YU ISSN 0040-1978
LETO XLI, ŠT. 25
Ptuj, 30. junija 1988
CENA 300 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Livada iz ptujske mlekarne (stran 2)
Novo vodstvo OK ZKS Ptuj (stran 3)
O onesnaževanju voda (stran 5)
Petnajst tet z namiznim tenisom (stran 6)
Gasilsko slavje v Gorišnici (stran 9)
Za boljše
metode deta
Člani občinskega komiteja
ZKS Ptuj so na nedavni seji (21.
junija) največ pozornosti name-
nili sedanjemu stanju v ožjem in
širšem okolju s poudarkom na iz-
vajanju usmeritev partijskih kon-
ferenc. Delo je potrebno usmeri-
ti na ključna področja (zlasti go-
sodarstvo), čeprav nekateri z
»metanjem kosti za glodanje«
odvračajo pozornost na manj po-
membna (čeprav ne nepomemb-
na!). Veliko je bilo izrečenega o
metodah dela v partijskih vrstah,
saj je pasivnost osnovnih organi-
zacij (članstvo) očitna. S stroko-
vno pomočjo in motiviranostjo
ljudi oziroma članstva za potreb-
ne spremembe je potrebno to pa-
sivnost presekati in se uveljaviti
z rezultati pri odpravi težav v
svojih okoljih, nato pa širše. Če
želijo člani ZK aktivno sodelova-
ti pri uvajanju sprememb za bolj-
še stanje, morajo v prvi vrsti do-
bro poznati razmere v svojem
okolju in tudi širše. Zato je bila
poudarjena že večkrat izražena
nujnost pravočasnega informira-
nja v obe smeri. Močno narobe
je, če se svojega poslanstva in
nalog zavemo šele v izrednih si-
tuacijah, dostikrat prepozno za
pravočasno prikazovanje izho-
dov, za spreminjanje razmer.
Skratka — metode političnega
dela je potrebno bistveno spre-
meniti in to bo ena glavnih pri-
hodnjih nalog občinske organi-
zacije.
V nadaljevanju so Janka Bez-
jaka razrešili nalog sekretarja,
Sava Kozjaka pa izvršnega se-
kretarja — oba odhajata na dru-
ge oziroma prejšnje delovne
dolžnosti (Bezjak v Petoviaavto,
Kozjak k občinskemu sodniku za
prekrške), Franca Visenjaka pa
članstva v predsedstvu in komi-
teju (zaradi novih delovnih dolž-
nosti v SZDL). Za sekretarja so
izvolili Stanka Megliča, za izvr-
šno sekretarko Slavo Šarčevo in
za člana predsedstva Mirana Pri-
možiča.
1. kotar
Ptuj na nogah . . .
... bi lahko rekli za sobotno nadvse uspelo turistično prireditev ob poroki ptujskega para, ki je
potekala v okviru Ohceti v Ljubljani. Na posnetku tekmovanja poročnih parov v kmečkih opravi-
lih na ptujski tržnici. Več o tem preberite na zadnji strani.
Foto: M. Ozmec
MDA SLOVENSKE GORICE '88
Horuk na Majskem Vrhu
v nedeljo, 26. junija, so ob do-
mu učencev v Ptuju svečano
odprli letošnjo zvezno mladin-
sko delovno akcijo Slovenske go-
rice, na kateri bo v dveh izmenah
sodelovalo okoli 400 brigadirjev
iz vse domovine. Humano delo
bodo tudi tokrat opravljali na
območjih ptujske in lenarške ob-
čine.
V prvi izmeni sodeluje okoli
180 brigadirjev, ki so združeni v
petih brigadah; v brigadi iz Beo-
grada so v glavnem gojenci voja-
ških akademij in štipendisti voja-
ške revije Front. Sodelujejo pa še
brigade iz Sanskega mosta, Pro-
bištipa, Pulja ter bratska brigada
Celja, Doboja in Čuprije. Poleg
tega pričakujejo tudi prihod 10
študentov iz Gruzije.
V imenu KS Borisa Ziherla je
brigadirjem zaželel dobrodošlico
predsednik sveta Mihael Gobec,
slavnostni govornik pa je bil Ja-
nez Belšak, predsednik občinske
konference SZDL Ptuj. Brigadir-
jem je zaželel prijetno bivanje v
domu učencev v imenu delovnih
ljudi ptujske in lenarške občine.
obenem pa je orisal zgodovino
akcije Slovenske gorice in opra-
vljeno delo brigadirjev. Potem
ko je ob dvigu zastave akcijo sve-
čano odprl Stanko Šalamon,
vodja centra za MDA pri RK
ZSMS, pa so v kulturnem pro-
gramu nastopili še gojenci ptuj-
ske glasbene šole Karola Pahorja
in člani pionirske folklorne sku-
pine OŠ Franca Osojnika ter vo-
jaški ansambel ptujske garnizije.
V ponedeljek zjutraj so briga-
dirji že začeli kopati jarek za vo-
dovod na Majskem Vrhu, s čimer
nadaljujejo delo svojih predhod-
nikov. Pričakujejo, da bodo zara-
di težavnosti terena (lapor) bri-
gadirjem priskočili na pomoč tu-
di vojaki s kompresorji. Sicer pa
so domačini njihovega dela zelo
veseli, saj bo v njihove domove
še do jeseni pritekla težko priča-
kovana zdrava pitna voda.
Naj vam ob koncu predstavi-
mo še člane štaba letošnje akcije:
komandant je tudi letos Ivan
Rojs, njegovi pomočniki pa so
Martin Verbančič, Irena Hunjet,
Branko Munda in Marjan Zebec
— vsi so Ptujčani. O poteku ak-
cije bomo dnevno poročali po
radiu Ptuj, v besedi in sliki pa
vam bomo delo brigadirjev po-
skušali podrobneje predstaviti v
Tedniku.
M. Ozmec
Akcija se je pričela s svečanim dvigom zastave ob prisotnosti vseh briga-
dirjev ter številnih gostov iz ptujske in lenarške občine in RK ZSMS.
(Foto: M. Ozmec.)
UVODNIK
Praznik
nas obvezuje
četrti julij, dan borcev, vedno ponuja možnost za raz-
mišljanje in tudi spoznanja, veljavno za vse, obvezujoča za
družbo. Borci smo bili vselej tisti — in z nami delavski raz-
red — , ki smo se znali odrekati kadar je bilo treba, ki smo
znali in še znamo brez strahu pokazati na napake, ki so na-
stajale in se v nenehno razvijajoči se družbi še pojavljajo —
revolucija terja napredek, nove poti in nova spoznanja —
skupaj z mladimi, ki smo jih vselej razumeli; ti so postali
naša vest, pa jim vselej nismo prisluhnili, kot hi jim morda
morali. Ne le da smo bili borci neomajni vojaki revolucije,
bojevniki za mir in sožitje med narodi in narodnostmi, za
neuvršečnost in socialno enakopravnost, tudi danes smo v
prvih vrstah v bitki za stabilizacijo družbenoekonomskih in
političnih razmer. Tako smo vselej, v slehernem obdobju na-
šega hitrega in težkega razvoja sledili nauku svojega in na-
šega velikega vzornika TITA, ki je vedno dejal, da je skrb
za ljudi bistvo socializma.
Oh sedanjem težkem gospodarskem stanju, v katerem
smo, se borci čutimo soodgovorni za dogajanja v naši skup-
nosti,'čeprav neposredno ne odločamo o usodnih sklepih, s
svojim vplivom pa lahko zelo učinkovito delujemo na politi-
čno razpoloženje delovnih ljudi in občanov.
Pred nami so naloge, katerih izpolnjevanje kaže pot, po
kateri bomo prišli iz težav — te morajo veljati za vse, ne sa-
mo za nekatere — vendar enotno, strpno in politično pove-
zano z zaupanjem. Dogovorjenega se moramo vsi odločno
držati in dogovorjeno spoštovati. Proti tistim, kijih ne bodo
upoštevali, pa ostro nastopiti in do konca zaostriti osebno
odgovornost z vsemi posledicami.
Dostikrat nam očitajo, da smo borci preveč sentimental-
ni, preveč obrnjeni v preteklost, v tisto, kar je bilo narejeno
med vojno in neposredno po njej. Zavedati se moramo, da
si želimo predvsem eno: da bi naša socialistična samoupra-
vna skupnost rastla in se razvijala. Zanjo smo največ žrtvo-
vali. Če smo v težavah, in vemo, kako smo prišli vanje, ve-
mo pa tudi izhod iz njih, potem se prav vsi najodločneje bo-
jujmo za tiste dogovore, za katere vemo, da nas bodo izvle-
kli iz nastalih razmer. Naredimo torej revolucionarni korak
vsi, in to z namenom, da bomo z boljšim in več dela prispe-
vali k spreminjanju razmer, ki nas bodo pripeljale do žele-
nega napredka.
Naša prihodnost je samo v boljšem, smotrnejšem in učin-
kovitejšem gospodarjenju vseh in vsakogar, v največji možni
meri v izkoriščanju lastnega znanja, v spodbujanju sleher-
nega k boljšemu, učinkovitejšemu delu in s tem nagrajeva-
nju po delu. Tistim pa, ki žive na tuj račun, ki hočejo plače,
ne da bi zanje tudi kaj delali, pa tudi onim, ki nam delajo
škodo, je treba to enkrat za vselej onemogočiti. Naj velja
načelo: če obdavčujemo delo, potem je treba nedelo še mno-
go bolj obdavčiti. Treba je aktivirati vse, da se zavejo in rav-
najo po osnovnem načelu, ki ga je izgovorila naša revoluci-
ja, ko je mobilizirala množice za boj: da bo ustvarila po
zmagoviti vojni takšno družbeno ureditev, kjer bo vsakdo —
in to res vsakdo — živel od dela svojih rok. ne na tuj račun,
in da bo vsakomur zagotovljena nagrada po njegovem delu
in njegovih sposobnostih. Od teh načel so žal tudi nekateri
naši borci odstopili, predvsem tisti, ki so bili dolga leta na
vodilnih položajih in so se vse preveč ukvarjali z manj po-
membnimi stvarmi, z medsebojnimi prerekanji, namesto da
bi usmerjali tok v ustvarjalno delo; v tujini so nas čezmerno
zadolžili in ta denar porabili za neproduktivne namene. To
so po našem mnenju vzroki družbene in moralne krize.
Nekateri se še danes, ko smo v globoki gospodarski in
družbeni krizi, ukvarjajo z manj pomembnimi stvarmi, na-
mesto s tistimi, ki so bistvene za ustvarjalnost, delavnost in
življenje. Še vedno ne prisluhnejo našim delovnim ljudem,
ki terjajo take spremembe.da bodo lahko dostojno živeli od
svojega dela, da ne bodo proizvajalci hkrati socialni pro-
blem.
Prav in pošteno bi bilo, da se nikoli ne bi imeli tako radi,
da bi si zamolčali napake. Vsi znamo razlikovati resnico od
neresnice, napredno od nazadnjaškega, pošteno od nepošte-
nega, pridnost od lenobe in prijatelja od sovražnika. Ker to
vemo, se ravnajmo tako v vsem svojem delovanju. O vsem
tem razmišljamo ob prazniku borcu 4. juliju. Borci smo šli
masovno v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, za
nov in pravični družbeni red in dostojno življenje. In takšno
danes želimo vsem.
Milan Lacko
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
30. junij 1988 - TEDNIK
KOMUNISTI ORMOŠKE OBČINE O SEDANJEM
GOSPODARSKEM TRENUTKU
Lastni razvojni
programi
PROIZVODNJA PADA • DRLŽBKNE I)K.IAVNOSTI V DRŽA-
VAH • PROBLFM NOMH DFl.OVMH MKST • UlDJK SO
MANJ ZAGNANI IN MANJ ZALPAJO
Člani komiteja občinske konference Zveze komunistov Ormož so
z razširjenim političnim aktivom in vodilnimi delavci nekaterih večjih
delovnih organizacij na nedavnem sestanku kritično ocenili trenutni
gospodarski položaj v ormoški občini. Proizvodnja pada, brezposel-
nost raste, ob zadnjih ukrepih zvezne vlade so bile vse aktivnosti v de-
lovnih okoljih usmerjene v preračunavanje osebnih dohodkov, čeprav
bi morali v luči ukrepov oceniti celotno problematiko. Res pa je tudi,
da na področju osebnih dohodkov zadnji ukrepi niso ravno vzpodbu-
jevalni.
F^red gospodarstveniki ormoške občine je zdaj oživljanje proiz-
vodnje, povečanje izvoza, predvsem iskanje lastnih razvojnih progra-
mov, prestrukturiranje tako na proizvodnem kot kadrovskem področ-
jui Hitreje in učinkoviteje bo potrebno pristopiti k reševanju najbolj
perečih vprašanj, kot so področje kmetijstva, zlasti komasacije, vodo-
oskrba, organizacija zasebnega kmetijstva, ukinjanje temeljnih orga-
nizacij združenega dela, problemi osebnih dohodkov in z njimi vezan
tako imenovani socialni program, delo delegacij in informiranje. Po-
seben problem so družbene dejavnosti, ki si sicer imajo pripravljene
zmanjšane programe dejavnosti, vendar ima tudi omejevanje svoje
meje. Vedeti moramo, da družbene dejavnosti že od leta 1980 naprej
omejujemo in bi zato morali k temu pristopiti razumno in življenjsko.
Na razširjeni seji komiteja so spregovorili tudi o nalogah po
obeh partijskih kongresih. Delo v družbenopolitičnih organizacijah ni
enostavno, so ugotovili. Med ljudmi ni več posebne zagnanosti, pa žal
mnogokje tudi zaupanja ne več. Saj ne, da ljudje ne bi bili več pripra-
vljeni sodelovati, vendar je to sodelovanje pogojeno z določenim ča-
sovnim obdobjem in konkretnimi rezultati.
O istih problemih so govorili tudi na četrtkovem posvetu sekre-
tarji osnovnih organizacij, beseda pa je bila tudi o politično-varnostni
oceni v občini Ormož.	NaV
S PESMUO BOMO POČASTILI DAN ^
SAMOUPRAVUALCEV IN DAN BORCEV
Revija revolucionarnih pesmi bratskih
občin Hrvaške in Slovenije
Tradicionalna revija revolucionarnih pesmi bratskih občin Hrva-
ške in Slovenije bo letos v Ptuju. Z njo bomo počastili dan samoupra-
vljalcev in dan borcev. Na slovesnosti bo nastopilo pet zborov: Meša-
ni pevski zbor Ilirci iz Krapine, Mešani pevski zbor iz Ivanca, Mešani
pevski zbor Podravka iz Koprivnice, Mešani pevski zbor iz Crešnjev-
ca iz občine Slovenska Bistrica in Moški komorni pevski zbor iz Ptu-
ja. Vsak zbor bo zapel tri pesmi.
Prireditev bo v petek, I. julija, v Srednješolskem centru, pripra-
vlja pa jo komisija za kulturo občinskega sindikalnega sveta Ptuj.
NaV
ZDRAVSTVENI CENTER DR. JOŽETA POTRČA PTUJ
Priprave za gradnjo
Prejšnji četrtek so v ptujski bolnišnici razgrnili načrte prostor-
skoureditvenih pogojev za Zdravstveni center Ptuj. S tem so pričeli ja-
vno razpravo o teh dokumentih. Končali jo bodo v tridesetih dneh —
23. julija. V zdravstvenem centru si prizadevajo, da bi čimprej uredili
razmere za prostorsko ureditev. Te so osnova za izdajo lokacijskega
dovoljenja. Če ne bo bistvenih vsebinskih pripomb, jih bodo sprejeli
že v avgustu. Prostorskoureditveni pogoji so izdelani na osnovi pro-
grama priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki jih bo v skladu s
srednjeročnim družbenim planom občine sprejela'skupščine občine.
V njih so upoštevane sprejete planske usmeritve in vsa veljavna zako-
nodaja s področja urejanja in varovanja prostora. Prostorskoureditve-
ni pogoji za Zdravstveni center obravnavajo območje severno od sta-
rega mestnega jedra ob Potrčevi. Ti zadevajo tudi dom upokojencev,
župnijski urad svetega Ožbolta, vzgojno-varstveno organizacijo, dom
upokojencev ter delno stanovanjske objekte ob Potrčevi ulici in na Zi-
herlovi ploščadi.
Prve razprave so se udeležili predstavniki vseh prizadetih, razen
krajevnih skupnosti Jožeta Potrča in Borisa Ziherla ter Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne dediščine Maribor. V Zdravstvenem centru
so prepričani, da bodo pripombe prišle v roku, saj bo vsako zavlače-
vanje upočasnilo priprave na gradnjo zdravstvenih objektov. Gre za
nrnor;im Wi sp hf> finunrirtil iz referendumskega denaria.	Mfi
Dopolnjena ocena o škodi
po spomladanski pozebi
v prejšnjem tednu je ormoški izvršni svet obravnaval dopolnjeno
poročilo o spomladanski pozebi. Ta je v kmetijstvu, gozdarstvu, vino-
gradništvu in sadjarstvu povzročila pravo katastrofo. Občina Ormož
je med podravskimi utrpela največjo škodo, saj znaša kar 21,27 od-
stotka družbenega proizvoda iz leta 1987. V izvršilnem odboru Med-
občinske gospodarske zbornice za Podravje so obljubili, da bodo pri-
zadetim pomagali s solidarnostnimi sredstvi.
Glede na obsežnost škode, ki znaša skoraj osem milijard dinar-
jev, potrebuje občina širšo družbeno pomoč. Zato bo občinski izvršni
svet s to zahtevo in s podrobnim poročilom o škodi seznanil odbor
podpisnikov družbenega dogovora o načinu porabe in upravljanja s
sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Slo-
veniji. Izvršni svet se je seznanil tudi z nekaterimi vzroki kasnitve
ugotavljanja škode. Tako naj bi bil eden izmed zvrokov tudi ta, da so
krajevne skupnosti in občani zamujali s podatki. V bodoče do tega
naj ne bi prihajalo, saj je v občini za te namene ustanovljen poseben
organ, ki mora delati ne glede na to, ali se krajevne skupnosti in obča-
ni odzivajo.
Izvršni svet je tudi sklenil, da bo stroške dela komisije za oceni-
tev škode skušal poravnati iz rezervnih sredstev proračuna občine. Na
zasedanju 22. junija pa je obravnaval tudi vrsto odlokov, o katerih bo
beseda na julijskem zasedanju zborov občinske skupščine. V posebni
točki se je seznanil še s strokovnimi osnovami za reorganizacijo tozd
Optyl v sestavi DO Tovarna Jože Kerenčič.	MG
MLADI RAZISKOVALCI NA EKOLOŠKEM TABORU DRAVA '88
»Izkušnje in znanje, ki jih ne pozabiš«
Tabor, ki so ga letos pripravili
ptujski naravovarstveniki s fi-
nančno pomočjo raziskovalne
skupnosti Ptuj in republiške kon-
ference ZSMS ter delno tudi ob-
činske konference se počasi izte-
ka. Na njem sodeluje 24 učen-
cev, študentov in mentorjev.
Vsak, ki je tabor obiskal, je lah-
ko opazil, da so mladi za delo —
še posebej raziskovalno pre-
cej zagreti in da so taki razisko-
valni tabori pravzaprav prilož-
nost, da se nauče, česar v šoli ne
obravnavajo: da se nauče prakti-
čno delo na terenu in v laborato-
riju. Vsi, ki so delali v skupinah
za raziskovanje ptičev ob Dravi,
malih sesalcev, ki so popisali in
izdelali kataster divjih odlagališč
smeti v Kidričevem, Leskovcu in
Vidmu, tisti, ki so anketirali kra-
jane Turnišč, Pobrežja in Štur-
movcev, in oni, ki so ugotovili,
kakšna je kakovost vodotokov v
trikotniku Drava — TGA —
Dravinja, so delali s polno paro
in mentorji so večinoma presene-
čeni nad njihovo zagnanostjo,
ukaželjnostjo in pripravljenostjo
ure in ure prebiti na terenu, v la-
boratorijih, na predavanjih.
Vsi, tako osnovnošolci kot
srednješolci, so se naučili »brati
naravo«, ugotavljati vire onesna-
ževanja in bodo po taboru prav
gotovo veliko bolj skrbni var-
stveniki narave, hkrati pa tudi
oboroženi z znanjem in metoda-
mi dokazovanja.
Vsakdanjik na taboru je vsem
udeležencem hitro zlezel pod ko-
žo. I^tičarji in skupina, ki prou-
čuje male sesalce, vstajajo zelo
zgodaj zjutraj »smetiščarji«, kot
v šali pravijo popisovalcem odla-
gališč, so dodobra prečesali vse
tri omenjene krajevne skupnosti
in se načudili, koliko smetišč je v
gozdovih, ob potokih — kjerkoli.
Popisali so velikost, oddaljenosti
od naselij, vodotokov, podlago
smetišč in tudi najznačilnejše od-
padke, ki se pojavljajo na njih.
Za kratek čas pa so tu in tam tu-
di nabrali še gobe in pripomogli
k prehrani na taboru.
Anketarji so si izbrali vsako
četrto gospodinjstvo, vprašalnik.
ki so ga sestavili, pa obravnava
odnos krajanov do onesnaženja
voda, podtalnice, zraka . .., vpliv
melioracij Šturmovca na okolje,
načine odlaganja smeti in od-
padkov v teh naseljih in vpliv
krajanov na zmanjševanje ones-
naževanja v njihovem okolju.
Skupina, ki proučuje vode, je
vzela vzorce obeh Studenčnic;
kemične analize vode opravlja v
Srednješolskem centru, biološke
pa v laboratoriju Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo.
Vodja tabora Matjaž GerI je z de-
lom vseh na taboru zelo zadovo-
ljen. Uspelo mu je ustvariti
sproščeno druženje vseh udele-
žencev in pravilno razmerje med
delom in zabavo. Poleg dela po
skupinah je poskrbel tudi za pre-
davanja znanih strokovnjakov o
varstvu voda, o ptičih in ribah
ter skupaj s člani ekološke skupi-
ne Ptuj še današnjo predstavitev
rezultatov raziskave onesnaženo-
sti v ptujski občini, ki jo je po
naročilu ptujske raziskovalne
skupnosti izdelal Geografski in-
štitut iz Ljubljane. Skratka: ude-
leženci dobivajo celovito sliko o
področju med Dravo in Dravi-
njo, predvsem o značilnostih ter
o odnosu ljudi do okolja.
Raziskovalni tabor Drava je
prvi tovrstni ekološki tabor v
ptujski občini in tisti, ki so ga
pripravili in ki sodelujejo na
njem, so prepričani, da ga je po-
trebno pripraviti tudi v bodoče,
saj bo mogoče primerjati rezulta-
te raziskav, hkrati pa tudi zviše-
vati nivo raziskovalnega dela na
taboru.
d. I.
Za raziskavo kakovosti voda je bilo potrebno pripraviti ustrezne stekle-
nice za jemanje vzorcev — tudi tega se je potrebno naučiti.
(Posnetek: OM.)
Sprejeti sklepi o podelitvi priznanj
Delegati skupščinskih zborov
so v ponedeljek in torek razprav
Ijali tudi o sklepu o podelitvi pri-
znanj občine Ptuj v letu 1988.
Tako so se med drugim strinjali,
da ob letošnjem občinskem praz-
niku imenujemo za ČASTNEGA
OBČANA občine Ptuj našega ro-
jaka pisatelja Ivana Potrča ob
njegovem visokem življenjskem
jubileju, 75-letnici, in 55-letnici
uspešnega literarnega ustvarja-
nja. Rojaki smo mu za njegovo
literarno predstavitev naše po-
krajine in naših ljudi zelo hvale-
žni. Pa tudi za to, da se je kot pi-
satelj in revolucionar z vsem sr-
cem posvetil opisovanju hotenja
kočarjev, proletarcev, pa tudi
kmetov v novi, pravičnejši druž-
bi.
ZLATO PLAKETO občine
Ptuj bomo letos podelili projek-
tni skupini najodgovornejših de-
lavcev pri modernizaciji proiz-
vodnje primarnega aluminija
TGA Boris Kidrič Kidričevo v
sestavi: Ivan Gerjovič, Danilo
Toplek, Ivan Kodrič, Janko Be-
drač in Zlatko Špoljar in, sicer za
uspešno realizacijo projekta
MPPAI.
PLAKETO OBČINE bodo letos
prejeli:
Delovne organizacije PLE-
SKAR Ptuj za dosežene uspehe
pri razvoju dtiovne organizacije
in samoupravnih odnosov, kraje-
vna skupnost JOŽETA POTR-
ČA za uspehe pri razvoju kraje-
vne samouprave, JANI GONC
za uspehe pri proizvodnji in pla-
smaju ptujskih vin ter za prispe-
vek k izboljšanju turistične po-
nudbe v občini Ptuj, MIRKO
VINDIŠ za športne rezultate in
ANTON LORBER za izjemne
rezultate v usmerjeni kmetijski
proizvodnji.
Družbeno priznanje v obliki li-
stine pa bo letos prejelo KUL-
TURNO-PROSVETNO DRU-
ŠTVO SAVA iz Frankfurta ob
10-letnici uspešnega sodelovanja
z občino Ptuj.	mš
Ivan Potrč na obisku v šoli Dornava. (Posnetek: jš.)
Livada iz ptujska
mlekarne
čez nekaj dni — v začetku ju-
lija — bo prišel na tržišče nov iz-
delek temeljne organizacije Mle-
karna Ptuj. Gre za poltrdi sir, ki
ga bodo potrošniki našli na tr-
govskih policah pod imenom LI-
VADA.
Proizvodnja sira je stekla v za-
četku junija, to je leto dni prej,
kot so prvotno načrtovali. V
Kmetijskem kombinatu Ptuj so
se namreč odločili pohiteti z dru-
go fazo modernizacije mlekarne
in so torej investicijo nadaljevali
takoj po opravljeni prvi fazi, ko
so zgradili sodoben objekt in
uredili sanitarno-higienske raz-
mere.
V drugi fazi so uredili vse po-
trebno za proizvodnjo poltrdega
sira, poleg tega pa so prenesli
proizvodnjo skute iz starih proiz-
vodnih prostorov v nove.
Predračunska vrednost moder-
nizacije mlekarne znaša 1,7 mili-
jarde dinarjev. Zaradi hitre grad-
nje pričakujejo, da bo dejanska
vrednost investicije enaka pred-
računski, morda bo celo nekaj
manjša.
Potrebna sredstva za omenje-
no investicijo so zagotovili iz več
virov: 22,5 odstotka lastnih sred-
stev tozda, 26,5 odstotka je zdru-
ženih sredstev Kmetijskega kom-
binata, zavarovalnica je zagoto-
vila kredit v višini 32,3 odstotka,
sklad za intervencije občine Ptuj
je prispeval 6,9 odstotka sred-
stev, s krediti pa sta sodelovala
še KB Maribor (6,6 odstotka) in
SOZD Emona (5,2 odstotka).
Kot je dejal direktor tozd Mle-
karna Janko Vindiš, pomeni ta
investicija zagotovilo socialne
varnosti delavcev pa tudi kmeto-
valcev na območju, kjer ptujska
mlekarna odkupuje mleko. Leto-
šnja proizvodnja bo približno
216 ton sira Livada, v prihodnjih
letih pa se bo postopoma pove-
čevala, seveda pa je to odvisno
predvsem od tržišča. Žal prav v
tem času mlekarji ugotavljajo, da
zaradi zmanjšanja kupne moči
povpraševanje po mlečnih izdel-
kih pada, pri nekaterih izdelkih
je manjše za celih 40 odstotkov.
Delno je to zmanjšanje prodaje
domačih izdelkov pripisati tudi
nekontroliranemu uvozu sira,
masla in mleka v prahu. Kakor-
koli že, mlekarji že čutijo delova-
nje trga in prej ali slej se bo to
odrazilo tudi v kmetijstvu.
Del investicije v ptujski mle-
karni so namenili tudi marketin-
gu, kar je v zaostrenih tržnih raz-
merah nujnost. Vsi njihovi izdel-
ki se odslej odlikujejo s svojim
designom.
Pred dnevi pa so v mlekarni
uspeli dokončati tudi obnovo
stroja za pakiranje masla. Tako
sedaj tudi ta del proizvodnje teče
nemoteno in maslo je že v proda-
ji. Namesto prejšnjega omota pa
morate sedaj poiskati ptujsko
maslo v lepem rjavorumenem
ovoju s podobo prijazne kravice,
ki je sicer osnovna značilnost no-
ve obliš.e.	JB
Od začetka junija teče nova proizvodnja poltrdega sira Livada.
(Foto: Langerholc.)
Pogovor s predsednikom
Med nedavnim obiskom v Ptu-
ju, ob prihodu muzejskih vlakov,
se je predsednik republiške
skupščine Miran Potrč udeležil
tudi pogovora s predsednikom
SO Ptuj Gorazdom Žmavcem in
odgovornimi družbenopolitični-
mi delavci. Predsednika so se-
znanili z dosežki in bodočimi na-
logami v tej družbenopolitični
skupnosti, Potrč pa gostitelje z
aktualnimi razmerami v družbi,
povezano z aktivnostmi republi-
ške skupščine. Pohvalil je priza-
devanja v ptujski občini, katere
gospodarstvo je v petih mesecih
tega leta doseglo boljše rezultate,
kot je republiško povprečje, če-
prav brez težav tudi ne gre. 1. k.
(Koto: IM. Ozmec.)
tednik - 30. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Stanko Meglic
Slava Šare	Foto: M. Ozmec
Novo vodstvo predsedstva OK ZKS Ptuj
Na nedavni seji komiteja občinske konfe-
rence Zveze komunistov Slovenije Ptuj sta bi-
la izvoljena za sekretarja predsedstva Stanko
Meglič in za izvršno sekretarko Slava Šare.
Kaj menita o novih nalogah, ki jih prevzema-
ta v izredno težkih časih, v trenutku, ko je
Zveza komunistov izgubila ugled, ko smo za-
nemarili osnovne moralne vrednote? Kako si
zamišljata svoje delo?
STANKO MEGLIC: V Zvezi komunistov
je treba poiskati nove metode dela, povezavo
med občinskim komitejem, osnovnimi orga-
nizacijami, posameznimi člani. Te metode pa
morajo biti takšne, da bodo narekovale večjo
aktivnost slehernega člana, da bo pričel raz-
mišljati in ukrepati ob ključnih problemih
svojega okolja — v delovni organizaciji ali
krajevni skupnosti. To pa zahteva tudi akti-
vno delo komunistov v Socialistični zvezi in
sindikatu. Doslej smo, žal, o tem le govorili.
To je tudi eden od elementov prenove Zveze
komunistov, da le-ta ne bo več državna parti-
ja, ampak bo imela enake interese kot delav-
ski razred, predvsem v mislu uveljavljanja
svoje idejne vloge. To pa pomeni, da morajo
Zveza komunistov in njeni člani postati od-
govornejši do lastnega dela, ne pa dovzetni le
za splošno kritiziranje razmer, ne da bi pri
tem kritično ocenili tudi in predvsem svoje
delo. Res, razmere danes niso lahke, spreme-
nimo pa jih lahko le mi sami. Zato se mora
vsak zavedati te svoje vloge in ne iskati izgo-
vorov pri drugih. Preveč se v tem trenutku
ukvarjamo z nekaterimi vprašanji, ki sedaj
niso bistvena. Vse svoje aktivnosti moramo
usmeriti v izvajanje gospodarske reforme,
ukrepov in si prizadevati, da bomo pri izvaja-
nju nalog enotni.
SLAVA ŠARC: Prenova Zveze komuni-
stov je pogojena z nenehnim izobraževanjem
vsakega posameznega člana. Če člani nismo
sposobni slediti aktualnim družboslovnim to-
kovom, če nismo dorasli zahtevam sodobne-
ga časa, potem ne moremo pričakovati, da bi
lahko delovali med ljudmi, da bi lahko pri-
dobili zaupanje ljudi. Lastna aktivnost mora
biti usmerjena v sprotno informiranje, pa tu-
di pridobivanje možnosti, da smo informira-
ni. Veliko je področij, kjer so informacije še
zaprte, običajno prav tam, kjer se oblikujejo
odločitve, kar vzbuja upravičen očitek ljudi,
da niso imeli možnosti vpliva. Nove metode
dela naj bi izhajale iz interesne, projektne
povezanosti. Menim, da se nam prav tu po-
nujajo velike možnosti. Gre za to, da prite-
gnemo tudi tiste, ki niso člani, so pa strokov-
njaki, kar zagotavlja pretehtano in utemelje-
no oblikovanje odločitev. Spoštovati je treba
individualnost slehernega člana, kar pomeni
pravico do lastnega mnenja brez posledic, za-
kaj resnici na ljubo je treba priznati, daje da-
nes mnogokje drugače. Vzpostaviti je treba
takšno sodelovanje, ki bo zagotovilo nene-
hen pretok informacij od osnovne organiza-
cije do občinskega in centralnega komiteja
ter obratno. Najpomembnejše pri nadaljnjem
delu pa je delo z mladimi. Zveza komunistov
mora sestopiti med mlade, zakaj prenove
brez njih ne more biti. Zazreti se moramo va-
se in se vprašati, zakaj nam mladina ne verja-
me več, kaj so danes še vrednote. Vedeti tudi
moramo, kaj je danes nespremenljivo in kaj
je mogoče spreminjati. Kako iz ekonomskih
težav, kako preživeti, je gotovo osnovno
vprašanje sedanjega časa in prav v takšnem
času moramo vedeti delovati z ljudmi in za
ljudi, če ne bomo čez čas spet ugotavljali, da
nam prenova ni uspela. Prisluhniti je treba
slehernemu, odločilno vlogo pri tem pa ima
lasten vzgled in pošten odnos do soljudi, do
dela in spoštovanje vrednot, zaradi katerih
smo ljudje ljudje.
NaV
Govori se...
... da se novinarji Tednika v
zadnjem času spravljajo nad tiste
delovne organizacije, ki so si omi-
slile razne fine avtomobile, iz sa-
me nevoščljivosti, kajti sami se vo-
zijo v službenih katrcah. In ne bo-
do odnehali, dokler jih kdo ne
»podkupi« s kakšnim boljšim vozi-
lom. Samo potem se bodo verjetno
spravili na luksuzno opremljene
pisarne. Saj veste, da bi se .selili,
če bi imeli na čem sedeti.
... da je tudi v Ptuju prišlo do
izgreda sumljive narave. Nek novi-
nar je bil ostro verbalno napaden
od vojaka. In to od vojaka v nem-
ški uniformi. Da bo resnica celo-
stna: to .se je zgodilo med snema-
njem filma.
... da je snemanje filma v Ptu-
ju skoraj zahtevalo žrtev. Nek
Ptujčan se je namreč nič hudega
sluteč sprehajal po Prešernovi, in
ker ga je ob pogledu na množico
lokalčkov zažejalo, je v enega za-
vil. Na pragu pa — presenečenje:
poln prostor vojakov v nemških
uniformah. In to takih, ki jih je
pred dobrimi štirimi desetletji po-
dil pred seboj.
. . . da bo potrebno vrsto kruha,
ki ga neuradno imenujemo delav-
ski kruh, preimenovati. Recimo v
svinjski kruh. Gre za vrsto kruha,
ki mu peki pravijo osnovna vrsta
kruha in ga v trgovinah prodajajo
po smešni ceni 250 dinarjev. In
okoli tega kruha so v nekaterih
prodajalnah pogosti prepiri, saj ga
potrošniki s skromnimi dohodki
zahtevajo, trgovke pa ga ne dajo.
Ljudje pa že nekaj časa namiguje-
jo, da ta kruh potem papcajo puj-
čeki (verjetno ne potrebujete pojas-
nila. čigavi). Da bo v prihodnje
manj govoric, predlagamo, da te-
ga delavskega kruha peki več ne
pošiljajo v prodajalne ali da mu
histveno zvišajo ceno; lahko pa hi
tistim, ki so upravičeni kupovati
tako poceni kruh. razdelili bone.
f^ot nekoč za živež in pozneje za
f^encin . . .!
Dan Pemtninarjev — tokrat
sedemnajstič
Tradicionalni dan perutninar-
jev je uspel tudi letos. Že sedem-
najstič so se zbrali člani velike
družine, ki šteje danes okoli 1800
delavcev in 320 kooperantov.
Vsako leto se srečajo, da izme-
njajo izkušnje, se pogovorijo o
svojih delovnih uspehih in teža-
vah in da se navsezadnje tudi po-
veselijo.
Milivoj Cimerman, predsed-
nik konference osnovnih organi-
zacij sindikata, je v slavnostnem
govoru nanizal uspehe v doseda-
nji razvojni poti Perutnine, ki se
je v sedanjega gospodarskega gi-
ganta, ki proizvede kar petino ju-
goslovanskega brojlerskega me-
sa, razvil iz trgovske firme, ki se
je ukvarjala z odkupom perutni-
ne in jajc.
Perutnina Ptuj je s proizvodni-
mi rezultati in tehnološko disci-
plino korak, dva pred drugimi
jugoslovanskimi perutninarji.
Njihova letna proizvodnja mesa
je lani znašala 37 tisoč ton. Letos
pa so v prvem četrtletju dosegli
proizvodnji 10 tisoč ton mesa;
ob starosti 41,7 dni so dosegli
njihovi brojlerji povprečno težo
1,82 kilograma, za kilogram žive
teže pa so porabili le še 1,95 kilo-
grama krme.
Perutnina že desetletja investi-
ra v svoj razvoj. Največja investi-
cija pa teče prav v tem času. Gre
za gradnjo moderne klavnice, ki
je tretja faza modernizacije nji-
hove mesne industrije. S tem bo-
do ohranili ali še povečali pred-
nost pred konkurenco; že leta
1990 bodo nastopili na domačem
in tujem trgu z novo kvaliteto.
Tudi letos so podelili diplome
za najboljše delovne dosežke v
minulem letu, poleg tega pa pri-
znanja 15 kooperantom za 20-let-
no kooperacijsko sodelovanje.
Pa še misel Alojza Gojčiča, pred-
sednika KPO Perutnine: »Pri
nas dobi priznanje tisti, ki si ga
resnično zasluži. Veseli smo do-
brih delovnih rezultatov. Le z
dobrim delom se lahko rešimo iz
sedanjih težav, nikakor pa ne z
izkazovanjem nezadovoljstva na
cesti ali ulici!«	JB
Diplome za najboljše delovne
dosežke v minulem letu: Lovro
Čeh — tozd Tovarna krmil. Li-
zika Čeh — tozd Perutninske
farme, Kristina Kociper. Ivan
Cvilak. Stanko Ivančič — tozd
Mesna industrija. Branko Ka-
drič — tozd Transservis, Ignat
Voglar ~ tozd Commerce, Jo-
že Klemenčič — tozd Ptujska
tiskarna. Jože Hedl — TOK
Kooperacija.
Umrl je režiser Marjan Kovač
Režiserja Marjana Kovača ni več.
V Ptuj je prišel iz Nove Gorite in se
zaposlil pri Zvezi kulturnih organiza-
cij občine Ptuj. Tu je bil le kratek čas
od leta 1974 do 1977, pa vendar do-
volj dolgo, da je mnoge mlade navdu-
šil za gledališče, da jim je odpri ta
skrivnosti svet odrskih deska, to neo-
predeljivo človekovo ljubezen, ki za-
ljubljencu včasih kar dihati ne da. Iz-
redno načitan in razgledan je obrnil v
tistih časih novi list gledališkega dela
v Ptuju v takratni gimnaziji in Mla-
dinskem klubu. Ni jih malo, ki so se z
gledališčem srečali pod njegovim
vodstvom in se kasneje tudi poklicno
zapisali Talijinemu hramu. Imel je iz-
reden posluh za mlade in tudi sam
igralec jim je znal približati in odkriti
vse skrivnosti igralske abecede. Imel
je široko srce, so menili mladi, čeprav
je imel prav s srcem nenehne težave.
V Ptuju je režiral Vilinčka z lune, iz-
redno odmevni pa sta bili enodejanki,
ki ju je pripravil v Klubu mladih —
Zasilni izhod in Križišče, saj so ju
igrali tudi v Ljubljanskem gledališču
Pekarna.
Marjana Kovača so poznali tudi
igralci vaških odrov, ki se jim je nese-
bično razdajal v želji odkriti sleherne-
mu, ki čuti nagnjenje do gledališča,
njegovo bistvo in neizmerne možnosti
človekovega čutenja in ustvarjalnosti.
Marjan Kovač je odšel, odšel je še
eden ne dovolj in vedno razumljen
gledališki ustvarjalec, ki pa je mno-
gim mladim odkril gledališče in jih
posvetil v njegove skrivnosti.
NaV
Znova Klub samoupravljalcev
Pred 38 leti je bil sprejet zakon o upravljanju
podjetij, ki je delavskemu razredu v povojni Jugo-
slaviji pomenil prelomnico, saj je odprl možnosti
samoupravljanje oziroma za uresničitev revolu-
cionarnega gesla Tovarne delavcem — zemljo
"ometom. 27. junija smo torej proslavili dan samo-
upravljalcev, žal pa ugotavljamo, da je danes to že
skoraj splahnelo ali pa da ga je še zelo malo.
\ počastitev dneva samoupravljalcev smo v
ptujski občini sicer imeli več prireditev. Minuli če-
trtek in petek je potekal seminar za predsednike
delavskih svetov, ki se gaje udeležilo le 41 slušate-
ljev; v ponedeljek popoldne pa so se sestali člani
Kluba samoupravljalcev občine Ptuj in sklenili, da
po nekajletnem mrtvilu ponovno oživijo aktivnosti
tega kluba. Tako so izvolili novo vodstvo, sprejeli
program dela in poslovnik ter se dogovorili pred-
vsem za izobraževanje svojih članov prek Delav-
ske univerze Ptuj.
- OM
V SODELOVANJU Z JLA
Usposabljanje rezervnih
vojaških starešin
Na vojaškem vadišču v Radvanju pri Mariboru seje v soboto, 25.
junija, zbralo čez tisoč rezervnih vojaških starešin in članov občinskih
svetov za SLO in DS z območij Podravja, Pomurja, Koroške in Zasav-
ja. Dopoldne je bil taktično-tehnični zbor. Da bi vsak udeleženec imel
možnost kar največ videti in slišati strokovno razlago, so bili udele-
ženci razdeljeni v dve glavni skupini, znotraj teh pa še v pet podsku-
pin.
Vse udeležence je pozdravil generalmajor Vukašin Vilotič in po-
vedal namen zbora: rezervne vojaške starešine seznaniti z najnovejšo
tehniko in orožjem ter s praktičnim delovanjem posameznih vrst
orožja. Zatem smo si po vrsti ogledali inženirska sredstva, opremo in
orodje, delovanje težkega lansirnega mostu, nosilca mostu, delo in
opremo za razstrupljanje ljudi in orožja, biološko in kemično obram-
bo, zdravstveno in zobozdravstveno postajo, bolnišnico, mehanične
delavnice na kolesih, kuhinjo, topništvo, naprave za zveze, delovanje
protizračne obrambe in sposobnosti helikopterja. Na strelišču pa smo
si lahko ogledali delovanje nekaterih od naštetih vrst orožja v praksi.
Zlasti zanimiv je bil protioklepni boj, ko je moč s preprostimi sredstvi
uspešno ovirati tudi sodobno opremljene tanke.
Po kosilu, ki so ga imeli vsi udeleženci v vojašnici, so se z avto-
busi odpeljali v Rošnjo, kjer je bil popoldne resnični prikaz vaje na-
silnega prehoda motoriziranega bataljona čez reko Dravo, seveda ob
sodelovanju teritorialne obrambe in drugih enot.
Tudi to vajo je vodil generalmajor Vilotič. Zbrane na nasipu ob
stari strugi Drave v Rošnji je seznanil z vsebino in zamislijo vaje ter z
dejavniki, ki pri tem sodelujejo.
Začela se je 10-minutna topniška podpora, seveda bolj namišlje-
no, saj je tudi z manevrsko municijo treba štediti. Zatem so se začele
aktivnosti, da bi motorizirani bataljon iz napada s silo prešel reko
Dravo. Izbran je bil tak del struge, kjer je bilo moč pokazati vse pre-
hode.
Ker je bilo nasprotno obrežje »minirano«, je najprej skupina iz-
vežbanih minercev prebredla Dravo in ped za pedjo preiskala del te-
rena ter tako motoriziranim enotam odprla pot skozi minsko polje.
Sledile so posamezne čete, ki so v jurišnih čolnih, čolnih na vesla in z
vrsto drugih pomožnih sredstev (avtomobilske zračnice, prazni ben-
cinski sodi, povezani z deskami v splave, ipd.) prešli na levi breg Dra-
ve in ga očistili »nasprotnika«. Na posameznih mestih pa so vojaki
prebredli Dravo, sicer do pasu v vodi, vendar s suhim orožjem. Pri
prehodu vodnih ovir namreč velja pravilo, da ni moč vedno priti čez
reko suh, toda vedno je treba priti s suhim orožjem. Hkrati s prehaja-
njem vojakov čez reko so inženirske enote pripeljale potrebno opre-
mo in v rekordnem času, 35 minut, zgradile (sestavile) pontonski
most, dolg 77 metrov. Čezenj so takoj zapeljale motorizirane kolone.
Na desni strani prehoda je čez Dravo zapeljal tank, seveda do cevi v
vodi, in vlekel za seboj težko havbico. Drugi tank pa so v slabi uri
usposobili za podvodno vožnjo, ta je možna do 5 metrov, vendar je
treba vse odprtine prej vodotesno zapreti in postaviti zračnik.
Posebej je bilo poskrbljeno za varnost vojakov. Na kraju preho-
da je krožil motorni čoln s potapljačem in zdravnikom, vendar jim ni
bilo treba pomagati niti v enem primeru. Vojaki, ki so prišli služit ka-
drovski rok šele marca letos, so pokazali izredno izurjenost, znanje in
sposobnost.
Tudi rezervni vojaški starešine so se iz te vaje veliko naučili, saj
so napredovanje motoriziranega bataljona in prehod čez reko krepko
»podpirale« tudi teritorialne enote, pomoč pa je nudilo tlidi prebival-
stvo.
FF
VOUINO-PROGRAMSKA KONFERENCA OK ZSMS PTUJ »
Ponoven sklic 8. julija
Predsednik občinske konference Rudi Bogdan je po neuspeli
konferenci občinske konference ptujske mladine prevzel iniciativo in
se, kot mu to nalagajo pravila občinske konference, odločil, da bo
konferenco sklical 8. julija. Na nesklepčni konferenci je bilo 44 dele-
gatov od 107, kolikor bi jih moralo biti vseh skupaj. Za sklepčnost je
potrebnih 17 delegatov iz KS, 15 delegatov iz delovnih organizacij,
eden iz družbenih organizacij in društev, pet iz predsedstva občinske
konference, trije iz SS^C .». skratka nekaj napora je potrebno še vloži-
ti, da bo prišlo do nekaj več delegatov, saj je konferenca s 54 delegati
sklepčna.
Predsedstvo se po konferenci ni moglo sestati zaradi nesklepčno-
sti, sklepčno pa tudi ni bilo na konferenci. Zato je pravzaprav najpa-
metnejša poteza, ki jo je naredil predsednik — skliče jo lahko sam in
pripomore, da se sedanje stanje čimprej popravi. Pravzaprv bi kon-
fernca morala biti do 26. junija, ker je vsem funkcionarjem s tem
dnem potekel mandat. Potreben pa je seveda postopek razrešitve in
upajmo, da bo preostalim delavnim članom konferenco uspelo pri-
praviti, tako da bo sklepčna in bo novo vodstvo lahko pričelo delati s
polno paro.
Veliko je namreč dejavnosti, ki jih formalni postopki sedaj zavira-
jo, ker požirajo preveč energije tistim, ki želijo še delati. Pravzaprav je
dobro že to, da so med mladimi sploh še ljudje, ki so sprejeli kandida-
ture, kajti dela je ogromno in tudi nekaj napak iz preteklosti bo po-
trebno popraviti.
' d. L
Izvršni odbor Zveze zdravniških društev — Slovenskega zdravniške-
ga društva je na svoji seji 18. junija 1988 ocenjeval sedanje in bodoče raz-
mere v zdravstvenem varstvu in sklenil opozoriti javnost na naslednje:
1.	Vsa leta, ko se je oblikovala zdravstvena politika, je bilo Sloven-
sko zdravniško društvo, ki združuje najodgovornejše zdravstvene delavce,
potisnjeno na obrobje. Zato za sedanje težko stanje ne prevzema odgo-
vornosti.
2.	Zavedamo se posledic, ki bodo nastale zaradi pomanjkanja sred-
stev za zdravstveno varstvo. Izjave, po katerih naj bi načrtovani kratkoro-
čni ukrepi omogočili ohraniti njegovo dosedanjo raven, ocenjujemo kot
neodgovorno zavajanje javnosti.
3.	Bojimo se, da bodo predlagani ukrepi močno načeli odnos med
bolnikom in zdravnikom, saj bo bolnik v zdravniku videl omejevalca svo-
jih pravic.
4.	Slovensko zdravniško društvo še nadalje odklanja moteč način
pobiranja doplačil v ordinacijah.
5.	Ravnotežje med pravicami in materialnimi možnostmi je mogoče
iskati samo v korenitih spremembah obstoječega sistema zdravstvenega
varstva. Pri strokovnih rešitvah novega smo pripravljeni.sodelovati kot
enakopravni udeleženci, odklanjamo pa, da bi razvoj zdravstvenega var-
stva še naprej slonel na izkoriščanju zdravstvenih delavcev.
Zdravniki v Slovenskem zdravniškem društvu bomo s svojim delom
in vplivom na sodelavce storili vse, da se bodo ohranila etična načela na-
šega poklica.
Generalni sekretar ZZD-SZD:	Predsednik ZZD-SZD
mag. dr. Marjan Premik, s.r.	prim. dr. Marko Demšar, s.r.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
30. junij 1988 - XEDNIK
Konrad Krajnc razstavlja v Ptuju
Od 22. junija je kot razstavlja-
lec gost v ptujskem hotelu Poeto-
vio slikar Konrad Krajnc iz Selc
pri Lenartu, ki se je že večkrat
skupinsko udeležil razstavljanja
z ljubiteljskimi slikarji v Ptuju.
Na svojem območju je znan kot
organizator likovne kolonije, ki
so jo nekajkrat priredili v Zavrhu
in je imela dober odmev po vsej
Sloveniji. Krajnc je tudi predsed-
nik likovne sekcije v Lenartu, ki
šteje osem članov in aktivno de-
luje že dve desetletji. Z njegovo
pomočjo so se v Lenartu vrstile
mnoge samostojne in skupinske
razstave, čeprav tam ni ravno
enostavno najti razstavnega pro-
stora. Več si obetajo po zgraditvi
novega hotela v Lenartu, kar bo
tudi dalo nove možnosti za ob-
novitev slikarske kolonije v Za-
vrhu.
Krajnc razstavlja v Ptuju de-
vetnajst slik. To so krajine, slika-
ne po značilni formuli, ki jo upo-
rablja umetnik že vrsto let in pri
tem uporablja živahnejši kompo-
zicijski sistem in pastozen barvni
nanos. Za tak način slikanja seje
Krajnc opredelil že pred leti, to-
da po dolgotrajnem iskanju svo-
jega izraza. Ves čas, odkar se
Krajnc ukvarja s slikanjem, to je
že četrt stoletja, se v bistvu poda-
ja v raziskovanje pokrajine ter
odkrivanje njene materialne os-
nove, ki mu daje na razpolago
vedno kaj novega in nepričako-
vanega. Konkretno gledano: to
so aktivnosti, v katerih se opre-
deljuje slikar za lastnosti narave,
pri tem izraža njeno lepoto in li-
rizem, v dramatičnih odnosih pa
poudarja nemir, ki ga v svoji eks-
presiji ustvarjalec lahko poljub-
no usmerja.
Z zgodnjimi deli, kjer je bila še
bolj poudarjena barvitost, se je
Krajnc približeval v neki fazi ce-
lo lastnostim abstraktne umetno-
sti. Toda dinamičnejši tok opa-
zovanja in obravnavanja krajin-
skih motivov ga je pripeljal nazaj
v krog realnega sprejemanja ele-
mentov, ki se niso omejevali sa-
mo na intenzivnost kolorističnih
občutkov, ampak s plemenito
enostavnostjo poudarjali nepo-
srednost slikarske vizije. Tako
pomeni vsako Krajnčevo delo
drugačno doživetje in lahko bi
rekli tudi navdušenje nad odkri-
tji, ki mu jih motivno nudi nara-
va. V svojih slikah ustvarjalec
spoštuje in razkriva bogastvo
oblik, pri čemer se izogiba po-
drobnostim, kar ne bi bilo v skla-
du z njegovim načinom spreje-
manja motiva. Rezultati njegovih
prizadevanj so usmerjeni na liko-
vni efekt s tisto pravo mero, ki
povezuje in ureja odnose širokih
površin v spektralni pomen sve-
žega in originalnega krajinskega
Krajnčeva razstava nima retro-
spektivnega značaja. Slike so iz-
bor iz del, ki so nastala v zad-
njem času, v glavnem v zadnjih
nekaj letih. Na večjih in malih
formatih jih spremlja kategorija
motivne in barvne neposredno-
sti, zajete v glavnem na doma-
čem terenu, kjer slikar vključuje
tudi vasi in zaselke, prav tako pa
posamezno arhitekturo tradicio-
nalne vrednosti, ob kateri se je
svobodnejše opredelil za barvi-
tost in stilski izraz. S tem je do-
polnil bogastvo motivnega doži-
vljanja, ki je sicer odrejeno z ži-
vahno modro barvitostjo, h kate-
ri dodaja slikar še sveže poudar-
ke rdečih, rumenih in drugih to-
nov, ki dajejo njegovim razsta-
vljenim delom dinamičen in po-
polnejši slikarski izraz.
Ob razstavljalcu ne smemo za-
nemariti tudi vloge gostitelja, v
tem primeru hotela Poetovio, ki
želi ohraniti v svojem lokalu pri-
rejanje razstav, s čimer si prido-
biva širok krog razstavljalcev.
Od predzadnje razstave so uvedli
namreč novost; razstave sprem-
ljajo zloženke. Na ta način nudi-
jo obiskovalcem osnovne podat-
ke o umetniku, ki razstavlja, in
kratko oceno njegovega ustvarja-
nja.
Taka pridobitev je velikega
pomena. S tem se jedilnica hote-
la Poetovio uvršča med »legal-
na« razstavišča, med katerimi pa
niso vsa tako dobro organizira-
na, kajti za mnoge bi bilo dobro,
da tako enakovredno skrbijo za
ugled razstavišča in popularizira-
nje razstavljalcev.
dr. Štefka Cobelj
Foto: M. Ozmec
Ob Ivankinem
90. življenjskem jubileju
Pred kratkim je proslavila
življenjski jubilej 90. rojstni
dan Ivanka Prešeren, rojena Hri-
bar. Rojena je 20. junija 1898 na
Križu pri Kamniku kot peti, naj-
mlajši otrok. Na Križu je preži-
vela svoja najlepša mladostna le-
ta. Ivanka ne pomni svojega oče-
ta, ker je umrl, ko je imela komaj
2 meseca. Poročila seje leta 1931
v Murski Soboti z orožnikom
Ivanom. V zakonu so se ji rodili
trije sinovi. Večkrat se je morala
z možem seliti zaradi službe.
Druga svetovna vojna jih je
našla v Bosni. Leta 1943 je Ivan-
ka doživela dva huda šoka. Prve-
ga zaradi smrti najmlajšega sina
Jureta, drugega ob hudi bolezni
moža, ko je bil iz Bijeljine pre-
meščen na zdravljenje v Tuzlo,
od tarn pa v Osijek, kjer je umrl
istega leta, dva meseca po smrti
sina Jureta, zaradi pljučne jetike.
Tam je tudi pokopan.
Tako se je Ivanka znašla sredi
viharja druge svetovne vojne sa-
ma in je morala skrbeti še za
mladoletna sina.
Osvoboditev jo je zatekla v
Bijeljini. Ker so sinovi doraščali
in se začeli osamosvajati, je leta
1945 prišla k bratu v Mursko So-
boto iskat zaposlitev. Leta 1962
je šla v zasluženi pokoj.
Od leta 1982 živi Ivanka sre-
čno življenje pri mlajšem sinu
Emilu in snahi Ančki v hiši, ki so
jo zgradili v Finžgarjevi 30 v Ptu-
ju. V jeseni življenja jo razvese-
ljujejo 6 vnukov in 4 pravnuki.
Ob njenem jubileju so jo obi-
skali predstavniki KS Ivana Spo-
lenaka in ji čestitali, izročili
skromno darilo in šopek nagelj-
nov.
Slavljenki želimo še naprej
mnogo zdravja in srečnih dni v
krogu njenih najdražjih.
Dušan RADOVANOVIČ
Rudi Kreutz — 8O-letnik
Te dni bo v krogu svoje druži-
ne, prijateljev praznoval že kar
častitljiv jubilej, 80-Ietnico življe-
nja, ki mu ni bilo nikoli preveč
naklonjeno. Res pa je, da pa je
imel vsaj dvakrat pravo srečo, da
se je izvlekel iz objema gestapa,
čeprav so ga imeli v rokah. O
tem pozneje.
Jubilant je zagledal luč sveta
osmega julija leta 1908 v Ormo-
žu. V družini je bilo kar šest
otrok. Danes so živi še trije. Ta-
koj ko je Rudi postal polnoleten,
se je vključil v napredno organi-
zacijo Sokolov, ki je tedaj štela v
Ormožu nekaj nad sto aktivnih
in napredno mislečih članov. De-
loval je predvsem kot igralec na
amaterskih odrih, bil je tudi pe-
vec. Nič manj aktiven ni bil v ga-
silskih vrstah; nekaj let je bil ce-
lo načelnik gasilskega društva. V
tem času se je spoznal tudi z brh-
ko Ljubljančanko Slavo in kma-
lu sta se vzela. Postal je tudi oče.
Nad tedanjo Jugoslavijo so se
že dalj časa zbirali črni oblaki.
Rudi je bil mobiliziran. Vojni
stroj nacistične Nemčije ga je za-
tekel v Varaždinu. Spretno se je
rešil vojnega ujetništva s tem, da
seje pri bratu Ivanu preoblekel v
civilno obleko. Pa so ga kljub te-
mu kar sredi Varaždina ujeli in
odgnali v tamkajšnjo kasarno.
Ker ujetniki k sreči niso bili pre-
več zastraženi, mu je še z dvema
Ormožancema sredi noči uspelo
pobegniti. Peš se je po stranskih
kolovozih napotil domov.
Doma pa je prespal samo eno
noč, kajti naslednjo noč so gesta-
povci potrkali na vrata. Z njimi
je bil znani ormoški kulturbun-
dovec in že se je znašel v začas-
nih zaporih na gradu Bori. Pre-
pričan je, da se je rešil pregnan-
stva zato, ker je odlično obvladal
nemško ter je zasliševalce prepri-
čal o lojalnosti do okupatorjev.
Srečen in vesel je odšel domov.
Leta 1942 je bil potem službeno
premeščen iz Ormoža v Ptuj. V
tem času je pričel sodelovati z
Osvobodilno fronto. Precej stra-
hu, neprespanih noči je preživel,
ko je zvedel, da je gestapo areti-
ral štiri njegove sodelavce. Vsi so
bili odpeljani v Dachau.
Nepričakovano je decembra
1944. leta ponoči potrkalo po
njegovih vratih. Zunaj so bili ge-
stapovci. Hitro je moral z njimi.
Zopet je imel malce sreče, kajti
poslali so ga v delovno taborišče
v Sterntal (današnje Kidričevo).
Vse bolj se je bližala težko priča-
kovana svoboda. Že so slišali gr-
menje ruskih topov, ki so iz sme-
ri Madžarske gonili Hitlerjeve
horde. Taboriščniki so slutili, da
jih bodo Nemci nekega dne tran-
sportirali neznani usodi naproti.
Tedaj se je v Rudiju še bolj kot
prej prebudila želja pobegniti iz
taborišča. To je njemu, bratu
Ivanu in Milanu Šonaju uspelo.
Proti večeru so pobegnili v bliž-
nji gozd in počakali večer. Rudi-
ju je kljub stražam uspelo, da je
prišel domov v Ptuj k ženi. Nista
dolgo premišljevala. Takoj sta se
podala na pot v viničarijo v
Ivanjkovce, kjer sta že bila njuna
otroka Breda in Božo. Tu so tudi
dočakali zlom nacizma in svobo-
do.
Rudi je potem, ko je bila do-
movina osvobojena, žal poruše-
na, izropana, skupaj z drugimi
Ptujčani zavihal rokave ter po-
magal pri obnovi. Ponovno se je
vključil v vrste kulturnih anima-
toijev, tokrat pri DPD Svoboda,
kjer je sodeloval v igralski in
pevski sekciji. 15 let je bil zboro-
vodja. Aktivno je sodeloval tudi
v sindikalnih organizacijah in or-
ganih upravljanja. Za svoje akti-
vno delo, prizadevanje je prejel
red zaslug za narod s srebrno
zvezdo, zlato Gallusovo značko
in še druga priznanja. Zaradi bo-
lezni — težave s hrbtenico — je
moral potem, ko so ga leta 1965
upokojili, izpreči tudi na kultur-
nem področju.
Oba z ženo danes rada obujata
spomine na s trnjem prehojeno
pot. Vesela sta, da sta sicer že
pred dvema letoma praznovala
tudi zlati jubilej skupnega življe-
nja.-
Čestitkam ob Rudijevem jubi-
leju se pridružuje tudi kolektiv
Radia in Tednika ter mu želi v
krogu družine še mnogo vedrine
in da na bolezenske težave čim-
manj misli.
Franjo Hovnik
3. nadaljevanje
Liste z mojimi verzi je Mija kar odložila v predal in začela razgo-
vor o resoluciji informbiroja. Ko je ocenila, da sem o tem razmeroma
dobro informiran, mi je naročila, da naj se takoj zglasim na okrajnem
komiteju KPS. To sem tudi storil.
Na sekretarja komiteja Andreja Petelina je bilo treba nekoliko
počakati. Stranke je sprejemal in odpravljal kot po tekočem traku; ve-
činoma so bili to partijci, poklicani po telefonu. Meni je rekel, da sem
prišel kot naročen. Nujno se morajo še ta dan sestati vse celice v okra-
ju. Skupaj s kandidati in zanesljivimi skojevci je treba obravnavati
naš odgovor na obtožbe informbiroja, se do njih opredeliti in tudi
usposobiti, da bomo to znali pravilno tolmačiti »širokim ljudskim
masam«.
Obljubil sem, da bom nalogo takoj prenesel sekretarju celice in
da bomo zadevo opravili sami, zato ni nujna pomoč člana okrajnega
komiteja. Teh je bilo namreč premalo, da bi lahko na isti dan sodelo-
vali na sestankih vseh celic, morali pa so iti predvsem tja, kjer niso
imeli člani dovolj jasnih stališč. Poleg resolucije je treba na sestanku
obravnavati tudi vse druge naloge iz programa, sprejetega v počasti-
tev V. kongresa KPJ.
Sestali smo se šele ob 22.30, prej ni bilo časa. Na sestanek so bili
povabljeni tudi kandidati: Janko Baštevc, Franc Svenšek in Jaka
Krepfl. Sestanek je bil za skrbno zastrtimi okni v pisarni KLO. Zbra-
nim je sekretar Jože zaskrbljeno povedal, da so pred nami resni časi,
zato mora biti vsak partijec in tudi kandidat vedno pripravljen prev-
zeti kako nalogo, vedno mora biti partiji na razpolago. Potem smo si
podrobneje razdelili zadolžitve za posamezna področja in se dogovo-
rili za medsebojno obveščanje, da bo sekretar celice ali njegov na-
mestnik vsak čas vedel, kje katerega člana lahko dobi. Za zbiranje
vseh informacij je bila najprimernejša pisarna KLO. Sklep je tudi bil,
da se bomo odslej redno sestajali vsako sredo zvečer.
Po tem uvodu smo prešli na tisto, kar so ta dan že vsi prebrali v
Poročevalcu in Pravici. Posebno kandidati so bili zaskrbljeni in tudi
radovedni, kaj bo iz tega. Ko smo jim povedali, da smo o tem člani že
razpravljali na skupnem sestanku v podlehniški šoli, so bili nekoliko
užaljeni, ker o tem niso nič vedeli, češ sodelavci smo, pa nam ne zau-
pate.
Jože jim je spregovoril o »konspiraciji«. Sploh je bilo to področ-
je v stilu njegovega dela: vedno je rad počel kaj konspirativnega, ho-
dil z udbovci na konspirativne naloge in podobno. Konspiracijo bodo
morali odslej poznati tudi kandidati, zlasti če bomo kdaj na sestankih
razpravljali o zaupnih zadevah.
Obtožbe v resoluciji in naše odgovore nanje smo preučili tako,
da je en član prebral obtožbo, drugi pa odgovor nanjo, kar smo s kup-
no »predebatirali« in soglasno potrdili. Ob koncu smo izrekli še po-
polno zaupanje našemu vodstvu in obljubili, da bomo uresničevali
vse naloge, ki nam bodo postavljene.
Takoj smo na te naloge tudi prešli. Najpomembnejša je bila pri-
prava na V. kongres KPJ. Na vsakih 200 članov, kandidatov niso upo-
števali, moramo izvoliti po enega delegata za kongres. Ptujski okraj
bo po teh merilih imel dva delegata. Dali smo soglasno podporo
predlaganima dr. Jožetu Potrču, članu CK KPS, in Andreju Petelinu,
sekretarju OK KPS Ptuj.
Razdelili smo si teren za vpis ljudskega posojila in za vzgled dru-
gim državljanom sami vpisali od 500 do 2000 dinarjev (povprečna
plača delavca ali nameščenca je bila takrat okoli 2500 din). Pogovorili
smo se še o nekaterih drugih nalogah, ki jih ima vsak na svojem po-
dročju, vedeti zanje pa moramo vsi. Ko smo sestanek končali, je bilo
že krepko čez polnoč ...
Podobno so tisti dan potekali sestanki v vseh približno 60 celicah
KP, kolikor jih je takrat obstajalo na območju ptujskega okraja. Čla-
nov K P je bilo takrat nekaj nad 400, kandidatov pa nekaj nad to. To-
čnih številk ni bilo, saj se je število dnevno spreminjalo. Ena od po-
membnih predkongresnih nalog je tudi bila i>ospešeno sprejemati de-
lavce in male kmete v K P.
Dejstvo je, da na vseh celičnih sestankih tisti dan ni šlo vse tako
gladko in preprosto kot v Žetalah. Večinoma so bile razprave na viso-
kem nivoju; kjer so bili idejno bolj razgledani komunisti, pa pred-
vsem polemične. Kakšne so razprave dejansko bile, tega ni moč ugo-
toviti iz ohranjenih zapisnikov. Zaradi zaupnosti marsikje niti niso v
zapisniku omenjali, da so obravnavali resolucijo informbiroja. Šele
na naslednjih sestankih je to postalo manj zaupno. Kljub temu so bile
izjave posameznikov skrbno zabeležene in jih je bilo treba zbirati po-
sebej.
V nekaterih celicah so namreč ugotavljali, da bi vodstvo KPJ mo-
ralo bolj samokritično oceniti slabosti v našem delu in priznati, da
imajo oni v obtožbah vseeno nekaj prav. To so navajali s konkretnimi
primeri iz svojega okolja.
V take organizacije so morali potem najrazgledanejši člani okraj-
nega komiteja, ki tudi sami niso dvomili, znova na sestanke in dvom-
ljivcem dodatno p>ojasnjevati. Včasih jim je p>osameznike uspelo pre-
pričati, včasih pa ne. Pri nekaterih članih je bila opazna tudi trma, v
ztrajali so pri tistih pomislekih, ki so jih imeli že v začetku. V razpra-
vah na kasnejših sestankih je bila politično ocenjena vsaka nasprotna
izjava, vsak pomislek in izrečenih je bilo precej opominov in ukorov.
Predvsem pa se je ocenjevalo delo in uspehi pri delu ob tedanjih akci-
jah.
ZAPISI IZ DNEVNIKA
2. 7. 1948 (petek)
Danes sem bil spet na okraju glede nakaznic, socialnih podpor in
davčne odmere. Spet nekaj novih zamenjav v okrajnem izvršnem od-
boru. Naš Janez F^evolšek ni več poverjenik za delo, imenovan je Jo-
že Vrbnjak. Poverjenik za finance je Franc Domaj, ,za kmetijstvo pa
inž. Egon Zoreč. Mislim, da se bo z njimi dalo uspešno sodelovati.
Delo na okraju in življenje v mestu tečeta normalno. Ni več tistega
vznemirjenja, kot je bilo v sredo.
4. 7. 1948 (nedeljaj)
Popoldne smo prek vaških odborov OF uspešno izvedli drugo le-
tošnjo akcijo »koloradski hrošč«. V vseh petih odborih je sodelovalo
čez 200 ljudi. Našli spet nič. Sicer prinesli nekaj raznih žuželk, vendar
nobena ni ustrezala tisti na plakatu, ki predstavlja koloradaija. Zad-
njič mi ga je v steklenički pokazal ing. Egon, v naravi pa ga še tudi
sam nisem videl. Zvečer telefonsko poročilo okrajnemu štabu. V go-
stilni smo se smejali Kamenšku, ki je živo opisoval, kako je v svojem
krompirišču našel vsaj 50 kg težkega »koloradarja«. Precej grmov
krompirja mu je pop>olnoma uničil. Zahteva, naj KLO pritisne na last-
nika prašiča, da mu škodo povrne, sicer bo šel na sodišče.
8. 7. 1948 (četrtek)
Bil sem na strogo obvezni konferenci predsednikov in tajnikov
KLO, ki je bila dopoldne v narodnem gledališču v Ptuju. Dobili smo
podrobnejša navodila za obremenjevanje gospodarstev za obvezno
oddajo žit in vrtnin (krompirja); drugo pri nas ne pride v poštev. Od-
daje so vedno višje in vse bolj obremenitve zajemajo tudi kmete v na-
ših hribovitih Halozah. Na okrajnem OF in LMS sem zvedel, da bo
mladina iz Podlehnika organizirala udarniške akcije pri kopanju gli-
ne v naši opekami Trebež (Žetale) za njihov zadružni dom. Organizi-
rati moramo, da se bo vključila tudi naša mladina.
Nadaljevanje prihodnjič
Rudi Kreutz
TEDNIK ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Poginule ribe naj ne bodo predmet razprav
Predsednik skupščine Ribiške
družine Ptuj Dimče Stojčevski je
sklical izredno razširjeno sejo
predsedstva, predsednikov pod-
odborov, komisij in komisije za
varstvo voda. Seja je bila v četr-
tek v prostorih Samoupravne sta-
novanjske skupnosti. Beseda je
tekla o najbolj pereči temi današ-
njega časa — onesnaževanju
okolja. 2a| moramo ponovno -
kot že tolikokrat — opozarjati,
da so vode, s kateri gospodari
Ribiška družina Ptuj, docela
onesnažene. Številne odplake,
regulacije, neuporabne čistilne
naprave, individualno onesnaže-
vanje je naše naravno okolje
spravilo na kritično raven. Storil-
cev ne ustavijo niti zakonska niti
ustavna določila. Da o etiki
sploh ne govorimo. V realizaciji
finančnega načrta je razvidno,
kako ogromno sredstva RD vla-
ga za ohranitev vodnega življe-
nja na ptujskem območju. Finan-
čni načrt seveda ne obravnava
številnih prostovoljnih akcij pri
čiščenju okolja in vlaganju rib, ki
sloni na lastni prireji. Težko je
opisati žalost in ogorčenje priza-
devnih članov, ko slišijo, da je
plodove njihovega dela uničil
neodgovoren onesnaževalec.
Ugotovljeno je, da je RD v svo-
jih 38 letih dobila plačane samo
3 odškodninske zahtevke.
V letošnjem letu je prišlo na
ptujskem območju do dveh več-
jih ekoloških škod. Kot je znano,
je prišlo v marcu do velikega po-
gina rib v Studenčnici. Delavci
Zavoda za ribištvo iz Ljubljane
so ugotovili, da je poginilo
240 kg rib. Ker je voda salmo-
nidna, gre samo za kvalitetne ri-
be, kot so postrvi in bele ribe. V
denarju znaša škoda več kot štiri
milijone in pol. Pri tem pa je naj-
bolj zaskrbljajoč podatek, da je
pri tem nastal izpad triletnega
prirasta rib. Prav tako je delno
uničen drugi vodni živelj. Krivde
je obdolžena Perutnina Ptuj. Se-
veda je RD vložila odškodninski
zahtevek, žal pa se velikokrat
takšne zadeve rešujejo na sodiš-
ču. Na seji so člani poudarili, da
ni njihov namen na kakršenkoli
način prizadeti Perutnine. Želijo,
da bi si skupno prizadevali za
preprečevanje ekoloških kata-
strof v skupnem življenjskem
okolju, kajti za poginule ribe so
pravne norme odveč.
Druga večja škoda je nastala
pri vzdrževalnih delih v stari
strugi Drave. Zaradi energetske-
ga sistema je struga Drave zelo
spremenjena. Odsek stare struge
je kljub manjšemu pretoku pre-
cej ohranjen in predstavlja veli-
ko vrednost naravnega varstva in
ribištva.
VGP Maribor je opravljal
vzdrževalna dela v največji drsni
dobi rib. Torej bi morali dela iz-
vajati v skladu s časom, ki vpliva
na vodni režim. Regulacija stare
struge Drave je povzročila uniče-
nje že tako minimalnih razmer
za življenje vodnega življa. Koli-
ko iker je bilo uničenih, ne bo ni-
koli znano. Ni potrebno posebej
poudarjati, da so dela izvajali
brez predhodnega soglasja RD,
posvetovanja in zaščitnih ukre-
pov.
Razpravljalci so na seji upravi-
čeno izražali ogorčenost in priza-
devanje, da bi se povezali z vse-
mi upravljalci pritokov Drave.
Prizadevajo si, da ne bi prihajalo
do neljubih nesoglasij in da bi si
pri reševanju perečih problemov
bili enotni in bi našli skupni je-
zik, ki vodi k ohranitvi našega že
močno načetega okolja. Poginule
ribe naj ne bodo predmet raz-
prav samo RD in komisije za
varstvo voda. Naj bodo trkanje
na zavest vseh, ki radi zdravo ži-
vijo.	S. Vičar
S številnimi akcijami pri prireji rib skrbijo člani Ribiške družine za ži-
velj v naših vodah.
Trio Holiday
Trio Holiday je skupina, ki se šele uveljavlja na domači glasbeni
sceni. Zato jim poleg mladosti ne manjka poguma in volje do dela,
pravi med drugim Milan Trol iz Majšperka, ki je skupino ustanovil
pred enim letom, sicer pa je še kitarist, pevec in pisec besedil.
»V triu sta še Igor Krajnc — klaviaturist in aVtor glasbe ter Sašo
Papp — igra na bobne in bas in je tudi spremljevalni vokalist,« pravi
Milan in dodaja, da sta njegova glasbena kolega doma iz Maribora in
daje njihova povprečna starost okrog 17 let.
Do sedaj so pri Borutu Cenču v Ljubljani posneli dve skladbici:
ZDAJ BOM SPET SAM in SANJAM TE, za kateri sta glasbo in bese-
dilo napisala Igor Krajnc in Milan Trol. Slednja je bila med predlogi
za letošnjo Pop delavnico in tudi javno predstavljena, obe pa se že vr-
tita na ljubljanskem, mariborskem in ptujskem radiu.
■ Sicer pa fantje pravijo, da želijo predvsem delati in ustvarjati. V
»ognju« imajo trenutno pet svojih skladbic, ki bi jih tudi radi posneli.
Milan dodaja, da se pogovarjajo s pevko Tanjo Caserman, finalistko
letošnje Pop delavnice. Razmišljajo o skupnem delu v duetu ali samo
s skupino Holiday.
Morda bomo fante že naslednje leto videli celo v finalu Pop de-
lavnice; to pa jim tudi iz srca želimo.	mš
Slovensko kulturno-prosvetno društvo
Sava Frankfuitt
Konec šolskega leta
Slovensko kulturno-prosvetno društvo Sava in svet slovenske do-
polnilne šole Frankfurt, Offenbach in Darmstadt pripravljajo 9. julija
svečan konec šolskega leta. Učenci slovenske dopolnilne šole iz
Frankfurta bodo predstavili Štefančevo mladinsko igro Popoldne pod
režiserskim vodstvom Dragice Nunčič.
Po gledališki predstavi bo za dobro voljo igral instrumentalni an-
sambel Mura. Prireditev bo ob 17. uri v Philantrophien Haus na He-
belstrasse v Frankfurtu.	N. V.
V vrtu
Turistično društvo Ptuj si vse bolj prizadeva, da mesto Ptuj z nje-
govimi zgodovinskimi znamenitostmi svojim gostom, prijateljem in
turistom predstavi s čimbolj urejenim okoljem. V teh prizadevanjih
moramo in zmoremo uspeti, če bomo uspeli urediti okolje, da bo
privlačnejše, in če ga bomo takšnega sposobni tudi obvarovati. Vsa-
koletne akcije VSE ZA ClST IN ZELEN PTUJ prav gotovo mnogo
prispevajo k uresničitvi teh naših želja in hotenj.
Sicer pa ni namen tega prispevka ugotavljati, kaj smo in kaj želi-
mo narediti za urejenost našega okolja, temveč opozoriti na obnaša-
nje nekaterih brezvestnežev, ki nepremišljeno ali namensko uničujejo,
onesnažujejo in skrunijo vse tisto, kar smo z napori pri urejanju jav-
nih zelenic uspeli narediti. Sprašujem se, s kakšnim odnosom in vzgo-
jo lahko nekateri odvržejo na javno zelenico vse, kar jim pride pod
roke, kako jim pride na um, da parkirajo vozilo na zeleno površino,
trgajo cvetje in lomijo zelenje v okrasnih nasadih ali celo polomijo in
v celoti uničijo mlado okrasno drevje, kot so to nepridipravi storili
pred dnevi na Potrčevi cesti v Ptuju.
V	Ptuju smo bogatejši za številna betonska korita, namenjena ze-
lenju in cvetju na ulicah, ki naj bi prispevala k poživitvi starih mest-
nih ulic. Zakaj so ta korita brezvestnežem v napoto, zakaj iz njih kra-
dejo pravkar posajene sadike okrasnih rastlin, zakaj v njih lomijo ze-
lenje, čemu jih spreminjajo v smetnjake? Zvečine so brez rastlinja ali
se v njih bohoti le plevel, ker je tistim, ki jim to ni po volji, uspelo ta-
koj potem, ko je bilo takšno korito nameščeno in posajeno, to tudi
uničiti.
Po svetu obstajajo mesta in njihova okolja z izredno urejenostjo in
redom. Povsod radi povedo, da je to pri njih tradicija in da se sleher-
ni krajan na vsakem koraku zaveda tega, da le z redom, čistočo in ure-
jenostjo svojega okolja lahko s ponosom predstavi svoj kraj. Da so
dosegli takšno splošno stopnjo varovanja svojega okolja, gre pripisati
splošni osnovni vzgoji na nekem območju bivajočega življa in njegovi
samozavesti, da je urejeno okolje pogoj za lepše življenje.
V	tem kratkem razmišljanju, ko govorimo o problemih, ki nas pri
varovanju in urejanju okolja pestijo, pa ni mogoče razmišljati le o
oblikah in metodah, ki bi jih bilo potrebno vnašati v vzgojo prebival-
stva, ampak tudi o tem, kako odkrivati takšne brezvestneže, o katerih
je bil prej govor, in kakšne ukrepe storiti, da bi takšnemu storilcu ni-
koli več ne prišlo na um, da bi uničeval tisto, kar je nekdo drug za
urejenost okolja ustvaril. Zlobna barbarska in onesnaževalna početja
pri uničevanju ali poškodovanju javnih zelenic morajo s stališča druž-
bene samozaščite postati ena od nalog, ki se jih bomo morali krajani
bolj organizirano lotiti.
Ce imam v mislih pred dvema letoma nasajen drevored lip po Žu-
pančičevi ulici mimo osnovne šole Franca Osojnika pa dalje proti Zi-
herlovi ploščadi, od katerega je do danes ostalo samo še nekaj polom-
ljenih štrcljev, potem se zastavlja mnogo vprašanj, kaj vse bi bilo po-
trebno še storiti, da bomo spremenili miselnost in obnašanje do oko-
lja. Strokovne nasvete za opravila v vrtu bo morebiti potrebno še
razširiti na vzgojne, saj bi morali biti tudi vzgojeni v duhu, da je vsak
dolžan po svojih sposobnostih in zmožnostih prispevati k urejanju
svojega okolja in ga takšnega ohranjati in vzdrževati, ne pa namerno
uničevati in onesnaževati.
Miran Glušič, ing. agr.
Od jutri Bakhov trg
Temeljna organizacija Slo-
venske gorice — Haloze se je v
zadnjih letih že večkrat izkazala.
Njeni turistični uspehi niso na-
ključni. Poleg skrbi za vinsko
kulturo uspeva tudi v splošnih
turističnih prizadevanjih. Tako ji
je Turistična zveza Jugoslavije za
lanske dosežke v okviru akcije za
napredek kakovosti v turizmu
podelila listino s plaketo. Prejela
jo je v petek, 24. junija, na redni
letni skupščini Turistične zveze
Slovenije. Ob tej priložnosti so
govorili o delu v prejšnjih letih
in o bodočih načrtih. Zahvalili
so se dosedanjemu predsedniku
zveze Radu Dvoršaku in za no-
vega predsednika izvolili dr. Ma-
rijana Rožiča.
Od jutri, 1. julija, pa bodo za
obiskovalce in druge odprli Bak-
hov trg. Na ogled je izvirna kme-
čka hiša, v njej pa bo moč kupiti
tudi spominke. V tozdu so se odlo-
čili za organiziran ogled vsak dan,
razen ponedeljka, od 10. do 13.
ure. Vstopnina bo sto dinarjev.
Z odprtjem Bakhovega trga —
doslej je bil premalo obljuden,
saj je oživel le enkrat na leto ob
krstu mošta — bo stari Ptuj do-
datno obogatil svojo ponudbo.
V obdobju, ko tako ali druga-
če opisujemo zgolj slabe strani
našega dela, so taki spodbudni
dosežki več kot dobrodošli.
MG
(Foto: M. Ozmec)
Iran — življenie v znaku islama
2. nadaljevanje
Ko smo se tako pogovarjali
nekaj ur, so me vsi trije pospre-
mili do hotela in mi zabičali, naj
nikomur ne povem, kje sem bil,
ker bi lahko oni, pa tudi jaz, ime-
li težave s policijo, če bi kdo
omenil, da so pripeljali tujca v
svoj dom. Vse skupaj se nii je
zdelo nekoliko čudno, vendar
sem jim to vseeno obljubil, kajti
razumel sem njihov strah med
policijo.
Naslednje jutro me je Ali s tr-
kanjem na okno hotelske sobe
zbudil in znova sva odšla na nje-
gov dom. Čez dve uri sem imel
avtobus za Tabriz, tako da nisva
imela kaj dosti časa za pogovor,
vendar mi je obljubil, da mi bo
po svojih močeh pomagal, da se
znajdem v Iranu. Dal mi je na-
slova dveh svojih prijateljev, ra-
vno tako tihotapcev v Teheranu,
in pismo, napisano v farščini,
kjer ju prosi, naj mi pomagata,
kajti Teheran je zelo veliko me-
sto in brez pomoči se tiijec tam
bolj slabo znajde. Priporočal mi
je tudi, naj se izogibam Homeini-
jeve policije ter naj se v pogovo-
rih z ljudmi držim zadržanč, kaj-
ti tukaj nikoli ne veš, na kakšne-
ga človeka naletiš. Ta nasvet sem
si zapomnil, ker sem videl, da je
nekoliko v skrbeh zame, ker še
ne vem, v kakšni državi sem.
^ ' --le sem ugotovil, da so bili
;vi nasves: 'ii /n-rijetii. ven-
diir jr,e ie s ri morn 'n naslovi
spravil v precejšnje škripce, o če-
mer bom pisal kasneje.
Ker sem zamudil edini avto-
bus za Tabriz, mi je z Alijevo po-
močjo uspelo prepričati nekega
bolgarskega voznika tovornjaka,
da me zapelje do tja. Le nerad
me je sprejel za sopotnika, ven-
dar se ni hotel dolgo zadrževati
na policijski postaji, kjer je Ali
poznal uradnika, in kot mi je
kasneje povedal, me ne bi vzel v
vozilo, če ne bi bil Jugoslovan.
Na poti sva naletela na tri po-
licijske kontrolne postaje, kjer
pa je vse potekalo brez zapletov,
kajti Bolgar je policajem vedno
dal škatlo cigaret, še preden so ti
odprli usta. Le na eni takšnih
kontrol sva morala kljub cigare-
tam izstopiti iz tovornjaka, ven-
dar ne zaradi pregleda, ampak
zato, ker so se hoteli homeinisti
fotografirati z menoj, kar se mi
je zdelo izredno smešno, kajti že
sem si jih predstavljal, kako se
bodo hvalili pred prijatelji, da
imajo »dobre prijatelje« iz tuji-
ne. Seveda niso imeli niti malo
pojma, kje leži Jugoslavija.
TABRIZ
Š svojo »potovalno biblijo<;
sem v Tabrizu kmalu našel poce-
ni hotel in delil sobo z nekim
Irancem, ki je bil dokaj vsiljiv in
mi je stalno nekaj čvekal ^ "Tuji-
ni ter kazal proti W( -iv -to
sem mu takoj dal vsdet^ čr --
naletel na pravega /ek
dar brez uspeha. Imel «em ga že
čez glavo in sem se odpravil na
sprehod po mestu. Težav z večer-
jo nisem imel, kajti Tabriz je tr-
govsko središče Irana in je videti
dosti živahnejši kot pa Mako. Tr-
govine in restavracije so odprte
do 23. ure in so dokaj dobro za-
ložene z osnovnimi življenjskimi
potrebščinami te: izdelki, ki za-
m;:n čakajo na tujce — to so
P'ei v-em preproge in ročno iz-
del: • ~e<>neti iz brona in >re-
bT:. r: ■ pa je polno pro-
' ■ I mr.j mirni vozički, kjer
prodajajo razne predmete za
vsakdanjo uporabo
Zjutraj sem v neki zanikrni re-
stavraciji hotel pokusiti kakšno
njihovo domačo specialiteto in
odločil sem se za ovčje možgane,
a sem jih le s težavo pojedel med
roji muh. Opazil sem, da je sko-
raj v vseh restavracijah na voljo
enaka, že pripravljena hrana, ki
jo na žareči plošči nekoliko se-
grejejo :n servirajo s tradicional-
rvim, pa';aCinkan-i podobnim kru-
hom. so navadno razni ke-
babi, možgani in krompir, vse
skupaj precej oljnato ter postano
in človek kar izgubi voljo po hra-
ni. Zato ni čudno, da sem v ne-
kaj tednih shujšal za deset kilo-
gramov. Seveda se ne da dobiti
nobenih alkoholnih pijač, tudi
piva ne, lahko piješ le z vodo po-
mešano mleko, napolnjeno v ste-
klenice coca-cole, ki se poleg
oranžade lahko dobi v nekaterih
restavracijah. Sprva se mi je zde-
lo takšno razredčeno mleko v
prahu precej ogabno, vendar
sem se ga kmalu navadil, kajti
imel sem ga priložnost piti v hi-
šah, kamor sem bil povabljen.
Najprej sem ga pil že zaradi
vljudnosti, kasneje pa sem ugo-
tovil, da je zelo osvežujoče v tej
vročini ter sem ga naročal tudi
med obedi.
Ko sem s težavo poskušal po-
jesti naročene ovčje možgane, je
k mizi pristopil moški srednjih
let in me v angleščini vprašal, ali
lahko prisede. Vljudno je poča-
kal, da pojem, ter nato kar na-
ravnost vprašal, ali sem pripra-
vljen zamenjati nekaj dolarjev in
mi takoj ponudil normalno »čr-
no« ceno. Sprva sem se obata-
vljal, kajti spomnil sem se Alije-
vih nasvetov, vendar se mi je
zdel dokaj odprt. Povedal mi je,
da je trgovec in namerava čez ne-
kaj tednov odpotovati v tujino.
Zamenjal sem mu 20 dolarjev,
kar je bilo v rialih že kar precej
denarja, in če prištejem še prejš-
njo vsoto, mi je to zadostovalo
za celotno potovanje po deželi.
Ponudil se mi je, če mi lahko raz-
kaže mesto ali mi pomaga na ka-
kršen koli način. Ker je Tabriz
eno pomembnejših mest, sem ga
vprašal, ali je bilo mesto kaj
bombardirano. Odgovoril mi je
pritrdilno ter me popeljal k- dve-
ma stanovanjskima poslopjema,
porušenima pred kakšnim mese-
cem.
Pričakoval sem na kupe ruše-
vin, kajti povedal mi je, da je v
prvem napadu izgubilo življenje
petdeset ljudi, v drugem pa se-
demdeset, naletel pa sem na po-
polnoma očiščeno okolico in le
delavci, ki so znova gradili po-
slopje, so bili znak, da se je pred
časom tukaj nekaj zgodilo. Obe
iraški raketi sta zadeli stanovanj-
ski poslopji v samem središču
mesta, le sto metrov od mojega
hotela, kar je bil zame, nevedne-
ža o sposobnosti modernega
orožja, zelo natančen zadetek, če
upoštevamo, da je Tabriz precej
oddaljen od iraške meje.
Med sprehodom po mestu sva
prišla do ene glavnih ulic, kjer je
bil promet ustavljen, na pločni-
kih pa so se začeli zbirati ljudje.
-Uvedel sem, da bodo ta dan de-
monstracije proti krutem pomo-
ru otrok in žensk v Meki, ko so
le-ti demonstrirali proti ameriški
politiki, nakar je policija brez
opozorila začela streljati na
množico ter pobila več deset lju-
di, med njimi največ žen.sk in
otrok.
Nadaljevanje prihodnjič
Demonstracije v Tabrizu — 11. septembra 1987.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
30. junij 1988 - TEDNIK
Vaja civilne zaščite bratskih občin
Slovenska Bistrica '88 uspešno
opravljena
v Slovenski Bistrici so uspešno izvedli 11. medrepubliško vajo enot in šta-
bov civilne zaščite bratskih občin Bratstvo- enotnost-solidarnost Slovenska
Bistrica '88. Na vaji je sodelovalo blizu 600 pripadnikov civilne zaščite iz brat-
skih občin, pripadniki enot teritorialne obrambe, člani gorske reševalne službe
in kinološkega društva, Aeroklub Maribor, pripadniki JLA, člani gasilskih dru-
štev, delavci ter krajani Slovenske Bistrice in drugi. Vaja je potekala na območ-
ju krajevnih skupnosti Pohorski odred in Impol. Na njej so preverili naslednja
učna vprašanja: alarmiranje in ravnanje občanov ob znaku za zračno nevarnost,
obveščanje o prisotnosti strupenih snovi v ozračju, ugotavljanje obsega zastru-
pljenosti, zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, nudenje prve medicin-
ske pomoči, evakuacija ranjenih in poškodovanih, reševanje zasutih, reševanje
iz višjih nadstropij, gašenje požarov na objektih, razstrupljanje površin, kontro-
la in zavarovanje območja ter objektov, urejanje prometa in druga vprašanja s
področja zaščite in reševanja.
Vaja, ki jo je pripravil in vodil občinski štab za civilno zaščito Slovenska
Bistrica, je bila skrbno pripravljena in zelo uspešno opravljena. Ob končuje na
zboru izvajalcem vaje govoril predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica,
Slavko KLEINDIENST in sodelujočim občinam in enotam podelil zaslužena
priznanja.
Vaja je bila organizirana ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije in v skladu z
listino o solidarnosti in sodelovanju enot in štabov civilne zaščite pri zaščiti in
reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah
v miru ali v vojni, ki so jo na predlog občinskega štaba civilne zaščite občine
Ptuj podpisale bratske občine SRH in SRS v Koprivnici 17. junija 1979, dopol-
nile pa v Ormožu 21. junija 1986.
FB
Praznik krajevne skupnosti
Miklavž pri Ormožu
Praznovanje svojega krajevnega praznika so krajani Miklavža
združili s praznovanjem bližnjega dneva borcev. Osrednja slovesnost
je bila v tamkajšnjem zadružnem domu, slavnostni govornik pa je bil
publicist in znanstvenik Franček Bohanec, doma od Miklavža.
V	kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Mi-
klavž in učenci osnovne šole. Na slovesnosti pa so tudi podelili bro-
nasta priznanja OF, ki so jih prejeli: Alojzij Zadravec, Štefka Novak,
Ferdinand Zadravec, Stanko PeserI in Mirko Miholič.
N. V.
Osma zlata rokavica
Slovenije
v BK Partizan Ptuj smo se dokončno odločili za datum izvedbe tradicio-
nalne revije boksa. Ta bo v nedeljo, 3. julija, ob 11. uri v dvorani Mladika.
Kot smo že obvestili javnost, se bodo revije boksa udeležili vsi boljši bok-
sarji Slovenije. Zraven domačinov se bodo ptujskim ljubiteljem boksa prestavili
boksarji iz Maribora, Celja, Ljubljane, Litije in kot posebnost boksarji iz sosed-
nje Avstrije (zamejski Slovenci). Iz Zagreba bodo prišli boksarji Metalca.
Žal nam tudi tokrat v klubu ni uspelo na revijo (čeravno je že osma) prite-
gniti kvalitetnih boksarjev iz drugih krajev Jugoslavije. Razlog je preprost: po-
manjkanje finančnih sredstev. Dvig kvalitetne ravni najvidnejše prireditve v tej
športni panogi v Sloveniji nima širše podpore. Javni poziv našega kluba za so-
delovanje žal ni naletel na odziv. In tako se nadaljuje sivina v športu našega
mesta. Zadovoljujemo se s povprečjem.
Kljub vsemu 8. zlata rokavica Slovenije ne bo pod kvalitetno ravnijo dose-
danjih. Prizadevno vodstvo (Doki, Pučko, Sekelšek, Divjak) si prizadeva, da
kljub težavam prireditev zadovolji okus ptujskih ljubiteljev boksa, ki jih je veli-
ko. Gosti iz Avstrije in Zagreba bodo popestrili prireditev. Nastopili bodo vsi
domačini na čelu z Mercem, ki že po malem razmišlja o trenerski karieri v svo-
jem matičnem klubu. Kot uspešen boksar z velikimi izkušnjami in kot velik za-
ljubljenec v ta šport bo lahko svoje bodoče učence veliko naučil.
V	klubu smo prepričani, da se bodo ljubitelji boksa v velikem številu odz-
vali in prišli bodrit domače boksarje. Vabljeni!	^
Rezultati nad pričakovanimi
Mladi judoisti ptujske Drave so se z doseženimi rezultati na zad-
njih štirih tekmovanjih, ki so se jih udeležili, prebili med najuspešnej-
še v republiki. Rezultati potrjujejo, da je strokovno delo v klubu kva-
litetno zastavljeno. Ker selekcionirana skupina pionirjev in kadetov
trenira skupaj šele drugo leto, so rezultati, ki jih dosegajo, več kot
odlični. Že sedaj je očitno, da v Ptuju raste nov rod judoistov, ki bo z
načrtnim delom tudi v prihodnje še zelo napredoval. Z doseženimi re-
zultati v mlajših in starejših starostnih kategorijah se je Ptuj prebil
med najuspešnejše ekipe v Sloveniji.
Rezultati zadnjih tekmovanj:
Na republiškem turnirju Z. Runka v Ljubljani je Dejan Vogrinec
dosegel 3. mesto, Sebastjan Kolednik in Petermanec 5. mesto, Marjan
Petek pa odlično 2. mesto.
Na mednarodnem turnirju Š. Kovač v Murski Soboti je odlično
2.	mesto dosegel Gorazd Vindiš, Črtomir Munda in Marjan Kukovec
pa 5. mesti. Omeniti velja, da je bilo potrebno na teh turnirjih za os-
vojitev 5. mesta doseči najmanj 3 zmage.
Na republiškem prvenstvu v Slovenj Gradcu so pionirji nastopili
kompletni. V konkurenci preko 200 pionirjev so med ekipami osvojili
odlično 4. mesto. Naslov republiškega prvaka je v kategoriji do 34 kg
osvojil Črtomir Munda. Z odličnimi nastopi sta si kolajne priborila še
Dejan Vogrinec — 2. mesto v kategoriji do 28 kg in Gorazd Vindiš —
3.	mesto v kategoriji do 42 kg. 5. mesta so osvojili: Sebastijan Koled-
nik v kategoriji do 31 kg. Marko Kores v kategoriji 60 kg, Jernej Lah
v kategoriji do 34 kg in Simon Starček v kategoriji do 55 kg. Med ka-
deti je 3. mesto osvojil Matej Kosi v kategoriji do 46 kg.
Na državnem prvenstvu v Trebinju so nastopili za republiško re-
prezentanco Dejan Vogrinec, Črtomir Munda in Gorazd Vindiš. Med
njimi je bil najuspešnejši Dejan Vogrinec, ki je osvojil odlično 5. me-
sto. Vindiš in Munda v borbah nista razočarala. Ker so naslednje leto
še vsi pionirji, se lahko v bodoče nadejamo tudi kolajne z državnega
prvenstva.
Petnajst let z namiznim tenisom
Pred kratkim so se v namiznoteniškem klubu Petovia svečano po-
slovili in zahvalili za dolgoletno požrtvovalno delo, treniranje in prispe-
vek h klubskim rezultatom namiznoteniški igralki Sanji Džankič. To je
tudi razlog, da smo jo obiskali in se z njo pogovorili o njeni dolgoletni
karieri.
Sanja, verjetno se po petnajstih
letih človeku zdijo pričetki precej
drugačni kot takrat, ko začenja.
Nekaj spomino\ na to prav gotovo
imaš.
Pričela sem pred petnajstimi
leti v osnovni šoli. Sama neke
posebne želje nisem imela, ven-
dar me je k temu vzpodbudil moj
oče. S treningom pa so prišli tudi
uspehi, ki so prispevali k temu,
da sem ta šport vzljubila in sem
trenirala z resničnim veseljem.
To veselje je trajalo do pred tre-
mi leti, ko sem se pričela odloča-
ti, da zapustim namizni tenis.
Vendar sem takrat ostala samo
zavoljo kluba, kajti igralk za ma-
no ni bilo in sem čutila neko ob-
vezo do kluba.
Da sem se uvarjala toliko časa
s tem športom, mi ni žal, saj je
bilo tu mnogo lepega in seveda
tudi nekaj težkih trenutkov. Ved-
no ni šlo tako, kakor sem si jaz
zamislila. Pojavljali so se tudi
neuspehi kljub napornim trenin-
gom. Vendar je veliko bolj vesel
pogled na vse te pokale, ki sem
jih dobila, in na spomine, zato
sem lahko hvaležna namiznemu
tenisu za vse, kar mi je dal.
Ob namiznem tenisu si spozna-
la precej vrstnikov in vrstnic, ki so
tudi trenirali. Tako si imela tudi
prijateljice iz klubskih vrst. Kako
si se razumela z njimi? Zavoljo
treningov si se morala odpovedati
stvarem, ki so jih počeli tvoji vrst-
niki. To si verjetno nadomestila z
velikim krogom prijateljev po vsej
Sloveniji in Jugoslaviji.
V srednji šoli nisem bila na
nobenem izletu s svojim razre-
dom. Tu tudi nisem imela prakti-
čno nobenega prijatelja, kajti vsi
shodi so bili ob sobotah, ob pet-
kih. Jaz sem morala biti spočita
za tekmo ali pa me sploh ni bilo
doma. Prav tako sem v šoli manj-
kala po cele tedne. Skupaj smo
bili le na maturantskem izletu,
kar pa je premalo za neko boljše
poznanstvo. Kar pa se tiče špor-
tnih prijateljic, pa moram reči,
daje bilo med nami veliko dopi-
sovanj, ki še danes trajajo. Te so
iz celotne Jugoslavije. Povedati
moram, da smo vse približno
istih let in da sem jaz ena med
zadnjimi, ki zapuščam namizni
tenis.
Kaj pa tvoji otroci? Jih boš sili-
la k igranju namiznega tenisa ali
boš to odločitev prepustila njim?
Ne mislim jih siliti, kaj si naj
izberejo, saj ne želim, da zavoljo
staršev ne bi mogli početi tistega,
kar si sami želijo. V primeru, da
si izberejo namizni tenis, pa bo-
do morali delati.
Si že kdaj razmišljala, da bi od-
slej delala kot trener? Ali si se s
tem v klubu že kaj ukvarjala?
S trenerskim delom sem se v
klubu že ukvarjala, predvsem ta-
krat, ko je bilo potrebno koga za-
menjati. Prav tako so mi v klubu
že ponujali to delo, vendar tre-
nutno ni časa, saj sem pričela s
službo in ob delu tudi študiram.
Tako so moji načrti popolnoma
drugačni. Ko pa bom imela čas
in željo, bom šla na trening, da
se bom preizkusila, koliko še
znam.
Ko analiziraš svojo kariero,
lahko ugotoviš, da si dosegla
uspehe, ki ti še sedaj, ko si se pre-
usmerila v druge stvari, veliko po-
menijo ...
Zame je največji uspeh, da
sem prišla v državno reprezen-
tanco na odprtem prvenstvu Ju-
goslavije. Prav tako je uspeh to,
da sem s svojimi rezultati kot
pionirka lahko prišla v ekipo
Olimpije, ki je takrat bila ena
najboljših ekip v Jugoslaviji.
Tam sem prebila šest let.
Treningi so napor, ki ga tisti, ki
ne trenirajo, ne poznajo. Pri tem
pridejo tudi trenutki, ko sam sebe
prepričuješ: danes še in nikoli več.
Kdaj so bili pri tebi takšni trenut-
ki?
Teh trenutkov je bilo kar pre-
cej, vendar sem jih sprva prema-
govala s pomočjo očetove želje,
da igram namizni tenis in treni-
ram, ko pa so prišli uspehi, pa
sem vztrajala zavoljo ljubezni do
igre. Najtežje pa je bilo v pole-
tnih mesecih, ko so moji vrstniki
šli na morje, jaz pa sem doma
trenirala. Trening me je sprem-
ljal tudi, če sem šla s starši na
morje.
Skoraj petnajst let bo, kar si
član NTK Petovia, in dokaj dobro
poznaš delo v klubu. Kako gledaš
nanj?
Prvih let dela v klubu se ne
spomnim več dobro. Vendar zad-
nja leta opažam, da v klubu dela-
ta dva ali trije, največ štirje. To
pa ni dovolj za vrhunske rezulta-
te, saj morajo za te delati vsi.
Kaj pa meniš o najmlajših tek-
movalkah, pionirkah, ki že pridno
hodijo po tekmovanjih?
Te igralke so zelo perspekti-
vne, vendar je vprašanje, ali bo-
do uspele vzdržati. Veliko vlaga-
mo v mlade, vendar je največji
osip pri štirinajstem, petnajstem
letu starosti. Ce bo ta generacija
pionirjev in pionirk zdržala vse
obremenitve, se nam za namizni
tenis v Ptuju ni treba bati. Za
mlade igralce bo potrebno pri-
skrbeti tudi strokovni kader, kaj-
ti samo eden je premalo.
Veliko si pripomogla k temu,
da ekipa Petovie igra v drugi zve-
zni ligi. Mogoče bi lahko ocenila
kakovost namiznega tenisa v dru-
gi zvezni ligi in nastope članic v
tej ligi.
Razlika med prvo in drugo
zvezno ligo je velika. Če pogle-
dam svoje letošnje rezultate, ko
bistveno manj treniram, kot sem
to prej, lahko ugotovim, da
imam še vedno pozitiven rezul-
tat. Kar pa se tiče starostne sesta-
ve ekip, so to mlajše igralke, ki
imajo ob sebi eno starejšo, ki je
kot nekakšen motor ekipe.
Ko sva že pri ocenjevanju kako-
vosti namiznega tenisa v drugi
zvezni ligi, bi morda povedala svo-
je mnenje o tem, kaj je pravzaprav
za uspeh tu, kjer se srečujejo
mlajše igralke, ki se šele kalijo, in
tiste, ki so izkušene, odločilno:
rutina, talent, količina trenin-
ga...?
V primeru tesnega rezultata v
igri med starejšo in mlajšo igral-
ko je v prednosti mlajša, saj ta ne
razmišlja o tem, kaj bo, če izgu-
bi, ampak o tem, kaj bo takrat,
ko zmaga. Starejše igralke pa v
tistem trenutku ne razmišljajo to-
liko o igri, ampak so nekako uža-
ljene, da jih taka »mala« lahko
premaga in razmišljajo, zakaj se
niso že prej umaknile iz tenisa.
Gre torej predvsem za psiholo-
ško prednost. Morda bi se pri jjsi-
hologiji malo dlje zadržale. Žen-
ske smo znane kot nestabilna bi-
tja, saj trenerji pravijo, da je z na-
mi v športu veliko več problemov
kot z moškimi. Pa bi ti povedala
svoje izkušnje in mnenje
Trditev popolnoma drži. Me-
njala sem veliko trenerjev — šest
— in prav vsak je dejal, pa če-
prav od začetka ni bil takšnega
mnenja: Z ženskami je grozno.
Ženske imamo pač svoje proble-
me: smo jezikave, imamo svoje
muhe. Če vsi tako pravijo, potem
je že tako.
Bi mogoče ocenila, kateri tre-
ner ti je poleg očeta največ dal v
namiznem tenisu in kaj ti najbolj
ceniš pri trenerju.
Nobeden mi ni dal toliko kot
oče, nekateri trenerji so mi celo
škodovali. Pri trenerju najbolj
cenim, da je iskren do mene in
da me razume, in to ne samo v
lepih trenutkih, temveč tudi v
težkih za mene. Tu sva se z oče-
tom najbolje razumela. Da pa
sem tako dolgo zdržala, pa je
vzrok ravno v tem, da me sedanji
trener, tovariš Pšajd, razume, da
se lahko pogovoriva o lepih in
slabih trenutkih. In ravno to mi
Je bila motivacija, da sem sedaj
hodila na treninge, saj naučiti se
nisem imela ničesar novega. Vse
znanje, ki ga imam pri namiz-
nem tenisu, mi je dal samo oče.
Verjetno imaš sliko o posamez-
nih klubih. Kakšen se zdi tebi od-
nos mali klub — veliki klub, kak-
šne imajo možnosti igralci v posa-
meznih klubih in kakšne so mož-
nosti za prehode iz enega v druge-
ga?
Večina obsoja to, da se mladi
igralci, ko dosežejo nekakšne re-
zultate in s tem tudi kakovost,
preselijo v večji klub; se pravi,
da večji klubi poberejo boljše
igralce. Vendar je razlika med
malim in velikim klubom res ve-
lika. Veliki klub, kot je Olimpija,
si lahko privošči tudi kitajskega
trenerja. Večja je možnost za de-
lo, saj je lažje priti do dobrega
strokovnega kadra. Menim, da je
pač tako, da moraš, če želiš kaj
doseči, oditi v večji klub, kajti v
malem lahko napreduješ le do
neke mere.
Misliš, da bo podobno veljalo
tudi za mladi rod, ki sedaj nastaja
v NTK Petovia?
Za te igralke ne vem. Sedaj
sem se spomnila Hrastnika, ki je
tudi majhno mesto, toda njihove
igralke so državne ekipne prvaki-
nje. Morda se to danes nekoliko
spreminja. Za Ptuj pa sem zelo
črnogleda. Težko, da je kaj take-
ga mogoče; še vedno velja, da
bodo morale igralke v Ljubljano,
če bodo želele več doseči.
Najin klepet sva sklenili. Prav-
zaprav se mi zdi zelo krivično, da
širša športna javnost, še posebej
pa funkcionarji ZTKO Ptuj ne
čutijo spoštovanja do športnice,
kot je Sanja, saj skromno prizna-
nje ne' bi bilo tako napačna pote-
za. Navsezadnje je malo športni-
kov in športnic, ki bi vlagali toli-
ko znanja in izkušenj v mlajše ro-
dove, hkrati pa tudi skrbeli za ka-
kovostne dosežke.
Darja Lukman
Sanja Džankič
Zahvala občanom ob zbiralni akciji
Solidarnost v dejanjih
Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj
je enako kot vse organizacije RK v Sloveniji
organizirala zbiralno akcijo Solidarnost v de-
janjih, ki je potekala od 8. do 26. maja 1988.
Denarni prspevki so se zbirali s prodajo
vrednostnih kuponov po 500, 1.000, 5.000 in
20.000 din v krajevnih organizacijah Rdečega
križa, šolah in delovnih organizacijah in z
zbiralno skrinjico, ki je bila postavljena v
Blagovnici MIP Ptuj.
V osnovnih šolah so sodelovali učenci in
dijaki ter učitelji in z odkupom darilnega ku-
pona prispevali 950.370 din:
1.	Osnovna šola Ptujska Gora	15.000 din
2.	Osnovna šola Dornava	25.000 din
3.	Osnovna šola Vitomarci	25.000 din
4.	Osnovna šola Zg. Leskovec	100.000 din
5.	Osnovna šola Franca Osoj-
nika Ptuj	26.000 din
6.	Osnovna šola Juršinci	2.000 din
7.	Osnovna šola Olge Meglič
Ptuj	25.000 din
8.	Osnovna šola Videm pri
Ptuju	75.000 din
9.	Osnovna šola Cirkulane 42.000 din
10.	Osnovna šola Lovrenc na
Dr. p.	36.000 din
11.	Osnovna šola Hajdina	100.000 din
12.	Osnovna šola Majšperk	28.870 din
13.	Osnovna šola Kidričevo	100.000 din
14.	Osnovna šola Ivana Spole-
naka Ptuj	150.000 din
15.	Osnovna šola Toneta Žni-
dariča Ptuj	50.000 din
16.	SŠC Ptuj - SKMKŠ	150.000 din
Po delovnih organizacijah so delavci pri-
spevali z odkupom vrednostnega bona
812.500 din:
1.	MERCATOR-IZBIRA-
PANONIJA PTUJ	100.000 din
2.	PERUTNINA - TOZD
FARME	128.500 din
3.	CDL-TOZD VZDRŽE-
VANJE VOZ PTUJ	21.000 din
4.	TAM-TOZD PROIZ-
VODNJA ZAVOR PTUJ	74.000 din
5.	SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA PTUJ	50.000 din
6.	IMP-ELEKTROKOVI-
NAR PTUJ	50.000 din
7.	PLESKAR PTUJ	55.000 din
8.	ELEKTROKOVINA
PTUJ	50.000 din
9.	OPEKARNA ŽABJAK-
PTUJ	40.000 din
10.	ZAVOD dr. M. BORŠT-
NARJA DORNAVA	74.000 din
11.	PERUTNINA PTUJ-
DSS	100.000 din
12.	LABOD-TOZD DELTA
PTUJ	50.000 din
13.	POSTAJA MILICE PTUJ	20.000 din
V	krajevnih organizacijah so aktivisti Rde-
čega križa odkupili za 490.000 din:
1.	KORK Cirkulane	50.000 din
2.	KORK Bratje Reš Ptuj	125.000 din
3.	KORK Majšperk	55.000 din
4.	KORK Hajdina	50.000 din
5.	KORK Rogoznica	55.000 din
6.	KORK Juršinci	10.000 din
7.	KORK Trnovska vas	45.000 din
8.	KORK Podlehnik	10.000 din
9.	KORKSpuhlja	50.000 din
10.	KORKCirkovce	15.000 din
V	darilno skrinjico v Blagovnici MIP so
občani darovali prostovoljne prispevke v viši-
ni 229.823 din.
Skupno je bilo zbrano 2.462.693 din. Gle-
de delitve zbranih sredstev v akciji Solidar-
nost v dejanjih je bil sprejet predlog, da jih
namenijo za potrebe in dejavnost organizacij
Rdečega križa, in sicer 50 % sredstev-za kra-
jevne, 30% za občinske, 15% za republiško
organizacijo in 5 % za RK Jugoslavije.
Namen sredstev je bil opredeljen tudi na
vrednostnem kuponu:
»Zahvaljujemo se za vaš prispevek, s kate-
rim ste omogočili Rdečemu križu, da dodat-
no pomaga otrokom iz socialno ogroženih
družin, starejšim in invalidnim osebam, ka-
kor tudi prizadetim ob elementarnih in dru-
gih nesrečah.
Del zbranih sredstev pa bo namenjen tudi
za razvoj postaj RK v krajevnih skupnostih
ter za drugo vsakodnevno dejavnost organi-
zacij Rdečega križa«.
Akcija Solidarnost v dejanjih se je končala
26. maja z zbiralno akcijo oblačil, o kateri
smo že poročali.
Še enkrat bi se radi zahvalili mladim čla-
nom in mladini Rdečega križa, aktivistom
Rdečega križa, šoferjem iz delovnfih organi-
zacij Emona-Merkur Ptuj, Haloški biser. Pe-
rutnina, Metalka, Elektro Ptuj, IMP Ptuj,
AGIS, KGP-TOZD Vodovod, Agrotransport,
LABOD-TOZD Delta, MIP Ptuj ter gasil-
skem društvu Jablane iz Cirkovc, ki so z brez-
plačnimi prevozi zbirali in nato še razvažali
oblačila v oddaljene krajevne skupnosti.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali v obliki fi-
nančnih ali materialnih sredstev, se občinska
organizacija Rdečega križa ftuj še enkrat
iskreno zahvaljuje, obenem pa poziva obča-
ne, da sodelujejo z nakupom vrednostnega
kupona ali nakazilom na žiroračun RK I*tuj
št. 52400-678-80261. Hvala.
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIŽA PTUJ
fEDNIK -- 30. junij 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
DEKLICA, Ki JE S KRAPJA
PRI UUTOMERU ODŠLA V BELI SVET
Katja Špur
Bralci Tednika že nekaj številk
spremljate pripoved Katje Špur
Vrtec v Jeruzalemu, pretresljivo
pripoved o predšolskih otrocih
jn njihovih starših, predvojnih
yiničarjih s hribov okrog Jeruza-
lema v Slovenskih goricah. Kdo
je avtorica dela, za katero si pre-
pričan, da je avtobiografsko, če
fie prebereš spremne besede?
pripoved ja namreč napisana
prizadeto in z izrednim poslu-
hom za človečnost. Kdo je torej
Katja Špur?
Ko se prvič srečate z njo, vas
preseneti njena krhkost. Vendar
je ta prvi vtis sila varljiv, zakaj
ko se ji zazrete v oči, živahne in
iskrive, polne energije, spoznate,
da imate pred seboj osebo, ki na-
tanko ve, kaj hoče, osebo z mo-
čno voljo, osebo, ki ji življenje ni
prizanašalo.
Katja Špur živi v Ljubljani v
Trnovem. Od leta 1959 je upoko-
jena, vendar nenehno zaposlena,
nenehno na poti; kadar je doma,
pa njeni prsti ne držijo v rokah le
svinčnika, ampak izredno spret-
no iz lesa, školjk in kamenja
oblikujejo zanimive figurice. Ro-
dila se je leta 1908 na Gornjem
Krapju pri Ljutomeru kot sedma
od desetih otrok staršem, ki sta
bila hlapec in dekla. Kdaj je uso-
da odločila, da bo nekaj več kot
samo pastirica pri sosednem bo-
gatem kmetu ali dninarica ali pa
šivilja, bi bilo težko določiti.
Morda takrat, ko je šla prvič slu-
žit. Drobno in bolehno, kakršna
je bila kot otrok, so jo namenili
za čuvanje otrok, pa je zvečer
prišla domov in zajokala, da ne
pojde več nazaj. Lahko pa ta-
krat, ko je že bila v šoli, ko je na-
pisala prvo pesem. Kdo bi vedel,
kdaj so se ji odprla vrata v beli
svet. Njej, otroku hlapca, otroku
iz nekih gričev Slovenskih goric,
deklici, ki ni imela bogatih bo-
trov in stricev, njej, ki je živela v
času, ko je bilo skorajda bogo-
kletno, da bi šel v višje šole otrok
hlapcev. Ampak ko se ji zazrete
v oči, veste, da je moralo biti ta-
ko in nič drugače.
Kaj je Katja Špur? Je novinar-
ka, publicistka, pisateljica, pesni-
ca, prevajalka, profesorica slavi-
stike. Uspelo ji je, da je vse to,
čeprav se je leta in leta borila z
lakoto, s tem, kje bo spala, kaj
bo imela obleči, čeprav je tudi
potem, ko je dobila zaposlitev,
trikrat obrnila vsak dinar, ko je
pomagala bratu pri študiju medi-
cine. Življenje ji s težavami za
golo preživetje res ni prizanaša-
lo. V taborišču Ravvensbriick se
jim je zoperstavljala s pisanjem
pesmi. V nenehni borbi za obstoj
pa je vedno našla čas in moč za
učenje. Tako se še dobro spomi-
nja hude zime leta 1929, ko je za
streho nad glavo bila pri neki
družini dekla za vse in je preze-
bla v mrzli kuhinji začela študij
ruščine._______ _ __________
In kako je nastal Vrtec v Jeru-
zalemu? Od leta 1945 do 1949 je
bila časnikarka ministrstva za
kmetijstvo. Pisala je o zadrugah,
o socializaciji Prekmurja in nje-
na pot jo je zanesla vse do Jeru-
zalema, kjer je srečala Maro,
vzgojiteljico; ta je resnično ob-
stajala. Veliko se je pogovarjala
z njo, spoznala njene otroke, nje-
no delo in napisala je Kroniko
nekega učlovečenja, kot ima
knjiga podnaslov. Knjigo je leta
1984 izdala Pomurska založba.
Z novinarskim delom pa se je
Katja Špur ukvarjala že pred voj-
no, ko je delala pri Jutru, kjer je
pisala predvsem socialne repor-
taže. Iz tega časa ima lepe spo-
mine na svojega mentorja Borka.
Prav pri Jutru je začela odkrivati
Prekmurje. Ob začetku vojne je
seveda izgubila službo in do za-
sedbe Italijanov je delala pri
Rdečem križu za pomoč partiza-
nom. Diplomirala je iz slavistike,
ki jo je študirala izmenoma v
Skopju in Ljubljani. Na službo
je morala čakati kar tri leta. V
tem času je že tudi šolala brata.
Zaprosila je za banovinsko pod-
poro in takratni podban Majcen
ji je odgovoril, da podporo lahko
dobi, če ni komunistka. Napisala
je ostro pismo, da če je to krivi-
ca, potem vsekakor je komunist-
ka. Podporo je dobila in za to
enkratno vsoto je lahko kupila
za očeta suknjič in srajco, mami
krilo, zase staro kolo, brat pa si
je iz delov, ki jih je že prej nekaj
nakupil, sestavil harmoniko.
Katja Špur prevaja iz bolgar-
ščine, češčine, romunščine, nem-
ščine, angleščine in francoščine
poezijo in prozo. Pri Mladinski
knjigi čaka že dve leti na izdajo
Antologije romunske poezije. Iz
romunščine je prevedla deset
knjig in je edina prevajalka iz te-
ga jezika pri nas. V času najinega
pogovora so ji sporočili, da dobi
orden prve stopnje Cirila in Me-
toda za svoje prevajalsko delo iz
bolgarščine. Leta 1949 je dobila
Levstikovo nagrado za publicisti-
čno delo. Tudi filmskih scenari-
jev seje lotila za filmsko reporta-
žo o steklarjih v Rogaški Slatini
in še in še bi lahko naštevali.
Zaklepetati se s Katjo Špur ni
noben problem; dve uri in še do-
bre pol ure zraven je minilo, kot
bi pihnil. Katja Špur zna in tudi
ima kaj pripovedati. Ko jo poslu-
šaš, si je sploh ni težko predsta-
vljati, ko je sedemnajstletna iz-
stopila z vlaka v Osijeku, kjer je
eno leto hodila v gimnazijo, v
klobuku, na katerega je bila zelo
ponosna — darilo učiteljice iz
Ljutomera, pa je seveda bil že
krepko iz mode. Njen prejšnji
učitelj, ki jo je pričakal na posta-
ji, jo je prosil, da sname klobuk,
zatem pa jo je odpeljal k frizerju,
kjer so ji odrezali kito. Takih in
podobnih zgod in nezgod je v ži-
vljenju Katje Špur ničkoliko. V
življenju, vrednem spoštovanja
in občudovanja. Njena življenj-
ska pot pa je tudi dokaz, da člo-
vek vzdrži in prenese vse, če je v
njem le dovolj volje, vztrajnosti
in poštenosti — predvsem do sa-
mega sebe.
NaV
KATJA ŠPUR MED SLIKAMI SVOJIH VNUKOV IN FOTOGRA-
FIJAMI SVOJIH FIGURIC IZ ŠKOIJK.
TRETJI ZVEZEK ZBORNIKA ORMOŽ SKOZI STOLETJA
Pisana beseda ostane
Letos mineva 715 let od prve omembe Or-
moža v pisnih virih. Naklada 2.000 izvodov,
320 strani, 19 avtorjev; povzetki v nemščini.
Ormož je v teh dneh postal bogatejši, bo-
gatejši v iskanju svoje preteklosti, ki jo je str-
nil na straneh tretjega zvezka zbornika Or-
mož skozi stoletja. Kljub času, ki ni najbolj
naklonjen izdaji takšnih publikacij, pa je pri-
pravljenost avtorjev sestavkov in delovnih or-
ganizacij, ki so s prednaročili omogočile tisk,
ter vsestranske pomoči skupščine občine, iz-
vršnega sveta in občinske kulturne skupnosti
rodila sadove, saj je tretji zvezek izšel pet let
po izdaji drugega, je poudaril na četrtkovi
predstavitvi predsednik odbora za izdajo
zbornika Tone Luskovič.
Zbornik je prikaz različnih zvrsti gradiva.
Tako arheologinja Marjana Tomanič-Jevre-
mov predstavlja ormoško grobišče, arheolog
Blagoje Jevremov pa družinsko grobnico iz
Velike Nedelje. Kakšna je bila oprema gradu
Velika Nedelja leta 1673, opisuje Marjeta Ci-
glenečki, Jože Curk pa podaja oris Ormoža
in Središča v fasijskem popisu iz leta 1754.
Hiše in hišne posestnike predstavljata Ger-
not Fournier in Marija Hernja-Masten. Peter
Klasinc govori o gradbeni dejavnosti v Or-
možu med obema vojnama, Nada Jurkovič o
šolstvu v letih 1676— 1847 in o bratovščini sv.
rešnjega telesa v letih 1661 — 1787, Kristina
Šamperl-Purg pa o ormoški pošti v 18. in 19.
stoletju. Dajnkovo kroniko predstavlja An-
ton Ožinger, Ljubica Šuligoj piše o ormoških
Nemcih med obema vojnama, Ivan Lovren-
čič pa o mestni občini Ormož v letih
1918—1941. Kreditno zadružništvo na ormo-
škem območju predstavlja Branko Oblak,
Štajersko domovinsko zvezo — krajevni sku-
pini Kajžar in Ormož pa Miroslav Novak.
Arhivsko gradivo Ormoža med drugo sveto-
vno vojno je obdelala Marjeta Adamič, vojno
škodo na območju Ormoža Tjaša Mrgole, lju-
biteljsko kulturo po drugi svetovni vojni pa
Mimica Pišek. Iva Curk govori o raziskova-
njih zaradi varstva kulturne dediščine, Vinko
Cajnko pa predstavlja razvoj kolesarskega
športa in nogometa v Ormožu.
Vrednost ormoškega zbornika pa ni samo
v tem, da v pisani besedi predstavlja boga-
stvo preteklosti, ampak tudi v tem, daje eden
redkih zbornikov, katerega teksti so nastali
na osnovi originalnega arhivskega gradiva,
poleg tega pa ta raziskovanja odkrivajo ved-
no nove in nove podatke, o katerih je bilo
doslej le malo ali pa nič znanega. To je kako-
vost, ki se je v tem trenutku Ormožanci niti
ne zavedajo, strokovnjaki pa, je opozoril
urednik zbornika Peter Klasinc, kije še pose-
bej zaslužen za njegov izid. V zborniku je tu-
di 50 fotografij; nekatere od njih so prvič ob-
javljene.
Opravljeno je bilo veliko delo, delo, ki za-
vezuje in kliče po tem, da se nadaljuje, so
menili prisotni na predstavitvi tretjega zvez-
ka zbornika Ormož skozi stoletja. In upati je,
da bo tretjemu sledil še četrti, čez pet let, ta-
ko kot so menili, da naj bi izhajali posamezni
zvezki ob izidu prvega leta 1973.	NaV
AKCIJA ZA OBNOVO KULTURNEGA
SPOMENIKA
Večer čarodejev
Veliko kulturnozgodovinskih spomenikov smo prepustili zobu
časa. Mnogokrat zaradi nepravilnega odnosa do svoje kulturne dedi-
ščine, največkrat pa smo imeli premalo denarja, da bi lahko še pravo-
časno ukrepali. V Ptuju seje v zadnjih letih na tem področju marsikaj
spremenilo na bolje, čeprav še zdaleč ni vse tako, kot bi si želeli. Tu
mislimo predvsem na gradova Bori in Turnišče, kjer sicer potekajo
spomeniškovarstvena dela, vendar še vedno ni znana namembnost
teh dveh objektov.
Prihodnje leto bo ptujski minoritski samostan slavil 750-letnico.
Objekt že ima novo fasado, h koncu pa gredo že tudi obnovitvena de-
la na prezbiteriju minoritske cerkve. Sredstva za obnovo samostana
zadnja tri leta prispevata občinska in republiška kulturna skupnost
ter župnijski urad sv. Petra in Pavla. Tudi gotska okna prezbiterija bo-
do obnovljena v duhu časa, v katerem so nastala. Barvni vitraži pa so
zelo draga zadeva, saj gre za ročno delo, ko so barvna stekelca med
seboj vezana s svincem. Vsesplošni akciji za obnovo tega spomenika
so se prejšnji teden pridružili tudi čarodeji ptujske občine. V ptuj-
skem gledališču so priredili VECER ROKOHITRSKIH SPRETNO-
STI, izkupiček pa namenili za barvna okna prezbiterija.
Čarodeji Marjan Lizzi, Mirko Pihler, Gusti Čoh in Janez Vidovič
so v več kot dveurnem nastopu pokazali svoje spretnosti, daje marsi-
kateremu gledalcu zastal dih. Prireditev sama je dvakrat vredna po-
zornosti. Prvič, ker je to bila ena redkih dobrodelnih prireditev v FHu-
ju. Drugič, ker Ptujčani vse premalo poznamo svoje ljudi, pa naj gre
za takšne ali drugačne ustvarjalce, umetnike, v tem primeru za čarov-
nike, ki so se — vsaj nekateri od njih — proslavili že v evropskem
prostoru, doma pa zanje skorajda ne vemo. To slednje je vredno pre-
misleka, še posebej zato. ker se običajno domači ljudje zde nekako
manj zanimivi. Polno gledališče in navdušeno spremljanje gledalcev
— mnogi izmed njih so takšen nastop videli prvič — pa je pokazalo,
da se da tudi z domačimi ustvarjalci pripraviti zanimiv in kakovosten
nastop. Če pa je ta nastop še prireditev z določenim namenom, je ta-
kle večer še toliko več vreden.
NaV
^ARHIVSKI DOKUMENTI ZA TRETJI ZVEZEK
ORMOŠKEGA ZBORNIKA
Razstava v gradu Ormož
Zgodovinski arhiv Ptuj je v Ormožu minuli četrtek odprl razstavo
arhivskih dokumentov, ki jih hrani in so služili arhivskim delavcem
za pisanje razprav in člankov, objavljenih v tretjem zvezsku zbornika
Ormož skozi stoletja. Kot je v uvodni besedi razstavi na pot povedal
ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ivan Lovrenčič, ne gre za tematsko
razstavo, ampak za prikaz različnih zvrsti gradiva, ki so ga uporabili
arhivski delavci za zbornik. Z razstavo želijo tudi poudariti, da delo v
arhivih ne predstavlja samo zbiranja, hranjenja in urejanja dokumen-
tov, ampak nujno vodi k objavljanju le-teh, kliče k pisanju in razisko-
vanju, kar je dokaz, da dokumenti niso mrtev material na papirju, am-
pak s pomočjo arhivskih delavcev živijo.
NaV
(Fotografija: Dušan Loparnik)
7. nadaljevanje
Na griču se gosposka hiša dviga v nadstropje. Polknice na veli-
kih oknih so tesno zaprte, vežna vrata zaklenjena. Zapisana je v imo-
vinsko lastnino, prazna in tiha. Poleg hiše so gospodarska poslopja, v
pritličju prostorna stiskalnica, iz nje vodijo vrata v temačno izbo in tu
živijo Tuškovi.
Nekoč jim je lastnica hiše odmerila ta tesni prostor, ker so skrbe-
!' za njene gorice. Nič je ni motilo, da ima sama v zidanici prostorne
izbe, opremljene po okusu bogatih meščanov, večji del leta zaprte in
Zaklenjene — tako je bilo od nekdaj, tak je bil red, sama ga ni bila
pripravljena spreminjati . . .
Tuškova je visoka, zravnana ženska, rojena v Bosni; preveč otrok
je rodila, da bi njen obraz lahko razodeval še kaj drugega kakor mate-
rinsko dobroto. Ta, ki ga bo rodila kdaj sredi zime, bo štirinajsti .. .
Mož je delovodja na posestvu, zgodaj odhaja na delo, zmeraj v
^isti, zlikani srajci. Ona še opravlja otroke, pospravlja po izbi in zgo-
vorno niza podatke o svojem življenju: Od šestintridesetega leta je tu.
^sako leto imeti otroka ...
»Ženske smo pač boge ...«
Zakaj smo uboge, to je druga stvar!
Ponudi mi stol. Kruha. Kako je v tem prenatrpanem prostoru
^saka stvar na svojem mestu! Otroci... koliko parov oči me gleda?
•koliko jih bo za vrtec?
Našteje mi tri imena: ena punčka, dva dečka.
»Tu smo živeli,« pogleda po tesnem prostoru, kakor da bi se ho-
tela opravičiti. »Gosposka hiša pa je bila vse leto zaklenjena. Tam so
^obe prave dvorane. Samo v eni je osem postelj! Tako trdna hiša —
metra širok zid! ... Ko so prihajali na trgatev, so jedli s srebrnimi
^icami . . . Zdaj je to še imovinsko. Če bodo toti hram dali nam . . .«
se ji zaiskrijo: »Delali smo od sedmih zaron do šestih večer.«
Vsako opoldne je s strahom tekla domov. Ko ob sobotah otroci
^aspijo, pri mesečini pere oblekce — zjutraj so suhe in zlikane. Pred
Jedrno uro zjutraj že vzame kruh iz peči, pomije tla ...
Vse to pripoveduje vedro, smehlja se kakor ob veselih zgodbah iz
^^ojega življenja.
I »Ce smo po večerji še lačni, gremo vsi na eno postelo, pa si tak
zapojemo!«
. Sonce je popilo še zadnjo kapljico rose; v travi, v zraku, v nepre-
®onih goricah ena sama pesem zorenja, kipenja, čirikanja ...
Sem zašla v neresnični, pravljični svet, kjer so ženske"kot zemlja.
kot pognojena, plodna prst — vsako leto žetev na njivi, vsako leto tr-
gatev v goricah, sleherno leto otrok v družini!
Vem: na dobri poti smo, Tuškova je prva, ki sem seji upala reči:
»Kmalu se bo tu vse spremenilo!«
Zvečer zagorijo po velbanih kuhinjah trske: malokje vidim sve-
čo.
Ko v mraku odprem vrata v počrnelo kuhinjo, prhne iz nje pet
ali šest otrok v izbo. Pred majavim štedilnikom se obrača zgarana že-
nica. Edini odgovor na moj pozdrav je njen nezaupljivi pogled. Pote-
ze na njenem obrazu so trde. Moj glas je veder:
»No, Nežika, smem pogledati vaše male?«
»Kaj te nemate že drugih zadosti?« se me skuša ubraniti. »Nos
bi pač lehko viin spustili.«
»Nikogar ne bomo izpuščali, Nežika!« sem stroga. »Lep dom je
pripravljen za vaše otroke — za vse!«
»Da pa moj nede za to ...« se skuša izgovoriti na moža. Stopim
bliže k njej:
»Njega nikar ne sprašujte, Nežika! Vi največ trpite z njimi, ko
pridete zvečer domov, pa so lačni...«
»To je te tak resen ...«
V njenem glasu je trpkost.
»Kje pa so? Jih smem pogledati?«
»Tan so!« pokaže v dno temne veže. »Te pa jih ali poglednite.«
Nekaj se giblje v temi. Nežika gre s trsko v rokah k vratom in jih
odpre. Zatohel zrak me za hip prikuje na prag. Trska vzplapola, po
stenah izbe zaplešejo sence. Skozi zaprta okenca že gleda noč v izbo.
Naglo stopim k najbližjemu in ga odprem. Ženica me prestrašeno po-
gleda:
»Tega ne delajte!.. . Mraki bodo prišli notri!«
»Kdo bo prišel?« je ne razumem.
»Mraki! Kaj te ne vete? Noč je že, mraki prnesejo beteg!«
Z eno roko visoko dviga trsko, z drugo predpasnik, kakor da bi
hotela zavarovati otroke pred nenadno nevarnostjo. Zdaj šele jih za-
gledam: stiskajo se na klopi okoli krušne peči. Primem Nežiko za ro-
ko:
»Beteg je tu, v zatohlem zraku, Nežika, ne zunaj! Ne bojte se sve-
žega zraka — ne podnevi ne ponoči! Vsaj eno okno naj bo vedno
odprto.«
»Kak si te viipate,« ne more verjeti. »Noč ima svojo moč, so nas
viičili.«
»To so stare vraže, Nežika! Kako vam morejo otroci tu dihati,
dajte jim čistega zraka!« skušam pregnati njen strah.
Izba se je počasi izluščila iz mraka: trhle postelje, pokrpane,
zbledele odeje ... tla so iz ilovice. Trska za hip osvetli obraze otrok.
Štejem jih:
»Šest jih imate? Boste dovolili kateremu, da se poigra v vrtcu,
Nežika?«
Znova postane nezaupljiva:
»Zakaj se te ne bi smeli duma igrati?«
»Zaprti tu notri? Oh, Nežika, privoščite jim trato na zraku in
soncu! Poglejte, kako so bledični in drobni! Kako bi se mogli veselo
igrati, če so ves dan zaklenjeni?«
Gube na obrazu se ji poglobijo:
»Če pa si nemajo kaj obleči ... to je vse, kaj majo, vse raztrga-
jo.«
Čutim obup v njenem glasu. Odvzeti ji to breme ... Kako so mo-
gli tako živeri? V tako bogati naravi ... Primem jo za roko:
»Nežika, naj pridejo takšni, kot so! Samo povejti mi, katerega
naj napišem? Dva ali tri?«
Trska jim znova razsvetli obraze. Nežika jih objame s pogledom:
»Šest jih je . .. Tota sta dvojčka ... Pa tote kraste mojo ... ne
ven, ke te to dobijo ... Srbi jih, pa se čohajo. To de venda le od kak-
šne trove.«
Nikoli še nisem videla toliko resnobnosti v otroških očeh. Umi-
kajo se mi, ko se jim skušam približati. Plaho odmikajo hrastave roke.
Preplavi me sočutje do njihove matere.
»To je strup, Nežika! To ni od trave ... To so garje, srbečica, kot
pravite vi... Vse to je še posledica vojne, to je treba zdraviti! Pošljite
otroke v vrtec, tam jih bomo pozdravili.«
Nadaljevanje prihodnjič
8 — ZA KRATEK ČAS
30. junij 1988 - TEDNIK
Dober den vsoki den. Pul leta je že vrag vzeja. S prvin juli-
jon gremo v drugo polovico. Čoka nas še malo Julijskega Švica,
tak provi moja Mica. To prejšjo soboto oziroma v petek sen na
Ptuji na tisten svetovnem gostuvaji bija. Tak mi je pri srci prišlo,
ke bi se še enkrat žena, seveda če bi tak mladi bija, kak so bli ti-
sti pori s celega sveta. Tudi naša dvo Manica in Milan sta se do-
bro odrezala. Na gostuvaji je pač navadno veselo, samo čez enih
por zakonskih let se križi in težove začnejo. Saj vete, kak provi ti-
sti pregovor, da je zakon z medon namozani križ: med zakonca
poližeta, križ pa os tone. Mija z mojo MiCo boma skoro zloto po-
roko mela, tak dugo se že montrama na toten puklasten sveti.
Sklenla sma, da boma naredla provo gostuvaje in naredla vse
tak kak nekoč na prvo poročno noč. Hčer Jula je obečala, da mi
bo prinesla iz Nemčije tiste tablete, ki se jin reče »dabivstal«. Saj
vete, kak smo negda peli: Aleluja! Zdaj pa pojemo: Lulek aja . ..
Ovokrot sen pi$a ponudbo, če bi se kdo najša, da bi nama z
Mico hišo in virstvo čuva, gdo bi šla mija s hčero malo na morje.
Dobla sma več ponudb, tokšnih resnih in neresnih. Še največ pa
je tokih, ki se najboj zanimlejo, kejko mama vina v kleti in mesa
v tunki. Nibeden pa dosti ne spitovle, kaj je za delati pri hiši. Tak
je pač to in zdaj ne ven, če boma mija z Mico letos plovi Jadran
vidla, saj v kampih ob morjih še nemajo štalink in štal, da bi si
lehko kmet krese krave in svinje pa kure in druge hišne prijatele
na dopust pela. Pravzaprav pa jaz že naprej vidin našo kravo Še-
ko, kak bi tan kameje lizala in pivo pila poleg mene. Pravzaprav
pa bi to bila prova atrakcija, če bi jaz s kravo na morje ša. Če
majo tan Dalmatinci osla za svojo limuzino, te bi lehko tudi Pr-
lek svojo kravo meja za slikaje, jezdenje in druge turistične
atrakcije. Pa še kaj mleka bi nadojija vsoki dan, da mi ne bi tre-
balo v vrsti stoti in predrogo v štacuni tote tekočine pločati.
Pa zadosti za gnes o toten krovjen turizmi. Saj veta, kak
smo negda rekli, da je pul ljudi krava skotnila, pul pa jih krave
nema. Srečno. Vaš Lujzek.
f CDNIK - 30- 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Vesti S Športnega področja
IVlirko Vindiš je reden gost malega
aratona v Mirni Peči na Dolenj-
Tam je bil tudi v nedeljo in je
Lgz težav zmagal, naslednje tekmo-
anje z^inj P'' državno posamično
prvenstvo, kjer bo nastopil v tekih na
10 kilometrov. Na daljši progi bi
e rad uvrstil v državno reprezentan-
co za nastop na balkanskih atletskih
igrah.
Nogometaši Drave so novi člani
gbmočne republiške lige. Napredova-
li so neposredno, zato ni bilo napove-
dane tekme kvaliTikacij, ko naj bi se
pomerili s Papirničarjem iz Radeč. V
livalifikacijah za območno mladinsko
ligo pa nastopajo mladinci, ki so v pr-
vi tekmi s kar 7:Lnadigrali vrstnike
Partizana iz Žalca. Štiri zadetke je do-
segel Tomi Emeršič, po enega pa
gterbal. Galun in Korošec. Povratno
srečanje je bilo včeraj v Žalcu.
Padalci in motorni piloti ptujskega
Aerokluba so nastopili na republiških
prvenstvih. Zelo uspešen je bil pilot
Tomo Vrbančič in je v Prečni na Do-
lenjskem osvojil republiški naslov.
Nekoliko slabše je šlo padalcem. V
Čanski konkurenci je prva ekipa Ptuja
četrta za tremi ekipami iz Lesc, druga
pa šesta. Pri mladincih so drugi za
Leščani, med posamezniki pa je Mir-
ko Vršič četrti.
V Ljubljani pa je bilo republiško
prvenstvo v streljanju z malokalibr-
skim orožjem v mednarodnem pro-
gramu. Eikipa članov strelske družine
Jožeta Lacka je bila tretja s standard-
no pištolo, mladinke pa druge. Za
člane so nastopili Bedrač, Stražišar in
Ivanovič, za mladinke pa Malekova,
Dordevičeva in Zajškova.
Posebej pa velja pohvaliti mlade
strelce SD Turnišče. Ti so na republi-
škem pionirskem prvenstvu z MK pu-
ško v ležečem položaju zmagali s 741
krogi, kar je novi rekord Slovenije. V
ekipi so bili Pulko, Gojkošek in Zu-
panič. Gojkošek je bil med posamez-
niki peti. V trojnem položaju je ekipa
osvojila drugo mesto. Čestitamo!
Pripravila:
I. kotar in S. Ivanovič
Sezona nogometnih turnirjev
Nogometaši so, tako je videti na vrhuncu svojih moči, saj bodo
ta podaljšani praznični konec tedna lahko brcali najmanj na treh no-
gometnih turnirjih. In če je gledanje evropskega nogometnega prven-
stva izboljšalo tudi njihovo tehnično znanje, potem se vsem, ki radi
brcajo, in tistim, ki to radi gledajo, obetajo pestri dnevi.
V	soboto, 2. julija, bo ob 19. uri nočni turnir v malem nogometu v
Majšperku. Prijavnina je 60.000 dinarjev, nagrade pa so denarne
(600.000, 300.000 in 150.000 dinarjev) in praktične. Najboljši trije
prejmejo pokale, do šestega mesta pa priznanja.
V	nedeljo, 3. julija, se ob 9. uri dobimo na igrišču Partizana v Vid-
mu. Tudi tukaj obljubljajo bogate nagrade, poskrbeli pa bodo tudi za
gledalce. Sicer pa nogometaši Videmčane poznajo kot dobre organi-
zatorje tradicionalnih turnirjev v malem nogometu.
V	ponedeljek, 4. julija, na sam praznični dan, pa se lahko nogo-
metaši in njihovi navijači zberete ob 9. uri na Turniščah pri gradu. Za
tekmovalce so pripravili nagrade (150, 100 in 50 tisočakov, pokale ter
nagrade za najboljšega strelca in vratarja), za gledalce pa nekaj osve-
žilnega. Turnir je v počastitev pete obletnice dela ŠD Turnišče.
Tako bodo torej dan borcev proslavili ljubitelji okroglega usnja.
In če vam bo v teh dneh dolgčas, se jim pridružite.
jš
Šahisti, vabljeni v Spuhljo
šahovska sekcija Spuhlja prireja v nedeljo, 3. julija, ob 9. uri v
gasilskem domu Spuhlja odprti šahovski turnir v okviru tretje obletni-
ce delovanja sekcije. Pravico igranja imajo vsi šahisti z najvišjo — L
Vategorijo. Tekmovanje bo potekalo po švicarskem sistemu 15 minut
m igralca. Prijave sprejema odbor vse do pričetka tekmovanja. Pri
pnjavi je potrebno plačati 1.000 din za odrasle in 500 din za udeležen-
ce, mlajše od 18 let.
Zmagovalec bo prejel pokal, drugo- in tretjeuvrščeni pa knjižne
nagrade; vsi trije prejmejo še pisna priznanja. Posebna nagrada je pri-
pravljena tudi za najbolje uvrščenega mladinca in članico.
Silva Razlag
V ponedeljek o prvih rezultatih
Ormoško-ptujski mladinski raziskovalni projekt se je prevesil v
drugo polovico. Okoli 50 mladih je na obeh taborih delalo zagnano,
kar kaže da je motiviranost za raziskovalne ekološke tabore velika in
da je to pravzaprav prava oblika, kako znanje iz biologije, kemije,
agronomije, veterine . . . koristno uporabiti za delo ekoloških skupin,
ki so v svojih akcijah vse bolj konkretne in oborožene z znanjem.
Tabora so ptujski in ormoški mladi organizirali prvič in izkušnje
kažejo, da gre s takimi oblikami nadaljevati.
Tabore bodo sklenili v ponedeljek ob 10. uri, ko bodo tudi pred-
stavili nekaj poglavitnih rezultatov svojega dela. Nanjo bodo povabili
tudi vse strokovnjake in delovne organizacije ter skupnosti, ki so jim
pomagale pri izvedbi taborov. Sicer pa bodo imeli do konca tabora še
nekaj strokovnih predavanj. V petek ob 10. uri bo v veliki Nedelji dr.
Jože Maček z ljubljanske Biotehnične fakultete predaval o ostankih
fitofarmacevtskih sredstev v hrani, dr. Brglez, prav tako z Biotehnične
fakultete, pa bo v Pobrežju mladim raziskovalcem predaval o ribah in
pticah. Predavanje bo danes ob 10. uri.
d. 1.
V Gorišnici tudi veliko
gasilsko slavje
Minuli konec tedna je na po-
dročju gasilstva minil v zname-
nju praznovanja 14. dneva gasil-
cev občine Ptuj in 60-letnice ga-
silskega društva v Gorišnici, kjer
so se v soboto in nedeljo vrstile
številne prireditve.
Osrednja slovesnost je bila v
nedeljo popoldne ob osnovni šo-
li Gorišnica, kjer je najprej pote-
kala velika gasilska parada z
okoli 500 uniformiranimi gasilci,
ki so svojo protipožarno moč
prikazali tudi z okoli 45 gasilski-
mi vozili. Na poznejšem velikem
zborovanju je gasilcem in njiho-
vim gostom govoril predsednik
skupščine občine Ptuj Goraz
Žmavc. Pohvalil je humano in
nesebično delo gasilcev in pou-
daril, da je to družbeno po-
membno dejavnost treba nada-
ljevati, saj nas požari in požarne
škode vse bolj ogrožajo. V imenu
domačih gasilcev je zatem govo-
ril predsednik G D Gorišnica
Zbranim gasilcem ter gostom iz Celja, Ormoža, Cakovca in Strahonin-
ca je govoril predsednik SO Ptuj Gorazd Žmavc.
(Foto: M. Ozmec)
Velika gasilska vaja v Gorišnici
v soboto, 25. junija, se je ob
18. uri v Gorišnici oglasila sirena
in klicala na pomoč gasilce, da
bi pogasili in rešili, kar se rešiti
da v samem centru Gorišnice,
kjer je rdeči petelin zanetil pre-
cej stavb.
Vsa stvar je bila seveda namiš-
ljena, saj je šlo za veliko gasilsko
vajo, ki je bila pripravljena v po-
častitev 14. dneva gasilcev obči-
ne Ptuj in 60-letnice uspešnega
delovanja GD Gorišnica. Takti-
čno si je vajo zamislil domačin
Franc Kolmančič, višji gas. čast-
nik in poveljnik GC Gorišnica,
'njo med izvajanjem prek mikro-
/ona razlagal vaščanom.
Sovražna letala, ki so imela
nalogo zrušiti most na dovod-
^em kanalu HE Formin, so zgre-
cilj in zadela objekte KZ -
Poslovalnice Gorišnica, stano-
JJ^njski blok in kmečka poslopja
^nka Žnidariča. Zaradi zelo mo-
..•^ega vetra se je požar hitro raz-
po strnjenem centru Goriš-
'^e. Vodja akcije Janez Irgl, na-
mestnik poveljnika ZGD Ptuj, je
takoj ugotovil, da osem društev
GC Gorišnica ne bo zmoglo na-
loge, zato je poklical na pomoč
še devet društev iz ZGD Ptuj in
G D Herdek. Zaradi boljšega pre-
gleda in lažjega poveljevanja je
akcijo razdelil v tri sektorje. Ta-
ko je v prvem sektorju, ki ga je
vodil poveljnik GC Markovci,
sodelovalo osem društev, v dru-
gem, ki ga je vodil poveljnik GC
Dornava, pet in v tretjem, ki ga
je vodil poveljnik G D Hajdina,
prav tako pet. V vaji je sodelova-
lo 110 gasilcev, 5 avtomobilskih
cistern, 11 kombiniranih in 6
orodnih avtomobilov ter 4 mo-
torne brizgalne. Razvitih je bilo
okrog 1100 m cevi. Vajo so si
ogledali člani predsedstva in čla-
ni štaba operative ZGD, pred-
stavniki KS in okrog 100 vašča-
nov.
Ugotovili so, da je vaja pote-
kala disciplinirano in po zamiš-
ljeni predpostavki. Ga^silci so po-
kazali, da bi tudi v resni situaciji
zmogli tako obsežno nalogo.
V okviru programa praznova-
nja so se zvečer zbrali veterani
GC Gorišnica, v nedeljo pa je bil
slavnostni del praznovanja z ve-
liko parado.
Omeniti je potrebno, da je bila
z velikim navdušenjem sprejeta
vest, da so mladinke GD Hajdo-
še na državnem tekmovanju os-
vojile prvo mesto. Tako veljajo
GD Gorišnica in mladinkam GD
Hajdoše naše iskrene čestitke.
Janko BRATUŠA
Foto: Laura
Stanko Zupanič in med drugim
povedal, da so v 60. letih obstoja
gasilci posredovali več kot 250
krat in s tem očuvali požara še
marsikatero hišo v vasi ali bližnji
okolici. Čestitkam se je pridružil
še predstavnik gasilske zveze
Slovenije Mirko Munda ter pred-
sednik požarne skupnosti občine
Ptuj Franc Simeonov. Kroniko
društva je prebral častni pred-
sednik GD Gorišnica Janko Žni-
darič, v imenu pokrovitelja —
KS Gorišnica pa se je čestitkam
pridružil še predsednik Jože
Horvat.
Zaslužnim gasilcem in najtes-
nejšim sodelavcem so zatem iz-
ročili odlikovanja Gasilske zveze
Slovenije, srebrne in zlate plake-
te požarne skupnosti občine Ptuj
ter jubilejna priznanja ob 60-le-
tnici GD Gorišnica. Slovesnost
so popestrili še člani mešanega
pevskega zbora Ruda Sever Go-
rišnica pod vodstvom Slavice
Cvitanovič in godba na pihala iz
Podlehnika pod vodstvom Mari-
je Feguš.
Sicer pa je v počastitev obeh
praznikov v soboto potekal na
igrišču TVD Partizan Gorišnica
turnir v malem nogometu za po-
kal gasilca. Osvojili so ga doma-
čini. Isti dan je potekala velika
gasilska vaja, o katerf posebej
poročamo, v nedeljo zjutraj pa
so krajane KS Gorišnica prebu-
dili člani godbe na pihala s kora-
čnicami. Pred osrednjo sloves-
nostjo pa so se v nedeljo popold-
ne zbrali še na slavnostni seji po-
žarne skupnosti občine Ruj, Ob-
činske gasilske zveze in GD Go-
rišnica. Oba gasilska praznika
smo tudi tokrat proslavili dostoj-
no in množično. M. Ozmec
10 - ZA RAZVEDRILO
30. junij 1988 -
TEDNIH
f CDNIK - 30. junij 1988
OGLASI IN OBJAVE - 11
Tudi druga junijska turistična
prireditev z mednarodno udelež-
bo je uspela. Sodeč po odzivno-
sti Ptujčanov je bila petkova pr-
va kmečka gostija v Ptuju dogo-
dek, ki ga ne bodo zlahka poza-
bili.
Mesto je lahko tako letos že
drugič občudovalo kopjaše iz
Markovec, nastop folklorne sku-
pine iz Cirkovc; še najbolj pa so
se gostje in Ptujčani zabavali ob
slikovitem šranganju na Trgu
mladinskih delovnih brigad.
Škoda le, da se je bolj malo vide-
lo, zato pa so bili šrangarji do-
volj glasni in uspešni.
Letošnji udeleženci Ohceti v
Ljubljani so se z našo folkloro
srečali že v Šikolah, kjer so jih
navdušeno pozdravili krajani,
cirkovška folklora pa jim je od-
plesala nekaj štajerskih plesov,
zatem pa jih je z domačim kru-
hom, zaseko, domačim mesom in
borovničevcem postregla gosto-
ljubna gostilničarka Jožica Ku-
reš.
Osrednji dogodek petkove go-
stije je bila poroka Ptujskega pa-
ra v Viteški dvorani. Po krajšem
slovesnem Nagovoru ptujskega
župana Gorazda Žmavca sta po-
roko opravila pooblaščeni dele-
gat SO Ptuj dr. Mitja Mrgole in
matičarka Anica Kunčnik.
V grajski restavraciji so za
mladoporočenca Manico in Vin-
ka Copaka ter njune goste pri-
pravili svatovsko kosilo. Par iz
Nemčije, s Cipra, iz Francije Ita-
lije, ZDA, Nizozemske, Belgije,
Č^eškoslovaške, Švice in Madžar-
ske ter iz vseh jugoslovanskih re-
publik (razen Črne Gore) in
obeh pokrajin so si poleg graj-
skih zbirk ogledali tudi stari del
mesta. Dlje časa so se ustavili le
v Prešernovi ulici, kjer so jih po-
stregli tamkajšnji gostinci Ama-
deus. Julija in Orfej; na Sloven-
skem trgu pa so dobili še cvetje
iz cvetličarne Roža. Obisk v Pre-
šernovi ulici si bodo letošnji pari
zapomnili tudi po dobrih napot-
kih za bodoče življenje, ki jim jih
je dal Mirko Jaušovec.
Po vinski pokušnji v kleteh
tozda Slovenske gorice - Halo-
ze je letošnje udeležence Ohceti
v Ljubljani dodatno razgibal in
utrudil Mito Trefalt Zabavne
igre z ženitovanjskimi običaji in
s kmečkimi opravili so trajale
dobro uro in pol. Ta del ptujske
ohcetne prireditve so bučno
spremljali tudi Ptujčani. Po kon-
čanih igrah pa je večina tržnico
zapustila. Kmalu zatem so odšli
tudi pari.
Ptujska tržnica pa je bila vese-
lični prostor še pozno v noč. Za
zabavo in ples je skrbel ansam-
bel Prerod.
Organizatorji Ohceti v Ljublja-
ni so obljubili, da tudi v bodoče
na Ptuj ne bodo pozabili, ko bo-
do sestavljali svoje programe tu-
rističnih prireditev. Devetnajst
mladih parov se je v Ptuju dobro
počutilo. Navdušeno so govorili
o naših lepotah in gostoljubno-
sti.
Takih preizkušenj, kot je bila
petkova kmečka gostija z udele-
ženci Ohceti v Ljubljani ptujski
turizem še kako potrebuje. Mladi
pari iz celega sveta bodo podobo
Ptuja ponesli v svet, za njimi bo-
do prišli drugi. Obisk turistov bo
iz leta v leto večji, zanj pa se
splača potruditi. Optimizem je
toliko večji, saj je bilo v petek v
Ruju tudi okrog petdeset novi-
narjev, v glavnem tujih, ki so po-
magali izbirati pare in so bili tu-
di njihovi spremljevalci. Obljubi-
li so, da bodo Ptuj in njegovo go-
stoljubnost opisali v svojih re-
portažah. Takšna propaganda je
tudi bolj učinkovita, saj jo bralci
veliko bolj upoštevajo kot pa
klasično iz reklam in prospektov.
Vsaka, pa še tako skopa informa-
cija o Ptuju — starosti sloven-
skih mest — lahko prispeva veli-
ko.
MG
Niko Jerman, podpredsednik
organizacijskega odbora Oh-\
celi v Ljubljani, je v pele k po-i
vedal: »V Ohcetne prireditve
; želimo vključevati vedno nove
kraje: pri tem upoštevamo turi-
stično ponudbo in običaje, ki
; jih v teh krajih ohranjajo.
Prepričan sem. da naše drugo
srečanje s Ptujem ni zadnje.
: Pred J 4 leti smo že bili pri vas, \
\ naša želja pa je. da še pride-;
; mo. Ptuj je mesto, ki veliko po-
I meni v slovenskem turizmu. S \
* svojo zgodovino in današnjo
podobo pa bi lahko pomenil še ■
več.«	;
Niko Jerman je tudi predsed-
nik mestnega komiteja za turi-
zem in gostinstvo SO mesta
Ljubljane. O možnostih bodo-
čega turističnega sodelovanja
med Ptujem in Ljubljano je po-
vedal: »Za turizem pogosto re-
čemo. da nima meja, najmanj
pa občinskih, zato želimo, da
hi se s Ptujem tesneje povezali.
Prepričan sem, da možnosti so.
Ptuj se Je že predstavil v Lju-
bljani. Predlagam, da Ptujčani
pridete pred pustom v LJublja-
no in .se predstavite. Ljubljan-
čani pa pričakujemo, da se bo-
ste pridno udeleževali Ohce-
tnih prireditev. Poleg tega želi-
mo, da bi ptujska res kakovo-
stna vina bila bolj prisotna v
ljubljanski gostinski ponud-
bi . . .
Ptujsko kmečko gostijo so
omogočili: Emora — kmetiJ-\
ski kombinat s svojimi tozdi,
SOZD Emona LJubljana, Ko->
munala, gradbeništvo in pro-
met Ptuj, IGA Boris Kidrič Ki-
dričevo. gostilna Kureš. bifeji
Amadeus, Julija, Orfej in Rim-
ljan. cvetličarna Roža, Intes
tozd Pekarne Vinko Reš,
Mip, Perutnina in Emona —
Merkur.
(roto: M, Oztnec)
Udeležencem Ohceti v Ljubljani so na meji ptujske občine — pri gostil-
ni Kureš — ponudili kruh in sol
Po napornem ceremonialu se je svatovska torta zelo prilegla
Pojedli so tudi 350-kilogramskega vola ... (Posnetki: M. Ozmec.)
Dvanajst žigosanih
Filmska družba Twentieth
Century Fox ima tudi svojo tele-
vizijsko postajo in ta v Jugoslavi-
ji snema televizijsko nadaljevan-
ko 12 ŽIGOSANIH. V Ptuju
snemajo dvanajsto in trinajsto
nadaljevanje, ki sta zadnji, do
konca pa imajo še štirinajst sne-
malnih dni. Posamezna nadalje-
vanja so posneli še v Somboru,
Zagrebu in okolici, Brežicah, na
Otočcu, v Kostanjevici. Vsako
nadaljevanje ima svojega režiser-
ja; eden med njimi je bil tudi re-
žiser pri nas priljubljene nadalje,
vanke Sever in jug. Naslovno
vlogo ima v Ameriki priljubljen
televizijski igralec Ben Murphy.
V nadaljevanki gre za trinajst^
samostojnih zgodb, ki jih veže
okvirna pripoved: iz Anglije po-
šiljajo v Evropo s posebnimi na-
logami dvanajst ožigosanih mož,
ki ali morajo ubiti kakšnega po-
membnega nemškega generala,
ali zrušiti pomemben most in po-
dobno. Gre za dvanajst zaporni-
kov, ki se s posebnimi, izredno
nevarnimi nalogami lako rešijo
jetniške obleke ali pa jih akcija
lahko stane tudi življenje.
Jadran film iz Zagreba v celoti
zagotavlja ameriški ekipi tehni-
čne in druge storitve. Tudi foto-
grafija, scenografija, kamera, ko-
stumi, maska so delo jugoslovan-
skih filmskih strokovnjakov. Po-
leg 250 igralcev-statistov nastopa
v tej seriji tudi znani igralec Fra-
njo Lasič. Sicer pa je igralska
ekipa mednarodna, saj nastopajo
igralci iz Amerike, Nemčije in
Španije.
Nadaljevanka sama po sebi ni
nič posebnega in težko verjetno,
da jo bomo v Jugoslaviji sploh
kdaj videli. Bolj zanimivo je to,
da smo za tuje filmarje pri pro-
daji takih storitev konkurenčni,
torej poceni, in verjetno bi kaza-
lo v tej smeri narediti še kaj m
za prepotrebne devize.
Na^
Podtalnica premalo zaščitena
Kot smo poročali v prejšnji
številki Tednika, bo danes ob 17.
uri v Klubu mladih predstavitev
rezultatov raziskovalne naloge o
onesnaženosti okolja v ptujski
občini, ki jo je aprila letos skleni-
la skupina raziskovalcev iz lju-
bljanskega Geografskega inštitu-
ta. Skupino je vodila mg. Metka
Špes, ki bo danes popoldan tudi
predstavila nalogo.
Zanimivo je, da se je skupina
raziskovalcev, tudi na predlog
projektnega sveta, ki so ga obli-
kovali pri ptujski raziskovalni
skupnosti, lotila predvsem tako
imenovanih pasivnih onesnaže-
valcev okolja (kmetijstvo, vodno
gospodarstvo . . .) Vendar je v
svoji nalogi ugotovila, da agresi-
vni onesnaževalci (industrija, ur-
banizacija in promet) tudi v ptuj-
ski občini veliko močneje ones-
nažujejo okolje, čeprav je občina
po svoji gospodarski usmerjeno-
sti pretežno kmetijska. Tako
ostaja dejstvo, da je največji
onesnaževalev okolja, ki je hkra-
ti tudi najbolj nevaren, TGA Ki-
dričevo z 230 tisoč populacijskih
ekvivalentov, za njo pa farma
Draženci s 180 tisoč populacij-
skimi ekvivalenti onesnaževanja.
Poseben problem so odlagališča
rdečega blata, raziskave zavoda
za zdravstveno varstvo pa kaže-
jo, da je območje podtalnice v
Kidričevem čezmerno onesnaže-
no s cianidi in drugimi nevarni-
mi snovmi, prav tako pa so ne-
varni fluorovodiki, katerih učin-
ki na človeka s hrano in vodo še
niso raziskani. Skupno delovanje
žveplovega dioksida in fluorovo-
dikov pa povečuje posledice
onesnaževanja okolja za nekaj-
krat.
Glede onesnaženosti zraka na-
vajajo v raziskavi dvoje skupin
naselij. V skupini Ptuj, Ptujska
Gora in Nova vas so naselja z
onesnaženimi padavinami, med-
tem ko je onesnaženih padavin
manj v Kidričevem, Cirkovcah
in Lovrencu, kar strokovnjaki
pojasnjujejo s smerjo vetrov, ki
prinašajo onesnažen zrak na pr-
vo skupino naselij. K temu pri-
pomore tudi višina dimnika v
TGA. V prvi skupini naselij so
bile zabeležene dvakrat višje
maksimalne koncentracije SO2
kot v Kidričevem.
Študija tudi ugotavlja, da je na
ptujskem področju ekološko naj-
bolj občutljiv element podtalni-
ce, saj je tu eno največjih podro-
čij podtalnice v Sloveniji. V pol-
meru 6 km okoli TGA Kidričevo
odpadne vode tehnološkega pro-
cesa in deponije rdečega blata
kritično onesnažujejo podtalni-
co. Avtorji študije predlagajo, da
se vplivi na podtalnico še dodat-
no raziščejo, saj predpostavljajo
veliko prisotnost pesticidov,
svinca in drugih kemičnih sred-
stev.
Na zmanjšanje kakovosti pod-
talnice seveda vplivajo tudi far-
me, farma v Dražencih pa bo z
zgrajeno čistilno napravo rešila
problem kakovosti vode, ki se po
kanalu ob jezeru izteka v Dravo
pri Markovcih in bistveno po-
slabšuje kakovost Drave. Naj-
bolj zaskrbljujoče pri podtalnici
pa je, da niso opredeljeni ožji in
najožji varstveni pasovi, poleg
tega pa tudi ni rednega spremlja-
nja kakovosti odpadnih voda in
podtalnice.
V raziskavi so obdelane tudi
posledice melioracij v ptujski ob-
čini in posebej tudi še gramozni-
ce, njihova izraba in varovanje.
O tem več v prihodnji številki
Tednika.	Lukman
OČE IN SIN UMRLA
Iz Zabovcev proti Markovcem se je
v soboto zvečer, 25. junija, MARTIN
SLAMERŠEK iz Markovcev peljal z
viličarjem; z njim je bil tudi njegov
sin MARKO. Iz neznanega vzroka je
v Zabovcih zapeljal s ceste in po str-
mini navzdol in viličar se je prevrnil.
Voznika in njegovega sina je viličar
pokopal pod seboj. Pri tem sta bila
oba tako hudo ranjena, da sta na kra-
ju nesreče umrla.
POŠKODOVANA KOLESARKA
Prejšnji četrtek, 16. junija, seje Ka-
tica Zamuda iz Formina 58 peljala s
kolesom po cesti proti Osluševcem. V
križišču z magistralno cesto pri Oslu-
ševcih se ni prepričala, ali je cesta
prosta, in je zapeljala nanjo. Prav te-
daj je po prednostni cesti pripeljal
voznik osebnega avtomobila Ivan
Majerič in trčil v kolesarko. Najprej
jo je odbilo na pokrov avtomobilske-
ga motorja, nato pa še v nasip. Hudo
poškodovano Katico Zamuda so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
S CESTE V BETONSKI PREPLST
Srečko Dominko iz Maribora se je
v soboto, 25. junija, ob 20.15 peljal z
osebnim avtom iz naselja Svetinci-Za-
sadi proti Destrniku. V ovinku ga je
začelo zanašati, izgubil je oblast nad
vozilom in zapeljal na levo bankino,
kjer je trčil v betonski prepust, od tam
pa ga je vrglo na njivo. Pri tem je bil
voznik hudo poškodovan, njegov so-
potnik Marjan Lenart iz Jiršovcev 51,
KS Destrnik, pa je dobil le lažje po-
škodbe.
FF
Rodile so:
Anica Lorber, Stoperce 19 —
Matejo; Darja Simonič, Grajena
10/a — Saša; Kristina Šmigoc,
Pragersko, Pionirska 3 — dečka;
Marija Rožman, Terbegovci 21
—	Ano; Jožica Vidovič, Loka 18
—	dečka; Marija Škrinjar, Mi-
hovci 32 — Marka; Borislava Je-
renec, Jablovec 29 — dečka; Fri-
da Erhatič, Mariborska 35 — de-
klico; Majda Fric, Destrnik 57
—	dečka; Martina Kolarič, Rai-
čeva 3 — dečka; Danica Kurež,
Lancova vas 36 — deklico; Mili-
ca Petrinjak, Kajuhova 3 — de-
klico; Olga Ozmec, Cvetkovci 46
—	dve deklici; Sonja Skrbinšek,
Strelci 6/a — deklico; Dragica
Purg, Podlože 42 — dečka; Ma-
rija Jurtela, Zg. Jablane 16 — de-
klico.
Poroke:
Milan Vinko, Dežno pri Pod-
lehniku 13, in Manica Copak,
Starošina 24; Franc Visenjak,
Hlaponci 62, in Simona Štebih,
Polenšak 25; Marjan Kelenc,
Stojnci 25/a, in Marija Goričan,
Stojnci 25/a; Slavko Pulko, Lo-
vrenc na Dr. polju 50 in Marija
Soršak, Lovrenc na Dr. polju
56/a; Bernard Jug, Slape 26, in
Sonja Vuzem, Slape 26; Janez
Horvat, Cirkovce 40, in Elizabe-
ta Vaupotič, Cirkovce 40.
Umrli so:
Marjeta Hojnik, Dornava
52/a, roj. 1967, umrla 18. junija
1988; Marija Borko, Obrež 30
roj. 1908, umrla 21. junija 1988
Ivan Ivančič, Apače 271, roj
1930, umrl 21. junija 1988; Jane:
Gorjanc, Naraplje 7, roj. 1915
umrl 22. junija 1988; Janez Kla
neček, Skorba 52, roj. 1922, umr
22. junija 1988; Stanislav Toš
Mestni Vrh 75, roj. 1925, umr
21. junija 1988; Bernard Blažih
Novinci 3, roj. 1920, umrl 22. ju
nija 1988; Štefanija Topolovec
Žetale 107,roj. 1941, umrla 23
junija 1988; Ivana Gobec, Mejn
cesta 15, roj. 1911, umrla 23. ji
nija 1988; Marija Bezjak, Pc
brežje 87, roj. 1907, umrla 23. ji
nija 1988.
TEDNIH
Izdaja Zavod za 6asopisn
in radijsko dejavnost RADI
- TEDNIK, 62250 Ptuj, V«
Sn>kova 5, poitni predal 91
Ureja uredniški kolegij, ki i
sestavljajo; direktor in glavi
urednik Franc Lačen, odg<
vomi urednik Ludvik Kota
tehnični urednik Štefan Pui
nik, novinarji Joie Brači<
Ivo Ciani, Majda Goznik, Da
ja Lukman, Martin Ozrne
Marjan ineberger in Natai
Voduiek ter novinar-lekt<
Jože šmigoc. Uredništvo
uprava: Radio-Tednik, tel^
fon (062) 771-261 in 771-22
Celoletna naročnina zna^
15.000 dinarjev, za tujir
10.500 dinarjev. Žiro rači
pri SDK Ptuj: 52400-603-3102
Tiska ČGP Večer, Marib«
Na podlagi zakona o obd«
čenju proizvodov in storit«
v prometu je TEDNIK uvr
čen med proizvode, za kat
re se ne plačuje temeljni d
vek od prometa.