Uredništvo in upravniitvo:
Kolodvorako ulioo štov. 16.
Z urodnikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Iiokopiii se ne vračajo.
Inserati:
Sost»topn« potu. ««ta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje «e popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak elan razen nedelj in praznikov ol> S5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravničtvu:
za colo loto6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za oeloleto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlotaSgld. 60 kr. in za jeden mosec 86 kr.
Štev. 47.
V Ljubljani v petek, 27. februvarija 1885.
Tečaj II.
Z Gorenjskega dn<5 G februvarija.
Uže nekaj dni zboruje v stolici dunajski izvanredno sijajna druščina; skoro vsi cerkveni knezi naše državne polovice sešli so se tam, da se pogovore o nekaterih velevaž-nih vprašanjih, ki zadevajo njihove škofije, posebno pa duhovnike nižje vrste. Listi so nam takoj od začetka poročali, da so naši višji duhovni pastirji sklenili uže pri prvem shodu najstrogejšo tajnost o svojih obravnavah, vender te vesti niso zatrle mnogovrstnih kombinacij, katere dela javno mnenje o pomenu shoda cerkvenih dostojanstvenikov.
Istina, da so se zbrali naši vladike pod vodstvom starega kardinala kneza Schvvarzen-berga v palači tik cerkve sv. Štefana, ta istina sama na sebi uže spodbuja občinstvo, da ugib-lje o programu odlične družbe in da skuša razkriti zagrinjalo, odevajoče tajno škofovsko konferenco. V tem so si vsi glasi jedini, da je privedla avstrijske vladike na Dunaj znana postava državnega zbora o kongrui. V do-tičnih debatah se je čestokrat povdarjalo, da se tako važno vprašanje, kakor je ono o ureditvi kongrue, ne more rešiti jednostransko v parlamentu, temveč da je treba čuti še drugo plat zvona — da je treba zakon vpeljati s Bporazumljenjem avstrijskega episkopata. Resolucija, katero je večina v državnem zboru sprejela, omenja tudi izrečno, da naj vlada „V soglasji s škofi" preišče in določi, koliko bi se dalo iz dohodkov cerkvenih fondov in cerkvenega premoženja porabiti za plačo nižjega duhovenstva. Vsled tega je razvidno, da je treba vladi skupno postopati z episkopatom naše državne polovice, in lahko je razumevno, da je važno to vprašanje zbralo skupaj sijajne dostojanstvenike, da se pogovori o bodočnosti njim izročene duhovščine.
Poleg te točke bode — kakor se obče zatrjuje — tudi vprašanje o razmerah religij oz nega fonda na dnevnem redu. Znano je, da je pred več nego sto leti cesar Josip II.
Listek.
Draga tetka!
Obljubil sem, obljubil! Toda izpolniti ne toorem, ne smem. Pa Vas je tudi sama slaba ura zmotila, da ste javnosti izročili moje jedino Vam namenjeno pismo! Ali neveste, kaka je človeška, po Adamu in Evi podedovana na-r&va in kaka je naša samoljubnost? In Vas, tako previdno in pametno tetko, zapeljala je -7 kaj bi rekel — želja, pismo Vam namenjeno, ugledati tiskano — da sto ga izročili l&čnim urednikovim rokam. Meni pa, dragemu Vašemu nečaku, provzročili ste tako mnogo, ®nogo prebridkih uric, katerih neznosnost more ?lnjšati jedino le darežljivost Vaša, dejanjstveno l2vršena po poštni nakaznici glaseči se na Najmanj — dva petaka.
To naj bode [kazen Vaša. Ker pa v tej Podobi gotovo ne bode preobčutljiva za Vas, Poostriti jo hočem še z — molčanjem o našem Plesu, akopram sem Vam poročilo obljubil. J-? prosim Vas, ne bodite tako neusmiljeni, da v istini zahtevali kakov popis našega ko-tiljona ali naše kadrilje ali celo raznih toalet; na uho bi Vam še kaj pošepetal, kadar se
premoženje odpravljenih samostanov odločil v to, da se zboljša stanje dušnih pastirjev. Oskrbovanje premoženja vzela je vlada v svoje roke, in sedaj gospodari država uže 103 leta z dohodki minoiih samostanov. V novejši d6bi pa je nastalo vprašanje, kdo da ima prav za prav postavno nadzorovati omenjeno premoženje, država ali cerkev. Minister za uk in bogočastje je izjavil v državnem zboru, da je religijozni fond del državnega budgeta in s tem označil stališče vlade, od druge strani pa se zopet zagotavlja, da pripada cerkvi nadzorstvo onega zaklada. O tej stvari bodo baje škofje tudi debatirali in pojasnili svoje stališče. Rešitev se vč da ni tako lahka, kakor se nam zdi na ju*i pogled. Religijozni fond namreč v mnogih provincijab ne zadostuje vsem potrebam, in vlada primorana je, leto za letom dodati zdatne svote, da se pokriva deficit. Ko bi se nadzorstvo zaklada spremenilo, bi odpadla državna podpora in treba bi bilo rešiti jako komplicirane pravne zadeve. Naj-prvo bi se pokazalo vprašanje, kako postopati z onimi deželami, ki so gledč religioznega fonda aktivne, in kako z onimi, ki imajo vedne primanjkljaje. Religijozni zaklad bi se moral proglasiti ali splošnim avstrijskim fondom, ali pa bi se moralo postopati po principu provincijalnih fondov. Odlični cerkveni dostojanstveniki zastopajo mnenje, da nimamo občnega avstrijskega fonda, temveč da ima vsaka kronovina svoj posebni verski zaklad. Vsled tega bi ne bilo prav, ko bi se primanjkljaj jedne dežele pokrival z dohodki druge; s kratka, nastale bi razmere, ki bi zahtevale temeljno predrugačenje dosedanje prakse, ki bi stale ogromno dela, za dolgo časa morebiti ustavile dosedanji mirni razvoj in celo rodile škodljivo boje. Zato je razširjeno mnenje, da člani konference ne bodo reševali tega vprašanja, temveč da se bodo iz oportunitetnih vzrokov zadovoljili z izjavo, ki se ima prečitati v gospodski zbornici o priliki debate o kongrui._________
snideva, a pisal — za Boga! — pisal pa o takih stvareh ne bodem nikdar več.
Le pomislite! Tako slovesno, kakor so pred petdesetimi leti nemški študentje na Wartburgi sčžgali knjige nesrečnega Kotze-bue-a ter izrekli svoj anatema nad zlobnim humoristom, prav tako — si parva licet com-ponere magnis — (to se pravi slovenski: da bolha ni slon) prav tako so razjarjeni Šmo-horčani naredili z menoj in z mojim pismom, tiskanem v zadnjem listku. V javni slovesni seji sežgali so dotičuo številko, kakor tam nekje v notranjskem Zagorji in v ljubljanski čitalnici; nad manoj pa so sklenili sodbo, kakor ste jo v zadnjem času mnogokrat čitali po naših političnih listih: „Hic niger est, hunc tu St. Hermagoriane caveto/“
„Iu zakaj vse to?“ povpraševali boste radovedna. Glejte, draga tetka — človek je čudna stvar in dva nista jednaka. Jeden je hud, ker smo ga narisali realistično, takega kakeršen je, drugi se jezi, ker misli, da smo hoteli nekaj druzega povedati, nego smo v istini rekli, tretji pravi, da mu zaradi svoje osebe ni nič, nego samo zato se jezi, ker smo prvega imenovali; četi ti godrnja, ker ga sploh omenili nismo, peti se repenči, ker se drugi
Listi ugibljejo še nadalje o programu škofovske konference, in nekateri pripovedujejo svojim čitateljem, da je skrb za šolstvo bil tudi jeden izmed onih faktorjev, ki so zbrali cerkvene kneze k skupnemu posvetovanji. Kakor navadno, slikajo razna glasila svojim bralcem vse mogoče posledice — na jedni strani blagodejne, na drugi nevarne — ki bi lehko izvirale iz skupnega delovanja zbranega episkopata v zadevi šolske novele. Nam se zdš jedne kakor druge vesti pretirane in prepričani smo, da naši vladike ne zborujejo s tega namena v dunajski stolici, da bi provzročili kak prevrat v šolskih zakonih in vzbudili boje za ljudsko šolo. Mogoče je pač, da govorč o tem predmetu in to je naravno, vsaj ima cerkev uže od nekdaj opravičeno skrb za razvoj učeče se mladine, a da bi cerkveni dostojanstveniki zbirali se dan denes s posebnim namenom o predrugačenji naših šolskih naprav, o tem nihče resno ne misli, kdor pozna modri in pomirljivi duh, ki uže od nekdaj vlada v odličnih krogih cerkvenih naših knezov.
Tudi v zadevi „svobodne in katoliške" univerze v Solnogradu pričakuje se, da bodo vladike izrekli svoje mnenje in določili daljše postopanje. Naravno pa je, da so vso vesti, ki jih nahajamo o tem predmetu po časopisih, gole kombinacije; dokazujejo nam le, da je stvar velevažna in da vzbuja zanimanje in pozornost vseh strank, se ve da v različnem zmislu. Reč bode pač še v bližnji prihodnjosti vzbudila marsikako besedo; danes je preveč še v povojih, da bi se moglo kaj natančnejega o njej poročati, kakor one male vesti, ki smo jih čuli uže takrat, ko je prvič poknila v6st
o	napravi katoliške visoke šole v Solnogradu.
Ako so opisane kombinacije prave, kažejo nam, da ima konferenca avstrijskih vladik mnogo zauimivega in velevažnega gradiva na zeleni mizi in lehko razumevamo občno pozornost, ki jo vzbuja na vseh straneh. Posebno pa spremlja nižja duhovščina z neprestanim očesom delovanje svojih škofov; prepričana je,
hudujejo, in šesti kuha rilec — a sam ne v6 zakaj.
Taki so ljudje, kakar pridejo v kak časopis, a ne samo pri nas v Šmohorji. A — pardon! Dve osobi pa vender nista ugovarjali: teta Mica, namreč, katera je bila vesela, da je prišla vender enkrat, če tudi po nedolžnem „v cajtenge", kakor se je izrazila po svoje — in pa Papežev Miha, ker o vsi stvari ničesar zvedel ni. In to zadnje je zame posebna sreča, ker bi si bil gori omenjeno šmohorsko sodbo tak6 tolmačil, da me sm6 o priliki tudi v cestni jarek zvrniti, kadar bi zaupal koščice svojega rojstva njegovi „kačijiu.
Pa vsega tega modrovanja bi ne bilo treba, da bi se bil jaz ravnal po receptu, po katerem je oni dan dopisnik iz O r e h k a^o^isa^a- * mošnjo veselico v našem Mfcu uzalerrur. Uverjem sem, da bi bil danes Šmohor miren kakor Bosna in da bi se k večjemu ta ali oni zibal še v sladkem meditiranji o slavi, katero je čital črno na belem o samem sebi. Le škoda, da mi je ta recept prepozno došel! Pa okoristiti se ga vender hočem, če je tudi uže post festum! Pisati bi bil moral:
»Šmohor je precej velika vas na Kranjskem. Iz te vasi se pač malokdaj kaj sliši.
da bode imela pri vprašanji o kongrui svoje višje pastirje po polnem na svoji strani in da ji konferenca rodi le dobre sadove. Odlična družba cerkvenih vladik tudi ne more drugače postopati, kakor imajoč odkritosrčno željo, da se pomaga nižji duhovščini. In v tem si niso jedini le duhovni, temveč vsi oni krogi, ki vedo ceniti pomen nižjega duhovnega pastirstva za prospeh ljudske omike.	D—n.
Železnica Ljubljana - Kamenik.
Postava o dovoljenji zgradbe lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik.
Z dovoljenjem obeh zbornic državnega zbora naročam sledeče:
Član I.
Vlada se pooblaščuje, da sprejme za pri pravo potrebnega denarja za vdeležbo pri zgradbi lokalne železnice z Rudolfovega (t. j državnega) kolodvora v Ljubljani do Kamenika v zvezi s tirom k smodnišnici, prvotnih delnic delniškega društva, katero se bo nav-lašč za to ustanovilo, za 200000 gld. av. velj. v papirji.
Ta vdeležba je zavisna od sledečih pogojev:
a) Da dežela kranjska obljubi, pri tej zgradbi z najmanj 50000 goldinarji vdeleževati se, da dalje
b) pripravo ostale za zgradbo potrebne glavnice v svoti, kakor jo bo državno uprav-ništvo samo določilo, obljubi preskrbeti po izdaji prioritetnih in prvotnih delnic bodoči koncesijonar, ne da bi se s tem državni zaklad kaj obtežil, ter svoto na tak način zavaruje, da je za njo in za shajanje z določeno glavnico bodoči koncesijonar odgovoren.
Član II.
Dividenda, ki se bo izplačevala na prioritete v članu I. omenjene, predno bodo taisto dobile prvotne akcije, ne sme višja kakor po 5% biti.
Prvotne delnice, ki jih bo država vsled člana I. sprejela, morajo imeti enake pravice z drugimi prvotnimi delnicami in se z ozirom na tiste ne sme dovoliti nobena omejitev glasovanja, ne gledč največjega števila glasov, kakor tudi ne nasproti posestnikom prioritet.
Član III.
Vplačevanje na	prvotne	delnice, katere
po	članu I. prevzame	država,	pričelo	se bode
ob	novem letu 1887	v dveh	letnih	obrokih,
katera bo država sama določila proti nekole-kovanemu potrdilu sprejema.
Prvi obrok se na noben način ne sme prej vplačati, kakor kedar bodeta temeljito dokazana vplačilo in	poraba	ostale	glavnice
pri zgradbi v članu I. omenjene železnice, katera mora tudi uže dokončana in javnemu prometu izročena biti.
Član IV.
V	članu I. označena železnica na p žir z navadnim kolovožjem (tirom) mora se v dveh letih dodelati, počenši od dneva, kedar se je izdala koncesija (privoljenje) za njo, ter se mora izročiti javnemu prometu.
Član V.
Ako bi upravo pri tej železnici prevzela država v svoje roke, se bode za upravne troške določil pavšal na ta način, da ga bode dr žava odmerila po gotovih odstotkih od skup nih dohodkov.
Član VI.
Ta postava postane veljavna z dnevom svojega razglašenja.
Izvršila jo bodeta pa Moj trgovinski in finančni minister.
Vtemeljitev postave o zgradbi železnice Ljubljana-Kamenik.
Dežela kranjska si^ uže mnogo let pri-zadeva doseči zgradbo~~železnice iz mestne občine ljubljanske po bistriški,dolini v Kamenika
ter se ie zgradba te železnice iz ozira na mi-rodno gospodarstvo spoznala za živo potrebo.
fipla pokrajina^ po" kateri Di se omenjena železnica speljala, odlikujase uže sedaj no i, katenrposebna krepka
moč^eke^istrice zdatno pospešuje.
V	tem zmislu se posebno odlikujejo kraji Domžale, Jarše, Veliki Mengiš in Kamenik, koder naj bTse železnica speljala.
Izmed obrtnije po teh krajih cvetoče, mora se na prvem mestu omeniti c. kivsmod-nišnica v Kameniku, katera se bo z nameravano železnico zvezala po tiru za vlako napravljenem, kar bo za državo tolikošne koristi, aa se uže iz tega njena dolžnost razvidi za ^gmotno podporo zgradbe nameravane železnice.
Vojaška oblast dobila bi na ta način pri-ko, najhitreje kolikor toliko smodnika iz Ka-enika v Ljubljano in od tod na dalje po-iljati; ob enem pa bi se odstranila nevarnost, Jv kateri se nahajejo vse vasi ob cesti ležeče, Uouler se sedaj smodnik na vozek vozi.
. V V Velikem Mengiši in Domžalah uže šepaj osem velikih to varen slamnike izdeluje, (kateri se po celem cesarstvu razpošiljajo; v Jaršah imajo umetne mline, ki leto za letom weč nego 1500 ton (k 1000 kilogr.) žita po-meljejo. Omena vredne so tovarne za cement in lončenino, kakor tudi kaolinišče v Kame-
K"iku. Vrh tega ima pa Kamenik mrzle kopeli, amor poleti mnogo tujcev zahaja.
Nikdo ne ve, da je bila tukaj tolikrat in toli-krat — kolera, kuga, lakota — draginja pa je še zmeraj — in celo sijajna veselica, pri kateri so Šmohorčani pokazali, da zamorejo tudi kaj. Da, mi smo mi! Priredili smo veselico. Če tudi je bil dan slabo izvoljen — bilo je 31. m. m. — vender smo bili mi boljše volje, in če tudi smo pogrešali večino onih, katere smo povabili in jih gotovo pričakovali, vender nas je bilo veliko — veliko. Kajti — mi smo mi!
Da smo mogli to veselico tako sijajno prirediti, zahvaliti se imamo v prvi vrsti gospodu A. in njegovi obili cenjeni rodbini. Bog jih živi še mnogo let! Potem gre hvala vrlemu gospodu B. Občno priznavanje veljalo je njegovemu trudapolnemu prizadevanju. Jaz in dva moja soseda smo se golega občudovanja kar za trebuhe držali. Bog živi gospoda B. Hvala in čast itak gospodu C. Pel je tako izborno in visoko, da mu ni zastonj ime gospod •— C. Živel mnogo let! Pozabiti ne smemo gospoda D. Brez njegove požrtvovalnosti bi bila veselica — fuč! Mnogaja leta! In potem slava, trikratna slava gospodičini E. Kaj bi bil Šmohor brez nje? Slava, slava! Isto velja pa vsem drugim gospodom, gospem in gospo-
dičinam od črke F. naprej do Z. Vsi so bili tako požrtvovalni in vsestransko delavni, da smo flftgna v jnt»-n videli še gospoda Ž kako je np vseh kotili-zbiral ostanke svoiega Eazttganjega in razlEasenPga -tdipla. Hvala, slava, živio! In tako smo končali predpust z veselico, katera daje čast vsem Šmohorčanom. Da bi se povsod prirejale take veselice, da bi naše narodnjake ne oplašila najmanjša stvar — to daj mili Bog!
Naprej torej, Šmohorčani, naprej mi Slovenci — Naprej zastava Slave! Živio, živio!"
Tako, ljuba tetka, se mora pisati o naših veselicah, in kader bo v Smohorji zopet kaj jednacega, potem bom tudi jaz pisal zopet tako. Uverjen sem, da me bodo v povračilo hvalili in slavili; na skrivnem pa bodo šteli črke in besede, koliko je porabljenih za pro-slavljevanje jednega in druzega in kdo vč — draga tetka, ali ne bo gospod A. nevošljiv gospodu B., ker smo temu rekli trikrat živio, onemu pa samo dvakrat? In tedaj bo vsega greha kriv zopet
Vaš
Hribovec.
Desk in remeljnov pripravljajo leto za letom neštevilne žage po bistriški dolini za 6000 ton.
Apna se leto za letom od 5000 do 6000 ton nažge.
Povžitek pridelkov se je v poslednjih letih pri obilnem številu tovarničnih delavcev in druzih prebivalcev tega sodniškega okraja (23 000) tudi jako povzdignil.
Da se bo pa vse tukaj navedeno, kolikor se da, še povzdignilo, potrebuje Kamenik približanja na kako prometno progo, s katerimi je sedaj celi svet v zvezi. Kamenik potrebuje železnice.
Uže leta 1882 pregledal se je načrt, katerega je društvo za zgradbo železnice z ozkim tirom predložilo ter se je sploh povdarjala važnost zgradbe omenjene železnice za razvoj obrtnije po teh krajih ter se je pričetek zgradbe najtopleje priporočal. Pri tej priložnosti je tudi dežela sama, opiraje se na sklep deželnega odbora od 13. junija 1880, obljubila zdatno podporo.
Omenjeno društvo je prosilo za državno podporo zgradbe, ker mu oiLjprožaji za dovoljenje zgradbe ozkotirne lokalne železnice dotičnS
na podlagi dotične postave zadosti potrebnega denarja
ni bilo mogoče iz lastnih _iirov
spraviti.
očigled velikega pomena nameravanega podjetja za deželo in za glavno mesto zdelo se je državni upravi umestno, podporo za zgradbo železnice dovoliti. Pozvedočbe so bile vseskozi take, da dotični prizadetniki v resnici ne bi mogli potrebne glavnice zložiti, če tudi bi se pri podjetji s popolno gotovostjo smelo računiti na krepko podporo dežele, prizadetih občin in drugih prizadetnikov. Zatorej se je državna vlada najpoprej podala v razgovor s podjetniki, pri katerih se je od strani vlade najpoprej na to gledalo, da se je zahtevana svota za podporo, katera se bo dala brez obresti in brez povračila, kolikor mogoče znižala ter da se bo namesto ozkotirne gradila železnica ^ nayadaim tirpm.
Vsled tega so~~8e" koncesijonarji izrekli, da so pripravljeni prevzeti koncesijo za zgradbo in upravo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik znapravo vlake k smodnišnici ter se zavežejo zgradbo postavno dovršiti, če bi se vlada pri tej zgradbi vdeleževala s podporo 200000 gld., za katero naj bi prevzela toliko prvotnih delnic. Vsa zgradba bi podjetnike veljala nekako 771000 gld.
Po dogovorih naj se ta 22 km. dolga lokalna (seknndarna") železnica (tramvaj na p&rogon) z normalnim tirom odcep! od (Travne postaje oesarjevič I^u<iojfoVe* železnice proti severo-zapadu po'lastni ce^sti *do*Dunaj-ske velike ceste; čez J3avo naj se spelje po lastnem mostu preko__Dogižalj, tu mi, jjnm iji viflikfi ceste posluževaioč in od ondot po IstriSKi dolini deloma po lastni, deloma po okrajni cesti preko Preserja, Bornea in Žmarce Kamenik. Od tukajšnje konečne postaje se potegne še 1.4 km. dolg tir za vlako do ces. kr. smodišnice, katera od Kamenika proti za-padu stoji. Največja napetost ceste znaša 13 aro mille (trinajst čevljev na tisoč čevljev daljave), za vlakni tir pa 22.2 pro mille. Najmanjši radij ovinkov je 150 metrov velik. Čas za zgradbo določil se je na dve leti od dnč, kader se bo dovoljenje dalo.
Efektivni troški cele proge iz Ljubljane v Kamenik cenjeni so na 686 000 ygoldinarjev, t. j. za vsak kilometer 31181 gld. Železnica za vlako iz smodnišnice do kolodvora veljala bo pa 85 000 gld.
Ves potrebni denar naj se torej pripravi iz državne podpore 200 000 gld., iz deželne vdeležbe s 50000 gld., iz doneskov prizadetnikov s 50000 gld. in iz ostalih 50 000 gld., ki se bodo morali na drug način dobiti, vsega skupaj torej 350000 gld. Za to svoto izdale se bodo prvotne delnice al pari; za svoto 421000 gld. pa, katere bo še primanjkovalo, izdale se bodo prioritete po kurzu najmanj 80%, torej v skupnem nominalnem znesku za 520.000 gld. Po tem takem bo cela glavnica za zgradbo železnico znašala v nominalnem znesku 870000 gld.
i	Država si pridrži pravico, upravo železnice Vsak čas v svoje voke prevzeti in dotične tarife določevati. V tem oziru so si podjetniki izprosili obljubo, da pavšal za prevzetje uprave pri imenovani železnici v državno oskrbništvo ne bode višji nego 45°/0 skupnega dohodka železnice za čas koncesije. (Po „S1.“)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Avstrijsko-ogerska carinska konferenca, katera se je dne 24. t. m. sešla v ministerstvu za notranje zadeve, imela je včeraj in pred-včeranjim posvetovanja. Razgovarjalo se je o posledicah, katere bode imelo v Avstriji po-višaje nemške carine na žito. Če se članovi konference zjedinijo, kar se bode skoro gotovo zgodilo, potem se bode kmalu vložila pri obeh državnih zborih dotična predloga.
Iz Hrvatsko se poroča: V včerajšnji seji zagrebškega mestnega zastopa vršil se je tak škandal, kakeršen se v tem zastopstvu še ni dogodil. Na dnevnem redu bil je magi-Btratov predlog zaradi; nakupa potrebnega zemljišča za živinski semenj. Poročevalec De-želič poganjal se je za prostor na vzhodni Btrani mesta. Ker pa se je razširila vest, da se je vložil nasprotni predlog za zapadno stran mesta, prišlo je več meščanov iz vzhodnega dela mesta, se podali na galerijo ter se tam prav oblastno obnašali. Ko pa se je nekaj zastopnikov za zapadno mesto odstranilo ter onemogočilo sklepčnost, nastalo je na galeriji burno gibanje. Ko je župan izjavil, da se bode razpravljalo o naslednji točki dnevnega reda, zapustili so meščani s truščem galerijo. Nekateri so klicali v dvorano: „V norišnico!" Zastopstvo poslušalo je mirno zasramovanja. Konečno je moral župan zatvoriti sejo, da se je tako pretrgal škandal.
Gradenje železnice Mostar - Metkovič vrlo napreduje. Te dni pričele so se polagati šine od kolodvora v Mostaru skozi predmestje Črnico, tako da bodo v kratkem času mogli na tej progi prevažati se tovorni vlaki.
Tuje dežele.
V	Poznanji pričel se je nekak kulturni boj. Poroča se, da se je proti proštu Zmuri v Gogolevu pričela preiskava, ker je v šestih slučajih v župniji Ksiona, katero oskrbuje »državni župnik", delil zakramente za umirajoče ter tako zakrivil „neopravičeno opravljanje duhovenskih poslov." Dalje: Nastavil se je na mestnem gimnaziji v Poznanji duhovnik Mihalski kot učitelj veronauka, a minister ga n e če potrditi. Mihalski pa je dobil dovoljenje, da opravlja ta posel.
Angleški konservativni listi napadajo dan na dan z najostrejšimi besedami vlado zaradi njene zdanje politike v Sudanu. Naj navedemo samo, kako piše „Standard": „Če bi bilo še kaj treba, da se javna razburjenost poviša ter se podkrepi zahteva, naj vlada odstopi, našlo se je v Gladstonovem govoru. Njegov poskus, dozdanje postopanje vlade opravičiti, nikakor ni bil prepričljiv. Bolje bi bil storil, če bi bil vse to po polnem v miru pustil. Na nesrečo za Gladstona in njegov kabinet ne zadostujejo več besede; zahtevajo se dela. Vlada nima nobenega zagovora proti predbacivanjem za Gordonovo smrt, za pad Kartuma, za zmešnjavo naših načrtov; ona nima nikake zadovoljive politike za bodočnost; da, vse nje zagovarjanje obstoji v tem, da nima nobene politike. Najnujnejša potreba je, da se vlada premeni." če bode to napadanje Gladstonovemu kabinetu pogubonosno, pokazalo se bode v kratkem.
Ruski komisar za uravnavo mej v Afganistanu, Lessar, govoril je pri nekem shodu v Westminstru ter zatrjeval, da Rusija nima namena prodirati do Herata ter da je voljna, priznati Afganistan kot del britske države v Indiji. Če pa so bili poslušalci o govornikovih trditvah tudi prepričani, ne pove nobeno poročilo.
Z zapadnega afriškega obrežja dohajejo v&sti, da so se pričeli nemiri v Quittahu. Domačini vzdignili so se proti Angležem. Guverner v Quittahu bil je štirikrat ustreljen, jeden-krat skozi pluča; zamorciyso njegove vojake premagali in je pobili. Šestdeset mož pod vodstvom mladega častnika brani mesto in utrdbe pred vstaši.
Razne vesti.
— (Poskušen umor ljubice.) Z Dunaja se poroča. Sedemnajstlotna deklica Marija Krbec imela je uže dve leti z graverjem Antonom Em-lerjem intimno zvezo. Ker je pa ta zel6 pijančeval, začela mu je ljubica pred kakima dvema mesecema groziti, da ga bode pustila, ako se ne poboljša in si ne pripravi spodobnoje obleke. Kor pa Emler navzlic temu ni jenjal pijančevati, izvršila je njegova	ljubica	svojo obljubo	in	je začela z drugimi	mladeniči hoditi	okolo.	Ko	Emler to zapazi,
postane ljubosumen ter sklene maščevati se. Počakal jo je tedaj necega večera zadnje dni na poti,	kjer je	vedel, da	pride	ob	določenem času,
in ko se mu	približa,	skoči	k njej ter jo sune
dvakrat z nožem v hrbet, rekoč: „Tu imaš!" potem pa steče. Zdravniki izrekli so, da so rane nevarne. Emler oglasil so jo takoj sam pri policiji, a ne, da bi se naznanil. Trdil je temveč, da je njega nekdo napadel in ranil. Napravili so z njim zapisnik tor ga potom spustili, a pozneje so ga zopot prijoli.
— (Samomor gimnazijca.) Z Dunaja se z dne 24. t. m. poroča: Danes popoludne ob šesti uri vstrelil so je sedemnajstletni sin tukajš-njega trgovca J. K. Bil je diiak sedmega gimna-zijalnega razreda. Kaj ga je do strašnega dejanja privedlo, jo po polnem nejasno. Nesrečni mladenič je bil dobre glave in zelo hrepeneč. Prvega ppl lftt.il. prinesel in dobro spričevalo dnmpv tor jo pri tej priložnosti obljubil, da hočo že pridneio so učiti. 4a_reg je odledaj tičal vedno v knjigah, tLUvo__da__m_jjj^^TEflTj)r^ega časa privoščil. Danes popoluan^^ecfTšeljevšvojo sobo, ka-kor po navadi in kmalu so ga videli, kako se uči. Okolu šeste ure pa začuje dekla naenkrat strel v njegovi sobi. Ko odpre vrata, vidi ga v krvi na tleh ležečega. Vstrelil se j6 v dosno senco ter se zadel tako dobro, da jo bil takoj mrtev. Predno jo samomor izvršil, zapisal je So na papir kitico, vjiatoroj izraža svoje hrepenenje^ po mirji. Potem jo pa So v prozi ~pn~stavil: ,Moie življenje ie raz-glasje, ko.iemu zamoro' le smrt storiti konec." —-Žalost starišev je nepopisljiva.
— (Glodališni igralci) prejšnjih časov bili so ponižnejši nego so dandanes. Tako se pripoveduje o nekem igralci, ki je v začetku tega stoletja igral ter vodil kor v Berolinu, da je na očitanja nekaterih časopisov, da na odru preveč naprej sili, skesano pripoznal svoje napake ter so sledečo opravičeval: „Potrudil se bom, da v prihodnje ne bom več zaslužil graje in upam, da so mi bo moj pregrešek za sedaj odpustil, ker tega nisom storil iz zanikernosti, ampak le iz preveliko gorečnosti." Mož pisal se je Seidel. Šolal se nikedar ni.
— (Monument George Washingtona) se je d n (5 21. t. m. med velikanskimi slovesnostmi odkril, i^akor znano, presega dotični obelisk po visokosti vse doaedaine stavbo na svetu, kajti ne meri v višavo nič manj nego ^SlTčfavljev. Delali, so na niem 37.Latin troški zanj znašajo 1187000 dolarjev.
Domače stvari.
— Njega c. in kr. apostolsko veličanstvo cesar blagovolil je »Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov" v St. Vidu nad Ljubljano podeliti iz Najvišje zasebne blagajnice 200gld. podpore zazidanje društvenega poslopja.
— (Potovanje cesarjeviča in cesaričine.) Včeraj ob 8. uri zjutraj došla sta cesarjevič in cesaričina v Dubrovnik. Vzprejela so ja oblastva in obila množica naroda z navdušenim nazdravljanjem. Petnajst deklic v narodni noši podalo jo cesaričini šopek cvetic; potem so spremile visoka gosta do stolno cerkve, med po-
toma pa so posipale s cveticami tla pred visoko-stima. Cesarjevič in cesaričina ogledala sta si to in druge cerkve; okolo 10. ure pa sta se podala zopet na ladijo „Miramar" ter se odpeljala v Kotor. Z navdušenimi „ živio “-klici poslavljal seje narod od visokostij. — Ob 2*/4 uri popoludne došla sta v Kotor. Nepopisno navdušeno je bilo tudi tu nazdravljanje naroda. Popoludne prišel ja je pozdravit črnogorski knez. Ob 7. uri zvečer odpeljala sta se zopet dalje.
—(Gospod deželni predsednik baron VVinklor) jo včeraj v spremstvu gospoda okrajnega glavarja za ljubljansko okolico obiskal in ogledal si dolino Eačno poleg Šmarija, da se pouči o tamošnjih dejanjstvenih razmerah ter, če možno, nekoliko pomoči po povodnji hudo zadetemu prebivalstvu.
Dolina Račne je vsled deževja v prošlem tednu \»fivivr'«®a>ckote^p»i)lavljena, in kaže se. kakor bi bila cela dolina jezero. Voda stoji, ker so podzemeljske sesalne luknjo le male, morejo vzeti malo vode v se, na nekaterih krajih za meter visoko in še više; vozi se lahko s čolni, katerih so prebivalstvo pri takih prilikah navadno tudi poslužuje. Gospoda flggfljaaga predsednika, čegar prihod so oznanjali možnacii, pozdravil je spošt-liivo v vasi Račni č. pr. župnik iz Kopanja , občinski zastop in šolsko zastopstvo. Tu poučil so jo nadrobno o tamošnjih razmerah ter se pcte©^č?z jedno^ro vojiJ^jčolgoa^a^pofilavlienen^oze^lji; med tem pripovedovali so visŠkorodnemu gospodu spromljevalci o svojih mnogoletnih opazovanjih in skušnjah. Gospod deželni predsednik se jo opoto-vano izrazil, da razmere nujno potrebujejo zboljšanja in obljubil je prebivalstvu, da bode deloval po svoji moči na to, da se odpravi ponavljajoča se ta beda. — Po končani vožnji ogledal si jo gospod deželni predsednik cerkev in ljudsko šolo v Račni; bil je tudi pri izpraševanji šolske dece navzočen, in stavil je tudi sam posamičnim učencem vprašanja, na katera so mu v popolno zadovoljnost odgovorili. Med živahnimi ..živio‘‘-klici tamošnjega prebivalstva zaim stil in gnsnod deželni prodsednik Račno, vračajoč se domov. Prebivalstvo goji nadejo, da bode gospod deželni predsednik gotovo skušal poravnati in zboljšati mu stanje, da se bode skušalo preprečiti vedno se ponavljajočo poplavljonjo.
Med potom obiskal je gospod deželni predsednik županstvo v Velikem Orosuplii. Tu je obe-doval opoludne v gostilni g. Kofcika. potom pa so podal na pot proti Ljubljani. Vračajočeg&_so gospoda deželnega predsednika so v Šmartnem pričakovali tamošnji č. g. dekan, v,es občinakIIzastof> kakor tudi župan~~izVeliiega Grosuplja, članovi krajnega šolskega sveta, šolska. ■ rolaneT zj-azvito zastavo, ogniegasci in nebroina množica prebival-stva; vsi skazovali so mu globoko svoie spošto-vanjo in udanost.	hjlP	jV	praženo a za-
stavami in zelenjem. Gospod deželni predsednik je tudi tu skrbno in natančno povpraševal o tamošnjih razmorah. rJtudi^ tiu<uZpraŽSJij^.Q'^fidi^ye]i]fg_yaž-nosti, ti^a^jijn^anusii^iaafijk^dobi^jjitt^jgdo. O vsom tem in o zdravstvenih razmerah povpraševal jo z velikim zanimanjem gospod deželni pred-sodnik; potem nhiskal ie ze!6 lepaJUionn cerkev kakor tudi slovesno okrašeno ljudsko Solo. Pri slovesu pozdravljalo ga je navdušeno prebivalstvo z opetovanimi „živio“-klici. Včeraj zvečer vrnil se jo gospod deželni predsednik zopet v Ljubljano.
— (Nadzornik pouka v risanji.) Pred kratkim prišel je sim gosp. prof. Langi z Dunaja, da nadzorujo pouk v risanji; podal se je potem po nadzorniškem svojem poslu v Kranj.
— („ Literarno - zabavni klub") ima jutri zvočer ob 8. uri svoj jour-fixo v hotelu „pri Maliči".
— (Avstrijski kmetovalci) imeli bodo dn<S 23. in	24. marcija na	Dunaji	shod.	C. kr.
kmetijska družba kranjska	sklenila je v	slednji
seji glavnega odbora, naprositi državnega poslanca g. dr. Poklukarja, da jo zastopa pri tem shodu.
— (Sodnijskim tolmačem) pri c. kr. nadsodniji na Dunaji imenovan je za hrvaščino in srbščino	gosp. častnik v	rezervi	in odvetniški
koncipijent	dr. Rad. Pukl.	Gospod	Pukl	bil je
zdaj uže pri tej sodniji tolmač za bolgarščino in slovenščino.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi občinskega predstojništva v Hndera v litijskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan'Miklavčič posestnik v Hudem, občinskima svetovalcema pa Ivan Stermole z Hudega in Fran Kavšok Stranske Vasi.
Razpis volitve
za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija dajo volilcem tr govinsko in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjom napisanih glasovnic 16. dan marca 1885 od devetih dopoludno do petih popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 5. uri popoludne se bode to glasovanje tudi končalo.
Ako se volitev vrši z dopoSiljaujem od vo-lilcev podpisanih glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrt nomu oblastvu prvo stopinje (na deželi k ces. kr. okrajnemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer jo podjetje, zadnji čas do 12. marcija 1885. 1.
Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnico no bodo sprejemale.
Glasoštetje bodo volilna komisija 16. dan marcija 1885. 1. začela. Na med glasoštetjom dospele glasovnico se ozira samo tedaj, ako so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu.
Volitev so vrši javno. Volilcu so dajo, kakor je uže zgoraj omonjeno, na izvoljo, da voli ali
a) ustno, ali
b) da svoje može na glasovnici zapisano sam poda volilni komisiji, ali
c) da s svojim imenom podpisano glasovnico, priloživši jej izkaznico, odda obrtnemu oblastvu I. stopinje, katero obč pošlje volilni komisiji.
Glasovnico se smejo odprto ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano imo volilčevo.
Tisti volilci, kateri volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu I. stopinje tistega kraja, kjer je podjetje. Take glasovnice z izkaznicami vred se smejo dopošiljati po c. kr. pošti, po c. kr. davčnih uradih, ali po občinskih uradih, ali po posebnih poslih.
Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospelo glasovnice se ne smejo nič več vzprejemati.
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnico, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev pošiljajo se volilni komisiji po pošti po Starine proste, ako imajo na adresi pristavek: „Vvolit-venih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. “
Volilci trgovinskega odseka, in sicer volilci I. in II. volilnega razreda, dobd rudečo glasovnice in volijo skupaj 6 članov.
Volilci III. volilnega razreda trgovinskega odseka dobe višnjeve glasovnico in volijo 4 člane.
Volilci I. volilnega razreda obrtnoga odseka dob<§ zelene glasovnice in volijo 2 člana Volilci II. volilnega razreda obrtnoga odseka dobe bele glasovnice in volijo 10 članov.
Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo 2 člana. Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zas6 njej pripadajoče število pravih članov. Opozoruje so pa tu posebno, da morajo volilci vsake ^kategorijealivsacega razreda svoje zastopnike o iz onega razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti.
Daljni pouk je v razpisu volitve, kateri so vsacemu volilcu dostavi.
V Ljubljani dne 24. februvarija 1885.
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Chorinsky.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Krf, 27. februvarija. Cesarjevič in cesaričina prišla sta sim ob 9 y4. uri dopoludne Vreme je izredno ugodno. Zvečer sta se odpeljala v Bejrut.
London, 27. februvarija. Pri včerajšnjih vajah v streljanji v Schoburynessu razpočila se je granata; usmrtila je jednega častnika in jednega topničarja; devet drugih (častnikov, topničarjev in civilistov), med njimi tudi ravnatelj topničarske šole in jeden polkovnik, je hudo ranjenih.
Gradec, 26. februvarija. DaneB zjutraj umrla je tukaj gri finja Vilma W u r ra b r a n d, rojena baronica Dickmann, soproga deželnega glavarja Wurmbranda.
B e r o 1 i n, 26. februvarija. Danes je bila slednja seja konference. Pooblaščenci podpisali so štirinajst pogodbenih listin.
K a h i r a , 26. febr. Oddelek Bracken-buryjevih čet je došel dnč 21. t. ra. na blizu 40 milj od Abubameda oddaljen kraj; šel je mimo onega mesta, kjer je bil polkovnik Ste-wart umorjen. Tu našli so Stevvartove vizit-nice in razne papire konzulov Herbina in Po \vera. Brackenbury je ukazal razdejati po sestvo glavnega provzročitelja umora.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 27. februvarija.
f	gltl.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................. 83 50
»	»	»	»	srebru....................83'95
Zlata renta.......................................... 107	65
5°/o avstr, renta......................................99	30
Delnice n&rodne banke...............................867-—
Kreditne delnice..................................... 305	25
London 10 lir sterling................................124	25
20 frankovec........................................... 9-795
Cekini c. kr........................................... 5	81
100 drž. mark...........................................60-50
Ui*adui glasnik
z dn6 26. februvarija.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. glavarstvu v Radčvljici služba okr.ranocelnika v občini Bled. Letna nagrada 600 gld. in nagrada dež. odbora 300 goldinarjev. Prošnja do 1. aprila t. 1. omenjenemu c. kr. glavarstvu.
Eksekut. javne dražbe: V Velikih Lašičah zemljišče Naceta Erčulja iz Zagorice (190 gld.) dnž 21. marcija, 18. aprila in 23. maja. — V Kameniku posestvo Janeza Kralja iz Nevelj (603 gld.) dnč 7ega marcija, 11. aprila in 9. maja.
Prostovoljne zemlj. dražbe: V Mokronogu več zemljiških parcel, spadajočih k grof Auerspergovemu fidejkomisnemu posestvu, kakor: travnik, gozd, njiva in vinograd v katastralni občini Gorenja Vas; njiva v Žalovici, dalje trije gozdi, dva vinograda in vrt v katastralni občini Zbure, dnč 23. marcija 1.1. Podrobni pogoji so pri c. kr. okr. sodniji mokronoški razpoloženi.
Vabilo na naročbo.
Z marcijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje Lista ne pretrga. Najbolje se to
učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po poiti:
za celo leto..........................gi,i.	iq._
„ pol leta.............................„	5.—
i> Četrt leta..........................„	2-50
„ ©n mesec.............................„	—-85
Za IJubljano:
za celo leto..........................gja,	g.___
„ pol leta.............................n	g._
„ četrt leta...........................n	j.go
za donašanje v hišo vsak mesec 0 kr.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
Matice si««««
Ttoci.
Dnč 25. februvarija.
Pri Maliči: Miiller in Lovvenberg, trgovca, z Dunaja. — Hobza, c. kr. nadporočnik, iz Grana. — Jerza-bdek, trg. potov., iz Mor. Senperka. — Murko, Na-drag in Sillenberger, jednoletni prostovoljci, iz Celovca. — Fuchs, zasebnik, iz Kokre. — Schiffer-miiller, fuž, vodja, s soprogo, iz Kokre.
Pri Slonu: Lunaschi, trg. potov., iz Milana. — Ledinski, zasebnik, iz Lednic. —• Koestler, trgovec, iz Dečina. — Spitzer, graščinski oskrbnik, iz Wern-berga. — Schollmayer, gozd. tajnik, iz Šneperka.
Pri Avstr, carji: Dr. Gros, sek. zdravnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Reischl, sod. kanclist, s soprogo, iz Gorice.
Srečke
z dn6 25. februvarija. Brno: 3	60	51	11
37.
Meteorologično poročilo.
Čae
opazovanja
£ : 7. zjutraj <2 ; 2. pop. tp 1 9. zvečer
Stanjo barometra v ram
Tempe-
ratura
Vetrovi
742 02 j 741 16 j 740 90
3'6
64
1-8!
bzv.
Nobo
mogla
Mo-krina v mm
000
in sicer:
Narodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis .Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-11 i k. 60 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršriik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in H. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. 111. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	_	_	_	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	_	_	j „lti.
Zgodovina slovenskega	naroda. Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. 1. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. 111. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Ctermanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. S11 bi c. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa deškega jezika z berilom. Spisal Fr Marn. 60 kr.	r
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maiar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 cld Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijandljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo svet& v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnioi zadetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Remec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Frirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko.
1 gld.
Zemljevidi: Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisat Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalajjata Ig v Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.