Štev. 52.
V Ljubljani, 25. decembra 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 ,,
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Javen
učiteljski shod
se vrši v ponedeljek, dne 28. decembra t. 1., v „Mestnem domn"v Ljnbljani.
Dnevni red : Položaj kranjskega učiteljstva. — Poroča deželni poslanec tov. E. Gaugl. Začetek ob 8. uri zvečer. Na shod ne bo nihče posebe vabljen. Shod bo javen, torej ima vsakdo pristop. — S tem opozarjamo na ta shod učiteljstvo. Ostalemu občinstvu pa bo shod naznanjen z lepaki.
Na shod naj pride vsak, komur je količkaj mogoče.
*
* *
V torek, dne 29. decembra, se zbeio ob 9. uri zjutraj v pritličju .Narodnega domu" v Ljubljani vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem, vsi socialni odseki in vsi tedaj v Ljubljani prisotni odborniki na velevažno posvetovanje.
*
Na shod pride tajnik „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji", ki šteje 25.000 članov tovariš Matija Hajny, učitelj v Jankovicib, na Moravskem.

Ob koncu leta.
Z današnjo številko zaključuje naš list svoj oseminštirideseti letnik. Po obsegu in po raznolikosti vsebine ne moremo tega letnika primerjati z nobenim prejšnjim, ker vsakega presega v vsakem pogledu. Slovensko napredno učiteljstvo ima sedaj svoje glasilo, kakršnega nima nobeno drugo učiteljstvo v Avstriji, ki živi morda tudi v ugodnejših razmerah, kakor živimo mi.
LISTEK.
Iz življenja slovaškega učitelja.
črt». Spiaal A 1 i q u i a. Pop!. Podrtvski.
(Konec.)
Otroci so odgovarjali.
Pa pogleda nadzornika. Temu je igral porogljiv smeh okrog ust, lice mu je bilo bledo kakor vosek.
„Dovolj je, gospod učitelj," izpregovori potihoma z zategljivim, pisarniškim glasom in oni smešni, bagatelizujoči smeh mu je še neprestano igral okrog ust. „Visi nemara mislite, da je to učenje. Toda to ni nič . .. To še ni ni-kakšna posledica I To je vse naučeno na izust!"
„Prosim, to so vaje razuma; vsak dan dopoldne in popoldne učim otroke in se razgo-varjam z njimi", govori učitelj, ki se čuti razžaljenega. „Da, otrokom je znano, koliko sem prebil, da sem vso tvarino neprestano ponavljal in k nji dodajal novo, ker sem vedel, da pride nekdo ta pouk nadzorovat in če otroci ne bodo znali spretno odgovarjati, pa mi poreče, da to ni nič."
Uredništvo in upravništvo je storilo za list, kar je največ moglo. Delali smo vse leto vztrajno in pošteno. Krog naših čitateljev in naročnikov se je razširil, a vendar še ne toliko, kolikor bi bilo nujno treba, da dobi „Učiteljski Tovariš" trdno gmotno podlago, da se bo lahko še lepše razvijal in še odločnejše služil svojemu namenu.
Ne čutimo potrebe, da bi iznova razvijali program o delu v bodočem letu. Iz dela v preteklem letu sklepa lahko vsak sam, kako bomo pisali in urejali svoj list leta 1909. Delali bomo tako, kakor se nam zdi najbolje in naj koristneje, da pomagamo učiteljstvu in šolstvu do boljših časov. Naš list je naše bojno orožje.
Ne iščemo priznanja in pohvale. Zavest v polui meri storjene dolžnosti je naše najlepše plačilo.
Vse tovariše in tovarišice, ki so dobre volje, vabimo, da stopijo v naš krog. Cim več nas bo, tem močnejši bomo. Zadovoljni bomo šele tedaj, ko bo vsak učitelj in vsaka učiteljica naročnik in plačnik našemu listu. Somišljeniki in somišljenice pa naj skrbe, da se list čim najbolj razširi tudi v neučiteljskih krogih. Mi poznamo svoje težnje, križe in težave, spoznati pa jih mora tudi javnost, da nas bo umela in podpirala. Boj za učiteljstvo in šolstvo je boj za prosveto naroda. Narod brez prosvete je narod brez bodočnosti.
Svoje čitatelje in čitateljice prosimo, naj se pri naročilih ozirajo samo na one tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v našem listu in naj zahajajo samo v one lokale in v ona društva, ki imajo naš list na razpolago. Od tvrdk, ki reflektujejo na podporo učiteljstva, moramo zahtevati, da tudi one nas podpirajo. Boka umiva roko.
Z združenimi močmi, neomajni in ne-podkupui v svojem prepričanju pogumno naprej 1
V to ime: Vesele praznike in srečno novo leto!
Madjarizacija hrvaškega šolstva.
Zagreb, 19. decembra 1908.
—ja— Zagrebški „Pokret" je zvedel, da je bilo od nastopa službovanja grofa Khuen-FIedervaryja do imenovanja barona Raueha hrvaškega bana, torej v razdobju 25 let, ustanovljenih v Hrvaški 46 novih madjarskih šol. Za enajstmesečnega vladanja barona Pavla Baueha se je to število povišalo na 78, tako da se je pod vladanjem Bauchovim ustanovilo 32 novih šol Vzlic tej silni madjarizaciji namerava mad-jarska vlada ustanoviti še več novih madjarskih šol. Kakor poroča železniški uradni list, je trgovinski minister Košut te dni imenoval 18 novih madjarskih učiteljev, od katerih jih je 12 določenih za nove madjarske šole v Slavoniji. Bazentega ustanovijo Madjari v kratkem nove madjarske šole v Novski, Pleternici, Vr-polju. Capragi in Cirkvenici. V Zagrebu in Osjeku ustanove višje madjarske šole. Vzdrževanje vseh teh šol obremenjuje skupni proračun. V to svrho je stavljenih v proračun trgovinskega ministrstva za prihodnje leto celih 960.000 K. — To je silno denarja — sami Judeževi srebrniki 1
Dočim se iz skupnega proračuna izdaja za vzdržavanje in ustanovljenje madjarskega šolstva toliko denarja se ne stori za razvoj hrvaškega šolstva skoraj prav ničesar. Da, iz avtonomnega proračuna so bile celo črtane nekatere postavke za hrvaške šole. In tako se mad-jarizira hrvaško šolstvo pod pokroviteljstvom „najbolj hrvaškega bana barona Baueha" — kakor ga namreč naziva „najradikalnejši in največji živeči Hrvat" — Frank, če se spričo takih kričečih dejstev ne odpro oči tudi zadnjemu hrvaškemu zaslepljencu, ki se je dajal doslej zaslepljati po hinavskik bobnečih frazah tega tloduha hrvaškega naroda — potem bi morali res obupavati nad bodočnostjo Hrvaške. Naravnost v sramoto pa je za izvestne „veluo-
avstrijske" kroge na Dunaju, da se ne sramujejo takega orodja, kakršno jim je Frank a svojimi usužnjenimi pristaši.
Potom šolstva hočejo Madjari in Madja-roni na Hrvaškem vzdržati, utemeljiti in utr-d.ti svojo moč in vlado, a bržkone se uresniči prej nego mislijo sami, tista rečenica: Preveč napeta struna — poči 1
Okrepimo svojo organi-
zacijo!
T
Piše A Pes ek.
IV.
O naročanju listov in plačevanju stanov skega in narodnega davka potom soc. odseka „Zveze" še nekatera pojasnila.
Soc. odsek „Zveze" bo mu vplačane zneske vestno izročil v i s t e namene, v katere določi naročnik. Učiteljska društva dobe za nje vplačano društvenino ali naenkrat vso ali pa v dveh polletnih obrokih. Zneske za učit. konvikt, družbo sv. C. in M. i. dr., dobrodelne narodne namene bo plačeval odsek skupno kot pokroviteljnine slov-štaj. učiteljstva, da dobi pii dotičnih društvih (družbah) glas in tako vpliv nanje. Ob koncu leta bo pa objavil soc. odsek v „Učit. Tovarišu" natančen seznam, koliko in kdo je daroval za ta ali oni dobrodelni namen (kouvikt, družbo sv. C. in M, podporno društvo „Učiteljski pripravnik" v Mariboru itd.). Katere liste ima kdo naročene, tega se ne bo objavilo, temveč to se bo naznanilo le soc. odsekom okrajnih učiteljskih društev za vsak okraj posebe v svrho agitacije. O vsem poslovanju bo predložil soc. odsek „Zveze" tudi upravnemu odboru natančen račun, tako da bo mogoča vsestranska kontrola poslovanja soc. odseka „Zveze."
Potom soc. odseka se lahko naroči vsak slovenski in tudi neslovenski list (časopis) pa bodisi politiški, beletristiški i. dr. Kdor naroč
„Posim, dovolite — jaz že vem. Sicer pa hočem izpraševati jaz.">
„Kaj imaš na sebi?" vpraša nekega fanta v madjarščini.
„Suknjo."
„K?j je suknja?"
„Obleka."
„Kaj pa si ti?"
„Jaz sem učenec."
In tako je šlo dalje. Otroci so odgovarjali •e dovolj dobro. Med tem stopi nadzornik k zadnji klopi in začne ondi izpraševati one najbolj preproste otroke, kakor tudi one, ki so pozneje začeli obiskovati šolo, pa še to kaj neredno. Vsi so slabo znali.
„Vidite 1" zakliče zmagovito, „otroci nič ne znajo?"
„Dovolite, gospod nadzornik."
„Ne ugovarjajte mi, jaz poznam ta način izgovorov. Kaj vse ste še učili?"
Učitelj mu pokaže razredno knjigo in učni načrt — toda ne odgovori niti besedice, videč, da je vse prizadevanje zaman.
Nadzornik jame izpraševati iz vsakega predmeta. Ko konča izpraševanje, stopi k Po-ničanu ter mu reče potihoma, ne gledajoč mu v lice:
„Gospod učitelj! V vaši šoli je pouk madjarskega jezika nezadosten ..."
„Gospod."
„Prosim — nezadosten! Zakaj to, kar otroci znajo, je uprav toliko kakor nič. Ali pa ne veste, da se morajo otroci v četrtem razredu znati že razgovarjati v madjarščini, v šestem pa morajo biti že popolnoma zmožni tega jezika, kakor v pisavi tako tudi v razgovoru."
„Da, zuan mi je zakon," odvrne učitelj, „toda prosim, naj bi čuvarji zakona ne jemali na odgovornost samo učitelja, marveč tudi različne ovire, ki onemogočujejo izvršitev tega zakona. Tam gotovo ni znano, s kakšnimi ovirami se mi je treba boriti, ko jamejo otroci v pozni jeseai zahajati v šolo, spomladi pa jih starši jamejo zgodaj rabiti za delo pri domačiji. A potem še ta upor naroda."
„Ne govorite mi kaj takega, gospod učitelj ! Narod je dober. Ljudje se ne brigajo zato, kar se poučuje v šoli in kako. Le samo vi razburjate ljudi, vi s svojim hujskanjem zopeč državno idejo in državni jezik."
„Tega si ne pustim reči!" zakliče učitelj.
česar, toda čutili so, da je to slabo in da nekaj ni v redu.
„Sicer pa," nadaljuje šolski nadzornik, „kdo vam neki odjemlje besedo. Nihče Lahko se opravičujete, kakor hočete. Država se samo briga za blagor svojih državljanov, ko jim da priložnost se izobraziti v državnem jeziku; da, s tem jim nudi neizmerne ugodnosti. Narodnostim se zaraditega ne jemljejo kake pravice, torej se ljudje zamorejo učiti..."
„A kdaj, ko pa skoro ves za učenje namenjeni čas uporabimo v to svrho, da ustrežemo zahtevam države?"
„Kdaj — kdaj —- hm! — Kaj pa to meni mar? Mene se to ne tiče prav nič, marveč samo to, kar se tiče madjarskega jezika. Katere knjige rabite? ..."
„Te in te," mu pokaže učitelj, „vse so potrjene od ministrstva."
„Ali imaš ti knjige?" vpraša nadzornik nekega dečka.
„Da, imam jih."
„Pokaži mi jih."
Fant vzame torbico iz klopi ter jemlje iz nje knjige drugo za drugo.
imajo znatno večje plače, tudi niso redni plačniki. Delavci ki dobivajo vsak teden svojo mezdo, imajo v krajih, kjer je njihova organizacija čvrsta, kjer so zavedni, nvedeno tedensko plačevanje prispevkov za svoj stanovski davek (članarino organizacije) in naročnino za liste. In tanačinsejejako dobro obnesel, zakaj bi se potem omenjeni način naročevanja in plačevanja potom soc. odseka „Zveze" ne obnesel!? E d i n i način, da bo učiteljstvo ne le dober odjemalec, temveč tudi reden plačnik, je, da se učiteljstvu omogoči plačevati naročnino in druge p i s pev ke v mesečni h obrokih.
Da se napredni listi ne zavzemajo za učiteljstvo s tisto vnemo, kakor bi se morali, je vzrok tudi, ker imajo med učiteljstvom razmeroma malo naročnikov in dober del teh redno niti ne plačuje naročnine. Kako nevoljen je upravnik „Učit. Tovariša", pričajo dovolj njegove listnice, a to je upravnik stanovskega glasila, ki še potrpi, ker ve, kaka je naša gmotna mizerija. Lastniki drugih listov pa ne potrpe, temveč na tihem in tudi javno zabavljajo čez učiteljstvo, češ — slabi plačniki so. In na ta način trpi ugled vsega stanu.
Ako se pa učiteljstvo naroči na liste potom soc. odseka „Zveze", odpade namah ta veliki nedostatek, ki nam toliko škoduje, in učiteljstvo dobi ves drug ugled, ker bo reden plačnik. Naša organizacija bo pa od časopisov tudi lahko zahtevala podpore za to ali ono našo akcijo, n. pr. regulacijo plač i. dr., stanovske in službene zadeve. Kateri časnik paje že prinesel kaj člankov, n. pr. o regulaciji učiteljskih plač? Nobeden I Kako potrebno pa bi bilo, da bi se listi zavzeli za naše težnje, ker listi vplivajo sugestivno na mase ter delajo tako javno mnenje! Javno mnenje pa je dostikrat ali celo večinoma merodajno za postavodajne korporacije. Javno mnenje postavi učiteljstvo v svojo službo, če dobi vpliv na liste in to je mogoče, če se učiteljsvo naroči nanje potom soc odseka in postane tako reden plačnik. Vodstvo organizacije lahko od listov zahteva : „Ker je toliko in toliko učiteljev in učiteljic naročenih na Vaš list, zavzamite se letos za to in ono našo težojo, sieer bomo učiteljstvu priporočili, da ga opusti prihodnje leto." In takšna alternativa bi gotovo izdala; da, listi bi zaradi konkurence — vsak list je vendarle trgovsko podjetje — celo tekmovali, kateri bi se bolj zavzemal za naše težnje.
Naš stanovski ugled bi se tudi jako povzdignil, če bi plačevalo učiteljstvo narodni davek, t. j. prispevke za to in ono narodno društvo, n. pr. družni sv. 0. in M., soc. odseku in bi ta plačeval pokrovitelj nine s tem. Sedaj se navadno sodi, da učiteljstvo nič ne daje v narodne namene, ker če da tudi kateri tu eno krono, tam dve, javno mnenje to prezre in tako je razumljivo tisto neupoštevanje učiteljstva pri narodnih napravah. Če pa da vsak učitelj in vsaka učiteljica bodisi v ta ali oni narodni namen mesečno le 10 ali 20 h potom soc. odseka „Zveze", bi se nabrale lepe vsote, ki bi glasno pričale o naši narodui zavednosti in naš stan bi dobil ves
drug ugled, če bi leto zaletom plačal toliko in toliko pokrovitelj n i n za to ali ono narodno napravo.
Pred nekoliko leti se za dijaštvo nihče ni zmenil, v očeh starejših so bili le nezreli dijaki, ter so bili kvečjemu dobri, da so na kaki primiciji zabavali občinstvo z burkami „Kovač si je nažgal tobak" i. dr., a dandanes ima dijaštvo ves drug ugled. Družabno se jih ne prezira, in časopisi obširno poročajo o vsakem pokretu dijaštva. Ta ugled si je pridobilo dijaštvo z narodnim delom in s svojo narodno požrtvovalnostjo. Že celo srednješolci zbirajo prispevke, da plačujejo pokrovitelj nine v narodne svrhe, in kak vtisk napravi poročilo, n. pr.: Mariborski gimnazijci so plačali letos družbi sv. 0. in M. že drugo pokrovitelj-n i n o» Pri tem pa marsikdo pogreša poročila, da je učiteljstvo kaj vplačalo.
Učiteljstvo sicer plačuje narodni davek in je gotovo tudi jako narodno požrtvovalno, a učiteljske krone se ne upoštevajo, ker tuintam prikapljajo raztresene. Potrebno je torej za povzdigo našega stanovskega ugleda, da organizujemo plačevanje našega narodnega davka. Tisto, „Levica naj ne ve, kar da desnica", velja le za posameznika, a za stan je potrebno, da se vsako leto izkaže s svojim prispevkom, ker velja za stan v tem oziru še bolj kakor za posameznika, da toliko veljaš, kolikor plačaš.
Pri plačevanju narodnega davka pa imata učitelj in nčiteljica istotako popolno svobodo kakor pri naročevanju listov. V „Naročilne liste" vpišeš za katerikoli namen hočeš dati in kolikor hočeš dati. Nihče se ne sili in tudi ni nikakršnega beračenja in vendar bi bil uspeh znaten.
Kako veliko korist bodo imela učiteljska društva, o tem pa prihodnjič,
Občine — stebri držav.
Občinam je sicer z občinskim redom za Štajersko odmerjen določen delokrog. Ob površnem pogledu tega reda se dozdeva, da po-litiške zadeve ne sodijo v delokrog občin, a ker je c. kr. državno sodišče na Dunaju s svojo razsodbo z dne 8. julija 1906, broj 264,
razsodilo, da se politižka pravie«, sapopadene v
dolučbah državnega osnovnega zakona z dne 21. deeembia 1. 1867, drž. zak. broj 142, ne nanašajo samo na državljane, temveč tudi na vse tuzemske korporacije, torej tudi na občiuo Kokarje, ki ni samo organ deželnega odbora in člen upravnega organizma v Štajerski, temveč je tudi sama za sebe politiška korporacija, pri-stujejo tudi nji vse politiške pravice, zapopa-deue v tem državnem osnovnem zakonu.
Zavedajoč se pravic, ki so dane avstrijskim državljanom in občinam s členom XIII ravno imenovanega zakona, da ima namreč vsakdo pravieo svoje mnenje z besedo, pismom tiskom ter s podobami v okvirju zakonitih meji svobodno izražati, je občinski odbor kokarski v svo|i seji z dne 13. grudna 1908 na predlog svojega zavednega župana Josipa Praznika sklenil soglasno sledeče resolucije:
I. Ker se vseučiliška rektorja v &rad<su in na Dunaju nasproti slovenskim vsvučilišč-
nikom pristransko in razžifljivo obnašata, ker tadva in vlada dopuščata, da nemški burši pre-tepavajo slovenske visokošolce, oziroma jim branijo s silo v akademiško obednico ter jih smatrajo za manj vredne in za neenakopravne, 8e čuti z njimi tudi občinski odbor kokarski užaljenega.
Da bo naša akademiška mladina v prihodnje zavarovana pred podobnimi nemškimi barbarskimi napadi in da se ustreže kričeči kulturni potrebi slovenskega naroda ter da se že vendar enkrat izvrši člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra l. 1867., drž. zak. broj 142, zahtevamo v imenu prebivalstva občine Kokarje najodločneje, naj predloži vlada državnemu zboru še letos zakonski načrt za ustanovitev popolnega vseučilišča s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani.
Ugovarjamo odločno, da bi se italijansko vseučilišče prej ustanovilo nego slovensko. Najodločneje se zavarujemo proti temu, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu.
II.	V imenu prebivalstva občine Kokarje se zgražamo nad žalostnim dejstvom, da se je dobila avstrijska vlada, ki se je vdala vse-nemškemu pritisk» in je v varstvo nesmiselnih burševskih čepic razglasila nad Prago drako-nično naglo sodbo. Bratskemu češkemu narodu izražamo v njegovih bridkih časih svoje najsrčnejše čuvstvovanje.
III.	V imen» prebivalstva občine Kokarje odobravamo opozicionalno stališče v „Narodni zvezi" združenih slovenskih in hrvaških državnih poslancev ter jih nujno prosimo, naj nadaljujejo z vso odločnostjo pričeti boj za pravice slovenskega naroda proti ponemčevalnemu vladnemu sistemu,, naj preprečijo z najradikal-nejšo obstrukcijo nemška nasilstva nad slovenskim narodom.
IV.	V imenu vsega prebivalstva občine Kokarje pozivamo vlado in prosimo krono, naj stori konec nezakonitostim in politiškemu preganjanju na Hrvaškem.
V.	V imenu vsega prebivalstva občine Kokarje rotimo vlado, naj stori vse, da bo prenehala nevarnost vojne s Srbijo in črno goro. Mi smo proti vojni s človekoljubnega, stališča: zakaj vojna je za družine nekaj nad vse strašnega, proti; tej vojni pa smo še pose-be, ker bi se vodila proti našemu bratskemu narodu in bi dala povod za evropsko* vojno.. Naša država naj pomiri razburjenost v Srbiji in v Črni gori s tem, da se naj da Srbiji & odstopom primernega svata zveza z Jadranskim morjem,
VI.	Dokler ni sporazumna rešitev prepira s Srbijo in črno goro zagotovljena^ naj *•
,Marodni zvezi" združeni slovanski in, hrvaški državni poslanci zastopajo v aneksijskem vprar-šanju strogo opozicionalno stališče, potem pa aaj z ozirom na ponemčevalne namene vsek dosedanjih avstrijskih vlad delajo, z vsemi sredstvi n&. to, da se troedina kraljevina Hrvaška, Slavonija in Dalmacija, potem Bosna in Hercagovina» in končno vse slovensko ozemlje združi v jugoslovansko državno skupino kot nerazdzužljiv del Avsteije pod žeakim Habs-burž&aov.
Dnlje v prilogi.
list potom soc. odseka, ga ne sme naročiti še pri upravništvu dotičnega lista, ker bi sicer dobival dva izvoda. Kdor pa je že naročil pri upravništvu kak list, ga sicer lahko še naroči potom soc. odseka, a mora razločno opomniti, da ga je že direktno naročil za četrtletje, polu leta ali celo leto. Istotako ne pošiljajte naročnine direktno upravništvom listov, temveč dobite poštne položnice soc. odseka „Zveze" za plačevanje v mesečnih obrokih. Kdor je pa že poslal naročnino za kak list za leto 1909 do-tičnemu upravništvu, naj to v „Naročilnem listu" razločno opomni ter vpiše v „Naročilni list" le ostalo vsoto, ki jo še ima plačati na naročnini v letu 1909.
Socialni odsek „Zveze" je pristopil k čekovnemu prometu in dobi vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki vpošlje izpolnjen in podpisan „Naročilni list", z obratno pošto 1*2 čekovnih položnic, s katerimi bo plačeval mesečne obroke.
Potom odseka naročene liste bo dobilo učiteljstvo naravnost od upravništev listov in n e potom soc. odseka, ker s tem bi se poslovanje sila otežkočilo in dostavljanje zakasnilo. Eventualne reklamacije so torej tudi vbodoče pošiljati upravništvu dotičnega lista in n e soc. odseku, ker ta nima ničesa opraviti pri razpošiljanju časopisov.
Izpremenitev stanovališča se mora pa naznaniti upravništvom listov in tudi soc. odseku „Zveze".
Kdor med letom ne mara več imeti naročenega kakega lista, ga slobodno vrne, a naznaniti mora to tudi soc. odseku, da mu dotični znesek naročnine odračuni, t. j. odpiše ostale mesece. Kdor si pa med letom želi naročiti še kak list, naj to naznani soc. odseku, ki bo takoj potrebno ukrenil, a mesečni obroki se mu bodo zvišali za primerno vsotico.
Naročniki imajo torej popolno svobodo; nikogar se ne sili ne tako in ne tako in vendar se naročevanje listov in plačevanje narodnega in stanovskega davka znatno olajša ter nima nobeden nikakih stroškov zaradi tega, temveč bo odsek izkušal doseči še celo nakaj odstotkov popusta pri naročnini za svoje naročnike.
Vsak slovenski učitelj in vsaka slovenska učiteljica na Štajerskem se naj torej posluži „Naročilnega lista".
V.
Omenil sem že v III. članku nekatere ugodnosti, ki bi jih imela naša organizacija od tega načina naročevanja, in navesti hočem še nekaj točk, kake koristi bi imel naš stanovski ugled od tega.
Neki založnik je dejal nedavno: „Učitelji so jako dobri odjemalci — a slabi plačniki." če pomislimo svojo gmotno mizerijo, je razumljivo, da smo učitelji slabi plačniki, a v omenjenem reku je očitanje, čemu pa vzameš, če ne moreš redno plačevati. In to je poniževalno. — Pred alternativo smo, ali bi si naj ničesar ne naročiii, ker ne moremo redno plačevati. Prvo nas dovede do duševne otopelosti ter je ne le našemu osebnemu in stanovskemu ugledu na kvar, temveč ima škodo tudi narod, zakaj kakršno učiteljstvo — takšna mladina . . . Iskati moramo torej način, da bomo redni plačniki svoje duševne hrane. In če nam zvišajo tudi plače, ne postane uči• teljstvo redni plačnik, ker drugi stanovi, ki
to je pesmarica od Škulteti|a. Pa jame listati po knjigi ter čita pesem: ,Verny Slovak", oni stih, ki se začenja z besedami: „Jaz sem majhen, toda Slovak."
„Kaj je to? Torej rabite tudi takšne knjige?" doda porogljivo. „Ali je tudi ta knjiga potrjena od ministrstva?"
„Prosim," se jame opravičevati učitelj, „v tej knjigi se nahajajo nedolžni verzi, torej še ni bila nikdar ovržena iu že je temu več nego šestdeset let, kar je bila prvikrat tiskana in v d tega časa brez ovir predpostavljenih večkrat izdana, končno pa tudi ni učna knjiga, marveč so si jo otioci sami kupili za domače čitanje."
„Tako ?" in pri tem se je nasmehnil, „a od koga?"
„Nu od mene?" odvrne učitelj nekako bojazljivo, kakor bi se bal, da bo grajan za-raditega . . . „Saj je to najboljša knjiga za Čitanje slovaškim otrokom," doda.
„Tako? — Razumem."
„A ti, kakšne knjige imaš?" vpraša drugega učenca.
Ta mu poda molče vse.
Šolski nadzornik jih pregleda po vrsti. Nad čitanko je kar ostrmel, ko je ondi zagledal bel papir. Odpre jo ter vidi zemljevid
Evrope in Amerike, na katerem 80 bile na-značene črte, koder se potuje iz Evrope v Ameriko.
„A kaj pa je to?"
„Ne vem," odvrne ta nekako malomarno.
„Kdo ima še takšen zemljevid?" vpraša nadzornik otroke.
Kakšnih pet otrok ga je še imelo.
„Gospod učitelj, mar ne veste, da je strogo prepovedano ukvarjati se z agenturo ii-selnikov ?" s tem vprašanjem se obrne nadzornik k učitelju.
„Kaj takega si ne dam očitati", zakriči učitelj razžaljen — „a . . ."
„Dokazi so tukaj ... a pri tem bodite tiho . .."
„To še niso nobeni dokazi," odvrne učitelj. „Ljudem se pošdja to iz Bremena in Hamburga po pošti, ti pa dado to otrokom, da se 8 tem igrajo kot z nekakimi nepotrebnimi slikami in znakovi. Sicer jih še nisem pregledal, zakaj med učenjem čitanja morajo šolski otroci imeti samo dotično knjigo ali pa pisanko in tablico. Da bi vohunil po torbicah — odpustite — to mi ni prišlo še nikdar v glavo, da bi naj jemal ozir na takšne malenkosti. In jaz," nadaljuje z vzvišenim glasom, „jaz naj
bi podpiral izseluiško gibanje? Jaz, ki narod ljubim ter vidim z žalostjo, kakšna škoda se mu godi uprav s tem, da so mnogi ostali ondi za morjem na veke, drogi 80 zopet nravno globoko padli, ali pa so njih žene, ki so ostale same, postale nenravstvene?"
Nadzornik samo mahne z roko, kakor bi hotel reči: pustimo to, naj to verjame, kdor hoče. Na to pa vpraša:
„Ali učite otroke peti madjarske pesmi?"
„Da."
„Ali znajo zapeti cesarsko pesem ?"
„Da."
„Prosim, izvolite začeti."
Učitelj vzdihne, pogleda otroke v znamenje, naj vstanejo, na to pa začne: „Isten ald mag a magy*rt *)
Kaj si mislil, kaj čutil, kaj pretrpel pod tem petjem — to ve le sam Vsemogočni oceniti, to sramoto, to njegovo uboštvo in ta smeh, ki je gledal iz oči nadzornikovih, ko je čutil, da se nahaja ponižan in mučen slično muhi v pajkovi mreži.
Da, on je moral peti in prositi Boga za blagor onih, ki ga tako mučijo, ki mu strežejo po življenju, a ne samo njemu, marveč tudi njegovi ženi in drobuim in nedolžnim
*) Bog blagoslovi Madjara.
otrokom. On je prepeval, in srce mu je pri tem krvavelo, on se je pokoril, on se dal zasramo-vati, samo da je svojo ubogo rodoviuo zamogel zavarovati pred najskrajnejšo bedo . ..
Ko je nadzornik odšel od njega, ni bil zmožen dalje poučevati; razpustil je otroke vsaksebi in odšel v svoje stanovanje, kjer ga je že pričakovala sopn ga vsa v skrbeh, zakaj obisk nadzornika v slovaških vaseh ni zbujal nikdar kake prijetnosti, pač pa je bil zmerom nekaj zlobnega, ker nadzornik le malokdaj pride z dobrim namenom, marveč vsikdar zaradi gotovega smotra in z nekim načrtom, da bi mogel najti kakšno napako ter se radoval nad zadrego svojega podložnika in kazal svojo moč nad njim. — A kar je še najpoglavit-nejše, da bi zmerom mogel se izkazati, kako skrbno Čuva nad drago domovino — ker sicer se mu lahko utegne pripetiti, da ga odvržejo kot nekakšno staro železo, ali da ne bo mogel korakati dalje.
Ko ji je bil povedal, kaj se je pripetilo, sta umolknila oba. — čutila sta, kaj ima priti, ker sta videla to že na drugih in vrhutega sta bila o tem poučena jako dobro, ker sta to dostikrat že izkusila sama in Čitala v časopisih o krivicah, ki so se doprinašale na slovaškem narodu, ki so tako jasno dokazovale to grozno
Priloga k 52. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 25. decembra 1908.
Sredstva ptujskih nem-čurjev.
Gonja nemčurjev proti učitelju Klemen-čiču na Ptujski gori je znana. Saj še ni dolgo temu, kar se je javno razpravljalo, kako se je preprečilo Klemenčičevo imenovauje za nad-učitelja, akoravno je bil najsposobnejši iu najstarejši prosilec. Sedaj pa bi ga radi sploli izrinili s Ptujske gore, ker vidijo, da je pri ljudstvu priljubljen in neče postaviti svojega vpliva v Straschillovo službo.
Ob priliki shoda na Gori, ki je bil sklican zaradi septembrskih dogodkov, se je peščica štajercijancev zaganjala posebno v navzočega tov. Klemenčiča, iu eden izmed njih — Vin-cenc Verdenik — mu je ob tej priliki očital, da nič ne dela, ampak da spi v šoli. Seveda je bil tov. Klemenčič primoran tožiti. Kakor hitro je o tem zvedel Verdenik, se je hotel zdobra poravnati, dobro vedoč, da so njegova očitanja neutemeljena, tov. Klemenčič pa je želel, da se poravnava izvrši pred sodnijo, ker mu ni moglo biti vseeno, da bi se kar molče prešlo preko tako hude obdolžitve.
Sedaj pa seje začelo delo naših nemčurjev-poštenjakov. Drug za drugim so začeli hoditi okrog Verdeuika, naj se ne poravna, .naj nastopi dokaz resnice, ker so upali, da dosežejo s pritiskom na otroke nekaj neugodnih izjav in da potem s pomočjo nemčurske večine okrajnega šol. sveta izrinejo tov. Klemenčiča z Gore. In tudi zastopnik dr. Plachki je odklonil iz-prva poravnavo, akoravno je moral dobro vedeti, da je to proti interesu njegovega klijenta. Pri drugi razpravi se je seveda dokaz resnice klavrno ponesrečil, in Verdenik bi bil. obsojen v zapor, če mu ne bi bil tov. Klemenčič odpustil. Vendar pa mora plačati za „Družbo sv. Cirila in Metoda" 40 kron in vse stroške ter objaviti preklic v časopisih. Verdenik sedaj vidi, kam so ga zavedli njegovi prijatelji, vidi, da nem-čurskim voditeljem ui za koristi kmeta, akoravno je štajercijanec, samo da škodujejo nasprotniku. Dobro bi_storil, če tiste širotoust-neže, ki so mu obetali, da bo „vse stranka plačala", prime za besedo.
Nas pa zanima slučaj še z druge strani. Pri vsi zadevi je imel svoje prste vmes znani gospodar okrajnega šolskega sveta — Straschill. Po prvi obravnavi smo ga videli, kako je vodil Verdenika pod pazduho in mu nekaj prigovarjal. Po Straschillovem naročilu je tudi od nemčurskega okrajnega zastopa plačani Repa hodil po gorski občini iskat prič proti Kle-menčiču.
Videli smo torej, da vtčina okrajnega šolskega sveta, kattr« glasnik je Straschill, sama hujska proti učiteljstvu, da torej nadzorovalna šolska oblast neti razpor med šolo in domom. Vprašamo, kje na svetu je kaj takega mogoče? Kako je misliti na dobro vzgojo šolske mladine, če tisti, ki so v njeno varstvo poklicani, delajo ravno nasprotno. Pa kaj je Straschillu, Plachkemu in ostali lepi družbi za vzgojo! Njim je le do tega, da uničijo slovenskega
resnico: da za Slovake ni varstvenega zakona, da slehrni, ki se prizna k svojemu slovaškemu narodu, je izročen brez kaz»i vsakovrstnemu preganjanju, da so zoper njega dobra vsa sredstva, da je to nekak izvržek, s katerim je mogoče postopati brez vsakršne odgovornosti kakor se komu poljubi, da, le na ta način si zamore oni, ki to dela, zagotoviti najlaže povišanje v svoji uradni službi.
Za teden pozneje je šolski nadzornik, nadomeščajoč svojega šefa, opisal pred zbrano skupščino z najčrnejšimi barvami nevarnost panslavizma, ki se razprostira iz Rovesnega in katerega pričetnik je oni zagrizeni učitelj — panslavist.
„Kar s strahom sem se prepričal" — je dejal med drugim — „da je madjarski jezik v šoli učitelja Poničana navzlic naročilu zakona ondi izključen, da se uči le navidezno, kakor na posmeh! Otrokom se namesto ljubezni in sladke madjarske govorice vceplja le sovraštvo, da zbuja upor zoper madjarsko narodnost, zakaj prosim, tu je črno na belem — namreč pesem „Vern^ Slov&k" iztrgana iz „Pesmarice" Škultetija.
Ali mar tega ni dovolj?" je dodal. „In takšne puntarske knjige, ki razsevajo in vcepljajo sovraštvo zoper viteški madjarski narod
nasprotnika in jim zato niso nobena sredstva preslaba. Vprašanje je le, če pojde! Mislimo, da ne!
Razmere na učiteljišču v Kopru.
Slovenski koprski učiteljiščniki, prisiljeni po strašno slabih, vnebovpijočih zdravstvenih razmerah, zahtevajo, da vlada reši nemudoma to nelepo stvar. Res, lepe razmere vladajo tu! Vsako leto je bilo mnogo zamud v šoli, letos se je to v hujši meri pojavilo. Dijaki so brez-pomoči. Bolezni, posebno revmatizem je na dnevnem redu, da ne gevorimo o drugih boleznih. Mnogo dijakov bi rado iskalo zdravniške pomoči, a to brez sredstev in tako jim bolezen ostane in jih mnogo tudi v prezgodnjem času umrje, ko bi lahko svojemu narodu mnogo pomagali.
Slovenska javnost ni o tem čisto nič na jasnem, zakaj preoddaljeni smo od sveta ter nimamo prilike, da bi komu to stvar pojasnili-Ako sploh komu kaj povemo, dobimo odgovor,, da nas ne bo še kmalu konec. Ali to ni tako, zakaj gole številke jasno pričajo o žalostnem zdravstvenem našem stanju. Slovenska javnost in drugi organi, ki so v to poklicani, da bi storili enkrat konec tem prežalostnim razmeram, ne morejo sedaj ugovarjati našim upravičenim vitalnim zahtevam, zakaj tu stoji črno na belem.
Prvi letošnji tečaj: prvi slučaj čeljustne otekline, združene z mrzlico, drugi slučaj legar, tretji slučaj pljučni katar.
Drugi letošnji, oziroma prvi lanski tečaj: 4 slučaji revmatizma, 4 slučaji trganja v zobeh, 3 slučaji bronhialnega katarja, 2 slučaja prsnega katarja, 1 slučaj pljučnega katarja in 1 slučaj oslabljenja vida.
Tretji letošnji, oziroma 2 lanski tečaj: Ž slučaja pljučnega katarja, 6 slučajev revmatizma, 1 slučaj trganja v hrbtu, 1 slučaj popolnega revmatizma, 2 slučaja otekanja drgalk, 1 slučaj, bolezni „kanis".
četrti tečaj : 5 slučajev revmatizma, več slučajev katara in 2 slučaja pljučnice.
Natančnejšo Statistiko objavimo drugič
Vprašamo vlado, ali smo zato tu na svetu, da poginjamo v teh vlažnih, gnilih in plesnje-vih prostorih, o katerih se je izrazil neki ka-valerijski stotnik: „Dahinein steck' ich nicht einmal meine Pferde!
Ali ste slišali ? Vlada bi še niti svojih konj ne vtaknila v take prostore, nas pa drži, da umiramo in hiramo telesno in duševno. O, srečno XX. stoletje v naši moderni Avstriji! Žalostni in hirajoči, a še ne umrli poživljamo slovensko javnost, slovenskega kmeta, slovenskega delavca, slovensko inteligenco, poživljamo slovenske poslance, da se nemudoma takoj zavzamejo za nas in vprašajo vlado, kaj misli s slovenskim učiteljiščem v Kopru, Ali misli, da si na ta način vzgoji dobre državljane itd. ? Ne mislimo se baviti s politiko, ker to ni naša stvar, gleda pa naj vlada, kaj dela.
ni zoper sveto enotno državno idejo, sem našel v šoli učitelja Poničana v Rovesni. Da, še več — blagovolite le pogledati, kakšne zemljevide že rabijo v Rovesnem," pri čemer je pokazal na male zemljevide, ki so jih poslali razni tujezemski agentje posameznikom v Rovesno.
Navzoči poslušalci so kar ostrmeli, ko so videli dotične dokaze.
Ko je videl uspeh svojega govorniškega talenta, je dodal:
„Jaz, slavna mestna skupščina, si drznem trditi, da je Poničan celo tajni agent, ki prigovarja k izselitvi v Ameriko. Ko torej razgrinjam svoje izkušnje pred slavno mestno skupščino, zlasti pred gospoda glavnega župana" — tu se obrne k glavnemu županu, ki je sedel na sredi med drugimi za zeleno mizo — „ter predlagam, naj se proti onemu učitelju uvede najstrožja disciplinarna preiskava in da ne bo mogel, kakor doslej vcepljati še nadalje strupa v nežna, nedolžna otroška srca — torej naj se odstavi od učiteljevanja in naj sej obvesti o tem tudi cerkvena oblast."
Ko je končal, je nastalo splošno klicanje „Eljen!" izvzemši dveh, treh oseb, ki si niso drznile izpregovoriti kake besede na obrambo Poničana.
Moderna in vzorna šola v Kopru.
Tupatam je bilo že pos!opje'učiteljišča v Kopru nekoliko opisano. Ne vemo pa, če je kdo to prebral, ali se je sploh javnost za to kaj zanimala. Seveda, nihče se ne more predstavljati teh prostorov, ako jih nima v resnici pred očmi, ako ne gre noter in si jih ne ogleda. Morali bi imeti izreden dar, da bi natančno očrtali in živo predstavili to v pravem pomenu besede gnojišče, to podzemeljsko stranišče. Ze sama zunanja oblika ti ne more povedati, da se skriva za tem zidovjem c. kr. učiteljišče. Nekoč je prišel neki kmet kupovat v t6 poslopje — tobaka. (Resnična dogodba.) — Pa pustimo te, akoravno upravičene šale. Ako stopiš v poslopje ob suhem vremenu, tedaj občutiš neprijeten hlad, ki te prešine do kosti. Od tal do vrha, od vrha do tal prepregajo stene velike lise plesnobe in vlage. Kaj pa šele ob deževnem vremenu ! Kadar količkaj potegne jug, že vam začne curljati iz vseh kotov, od vseh strani. Na mnogih krajih moramo preskakovati cele mlakuže. Ravno tako je v posameznih razredih. Pod nami voda, nad nami voda, pred nami in za nami voda. Ako privzdigneš deske in malo pobrskaš, naletiš na dva metra debelo plast človeških kosti, pod katerimi je zopet voda. Spodnji prostori so do 60 cm pod zemljo. Celo pod stropom nismo varni. Iz stranišč se širi prijeten duh po celem zavodu. Peči so tudi dobre I Vsako leto jih krpajo, pa vendar ne odgovarjajo potrebi.
V teh mokrih, smrdljivih, zatohlih, pod zemljo se nahajajočih luknjah [moramo presedeti do osem ur na dan, ubogi dijaki in ¡profesor. In potem? Da bi prišel vsaj v kako suho, gorko stanovanje, ali tam naleti skoro na isto.
In ti, slovenska javnost? Ali se zganeš sedaj za nas? Zbudi se in zahtevaj, kar nam gre po vsi pravici!
Slovensko ljudskošolsko vprašanje.
Državni poslanec dr. Rybar je v drž. zboru dne 15. t. m. odgovarjal drž. poslancu dr. Bugattu ter med drugim tudi dejal:
Sedaj prehajam k slovenskemu ljudsko-šolskemu vprašanju, s katerim se je tovariš Bugatto posebno bavil. Odkrito moram priznati, da so me pripombe in izvajanja gospoda tovariša Bugatta jako presenetila. G. tovariš Bugatto je ob tem vprašanju ubral ton, ki smo ga sicer navajeni čuti le od ultra-irreden-tističnih listov „Indipendente" in židovsko-li-beralnega „Piccolo". (Medklic poslanca dr. Bugatta.) Navesti hočem dejstva.
Gospod tovariš Bugatto je zatrdil, da- se glasom dobljenih informacij v delu Trsta, obljudenem od Slovencev, v predmestjih ia v okolici od 81 ljudskošolskih razredov vzdržuje 61 razredov s slovenskim učnim jezikom.
Po govoru šolskega nadzornika je vstal en član odbora ter dejal:
„S strahom sem začul naznanilo gospoda šolskega nadzornika in odkritosrčno rečem, da-bi si ne bil mogel predstaviti, da se v takšni domovini, kakor je naša, zamorejo goditi takšne veleizdajske reči, tem manj pa še v naši dragi prestolnici. Da se je mogel panslavizem v naši prestolici tako razširiti, temu je krivo to, da smo mi doslej le mižali in da nismo nadzorovali dovolj rovarskega dela panslavistov. Za-raditega sem s tem večjim pomirjenjem začul poročilo gospoda šolskega nadzornika, ker vidim v njem pogumnega zagovornika madjar-skih koristi in njih kulture zaradi česar mu izražam javno zahvalo ter sprejmem njegov predlog."
Na te besede se oglasi še bolj gromoviti klic „Eljen!" in slehrni izmed navzočih vstane ter gre čestitat šolskemu nadzorniku kot ohra-nitelju pravega domoljubja pred veleizdajskim panslavizmom.
Vendar glavni notar, Viktor Klenovski, ki je sedel malone tesno poleg njega, se je smehljaje nagnil k njemu in podavaje mu desnico, mu rekel potihoma:
„Nu, to se ti je kapeten, posrečilo; sedaj postaneš celo glavni šolski nadzornik."
To ni resnično in popravljam stvarno, da občina tržaška vzdržuje slovenske ljudske šole le v okolici, v takozvanem teritoriju, ki je skoraj izključno slovenski, ne pa v drugih delih mesta, obljudenih od Slovencev.
Kakor sem omenil že poprej, so zadnje državnozborske volitve pokazale, da Slovenci bivajo tudi v mestu tržaškem samem. Tam so štirje volilni okraji in v nobenem teh ne obstoji slovenska šola. Tovariš Bugatto pa se je postavil na isto stališče, na katerem se nahajata italijanski občinski svet in sosebno šolski odsek tega občinskega sveta, da otroci naj hodijo v teritorij, v vasi v šolo. To je ravno tako, kakor če bi na Dunaju zahtevali, naj otroci iz notranjega mesta ali iz Leopoldovega hodijo v šolo v Nussdorf ali Klosterneuburg. To je enostavno moderno barbarstvo (Pohvala in ploskanje), ako se od malih mestnih otrok zahteva, naj hodijo v okolico, v vasi Sicer pa so gospoda Italijani sami mnenja, da mali otroci naj ne hodijo tako daleč v šolo, zakaj, gospoda moja, slovenski mestni otroci naj le hodijo v okolico v šolo, ali italijanskim otrokom ni treba hoditi iz okolice v mesto, zakaj za te poslednje obstoje paralelke v okolici sami! (čujte!) Italijanom se torej zdi prav, da se za njihove otroke, za otroke njihove narodnosti ustanavljajo paralelke v okolici. . . (Klic: V slovenski okolici!) Da, v slovenski okolici, naši otroci pa naj hodijo iz mesta v vasi v šolo! (Medklic poslanca Bugatta.)
Tega nisem rekel nikoli, ker predobro vem, da v okolici, ki ima slovensko kmetiško prebivalstvo, obstoje slovenske šole. V tem svojem nazoru soglaša tovariš Bugatto, kakor sem že omenil, popolnoma z vedenjem in postopanjem šolskega odseka tržaškega občinskega sveta, ki je imel do najnovejšega časa skozi mnogo let brezverskega Žida za predsednika, a krščansko-socialni gospod Bugatto (Veselost) smatra kakor združljivo s svojim krščansko-socialnim svetovnim naziranjem, da v tej točki soglaša z brezverskim Židom. K temu mu privoščam dober tek. (Veselost. — Klic: In dober želodec! — Živahna veselost.)
Potem je tovariš Bugatto tudi trdil, da je upravno sodišče že odločilo o stvari in da on . . . (Poslanec dr. Bugatto: Ne, rekel sem le, da niste še podali dokaza!) To stoji izrečno — imam stenografični protokol pred seboj — tozadevni pritožbi upravno sodišče ni ugodilo. Popravljam stvarno, da temu ni tako. Upravno sodišče se je bavilo s stvarjo šele, ako se ne motim, pred dvema letoma in je razsodbe nižjih instanc, ki so prošnjo za ustanovitev slovenskih šol odklonile, razveljavilo in odredilo nova pozvedovanja. Stvar je torej še v reševanju. Ni torej res, da upravno sodišče ni ugodilo naši prošnji, ampak nasprotno: odredilo je nova pozvedovanja o naši prošnji. Tudi to svojo trditev je tovariš Bugatto posnel iz italijansko liberalnega lista „Piccolo", ki je ravno pred tremi dnevi zapisal to trditev.
Z ozirom na trditev g. poslanca Bugatto, da tudi nismo doslej dokazali potrebnega števila otrok v mestu tržaškem, pa popravljam stvarno
JLuj——■———
Ta pa je kar plaval od veselja. Bil je ves srečen zaradi svojega uspeha. Priklanjal se je smehljaje na vse strani in pri tem dejal skromno:
„Prosim, to ni moja zasluga, marveč
moja sveta dolžnost."
Drugi dan je v prestolnici izhajajoč časopis imel na prvem mestu uvodni članek z naslovom: „Razkrit panslavist", v katerem je bil grajan Poničan kot upornik na vso moč, češ, da uživa madjarski kruh, a vendar je tako nehvaležen, da se bojuje zoper vse, karje"mad-jarsko. Toda to se ne sme trpeti dalje. Takšnega upornika je treba izpuliti brez usmiljenja in ga odpraviti, da se zlo ne bi še huje razširilo med dobrim, tihim narodom slovaškim. Kdo tu ni zadovoljen in noče biti Madjar, on naj gre k Moskovičanom, samo tukaj se ne sme trpeti, da se ne bi izpodkopalo edinstvo države niti su-premacija madjarskega naroda. Mi si vse pritisnemo na svoje srce, kdor je vrl narodnjak, kdor je madjarskega mišljenja, nasprotno pa slehrnega poteptamo in ugonobimo, kdor se pregreši zoper to — zakaj tu — in to si naj panslavistični uporniki dobro zapomnijo, se mora glasiti blagozvoneč madjarski jezik, in sicer od Karpat pa tje do Jadranskega morja
da jo polrebno število slovenskih otrok v mestu tiLiškem že dokazano, in sicer imam tu naj-pi-j I !<ia poročila treh nemških državnih 'jud-kih šol v Trstu; menim, da o teh virih n> more biti uikakega dvoma. Po teh letnih poročilih je bi'o ob zaključku šolskega leta 1«07.—1908. v različnih razredih nič manj nego 753 slovenskih otrok! (Čujtel Čujte!)
Na s'ovenski zasebni ljudski šoli ni bilo nič man) nego S'24 slovenskih otrok, na slovenski p ¡pravnici pa 170 otrok. Vsega skupaj |e bilo «orej na teh Šolah 1746 slovenskih otrok v me'tu tržaškem. Tu pa otroci, ki obiskujejo italijanske občinske ljudske in meščanske šole, sploh niso všteti, ker gospoda italijanski mosot.-i v občinskem zastopu niti ne dopuščajo d.dočati narodnosti otrok — iz lahko umljivih razlogov. (Čujtel čujtel)
Laško vseučiliško vprašanje.
Socialistiška poslanca dr. Adler in Pittoni sta bila pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu in ga vprašala, če je res, da hoče vlada za sedež laškemu vseučilišču določiti Dunaj. Pos anca sta naglašala, da bi bila edino politiško pametna rešitev laškega Jvseučiliškega vprašanja, dise določi Trst kot sedež vseučilišča.
Ministrski predsednik je odgovoril, da vlada ni ž* ničesar sklenila glede določbe sedeža novi piavni fakulteti. Argumente, podane od zastopnikov socialne demokracije, bo pa vlada uvaževala.
Vso slovanske, za kulturno povzdigo slovanskega ljudstva vnete poslance pa mora ze-diniti zahteva da se mora z rešitvijo italijanskega v^učiliškega vprašanja obenem rešiti tudi slovensko vseučiliško vprašanje.
Deviza je in ostane: Slovensko VBeuč lišča v Ljubljano! Ako ne bo s 1 o vens keg a v seuči 1 i šča — tudi laškega ne bo!
Laško učiteljišče v Gradiški.
Laško učiteljišče v Gradiški je torej zagotovljeno.
Viada je postavila zanje v proračun bo-d >čfga leta znesek 60.000 K, kakor zagotavljajo goriški krogi, ki so v zvezi s poslancem Faiduttijem Za slovensko učiteljišče je v proračunu kakor za to leto tudi za bodoče le malenkost K 4000, ni pa omenjeno niti z eno besedo, kam pride. Pač pa stoji opazka, da potrebščina za slovensko učiteljišče, ki se ima ustanoviti, ni še določena.
Lahi se hvalijo, da sta državna poslanca Faidutti in Bugatto preprečila, da se ne premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico za drugo leto, kakor je bil zagotovil prejšnji ministrski predsednik baron Beck. Kaj je torej s slovenskim učiteljiščem. Ali poslanca Fon in Gregorčič nič ne delata v tem oziru ali pa nimata pri vladi toliko vpliva, da bi v tej stvari vsaj paralizirala delovanje svojih furlanskih kolegov, ki se za svoje volilce (to se jima mora priznati) potezata na vse kriplje, tako
—•• zakaj mi ne odjeujamo poprej, dokler si ne ustvarimo po duhu in jeziku enotne, močne nudiar.ske države!
Vi liko zaslugo pa si je pridobil naš sp'cšno spoštovan in ljubljeni, mladi šolski liad iifnik. ki e bil tako drzen, da je dregnil z rokj v osje gnezdo in ga uničil. Želimo mu v njegovem kulturnem trudu mnogo sreče in dchie nagrade, ki si jo je bil v resnici zaslužil."
Iz tega časopisa so posneli poročilo o tem vsi madjarski, v Pešti izhajajoči dnevniki, kajpada na razne načine premrcvarjeno, kakor jim je najlielje ugajalo. Eden izmed prvih dnevnikov, čigar urednik je dosegel visoko čast in nat-ov samo zaraditega, ker je znal kaj kl-isično lagati in ščuvati eden narod zoper drugega, j.' opisal ves ta dogodek z velikim aparatom pod naslovom: „Nevarno razprosti-rauje pau-lavizma v prestolnici X." Omenjal j e vso preteklost Štura, Hodža, Hurbana, Kolldrja in njih nevarne veleizdajske nauke. Potem je prišel na vrsto ruski rubelj, ki se torklja med Slovaki in čehi, ki si prizadevajo odtrgati od Slovakov „zasedeno" krajino od Madjarske in jo pridružiti k češkemu kraljestvu — in ko j s že naštel vse nevarnosti, ki
da si kar podajata kljuke ministrstvenih vrat eden drugemu v roke. Tudi tu se vidi dvojna mera naše pravične vlade!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 8. dec. t. 1. v Šmarju. Po petmesečnem premoru smo se res z veseljem zopet sešli v lepem številu vzlic slabim potom, ki nas drže v naših okrajih v zimskem času doma.
—	Ia to dejstvo je tov. K u r b u s kot predsednik v svojem nagovoru z veseljem poudarjal. Omenil je tudi dui, ko smo se sešli v okraiu, četudi ne k zborovanju, in sicer oktobra t. 1. k slovesni otvoritvi nove trirazrednice pri Sv. Štefanu in 25. okt. k slavnostnemu odkritju Strmškove spominske plošče. — V svojem govoru pozdravlja novo pri.«topivšo članico tov M Zupančičevo iz Šmarja, častita tov. Sitterjevi, Kregarjevi in Vidalijevi k srečno prebitim izpitom ter tov. Ferlincu, oziroma njegovi gospe na njeni srečno prebiti težki bolezni. — Kot gosta smo imeli zopet čast pozdraviti gospo Boškarjevo iz Loke.
—	Nadalje omenja letošujega jubileja Nj. Veličanstva, opozarja na dobrote, ki jih je prejelo iz Njegovih rok ljudsko šolstvo ter poziva na trikratni „živio". — Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Med dopisi bi bilo omenjati dopis „Soc. odseka Zveze", o katerem je poročal tovariš Flere ter razpravljal in motiviral z mnogimi dokazi iz življenja o njem tov. Zidar. Okrožnica se odda končno predsedniku našega soc. odseka tov. Boškerju, da ukrene odsek vse potrebno. Glede prispevkov, ki so bili do-zdaj v domačem organizacijskem zakladu in katerim smo še nekaj doložili, se je izročila polovica soc. odseku, polovica pa se je poslala tov. V o g 1 a r j u v Celje kot odgovor na njegov oklic. —>• Bavno tako se je odzvalo društvo tudi „Zvezi narodnih društev za Štaj. in Kor." ter odposlalo svoj letni prispevek.
Nato je predaval tov. Zidar o temi „Bepatice in kometi." Eekel je v začetku svojega govora, da ne bo govoril strokovnjak, ampak le bolj diletant na tem polju; mislim, da govori za temeljitost predavanja to, da se je tovariš v tem stavku jako zmotil ter nas prepričal ravno o nasprotuem. Saj pa je res ta tema ena tistih — kakor je poudarjal tov. Hribernik — ki otroke tako zanima, a učitelju samemu je ždibog „tabula rasa." Zato pa smo tudi poslušali z napeto pozornostjo predavatelja, ko nam je pravil o zunanjosti, notranjosti in obstoju zvezduega repa; ko nas je vodil v čase ko je imela pseudoučenost in uče-njaška inferiornost meteorje za največje čudeže. Hvala predavatelju tov. Zidarju na tem mestu in kličemo ti: „Zglasi se zopet ter nas povedi v one neznane svetove!"
Za tem referatom je tov. Flere očrtal letošnjo XX. glavno skupščino „Zaveze" v glavnih obrisih ter opozarjal na njene glavne sklepe.
Med slučajnostmi sklenemo na predsednikov predlog čestitati svojemu velezaslužnerau g. nadzorniku J. Supaneku o priliki njegovega odlikovanja, — Tov. Hinko Šumer bi rad podal račune o Strmškovi spominski plošči, pa ne more, ker sta še dve društvi sklenili poslati svoj prispevek (eno 50 K, drugo, če se ne motimo, 20 K), pa še tega nista storili in pa, ker se še ni moglo prodati prispevka tov. O Kosija, ki je poslal svoji deli Slava domovini". in „Venček narodnih pesmi". Oferi-ramo ta dva iztisa na tem mestu, če dovoli, cenj. upravništvo „Učit. Tov." Zato je torej bil momentano popoln račun nemogoč. Upamo, da se bo dal poravnati do Jožefevega prih. 1. ko bomo vnovič zborovali. Torej takrat na zopetno snidenje;	—e.
so se v njegovi razvneti in s štrebarskimi zvijačami napolnjeni glavi rodile, je vzel v žehto nevarnega upornika Poničana. ki ga je opisal kot razumnega, toda kaj nevarnega človeka ter ga črnil na vse mogoče načine, da so ka^ gore zaraditega ozelenele in ko je potem to prečital, se je kar sam začudil, kako je mogoče, da se spravi v eno kolono toliko tendencioz-nosti, prefrigane laži iu kako zamore ta mrtvi papir prenesti na sebi toliko umazonosti in laži.
Oglasi slovaških časopisov niso prav nič pomagali. Pouičan je bil razvpit kot nevaren panslavist in agitator po vsi krajini in tega je bilo dovolj, da je bila njegova usoda zapečatena, zakaj kdaj se je še čulo, da bi se bila cerkvena vlada postavila po robu domovinskim koristim in kdaj je ona mogla trpeti samo misel na to, da se pod njeno avtonomno pravico nudi varstvo podpihovalcem narodnosti? In da pokaže svoj pristno domovinski čut, mu na temelju prava svoje avtonomije ni le zgolj poostrila njegove obsodbe, ni ga zgolj odstavila iz službe, marveč mu je še naprtila velike sodnijske stroške.
Konjiško učit. društvo je imelo svoje glavno zborovanje 5. nov. 1908 v Konjicah. Predsednik tov. Bruraen pozdravi navzoče, posebno novovstopivša uda gdč. Gorjak in tov. Šela. Nato se tov. predsednik s toplimi besedami spominja dne 2. dec. vršečega se jubileja presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. ter povabi navzoče, da v zuak vdanosti in hvaležnosti vstanejo in z njim vred zakličejo presvetlemu jubilantu trikratni: Slava!
Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri, razni dopisi pa objavijo.
O letošnjem zborovanju „Zaveze" v Gorici zanimivo poroča tov. Kožuh. Posebno poudarja tovariš to, kar iz listov nismo zvedeli, med drugim tudi to, da niso prišli vsi delegati društev. Vbodoče naj se voli samo take in naj sprejmejo izvolitev samo taki, ki v resnici pojdejo na zborovanje.
Društveni tajnik poda sledeče letno poročilo : Društvo je imelo . koncem šol. leta 30 rednih, 2 častna in 1 podpornega člana, skupaj 33 članov. Zborovanj je bilo pet, odborovi seji pa dve. Pri vseh petih zborovanjih so bili navzoči: Bruraen, Časi, Jurko, Kerhlanko, Mravljak in Pavlič. Pri štirih zborovanjih: Bezlaj, Kožuh, Serajnik Lovro, Šmid in Žgajner. Pri treh zborovanjih: Bobič, Čeh, Kržič, Pre-želj, Stegenšek in Tribnik. Pri dveh zborovanjih: Goričan, Kavčič, Kreč, oziroma gospa Serajnik, Pirnat Pušenjak, Ravbar in Thuma. Pri enem zborovanju: Krajnc Pukmeister, Bepič iu Troha. Pri nobenem: Koser in Serajnik Beno, — zadnji zavoljo študij na Dunaju opravičen.
Pri zborovanjih so bila sledeča podavanja: Pri majniškem zborovanju nam je podaval tov. časi o „osnutku društven« kronike". Meseca junija j"e razmotrival tov. Kožuh o temi: Rodi-teljska vprašanja". Na istem zborovanju sta nam podavala tovariša Brumen in Jurko o konferenčnih temah, in sicer prvi „o potrebi stika šole z domom", drugi pa „o značaju". Tudi teme za roditetjske sestanke so se več ali manj pretresovale na zborovanjih. Tako nam je n. pr. tov. Kerhlanko podal osnutek za svojo temo : „O škodljivosti alkohola in tobaka." Razen navedenega se je društvo skoro pri vseh zborovanjih resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih in stanovskih zadev.
Predvsem pa moram poudariti dva čina, ki naše delo v pretečenem društvenem letu jako dičita. Prvič pride v poštev prirejanje roditeljskih sestankov. Pod spretnim vodstvom tov. predsednika so se začeli prirejati lani v čadramljah. Bilo je vseh skupaj osem, eden boljše obiskan kakor drugi. Bilo treba orati ledino, a trud, ki smo ga imeli, se je obilo poplačal. Ljudstvo izprevideva, da učitelj ni birič in njemu sovražen nebodigatreba, in šola ne brezpotreboa mučilnica, ampak učilnica, ki mu hoče le dobro. Ker pa se taki roditeljski sestanki v tekočem društvenem letu začno prirejati po vsem okraju, je to veselo znamenje. Teme, ki so se podavale na roditeljskih sestankih v čadramljah, so sledeče:
1. „O potrebi in koristi sestankov roditeljev z učiteljstvom" — pod. Brumen. 2. „O napakah pri vzgoji v domači hiši pred in med šolsko dobo" — pod. Brumen. 3. „O namenu šole, oziroma nevednost je najdražja stvar na svetu" — pod. Jurko. 4. „Najvažnejše določbe novega šol. in učnega reda glede šolskega obiskovanja" — pod. Brumen. 5. „O škodljivosti alkohola in tobaka" — pod. Kerhlanko. 6. „Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati, dobra vzgoja brani uboštvu pod streho" — pod Ceh. 7. Gospodarsko poučno podavauje — pot. učit. Goričan. 8. Se je čitala Peskova ljudska igra „Slepa ljubezen." 9. O pomenu dobrega šol. obiska" — pod. Bavbar. 10. Gospodarsko poučno podavanje — pot. učit. Je-lovšek 11. „Kako naj pripravlja domača hiša novince za šolo?" — pod Brumen. 12. Gospodarsko poučno podavanje — pot. učit. Goričan. 13, „Kako naj pripravlja dom za šolo?" — pod. Kožuh.
To bi bilo prvič. Drugič pa je dejstvo, da je konjiško društvo z uspehom posredovalo pri šolski oblasti gled9 imenovanja nadučitelja za Zreče. Ta slučaj jasuo kaže, kaj premore organizacija.
Slednjič je omeniti, da se je v upravni odbor za „Zvezo" volilo tov. Kožuha in da so naše društvo „Zavezino" zborovanje v Gorici zastopali tov.: Pavlič, Kožuh in Žgajner. Ustanovitve „Društva za varstvo in oskrbo otrok" pa se je društvo udeležilo poluoštevilno.
Iz poročila blagajničarke je posneti, da gmotno stanje društva ni posebno ugodno, ker živimo v dobi vednih zborovanj in treba je bilo plačevati potnine; razentega pa smo si ustanovili tudi društveno knjižnico, za katero se je nakupilo lepo število pedagoških kakor slovstvenih kujig Zato izkazuje bilanca majhen primanjkljaj — ki se bo pa izpremenil v ostanek — ko store vsi udje svojo dolžnost.
Ker je tov. Brumen zavoljo slabega zdravja odklonil načelstvo, se je izvolil za predsednika tov. Jurko, za podpredsednika tov Kožuh, za tajnika tovariša Kerhlanko in Mravljak, za bla-gajuičarko tov. Pavlič, za knjižničarja tov. Kožuh in za odbornike: Bezlaj, časi in Tribnik.
Roditeljski sestanki v tekočem letu se bodo vršili sledeče: V Čadramljah dne 15. novembra 1908, v Tepanju 29. nov. 1908, pri Št. Jerneju v nedeljo pred Jožefovim, na Pri-hovi meseca marcija, pri Sv. Kunigundi zadnjo nedeljo majnika, v čadramljah aprila in julija,
na Keblju ob priliki blagoslavljanja šolskega poslopja.
Za prihodnje zborovanje se je določil 6. prosinec prihodnjega leta v Konjicah; K—.
Književnost in umetnost.
Nova potrebna knjiga. V založbi slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani je pravkar izšla nam Slovencem potrebna knjiga: Josip Gasteiner — Ivan Vole: Knjigovodstvo za dvorazr. trgovske šole,—Knjiga obsega popolno knjigovodstvo, služila bo takošolskemu pouku kakor zasebnemu študiju izborno. Vsebina knjige je jako bogata in obsega sledeča poglavja:
A.	Uvod: Pojem in namen knjigovodstva. Zakonska določila glede trgovskih knjig. Razlaga najobičajnejših knjigovodstvenih izrazov.
B.	Enostavno knjigovodstvo: Teorija enostavnega knjigovodstva, popis imovine. Blagajniška knjiga. Dnevnik. Glavna knjiga. Pomožne knjige. Zaključek knjig (letni zaključek.)
C.	Knjigovodstvo v trgovinah na drobno.
D.	Dvostavno knjigovodstvo: Teorija dvostavnega knjigovodstva. Najvažnejši računi. Blagajniška knjiga. Prvopisna knjiga. Glavna knjiga. Mesečni zaključek. Letni zaključek. Otvoritev glavne knjige. Dnevnik. Knjiga tekočih računov. Tekoči računi I. nadaljevalni način. II. povratni način. III. stopnjasti način. Zaključek čekovnih računov pri poštni hranilnici.
E.	Enomesečni kupčij s ki načrt za trgovino s kolonijalnim blagom na debelo in drobno. Vknjižba po načelih enostavnega knjigovodstva. Vknjižba po načelih dvostavnega knjigovodstva.
F.	Vknjiževanje deviz in efektov: Vzorec skontra o devizah. Vzorec skontra o efektih. Register o kupčijskih slučajih, podvrženih prometnemu davku od efektov.
G.	Javna trgovska družba.
H Opravniško in konsignacijsko podjetje: Opravniški nakup. Oprav-niška prodaja.
1. Od pravniško podjetje: Priročna knjiga o voznini. Priročna knjiga o frankaturi in povzetju. Odpravna knjiga.
K. Amerikansko knjigovodstvo: Dnevnik — glavna knjiga.
L. Kupčijski načrti za vknjiževanje po načelih enostavnega in dvostavnega knjigovodstva: I. Dvomesečni kupčijski načrt za trgovino na debelo, spojeno z nadrobno trgovino. II. Dvomesečni kupčijski načrt (Z,»kl|uček pri tvrdki posameznega trgovca. Predaja podjetja in zaključek pri javni trgovski družbi). III. Trimesečni kupčijski načrt za blagovno, bančno, opravniško ia odpravniško podjetje (javna trgovska družba) na Dunaju.
Cena v platno vezani knjigi, ki ima 300 strani, je 4 K 50, po pošti 30 h več. — Slovenci, sezite po tej knjigi, ki smo jo tako dolgo poprešali!
Nabiranje krajepisnlh Imen. Zbirka krajepisnih imen so v poslednjem času (od avgusta do decembra) Matici Slovenski poslali: Albina Runovc, učiteljica, Fr. Vrečko, naduči-telj, Ign. Kaffau, uč. vodja, vsi s Štajerskega, učitelj Ant. Coriary s Koroškega. Po prof. dr. Žmavcu so zbirke izročili dijaki I. gimnazije ljubljanske: Anton Anžič, Ivan Filipič. Fr. Hiti, Fr. Jurman, Gabr. Petrič. Maks Stanonik, Jos. Stare, Fr. Sušnik, Ign. Žgajnar, po prof. We-steru pa dijaki II. gimnazije ljubljanske: Iv. Bole, Fr. Drašler, Fr. Gabrovšek, Fr. Goljar, Al. Grum, Anton Koder, Iv. Matičič, Fr. Mar-šič, P. Modic, Fr. Wohinz, Dom. Žvokelj in po prof. Grafenauerju: Andr. Lah (s kranjske gimnazije). Bodi vsem od Matice Slovenske izrečena izkrena zahvala za tiud, ki so ga žrtvovali za njene znanstvene namene. O tej priliki se obrača odsek za nabiranje krajepisnih imen do vseh onih gospodov, ki so obljubili zbirke, z vljudno prošnjo, naj jih izročijo, čim prej bo mogoče.
Popotnik. Štev. 12. Vsebina: 1. Osvrt na članek: Hrvatsko društvo za unapredjenje uzgoja — 2. Avguštin Požegar: Telesni siločut in njegova higijena. — 3. Janko P o 1 a k: O poglavju, posvečenemu ponavlianju. — Miro Šijanec: Tolstoj. — 5 Bazgled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika. — Uredništro in upravništvo pišeta: S pričujočo številko zavr-šujemo XXIX. letnik našega lista. O tej priložnosti izrekamo najtoplejšo zahvalo: v prvi vrsti vsem našim vrlim sotrudnikom, ki so požrtvovalno zalagali „Popotnikove" predale s plodovi marljivega svojega dnevnega delovanja ter pomagali list povzdigniti na sijajno stopnjo današnjega njegovega razvoja, v drugi vrsti pa blagim našim prijateljem — gmotnim podpornikom, ki podjetju osigurajo realno življenjsko podlago- Ni nam treba poudarjati, da so delovali prvi kakor drugi eminentno za prosveto in tako v prid milega nam naroda: Z našo zahvalo pa družimo obenem tudi prošnjo, da nam ostanejo zvesti duševni in gmotni podpor-uiki tudi vbodoče ter da se potrudijo pridobiti nam še mnogo novih sotrudnikov in prijateljev-naročnikov. Le tako nam bo mogoče izvrševati na vse strani povoljno našo zadačo ter pospeševati napredek našega šolstva in » tem
prosveto milega nam naroda. V to pomozi Bog in naša dobra trdna volja! — In v tem znamenju želimo vsem našim prijateljem, vrlim sotrudnikom in blagim podpornikom vesele bo-iične praznike in srečno novo leto!
Parmovo opero „Ksenija" uprizore sredi januarja prih. leta v gledališču na Dunaj-žčiei na Dunaju.
Politiški pregled.
* K položaja v Avstriji. Komaj je premagana skrb zaradi glasovanja o nujnosti proračuuskega provizorija, že je zopet nastala velika nova skrb in je parlamentarni položaj postal zopet kaj nejasen in kritičen, zaradi česar se prikazuje na parlamentarnem obzorju sopet glasoviti § 14, ki mu je naloga, da v časih stiske nadomestuje pravico parlamenta. Oblaki se zbirajo to pot od strani agrarcev brez razlike narodnosti zaradi zakona, ki ima pooblastiti vlado, da provizorično podaljša trgovinske pogodbe. Agrarci se na vso moč upirajo takemu zakonu. Za predlogo samo ni sicer tolike nevarnosti, ali za pripoznanje nujnosti treba kvalificirane večine, ki jo bo težko dobiti, ako bodo agrarci vztrajali pri svojem odporu Zakaj tudi velik del nemških krščanskih socialistov, v kolikor zastopajo kmetiške okraje, se izjavlja proti temu zakonu. Agrarci se sklicujejo na voljo volilcev in pa na dejstvo, da se kme-tiški sloji že po trgovinski pogodbi s Srbijo močno oškodovani. Vlada pa zahteva odločno da se ji votira ta zakon, ker trdi, da bi bili «drugače veliki gospodarski iuteresi države v nevarnosti. Koliko važnosti pripisuje vlada tej stvari, priča grožnja, da se v slučaju oiklonitve tega zakona po parlamentu, zateče k glasovi-<temu § 14, da podaljša trgovinske pogodbe za tri mesece ter odgodi parlament. — Ali preden pride do tega, hoče vlada poizkusiti vse možno, da pregovori agrarce, naj nehajo od svojega odpornega stališča Upanja pa ni mnogo — vsaj glasom zadnjih vesti z Dunaja — da bi se ji to posrečilo.
*	Parlamentarni položaj. Debato o aneksiji vlada nalašč zavlačuje, ker 6e še ni doseglo sporazumljenje s strankami zaradi po--oblastilnega zakona za sklepanje trgovinskih pogodb. Dokler se tedaj v ministrski dvorani vrše podajanja s strankami, se mora v parlamentu vleči aneksijska debata. Le tako si je tolmačiti zadnji brezkončni govor ministrskega predsednika. Največje preglavice delajo vladi agrarci, ki vztrajajo na prvotnem stališču, da nikakor ne moreio pritrditi pooblastilnemu zakonu, ki bi omogočal uvoz živine in mesa iz balkanskih držav. Toda kakor pri vsaki državni potrebi, bo vlada v zadnjem trenutku tudi glede pooblastilnega zakona dobila potrebno večino. Nemški agrarci so bili trdovratni, dokler jih je podpihoval minister dr. Schreiner, ki pa se je zadnji trenutek poboljšal, ker se boji za ministrski stolček.
*	Državni zbor je šel na božične počitnice. Sestane se zopet baje 19. januarja.
*	Slovanski parlamentarni centrum. „Narodna zveza" je sklenila stopiti v poga-jauja s klubom čeških katoliških narodnih poslancev in s staroruskim klubom v svrho parlamentarne kooperacije — Po živahni seji je „Narodna zveza" soglasno sklenila politično zvezo s češko-narodnimi katoliškimi poslanci {17 mož) in petimi Starorusi v svrho skupnega postopanja Zveza bo nastopala tako, da bo v vseh taktičnih, politiških, gospodarskih, kulturnih in narodnih vprašanjih sklepala skupna parlamentarna komisija. Ta slovanski blok bo štel 59 poslancev.
*	Odškodnina Avstro-Ogrske Tnrčiji. Avstro-Ogrska je baje ponudila Turčiji 50 milijonov kron odškodnine, dočim zahteva Turčija 83 milijonov kron. Turčija bi brezdvomno svojo zahtevo znižala, ako bi je Anglija ne podpihovala. Anglija priporoča Turčiji, naj odstopi proti odškodnini del Sandžaka, ki ¡bi se dal Srbiji ali Orni gori.
*	Vojni material za Srbijo. Turška vlada je dovolila Srbiji, da se sme 3000 na Buskem kupljenih konj za srbsko armado peljati preko Soluna v Srbijo.
*	Cm» gora. V svoji izredni izdaji pravi uradno glasilo „Glas Črnogorca", da je povsem neresnična vest, razširjena v inozemskih listih, čež, da namerava črnogorski kaez Nikola dne 7. januarja 1909 oficialno napovedati vojno Avstro-Ogrski. Uradni list dostavlja, da je in bo knez Nikola vedno ljubil mir in da je prijatelj cesarja Franca Jožefa.
*	Hrvaška. Na občinskih volitvah v Karlovcu je v drugem razredu zmagala lista neodvisnih meščanov, in sicer je bilo z 158 glasovi izvoljenih osem pristašev hrvaške stranke prava, trije naprednjaki in en Srb. Oficialna stranka je dobila 84 glasov. — V prvem volilnem razredu je bilo pa izvoljenih sedem pristašev bivšega župana Banjavčiča, pet pa izven stranke. Tretji razred je volil opozicionalno protirauchovsko.
*	Nova katoliška škofija. Med avstrijsko vlado in rimsko kurijo se vršijo pogajanja zaradi ustauovitve nove katoliške škofije za katolike v Bukovini s sedežem v Cernovicah. Pogajanja so baje skoraj dovršena in naučuo ministrstvo predloži baje v kratkem tozadevni zakonski načrt državnemu zboru.
*	Rusija. V Lodsu obstoji na magistratu posebna šolska komisija za nemške ljudske šole. V tej komisiji se nahajajo tudi Nemci. Ta ko-
misija ima odločevati o sprejemanju nemških otrok na nemške šole. V to svrho je napravljen popis vseh nemških rodovin in njihovih Članov. Ta šolska komisija je pa letos sprejela v ta popis tudi vse Poljake, ki so v kakem službenem razmerju z Nemci in bi potemtakem morali tudi poljski otroci pohajati nemške šole. Poljaki so proti temu vložili protest, a načelnik učne uprave je ta protest zavrnil. Ruski listi z ogorčenostjo beležijo ta škandalozen dogodek in zahtevajo, da se v državni dumi izpregovori o njem.
*	Zarota proti angleškemu go-spodstvu v Indiji. „Köln. Zeitung" poroča iz San Frančiška, da je bila ob ameriški za-padni obali, kjer se že tri mesece nahajata dva augleška policijska častnika z množico indijskih tajnih policijstov, odkrita velika indijska zarota, ki je imela namen vreči angleško go-spodstvo v Iudiji. — Vstaja je imela izbruhniti meseca aprila, ko se začne vroča letna doba in je mnogo angleških častnikov na dopustu. Hitro prihajanje novih angleških čet iz Evrope bi se preprečilo s tem, da bi se v sueškem kanalu potopilo romarsko ladjo in tako onemogočilo prehod.
*	Novi predsednik švicarski. Veliki svet je zopet izvolil sedem zveznih svetnikov in kancelarja. Zveznim predsednikom za 1909 je bil s 147 od 161 oddanih glasov izvoljen dr. Deucher.
*	Prometno ministrstvo. V vladnih krogih se resno bavijo z idejo o ustanovitvi novega prometnega ministrstva, ki naj bi prevzelo pošte in parobrodstvo. Nova stolica se hoče oživotvoriti obenem z novim koalicijskim ministrstvom.
*	Otvoritev turškega parlamenta. Dne 17. t. m. se je otvoril parlament z običajnimi orientalskimi ceremonijami. Prihod poslancev in sultana v sijajnem spremstvu so množice pred parlamentom viharno pozdravljale, dočim so v parlamentu zbrani poslanci pri sultanovem vstopu samo vstali, a oglasil se ni nihče. Prestolni govor so poslušali vsi poslanci in gostje stoje, tudi sultan je ves čas stal. Liberalni poslanci niso s prestolnim govorom zadovoljni ter niso hoteli priseči, ker ni sultan iznova prisegel na ustavo. Prestolni govor ne pove ničesar posebnega. Edino zanimiv je odstavek. ki se glasi: „Medtem ko se je ministrski svet bavil z organizacijo nove ustavne vlade, je knez Bolgarije in vali Vzhodne Bu-melije Ferdinand iz nekega vzroka prelomil naši državi dolžno zvestobo ter proglasil Bolgarijo za neodvisno. Nato je Avstro-Ogrska sporočila turški vladi in velesilam, da je sklenila auek-tirati Bosno, katere začasno okupacijo ji je poverila berlinska pogodba. Oba ta važna dogodka. ki kršita pravico in dobro razmerje, sta provzročila naše globoko obžalovanje. Zaradi teh kršitev smo naročili ministerskemu svetu, naj ukrene vse potrebno v obrambo pravic države." Sultan je tudi govoril o potrebi razširjenja ljudske prosvete potom šol. Turški parlament so pozdravili vsi evropski parlamenti.
Vestnik.
Cenjenim naročnikom! L e t o s e
nagibljehkoncu, zato vljudno opozarjamo vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj torej store svojo dolžnost. Tudi mi moramo spraviti v red svoje račune, če pa ne dobimo plačane naročnine,jih ne moremo. Torej prosimo!
„VVleizdaja" v Dolini pri Trstu. Župan in deželni poslanec Pangerc, nadučitelj Bunc, učitelja Urbančič in Venturini. tajnik San-cin in novinar Muuih so bili obdolženi veleizdaje.
—	Narodne može v Dolini in v Boljuncu ima na piki orožniški stražmojster Mučič.
—	Dne 23. nov. 1.1. je v Boliuncu pod št. 37 podal na državno pravdništvo v Trstu reservatuo ovadbo, v kateri obdolžuje: Jo«ipa Pangerca, župana in deželnega poslanca, Alojzija Bunca, nadučitelja, Antona Urbančiča in Edvarda Ven-turinija učitelja, Autona Pavel Sancina, ob-čiuskega tajnika, ter Andreja Muniha, novi narja, hudodelstva po § 67 k. z., (veleizdaja potem špionažel. — V svoji ovadbi navaja, da je slednjeimenovani imel do leta 1907. trgovino nekje na Koroškem a propadel ter prišel v Dolino, ostal nekaj časa v Dolini, potem odpotoval, a se čez nekaj časa zopet povrnil. Tako se je večkrat zgodilo. Ko biva v dolini, dela tupatam kak dan kot pisar pri županstvu, kjer ima dnevnine 2 kroni. Ker kakor propal trgovec nima imetja, a njegovi dohodki, ki jih dobiva od občine Doline, gotovo ne zadoščajo za pokritje stroškov potovanja, je jasno, da dobiva Muuih sredstva za pokritje stroškov potovanja iz kakega sumljivega vira, ki ima svoj izvor seveda v — Belgradu! Na podlagi te Mučičeve ovadbe je zahtevalo državno pravdništvo od svetovalstveue zbornice deželne sodnije uvedbo preiskave po § 8. in 67 k. z. in odred tev preiskovalnega zapora proti vsem imenovanim.
—	Svetovalstveua zbornica je tajni seji dne 27. novembra t. 1. odbila zahtevo drž pravd-mštva ter sklenila, da se obu^avi vsako daljno postopanje. Ker pa je medtem Mučič podal dna 28. m m t. I. novo ovadbo, v kateri je navedel k prejšnjim nova „dejstva", se je državno pravduištvo pritožilo proti sklepu sve-tovalstvene zbornice na višjo deželno sodnijo.
Kazenski senat višje deželne sodnije je v seji dne 3. t m. odbil pritožbo glede Pangerca, Bunca, Urbančiča, Venturinija in Sancina, a ugodil zahtevi glede uvedenja kazenske preiskave in odreditev preiskovalnega zapora zaradi hudodelstva po §§8. in 67. k. z. proti Munibu, ki je bil dne 12. t. m. aretiran in odveden v zapore deželne sodnije v Trstu, kjer ga je preiskovalni sodnik enkrat zaslišal, a po treh dneh je bil Munih izpuščen na svobodo. — S tem je bila torej ta „vele-izdajska" afera v Dolini rešena za sodnijo. Ni pa rešena za nas in našo javnost. Ne smemo pozabiti, da je manjkalo le za las, da niso bili odvedeni v zapor poleg g. Muniha, ki je samec, tudi glavarji petero družin. Groza nas obhaja ob misli, da je bila v našem slučaju nevarnost, da bo uničenih petero družin in štiriinštirideset ljudi! Med temi 34 nedolžnih otroki In to vse zaradi ene same, ni najmanj utemeljene ovadbe orožniškega stražmojstra!
Nemška šola v Tržiču. Iz Tržiča pišejo: Našim Ne i cem in nemčurjem se je letošnjo jesen izpolnila že toliko let negovana želja, dobili so namreč nemško šolo, ki jo vzdržuje „Sfldmarka". Šola je bila odprta, a 'nastale so velike težave, kako dobiti med Slovenci otrok, ki bi obiskovali to šolo, ker za par nemških otrok tudi „Stidmarka" ne more šteti novcev. Posebno izbirčni niso bili v tem oziru. Kjer je kak odbornik „Stidmarke" dobil kakega slovenskega očeta ali mater, ga je precej nagovarjal, naj da svojega sina v nemško šolo. Nekaj so jih ujeli, a povsod se jim ni posrečijo. Badi bi bili dobili enega slovenskega dečka iz tržiške okolice, da bi tako pomnožili število Nemcev za eno glavo. A slovenska mati je spoznala, da je napredek v šoli mogoč le, če ufcenec razume jezik. Preprosta kmetiška mati ve, daje napredek mogoč edino le na podlagi materinega jezika, kar pa je tržiškira Nemcem neznano. Šola ima namen, da se otroci priuče vsega potrebnega, a ne da bi hodili hlače trgat in čas tratit Žalostno dejstvo je, da v tržiški nemški šoli sedi pet otrok, ki ne razumejo niti besedice nemški. Ali mislijo gospodje okrog „Sfldmarke" d- lati z njimi čudeže? Apeliramo na c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, da se prepriča o teh kričečih razmerah in jih odpravi.
ManifestacIJski shod za slovensko vseučilišče. Dne 6. t m. se je vršil v Trstu veličasten shod za ustanovitev slovenske univerze v Ljubliani. Udeležilo se ga je okrog 2000ljudi. Govorili so dr Bekar. akademika Borštnik in Cok, dr. S tarč, poslanca dr. Mandič in dr Bybaf ter socialni demokrat Bege nt Zadnji je izjavil, da so soc. demokratje za slovensko univerzo v Ljubljani ter za italijansko v Trstu. Proti zadnjemu izreku so poslušnlci burno protestirali. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani, izreka slovenskim vi-sokošolcem na Dunaju in v Gradcu svoje simpatije in obsoja brutalen nastop nemških buršev in listov proti nenemškim akademikom. Po shodu je demonstriralo kakih 1000 poslušalcev po tržaških ulicah ter pelo narodne pesmi Ker so nekateri Italijani žvižgali Slovencem, je prišlo do pretepa med Slovenci in Italijani; izmed zadnjih je bilo par, tepenih in v neki kavarni nekaj šip pobitih. Aretiranih je bilo okrog 50 oseb.
Celjski okrajni šolski svet in pravičnost. Že koncem septembra 1905 je potekla uradna doba v okrajni šolski svet celiski voljenih 5 članov, ki jih je poslal vanj c ljski okrajni zastop. Kakor znano, še sedaj ni pravega okrajnega zastopa, zato se tudi ne morejo voliti novi člani za okrajni šolski svet ampak bi morala vlada k sejam okrajnega šolskega sveta še vedno sklicavati dosedanje ude. ki so vendar še vedno opravičeni za poslovanje, dokler se drugi ne izvolijo. Toda vlada ni storila tega, ker so ti udje Slovenci, zato so se pa doseda ji udje pritožili na deželni šolski svet, ki je pritožbo odbil. Tudi pritožba na naučno ministrstvo je bila odbita in šele upravno sodišče je spoznalo, da povsod širom sveta star: izvoljeni udje opravljajo svoje posle tako dolgo, da pridejo na njih mesto novi izvoljeni. To je zopet dokaz, kako se moramo Slovenci borili za vsako še tako po sebi umevno pravico in kako sodijo nemške oblasti naše pravice.
Slab zagovornik deželnega šolskega sveta je znani „Sloveučev" poročevalec, ki v številki z dne 19. t. m. opravičuje postopanje deželnega šolikega sveta, ki je pri zadnjem imenovanju prezrl terno-predl >g c. kr. mestnega šolskega sveta. Njemu se zdi popolnoma pravično, da se je postavil deželni šolski svet ua strankarsko stališče ter se oziral pri imenovanju nadučitelia na II. mestni šoii na politično mišljenje dotičnika, ne pa na kvalifikacijo, porabo, sposobnost, študije in službena leta. Pisec je v šolskih zakonih tako slabo podkovan, da niti ne ve, da je mestni svet ljub Ijaoski c. kr. in da je združena k o r -poracija kraj nega in okrajnega šolskega sveta, ki sede v njem mestni župan, zastopnik škofiistva, dva c. kr okrajna šolska nadzornika, dva zastopnika uM-teljstva in dva zastopnika mestne občine. Nadalje predbacuje baronu Heinu strankarsko postopanje, ker svoj čas ni hotel (bolie: ni mogel in ni smel) imenovati gospoda Jakliča nadučiteljem v Dobrepolju; ne pove pa, da g. Jakliča takrat c. kr. okrajni šolski svet ni predlagal, ker je bil v preiskavi in ne najbolje
kvalifikovan. Med prezrtimi prosilci pa, ki jih je predlagal c. kr. mestni šolski svet, so bili pa vsi najbolje kvalifikovani, dva sta imela eelo izpit za meščanske šole in tretji se je pa tudi že večkrat izkazal kot izvrsten pedagog. Pa vse to ni nič pomagalo; merodajno je biloedinole politično, strankarsko mišljenje ter bil imenovan najnesposobnejši in najmlajši prosilec. Zato je ravnal občinski svet ljubljanski popolnoma pravilno, ker se je zavzel pri naučnem ministrstvu za pravice c. kr. mestnega šolskega sveta.
Merodajnim faktorjem v premislek.
Dne 2. decembra t. 1 se je povodom praznovanja 60 letnice vladanja našega cesarja pobiralo po vseh šolah širne Avstrije na ukaz do-tičnih c. kr deželnih šolskih svetov donesek za dobrodelni namen „Otrok". Tudi po slovenskih šolah so se nabrale lepe vsote. Nabrani denar se menda pošlje potom c. kr. okraj šol. svetov c. kr. deželnemu šol. svetu. Slovenske prisednike opozarjamo tem potom, da vse potrebno ukrenejo, da ostane ta denar v slovenskih rokah, to je, da ne bo romal n. pr. n a D u n a j za kako nemško društvo. S tem denarjem se naj ukr ne, kaj koristnega ali v Ljubljaui» ali naj se pa razdeli razmerno posameznim sirotinskim društvom dotičnih soduijskih okrajev. — Pozor tedaj!
Na slovensko dekliško ljudsko šolo v Hrastniku ob južni železnici so dobili še tretjo nemško učno osebo. Nastavili so tam kot volonterko Frido Leilerjevo, hčerko zloglasnega hrastn škega rudarskega upravitelja. To bi se bilo pač lahko preprečilol Ali ni še dosti, da poučujeta na povsem slovenski šoli dve učiteljici nemškega mišljenja?! Kaj koristi potem slovenski šolski vrtec? — Volonterka Leiler postane čisto gotovo v dogleduera času redna učiteljica na hrastniški šoli; zato bodo že skrbeli razni čini-telji, predvsem pa nemčurski okrajni šolski svet laški.
Zahvala. Društvu Selbsthilfe der Lehrer-schaft „St-iermarks" izrekam najlepšo zahvalo za izplačani znesek 1440 K povodom smrti svojega liubljenega soproga. Obenem to društvo vsem kolegom in koleginjam najtopleje priporočam. — Ljubuo, dne 18. decembra 1908. — Marija Schw-inzgerjeva, učit. vdova.
Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se iskreno zahvaljuje vse, ki so pripomogli, da se je jubilejska slavnost (Adamičeva spevoigra) tako povoljno izvršila. Posebuo se zahvaljuje gospodoma Antonu Barliču in Antonu Zar-niku. ki sta na dan ponovitve spevoigre.v dne 6. grudna otroke bogato pogostila. — Šolsko vodstvo Vače. Janko B 1 a g a n j e , nadučitelj.
Pozor pred mačjo steklino. Sedaj, ko v zadnjem času psi tako popadajo in so bile vgriznjene oseb-* poslane v Pasteurjev zavod ua Dunaj, ni izključeno, da bi tudi kaka mačka ne prišla v dotiko s takim psom. Ker je pa, kakor znano, mačja steklina mnogo nevarnejša od pasje, se občinstvo resno opozarja, da vsak sumljiv pojav, odnosno eventualni po-pad ali sumljivo opraskanje mačke takoj naznani pristojnemu obla^tvu, žival samo pa naj se toliko časa zapre, dokler se ne ukrene kaj potrebnega.
Razglednice drnžbe sv. Cirila in Metoda za božič in novo leto so letos izredno lepe. Družba je nabavila samo umetniške razglednice, ki se od ikujejo po svoji dovršenosti, kakor tudi po varijaciji. Narodni trgovci bi lahko letos izkliučno samo te razglednice prodajali. ker ne morejo tožiti, da niso lepe in da ne odgovarjajo okusu ljud-tva. Celo najbolj razvajen mora biti z njimi zadovoljen, Priporočamo jih kar najt >pleje
Tovariše z dežele opozarjamo, da bosta dne 27. decembra dve gledališki predstavi; popoldne Snegulčica, zvečer pa Prodana nevesta Za vstopnice se je treba zglasiti že naprej. Ta večer in pa naslednji večer po javnem učiteljskem shodu bo zbirališče učiteljstva v Seidlovi restavraciji pri Južuem kolodvoru.
Božičnico. V Narapljah je priredila dne 20. t. m. šolska mladina božično slavnost, ki je vrlo uspela. Posebno je ugajala krasna ž i v a s 1 i k a „Pri jaslicah". Otrbci so dobili za dar kameniče, peresnike, peresa, sviučnike iu toliko zvezkov, da bodo imeli za vse leto dovolj. — Takšua darila so boljša kot obleka in obuvalo, ker obleke se navadno ne more toliko kupiti, da bi v s i otroci dobili; če pa vsi ne dobe, je potem le nevoščljivost in jeza.
Listnica uredništva.
P. P. Sv. S.: Prosimo, ker ni zadržka, nam jako ustrelite. — T H v Z.: Začnite 8 prihodnjim letnikom. Sploh se oglašate premalo.
Uradu! razpisi učiteljskih služb.
St. 3 .'60.	Kranjsko.	102 1—1
Na enorazredni ljudski šoli pri Sv, Gregorju se razpisuje v stalno nam»š6enje mesto užitelja-voditelja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravn škim iz-priževalom dokazati, da imajo popolno fizidno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljen« prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 19. januarja 1909. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevja, dne 14. grudna 1908.



Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 47
Ceniki gratis in franko.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 12 tržeili naslednje pravne knjige: 1. CiTilnopravdni zakoni (IV. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. V
platno vezana knjiga........I£ 8'—
3. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel) 1906. Broširano K 1*80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorei knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 6;8 strani Mehko
vezana knjiga..........K 5*«0
popolno v platno sesana.......K 6*—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............1£ l-—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju.....GO h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Z-.ezek 1. Zakon o dovoljevanju poti zn silo, s pojasnili in \zoreem prošnje. 1907 Mehko
vezano.............I£ —'40
Zvezek II. in III Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani
knjižici............K -'80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjiga..........K — *80
Zvezek VI.—X Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložiti zemljišč. 1908 Mehko vezano .............-K 2'—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —«80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kup-Bina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
mm
mmmmmmsimmmmm
Vljudno priooročam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo m sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—20
-^—=-
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Špecialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Nignovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke «talne cene.
6g. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta.
Svetlolikalnica: ===== «s 52 k» Kolodvorske ulice št. 8.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 24
VERONIKA KEIDA
v lijuhijiiiii «a Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—17
Postrežba točna in solidna.
__<3-1 a,Trn.a, zaloga_
j A. Slatnarjevih zvezkov, j
^ Hodno blago ^
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča Razpošlljalnica za platno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek 8 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce! 18i 26-5

Kolega!
Svetujem Vaiu, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Čujte. kaj piše gca. učiteljica Fiič-ova iz Slatenie: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: l bi niu m trto itn;rai bilo Xl-93
1......... »«•—
1 ......vrtij» „ „ >40
1 I, n » « n 1'Pk i « S"-
1 H	i.	i»» 1«J« »	.. HO
Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamencr, p. Sadek v
v
Poličky, Češko. 113 26-17
j kupujte užigalice 9 v korist, družbi sv. Cirila in Metoda! ¿utl
Ustanovljeno 1842. Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela. „TJn.idri'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši.
črni. medli	19 52-52
lak za šolske table.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigraine
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—47
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
a p i
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne B. oktobra 1899) asa Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—26
A. Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.

Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornie delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik 11 r Sehaii-lianscn, Hlassig in Cilashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor biaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Mojih otrok
7
in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Slarfiu, t. j dr», pl. Trnkoczija slatini čaj (naj se ne zamenja s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in da|e že en dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo zaleže tudi tedaj, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojilna steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna prizn.nja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so ob"'pavale, preden so rabile Slad in, dalje od zdravuiko* in babic. 1 zavoj po kilogr., 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni. Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 3 krone 50 vin.
Lekarnar pl. Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov In risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—10
Svoji k svojim!
Edino slovensko odlikovano in strokouio urejeno
ima.
ALOJZIJ KORSIKA v Ljubljani,
ki obstoji že 34 let. Imam 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, ki
jamčim za njih kakovost. Posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moj» semena so vsa preizkušena pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševališču. Izdelujejo se tudi venci in Šopki, sveži in suhi. kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. se dobi brezplačno.	n
Z odličnim «poitovanj«m Alojzij Korslka.
Zahtevajte cenik. 901 s 1