuško pustova-poznih vecernih ur. Vabljene nje za otroke, ki se bo koncalo vse maske in vsi željni dobre z izborom najlepše otroške narodnozabavne glasbe! maske. Letošnji Pust na Igu orga- Da bo pust tudi mastnih nizira Obcina Ig v sodelova­ust, bodo z gostinsko ponudbo nju s PGD Ig in PGD Iška vas. ves dan skrbeli naši gasilci. Vabljeni, da letošnjo pustno Ob 14.00 bo po ulicah Iga soboto preživite na Igu! potekal Podkrimski pustni karneval – povorka pustnih Maja Zupancic mask od blizu in dalec. Pri- Lovro Erznožnik cakujemo domaca društva in Ena od maskot Podkrimskega pustnega karnevala Gradnja prizidkak Vrtcu Ig G radnja prizidka k Vrtcu Ig poteka po terminskem nacrtu. Konec leta in v prvi polovici januarja se izvajajo strojne in elektroinštalacije, keramicarska, mavcno-kartonska, sli­kopleskarska in fasadna dela. Dokoncala se je ureditev parkirišca, zunanjega WC-ja in prestavitev garaže. V drugi polovici februar­ja bo oddana vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja. Polona Skledar, obcinska uprava Izvajanje fasadnih del na prizidku na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUP­JS, 94/2010- ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO in 55/17) objavlja VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2024/2025 zbiramo do 29. 2. 2024. Ce bo prispelih vec vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2024/2025, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA VPIS je dosegljiv na spletni strani vrtca; www.vrtec-ig.si. Izpolnjeno vlogo lahko pošljete po pošti na naslov Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig. PREMESTITEV V DRUGO ENOTO Ce želite s šolskim letom 2024/2025 premestiti otroka v drugo eno­to Vrtca Ig, vas prosimo, da izpolnite in oddate VLOGO ZA PRE­MESTITEV na obrazcu, ki ga dobite na spletni strani Vrtca. Vlogo lahko oddate najpozneje do 29. 2. 2024 po pošti: Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig ali na svetovalna.sluzba@vrtec-ig.si. Staršem, ki so že oddali vlogo za premestitev v šolskem letu 2023/2024, ni potrebno ponovno oddajati nove vloge, saj je ve­ljavna do izvedene premestitve oz. pisnega preklica. Teja Skušek, Svetovalna delavka Dvig cene programovv Vrtcu Ig T renutne cene programov v Vrtcu Ig so veljavne od 1. 5. 2023. Vzdržnost cen zavod praviloma preverja vsaj enkrat letno. Glavni razlog za tokratno preverjanje stro­škovnih oziroma ekonomskih cen in tudi njihovo zvišanje je bilo preverjanje vzdržnosti obstojecih cen, ki je pokazalo, da je v vmesnem casu prišlo do obcutnih sprememb okolišcin. Stroški dela so najvecji delež stroškov delovanja zavoda. Rast plac in celotnih stroškov dela skladno z napredovanjem delav­cev v nazive in placne razrede, predvideni višji strošek regresa in pokojninskih premij, rast minimalne bruto place v Sloveniji z vplivom na višanje zneskov zagotavljanja doplacil do mini­malne place, povišanje vrednosti regresa za prehrano ter vi­šanje stroškov kilometrine za prevoz na delo so dejavniki, ki obcutno in neposredno vplivajo na rast stroškov dela v zavo­du. Naslednji dejavnik so neugodne makroekonomske okoliš­cine, pojav visoke inflacije v Sloveniji s povprecno rastjo cen življenjskih potrebšcin v višini 4,2 % (SURS, december 2023). K inflaciji relativno najbolj prispeva rast cen hrane. Globalna geopoliticna situacija, ki vpliva na pojav energetske krize z narašcajocimi cenami energentov, se odraža v narašcajocih stroških delovanja zavoda že v letu 2023, hkrati pa se narašca­nje cen pricakuje tudi v letu 2024. Na podlagi navedenih dejstev je podan predlog nove eko­nomske cene v Vrtcu Ig, ki bo omogocala nemoteno delovanje zavoda ter ohranjala kakovost vzgoje in izobraževanja v Obci­ni Ig. Nove cene bodo veljale od 1. 2. 2024. * V vrtcu imamo štiri oddelke za 3–4-letnike, za katere je trenutna veljav­na cena enaka kot za oddelke v II. starostni skupini, vendar je normativ pri 3–4-letnikih nižji, kar vpliva na porazdelitev stroškov in posledicno na ceno programa za to starostno skupino. Zaradi pravilnosti preracunavanja eko­nomske cene smo skladno s številom otrok preracunali ceno tudi za to sta­rostno skupino. Maja Cuden, v. d. ravnateljice Vrtca Ig Spremenjene uradne ure Medobcinskega inšpektorata Medobcinski inšpektorat in redarstvo sporocata, da bodo uradne ure po 1. 1. 2024 ob torkih, in sicer od 9. do 10. ure v prostorih Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6. Inšpektorat ima uradne ure na telefonu 01/7888 757 vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 ali preko elektron­ske pošte: inspektorat@grosuplje.si. Medvedi v Kotu Kako odreagirati ob srecanju z medvedom? Že dlje casa se na poljskih površinah med Kotom in Iško vasjo zadržu­jejo medvedi, ki povzrocajo skrbi okoliškim prebivalcem ter ucencem POŠ Iška vas. Ob opozarjanju prebivalcev na nevarno približevanje medveda naselju je župan pozval Ministrstvo za naravne vire in prostor, da ukrepajo. V nadaljeva­nju objavljamo njihov odgovor. Spoštovani župan g. Usenik, na Ministrstvu za naravne vire in pros-tor smo dne 29. 11. 2023 takoj po vašem klicu pozvali Zavod za gozdove Slovenije, da pregleda in oceni stanje na terenu in poda strokovno mnenje, ali je v primeru klica na št. 112 o opažanjih rjavih medve­dov (v nadaljnjem besedilu: medved) v okolici naselja Kot v Obcini Ig in posnet­kov medvedk z mladici ter sporocila clani­ce SVS Kot treba ukrepati. Zavod za gozdove Slovenije se je na ele­ktronsko sporocilo Ministrstva za naravne vire in prostor odzval takoj naslednji dan 30. 11. 2023. V odgovoru je med drugim zavzel sta­lišce, da v primeru pojava medvedov na njivah v okolici naselja Kot v Obcini Ig za­enkrat ne predlagajo izrednega odvzema Bodimo pozorni na sledi medveda. – Ob sprehodih imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdob­ju (maj in junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na ob­mocjih, kjer je nenehno prisoten med­ved. – Med hojo po gozdu, še posebej ce je obmocje slabo pregledno, bodimo gla­snejši in s tem medvedu že na dalec sporocimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se po­govarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa. Kricanje iz narave z odstrelom medveda. Obmocje Kota in v nadaljevanju Iške vasi je z vec strani obdano z gozdovi (Krimsko-Mo­krški masiv), kjer so medvedi stalno priso­tni. Obmocje Kota (k. o. Iška vas) spada po Strategiji upravljanja z rjavim medvedom v osrednje življenjsko obmocje. Medvedki z mladici sta na posnetku na poljih, kjer v casu posnetka ni druge poljedelske kultu­re kot ostanki požete koruze za silažo in detelje, ki jih tudi pasejo medvedi, še zlasti v letu, ko v gozdu ni gozdnega obroda oz. primanjkuje naravne hrane. V letu 2023 ne beležimo nobenega ogrožanja ljudi na nacin, da bi medvedi oz. medvedke z mla­dici hodili neposredno po naselju ali da bi bil beležen kakšen od neprijetnih srecanj (oz. stikov) z ljudmi. Glede na navedeno se Ministrstvo za naravne vire in prostor v konkretnem pri­meru ni odlocilo za interventno ukrepa­nje. V odgovoru z dne 30. 11. 2023 Zavod za gozdove Slovenije tudi navaja, da bo skla­dno z zakonodajo spremljal – tako kot tudi na drugih obmocjih v Sloveniji – stanje na terenu, in ce se bo izkazalo, da so izpolnje­ni vsi trije pogoji iz predpisa, strokovno utemeljil nujnost ukrepa odvzema iz nara­ ni potrebno, da ne motimo gozdnega miru. – Kadar medveda opazimo od dalec, se mirno umaknimo v smeri prihoda – ce medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozo­rimo nase in praviloma se bo umaknil. – Ko medveda srecamo v neposredni bližini (tudi medvedko z mladici), se predvsem potrudimo, da ostanemo cim bolj mirni in ne delajmo hitrih gi­bov ali izvajamo krikov, ki bi medveda prestrašili. Obstanimo in se nato po­casi ritensko umaknimo. – Ce se medved zapodi proti nam, obs­tanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri cemer ne pride do fizicnega stika). – Za zašcito v primeru napada medveda je ucinkovito tudi obrambno razprši­lo proti medvedom (bear spray), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji. – Nikoli ne tecimo, saj s tem povecamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj ko­rakih. – Ne zadržujmo se v bližini trupel po­ginjenih divjih ali domacih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov. – Poskrbimo, da v okolici domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpad­ki, tropine, nezavarovani cebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na cloveka in so eden kljuc­nih vzrokov težav z medvedom. – Ne približujmo se medvedjim mladi­cem, tudi ce so videti zapušceni, ce jih opazimo, se takoj umaknimo. – Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje. – Nikoli namerno ne ponujajmo medve­dom hrane. V primeru pojavljanje medveda v na­selju, na cesti ali v bližini vašega doma poklicite 112 ali 113. Povzeto iz nasvetov Zavoda za gozdove v primeru srecanja z medvedom. Blaž Pucihar ve rjavega medveda. Na podlagi strokov­nega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije se lahko ustrezno z odlocbo odzove tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor. Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta in poseg v populacijo je mogoc, le ce so izpolnjeni trije pogoji: ce ni druge zadovo­ljive možnosti, ce ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in ce gre za enega od razlogov, navedenih v Uredbi o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah, kot sta: zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ter preprecitve resne škode. Predlagamo, da se namesto sestanka z obcani organizira predavanje o rjavem medvedu. V Sloveniji imamo kar nekaj vrhunskih strokovnjakov za velike zveri, ki lahko s svojim znanjem in poznavanjem živali obcanom tudi poljudno predstavijo velike zveri, kar bo po našem mnenju pri­spevalo k razumevanju obcasnega pojava živali tudi v bližini naselij. Za dodatne informacije smo vam na voljo. Mateja Balažic, Ministrstvo za naravne vire in prostor – Direktorat za naravo Režijski obrat sporoca Stanje na vodovodu Golo-Zapotok P o zaznanem onesnaženju vodnega vira Šumnik zaradi mocnih nali­vov, s katerim se napaja vodovodni sistem Golo-Zapotok, je bil 17. julija 2023 uveden ukrep prepovedi uporabe vode, saj je bil pri uporabnikih zaznan vonj po naft­nih derivatih. Prizadeti so bili prebivalci naselij Golo, Škrilje, Zapotok, del Visoke­ga, Podgozd, Dobravica, Sarsko in Klada – skupaj 1.521 uporabnikov. Organizirano je bilo dnevno razdeljevanje usteklenicene pitne vode tamkajšnjim prebivalcem. Analiza vode, ki jo je izvedel Nacional­ni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, je potrdila onesnaženje zajetja Šumnik z ogljikovodiki. Na omrežju ni bilo zazna­nih ogljikovodikov, le vonj. Po dezinfekciji vodohranov je bil 25. 7. 2023 uveden ukrep prekuhavanja in varcevanja z vodo. Zajetje Šumnik ostaja do nadaljnjega izkljuceno iz vodovodnega omrežja, kar je bila tudi zahteva Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Gasilci (PGD Golo, PGD Ig, PGD Iška vas, PGD Vrbljene-Strahomer) s cisternami dnevno dovažajo vodo z Iga v vodovodni sistem Golo-Zapotok. Potreb­no je 24-urno spremljanje, da ohranjamo potrebne kolicine vode v sistemu. Zaradi manjše kolicine vode je zato v veljavi tudi ukrep varcevanja z vodo iz vodovoda. Na podlagi navodila Nacionalnega in­štituta za javno zdravje se je do preklica ukrepa prekuhavanja izvajalo tudi opazo­vanje, in sicer tedensko spremljanje vode na pipah uporabnikov (na omrežju) ter mesecno spremljanje vode v zajetju Šum­nik s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Na podlagi opazovanja vode na omrežju in mnenja Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje je bil 13. 11. 2023 PREKLICAN UKREP PREKUHAVANJA na vodovodnem omrežju Golo-Zapotok. V veljavi ostaja UKREP VARCEVANJA. Uporabniki so bili o vseh uvedenih ukrepih (prepoved uporabe, prekuhava­nje, varcevanje, preklic prekuhavanja) obvešceni preko spletne strani Obcine Ig, informacijskih tock in lokalnih radijskih postaj (Radio Zeleni val, Val 202, Radio Slovenija 1), družbenih omrežij oziroma skladno z nacini obvešcanja, s katerimi so seznanjeni na racunih, v obcinskem glasi­lu in na spletni strani. Za sodelovanje pri reševanju proble­matike se zahvaljujemo vaškim svetom, gasilskim društvom, Gasilski zvezi Ig, vzorcevalcem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Štabu civilne zašcite Obcine Ig in prostovoljcem. Upo­rabnikom pa se zahvaljujemo za razume­vanje in strpnost. Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur je zmrzal po­gosti krivec za poškodbe na vodome­ru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zašcito za vgra­jene vodomere, saj ste stroške zamenja­ve v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zašcito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izolira­nim pokrovom; - dodatna zašcita nad vodomerom z izola­cijskimi materiali. Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@ob­cina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga naj­dete na www.obcina-ig.si Vse prejemnike obracunov komunalnih storitev s strani Obcine Ig obvešcamo, da imajo možnost prejemanja racunov na naslednji nacin: - E-racun v vašo banko Racun vsak mesec prejmete neposred­no v svojo elektronsko banko, za placilo je potrebna vaša potrditev. - PDF-racun prejmete na svoj elektron­ski naslov Racune vam namesto po pošti pošilja­mo po elektronski pošti na vaš mail. Ce ste do zdaj prejemali racun v obliki po­ložnice, prejmete položnico s QR-kodo tudi na mail. Ce se odlocite za eno izmed zgornjih možnosti, to sporocite na rezijski.obrat@ obcina-ig.si 24-urna dežurna služba (vodovod in kanalizacija): 041/408-407 Praznjenje greznic in MKCN: PETROL d.d. 01/4714-200 ali greznice@petrol.si Problematika zagotavljanja zadostnih kolicin vode in onesnaženost ob nalivih na vodovodu Golo-Zapotok poteka že od jeseni 2021. Obcina Ig aktivno išce dolgo­rocno rešitev za zagotovitev zadostnih ko­licin vode. V maju 2023 je bila zvrtana do­datna vrtina 7. V letu 2024 se bo v vrtino vgradila crpalka in izvajalo se bo vzorce­nje ter pridobilo vodno dovoljenje. Konec septembra 2023 se je zacela gradnja pove­zovalnega cevovoda od Iga do Podgozda ter gradnja hidropostaj, kar bo omogocalo oskrbo iz vodovodnega sistema Ig. Voda v vodovodni sistem Golo-Zapotok se bo po izvedbi povezovalnega vodovoda in hidropostaj dovajala iz vodarne Brest (in sicer za vasi Podgozd, Dobravica in del Škrilja) ter iz treh vrtin, ki so v Zapotoku (za preostale vasi). Predvidoma bodo dela koncana v marcu 2024, po tem ocenjuje­mo, da vode v vodovodni sistem ne bo vec potrebno dovažati s cisternami. Spremljajte obvestila na spletni stra­ni Obcine Ig (www.obcina-ig.si), kjer vas bomo o vseh spremembah in aktivnostih še naprej obvešcali. Za dodatne informa­cije lahko poklicete na 01/2802-314 ali de­žurno številko 041/408-407. Katja Ivanuš, režijski obrat Vse dodatne informacije glede vodo­voda in kanalizacije lahko obcani dobijo osebno na Obcini Ig v casu uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Katja Ivanuš, Režijski obrat Obcine Ig Nacini obvešcanja uporabnikov vodovodnega omrežja v Obcini Ig skladno z navodili o nacinih obvešcanja (Ur. list RS, št. 109/2023) za leto 2024 12. Upravljalec vodovoda ugotovi, da je pitna voda neskladna ali zdravstveno neustrezna zaradi interne vodovodnega napeljave. 17. Upravljalec vodovoda izda ukrep omeji­tve ali prepovedi uporabe pitne vode. 17. Upravljalec vodovoda izda ukrep preki­nitve oskrbe s pitno vodo. 22. Lastnik oziroma upravljalec ali upravnik prednostnih prostorov ugotovi neskla­dnost pitne vode. 31. Ministrstvo za zdravje izda upravljalcu vodovoda dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 Uredbe o pitni vodi. Cim prej oziroma najpozneje v treh dneh po ugotovitvi obvesti lastnika oziroma up­ravljalca ali upravnika objekta.1 Ce je treba razglasiti ukrep omejitve ali prepovedi upo­rabe pitne vode, pa najpozneje v dveh urah. Ob zacetku veljavnosti ukrepa, a najpozne­je v dveh urah, obvesti uporabnike javne službe ali vse lastnike zasebnega vodovoda (obvešca vsak dan do preklica).2 Takoj ko je mogoce, a najpozneje v 24 urah po prekinitvi oskrbe, obvesti uporabnike javne službe. Takoj obvesti uporabnike pitne vode v pred­nostih prostorih. Takojšnja obvešcenost upo­rabnikov pitne vode je še posebej pomemb­na, ce je treba razglasiti ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode. Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh upravljalec vodovoda obvesti uporabnike javne službe ali vse lastnike zasebnega vodovoda. Upravljalec najpozneje v treh dneh po ugotovitvi po telefonu obvesti lastnika objekta, upravljalca in mu pošlje pisno obvestilo. Javni medij: Radio Zeleni val, Val 202, Radio Slovenija 1. Spletna stran upravljalca vodovoda oz. obcine: www.obcina-ig.si. Doloci upravljalec vodovoda: oglasne table, obvestilo SVS. Preko zvocnika z gasilskim vozilom, sple­tna stran obcine www.obcina-ig.si, oglasne table, obvestilo SVS. Doloci lastnik oziroma upravljalec ali upravnik prednostnih prostorov. Nacin obvešcanja mora biti ucinkovit in sledljiv. Javni medij: Radio Zeleni val, Val 202, Radio Slovenija 1. Spletna stran upravljalca vodovoda oz. obcine: www.obcina-ig.si. Doloci upravljalec vodovoda: oglasne table, obvestilo SVS. 1 Lastnik oziroma upravljalec ali upravnik objekta je odgovoren, da o neskladnosti obvesti vse uporabnike pitne vode v objektu in jim posreduje ustrezna navodila. 2 Ce se ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode izvaja vec kot dva tedna, se lahko dnevno radijsko obvešcanje po dveh tednih nadomesti s tedenskim obvešcanjem. Uporabnike javne službe ali vse lastnike zasebnega vodovoda se obvesti tudi o prenehanju izvajanja ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode. Lastnik oziroma upravljalec ali upravnik objekta je odgo­ voren, da obvesti o neskladnosti vse uporabnike pitne vode v objektu in jim posreduje ustrezna navodila. Oglasne table Sistem Golo Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Visokega, Podgozd, Dobravi­ca, Sarsko, Klada) Sarsko – oglasna tabla (obe strani) Klada – oglasna tabla Golo – oglasna tabla pri gasilskem domu Golo – avtobusna postaja Gora Golo – Golec – avtobusna postaja Golo 37 – podružnicna šola in vrtec Golo Golo-Hrastje – avtobusna postaja Golo pri št. 164 – oglasna tabla Hrastje Zapotok-Mali Kurešcek – kozolcek Zapotok-Rebernice – oglasna tabla Zapotok – oglasna tabla avtobusna posta­ja (odcep) Zapotok-Vrtace – kozolcek Zapotok-Zaurbanca – kozolcek Zapotok-Ježa – kozolcek Zapotok – avtobusna postaja – obracališceŠkrilje-Krajcek – oglasna tablaŠkrilje – avtobusna postaja pri Škrilje 50Škrilje-Mali Vrhek – oglasna tablaŠkrilje-Tlake – oglasna tablaŠkrilje – avtobusna postaja Ledine Podgozd 40 – kozolcek Dobravica – avtobusna postaja Dobravica – kozolcek v vasi Sistem Visoko Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želimljami) Rogatec – v vasi pri kozolcku Rogatec – na avtobusni postaji pri naselju Raj nad mestom Visoko – pri Lenarcicu Visoko – na kozolcku Visoko – oglasna tabla – Visoko pri 101 Visoko – oglasna tabla – Visoko blizu 23 Visoko – oglasna tabla pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) Iška vas – oglasna deska pri gasilskem domu Iška vas – oglasna deska na koncni posta­ji mestnega avtobusa 19IIška vas – oglasna deska v POŠ Iška vas Iška – kozolcek pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) Kremenica – pri kapelici na Kremenici Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 Draga – drevo pri mostu v Dragi Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Matena, Iška Loka, Vrbljene, Strahomer, Tomišelj, Podkraj) Staje – oglasna tabla pri bifeju Kot – oglasna tabla na zacetku naselja Iška Loka – gasilski domu Iška Loka – kozolcek pri Iška Loka 1f Matena – oglasna tabla pri gasilskem domu Matena – oglasna tabla pri Matena 37a Brest – kozolcek pri gasilskem domu Vrbljene - oglasna tabla na gasilnem domu Vrbljene – oglasna tabla nasproti kamno­seštva Žunko Strahomer - oglasna tabla nasproti Stra­homer 20 Strahomer – oglasna tabla pri mostu Tomišelj – oglasna tabla na gasilskem domu Tomišelj – oglasna tabla pri igrišcu Podkraj – oglasna tabla pri BUS postaji Ig – oglasna tabla pri obcini Ig – oglasna tabla pri Centru Ig Ig – oglasna tabla pri pokopališcu Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) oglasna tabla na zacetku naselja Gornji Ig Dodatni nacini obvešcanja prednostnih prostorov, ki se oskrbujejo s pitno vodo (vrtci, šole, zdravstvene ustanove, živilski obrati, domo­vi, ustanove): telefonski klic in sporocilo po elektronski pošti upravniku, upravljavcu ali direktorju/ravnatelju. Sprememba cene vodnega povracila V lada RS je s sklepom o dolocitvi cene za osnove vodnih povracil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišc za leto 2024 (Uradni list RS, št. 132/2023) dolocila ceno vodnega povracila za oskrbo s pitno vodo v višini 0,0669 EUR/m3. Od leta 2013 do 2023 je veljala cena vodnega povracila v višini 0,0638 EUR/m3. Nova cena vodnega povracila bo upoštevana v Elaboratu o oblikovanju cen storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2024. Vodno povracilo se placuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišc v lasti države in se zaracunava na podlagi Uredbe o vod­nih povracilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07 in 3/21). Sredstva se mesecno, na podlagi napovedi za placilo vodnega povracila in izdane odlocbe, nakazujejo Ministrstvu za naravne vire in prostor. Katja Ivanuš, režijski obrat Neprimerno odlaganjesmeti na Visokem N a Visokem – Raj nad mestom že dalj casa opažamo ne­sramno in neprimerno odlaganje odpadkov okoli eko­loškega otoka. Odgovoren odnos do odpadkov se zacne pri vsakem doma. Odlaganje odpadkov v naši vasi je neprimeren nacin ravnanja z odpadki ter tudi najmanj prijazen do okolja in do živali. Ce odpadke dosledno locujemo, varujemo okolje in s tem tudi varcujemo. S sistematicnim locevanjem komunalnih od­padkov ter z doslednim locevanjem in pravilnim odlaganjem od­padkov zmanjšujemo kolicine odpadkov, ki se odlagajo, stroške ravnanja z odpadki, onesnaževanje okolja, posledicno pa poskrbi­mo za varno prehranjevanje gozdnih živali ter preprecujemo raz­množevanje živali, ki so jim odpadki dobra hrana, in morebitno širjenje nevarnih bolezni. V ponedeljek, 15. 1., so bile vse smeti okoli ekološkega otoka pobrane in odpeljane na deponijo. Ce se odlaganje neprimernih odpadkov, s tem pa tudi onesna­ževanje in ustvarjanje zanemarjenega videza naše vasi ne bo pre­nehalo, se bomo primorani posluževati strožjih ukrepov. SVS Visoko-Rogatec Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 12. 2023 do 20. 1. 2024: - Sklep o spremembi Sklepa o dolocitvi javne infrastruk­ture na podrocju kulture, UL št. 124, 8. 12. 2023 - Odlok o proracunu Obcine Ig za leto 2024, UL št. 128, 18. 12. 2023 - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o poko­pališkem redu na obmocju Obcine Ig, UL št. 128, 18. 12. 2023 - Sklep o vrednosti tocke za izracun nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišca na obmocju Obcine Ig za leto 2024, UL št. 128, 18. 12. 2023 - Sklep o ceni pomoci na domu v Obcini Ig za leto 2024, UL št. 4, 19. 1. 2024 Na podlagi 7. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) ter na podlagi 43. in 44. clena Odloka o pokopališkem redu na obmocju Obcine Ig (Ur. list RS, št. 24/19) je Obcinski svet na svoji 11. redni seji, dne, 13. 12. 2023 sprejel DOPOLNITEV SKLEPA o dolocitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Obcini Ig 1. clen Pristojbina za enkratno uporabo parkovne ureditve za raztros pepela na pokopališcu Golo in Kurešcek je 200,00 eur z DDV. 2. clen Pristojbina za spominsko plošco v velikosti 35 x 20 x 3 cm iz nero Impala 134,20 eur z DDV. Napis na spominsko plošco naroci in placa narocnik raztrosa. 3. clen Sklep zacne veljati z dnem objave v Uradnih objavah obcinske­ga glasila Mostišcar, uporablja pa se od 1. 1. 2024 in velja do spremembe. Datum: 23. 11. 2023 Številka: 3540 - 0021 /2023 Obcina Ig, župan Zlatko Usenik Na podlagi Odloka o glasilu Obcine Ig (UL RS, št. 17/2019 z dne 22. 3. 2019) Obcina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za imenovanje clana uredniškega odbora Mostišcarja, glasila Obcine Ig I. Obcina Ig zbira predloge za: enega (1) clana uredniškega odbora glasila Mostišcar za mandatno obdobje, ki se iztece 16. 2. 2027. II. Predlogi morajo biti podani v pisni obliki in vsebovati naslednje podatke: - ime in sedež predlagatelja, - osnovne podatke predlaganega kandidata, - utemeljitev predloga z obrazložitvijo izkušenj. Predloge s podatki in obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig z oznako: JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE CLANA UREDNI­ŠKEGA ODBORA do vkljucno 12. 2. 2024. III. Clana uredniškega odbora imenuje Obcinski svet Obcine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predlog na podlagi javnega razpisa. Številka: 613-0003/2024 Datum: 24. 1. 2024 Zlatko Usenik, župan Odgovor na pismo obcanke Mateje Klaric N a obcino je bilo naslov­ljeno pismo obcanke Mateje Klaric, v ka­terem je želela dodatna poja­snila obcine glede sklenjene pogodbe z zavetišcem Meli center Trebnje (koncesija za izvajanje storitev gospodarske javne službe zagotavljanja za­vetišca za zapušcene živali na obmocju Obcine Ig). Ob tem je pojasnila svoje negativne izku­šnje z zavetišcem Meli center Trebnje v postopku posvojitve psa v tem zavetišcu. Nadalje je navedla objektivno dejstvo, da je zavetišce precej oddaljeno od obcine pogodbenice. Nap­rej je naslovila na obcino vpra­šanje, kako se je pri izbiri ob­cina odlocila za tako oddaljeno zavetišce in za obdobje desetih let. Na koncu predlaga županu in obcinskemu svetu ustrezno ukrepanje in prekinitev po­godbe s tem zavetišcem. Obcina Ig je leta 2019 po na­vodilih pristojnega ministrstva skladno z 27. clenom Zakona o zašciti živali (Uradni list RS 38/13), ki je bil takrat v veljavi, sprejela Odlok o podelitvi kon­cesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za­gotavljanja zavetišca za zapuš­cene živali na obmocju Obcine Ig (Uradni list RS 24/2019). Na podlagi navedenega je sledil postopek javnega razpisa za izbiro koncesionarja za izvaja­nje storitev gospodarske javne službe zagotavljanja zavetišca za zapušcene živali na obmo­cju Obcine Ig. Obcina Ig je zacela posto­pek javnega razpisa za pode­litev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zagotavljanja zavetišca za zapušcene živali na obmo­cju Obcine Ig ob uporabi do­locb Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006), Zakona o gospodar­skih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/03 in nadaljnje spre­membe) ter ob smiselni upo­rabi dolocb Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15). Javni razpis je bil skla­ Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig dno z zakonodajo objavljen na portalu javnih narocil v Repu­bliki Sloveniji. Po navodilih ministrstva je bilo podano pri­porocilo, da se pogodba sklene za daljše casovno obdobje. Na Obcino Ig se je v casu javnega razpisa preko telefona po dodatne informacije obrni­lo nekaj zavetišc, vse smo na­potili na portal Javnih narocil in jih povabili, da oddajo prija­vo na razpis, ce so izpolnjevali razpisne pogoje, med njimi je bilo tudi zavetišce Gmajnice. Po koncu postopka javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospo­darske javne službe zagotavlja­nja zavetišca za zapušcene živali na obmocju Obcine Ig smo ob odpiranju ponudb dne 23. 10. 2020 ugotovili, da se je na javni razpis prijavilo le eno zavetišce, in sicer Zavetišce Meli center Trebnje. Navede­no zavetišce je skladno z raz­pisno dokumentacijo priložilo popolno prijavo ter poleg za reference dodalo seznam 12 obcin, s katerimi pogodbeno skrbi za zapušcene živali. Nato smo se za vec informacij obr­nili neposredno na zavetišce Gmajnice, kjer smo želeli iz­vedeti, zakaj se niso prijavili. Prejeli smo odgovor, da njiho­ve zmogljivosti ne omogocajo pogodbenega sodelovanja z novimi obcinami. Po preverja­nju informacij smo pri obcinah v okolici Ljubljane prejeli enak odgovor, da Gmajnice ne spre­jemajo novih obcin. Prav tako nam je nekaj ob­cin, s katerimi ima Zavetišce Meli center Trebnje sklenjeno pogodbo za oskrbo zapušcenih živali, povedalo, da so z njimi zadovoljni in da delo opravlja­jo korektno. Po podatkih Upra­ve RS za varno hrano, veteri­narstvo in varstvo rastlin sami po uradni dolžnosti opravljajo nenapovedane preglede zave­tišc, kjer preverjajo pogoje, po­vezane z veterinarsko oskrbo, namestitvijo in druge pogoje, vezane na delovanje zavetišca. Iz navedenega obcina tako ni organ, ki bi bil pristojen in/ali strokovno usposobljen, da pre­verja ustreznost veterinarske­ga delovanja zavetišca. Žalosti nas, da ste imeli ne­gativne izkušnje. Vsak pes ali macek je v zavetišcu pregle­dan in bi moral biti tudi veteri­narsko spremljan, ce obstajajo znaki bolezni. Predvidevam, da niste uveljavljali reklamacije oz. bi o tem morali obvestili za­vetišce, v katerem ste posvojili psa, saj je to obicajno navede­no v posvojitveni pogodbi. Za­vetišca ob objavljanju oglasov za posvojitev po naših prever­jenih informacijah objavijo, da psa ne oddajajo na verigo. Zavetišce ima za svoje de­lovanje ustrezna dovoljenja in odlocbo Veterinarske uprave RS, kar je predložilo tudi na javni razpis obcine. Obcina se žal samovoljno mimo predpi­sov oz. mimo javnih razpisov ne more odlocati, s kom bo uredila doloceno pogodbeno razmerje za opravljanje javne gospodarske službe. V konce­sijski pogodbi med Obcino Ig Sprejemna pisarna Župan Direktor obcinske uprave Družbene dejavnosti Komunalne dejavnosti Gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Požarna varnost in zašcita Turizem Financno-racunovodska služba Urbanizem in Zavetišcem Meli center je vec dolocil, ki zavezuje oba po­godbena subjekta, med njimi je kljucna tudi cena. Res je, da je zavetišce oddaljeno od naše obcine, vendar se na javne raz­pise lahko prijavi katerokoli zavetišce, ki izpolnjuje pogoje ne glede na oddaljenost. Iz na­vedenega podajamo izziv, da se morda nekdo z ustreznimi pogoji in dovoljenji loti po­stopka odprtja zavetišca v naši obcini. Z Obcino Ig in z zavetišcem Meli je zelo dobro sodelovalo društvo Macjelovka, ki je po­magalo pri hranjenju in tudi sodelovalo pri odlovu. Iz na­vedenega se lahko informacije preverijo tudi neposredno pri Macjelovki. O navedenem odprtem pis-mu je župan seznanil Obcinski svet. V prihodnje ga namerava tudi obiskati si ga ogledati. Andreja Zdravje, obcinska uprava 01/280-23-00 01/280-23-02 01/280-23-04 01/280-23-10 01/280-23-12 01/280-23-08 01/280-23-24 01/280-23-24 01/280-23-18 01/280-23-06 01/280-23-16 . AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Praznicni december na Igu V decembru je potekal prvi Praznicni sejem na Igu. Vsako decembrsko soboto smo se zbrali v središcu Iga, kjer je potekal sejem rokodelske in domace obrti, program za ot roke ter glasbeni nastopi. Zelo množicno sta bili obiskani prva sobota, ko smo ob spremstvu ognjene predstave prižgali lucke ter zaplesali ob poskocnih ritmih DJ Branzyja, in zadnja sobota, ko je zbrano množico razgrel Pero Lovšin s svojimi rockerskimi zim zelenimi komadi. V vseh petih sobotah Praznicnega sejma na Igu se je zvrstilo pet gledaliških predstav za otroke in pet glasbenih nastopov razlicnih žanrov od a capelle, hip hopa, rocka do naro dno zabavne glasbe. Peter Lovšin in Španski borci Za sodelovanje pri izvedbi Praznicnega sejma se zahvaljujemo vsem ponudnikom izdelkov rokodelske in domace obrti ter vsem izvajalcem programa, ki so bili: Mateja Fi, Zvezdana Mlakar, Mla dinska gledališka skupina DGF Ig, Ku-kuc gledališce, DJ Branzy, Harmonikarski klub Kumše, Ževža in Adam, Musicalista ter Do macija Smole, ki so obiskovalcem omogocali vožnjo s kocijo. Za novoletne okraske na drevesih se zahvaljujemo Vrtcu Ig in za okrasitev pergole z umetelnimi perpetum mobile se zahvaljujemo 9. razredu OŠ Ig in mentorici Jožici Antolic. Gasilski zvezi Ig se zahvaljujemo za pomoc pri organizaciji, gasilskim društvom PGD Škrilje, PGD Brest in PGD Kot-Staje za izvedbo gostinske ponudbe ter PGD Golo za prireditveni šotor. Zuhra Jovanovic, podžupanja Jelkin cudež – Ku-kuc gledališce Ekipa PGD Škrilje VilaLili – Mateja Fi Ekipa PGD Kot-Staje Klub harmonikarjev Kumše Ognjeni nastop – Maša Ferme Performance Art GMD Ig na praznicnem sejmu Društvo GMD Ig se je udeležilo Praznicnega de­cembra na Ižanskem. Obiskovalce smo postregli in ogreli z gobovo juho. Diana Govekar Marinka Livk Veseli december pod Krimom Postavitev in blagoslov jaslic Clani Turisticnega društva Krim smo tudi letos postavi­li jaslice v naravni velikosti. Postavljanje jaslic v naravni velikosti je naša dolgoletna tradicija, ki smo jo zaceli že pred 30 leti, ko je bila to prva prireditev novoustanovljene­ga Turisticnega društva Krim. V zacetku smo jih postavljali na prostem poleg gasilskega doma in hipodroma, od leta 2020 pa jih postavimo pod tribo. Za novo lokacijo smo se odlocili predvsem zaradi vremenskih nevšecnosti, saj nam je veter vsako leto podiral figure, ce je bilo deževno, pa smo imeli težave z elektriko. Vodja postavljanja je bil kot že nekaj zadnjih let naš clan Dar­ko Štangelj. Kot vsako leto smo tudi le­tos priprave zaceli že v zacet­ku decembra. Vsako leto vse skupaj najprej pregledamo in marsikaj tudi popravimo, saj preko leta vremenske nevšec­nosti kljub zašciti marsikaj poškodujejo. Prav tako je pot­rebno popraviti in obnoviti jaslicne figure, lucke ter preos­talo za osvetlitev in okrasitev jaslic. Še posebno veliko dela je bilo zadnja dva tedna, ko smo zaceli postavljati in ok­raševati jaslice. Najprej smo postavili hlevcek in pastirsko koco, nato smo nadaljevali z ozadjem in nebom, zatem smo okoli jaslic postavili ograjo in smrecice, na koncu pa vse sku­paj okrasili z luckami in reflek­torji. Zadnje dni smo postavili še figure ter tla posuli z listjem in slamo. Tudi letos smo kupili kar nekaj novih LED-luck in dru­ge opreme, ki jo potrebujemo za okrasitev tako jaslic kot bližnje okolice, te lucke imajo manjšo porabo elektrike. S po­stavitvijo smo morali letos po­hiteti, saj smo tudi letos imeli blagoslov jaslic kot samostoj­no prireditev, in to že 22. de­cembra. Blagoslov se je zacel v so­boto, 22. decembra, ob 17. uri. Jaslice je blagoslovil domaci župnik Aco Jerant. Ob tej pri­liki smo pri jaslicah pripravili tudi krajši božicni koncert, na katerem so sodelovali domaci mešani cerkveni pevski zbor Župnije Tomišelj, našemu povabilu pa se je odzval tudi Kvartet Kres iz Besnice nad Sostrim. Blagoslovu je poleg podžupanje Obcine Ig Zuhre Jovanovic prisostvovalo kar okoli 80 obiskovalcev, priredi­tev pa je vodila in povezovala Darja Modic. Po koncanem blagoslovu smo se vsi obisko­valci ustavili pod tribo, kjer smo ob kuhanem vinu, caju in prigrizku, ki smo ga pripravi­li za vse obiskovalce, še malo pokramljali in si zaželeli vese­le praznike. Blagoslov konj in živine Na god zavetnika konj in preostale živine Svetega Šte­fana, prvega mucenca, in na državni praznik dan samostoj­nosti in enotnosti praznujemo – tako drugod po Sloveniji kot v naši obcini – blagoslov konj in živine. Starodavni obicaj, ki je pred desetletji zaradi majhnega števila konj že sko­raj izumrl, naše Turisticno društvo Krim v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim in Obcino Ig pripravlja že tra­dicionalno vsako leto od kon­ca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Blagoslov konj in živine je bil na hipodromu Vrbljene na Štefanovo v torek, 26. 12. 2023, ob 10.30. Na blagoslov so le­tos lastniki konj pripeljali 35 konj od delovnih kmeckih do športnih in poni konjickov, ki so sodelovali v povorki po pro­gi hipodroma. Povorka je bila sestavljena iz konj, vodenih na povodcu, konj, vpreženih v kocijo, ponijev, vpreženih v vozicek, in jahacev. Na celu povorke so bili konjeniki s slo­vensko obcinsko in društveno zastavo, sledila je kocija, s ka­tero so se peljali podžupanji Obcine Ig Zuhra Jovanovic in Mira Žagar, domaci župnik Aco Jerant in predsednik Ko­njerejskega društva Krim Jože Škulj, sledili pa so še drugi vodniki s svojimi konji. Obred blagoslova je opra­vil domaci župnik Aco Jerant. Poleg blagoslova konj je bla- Blagoslov konj goslovil tudi sol in vodo, ki so si ju obiskovalci lahko vzeli s seboj, vsakemu konju pa je dal košcek blagoslovljenega kruha in soli. Konjerejsko dru­štvo je vsakemu sodelujocemu na prireditvi podelilo tradi­cionalno medaljo. Tudi letos so se s svojimi konji udeležili blagoslova clani Konjeniškega društva Barje s predsednikom Marjanom Trckom na celu. Vse navzoce obiskovalce – bilo jih je okrog tisoc – sta na zacetku pozdravili in nam zaželeli vse najboljše v novem letu podžupanji Obcine Ig. Ker je ta dan tudi praznik dan državnosti, se je prireditev zacela z državno himno, ki so jo tudi letos zapeli clani Mo­škega pevskega zbora društva Fran Govekar Ig, ki je tudi med prireditvijo v krajšem kultur­nem programu odpel nekaj božicnih pesmi. Po koncani prireditvi smo clani Turisticnega društva za vse sodelujoce in tudi obisko­valce pripravili tako kot vsako leto caj, kuhano vino, klobaso z zeljem in nekaj sladkega pe­civa. Janez Modic Špela Žagar Indihar Žegnanje konj pri sveti Marjeti D an po božicu, 26. 12., je praznik sv. Štefana. Štefan sodi med naj­starejše svetnike in naj bi že v zgodnjem srednjem veku prevzel skrb nad živino, zlasti za konje, ter tako nadomestil nekdanjega slovanskega boga cred in živine Velesa oziroma Volosa. Dedišcina praznova­nja sv. Štefana se je ohranila vse do danes. To je praznik, ki so ga v zadnjih letih zaceli praznovati po razlicnih koncih Slovenije, namrec odkar živi­mo v samostojni državi, saj se god sv. Štefana ujema z dne­vom samostojnosti. Kot že vrsto let smo se tudi konjarji z Golega in okolice (Sarsko, Ranc Zapotok) zbrali na dan sv. Štefana pred cerkvi­jo sv. Marjete na Golem. Gospod župnik Avsenik je opravil lep obred, konjem pa smo dali sol in kruh. Po obre­du smo šli skupaj do Janezo­vega ranca, kjer so nas cakale dobrote (klobase, potica, do­maci piškoti in seveda kuhano vino). Ob prijetnem pogovoru je cas hitro minil, in ker vreme ni bilo najbolj prijetno, smo se razšli z obljubo, da nas bo leta 2024 še vec. Opažam, da smo vsako leto zbrani v vecjem številu, kar me neizmerno veseli, kajti ohranjanje in obujanje starih obicajev krepi narodno zavest ter bogati družabno življenje. Vesel sem tudi, da se na Go­lem ohranja tradicija blagoslo­va, zato se zahvaljujem Janezu Cibru za njegov trud. Zahvaljujem se tudi župni­ku Avseniku za lep obred, dru­žini Ciber, moji ženi Lilijani 13. Stojkov nocni pohod T udi letos nam je v okviru Društva Zapotok uspelo izpeljati tradicionalni Stojkov nocni pohod. Ker se je pohoda tradicionalno prijelo, da se ga izpelje v vsakršnem vremenu, smo to tudi storili. Nekaj pogumnih pohodnikov se je v res slabem deževnem vremenu spopadlo z blatom, naraslimi potoki in mrazom. izmerjeno s telefonom na apli­kaciji Strawa), je dolga približ­no 17 km, na kateri se premaga 490 m višine. Cas povprecne hoje je štiri ure (približno dve uri v eno smer). To pomeni, da se vsaj polovice pohoda lahko udeležijo tudi otroci, saj je za odtenek zahtevnejši kot Šmarna gora, v obe smeri pa se lahko poda vecino odraslih oseb. Za naslednje leto smo se pogovarjali, da se pohod izpe­ Ce se malo pošalimo – mogo­ce je na vreme vplivalo to, da je bil pohod ravno 13. po vrsti. Kljub manjši udeležbi ni manj­kalo dobre volje, družbe in na koncu odlicne tople hrane. Letos smo tudi izmerili, kak­šen fizicni zalogaj je pohod vobe smeri. Trasa Zapotok–Že­limlje–Zapotok (RTC Zapotok–PGD Želimlje–RTC Zapotok, za vse pripravljene dobrote ter vsem vam, ki ste pripeljali konje na blagoslov, v upanju, da se prihodnje leto ob našem prazniku vidimo v še vecjem številu. Marjan Žitnik - Lucky Roman Anžic lje v vsakršnem vremenu razen v dežju. Tako bomo zares lah­ko uživali v želimeljsko-zapo­toških lepotah. Vabljeni! Klemen Krek Decembrsko druženje v Iški vasi V petek, 8. 12. 2023, je v Iški vasi po­tekalo praznicno druženje vašca­nov Iške vasi, Iške in Gornjega Iga. Dogodek se je zacel z obiskom Miklavža, ki je otrokom v spremstvu angelov razde­lil sladke dobrote, zraven pa krotil parklje, ki so nagajali otrokom. Sprošceno druže­nje se je nadaljevalo, tudi ko je Miklavž odšel. Topli napitki so ogreli hladen vecer, kjer so se otroci polni vtisov igrali, tisti malo starejši pa so obujali spomine in na­doknadili druženje s sovašcani. Hvala SVS Iška vas, Iška in Gornji Ig ter PGD Iška vas za organizacijo praznicnega druženja. Blaž Pucihar Špela Rupert Miklavževanje na Golem V vaseh pod Mokrcem je obisk Sve-Miklavža. Pravljico in recitalno glasbeni Hvala vsem, ki ste nam pomagali prica­tega Miklavža že vecletna tra-uvod je pripravila in režirala Andreja Pli-rati to zimsko radost za otroke, predvsem dicija. Na predvecer godovanja beršek, ki se ji KD Mokrc iskreno zahva-pa hvala Svetemu Miklavžu, angelom in svetega Miklavža je vec let zapored sveti ljuje. Prav tako se zahvaljujemo vsem ot-parkljem, ki so nas obiskali. Hvala tudi Miklavž iz vasi v vas s svojim spremstvom rokom, ki so s takim veseljem obiskovali clanicam KD Mokrc, ki so za vse priskrbe­obiskal vse otroke vasi Podgozd, Škrilje, priprave ter se izkazali kot odlicni igralci. le tople napitke in sladice, društvu Zapo-Golo, Visoko in Zapotok. Vse vaške skup-Za pomoc pri izvedbi predstave se zahva-tok pa za odlicen šmorn. Zahvaljujemo se nosti in kulturno društvo Mokrc pa smo ljujemo tudi Titanu in Sokolu Jovanovicu, tudi PGD Golo za pomoc. letos sprevod Miklavža pricakali v dvora-ki sta poskrbela za glasbeno in svetlobno Upamo, da se bomo spet srecali nasled­ni na Golem. kuliso. nje leto na istem mestu ob istem casu. Va- Z otroki in Andrejo Pliberšek je Kul-Vsi vaški sveti naših vasi izpod Mokrca bljeni tudi vsi drugi obcani. turno društvo Mokrc pripravilo kratko so tako kot vsako leto pomagali tako fi­predstavo, s katero smo vsem obisko-nancno kot tudi s svoji delom, da smo lah- Lilijana Mavec valcem predstavili življenje Svetega ko obdarili otroke in pripravili sprevod. Zuhra Jovanovic Predstava o Miklavžu Miklavž z angeli Zahvala V lanskem decembru nas je upokojene de­ lavce Osnovne šole Ig razveselilo prijazno pova­bilo ravnateljice na ponovno srecanje v šoli. Prišlo nas je res veliko – tisti, ki smo že veterani, in tisti, ki šele zacenjajo obdob­je v zasluženem novem sta­tusu. Lepo je bilo poslušati na­govor nekoc naše ucenke, zdaj ravnateljice Karmen Zorko. Ni pozabila povedati, da se zaveda, da smo s svojim delom pustili sled v utripu šole. Popeljala nas je po šol­skih prostorih. Navdušeno smo si ogledovali lepe nove ucilnice in druge prostore. Zanimiva barvitost šolskih hodnikov je lepo obogatena z likovnimi izdelki ucencev. Z ljubkim nastopom so nas razveselili ucenci podru­žnicne šole Iška vas z ucite­ljico Marjano Pšenicnik. V prijetnem klepetu smo obujali spomine. Le kako ne bi, ljudje se vendar v skup­nosti dotaknemo drug dru­gega na mnogo nacinov. Ravnateljici Karmen Zor­ko in vsem, ki so prispevali k uresnicitvi našega srecanja, se najlepše zahvaljujemo. Vsem, posebej pa pedago­škemu kolektivu, želimo us­pešno delo in cim manj ovir pri uresnicevanju ciljev. Majhni so tisti, ki oce­njujejo uciteljevo delo za majhno. Darinka Mazi Batagelj nik Dositej Obradovic napi­sal: • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Radost in mir T ako smo pevke ženske­ga pevskega zbora Pe­runike z zborovodkinjo Brigito Gregorcic Lenarcic in pevci moške vokalne skupi­ne Sv. Martina z umetniškim vodjem Igorjem Kovacicem poimenovali božicni koncert, ki smo ga izvedli na praznik svetih treh kraljev v župnijski cerkvi na Igu. V praznicnem casu od adventa do svetih treh kra­ljev so besede radost, mir in ljubezen najveckrat izrecene besede, v zadnjem vse bolj ne­mirnem casu pa je mir postal najvecja želja vseh nas. Prav božicne pesmi nam prinašajo sporocilo miru in nas navdaja­jo z radostjo in notranjim mi­rom, in prav to smo želeli po­dariti številnim poslušalcem in poslušalkam. Na zacetku smo prisluhnili ubranemu petju Moške vokal­ne skupine. Vsem dobro znani napevi Hitite, kristjani, Glej, zvezdice božje, Blažena noc in že pociva vsa narava so napol­nili cerkveni prostor ter še po­udarili praznicni vecer. Nato smo se s svojim bo­žicnim programom predsta­vile Perunike ob spremljavi pianistke Nadje Rus. Zacele smo z angleško skladbo Joy to the World (Radost sveta), hvalnico novorojenemu od­rešeniku, sledile so: Marija je rožice brala, Na božicni dan in Božicno drevo Aleksandra Mežka. Poslušalci so bili nav­dušeni nad izvedbo skladbe The little Drummer Boy (Mali bobnarcek), sledila je Angel-ska pesem, svoj nastop pa smo sklenile s priredbo angleške ljudske skladbe Želimo vam srecen praznik. V zakljucnem delu koncerta so ponovno zapeli pevci Moš­ke vokalne skupine, na klavir­ju jih je spremljala Polona Ku­kovica. Slišali smo: Pastirci, ne spite, Pastircek pripoveduje, Blažena noc in Že pociva vsa narava. Oba zbora sta se pos­lovila s skupno pesmijo Tam stoji pa hlevcek. Zbora sta na koncertu predstavila drobec iz bogate zakladnice prelepih božicnih napevov in v ta vecer resnic­no vnesla radost in mir. Hvala pevkam in pevcem za doživet vecer ter za cas in dobro voljo, ki jo namenjajo prepevanju. Zahvaljujemo pa se seveda tudi poslušalkam in poslušal­cem, kajti njihova zadovoljstvo in aplavz nas spodbujata in motivirata za naše nadaljnje delo. Omeniti pa moram tudi visokega gosta, pomožnega škofa monsignorja doktorja Franca Šuštarja. Veseli smo bili njegovega obiska in dru­ženja z nami po koncertu. Pa še to: Želimo, da dolgo­letna tradicija zborovskega petja v naši obcini ne zamre. Perunike vabimo medse nove, predvsem mlajše pevke. Pri­družite se nam! Emilijana Meglic Manca Škarja Uspešna premiera komedije Vaja zbora N ovoustanovljeno Kul­turno društvo Potepuh je uspešno prestalo krst z uprizoritvijo komedije Vaja zbora izpod peresa Vinka Möderndorferja. Prvi koraki so vedno ne­ predvidljivi, težki, povzrocajo veliko skrbi in negotovosti, pa jih ljudje kljub temu storimo. Tudi v našem primeru je bilo tako in nic drugace. Naš prvi korak je bil ustanovitev kulturnega društva, ki se bo ukvarjalo z gledališko dejav­nostjo, ki ima na Ižanskem šestdeset- in vecletno tradi­cijo, in uprizoritev prve pred­stave, ki je bila za skupino prav poseben izziv. Glede na to, da je bila v letu 2022 zgra­jena nova kulturna dvorana, ki omogoca s svojo vrhunsko opremo optimalne pogoje za delo na podrocju gledališca, pa je bil izziv za storjeni korak še vecji. Tega koraka ne bi bilo brez ljubezni do gledališca, odrskih desk, kot radi recemo, adrenalina, ki ga daje vloga v gledališki predstavi, ko je dvorana do zadnjega sedeža zasedena. Ta obcutek je nekaj posebnega, pomešan s stra­hom, ki ga povzrocata trema in pricakovanje odziva obcin­stva med predstavo in po njej. Vse to smo doživljali igralke in igralci Marica, Joži, Gaja, Kse­nja, Vlasta, Lovro, Vinko, Blaž, Žiga, Josip, Amadej, Janez in tudi vsi drugi, ki so ravno tako zaslužni za dobro predstavo; šepetalki Marjana in Marin­ka, maskerki Neja in Nika, iz­delovalka kostumov Helena, scenarist Andrej, skrbnika osvetlitve in tona Marko in Mark ter Andraž, Nika, Lovro in Lana, ki so skrbeli za gle­dalce. Po gromkem aplavzu po premierni predstavi se je vsem odvalil kamen od srca. Pravzaprav skala, saj je bila vecina igralk in igralcev prvic na odrskih deskah in doživela gledališki krst. Brez gledalk in gledalcev bi bilo gledali­šce mrtvo. Hvala vsem vam, spoštovane gledalke in gle­dalci, ki ste vse štiri predstave napolnili do zadnjega koticka ižanskega doma kulture in vsakic z gromkim aplavzom nagradili naše delo in trud. Da je predstava lahko nas­tala, pa ‘krivdo’ prevzemajo naši donatorji, ki se jim iskre­no zahvaljujemo: Kavarna Studenec d.o.o., Vinko Petkov­šek s.p., Kožag d.o.o., Komet bar d.o.o., Hoja d.d., Dolinšek transport d.o.o., Gobut d.o.o., Lekarna Ig d.o.o., Moj kamin d.o.o., Tone Strelec s.p., Tomo Golob, Komunalne gradnje Grosuplje, IVL inženiring d.o.o. Iskrena hvala vsem. Janez Cimperman, predsednik KD Potepuh Hana Slapar Letni koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig V praznicnem decembru je bilo praznicno tudi za naše pevce. V dvorani Centra Ig so imeli 9. 12. 2023 letni koncert, medse so povabili pevke Ženskega pevskega zbora Svoboda Vižmarje Brod. Oba zbora vodi zborovod­ja Klemen Jerinc. V prvem delu so zapeli domaci pevci. Najprej smo uživali ob lepih slovenskih ljudskih, potem pa casu primerno še v znanih božicnih pesmih. Gostje so se nam predstavile v drugem delu. Ženski pevski zbor Svoboda Vižmar­je Brod ima dolgo tradicijo, lani so obe­ležile 45 let delovanja. So prejemnice kar nekaj uglednih priznanj na podrocju pev­ske kulture. Uradni del srecanja so pevci koncali s skupno pesmijo, kar smo številni obisko­valci nagradili z glasnim aplavzom. Pod vtisom lepih pesmi se je vecer na­daljeval v prijetnem druženju. Domaci pevci so poskrbeli za pogostitev, za prijet­no vzdušje pa kar vsi v dvorani. Darinka Mazi Batagelj Dušan Petric Stilizirana klekljana priponka mocvirskega tulipana, izdelala clanica DU Ig Marija Virant Mešani pevski zbor DU Ig Ženski pevski zbor Svoboda Vižmarje Brod Koncert Partizanskega pevskega zbora na Golem V soboto, 16. decembra, je bil v dvo­rani gasilskega doma na Golem tradicionalni novoletni koncert Partizanskega pevskega zbora. Polna dvo­rana ljubiteljev partizanskih pesmi je nav­dušeno spremljala program, ki ga je vodila dr. Mojca Poredoš. Program so popestrili tudi mladi ucenci glasbenih šol in sicer brata Jak in Svit Jamnik Srebernjak, ki sta zaigrala na harmoniko in kitaro, ter Jerca Tolar, ki je igrala na violino. Po koncanem programu je predsednik Društva Odmev Mokrca Jurij Kogej, ki je organiziralo koncert, povabil vse navzoce na tovariško srecanje in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravah za koncert. Društvo Odmev Mokrca Božicni Pregledna koncert na Igu razstava Zadonele so božicne pesmi K ot vsako leto je tudi letos Društvo Fran Go­vekar Ig ob sodelova­nju Župnije Ig organiziralo Božicni koncert v nedeljo, 26. 12. 2023, v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. K udeležbi so bili povabljeni vsi zbori, ki de­lujejo v Župniji Ig. V pocastitev praznika dan samostojnosti in enotnosti so s himno zacele pevke Žen­skega pevskega zbora Pe­runike. Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela se je predstavil s pesmimi: Božji nam je rojen sin, Srec­na si, štalca in Rajske strune. Žene dveh vasi pod vodstvom Mirjam Bojanovic so zape­le: Cesarja rimskega, Ta noc je polna veselja in Nikar ne dremajte. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig pod vodstvom Klemna Jerinca nas je razveselil s pesmimi: Hej, pastirci, Zvezde svetlo sevajo in Kaj nam prinaša Sveti ve­cer. Mešani pevski zbor Žup­nije Ig pod vodstvom Igorja Kovacica je zapel Poslušajte vsi ljudje in Božicno uspavan­ko. Za prijetno popestritev je poskrbel Mladinski zbor sv. Marjete z Golega s pesmimi: Emanuel, Bog prišel je med nas in Si videl zvezdice. Vodi­ta ga Marjeta Škarja in Ester Bergles. Moška vokalna skupi­na sv. Martina z Igorjem Kova­cicem nam je zapela: Pastirci, ne spite, Blažena noc in Ko so pastirji, ženski pevski zbor Perunike z zborovodjo Brigi­to Gregorcic Lenarcic pa se nam je predstavil s pesmimi: Marija je rožice brala, Pocivaj, milo detece in Božicno dre­vo. Pevce Mešanega zbora je spremljala Polona Kukovica, Moško vokalno skupino sv. Martina pa na klavirju Polona Kukovica, na kitari pa Severin Maffi in Janez Avsenik. Program je povezovala predsednica Društva Fran Govekar Ig Alenka Jeraj, ki je med nastopi zborov prebirala Marijina sporocila s Kurešcka. Nagovoril nas je tudi žu­pnik Janez Avsenik. Zahvalil se je pevcem, zborovodjem in voditeljici ter prisotnim in nji­hovim domacim zaželel obilo blagoslova ob božicu in tudi v prihajajocem novem letu. Koncert smo koncali s skupno pesmijo Sveta noc. 30 LET Toncka Jeraj Manca Škarja Zdenka Vinšek otvorila razstavo L ikovna skupina Društva Fran Govekar Ig enkrat letno pripravi letno raz­stavo likovnih del likovnikov DFG Ig pod naslovom Pre­gledna razstava. Vcasih ob koncu ali pa na zacetku kole­darskega leta, kot je to letos. V knjižnici Ig in na stopnišcu Centra Ig je postavljena raz­stava na ogled do sredine fe­bruarja. Odprtje je bilo v knji­žnici v sredo, 24. 1. 2024, ob 16.30. Vabimo vas, da se spre­hodite ob naših slikah. Pregledna razstava ima namen, da slikar sam pri sebi oceni svoje najboljše ali naj­ljubše delo v preteklem letu ter ga postavi na ogled. Vcasih je to slika, nastala v popolno­ma novi tehniki, ki jo je avtor preizkusil preteklo leto. Vca­sih se odloci, da je to najljubša slika. Vsak razstavljavec sam izbere, katera svoja dela bo postavil na ogled, zato smo jo poimenovali Pregledna razsta­va. Na razstavi sodeluje 13 cla­nov Likovne skupine DFG: Milan Šubic, Jožica Šubic, Marija Franinovic, Zvezdana Sabotic, Zmago Werbole, Ma­rija Žagar, Julijana Peršic, Ire­na Gašparic, Lara Peršic, Ro­mana Kajdiž, Zdenka Vinšek, Ivanka Demšar in Olga Pecar. Slikarke in slikarji se tok­rat predstavljajo z likovnimi deli v tehnikah: akril na platno ali papir, mešani tehniki in v akvarelu. Motivika je izjemno pestra, saj nas popelje v pester krajinski prostor narave in ur­bano okolje, od morja do polj, gozda, hribovja in barjanskih kotickov. Drugi sklop motivov nas usmeri  v figuraliko, tako cloveško kot živalsko. Tretji sklop se nagiba na abstrahira­ni pogled simetrij in barvnih doživljanj. Razstava predstavlja izje­mno ustvarjalnost in težnjo po raziskovanju likovnih možnos­ti vsakega razstavljavca. Likovna skupina ustvarja vsako sredo od 17. do 20. ure v Medgeneracijskem prostoru na Govekarjevi cesti 6 na Igu. Pridružite se nam, veseli vas bomo. Lahko pa nas pridete samo pogledat in malo pokle­petat. Kdo ve, mogoce vas nav­dušimo in se nam pridružite. 30 LET Zdenka Vinšek in Mateja Jere Grmek Mateja Jere Grmek Predstava Predstava Srecen božic, Zvezdica Mandi zaspanka Mladinska gledališka skupina DFG V Mladinski gledališki skupini DFG smo za letošnji božicno pra­znovanje pripravili znano zgodbico o zajcku Mandiju, ki se mu smilijo živali, ki zunaj prezebajo v mrazu in snegu ter ne morejo do hrane. Man­di jim s prijateljem Nandijem nese hrano in skorajda izpraz­ni shrambo v zajcjem brlogu. Mama in oce nad tem nista navdušena, vseeno pa pohvali­ta Mandija, da je tako prijazen do drugih živali. Mama doda, da bo dovolj hrane tudi zanje do pomladi, ce bodo skromni. Na božicni vecer pa nek­do potrka na vrata in pticki, veverice, srne in divje svinje prinesejo Mandiju božicno da­rilo ter se mu zahvalijo za nje­govo dobroto, obljubijo pa mu tudi, da mu bodo pokazali, kje rastejo najlepše jagode in kje najde najvecje orehe. Mandija je zaigral Tim Erja­vec Kuhar, mamo zajkljo Zarja Uršic, oceta zajca pa Ambrož Podržaj. Preostale zajcke in ži­vali so igrali: Gregor Podržaj,Loti Erjavec Kuhar, Špela Toni, Blaž Lipovšek in Brina Uršic. Predstavo sem režirala Alenka Jeraj. Predstavo smo zaigrali na praznicnem sejmu na Igu pa tudi v Vrtcu Ig in Vrtcu Golo ter v Iški za otroke iz vasi na predlog Vida Bratovža. Cestitke otrokom za lep na­stop! 30 LET Alenka Jeraj Po uspešni predstavi V Lutkovni skupini DFG so v decembru pripra­ vili gledališko predsta­vo Zvezdica zaspanka. Zvez­dica zaspanka je ena izmed zvezd, ki na nebu vsako noc s svojo lucjo skrbijo, da življenje na Zemlji tudi ponoci mirno tece. Nekega dne pa kurir ve­soljnega neba, komet Repatec, zvezdam pove, da je na Zemlji prava zmeda. Otroci ponoci ne spijo, mornarji se izgubljajo na morju, pesniki ne najdejo rim. Vzrok za to je zvezdica Zaspanka – najmlajša zvezda na nebu, ki redno zamuja v službo. Ker na nebu manjka zvezda, so ljudje zmedeni. Bo­ter Mesec Zaspanko za kazen za tri dni pošlje na Zemljo. Na nebo se bo lahko vrnila, ko bo dokazala, da je dovolj pametna za službo. Predstavo je režirala Nežka Grmek. V predstavi nastopajo: Ana Pintar, Monika Petrovcic, Kri­štof Lipovšek, Gregor Podr­žaj, Lara Virant, Zoja Comino, Nina Junc in Jernej Skubic. Predstavo so zaigrali na praznicnem sejmu na Igu, ig­rali pa jo bodo tudi v prihod­njih mesecih ter se udeležili srecanja otroških in mladin­skih gledaliških skupin. Cestitke otrokom za lep na­stop! 30 LET Alenka Jeraj 8. februar – Prešernov dan na Igu . 11.00 . 12.00–14.00 . 15.00–18.00 . 18.00 Javno branje Prešernovih Voden ogled Morostiga Ogled slikarske razstave Komedija Gospa poslanceva pesmi na plošcadi pred Morostigom Vodenje je brezplacno, vstopnina po ceniku Martine Uršic in ucencev OŠ Ig v Domu kulture Ig v Kulturni dvorani Golo Vabi gledališka skupina Pod Pripravlja in k sodelovanju (25-odstotni popust na Omogoca Obcina Ig. odrom DFG Ig. vabi Kulturno društvo posamicno vstopnico). Potepuh. Obvezna prijava do 6. 2. 2024 na info@morostig.si. Diši po domacem Predstavitev Obcine Ig na Tržnici BTC V tednu med 15. in 20. januarjem se je Obcina Ig na povabilo Mari­je Merljak predstavila na pop-up razstavnem prostoru Diši po domacem Tržnice BTC City. Namen predstavitve je bila turisticna promocija Obcine Ig. K sodelovanju smo povabili društva in po­nudnike turisticnih storitev, ki so vsak posebej in vsi skupaj poskrbeli, da smo predstavili društvene in obcinske aktivno­sti ter naravne danosti naših krajev. Raz­stavni prostor so krasile slike Radovana Šteblaja, vsak dan pa smo poskrbeli tudi, da je zadišalo po ižanskem domacem! V ponedeljek se je predstavila Tržnica Ig z domacimi pridelovalci: – Ekološka kmetija Vamplin z jajci izpod Krima, ekološkim cesnom in ekološkim krompirjem – Cebelarstvo Urška Intihar z medom in cebelarskimi izdelki, – Ana Podržaj in Marija Župec, clanici Društva upokojencev Ig, z domacimi rezanci in flancati – Darja Mlakar in Ana Usenik iz Društva Zapotok z zapotoškimi caji, zelišci in negovalnimi mazili V torek so razstavni prostor zavze­ li clani Turisticnega društva Krim, ki so predstavili svoje tradicionalne prireditve društva: Velikonocna razstava, Kmecki praznik, Blagoslov jaslic pod Krimom in srecanje harmonikarjev Podkrimka. Za veselo vzdušje so poskrbeli Afrohtarji. Sreda je bila rezervirana za ižansko peko. Clanice Društva žena in deklet na po­deželju Ig, ki slovijo po peki odlicnega pe­civa in so pred leti izdale knjigo Ko zadiši po peki na Ižanskem, so razstavni prostor zapolnile s svojimi prekrasnimi pekovski­mi izdelki. Predsednica društva Nevenka Kovac je napovedala: »Me nismo glasne, smo pa zelo delovne.« Pogled na bogato obložene police domacega peciva in peke na razstavnem prostoru je to le potrdil. Društvo žena in deklet na podeželju Ig Predstavitev Morostiga in ižanskega piva Igger Del naravnih danosti naše obcine so predstavili clani Gobarsko mikološkega društva Ig, ki so v cetrtek pripravili razsta­vo gob ter obiskovalce primamili z gobo­vo enoloncnico. Si lahko mislimo, kako je zadišalo po Tržnici BTC! Spoštljiv odnos do narave in odgovornega nabiranja goz­dnih sadežev sta predstavila determinator Ištvan Pajor in determinatorka svetoval­ka Marija Medic. Kapo dol, kakšne stro­kovnjake imamo med nami! Predsednica društva Diana Govekar je povabila vse obiskovalce na veliko letno razstavo gob, ki bo oktobra na Golem. Dobrodošli v sve­tu gob! Konec tedna je bil namenjen promo­ciji Morostiga – hiše narave in kolišc ter prireditev v Domu kulture Ig. Program predstavitve je bil obarvan kolišcarsko in tudi zadišalo je po kolišcarskem krožniku, na katerem smo postregli srnji ragu in zdrobov narastek, ki ju je pripravila Go­stilna Mars. Gostilna Ulcar je predstavila hišno domace varjeno pivo Igger. Pred­sednica Društva Fran Govekar Ig Alenka Jeraj je vabila obiskovalce na Kolišcarski dan, na katerem predstavljajo vešcine in znanja pradavnih kolišcarjev. Za nepozabno atrakcijo v BTC City je poskrbela Domacija Smole, ki so obisko­valce v soboto popeljali s kocijo. Bil je pre­cudovit soncen dan in nakupovalno sre­dišce je bilo odeto v zimsko idilo. Vožnja s kocijo je bila le še pika na i tej carobnosti, s katero smo pripeljali košcek podeželja v urbano središce in s tem spet pokazali, da je raj cisto blizu Ljubljane. S kocijo so se po BTC-ju popeljali tudi clani Kluba harmonikarjev Kumše in s svojo glasbo vabili na naš razstavni pros-tor, na katerem so prav tako razveseljevali mimoidoce. Naj se sliši dalec naokrog, da je na Ižanskem prijetno in domace! Veselje je bilo še toliko vecje, ko so na razstavni prostor prišli župan Zlatko Use­nik s soprogo Alenko, podžupanji Mira Ža­gar in Zuhra Jovanovic, obcinska svetnica in poslanka Alenka Jeraj ter vidni clani obcinskih organov, ki so s svojim obiskom podprli našo skupno predstavitev ter s tem pokazali, da smo povezani mocnejši. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pri­spevek in angažirano predstavitev naše obcine. Pokazali smo, da smo na Ižanskem ljudje dobre volje, z veliko znanja in spret­nosti, ki držimo skupaj in živimo v cudo­vitih krajih le streljaj od glavnega mesta, da imamo spoštljiv in neposreden stik z naravo ter bogato kulturno dedišcino. Posebna zahvala Mariji Merljak in njenemu soprogu Ivanu, ki sta z veliko radovednosti in pozornosti snemala in objavljala predstavitve naših društev ter posameznikov. Vabimo vas, da si predsta­vitve pogledate na Facebook profilu Ma­rije Merljak, Tržnice Ig ter spletni strani BTC City in Obcine Ig. Zuhra Jovanovic, podžupanja Marija in Ivan Merljak TD Krim – Afrohtarji Predstavitev Tržnice Ig Aljoša Rebolj Praznicni sejem Vrtca Ig N a zadnji deževni novembrski dan je pred Hišo narave kolišc Morostig potekal Praznicni sejem Vrtca Ig. Že od poletja smo strokovne delavke in otroci pridno izdelovali izdelke, ki ste jih lahko izbrali na sejmu. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo številcna, kar nas je izredno razveselilo. Do­gajanje so popestrili nastopi otrok in strokovnih delavk ter veseli snežak, posebna zahvala pa gre Društvu Zapotok za pomoc pri kuhi zelišcnih cajev in županu Zlatku Useniku, ki je z veseljem poskrbel za peko cesarskega praženca. Strokovne delavke Vrtca Ig se vsem obiskovalcem Praznicnega sejma iskreno zahvaljuje­mo za vsa zbrana sredstva, ki jih bomo namenili v sklad vrtca. Strokovne delavke Vrtca Ig Maskota letošnjega sejma, veseli snežak Dramska predstava vzgojiteljic vrtca Ig V zgojiteljice Vrtca Ig smo v de­cembru pripravile predstavo z naslovom Pujsa imamo za sose­da. Ker je december cas druženja, ve­selja in obdarovanj, ima tudi predstava nauk v tem duhu, in sicer, da ne smeš soditi na prvi pogled, ampak si šele ko cloveka spoznaš, lahko ustvariš pravo mnenje o njem, vidiš njegovo dobroto.Živali v predstavi so si takoj ustvarile napacno mnenje o novem sosedu puj­su, proti koncu igre pa spoznajo, kako je pujs dober, saj je za nove sosede izde­lal glinene skodelice, jim spekel piško­te in okrasil celotno stanovanje, v ka­terem so nato skupaj pricakali Božicka. Predstava je bila igrana v enotah Krim­cek, Soncek in Hribcek, trikrat pa se je odigrala tudi v Domu kulture Ig. Deležna je bila samih pohval, prav tako s strani župana, ki se nam je zahvalil z nekaj sladkimi dobrotami. Strokovne delavke Vrtca Ig Tržnica srednjih šol in poklicev V cetrtek, 11. 1. 2024, je bila na naši šoli organizirana predsta­vitev srednjih šol in poklicev. V casu popoldanskih govo­rilnih ur so se v A-delu šole predstavile srednje šole, kar je bilo namenjeno osmo- in devetošolcem, ki že razmišljajo, kaj bi bili po poklicu oziroma na katero srednjo šolo naj se vpišejo. Predstavilo se nam je okrog 25 srednjih šol. Ogledali sva si predstavitve gimnazij in zdravstvene, kozmeticne ter oblikovne šole. Ucenci in starši so se zanimali za razlicne šole. Razložili so nam zanimivosti posameznih šol in poklicev. Ce nas je kaj zani­malo, smo lahko vprašali. Povabili pa so nas tudi na informativne dneve v februarju. Dogodek je dobrodošel za zacetek razmišljanja o poklicni poti posameznika, saj imamo s tem vec možnosti, da se odlocimo za pravo srednjo šolo. Upava, da bo organiziran tudi v naslednjih le­tih. Neja Pozvek in Klara Strelec, 8. a Edina Gerzic Šola v naravi na Krvavcu Zimski dan Koncno je prišel ta dan, ko snežiti je zacelo, ko snežinke padale so na nas in pobelilo je vso vas. Tega dne je mocno snežilo, vmes pa tudi malo lilo. Ampak vsem lepo je bilo, meni seveda prav tako. Otroci bili smo veseli in lepo smo se imeli, starši pa v službo peljali so se in v zastojih na poti cakali so. Ubogi starši, ubogi odrasli, otroci pa veselili smo se. Popoldne v kombinezone bomo skocili in se snega naužili. Zala Krampelj, 6. a V zimsko šolo v naravi smo se odpra­vili v ponedeljek, 8. 1. 2024, ko smo pot zaceli na Igu. Po prihodu na Krvavec so nas najprej razdelili v sobe. Bila sem v sobi 303, ki smo jo poimenovale Ledene pižamarke. Vsak dan smo smucali, dopoldne od 9.00 do 12.00, popoldne pa od 14.30 do 16.00. Bila sem v 4. skupini, ki jo je vodila ucite­ljica Jerica. Vstajali smo ob 7.30, spat pa smo šli ob 21.00. Po koncu smucanja smo imeli razlicne dejavnosti. Tako smo si v cetrtek ogledali risanko Elementi. V po­nedeljek smo imeli pohod, v sredo pa dru­žabne igre. V torek smo se ucili o FIS-pra­vilih o varnosti in obnašanju na smucišcu. Na koncu tedna smo vsi dobili prizna­nje za znanje smucanja. V naši skupini smo vsi prejeli srebrno snežinko. Dobila sem veliko smucarskega znanja, bilo mi je všec, tako šolo v naravi bi rada še kdaj doživela. Sara Kovac, 6. a, Manca Zupancic Zimska šola v naravi V ponedeljek na Krvavec smo odšli, dobre volje bili smo vsi. Ko pod gondolo cakali smo, snežilo je že kar mocno, zato prtljago znositi je bilo težko. V hotel smo prispeli in se v sobe namestili. Ko kosilo smo pojedli, smucat smo odhiteli. Vsak dan smucali pet ur smo, zato na koncu znali vsi smo dobro. Naucili smo smucarska se pravila in disko imeli za rajanje veselo. Gledali smo tudi film v tišini vsi in maraton družabnih iger smo imeli, da lep vecer smo preživeli. Prav zares nam bilo je lepo, zato lepe spomine bomo imeli na to. Inaja Schwartz Javornik, 6. a Nad invazivni tujerodni dresnik z elektricnim tokom V Javnem zavodu Kra­ jinski park Ljubljansko barje smo se nedavno razveselili nove pridobitve, na­prave za unicevanje tujerodnih invazivnih rastlin, imenovane RootWave Pro. Ta z elektric­nim tokom povzroci segreva­nje in unicenje izbrane rastline vkljucno z njenimi podzem­nimi deli. Pri vecjih rastlinah z bogatim koreninskim siste­mom je potrebno za doseganje popolne odstranitve postopek veckrat ponoviti. Z novo napravo bomo prvi v Sloveniji ter zgled drugim organizacijam in deležnikom na zavarovanem obmocju upo­rabili to sonaravno metodo predvsem za preprecevanje in obvladovanje širjenja tujero­dnih vrst dresnika, med kate­rimi je najbolj poznan japonski dresnik. V Sloveniji sta sicer prisotni še dve podobni vrsti, sahalinski in ceški dresnik. Japonski dresnik je uvršcen med sto najbolj invazivnih rastlin sveta. Votla stebla vsa­ko leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre viso­ko. Jeseni nadzemni deli odm­rejo, medtem ko podzemne korenike, ki lahko segajo tudi vec metrov v globino, uspešno prezimijo. Ker se košcki kore­nik in spodnji deli stebel us­pešno ukoreninjajo, se rastli­na zelo uspešno širi. Dresnik najpogosteje obrašca brežine rek in potokov, njegove goste sestoje pa lahko opazimo tudi vzdolž cestnih robov, železni­ških nasipov in ob robu gozda. Njegovo odstranjevanje je težavno in dolgotrajno. Mlade rastline in manjše sestoje lah­ko izkopljemo s podzemnimi deli. Razrast velikih sestojev obicajno omejujemo z redno košnjo. Uporaba herbicidov lahko prispeva k omejevanju japonskega dresnika, a je za­radi njegove razširjenosti ob vodotokih omejena. Na Ljubljanskem barju se soocamo s prisotnostjo števil­nih invazivnih tujerodnih vrst. Obnova površin, na katerih se razrašcajo, terja veliko znanja in vztrajnosti. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je kot upravljavec zava­rovanega obmocja v zadnjih letih v upravljanje pridobil vec kot 200 ha zemljišc, ki za svo­je vzdrževanje in izboljšanje habitatov terjajo raznovrstne pristope. Veselimo se pomla­di, ko bomo lahko novo orodje uporabili tudi v praksi. Hkrati naprošamo vse obiskovalce in lokalne prebivalce Ljubljan­skega barja, da na zemljišcih, kjer bo potekalo odstranje­vanje invazivnih tujerodnih rastlin, upoštevajo opozorilne oznake in tako poskrbijo za svojo varnost. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Petra Hladnik • MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Išcemo nove Prostoferje O bcina Ig je ena od ob­cin, kjer je od maja 2022 vzpostavljen pro­jekt Prostofer v sodelovanju z Zavodom Zlata mreža. Prostovoljni šoferji Prosto­ferji opravijo povprecno tri prevoze tedensko, vecinoma do zdravnikov in v domove za starejše. Povpraševanja za pre­voze je še vec, vendar je pot­rebno kakšen prevoz zavrniti, ker ni dovolj Prostoferjev. Vabimo vse prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nekajkrat na mesec opraviti brezplacen pre­voz z vozilom, s katerim razpo­laga obcina, da to sporocite na Obcino Ig na telefon 28 02 310 ali na e-mail: polona.skledar@ obcina-ig.si. Prostofer je trajnostni vses­lovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki po­vezuje starejše osebe, ki pot­rebujejo prevoz ter ne zmorejo uporabljati javnih in placljivih prevozov, s starejšimi aktivni­mi vozniki, ki po drugi strani radi priskocijo na pomoc. Kako deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, poklice na brezplac­no številko 080 10 10. V ko­munikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o pre­vozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani obcine, prav tako je poskrblje­no za zavarovanje tako vozni­ka kot tudi sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezerva­cije prevozov vsak delovnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo stori­tve. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedelj­ka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Kdo je lahko Prostofer? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem pros­tem casu pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebuje­jo. Vendar pa so Prostoferji v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno poma­gajo, tudi ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do cakalnice in pocakajo na­nje med pregledom, pomagajo nesti vrecke iz trgovine in jim priskocijo na pomoc pri vzpe­njanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jem­ljejo svojo humanost za samo­umevno in castno dejanje. Polona Skledar, obcinska uprava Starejši za starejše Prestavitev programa Program Starejši za starejše je namenjen vsem starejšim od 69 let ne glede na to, ali so clani društva upokojencev ali ne, živijo pa v lastnih gospo­dinjstvih. Namen programa je spoznati kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoci in storitvah. Cilj programa je, da se starejšim z organizirano pomocjo omogo­ci cim daljše samostojno živ­ljenje v domacem okolju. Cilji programa so mobilizi­ranje starejših v aktivnosti za pomoc starejšim (pridobiti in obdržati cim vec ustreznih sta­rejših prostovoljcev), spoznati potrebe po pomoci pri vsako­dnevnem življenju starejših od 69 let, ki živijo doma (z vpra­šalnikom) in tako izboljšati kakovost življenja starejših (z vprašalnikom). Projekt deluje tako, da prostovoljke in prostovoljci društva obišcejo sokrajane, starejše od 69 let, ki živijo na svojih domovih, in jih s po­mocjo posebnega vprašalni­ka izprašajo, kako živijo, kako zdravi so ter kakšne potrebe in želje imajo. Vsak prostovo­ljec ima na dolocenem obmo- ALI VEŠ: – da so starejši ljudje po po­datkih Svetovne zdravstve­ne organizacije pogosto diskriminirani: imajo slabši in manj kakovosten dostop do zdravstvenega varstva, izkljuceni so iz raziskav in zbiranja podatkov ter po­sledicno nimajo možnosti izražanja mnenj in stališc, so v slabšem položaju na delovnem mestu ter se težje zaposlijo. Pogosto so žrtve nasilja, npr. psihicnih in cu­stvenih zlorab, fizicnega in spolnega nasilja, ekonom­skega izkorišcanja in zane­marjanja (Vir: Global Report on Ageism. Geneva: World Health Organization, 2021.) cju ‘svoje’ ljudi, ki jih pozneje ponovno obišce, da preveri, ali so se razmere morda spre­menile. Povedano drugace, sovrstniki si pomagajo pre­magovati stiske, ki jih prinaša starost. Med najpogostejšimi sta osamljenost in obcutek, da so jih vsi pozabili. Starejši prostovoljci starejšim sokraja­nom nudijo druženja s pogo­vori, sprehodi, namesto njih potrkajo na vrata socialnih in zdravstvenih ustanov, nudijo drobne pomoci. Nosilca projekta sta Zveza društev upokojencev Slove­nije in Slovenska filantropi­ja, delno pa ga financirata na osnovi razpisov za izvajanje socialnih programov Mini­strstvo za delo, družino in so­cialne zadeve ter Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Izvajanje projekta poteka skladno s Pra­vilnikom o varovanju osebnih podatkov. Ceprav program v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije deluje že od leta 2004 in vkljucuje na tisoce lju­di, je pozornost širše javnosti vzbudil, šele ko je prejel nag­rado Evropskega parlamenta – da lahko starostniku s kre­pitvijo oskrbe na domu moc­no pomagamo k podaljšanju bivanja doma in zapoznitvi selitve v institucionalno varstvo z dobro usklajeno kombinacijo formalne in neformalne oskrbe, ki mora izhajati iz potreb starejših (Strategija Skupaj za lepšos­tarost 2023–2028, Obcina Domžale, 2023) – da raziskave kažejo, da lah­ko podporne tehnologije pri starejših ljudeh povecajo ob­cutek varnosti in samostoj­nosti ter okrepijo zavedanje o stanju in znakih bolezni (osebni alarmi, okolijski sen­državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017. Društvo upokojencev Ig je pristopilo k projektu Zve­ze društev upokojencev Slo­venije Starejši za starejše v zacetku, in sicer v letu 2005. Od vstopa v projekt do danes je delo opravljalo 47 prosto­voljcev, ki so v tem obdobju obiskali 1.275 sokrajanov. V letu 2022 je aktivno delovalo 23 prostovoljcev, ki so opra­vili 476 obiskov. Glede na na­crtovano število obiskov za leto 2022 smo nacrt realizirali 95-odstotno. Skupaj smo v letu 2022 opravili 512 prostovolj­nih ur. Od uveljavitve zakona o varovanju osebnih podatkov pri izvajanju programa Starej­ši za starejše ne nacrtujemo prvih obiskov, saj podatkov o starejših od 69 let ne prejema­mo vec. Zavedamo se, da starejši za bolj kakovostno življenje potrebujejo pomoc, nasvet ali vcasih le klepet. Naši prosto­voljci osebno ali po telefonu kontaktirajo starejše obcane. Z njimi poklepetajo in jim tako popestrijo dan, posredujejo uporabne informacije. zorji, npr. za pušcanje plina, dima; naprave, povezane z mobilnostjo, npr. detek­tor padca, senzorji gibanja, GPS-sistem za dolocanje položaja oz. spremljanje gi­banja, izmenjava fizioloških podatkov med bolnikom doma in zdravstvenim ose­bjem na daljavo za lažje dia­gnosticiranje in spremljanje bolezni) (Strategija Skupaj za lepšo starost 2023–2028, Obcina Domžale, 2023) – da je pomembno, da imajo vsi posamezniki ne glede na starost, izobrazbo ali sta­tus priložnost in znanje za uporabo IKT ter dostop do Vabimo vas, da se pridru­žite prostovoljkam in pro­stovoljcem in pomagate pri izvajanju programa Starejši za starejše. Prav tako vabimo uporabni­ke programa, da nas kontakti­rate, ce želite obisk naše pro­stovoljke ali prostovoljca. Vir in vec informacij na: https://zdus-zveza.si/pro­grami-in-projekti/starejsi­-za-starejse/. Darinka Požar, Društvo upokojencev Ig Društvo upokojencev Ig (DU Ig) Troštova ulica 5, Ig http://du-ig.zdus-zveza.si E-mail: drustvo.upokojencev.ig@siol.net Telefon: 059/933-436 Sedež DU Ig: Medgeneracijski center Ig Predsednik društva: Dušan Petric, tel.: 031/619-055 Tajnica društva: Marija Pucihar, tel.: 031/714-566 spleta (v Sloveniji internet še vedno uporablja le slaba polovica starih med 65 in 74 let) (Strategija Skupaj za lepšo starost 2023–2028, Ob­cina Domžale, 2023) – da se starejši ljudje pogos­to soocajo s pomanjkanjem dostopa do informacij oz. ne vedo, kje jih pridobiti; posledicno ne prejema­jo prejemkov ali storitev, do katerih so upraviceni (Strategija Skupaj za lepšo starost 2023–2028, Obcina Domžale, 2023) Dogodki PD Krim in zbor clanov Pot na Planinco so krasile jaslice med koreninami. V zacetku meseca de­ cembra je bil za dru­ štvo in za našega Jo­žeta Krašovca zelo pomemben dogodek. V Ljubnem ob Savi­nji je bila slavnostna podelitev najvišjih priznanj PZS. Med prejemniki Spominskih plaket je bil tudi Jože Krašovec ob njegovem življenjskem jubile­ju. V obrazložitvi so zapisali: »Jože Krašovec se odlikuje in izstopa po svojih znacajskih lastnostih, strokovnem zna­nju ter daje neizbrisen pecat po slovenskih hribih. V vec kot tridesetih letih clanstva v PD se je izkazal kot pohodnik, predvsem pa kot markacist in njihov vodja. Pustil je sledove dela ne le v Krimskem pogor­ju, temvec tudi drugje. Vsako­letno se udeležuje delovnih akcij na Dnevih markacistov. Smerne planinske table izpod njegovih rok so raztresene po Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem, planinske poti pa so lažje prehodne po njegovi zaslugi tudi drugod. Izžareva cut za socloveka in vpliva na medcloveške odnose. S svo­jimi idejami in dejanji je pri­tegnil prenekaterega mladega planinca, ki zdaj nadaljuje nje­govo delo. Jože vecino svojega casa nameni stvarem za sploš­no dobro, saj je aktiven tudi na drugih družbeno koristnih podrocjih.« Podelitve sva se udeležila tudi midva s Silva­no. Ponosni smo, da imamo v naših vrstah takega cloveka. Lahko mu le še enkrat cestita­mo. Na soboto pred božicem je bil organiziran tradicionalni Pohod na koline. Triindvajset pohodnikov se nas je podalo iz Krvave Peci na Osredek na ko­line oziroma kmecko pojedino. Dan je bil idealen za tovrsten pohod, saj je bilo suho in sonc­no. Tudi zato sem se odlocil peljati skupino po daljši, bolj zahtevni, a zelo razgledni smeri. Šli smo cez Krog, Zele­no pleš, mimo lovske koce LD Mokrc na Bukovec, kjer smo bili deležni postrežbe prija­znih domacinov Silve in Jan­ka. Nadaljevali smo do sotocja Iške in Crnega potoka, kjer smo morali preciti vodo – ve­cina bosi, nekaj pa z velikimi vreckami na nogah. Ob dobro shojeni poti so nas že pozdrav­ljali posamezni cvetovi teloha, ki so si utirali pot skozi listje. Imeli smo priložnost videti tudi nekaj gamsov in dve ko­šuti. Po pogostitvi smo si spet ‘umili’ noge v Iški, nad Krvavo Pecjo pa smo si ogledali cer­kev sv. Lenarta. Na sam božicni dan pa je bila zadnja aktivnost PD Krim v letu pohod na Planinco, ki ga organiziramo z LD Tomi­šelj, bil je že sedemnajsti po vrsti. Ko se je dan prevesil v vecer, smo se zbrali pri cerkvi sv. Janeza v Podkraju. Po goz­dni vlaki smo se povzpeli do ceste, ki vodi iz Tomišlja, in ji sledili prav do Planince. Bilo je carobno, saj je poleg naših celnih svetilk iz doline pozdra­vljalo nic koliko luck iz sleher­ne hiše ali dvorišca, na nebu pa se je vsake toliko izza obla­kov pokazala luna. Ce bi bil sneg, bi bila zimska vecerna idila še lepša. Ob poti med ko­reninami smo lahko obcudo­vali jaslice, ki sta jih postavili Podkrajcanki Darja in Mojca. V lovski koci so nas pricaka­li topla pec, caj, kuhano vino, tudi hrane ni manjkalo. Tudi letos je bilo vseh pohodnikov veliko vec kot petdeset. Sicer bi se vsi težko prešteli, saj so eni odhajali, drugi prihajali. Bilo je prijetno vzdušje, saj smo se vecinoma poznali med seboj. Zagotovo cez eno leto spet pridemo. V soboto, 2. marca ob 18. uri imamo v dvorani gasil­skega doma Iška vas redni letni zbor clanov društva. Vabljeni clani in vsi, ki ste kakorkoli povezani s planin­stvom, pohodništvom, vas to zanima ali pa bi se nam želeli pridružiti. Podelitev za najboljše N a zakljucnem druženju Karate-do kluba Ig Shotokan v sredini decembra lanskega leta smo po­delili priznanja in nagrade za najboljše klubske športnike in parašportnike v letu 2023. Že drugo leto zapored sta ta naslov osvojila Dominik Papa in Anže Valjavec. Na drugem in tretjem mestu sta sledila Ian Skubic in Tosja Kabaj med športniki in Nika Nedelko ter Mark Tomaževic med parašportniki. Cestitke vsem. Zmagovalne stopnicke v Slovenskih Konjicah Zacetek koledarskega leta je tudi kratko pripravljalno obdobje, tako da se lahko tekmovalci v tem casu posvetijo izpopol­njevanju svoje tehnike in takticnih idej. Kar pa ne velja za parašportnike, ki so se že pomerili na prvem tekmovanju v Slo­venskih Konjicah. Na tekmovanju je Mark pokazal najvec in tako osvojil prvo mesto. Odlicen rezultat je dopolnil Anže s tretjim mestom. Najboljši karateisti v letu 2023 Nastopi v Slovenskih Konjicah so pokaza­li, da je forma zadovoljiva, vendar je kljub temu še prostor za izboljšave – te je treba odpraviti do sredine februarja, ko se bomo s tremi parakarateisti udeležili mednaro­dnega tekmovanja na Madžarskem. Vsem veliko uspeha! Matej Kabaj, glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan Najboljši para-karateisti na Igu Cestitke vsem ekipam za športno obna­šanje in kakovostno prikazano nogome­tno igro. Stanko Zavec, vodja tekmovanja Podrocno tekmovanje v nogometu za ucence V cetrtek, 18. januarja, je v Športni dvorani na Igu potekalo podrocno tekmovanje v nogometu za ucence letnik 2009 in mlajše. Na podrocno tek­movanje so bile uvršcene OŠ Ig, OŠ Zbora odposlancev Kocevje in OŠ Šmarje-Sap (skupina A) ter OŠ Brezovica, OŠ Luisa Adamica Grosuplje in OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica (skupina B). Po uvodnih tekmah, na katerih je OŠ Ig dvakrat zmagala, je sledila še tekma za tretje mesto, v kateri sta se pomerili OŠ Zbora odposlancev Kocevje in OŠ Brezo­vica. Za konec je potekal še finale, v ka­terem sta se pomerili OŠ Ig in OŠ Luisa Adamica Grosuplje s koncnim rezultatom 4 : 1. . ZAHVALE ///////////////////////////////////// • OGLASI /////////////////////////////////////// Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Zahvala dobrotnikom Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi in podpirate naše delo ter s tem pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig TRANSAKCIJSKI RACUN ŽUPNIJSKE KARITAS IG, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.) Župnijska karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. PONEDELJEK–PETEK 10.00–21.30 SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 11.00–21.30 01 286 46 77 www.gostilna-mars.siBrest 45, Ig • OGLASI //////////////////////////////////////// ODPIRALNI CAS: PON 8-22 TOR 8-22 SRE 8-22 CET 8-22 PET 8-24 SOB 8-24 NED 8-22 Gostinske storitve, Karin Repar, s.p. Hrenova ulica 33, Ig • KOLEDAR PRIREDITEV //////////////// FEBRUAR MALI OGLASI Odkupujem stare stripe, vzamem vse. Pridem na dom, placam, naložim in odpeljem. Pošteno placilo. Vec informacij na 041/276-687, Roman Kupim gozd v okolici Iga. GSM: 031/472-527 Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 29. februar 2024. Vabimo vas na predavanji v sklopu predavanj Barje, ali te poznam Izjemna spoznanja o utrjenem gradišcu Pungrt v sredo, 7. februarja 2024, ob 18.00 v dvorani Centra Ig. Predavateljica: dr. Petra Vojakovic Interdisciplinarne arheološke raziskave, ki jih vecja ekipa izvaja zadnji dve leti, so prinesle številna izjemna spoznanja o notranji ureditvi utrjenega gradišca Pungrt nad Igom in so v marsicem nadgradile preliminarne rezultate arheoloških izkopavanj. Med drugim jim je prvic na Slovenskem in širše v regiji uspelo dokazati starejšeželeznodobno kovacijo, v ka­teri so potekale tudi razlicne druge aktivnosti. Prepoznali so tudi hlev, ki je bil vzpostavljen v predhodno bivalni stavbi, in še veliko drugega ... Razprostranjenost kovaške škarje v eni izmed starejšeže­leznodobnih stavb. Življenje z barjem v zgodnjem srednjem veku v sredo, 6. marca 2024, ob 19.00 v dvorani Cen­tra Ig. Predavatelj: dr. Jernej Rihter Zgodnjesrednjeveška poselitev, ki se povezuje s slovansko poselitvijo, kaže na pogost vzorec poselitve ob vodotokih, ob robovih poplavnih ravnic in v njih samih. Gre za poseli­tev na obmocju stika dveh ekoloških con – mokre in suhe. Multidisciplinarne arheološke raziskave jih v zadnjem casu prepoznavajo kot pomembna gospodarska zaledja. Nekatere zgodnjesrednjeveške najdbe kažejo, da lahko med takšna okolja štejmo tudi Ljubljansko barje z njegovim suhim obro­bjem. Predavanje bo osredotoceno na te in sorodne vsebine. Vabljeni! Mojster Miga iz Vrtca Ig, foto: Lovro Erznožnik, Enchpro Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostišcar 01 | Februar 2024 35 OBCINA IG, PGD Ig in PGD Iška vas vabijo na 11.00 OTROŠKI PROGRAM: CIRKUŠKO PUSTOVANJE s Teatrom Cizamo Poslikava obrazov Izbira najlepše maske 14.00 PUSTNA POVORKA 16.00 DJ Branzy 19.00 VELIKO PUSTOVANJE pod ogrevanim šotorom z Ansamblom RAUBARJI ZA HRANO IN PIJACO BO POSKRBLJENO!