Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
1163
ŽAGAH BOŠTJAN	^
Via raggerò lianna» -i--
3 I
m
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 lir •— Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 14 (115)
UDINE, 15. - 31. JULIJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Zravnajmo hrbtenice
V različne svetovne jezike je prevedena znana Cankarjeva povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Tudi v italijanski jezik so jo prestavili razni dobri in še več slabih prevajalcev. V tej povesti je z granitnimi potezami izklesan hlapec Jernej, ki je štirideset let garal in množil imetje gospodarja Sitarja. Ko je po gospodarjevi smrti nastopil mladi dedič, je zvestega hlapca pognal s culico po svetu, češ, da ni pogodbe, ki bi mu dajala pravico, da ostane še pri hiši. Jernej je hodil od oblasti do oblasti iskat pravico. Povsod so mu govorili, da paragrafi so na gospodarjevi strani. Izmučeni revež pa tega ni razumel, ampak je odgovarjal, da ne išče pisane pravice; on terja tisto, ki je vekovita, ne pa mrtve črke paragrafov ampak po nesmrtnem moralnem in božjem pravu.
»Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam,e je vzkliknil hlapec Jernej.
čemu smo vam povedali ta odlomek, dragi rojaki?
Glejte: hlapcu Jerneju so zlomili hrbtenico ponosa, da je trkal od župana do cesarja. Občutil je grenko in bridko zavest, da je manjvreden. Ob koncu svojega romanja se je pa zravnal in kot sodnik stal po koncu pred svojimi gospodarji.
Nekaj podobnega je tudi z nami. V potezah našega značaja se večkrat opazi čut manjvrednosti. Posamezniki, včasih pa kar celokupnost naših Slovencev v Benečiji pokaže neko hlapčevsko ponižnost, pretiran strah do vsakega tujca ali prišleka, neumno vnemo za posnemanje vsega kar ni domače. Pred tujcem občuti nehote tak človek kot da je nekaj manj kot oni, sam ne ve zakaj in ga je sram. To je tista poteza značaja, ki jo psihologi imenujejo čut manjvrednosti.
Te vrste občutki nastanejo dostikrat iz zgodovinske preteklosti narodov. Nekateri, zlasti večštevilni narodi so se napram manjšim narodom obnašali kot ))Herren-volke. (ljudstvo gospodovalcev); v tem nauku sta bila zlasti znana zločinska Hitler in duče. Taki narodi, ki so jih speljali taki izrodki oblastnikov na pot krivice, so izrabljali podložna ljudstva. Vcepljali so jim na umeten način zavest, da so nekaj manj kot oni in to zato, da so jih tem lažje izkoriščali in naredili iz njih hlapce. Tak pečat so razni gospodovale! skušali vtisniti tudi nam Slovencem
potom tiska, vzgoje, zaničevanja in zapostavljanja. Zgodovinska preteklost je bila posebno kruta z beneškimi Slovenci in anm je nekaj te slabe dediščine pustila v značaju.
Drugi razlog za čut manjvrednosti je tudi v slabih gospodarskih razmerah. Stara resnica je, da se revež pred bogatinom trese. Ponižno snema klobuk z glave pred lepše oblečenim tujcem tudi, če ni nobenega razloga za to. Dejstvo, da so bili prisiljeni in so še tisoči naših ljudi hoditi umirati v belgijske rudnike, prosjačiti kot brusači po svetu, se vdinjati za služkinje oholim meščanskim družinam, vse zato, ker nam ne more še dati domačija dovolj kruha, vse to pravim, je v nas pustilo neke grenke občutke. Niti se ne zavedamo, kdaj se pokažejo in kakšne posledice lahko rodijo.
Ena takih posledic je ta, da se ta in oni izneveri lastnemu narodu in postane
propadla izdajica svoje materne kulture in jezika, zemlje in rojakov. Za par stotakov ali za majhno odlikovanje zvija in lomi hrbtenico pred vsakim nedoma-činom. Pljuva kot psiček na svoje ljudi in mežika svojim gospodarjem, češ, kaj nisem priden hlapec in sluga, dajte mi groš.
žalostna in smešna figura brez hrbtenice, ki se ji sami pošteni Italijani posmehujejo.
Zato vam kličejo vsi naši veliki možje, dragi rojaki, proč s tistim občutkom, da smo manj kot drugi narodi, ali sosedje krog nas! Naš narod je njim, bodisi Italijanom ali Angležem, enakopraven po vseh naravnih in večnih postavah. Ni na svetu, kot so včasih govorili, gospodujočih narodov in podložnikov. Takih pravljic ne verjame več nihče!
čeprav smo majhni in po številu in imetju, smo pa prekaljeni v trpljenju in zavesti, da bo tudi pri nas konec ponižnih hlapcev, ki iščejo kruha in pravice v tujini. Kot Jerneji bomo zravnali hrbtenice in zatrdili: »Zdaj pa ne usmiljenja, pravico terjamo/«
In margine ad un'istruttoria
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .iiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Najzvestejši prijatelj
Morda ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed tudi o tem. Neki moder človek je dejal, da ga je vse že zapustilo, žena, otroci, znanci, le en sam prijatelj mu je trajno zvest in ga ne bo zapustil — in to je knjiga, dobra knjiga. Te resnice so se zavedali že najstarejši narodi na svetu, le mi se je, žal, še premalo zavedamo.
V novem času prirejajo navadno vsi kulturni narodi pomladi takozvani »teden knjige«. V takih propagandnih dneh približajo knjigo in časopis bral-, cem z nižjimi cenami, razlago, z vzbuja-njem zanimanja. Danes so gotovi narodi v Evropi, posebno na severu, v prvi vrsti s pomočjo knjige in samoizobrazbe postali tako visoko kulturni. Knjiga in tiskana beseda odpre pogled v življenje. Slavni ruski pisatelj Maxim Gorki je zapisal: »čim več sem bral tem bolj so me knjige približevale življenju in tem jasneje sem spoznaval življenje.« Pa ne le življenje, »v vsaki knjigi bere vsak tudi sam sebe« (Goethe). Kakor v ogledalu se človek vidi v knjigi in časopisu.
še več: ne samo da knjiga uči spoznavati življenje, da pokaže poteze posameznikov in jih vzgaja, knjiga ima še višjo vrednostno stopnjo. Ona »je najzgovor-
911 milili limi lllllllll 1111111111111111 II 1111 ! 11 II II II11111IIII.||||I||1||||||||||||;|||:|||||||||||||||||||||1|:|||||||| ||;| I.
Nova Segnijeva vlada
Preteklo sredo je Scelba predal posle novemu ministrskemu prededniku Anto-niju Segniju, ki je nekoliko prej predložil predsedniku republike Gronchiju seznam svoje nove vlade in s tem je končala dolgotrajna vladna kriza. Toda če Primerjamo imena ministrov Segnijeve vlade, bomo opazili malo sprememb v primeri z vlado Maria Sceibe, le da so zar menjali med seboj razna ministrstva.
Sestava nove vlade je naslednja:
Predsednik: Antonio SEGNI (DC),
Podpredsednik in minister brez listnice: Giuseppe SARAGAT (PSDI).
Minister brez listnice za povezavo s parlamentom: R. DE CARO (PLI).
Minister brez listnice za Južno blagajno: Pietro CAMPILLI (DC)
Minister brez listnice za upravno reformo: Guido GONELLA (DC).
Minister za zunanje zadeve: Gaetano Martino (pld.
Minister za kmetijstvo:	Emilio	CO-
LOMBO (DC).
Minister za proračun : Ezio VANONI (DC).
Minister za zunanjo trgovino: Bernardo MATTARELLA (DC).
Minister za obrambo: Paolo Emilio TAFANI (DC).
Minister za finance: Giulio ANDREOT
'n (do.
Minister za pravosodje:	Aldo	MORO
(DC).
Minister za industrijo in trgovino:
nejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti«, tako sodi naš zadnji največji pesnik Oton Župančič c pomenu knjige.
Našteli smo misli velikin mož. že iz teh bo dovolj jasno, da sta knjiga in časopis prav tako potrebna kot vsakdanji kruh vsakomur, tudi zadnjemu bajtarju in pastirju pod Matajurjem. Kakor je jed krepilo in potreba telesa, tako je knjiga krepilna hrana duševnpst in oblikovale duha.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ci sono alcuni organi di stampa che, a dispregio dell’impegno contratto dal Governo Italiano con l’art. 3 dell’All. II del Memorandum d’intesa, persistono nel vecchio ed immutabile proposito di attizzare l’odio nazionale, di svolgere opera intimidatoria nei confronti della popolazione slovena, di rinfocolare passioni, rancori e risentimenti che, non fosse altro che per l’azione risanatrice e riparatrice del tempo, potevano considerarsi sopiti.
Tali organi non hanno attenuato l’asprezza del loro linguaggio provocatorio nemmeno dopo gli accordi di Londra.
Sappiamo benissimo che in Italia vige la libertà di stampa; ma è lecito chiedersi chi stia dietro a certi quotidiani, e di quali consensi essi godono nelle sfere dirigenti del Paese. Perchè in fin dei conti, un giorno o l’altro bisognerà pur buttare la maschera dell’equivoco per assumere intere le proprie responsabilità.
Quando certe posizioni oltranziste, e, , per ciò stesso, pericolose non sono condivise, non è solo un diritto che spetti, ma il dovere che incombe di denunciarne l’irresponsabilità.
Continuare a giocare sui classici ta-bleaux, nello spirito di un deteriore e sin troppo scontato machiavellismo, è errore psicologico prima, ed errore politico poi; e si è buoni profeti quando si afferma che l’impresa non sarà facile, nè di lunga durata.
Un esempio vistosissimo dei frutti di questa tattica si è avuto con la campagna. giornalistica da tempo inscenata intorno a fatti ed avvenimenti di cui sarebbero stati protagonisti, al tempo della
guerra, 57 partigiani della Slavia.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilillMllllllllll.llllljllMIIIMIMMiMiM'M'rilMllnilillllllllllllMIIillllMIIIIIIIIIIIItllllHIHIIHII
Ob robu preiskave
Guido CORTESE (PLI).
Minister za notranje zadeve : Ferdinando TAMBRONI (DC).
Minister za javna dela: Giuseppe ROMITA (PSDI).
Minister za deio in socialno skrbstvo: Ezio VIGORELLI (PSDI).
Minister za trgovsko mornarico: Gennaro CASSIANI (DC).
Minister za pošto: Giovanni BRASCHI (DC).
Minister za prosveto:	Paolo	ROSSI
(PSDI).
Minister za državni zaklad : Silvio GA VA (DC).
Minister za promet: Armando ANGELINI (DC).
Poleg teh so bili imenovani tudi 36 državnih podtajnikov, od katerih 29 so de mokristjani, 4 socialdemokrati in 3 liberalci.
V zunanji politiki bo Segnijeva vlada sledila dosedanjo smer, medtem ko bo na notranjepolitičnem področju nekaj se spremenilo. V zvezi s tem je Segni poudaril načelo, da bo zakon enak za vse. Glede izpolnjevanja ustavnih določil je Segni obljubil dokončno sestavo ustavnega sodišča, revizijo izredne zakonodaje, odobritev zakonov o nacionalnem svetu za gospodarstvo in vrhovnem sodnem svetu, revizijo zakona o javni varnosti, odobritev novega volilnega zakona in končno revizijo o pokrajinski in občin ski upravi.
še vedno obstojajo gotovi časniki, kateri kot v zasmeh obveznosti italijanske vlade napram čl. 3., priloge II. memoranduma o sporazumu, kar naprej kot po starem razpihujejo narodno mržnjo, skušajo ustrahovati slovensko ljudstvo, vžigati strasti, jezo, očitke, ki bi že zaradi časa samega morali biti pokopani.
Taki listi niso omilili ostrine svojega izzivalnega jezika niti po londonskih dogovorih.
Vemo dobro, da v Italiji velja svoboda tiska; toda upravičeno se sprašujemo, kdo je v ozadju gotovih dnevnikov in kakšne pristanke imajo od vodilnih krogov v deželi. Končno bodo namreč le morali odvreči krinko dvoumja in prevzeti polno odgovornost.
Kadar se ne soglaša z gotovimi skrajnimi stališči, ki so nevarna, ni le pravica, ampak dolžnost, da se javno obdolži njih neodgovornost.
Psihološka in potem politična napaka je, nadaljevati klasično dvojno igro v duhu slabega in škodljivega makjaveli-zma; taka igra ni ne lahka in tudi ne traja dolgo.
Otipljiv sad take taktike se opazi v časopisni gonji, ki se je vnela že pred časom glede dejanj, ki naj bi jih bilo zakrivilo 57 partizanov iz Beneške Slovenije v vojnem času.
Nagibi, ki vodijo povzročitelje te gonje so očitni: oblatiti vse partizansko gibanje, zastrupiti odnose med slovensko manjšino in ostalim ljudstvom, vzbuditi medsebojno sumničenje in sovraštvo.
Tako se je pripravilo psihološko ozračje pritiska in ustrahovanja, naredili so že proces proti 57 partizanom še predno je sodna oblast izdala ukaz za njih zaslišanje.
Kako je mogoče prenašati tako predrzno vmešavanje v zadeve sodne oblasti?
Ne briga nas, če je v tej zadevi ravnatelj lista Messaggero Veneto« v popolnem nasprotju z našim mišljenjem.
Gre pa preko meje, ko pozablja, da so borci v zavezniški vojni — redna vojska ali partizani — zmagali in strli dve
ostudni diktaturi in ko pozablja, da nimajo fašisti nobene pravne podlage, da se postavljajo kot sodniki!
Zgodovinsko dejstvo je zmaga odporniškega gibanja in ustanovitev demokratične republike na razvalinah fašizma: to si mora »Messaggero Veneto« zabiti v glavo!
Nekaj je torej jasno: proces proti 57 je zrastel v strupenem ozračju sovraštva, ki so ga od časa do časa obnavljali z namišljenimi zgodovinskimi dejstvi, s slabimi podtikanji, vzbunami, strupenimi izpadi itd.); je tudi časovno napačno zrastel, kajti taka ogromna razprava ali ima trdne temelje in v tem slučaju ne razumemo, da so ga začeli šele po tolikih letih, ali pa nima trdnih osnov in tedaj se lahko s pomočjo datumov sklepa, da je bilo treba podle gonje »Messaggera Veneta«, da se je pravdna oblast zbudila.
Ta dnevnik je s svojimi slabimi nameni naredil prav slabo uslugo pravici in ugledu sodne oblasti.
Glede vsebine obtožbe nočemo prehitevati pravnike; vendar pa ne moremo skriti svojega zaprepaščenja med tem, da se smatrajo dejanja in dogodki iz partizanskih borb za morebitne zločinske podmene !
Kar se pa tiče glavne točke obtožnice, je treba poudariti, da italijanska država, že po jasnih določbah mirovne pogodbe same, ne sme preganjati tista delovanja. ki so v logični zvezi z borbo, česar si ne moremo razložiti s pravnega stališča, je pa precej jasno s političnega !
Naša naloga je, da opozorimo, naj se ne skruni delo sodnih oblasti s politiko!
Bomo videli, kaj bo na koncu obstalo od obtožbe, ki je bUa toliko časa zapletena v zmedo tožb in sovraštva (umetno od časa do časa obnovljenega) in ki šele sedaj kaže, da bo dobila neko obliko.
Kot dobri demokrati zaupamo, da se bo balon še pred sodbo razpočil (čeprav ga gotovi listi umetno napihujejo) in da bo magistratura znala vse zavrniti v prave meje.
I moventi che hanno ispirato ed ispirano gli autori di questa campagna sono di evidenza palmare: volontà di diffamare tutto il movimento partigiano, proposito di avvelenare i rapporti tra la minoranza slovena e il resto della popolazione, di ridestare sentimenti di sospetto e di odio reciproco.
Si è creato, con ciò, un clima di fortissima pressione psicologica, diciamo pure, di intimidazione; si è addirittura fatto il processo dei 57 partigiani, prima ancora che la Magistratura emettesse il mandato di comparizione per l’interrogatorio dei medesimi in sede istruttoria.
Come si può tollerare un intervento così sfacciato nelle cose della Giustizia?
Che il direttore del »Messaggero Veneto« in ordine a questi fatti di guerra la pensi in un modo che fa a pugni col nostro pensiero, passi!
Ma che egli ignori che i combattenti della causa alleata — regolari o partigiani che fossero — hanno vinto la guerra, mettendo in ginocchio due abbor-rite dittature, e che quindi i fascisti non abbiano alcuna veste legittima per ergersi a giudici, ciò va veramente oltre la misura !
II fatto storico capitale da tener presente è la vittoria della Resistenza, è l’avvento di una Repubblica democratica sulle rovine tragiche dell’avventura fascista: è questo che »II Messaggero Veneto« deve ficcarsi in testa!
Una cosa, intanto, appare chiara: il processo dei 57 è nato nel clima equivoco di una campagna di odio alimentata con regolari e periodici dosaggi (pretese ricostruzioni storiche, divagazioni di cattivo gusto, allarmi, puntate velenose ecc.); è nato male, perchè un processo — monstre di tal fatta o ha basi solide — ed allora non si spiega l’enorme ritardo — o non le ha. — ed allora, con l’aiuto delle date, si può anche pensare che ci sia voluta proprio la sfacciata campagna de »II Messaggero Veneto« per mettere in motto la macchina della Giustizia!
Questo quotidiano, con i propositi da noi più su denunciati, ha finito per rendere un ben cattivo servizio alla causa della giustizia e al prestigio della Magistratura.
Quanto alla sostanza delle accuse, noi non vogliamo usurpare le funzioni dei giuristi che a suo tempo si pronunceranno; ma non possiamo nascondere la nostra
Obvestilo žitateljem
Sporočamo čitateljem, da bo zaradi poletnih počitnic prihodnja številka našega lista izšla 16.-31. avgusta.
Uredništvo Matajurja
sorpresa di constatare che costituiscono ipotesi delittuose una serie di atti e fatti di guerra caratteristici della lotta parti-giana !
Quanto, poi, all’accusa maggiore, non sarà inutile rilevare che lo Stato italiano non può perseguire atti che a quella lotta si riallacciano in una logica connessione, non foss’altro che per la tassativa disposizione del Trattato di pace. Ciò che non si spiega sul piano giuridico, si spiega, però, ed anche troppo bene, su quello politico!
Ma è appunto nostro compito quello di mettere in guardia contro l’inammissibile contaminazione politica della funzione giurisdizionali!.
Resta a vedere che cosa resterà in piedi, alla fine, di un’istruttoria, che rimase a lungo imbrigliata nel groviglio delle accuse e dei rancori (sobillati ad intermittenza) e che appena ora accenna ad integrarsi degli indispensabili elementi.
Ma noi, da buoni demogratici, confidiamo che di qui al rinvio a giudizio il pallone vada sgonfiandosi (malgrado le abbondanti iniezioni di ossigeno somministrate da certa stampa), e che la Magistratura sappia tutto ridurre a proporzioni reali.
tisoč; Pisolini-Podreka Valentin, podoficir mornarice, 202.400; Prapotnik Hektor šuolski sluga, 202.200; Pussini Cesare, trgovec, 650.000; Kuarina Antonija, učiteljica, 500.000; Rakar Herman, učitelj, 216.300; Rade Andrea, podoficir vojske, 660.000; Signorelli Margherita, profesor, 530.000; Specogna Pio, podoficir vojske, 235.900; Strazzolini Eliseo, farmacist, 570 tisoč; Taboga Angelo, profesor, 380.000; Terliker Lovrenc, uradnik, 250.000 ; To-mazetič Jožef, uradnik, 920.000; Tosolini Enrico, gradbeni stavbenik, 300.000; Vi-doni Ermacora, profesor, 420.000; Visen-tini Maria, profesor, 270.000; Zagrebščak Evgenija, učiteljica., 390.000; Zorzenon O-reste, policist, 225.00.
SOVODNJE
SMRTNA PROMETNA NESREČA
Pretekli tjedan se je smrtno ponesreču naš vaščan 18 Ijetni Danilo Vogrič, sin našega karminskega konsiljerja. Vogrič se je peju s svojim motorjem po cjesti, ki pelje iz špjetra u Podbonesec, a na njekem ovinku pri Lipi se je zaletu u ob-cjestni kaman in z uso silo odletu na asfaltirano cjesto. Sob’t so ponesrečenega pejali u čedadski špitau, a tu je hm al
umrù. Par padcu si je Vogrič prebiu lobanjo in ušafu še več drugih poškodb po usem telesu.
PODBONESEC
PRAZNIK RUONSKIH BRESKEV Po žornalah imamo nimar okažjon brati, de u tjem ali drugem kraju organzira-jo praznik vina, čerješenj, špargelnov, prošuta ali drugih dobrih reči, ki so karakteristične za ta ali drugi kraj. Ljetos bojo tajšen praznik nardil 15. avošta tud u Podbonescu, kjer bojo kazal in prodajali Ijepe an dcbre ruonske breskve.
Na tajšne praznike pride nimar dosti ljudi iz bližnje in daljne okuolice, de se divertiju in posladkajo z izbranimi jedili. Tuo pa še ni use. Ti praznik imajo propagandistične namjene, ker se s tjem nardi propagando za buojšo prodajo sadja in ime kraja postane poznano. Pru je, de bojo nardil praznik runoskih breskev, ker zaslužijo popagande, de se še buj uveljavijo na sadnih targih.
PRAPOTNO
PROMETNA NESREČA ALI ZLOČIN?
Emilia Margutti iz Prapotnega, ki je biu brez zavesti. U čedadskem špitalu so kon-štatirai, de ima mož prebito lobanjo in zatuó so pridržali prognozo. Uržuhi te nesreče še niso znani in ni izključeno, de gre za zločn, ker njega motor je biu po-pounoma nepoškodovan Pravijo tudi, de je mož malo prej ušafu dosti denarja, ki ga pa njeso dobili par njemu. Rječ raziskujejo karabinerji iz Stare gore.
TARCENT
P REM J ANI SADJARJI ZA LJEPE ČARJEŠNJE
Na ešpozicjoni čarješenj u Centi ne posebna komišjon premjala več sadjarjeu za narljeuše čarješnje. Parvi premjo 3.000 lir so dali Egidiu Monari iz Ramandolja; drugi premjo 2.000 lir Ivanu Kusič iz Se-digle; tretqi premjo 1.500 lir pa Vidoni-ju Matiju iz Smardeče. Ostalim sadjarjem so dali premjo po 1.000 lir kot premjo za partičipacjon.
Preteklo nedeljo so ljudje ušafali na cjesti, ki peje iz Čedada u Prapotno, po-
IZ PRETURE Na 'dno ljeto paražona an 30.000 lir
leg svojega motornega vozila 42 ljetnega multe e bi kondanan 32 Ijetni Negro U'-
i milimi i m m m i uiiiuiiiiilii mi mm m i min imm i nimm in 111 mmim i 111 im 111 mn   m i.hhi.i iiiiiiiiiiun.i n ■ mm mi ■ • niiiuiiii in i mn mi umi n i
Kakun živijo naši emigranti u Belgiji
SV. PETER SLOVENOV
Za razvoj turizma nadiške doline
Pred nedougim so bli u naši dolini predsednik od »Ente Provinciale Turismo« Broili, direktor in svetovalci, de so ocenili turistični valor naših krajeu. O-gledali so se tud oštarije, ki so sevjeda ponekuód zlo slabe in zanemarjene, in zatuó so jim svetovali, de jih muorejo preuredit, ker imajo premalo higijenskih naprav. Za razvoj turizma u Nadiški dolini so u preteklosti imjeli riunjoni, na katjerih so bli kamunski poglavarji, oštjerji in domačini, de so skupno pre-študjeral načrte in so potlé votali svoje fiducjarje. Imenovali so bli tile:	prof.
Pavel Manzini za špjeter, Jožef Blazu-tič za Podbonesec, Egidij Skaunik za Sv. Lenart, Pavletič Anton za Grmek, To-mazetič za Dreko, Gobbo Livio za Sovod-nje, Hvalica Lucijan za Srednje in Coson Gino za Praprotno. Ti fiducjarji bojo u tesnih stikih z »Ente Provinciale Turismo« in bojo gledal djela in dajali nasvete, de se prej ku se more razvije turizem u Nediški dolini.
SREČNI LJUDJE
Na tomboli, ki je bila v Spjetru na sv. Petra in Pavla dan, so ušafali tombolo tile: Izidor Mašera iz Bjač (cinkvino), Landa Tuzzi iz Petejaha in Juša Rina iz špjetra (tombole).
U PETEJAHU JE ZAČELA
SCURITI VODA
Dan drugega julija je biu za nas u Pete j ahu velik praznik — ušafali smo vodo. Ljudje so se še pozno u nuoč ustavljali par koritu sredi vasi in okušali to drago pijačo, kot se okuša vino in se pogovarjali o hudih časih, kar so bli brez vode. Novi vodovod, ki ga bojo s časom še razširili in napejali u hiše, bo- daju za-dost vode in se ne bo trjeba bati, de bi ostali ob suši brez nje.
Držite pse parvezane
Glih te dni so guardijani dali kontra-vencjon Blazutič Mariji iz Kuoste, ker je pustila svojega psa, de se je klatu po krajih, kjer je jaga branjena, Kaduor ima pse muora gledat, de ne bojo hodil u tiste kraje, ali jih muorajo pa daržat pavezane. Psi djelajo škodo, ker lovijo mlado divjačino, ki je bila parnešena, de se zaredi u naših krajih.
ASFALTIRANJE CJESTE MOST SV. KVIRINA — DREKA
že dcugo se guori, de bojo asfaltirali cjesto od Mosta pri Sv. Kvirinu do Pa-čuha pri Dreki, utjelih dneh so pa bli ti načrti odobreni in sprejeti od kompetentnih oblasti in djela, kakor pravijo, bojo u kratkim začela.
Nova asfaltirana cjesta bo sevjeda velika vaba za turiste, ki imajo donàs skoraj usi motorna vozila. Do sadà je zahajalo malo juških ljudi u Dreko, troštamo se pa, de jih bo potlè več, kar bo u ta kamun vodila ljepa cjesta.
Neokusna šala
Kar se je 70 Ijetni Varetti Luigi iz Špjetra vraču pruot svojemu duomu, mu je njekšan otrok vargu u obraz kepu živega j apna, ki mu je ranila oko. U špitalu u Vidmu so zdravniki pridržali prognozo az njegov vid. Karabinerji so šobit začel preiskovat in ušafal tistega puobča, ki je starčku poškodovau oko.
Prijave dohodkov
Iz našega kamuna so teli, ki so prijar vili svoje ljetne dohodke za ljeto 1955: Antoniella Roberto, oficir finančne straže, dohodek 470.000 lir; Beliati Alessandro, profesor, 146.000; Braides Mario, profesor, 490.000 lir; Catizzone Salvatore karabinjer, 137.000; Coradduzza Antonio, podoficir finančne straže, 232.000; Koren Elio, učitelj, 211.300; Koren Ivan, uradnik, 690.000; Cosmaccini Emil, industri-jalec, 1,580.000; Costaperaria Luigi, trgovec, 760.000 ; Cozzi Benvenuto, podoficir finančne straže, 170.000; Dagna Graziella prof., 310.000; Deganutti Cecilija, pnesjo-nantka, 430.000; Degrassi Giovanni, zdravnik, 237.000; De Leo Domenico, profesor, 270.000; Di Giusto Danilo, duhovnik profesor, 420.000; Gardin Aldo, uradnik, 260.000; Gubana Mihael, uradnik, 900.000; Gujon Evgen, uradnik, 800.000; Gujon Jožef, uradnik, 1,180.000; Juša Ruggero, prof., 600.000; Jušič Aldo, učitelj, 97.000; Lertora Mario, pensjonant, ■ 430.000; Mantesso Olivo, podoficir kara-binerjeu, 165.000; Manzini Agostino, profesor, 126.000 ; Mulič Avgust, posestnik. 310.000; Muzzolini Umberto, posestnik, 300.000; Petričic Antonija, učiteljica, 390
Pisu vam bom o naših ljudeh, ki so paršli s trebuhom za kruham djelat tu jame od karbona tu Belgijo. Tala dežela je majhna, je pa zlo bogata. Tla so sa-muó puoja in skor nič brjegu, malo dolin. Je skor nimar daž al pa daž in sonce use tu dan. Je pa tud tu Belgiji lje-pih krajeu, kjer pa naši puobje in možje djelajo, je use čarno in umazano od ka-diža.
Paršla je bla 'dna žena iz Nediške doline gledat svojega sina, ki djela tu min’. Pri Aiseau, naprej od Namurja, ie zagledala čudne brjegove. »Glej, glej kajšni brjegovi! So ku velikanske krtine,« je začudeno jala mati. »Vidiš, te brjegove jih djelamo mi djeluci, kadar rijemo ku karti po tristuó, petstuó in še adàn tau-žent metru pod zemjó,« ji je odguariu sin. In takrat so se materi ulile suzé, kadar je čula, de njen sin muora djelat ta-kuó globoko pod zemjo.
Drugi dan je gledala djeluce, kadar so parhajali iz jam. »Sveti križ božji!« je jala, »tajšni so, ku de bi paršli uon s pa-klà,« — »Odkuod pa, če ne uón s paklà,« je odguariu sin, »saj tam dol u jami je ku dol u paklu. Kadi se zmjeran in vročina je tajšna, de še željezo se poti.« Uboga ženica se je zgrozila, čut, de tud nje sin muora takuó karvavo zaslužit tiste sudiče, ki jej jih pošija darmi.
Kadar naš človek pride u Belgijo, nar-prej ga peljejo u kantino, kjer bo jedu in spau. Okuole minjer je use puno kantin, kjer so venčpart gospodarji Belgi-janci, je pa tud pouno italijanskih kantin in tle in tamlé ušafaš tud kajšno slovensko. Kantin je dobrih in slabih; slovenski djeluc pa, če le more, gleda se zateč k slovenskemu kantinirju, ker le tam se čuje buj domač. Ce ne more do slovenske kantine, gleda najti von kajšno italijansko, kjer so še drugi Slovenji. Par domačih ljudeh se počutijo ku ta domah, živijo u mjeru s hišnimi in se pomagajo adàn druzemu ku bratje.
Kadar mož pokliče svojo družino	u
Belgijo, narbuj težkuč mu je ušafat hišo. U Belgiji puno zidajo, pa usednó je nimar premalo hiš. Nekatjerim da hišo minjera in taka hiša ni takuó draga,	se-
vjede potlé so navezani na minjero.
Pri privatnih hišah se plača tudi 800 frankou (10.000 lir) za dve kambre. Zatuó se vičkrat stisnejo tud po dve družine u adnó hišo.
U Belgiji se guorijo dva jezika: fran-cuoski in flamski. U daželah, kjer prebivajo Flamci, je malo minjer, uógje kopljejo samuó u Limburgu; le malo naših djelauceu je tam. Najdeš pa pouno Slo-venjou iz Kranjskega u Eisdemcité,	u
Vucht in u Waterschei. Djeluci iz Benečije se znajdejo venčpart u Valoniji, okuole mjesta Liegi jih je kajšen tau-žent. U Serajngu na Rue Paquai najdeš u kantini tarčmunske puobe. Na Impas Collard ima kantino Slovenj iz naših
krajeu, kjer najdeš zmjeran naše ljudi. Na Rue des Pierres najdeš Rina Blazu-tiča iz Gorenjega Barnasa in druge Slovenje. U Chatqueue so iz Dreke, na Moli-nay ima kantino adàn iz naših krajeu, u baraki na Paray stanuje pri njekem Dalmatincu 30 naših puobu. U Seraingu so tud Mirko Garjup, Jožef Trinko, Jožef in Ivan Petričič iz sovodenjskega kamuna in drugi. U Seraingu je še Marcel Gošnjak in Gorei^ščak iz Matajurja. Na Montagnée usi poznajo nagega kantinir-ja Maruščeka, an zatuó u njega kantini najdeš nimar Slovenje, posebno tiste iz vasi okuol Matajurja. U Grace Berleur je Zetu iz Strmice (Sovodnje), ki djela u fabriki. U Shevremontu je puno družin iz Kuoste pri Gorenjem Barnasu, u Gri-venée najdeš ljudi iz Arbeča, u Sumagne je družina Dugarjeva iz Gorenjega Tar-bijà, u Ayeneux je Drekonja, tudi iz Gorenjega Tarbijà, od tam jih je puno tudi u Cherate. Micheroux bi muorli pre-karstiti u Dolenj Tarbij : Dugar, Drekonja, štulin, Kjabaj itd.; so tam in tam je tudi Koren iz Marsina. U Herve je Kudrič iz Ceplatišč in družine Duš, Le-ščak in Zlunda iz Mašer.
Ce prideš žejan u Ans in želiš popit adnó bjero, pouprašej kje so Slovenji na Rue Verges. Tam ušafaš Itala Jereba iz Brišč, Cičigoja iz Dreka in še več drugih naših družin. U Rametu je Anton Guš, ki ima ženo Valonko. Pa kaduó more na-štjet use Benečane in njih družine, ki so tam okuole !
Pojdimo s trenom iz Liegi u Namur. U Yvoir je en par družin iz Kuoste; pa narvič Slovenju iz naših krajeu najdeš okuole Tamina. Pravijo, de u tisto mino ne uzamejo nobednega Italijana na dje-lo, če nje iz Garmiškega kamuna.. Belgi-jan ne nič vjé al si Slovenj ali si Lah; use tiste, ki pridejo iz Italije, ima za Italijane in kadar je jezan nas kliče »makaroni«. Poznajo, pa, de ljudje iz Benečije so dobri djeluci in usakega od tam uzamejo radi na djelo U mini St. Eugene je že pred to zadnjo uojskó djelalo puno ljudi iz naših krajeu; stoje u adni veliki kantini in še posebno u kantini Karla Primožiča iz Hostnega, Tam okuole najdeš posebno ljudi iz Gnidovce, Hostnega, Hiodiča, Zverinca, Seucà, Brda in Peternela. U Aiseau je adàn star konvent, ki daje stanovanje večim družinam iz Kravarja in Srednjega. Tam najdeš tudi Berta Trušnjaka, Guida Florjančiča in Maria Dreščiča. Tudi u Char-leroi je puno naših djelucu; pri adnermi Slovenju iz Gorice je nimar pupo ljudi iz naših kraju. U Chatelinea i ima kantino Eugen Hvalica. Tle je tud puno Slovenju iz tipanskega kamuna. U Gilly najdeš ljudi iz Oblice in drugih vasi sre-denjskega kamuna. Mažeruolc najdeš u Dampremy, u Forchies pa Top* louce. U Anderues so s Hlaste in Sovodem. U Sou-vra,t je že puno ljet Anton šiba iz Kravarja. U Farciennes je puno družin iz
Podcerkve in drugih vasi iz fojdskega kamuna.
Na sredi poti med Charloroi in Mons je Bray, kjer ima družino Miha Primožič, kjer sta brata Garjup iz Trušnjega, medtem ko Franc in Valentin Primožič, brata Mihova sta na drugi strani Monsa. U Quaregnonu, u Vižinovi kantini, doma iz Podutane, je cjeu bataljon naših puobu iz Sv. Lenarta in okuolice, kakor tudi pri Francu Furlanu in po drugih hišah. U Quaregnonu so tudi bratje Velii-kaci iz Mašer in drugi iz tistih krajeu. Puno družin iz Benečije je tudi u Tertre, nedaleč od Quaregnona.
Naši emigranti u Belgiji se muorajo močno maltrat za kjek zaslužit in par-šparat. Djelo pod zemjo je težkuo in na-gobarno, in pogostoma se čuje, de u teli ali drugi mini je kajšan ranjen ali pa ubit. Tudi šparajo naši djeluci za uzdar-ževat družine tam domà in za kjek kupit, kadar se povarnejo damu. Le rjed-ki so takuó naumni, de bi spruot use znesli kantinirjem, in potem nesli darmi prazne gajufe. U Belgiji use smardi po uógju, luht, drevje, trava, vodà, sadje, živež, obljeka, use je umazano od čarnega prahu uógja. Tam ne vidiš čistega sonca, popounoma jasnega neba; kar nje maglé je pa kadiž od fabrik. U Belgijo	se pride za<	u malo ljetih	kjek zaslužit
in	potlé hitro	utejč nazaj	u	našo daželo,
ki	je ljepa in	zdrava, de	je	njema para.
če dugo ljet človek djela	u	minah ta si-
gurno oboleje na pljučah in prjet al potlé umrje od jetike. Nje čuda, de kadar prideš k našim ljudem, ti začnejo guorit usak od svoje vasi in hvalit našo daželo in nje čuda, de takuó težkuč čakajo, ke-daj pride od tam kajšno pismo.
gio iz Zavrha, zatuó k’ e bi imputan, de je febrarja mjesca tega ljeta ukradu dvje bicikleti.
TAJPANA
NOV ŠINDIK Ker e šindik Sedola Ivan dau dimišjo-ni, naš kumunski konsej e se zbrau tu Tipani an nominóu novega. Za novega šindika e bi zbran Alojz Filipič iz Viskor-še, didaktični diretor tu Nemah. Odnjetà giunta komunal na je formana od tjelih mož: Alojz Filipič - šindik, Novak Ko-stantin - ašesor ancjan, Zussino Evgen, Filipič Pio, Tomažin Elio, Filipič Virgilio an Sedola Alojz, ašesorji.
SV. LENART SLOVENOV
S TREBUHOM ZA KRUHOM U NEMČIJO Belgija, Francija, Švica, Avstralija, A-merika so že nabasane naših emigrantou iskati si muorajo sadà že drugih dažel za ušafati djelo. Glih u tjeh zadnjh mje-scih so se jim odprla nova vrata — u Nemčijo, kamor so hodili negtjeto naših ljudi u starih časih. U Nemčiji bojo dje-lali kot agrikoltorji in kakor pravijo, bo plača kar dobra in povarh tega bo djelo, zdra.vo na puoju, kjer ni tolikšne nago-barnosti za ušafat boljezni kot u minje-rah. Tuo so sevjeda sezonski djeluci, ki se bojo muorli varnit na svoje domuove, kar bojo pospravili pardjelke iz puoja. Ljetos je u Nemčiji še malo naših emigrantou, pa pravijo, de jih bo šlo drugo ljeto več, ker bojo že sadà si zagotovil djelo za drugo ljeto.
Pretekli tjedan so šli u Nemčijo iz našega kamuna tile djeluci na djelo: Oš-njak Oreste iz Ošnjega, Garjup Viktor iz Škrutovega, Bledič Jožef iz Utane, Nuvoloso Gildo iz Hrastovja, Oviščak Lucijan iz Dolenjega in še trije drugi iz gorskih vasi.
želimo jim, de bi se dobro počutil na juški zemji in de se zdravi povarnejo damò.
BREZSRČNI SIN Pred dnevi so ložli tu paražon Durlija Petra iz škrutovega, ker je u pijanosti udaru in raniu svojo mater, de je muo-rala iti h mjedihu se zdravit.
BRDO
OBMEJNI PREHOD TU BELIM POTOKU?
Pred dnevi ne se razširila novica, k’ no čš odprjeti kunfin tu Belem potoku. Zdi se, k’ autoritadi obeh držau so se a-kordale za orè postaviti 'dan blok parve kategorije. Domače autoritadi so žej jele dišpozicjoni za preštudjati rječ.
Judje so močno kontenti tele novice, če to bo paršlo do tea, naša dolina na če oživiti iz mrtvila u tikerim ne spadla odkar so nardili nou kunfin. Komercjo, tu-rizmo an movdment foreštarije u tè za-rjes pomati naši žej slabi ekonomiji.
Beneški Slovenji! Berite an storite drugim brati Matajur
Ljepo to bi tjelo beti, k’ naš kumun u začni žej anjelè se okupàti za tole rječ. željezo to ma touči fin k’ te orko, zak’ no ne mejta se pentiti an zapustiti tra-tative. Dobró to bi tjelo beti, k’ za tole rječ u se nteresej še rezijski kumun an takoviš dva kumuna ukup no čč storit ljeuše čuti njih glas par autoritadah. Beli potok, k’ u spada pod Rezijo, u bi tóu drugač zgledati no zajtra, kar u bó móu dan pašac odpert internacionalnega karakterja.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinn m n i i.Miiii m m.hm 11 iiiiiiiin.i iiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii iiii.i.i m 11 um i u iiu.iiiinn tiiini!iii:iiiii i numi iiiiiiiiiii
Najzvestejši prijatelj
Nadaljevanje s 1. stranij
Ta zvesti in tihi prijatelj te uči in opominja, razvedruje in plemeniti od rane mladosti do groba, Ne izda te nikoli. Iz knjige se zdi, kot da govori človek, zato mora pravi bralec ravnati s knjigo in listom prav tako spoštljivo kot z ljudmi.
Zdaj pa že slišimo ugovor na to naše modrovanje: ja bukve so za gospode; mi nimamo flik za tako robo; kdo bo zdaj bral, koso in grablje v roko ne pa bukve! Le počasi, naši ljubi, tako so govorili po starem naši nonoti.
Prav tisti, ki niso »gospodje«, mislimo na izobražence, so potrebni, da se iz knjig in časopisov pouče in izobrazijo, ker se v šoli niso mogli. O denarju za knjige pa nikar ne lagajmo. Če imamo za litre v oštariji, za vešpe in kine, za drago o-bleko in zabave, si prav lahko utržemo tudi par desetakov za knjigo in naš časopis. časa za branje je pa tudi dovolj in to poleti več kot pozimi. Ni boljšega razvedrila po težkem delu kot dobra knjiga. Poskusite, pa boste znali povedati! *
Zdaj pa še nekaj praktičnih nasvetov, da bo ta tihi prijatelj prišel v naše hiše na pomenek.
1. Predvsem se naroči na tvoj list, ki je »Matajur«, da boš zvedel, kaj se godi po svetu in doma, da te pouči in svari-
2. Iz lista boš zvedel, urednik bo še tako urdil in povedal, katere knjige bi si morali naši ljudje kupiti in jih pr®" birati.
3. Skleniti moraš, da boš to poletje prebral vsaj dve knjigi: Nato vsak mesec po eno.
4. Ko knjigo prebereš ti in tvoja družina, jo nikar ne zaženi v kot, ampak naredi si knjižno polico in knjige, lepo v papir zavite, hrani na polici ali v omari-
Na ta način boš že v par letih, sam ne boš vedel kako, v vsaki naši hiši našel knjižni kotiček, ognjišče domače izobrazbe in zubelj domače zavesti, ki ne bo ugasnil nikdar.
No bi le tako bilo!
- /////UM/ 'k * ■
/ r\\ /n\rc
\j v m
'	Ki A n n cnrùA
IMS-\
Iz katoliškega miselnega kroga je izšel pisatelj Ivan Pregelj. V njegovem pisanju je zapustila vidne sledove tolminska pokrajina in njen človek. Pomembna so njegova dela v katerih opisuje odpor našega človeka proti fevdalcem:	Tlačani
Zadnji upornik, Plebanus Johanes.
Da bi se približal snovi, je pisatelj pisal v jeziku, ki je poln okraskov in ponekod celo učenjaški.
Ob Cankarju se je razvil v samostojnega pripovednika France Bevk, rojen v Zakojci pri Cerknem na Goriškem. Pisar telj je vse svoje žvljenje posvetil narodnemu boju; okusil je tudi fašistične zapore in konfinacijo.
Njegovo knjižno delo je obsežno. Pisal je novele, povesti, romane in je obravnaval tako zgodovinske kakor sodobne snovi- Od 1928-40 je napisal obsežno število
r / a
1
\ \r a m
■	4
-ttói
FRANCE BEVK
strani: Tuje dete, V zablodah, Krivda, Umirajoči bog Triglav, Gospodična Irma, človek proti človeku, Vedomec, žerjavi, Ljudje pod Osojnikom, Kaplan Martin Čedermac itd.
Različen od obeh je Juš Kozak, Ljubljančan, čigar pripovedništvo je včasih Poglabljeno tudi s filozofskim razglablja-t njem. Z romanom šentpeter nam je Uspelo naslikal ljubljansko predmestje. Značilna zanj je njegova »Celica«, ki bi jo težko šteli med novele ali romane; v Selu je mnogo razmišljanj.
Poleg pesnikov moderne se je razvil kot samosvoj ustvarjalec čustvenih, že čutnih pesmi Alojz Gradnik, ki je bil rojen v Medani, v Brdih. Od doljubnih, Preko socialnih in svojstvenih ljubezenskih pesmi se razteza bujna mavrica nje-Sove pristne izpovedi. Pesnik je izdal svoje pesmi v naslednjih pesniških zbirkah: Padajoče zvezde, Svetle samote, Zlate lestve, Pesmi o Maji, Pojoča kri, Pesmi; obogatil nas je tudi s prevodi italijanskih, španskih in kitajskih pesmi.
Oblikovno zelo izbrušene pesmi je v lem času pisal Pavel Golia. Pesnika odlikuje še izredna duhovitost. Poleg pesmi je napisal še nekaj iger za odrasle in za Oajmlajše.
»Kulturna prireditev v Črni mlaki« je vesel posmeh malomeščanskim razmeram. Triglavska bajka, Jurček, Princeska lri pastirček pa so igrice, ki na,j vzbude fantazijo naših malčkov.
Se pred svetovno vojno je izdal dve
pesniški zbirki Fran Albrecht; pomembno je še pisateljevo prevajalsko prizadevanje.
Oblikovno dognan je tenkočutni pesnik primorske zemlje Igor Gruden. Rojen je bil v Nabrežini pri Trstu. Tudi on je okusil vse dobrote fašističnega zla. V vrsti njegovih pesniških zbirk (Narcis, Primorske pesmi, Dvanajsta ura, V pregnanstvo, Pesnikovo srce, Na Krasu) je opeval slovensko obmorsko pokrajino in njenega človeka; razvil se je v odločnega poeta-upornika.
Na obronkih Pohorja je doma Janko Glazer. Njegove Pohorske poti in Cas kovač vsebujejo pesmi čustvenih razpoloženj in življenjskih razmišljanj.
Socialna pesem je izraz proletarskega pesnika in pripovednika Toneta Seliškarja. Z zbirko pesmi »Trbovlje« je protestiral prvič. Svojo izpoved je vseskozi dosledno nadaljeval.
Kot pripovednik je napisal, obsežen roman Nasedli brod in povest Hiša brez oken; uspel je tudi z mladinskimi povestmi (Bratovščina Sinjega galeba).
Že v zgodnjem povojnem času se je zabliskal, kakor kresnica v noči, kraški pevec Srečko Kosovel. Njegov esej »U-metnost in proletarec« nam je pojasnil, da pesnik v opevanju propada Evrope misli predvsem na razkroj meščanske, izkoriščevalske družbe.
Njegova pesniška zbirka je izšla šele po njegovi smrti, kajti njegovo žlvijenje je bilo do neke mere podobno njegovi Baladi :
»V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras.
Na polju
že nikogar več ni, le ona
preko gmajne leti.
In samo lovec ji sledi...
Strel v tišino: droben curek krvi; brinovka obleži, obleži.«
Nov po svojem izražanju je bil mladi pesnik in pripovednik Miran Jarc. Tudi njega je razjedal razklani čas, take so tudi njegove pesmi v zbirkah: Človek in ncč, Novemberske pesmi, kakor tudi njegov roman Novo mesto. V njem je nekaj tistega, kar smo krstili z imenom ekspresionizem.
še bolj izrazita predstavnika iste struje bi bila Anton Vodnik in njegov brat France Vodnik.
V lastno notranjostjo je bila prav tako zagledana pesnica Vida Tauferjeva.
Tudi pesmi Edvarda Kocbeka bi lahko prišteli semkaj.
Morda se je najpopolneje izrazil v tej skupini Božo Vodušek, ki je že iskal v socialnih motivih pot iz poglabljanja v samega sebe.
Bližje življenju so čustvene, z nenavadnimi sanjskimi podobami prenapolnjene, pripovedi zdravnika Bogomirja Magajne (Gornje mesto, Graničarji, Primorske novele, Zaznamovani itd.). Pisatelj je obogatil tudi našo mladinsko književnost (Brkonja Celjustnik, Čudovita pravljica o Vidu, labodu in belem ptiču itd.).
(Se nadaljuje)
pRance bevk:
NA PRELOMU
Bilo je v tistih prvih dneh, ko se je na ®°lskem svetu zaupno nagnil do znanca: Mii bomo morali priseči?« Vsaj tega ne! fb že je zastavil novo vprašanje, ki se je skrivalo v srcu: »Ali bomo pouče-vaii slovensko?« Zadel ga je oster po-iJecf da se je zdrznil.
Pričelo se je novo življenje. Ali je bilo za las podobno prejšnjemu? Leban se s tesnobo zavedal, kako neizmerno se 16 svet spremenil, še otroci so bili družni. šola mu je bila v muko. Stel je eta- Se štiri, pet let...
Priučil se je novi dobi, novim otrokom, ®°vim ljudem. Vse je bilo bolj nemirno, °‘i površno, kakor zapisano kratkotraj-°sti. ze iz srfine želje, da bi bilo tako, vladavini ni prisojal dolgega živi jela. Hladen razum in mirovne pogodbe govorile proti temu. Meč je zarisal no-
E
L
E
0
ŽIVINOREJA
Mineralni fuotar
Dosti naših kmetou se sprašuje, de za-ki so potrjebni živini tudi mineralni fuotri. Na tole uprašainje odgovarjamo donàs. Pomanjkanje nekatjerih mineralnih sostane u fuotru je uržuh raznim bo-ljezenskim motnjam, ki se jih u začetku ne vidi, buj pozno pa imajo hude kon-seguence. Poznamo boljezni, ki pridejo glih zavoj pomanjkanja mineralnih sostane u fuotru, kot so kostolomnica, slabokrvnost, poškodbe na kosteh, uzrejene boljezhi in takuò naprej.
S samim dodajanjem kalcija se ne da živini usega, kar nuca. S fuotranjem ži-3oraj zadost kalcija, par-
vma us^i
mankiypìp pa. -predusem fosfor, magnezij, natrijxJrrinelr.Btjeri minerali, ki jih nuca živinikb tèi» samo tarkaj, de se odkrijejo komaj njih sledovi, na primer kot : željepJ^ isker (ram), kobalt, mangan, ciip^tSJ$d' itd. Glih mineralne sostance, ki jilhiinHCa živinsko telo narbuj malo, pa soPžK£iihiportantne za rast in za produkcijsko muoč.
Zatuò se parporoča, de živinorejec k usakdanjemu fuotranju dodaja še mineralne fuotre, ki imajo u sebi narbuj im-portantne mineralne sostance.
Te mineralne sostance djelujejo na živino takuòle:
Kalcij in fosfor sta potrjebna za rast kosti in za djelat kri. Ce manjkajo te sostance u živinskem telesu pridejo boje-zni kosti in živina shujša, njih produkcijska muoč pa se zmanjša. Krave dajejo manj mljeka, kokoši pa rjedko nesejo.
Magnezij je važen mineral, ki pomaga par razpadanju redilnih sostane u fuotru.
Kalcij je dna part od mesa in ga živina nujno nuca za rast. Potrjeban je u fuotru za pitanje volou, praset ali kokoši. Pomanjkanje kalcija je uržuh zaostanka u rasti.
Mangan pomaga par spreminjanju cu-kerja u živalskem telesu. Pomanjkanje mangana je uržuh, de kokoši ne nesejo.
željezo in baker nucajo živali za nar-dit ardeče globule u karvi. Ce živini manjka tjeh, je slabokrvna.
Kobalt nucajo prežvekovalci za razvoj bakterij u prežvekovalnih organih. Te bakterije formajo venč part vitaminov, ki se raztopijo u vodi.
Iz teh primjerou se vidi, kakuò potrjeb-ne so tele mineralne sostance u živalskem telesu.
Nega parkjeu
Usak živinorejec bi muoru vjedati, de je nega (cura) parkjeu par živini zlo važna rječ. Zdravi parkji so potrjebni ne samo zatuò, de se živina dobro pačuti, ampak tud zatuò, ker se z njimi omogoča, de živina razvija druge proizvodne sposobnosti. Zatuò usi dobri živinorejci
gledajo, de so parkji nimar dobro negovani (curati).
Zavoj slabega oskrbovanja parkjeu se zmanjša mouznost krau za 5 do 20%. živinorejec, ki zanemarja parkje tarpi zavoj tega dosti škode in drago plača svoje neznanje. Pa bo morebit kdo uprašu, de zaki se zmanjša mouznost krau. Tem če-mò donàs odgovoriti. Zanemarjeni parkji živau bolijo in rata nemjema in pre-stopuva iz dne noge na drugo. Tud je manj taka krava, ki ima zanemarjene parkje in slabo prebavja fuotar. Zavoj tega zgubi svojo težo in tud mouznost.
Tud mladi junci, ki imajo zanemarjene in preveč douge parkje tarpijo škodo, ker s težavo skačejo, buj težki jun-
ci pa preveč hitro genjajo biti dobri za raso in jih je trjeba prodat za meso glih u tistem času, ki bi bili narbuojši.
Tud par brejih kravah z zanemarjenimi parkji pride velika škoda. Breje krave bi se muorle dosti gibati, če imajo pa slabe in nerodne parkje pa nejčejo hodit in rajš stojijo ali ležijo. Parkji so dostikrat uržuh tud težki storitvi. Breje krave, kar hodijo, se izogibjejo kamenja, če imajo pa douge parkje hodijo nerodno in jim lahko spodrsne. Zavoj tega si nategnejo žile na nogi ali pa si zvijejo nogo. Tajšne nesreče se dostikrat dogodijo par buojših in težkih kravah. Zanemarjeni parkji so zlo nagobarni posebno tam, kjer pride slinauka in parkjeuka. II razpokah parkjeu ostanejo mikrobi buj dou-go časa in je boljezen težko ozdravit. U Švici in še u nekatjerih druhih daržavah imajo zakone (leggi), ki parmorajo živinorejce, de živini nimar dobro rježejo parkje.
lll!lllll!|i|l|llllll!|lllli|l|llllill|lliriiMil!ll|il.|ifl|l|||||||||iMi|i»fl|'(:|:|i|i|||!|||J|l|||||i|||||||||l|!|i|||||||||||l|l|,lHI|l|||||||r|||!i |||||| | M 11 I II I I I lllllll lllll
Varujle fižol pred fižolarjem
Zadnja ljeta djela fižolar fižolu zlo veliko škodo. Samica znesé u jeseni in pomladi do 58 jajčec na fižol u shrambah. Iz jajčeca se razvje u nekaj dneh bjeu čeru brez nog, ki zljeze u zrno. Jamice skoraj se ne vidijo. D fižolu črvi rijejo, ga razjedajo in u njem serjejo. Zavoj tega tajšni fižol par kuhanju zlo smardi; ni dobar za jest in ga ne mara niti živina. Ceru se zabubi u fižou glih pod lupino, de se vidi na njej temnà okouna lisa. Iz bub se razvijajo hroščki, ki prejedo fižolovo lupino in priljezejo ven, se kom-
qos
• p p \W\W\V.\Vv\\v-
Vrtnice so odcvetele!
Dosti naših vrtnic je remontank, tuo je, de spet začnejo cvetet u augustu in bandimnjaku. De pomagate in povečate novo cvetenje, parkrajšate odcvetele mladike na 3 do 5 očes, nimar takuò, de je abarnjeno zgornje oko ven. Na to vižo ostanejo na odrjezanih mladikah po 3 do 4 očesa, ki bojo odgnala in nastavila nove cvete, že par rjezanju cvetov parvega cvetenja gledejte na tuo in rježite cvete takuò, de ne bo potrjebno drugih mladik spet prerjezovat. Cveti imajo par tajšni rjezi douge peclje.
Po odcvetenju in rezi muorate vrtnicam, ki so se po parvem cvetenju šfru-tale pomagati z gnojenjem. Narbuojše je gnonica, katjeri dodaste malo superfosfa-ta. Pni dobra je gnojnica, ki jo napravite iz kokošjega blata ali golobjih od-padkou. Pred nucom pa muorate tuo dobro prekuhati. Potle zemljo prerahljajte.
Ne smijete pa gnojit preveč ali preveč pozno, ker vrtnice poženejo preveč in poganjki do jeseni ne zdrelejejo in pozimi zmrznejo. Zadnjikrat lahko gnojite še u parvi polovici augusta.
panjajo in samice znesò jajčeca na fižol.
U hladni shrambi traja razvoj buj dou-go časa, tudi do štjeri mjesce, u buj gorkem kraju pa je buj hiter, zatuò hroščki veljezejo na dan prej.
Kakuó se uniči fižolarja? Zdreu fižou poberite prej su morete, ga hitro posušite, izluščite in preberite. Odberite fižol, ki ima temne okoune lise in ga sežgite, ker ni za nuc. Parporoča se, de se fižol ugreje na 55 do 60 gradov C. Ugrjevanje pa uniči samo bube an črve, hroščka pa ne.
Zdrou fižol spravite u močne papjer-nate ali jutne žakje in jih dobro zavežite. Znotraj žakje in ves fižol špolverajte s polverjem DDT. Ta polver uniči tudi hrošča, kar veljeze iz fižola. Polver dje-luje u žakjih in na fižolu do pou ljeta, ne škoduje pa, takuò de je fižol glih takuò dobar za jest. Ker se hrošček darži u shrambah jih muorate večkrat pregledati.
Če bi padala tuča
U dostih krajih naše dežele je tuča nar-dila veliko škodo po puoiah, najvenča škoda je pa par venjikah. Kjer je tuča padala je trjeba nardit dve reči:
1. Šobit je potrjebno uzet u roke škropilnico z raztopino modre galice (solfato od rama). Raztopina modre galice muo-ra bit buj močna ku ponavad, a je zadost 1,5%, tuo je 1,5 kg modre galice za 100 litru vode (sevjeda tudi japno ali pa soda!).
2. U roke muorate uzet tudi škarje in odrjezat vse polomljene veje, katjere od-rježete glih nad zdravim očesom; odrjezat pa muorate tud use polomljene in hudo raztrgane liste. Odrjezanih vej in listou ne smjete puščati po tleh, ker bi se tam lahko razvila peronospora. Za-tuo jih odnesite proč in narbujš bi bluo, če jih zažgete, živini jih ne dajajte, ker jih ne jé rada, če so poškropljeni - preveč grenko modro galico.
so
v®
vdai
Vodni:
'baje; Rafael je sklonil glavo in se Skušal je najti soglasje med na-
hi čustvom in lojalnostjo do drža-
ve. Ne ob zastavi, ne ob himni se mu ni ogrelo srce. Na prelomu dveh dob je ostal brez korenin, svoje notranjosti z obstoječim ni mogel spraviti v sklad. Storil je vse, kar so mu ukazali, a je ostalo vselej nekaj grenkega na dnu. Nekoč se je razburil in ni hotel razobesiti državne zastave. »Naj me zaprejo!« je vzkliknil. To je bilo takrat, ko je bil prejel v dar ogorek od Narodnega doma. Čutil je, kako mu iz prsi vstaja sovraštvo. Kakor da je šele sedaj spoznal, da ne dela tega, kar misli in čuti, in se je zgrozil nad lastnim hinavstvom. Občudoval je nekatere mlajše tovariše, ki so se odlikovali po svoji drznosti, in v katerih družbi se je ves pomladi!. Od kod so prišli ti ljudje?
Trepetaje je stal pred šolskim nadzornikom, ki je kazal velike rjave zobe, kakor da mu z njimi grozi. »Gospod Leban, vpišite se v stranko ali vsaj v sindikat!« Vrtel je svinčnik med debelimi prsti in čakal. »Kakor hočete — prej ali slej ...«
Leban se je ozrl. Za njim je stal mlad tovariš, pomenljiv nasmeh mu je igral na obrazu. Tedaj mu je prišlo: »Ne!«
Besedica je bila kot smrtna obsodba, vendar mu je prinesla olajšanje. Nadzornikov svinčnik je trdo legel na polo papirja. Učitelj je zastrmel v znak na nadzornikovih prsih : snop s sekirico. Zdelo se mu je, kakor da mora v tistem hipu položiti glavo na snop, da mu pade sekira na vrat... Ni odšel, še je stal za vrati. Nasmejani tovariš je stopil mimo njega in izginil na hodniku. Tedaj se je Leban zopet pomaknil k nadzornikovi mizi. »Prej ali slej, pravite? Ce je tako, pa me vpišite!« In mu je bilo huje, kakor da drži glavo na snopu.
Režanje v redkih, štrlečih nadzornikovih zobeh je Lebana zabolelo. V tistem režanju je tičala neka misel, ki mu ni ostala skrita. Ali se je res prej bal mladega tovariša, ki je stal za njim? Ce se ga že ni bal, se je sramoval. S solzo v očeh je spremljal nadzornikovo -oko. ki je zapisala njegovo ime. Zadenski se je nomaknil do vrat, nova teža mu je legla na dušo.
Mladi tovariš ga je čakal na stopnicah. Leban ga ni razumel, kaj mu govori, vsa
pozornost mu je bila obrnjena le v notranjost. »Vpisal sem se,« je dejal. »Prej ali slej...« Zdelo se mu je, da tega ne sme zatajiti; občutil je živo potrebo, da se na kak način tega ne sme zatajiti; občutil je živo potrebo, da se na kak način opraviči. Dvoje mladih oči ga je očitajoče prebadalo. »Kaj hočemo starci! Vi, mladci, se bojujte! Bog vas živi!« Stal je na vratih poslopja in stiskal tovarišu roko. Ta je hotel nekaj reči, a je bržkone opazil, kaj se dogaja v duši sta-, rega učitelja, in je popustil.
Rafael je trpel. Srečal ga je tovariš in ga prisrčno pozdravil, a on mu je samo prikimal. Izogibal se je družbe. Prav tako težko mu je bilo tudi med tistimi, ki so šli njegovo pot. Ali je mar mogoče hudiču in bogu obenem zažigati kadilo? Najrajši bi bil vse preklical, se izbrisal, a ni ime) poguma. Kakor da so mu pošle vse duševne moči in se ničemur več ne more ustavljati. Za bojazljivca ga imajo in ga prezirajo. Ne, saj mu tega nihče ni rekel, a on je to čutil. Tako majhen, tako ponižan v sebi ni bil še nikoli kot takrat. In vendar je bil s srcem in z bolečino še ves med tistimi, ki so glave še nosili pokonci...
Polagoma se je uravnovesil. Lepote slovenskega jezika nikoli ni občutil tako globoko, nikoli ga ni govoril s tolikšno ljubeznijo kot tiste dni. Slednja beseda mu je pela, vsak glas mu je bil poln sladkosti. Cankarja nikoli ni maral, bil mu je nerazumljiv, a zdaj ga je v šoli rad navajal: »Ah, lepota naše besede!« je vzklikal med učenci. Zdelo se mu je, da nima nikogar več na svetu, še žene ne, in da ne more ljubiti nikogar več razen teh otrok povojne dobe, razvajenih in razposajenih, ki ga niso razumeli in so mu grenili ure.
Voditelj mu je nekoč dejal: »Stari ste že, ne ustrahujete jih več...« Priznal je, da neizmerno trpi med njimi, skoraj docela je že osivel, gube so se mu zarezale v obraz. »Prvi razred dobite, le italijanski morate poučevati.« Rafael je bil zadovoljen. Nekaj dni je imela prvi razred drobna Sicilijanka, ki je venomer brbljala: »Non capisco.« Otroci so jo zaradi tega imenovali: »Mala piška.« Piška je odšla, Leban je stopil v razred, otroci so se začudili. Sedel je in gledal zome obrazke. Dolgo se je bojeval v sebi, slednjič je spregovoril: »Otroci moji!« Rafael je opazil v mladih očeh blagodejni vpliv
5tran 4
»MATAJUR«
Štev. 115
C . ? . ’ ')>v
'SSSSSSSS9SS
Brodnik Peter in vrag
(Narodna iz Nadiške doline)
Pri vodi Nadiži je bil Peter, ki je preko nje nosil ljudi. Nekega dne pride do Nadiže sam Bog in reče Petru:
»Prenesi me čez vodo!«
Peter ga vzame na ramena in ga prenese. Ko sta bila na drugem bregu pa teče Bog Petru:
»Kaj hočeš za plačilo?«
»Nič,« pravi Peter.
»Pač, pač! Kaj hočeš?« ljubeznivo vprašuje Bog.
Peter si izvoli:
»Kadar pride zlodej na mojo figo, da bi ne mogel več dol!«
»Zgodilo se bo! Hočeš še kaj?« je do brotno pripravljen Bog.
»Kadar pride zlodej gor na moje okno, da bi prav tako ne mogel več stran!« se zahoče Petru.
»Tudi to se bo zgodilo! Kaj bi še želel?:', še nadalje vprašuje Bog.
»No pa še to, kadar pride zlodej v mojo torbo, da bi ne mogel več ven!«
»Tudi to se ti bo izpolnilo!« obljubi Bog in odide.
Peter ves zadovoljen prebrodi Nadižo in se vrne domov.
Nekega dne se k Petru priklati zlodej in mu pravi:
»Peter, pojdeš z mano?«
»Moram narediti še eno lopato! Pa pojdi ta čas na figo in se jih pošteno najej !« ga zvodi Peter.
Zlodej se pripravi na figo in požrešno golta najlepše sadeže. Ko mu jih je dovolj, da mu skoraj gledajo iz gobca, hoče s fige po Petra. Toda ne more dol z drevesa. Kaj je pa to? Naj se obrača tako tako ne gre!
Medtem je pa Peter že poklical tri ba-lušce, tri škratičke, ki so prišli z dolgimi in ostrimi šili. Lotili so se zlodeja in ga pošteno pikali. Vrag se je zvijal in tuli! in dušal:
»Sto in deset let te ne pridem več gledat! Prosim te Peter, izpusti me, izpusti me!«
Peter ga izpusti in vrag jo jadrno od-kuri. Zares, šele ko je preteklo sto in deset let, se spet prikaže. Skoraj boječe vpraša :
»Peter, ali pojdeš?«
»Počakaj !« reče Peter, »še eno motiko moram narediti!«
»Pa mi je ne smeš več zagosti! Ne pojdem več na figo!« je zlodej tokrat previden.
»No, pa na oknu počakaj !« mu ponudi Peter in ga spet premeteno spelje.
Zlodej zadovoljno sede na okno in čar ka. Ko Peter konča z delom, pa sam povabi zlomka:
»Zlodej, ali pojdeš?«
Toda zlodej ne more z okna. Naj se vr-
ti tako ali tako, ne gre in ne gre. Tudi so spet nad njim trije balušci, trije škrar tički, ki jih je Peter skrivši poklical. Zaganjajo se v zlomka s svojimi šili in ga bodejo, da se zvija od bolečin in prosi in obljublja :
»Tisoč let te ne pridem gledat. Samo izpusti me, izpusti me, Peter!«
Peter zlodja izpusti in ta tako beži, da se kar kadi za njim. Zares ga celih de-vetstodevetindevedeset let ni bilo na spregled. šele ob koncu tisočerega leta se priplazi in s strahom vpraša:
»Peter, ali pojdeš?«
»Zdaj pa pojdem !« je Peter takoj voljan. Brž si poišče popotno torbo.
Odpravita se na pot. Ko pa dospeta gor na vrh Reber, od koder je lep razgled po Benečiji, se obrne Peter k vragu in mu reče:
»Pravijo, da si ti, zlodej, sposoben, da se stisneš celo skoz šivankino uho! Ali je to res?«
»Da zares!« pritrdi vrag.
»Jaz ti pa ne morem verjeti,« se navidezno upira Peter. »Je vprašanje, če se celo v mojo torbo moreš stisniti, če ti uspe to, ti verjamem tudi ono o šivanki!« ga zvito skuša in zavaja brodnik.
Zlodej se razhudi in kar more se stisne in zleze v Petrovo torbo. Peter jo pa urno z bekovo šibo zaveže ter torbo z vragom vred potči po strmih Rebrin.
Ko je torba priletela do kraja, je bil vrag v njej ves potolčen, šele čez daljši čas pride za njim Peter, pobere zlodeja v torbi in ga nese v »Kovačijo« ob Nadiži. Tu ga na nakovalu s kladivom še bolj raztolče. Zlodej pa joče in prisega, da ga ne bo prišel nikoli več gledat.
Peter ga res odveže in izpusti. Kot bljsk frkne hudoba v daljne kraje.
Brodnik Peter je še dolga leta mirno živel in slednjič si je sam zaželel smrti in je tudi umrl. S seboj v večne:-1 je vzel tudi tisto kladivo, s katerim je bil obdeloval zlodeja in vsakdanji suknjič. Suknjič je vrgel naprej v nebesa, sam pa je nerodno obvisel med zemljo in nebom. V nebesih so se ga bali, še bolj pa so se ga bali doli v peklu. Vražički so na moč tiščali peklenska vrata, da bi Peter ne mogel noter. Tako so jih tiščali, da so jim kremplji kar skoz les pogledali. Peter jih je pa s svojim kladivom spretno zatolkel v trdi les.
Nato je Peter poskusil srečo z nebesi. Sv. Peter je malce odprl in dejal:
»Kaj hočeš? Ti nimaš nič tukaj !«
Peter pa je dejal svojemu patronu:
»Oj sv. Peter, moj patron, je nekaj notri, je! Moj suknjič!«
»Vzemi si ga in se z njim izgubi!« je bil trd nebeški ključar. Toliko je odrinil,
Bratje GRIMM:
: : ; ;	;	;	k
Nekega poletnega dne je sedel mlad krojaček ob svoji delovni mizi in šival, šival. V vnemi ga je zmotil glas branjevke, ki je ponujala med. Kar sline so se mu pocedile. Zato je poklical ženo k sebi in kupil medni lonček. Odrezal je kos kruha, ga namazal z medom in ga postavil na mizo. Dokončati je hotel najprej
VIDA BREST:	io4 -
'bo.ikk oi ’'
Cin, cin, cin! Cin, cin, evnit,) oj!a( Bele ovčice	ierriojl	c
Sarki — pastirci pod soncem 'pa/Ubaji C op, cop, cop! C op, cop, copti,,oj ,j(nir črne koštrune	dri
vetri poredni Seno čez goro. «t afe: r
Jojmene, jojmene!
Žarki — pastirci
so se za gore poskrili plašno.
Kaj bo to? Kaj bo to? črni koštruni
belo pregnali so čredico vso ...
Tik, tik, tik! Tik, tik, tik!
Lipi košati
deSek je v gostiha laseh zašumel.
Hi, hi, hi! Ho, ho, ho! žarek veseli
se je v srebrnih solzicah ujel!
že začeto delo, nato pa se okrepčati s predjužnikom. Vonj po medu je privabil roj muh, ki se je vsedel na kruh. »Kdo vas je povabil?« je jezno zagodrnjal krojaček ko je opazil muhe na kruhu. Prenehal je z delom in jih nekaj časa podil, muhe pa so se neprestano vračale. Slednjič mu je prešla dobra volja, dvignil je roko in udaril po mizi. Kar sedem muh je obležalo mrtvih. »Kakšen junak sem,« si je govoril krojaček, »ves svet naj izve kdo sem pravzaprav in kaj zmorem.« Urezal in sešil je pas, na katerega je z velikimi črkami napisal: »Sedem na en mah.« Opasal se je z njim, spravil v žep kos starega sira in ptička, ki ga je ujel v grmovju ter se odpravil v svet.
Mahnil jo je iz mesta prot najvišjemu griču in glasno mislil : »Tako hraber človek se ne bo več ukvarjal s šivanjem, postati moram slaven.« Ko je prilezel na vrh griča, je pred seboj zagledal orjaka. Pogumno je stopil predenj. Velikan ga je prezirljivo premeril. Krojaček si je odpel plašč in mu pokazal pas z napisom »Sedem na en mah«. »Ce si res tako močan, stisni kamen, da bo iz njega pritekla voda. Poglej kako napravim to jaz!« mu je rekel orjak. Pritlikavček se je pripognil, kakor da je pobral kamen, istočasno pa je vzel iz žepa sir in ga pričel stiskati. Res je padlo na tla nekaj kapljic vode in velikan se je močno začudil: »Prav. Močan si, kakor vidim. Vzemi pa
sedaj kamen in ga vrzi tako visoko kut jaz!« Krojaček je iz žepa privlekel ptička in ga zagnal v zrak. Velikanov kamen je čez čas padel na tla, krojačkovega Pa ni bilo več nazaj. Čakala sta ga do noči. pa ga nista dočakala. Velikan je nato pa-nudil- krojačku prenočišče. V votlini, kamor ga je pripeljal orjak, je mali junak naletel na velikanove pajdaše, ki so rav-, no večerjali. Tudi njemu so dali jesti, potem pa so šli spat. Krojaček se je vle-gel v znožje postelje, ker je bila zanj mnogo prevelika. Opolnoči je velikan t železno palico udaril po sredi postelje, kjer je spal krojaček, in bil prepričan, da ga je ubil. Krojaček pa se je potuhnil pod odejo in počakal da so orjaki odšli V gozd, nato pa jo je ubral za njimi. Ko so ga zagledali, jih je zgrabil tak strab, da so se spustili v brezglav beg.
Krojaček je nadaljeval svojo pot. Prišel je v neko kraljestvo, kjer ga je kralj vzel zaradi hrabrosti v službo in mu obljubil hčerko edinko za ženo ter polovico kraljestva, če izvrši tri dela, ki mu jib bo dal. Krojaček je s svojo bistroumnostjo uspel pri vseh treh delih:	premagal
je dva razbojnika, ki sta strahovala deželo, ubil je nosoroga in ujel divjega prašiča. Kralj je moral držati besedo in dati svojo hčerko krojačku za ženo, odstopiti pa mu je moral tudi pol kraljestva-Poroka se je izvršila z velikimi slovel nostmi in krojaček je postal srečen in dober kralj.
i i m 11111 m 111 mn 11 i i i i iii 11 i i n mn iiiiii:iii|i:iiiu iiiiiiiiin 111 n nn m n i n i11111111 m 1111:11 n m m i g
L. TOLSTOJ
BOLNI LEV
Ko je car vseh živali, mogočen lev, ležal bolan v svojem brlogu, ga obišče dobrodušni medved. Lev ga pogleda po strani in vpraša: »Kaj se ti ne zdi, da v mojem brlogu smrdi?«
Medved voha po zraku, skremži gobec in odgovori: »Da, res je, zelo smrdi!«
Ta odgovvor razkači leva tako, da plane na medveda in ga raztrga.
Vse to je videl in slišal dolgouhi zajec. Tudi on obišče bolnega leva, odgovori mu pa na isto vprašanje takole: »O ne, mo- -gočni car, tu ne smrdi, tu diši prav prijetno!«
»Lažeš,« zavpije lev, »tu ne diši, temveč smrdi!« in ubije zajca s šapo.
Tretji je bil volk, ki je prišel, da se pokloni levu. Ta reče levu : »Tu ne smrdi in ne diši!«
»Lažeš! To ni mogoče!« vzklikne lev in mu pregrize vrat
Zadnja pride zvita lisica. Lev jo vpra-
ša : »Kaj deš : ali smrdi ali diši v moje® brlogu?«
Lisica pa pravi: »Oprosti, mogočni car! Tako sem nahodna, da ne ločim, ali smrdi ali diši. Lagati pa se ne upam.«
Ta odgovor je bil levu tako všeč, da je lisici prizanesel.
Majčkena stvarca in votla, a kadar se oglasi, tisoč ljudi na delo hiti.
(VU3J.IS)
Je hišica, kajžica, oken res nima, a vrata ima.
Njen kajžar ves slinast pod kaj So raca.
(šioj)
Odgovorni urednik : Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
da je brodnik mogel do svojega suknjiča. Pa ga ni pobral, marveč je celo nanj sedel. Brž se je znašel in dejal:
»Sedaj, ljubi moj patron, nikamor ne pojdem, saj sedim na svojem!«
In tako je obtičal na svoji suknji in ostal v nebesih.
materinega jezika. Mali Petrček si je obrisal nos in se je dvignil: »Mala piška je tako govorila, da je nismo razumeli.« Otroci so planili v glasen smeh. Leban je pomislil: tudi jaz bi moral govoriti, da bi me otroci ne razumeli. Vse drugo, le tega ni mogel. Srce mu ni dalo.
Hkrati je občutil vso slast prepovedanega; nekaj lepega, mikavnega je bilo v tem. Bilo mu je kakor obsojenemu na smrt, ki v smehu pove vse, kar mu je na srcu, vedoč, da mu kazni ne morejo zvišati. Tiste ure so bile najbolj sladko razburljive, najlepše v njegovem življenju. Otroci so bili mirni, poslušni; on si je celo želel, da bi bili razposajeni. Vsako uro, vsako minuto je pričakoval, kdaj pride zlo in se zruši nadenj_______
»V katerem jeziku poučujete?« ga je slednjič vprašal voditelj. »Slovenski«, mu je odgovoril Leban mirno, dasi mu je srce bumo razbijalo in so mu trepetale roke. »Človek, vi si sami kopljete nesrečo! Dovolj ste stari, da bi vas ne bilo treba nadzorovati...« Ne, tega ni treba. Leban se je trpko nasmehnil. Molče je šel v razred.
Nepremično je gledal po otrocih. Bili so mu neizmerno ljubi in mili. Nekateri
so bili nemirni, spogledovali so se, a nobeden se ni smejal. Ali so mar spoznali, kaj se godi v njem! Ali mu vidijo v srce? Zdaj mu ni šlo več za disciplinsko preiskavo, za izgubo službe ali za pokojnino, zdaj ni šlo več za njegovo besedo, ampak za vse nekaj drugega, večjega, pomembnejšega. Ali bo mogel nagovoriti te otroke v tujem jeziku? Včasih je mislil, da je končno to mogoče. Tako kot je bilo mogoče, da se je proti svoji volji vpisal v sindikat. Nekateri mlajši tovariši se niso vpisali, a vendar poučujejo v laščini. Nihče bi mu ne mogel kaj očitati. Zdaj je šlo le za to, ali bo mogel spregovoriti: Ce ne odpre ust ali če spregovori slovenski, zanj tu ni več prostora. In če bo spregovoril italijanski, bo moral nadaljevati. Ali je to samo zadeva telesnega napora brez vsake zveze z dušo? Kakor bolnik, ki po dolgem času zopet skuša stopiti na noge — ali bo hodil ali pa se bo zgrudil?
Otroci so postali nemirni. Zresnil se je in z ravnilom udaril po mizi. Naglo se je odločil in spergovoril... Sprva se je zdrznil, kakor da glas, ki ga sliši, ni njegov, ampak jeclja nekdo za njegovim hrbtom. Nato je govoril dalje v eni sapi,
kakor da se mu je beseda splašila in beži...
»Cari bambini! Da oggi in poi dobbiamo parlare e studiare in lingua italiana. Non più in lingua slovena che è la lingua dolce delle vostre madri... perchè...«
Perchè? Zakaj? Beseda se mu je usta-via. Otroci so ga gledali z nedolžnimi, zavzetimi očmi. že koj spočetka so bili začudeni, odprli so usteča in niso več obrnili obraza od njega. »Kaj mislijo, kaj čutijo, kako me sodijo?« je spreletelo Lebana. Ni se bal nobene druge sodbe razen sodbe otrok. Perchè? In ni vedel, zakaj. Ali vedo oni, ki so to ukazali?
Predolgo je molčal, otroci so znova postali nemirni. Ali ne čutijo, ne slišijo, kako mu bije srce? Dvignila se je neka učenka in vprašala: »Prosim, gospod učitelj, ali se ne bomo več učili po naše?«
Prišlo mu je, da bi bil rekel: »Ne več.« Rad bi bil odkril srce v domačem jeziku in ga iztresel pred otroki. Potožil bi, povedal, kakor bi vedel in znal, da bi ga mali razumeli in po krivem ne sodili. Hotel bi se razjokati, objeti vse po vrsti, nato zbežati iz sobe, iz vasi, ven v polje. Premagal se je, zatajil samega sebe in rekel trdo: »Non capisco.«
Otroci so se tiho spogledali. Med sploš-
nim molkom se je dvignil Petrček in naredil dotip kakor svojčas pri črnolasi, drobceni učiteljici s Sicilije: »Piška!«
Stisnil je glavico med ramena in se potuhnil čisto v klop. Nekateri so se zasmejali, drugi so še vedno zrli v učitelja, Ta se je razburil in z roko udaril po mizi: »Silenzio!« Zdelo se mu je, da razume vso nemo govorico obrazov in oči. Tega ni mogel prenašati. Da bi zatrl strahotni občutek, ki ga je prevzemal, je začel znova : »Cari bambini... Adesso ... Cari bambini...«
Ni bilo mogoče, beseda mu je lepela na jeziku. Občutil je, kako mu slednji zvok trga kos telesa, kos srca in duše. Materin jezik je tako njegova last in last vsakega teh otrok, kakor je srce njegova last. Povezan je s telesom in dušo, iz pradedov v sinove in vnuke. Ce sam prodaja materinščino za skledo leče, ali jo sme jemati tudi otrokom, ki zavzeti sede pred njim in ga ne razumejo? Kaj so mu takega storili, da je v tujem jeziku zavpil nad njimi? Petrčku so se na njegov »silenzio« udrle solze, ko se je hotel le pošaliti. Prav je imel! Nekoč je slišal igrati »Lepa naša domovina«. Jokal je. V čitalnici je pel: »Buči, buči, morje Adrijansko« — Mravljinci so mu lezli po
životu. Zdaj je občutil mrščavico ob sled' nji tuji besedi, ki jo je spregovoril pr®d prepadlimi obrazki, ob zamrlem smel® torok... Čutil je, kako se mu stiska gri°’ zapeklo ga je v očeh.
»Cari bambini« ... Gledal je po klope® in se zavzel. Deklici, ki ga je bila P& vprašala : »Prosim, gospod učitelj...« ^ tekle solze po licih. Cernu joče? Ali ji Je Petrčkovo kisanje šlo tako do srca? ^ čutil solze, ki je bila njemu pritekla ^ oči. In vsi obrazi, kakor da bodo zd&J planili v jok. To ga je neznansko razb® rilo in ga še bridkeje zgrabilo za sre®' Oči so se mu tako zameglile, da je vide* obraze otrok le v nejasnih obrisih skozi motno steklo. Tedaj se je Rafa®' Leban zavedel, da joče pred otroki, d» mu solze silijo iz dna duše, ki se mu •cr čevito zvijav Se trenutek — pa bo glas®0 zahlipal in za njim ves razred... Vzel j® klobuk in stekel na hodnik ...
Nikoli več ni stopil v šolo, zaprosil j® ^ upokojitev. Čudili so se mu. »Še dve leti — zakaj ne bi počakali?« Toda Leban J® bil v enem samem dnevu doživel za d®" set let, ni se dal pregovoriti. »Ne more*11 več,« je ponavljal. »Res ne morem več." In je pristavil : »Živci, srce ...« Ni la£®' Srce, srce!