Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 17.
V Ljubljani, nedelja dne 2L julija 1918.	Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 20. julija. (K: u.) Uradno.
Na tirolski zahodni fronti je bojno delovanje včeraj znatno oživelo. V ozemlju Adamello je bilo zavrnjenih več italijanskih sunkov, na Corno di Cavento smo morali prepustiti sovražniku naprej pomaknjeno opirališče.
V Albaniji je prišlo danes zjutraj severno Berata do novih bojev, ki še trajajo.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
19. julija. V pokrajini Tonala, severno hriba Valbelle kakor tudi na hribu Asolonu so sunile naše drzne patrulje preko svojih črt ii^ pripeljale s seboj bogatega materijala, ki ga je bil sovražnik zapustil. Na asiaški visoki planoti je vdrl neki angleški oddelek neustrašenb v sovražne črte, ujel 19 mož in uplenil tri strojne puške. V Brenti, na zapadnem pobočju Col Caprila, so bili delni sovražnikovi napadi nemudoma zavrnjeni. Štiri sovražna letala so bila v zračnih bojih sestreljena.
Rim, 20. julija. Uradno.
Angleški letalci so se udejstvovali na jadranskem morju z napadi na obe sovražni bazi. V sredo, medtem ko so Lahi napadli Pulj in Lastovo, je bombandirala angleška zračna eskadra uspešno Kotor. Sovražna letala so izvršila protinapade in so Angleže zasledovale. Ti pa so na-Pade odbili in svoje delo dovršili. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Rim, 20. junila. Urad mornariškega generalštaba poroča:
Velika eskadra laških hidroplanov je bombardirala v četrtek v jutro vojaške naprave v Baru in ladje, ki leže v luki pogreznjene. Naši vrli letalci so se spustili prav nizko do obale in so dosegli očividne uspehe. Konštatirali so resno škodo, ki so jo napravili sovražniku. Kljub silnem obstreljevanju so se vsi letalci vrnili nepoškodovani.
Pred italijansko ofenzivo.
Curth, 19. julija. „Züricher Tagesanzeiger“ Poroča, da je Diaz pred kratkim v Benetkah rekel, da bodo prihodnji tedni odločilni za italijanske vojne cilje. Sklepa se, da se ta izjava nanaša na bodočo italijansko ofenzivo.
D'Anunzio zopet odlikovan.
Berolin, 20. julija. Pesnik Gabriele D’Anun-2'° je postal komander francoske častne legije.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 19. julija. (K. u.)
Večerno poročilo.
Zahodno bojišče.
Krajevni boji severno od Lyse. Na bojišču n,ed Aisno in Marno se je z najtežjimi izgubami 2a sovražnika ponesrečil nov poskušeni prebijalni naPad Francozov.
Srdit dvoboj nemških in angleško-francoskih čet.
Berolin, 20. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Delovanje Angležev se je zvišalo na posa-p^znih odsekih. Proti Meterenu, severno Merrisa n južno Vieux Berquina je sovražnik dopoldne ”aPadel. Y Meterenu se je ustalil, sicer je bil avrnjen in je pustil ujetnikov v naših rokah.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
j Med Aisno in Marno se bitka nadaljuj ^nova je poskušal sovražnik na celi bojni čri ? bi prodrl. Oklopni vozovi so vdrli zgod ipk-3! v de,e na^ih sprednjih črt. Po srditem bo; L bil proti poldnevu zlomljen prvi sunek sovra Jka na višinah jugozahodno Soissonsa, zahodr partennes, vzhodno Neuilly in severozahodr hateau-Thieryja. Letalci, ki so poročali o p< v?du sovražnih kolon na bojišču in jih učinki •J?0 pobijali, so naznanjali nadaljevanje napado 1 so sledili zvečer-po najmočnejši ognjeni pi Jr*vi. Med Aisno iir. Curcqom so se zrušili asih protisunkih, južno Curcqa večjidel že Sflju. Severno Hartenne smo vrgli sovražni! azaj gez njeg0ve izhodne jrte. v^ete so poroča 0.,naitežjih izgubah sovražnika. Veliko števi j Klopnih voz leži razbitih pred našo fronto. -v l110 Marne čez dan zmerno streljanje. Jugi hodno Mareuila so bili zavrnjeni ponovni del ha?at*- j50vra2n'ka. Tekom noči smo ^umakn s Se> južno Marne stoječe čete, ne da 'bi opa: jJ^Hik, na severni breg reke. — Krajevni bc ggozahodno in vzhodno Reimsa. Severozahodr Ua,na so bili francoski sunki krvavo zavrnjet
Včeraj smo zopet sestrelili 30 sovražnih letal in 7 vodljivih zrakoplovov. Poročnik Loewen-hardt si je priboril svojo 40. in 4L, poročnik Wenkhoff svojo 39., stotnik Berthold svojo 38, nadporočnik Loerzer svojo 27., poročnik Jacob svojo 24. in poročnik Koennecke svojo 22. zmago v zraku.
v. Ludendorf.
v	*
* *
Nemško večerno poročilo.
Berolin, 20. julija. Na bojišču med Aisne in Marno so se po upešno odbitih francoskih napadih razvili novi boji. Tudi jugozapadno od Reimsa so se izjalovili sovražnikovi napadi.
./ Pomen prehoda čez Marno.
Berolin, 20, julija. (Uradno.) Sijajno izvršena menjava bregov čez široko reko, ki je ni sovražnik opazil, je zopet mojstersko delo nemškega moštva in vodstva. S sunkom na južni breg Marne so bile zvezane razne namere, katere smo v polni meri dosegli. Najprvo smo dosegli z menjavo bregov, ki se je kljub najljutejši obrambi posrečila, razširjenje napadalne baze za nemški sunek na obeh straneh Reimsa, in drugič smo vezali znatne sile sovražnika. Sovražno vodstvo je vrglo tu sem veliko rezerv in je moralo že drugi dan začeti s silno krvavo, a brezuspešno protiofenzivo. Ko je sovražnik na tej novi Marne-fronti izkrvavljal, je moral Nemcem pustiti taktičen uspeh vzhodno od Reimsa, kjer smo ta čas vzeli obdajajoče višine, za katere so se v bitki v Cham pagni leta 1915 in 1917 Francozi divje borili, in katere leže južno od črte Nayroy-Budovillier.
Tretjič je pa sunek južno od Marne, ker je silno nevaren za sovražnika, izprožil francosko protiofenzivo, katero je Foch nastavil med Aisne in severozapadno od Chateau. Končal se je ta boj s popolnim neuspehom za antanto, ki ni dosegla željenega prehoda. Zato je nemško vojno vodstvo lahko odvzelo čete, ki so prešle reko, porabilo drugod.
*
* *
Francoska protiofenziva.
Curih, 20. julija. V Parizu pozdravljajo vsi veseli francosko protiofenzivo, vendar pa presojajo splošni položaj precej rezervirano, ker so vojaški kritiki mnenja, da so ti boji samo delni manevri nemškega armadnega vodstva, ki pa pri pravlja sigurno krog Amiensa glavni napad.
Berolin, 20. julija. Z merodajnega mesta poročajo: Kljub temu, da protiofenziva Francozov še traja, se ni bati nič za nas slabega preobrata. Vsak prodiralni poskus je nemogoč. Mostišče južno od Marne je zagotovljeno. Reims je močno odrezan. Epernay, z ogromnimi zalogami streliva in drugega materijala močno ogroženo.
Obstreljevanje Pariza.
Curih, 18. julija. „Secolo“ poroča iz Pariza. Zadnje obstreljevanje je bilo najmočnejše, odkar Pariz obstreljujejo. Vlada mnenje, da se je dalekosežni top precej približal mestu in da letalci vodijo obstreljevanje.
Nov dalekosežen top.
Frankobrod, 18. julija. Lijonski „Progres“ javlja, da mesta v okolici Chalönsa obstreljuje nov nemški dalekosežni top.
*
*	*
Peta zimska vojna!
Pariz, 19. julija. Poročevalec „Journala“ ima vtis, da se pripravlja peta zimska vojna. — Drugo pomlad bo Amerika poslala svoje milijone in potem bo premoč pomagala antanti do zmage.
Pariz, 20. julija. Abrami je vložil v zbornici predlog glede nabora letnika 1920.
•X-
*	*
Pravda proti Malvyju.
Pariz, 18. julija. Branitelji Maloyja so izročili članom državnega sodišča spomenico, Jti jo je sestavil obtoženec kot odgovor na obtožnico generalnega prokuratorja. Malvy zavrača obdol-žitev, da je pripustil propagando pacifistov.
Pariz, 19. julija. Pri včerajšnji obravnavi je govoril generalni drž. pravdnik Merillon s strastnimi izrazi; koncem je povedal, da je sokrivda Malvyja pri izdajstvu, ki ogroža deželo, brez-dvomna. Malvy je kriv ne samo dejanj, kojih ga dolže, ampak tudi tega, da je varal svoje so-trudnike v kabinetu, ki so mu popolnoma zaupali.
Lord Cedi proti Nemčiji.
London, 19. julija. Lord Cecil je obravnaval v pogovoru o ciljih medsebojnega gospodar-
stva in je rekel: Edina zapreka te gospodarske asocijacije narodov je Nemčija, ki je slabejše narode napravila sebi tributarne. Poleg Iztočnega morja in Dardanel je spravila Nemčija sedaj tudi Donavo pod svojo kontrolo, ker je odstranila mednarodno komisijo. Dokler traja vojska, moramo storiti vse, da bomo uničili gospodarsko podlago nemške vojaške sile. Nemška vlada mora izpremeniti docela svoje mišljenje, da bi mogli tudi Nemčijo pripustiti v gospodarski skupnosti.
_ Haag, .20. julija. V zadnjih dneh se je sklenil v Haagu dogovor, da je Holandska pripravljena dovoliti Nemčiji in eventuelno tudi Avstro-Ogrski velik trgovinski kredit.
London, 20. julija. Poslanska zbornica je sprejela vladni načrt, da 5 let po vojni ne bo naturaliziran nobeden pripadnik sedaj vojujočih sovražnih dežel.
*
* *
Nemško stališče glede Belgije.
Berolin, 20. julija. „Der Neue Abend“ poroča iz zanesljivo poučene strani, da je kancler podal svojo izjavo glede Belgije v popolnem sporazumu z vojaškim vodstvom. Da se to prepričanje utrdi, bo kancler preživel svoj dopust v neposredni bližini glavmga stana.
Državni tajnik Hintze.
Berolin, 20. julija. Državni tajnik za zunanje zadeve, Hintze, je nastopil danes svojo službo.
Kiihlmann kandidira.
Berolin, 19. julija. Kakor se čuje, namerava pl. Kiihlmana proti dosedajnim običajem, po odstopu kandidirati v državni zbor.
O miru govore.
Dunaj, 19. julija. V Berolinu so se razširile vesti, da bodo na obletnico izbruha svetovne vojne nevtralci in Vatikan nastopiti za mir. Tukajšnji diplomaciji o tem ni nuLznanega.
Iz državnega zbora-
Velika politična debata, ki se je pri prvem branju proračuna razvila v državnem zboru je hitro splahnila. Govorniki, ki so imeli odmerjen čas, so govorili pred praznimi klopmi. Vsak je govoril v državni zbornici to, kar je navajen doma govoriti, kar pa druge stranke tako malo interesira, da ga niti ne poslušajo.
Taka usoda je zadela tudi jugoslovanskega govornika dr. Verstovška. Njegov govor je ponavljal to, kar vsak dan beremo v „Slovencu“ in „Narodu“. Govorniški efekt njegov je bil pa enak ničli, ker mu je vsled dolgoveznosti predsednik kratkomalo vzel besedo v sredi njegovih izvajanj. Edini učinek, ki ga je ime! dr. Verstovškov govor, je bil ta, da je podal materijal za protislovenske napade naslednjima govornikoma štajerskemu Markhlu in kranjskemu grofu Barbotu. Oba sta se pritoževala nad jugoslovansko agita-tacijo in sta direktno kazala na Verstovškov govor kot na dokaz, da se vlada na Slovence ne sme ozirati. Odločno pa moramo ugovarjati grofu Barbotu, ki je iz dr. Verstovškovega govora Izvajal, da se Slovencem ne sme dati sploh nobene koncesije več, ker vsak najmanjši uspeh izrabijo samb v to, da še več zahtevajo.
Oba nemška govornika sta jugoslovansko gibanje slikala kot nasprotno interesom monarhije.
To je dosegel dr. Verstovšek s svojim govorom. Mi pa moramo nasproti grofu Barbotu odločno zahtevati, 'da se Slovencem da popolna enakopravnost z Nemci brez ozira na to, kaj govori kak mladinski profesor. Mladinske nerodnosti pri jugoslovanski agitaciji so samo dneven dogodek, ki bo šel mimo nas, kakor smo Slovenci doživeli že marsikatere stvari, bi so bile dobre, a so jih liberalci pokvarili.
Slovensko ljudstvo je pa narod monarhije, ki ima isto pravico kakor vsak drug narod v monarhiji! Naj se torej dr. Verstovšek nikar ne zamenja s slovenskim narodom!
Seidler odstopi!
Z Dunaja poročajo, da se v parlamentarnih krogih trdi, da Seidler tekom enega tedna odstopi. Novo ministrstvo se bo baje naslanjalo na Nemce in Poljake in tudi Ukrajincem ne bo neprijazno.
Debate v proračunskem odseku.
Ministerstvo demisijonira!
Dunaj. 20. julija. Proračunski odsek obravnava proračunski provizorij. Za poročevalca je izvoljen Steinwender. Zenker predlaga, da se določi proračunski čas do 30. oktobra 1918. Več govornikov je govorilo. Debato so končali. Teuflov predlog, da se odloži razprava do torka, je bil odklonjen. Nato je govoril precej časa Ellenbogen.
Po njegovem govoru, je Teufel ponovil svoj predlog in zahteval, da se konštatira sklepčnost. Pri glasovanju je glasovalo proti 28 poslancev, zato je bil predlog odklonjen. Waber je za sklep imel dolg govor.
Dunaj, 20. julija. Debate v prorač. odseku so brez pomena. Vlada ima 24 glasov, opozicija 28. Gre se zato, ali se da razprava zavleči ali ne. Vse stranke napeto zasledujejo potek seje. Cesar je min. predsednika Seidlerja sprejel v av-dijenci. Ob 4. uri se je vršil ministrski svet, katerega so se udeležili 3 ministri. (Homann in Wieser), ki so zapustil proračunsko razpravo, da so šli v ministrski svet. Budgetni odsek bo zboroval dotlej, da bo ministrski svet končan. V parlamentarnih krogih se govori, da je ministrski svet sklenil, da poda cesarju demisijo in v tem slučaju bo imel Seidler jutri (nedeljo) zjutraj av-dijenco pri cesarju. V tem slučaju napovedana seja v ponedeljek odpade, dokler se ne osnuje nov kabinet.
Finančni odsek nesklepčen.
Po seji zbornice v petek se je sestal finančni odsek, da se posvetuje o davčnih predlogah. Početkom seje je predlagal poslanec Fink, da se naj odsek" odgodi do razjašnjenja notrajno-političnega položaja. Poslanec Kolischer je podpiral predlog. Pri glasovanju so bili trije člani opozicije za predlog, 18 članov večine pa proti njemu. Drugi opozicijonalci pa so se odstranili iz dvorane. Nato je predsednik ugotovil nesklepčnost odseka.
*
* *
Huda obdolžitev.
V državnem zboru je izjavil poslanec Hartl, da se je nedavno dognalo, da je Masaryk s češkimi radikalnimi voditelji v trajni zvezi in da jim pošilja znatne denarne svote. — Radovedni smo na odgovor.
Vsem na znanje!
Kljub vsem ugotovitvam in jasnim protidokazom še vedno razširjajo izvestni poštenjaki lažnjivo trditev, da sem pisal pismo za prestavitev^, gorskega strelskega polka iz Ljubljane.
Ugotavljajoč z vso preciznostjo, da nisem v tej zadevi sploh nobenega pisma pisal najsi bode komurkoli, poživljam tistega, ki utegne trditi, da je tako moje pismo videl, naj se sam oglasi in krije svojo predrznost s svojim lastnim imenom. Imenujem ga pa že v naprej podlega lažnjivca In obrekovalca, In naj bo kdor hoče; kajti kdor trdi, da je videl pismo, ki ga ni In nikdar bilo ni, ne zasluži milejšega naziva. Pač pa zasluži tudi še „častni“ priimek bojazljivega potuhnjenca, ker se samo skriva za plotom in prepušča razširjanje nizke izmišljotine nekaterim revolver žurnalistom in trapastim klepetuljam.
Na Dunaju, julija 1918.
Dr. Ivan Šušteršič,
„	državni in deželni poslanec.
Učiteliske draginiske podpore že zopet — nesklenjene.
Nepotrpežljivo čakajo učitelji, da dobe izplačane draginjske doklade, ki jih jim njihovi takozvani „prijatelji“ neprenehoma obljubujejo. Deželni odbori so takoj svojo pripravljenost da se učiteljem da izredno visoka draginjska doklada tudi v-dejanju dokazali, ker so dali na razpolago visoke svote predujmoma državi, da bi se moglo učiteljski revščini čimprej pomagati. Na Dunaju pa stvar ne gre naprej in predlogo pošiljajo sem-tertje: vlada, poslanska in gosposka zbornica. V poslanski zbornici je dobil vladno predlogo v roke učiteljski odsek, ki je po nesreči sestavljen skoro iz samih profesorjev. Ti so hoteli stvar narediti prav natančno in učeno in so sestavili tako zamotan načrt za razdelitev na učiteljske družine, da potrebujejo deželna knjigovodstva več mesecev, predno s pomočjo višje matematike izračunajo koliko vinarjev in kron pride na vsako glavo. Dalje se je poslanska zbornica postavila v na-sprotstvo z vlado, ker je k določeni dokladi sklenila 70 odstoten državni prispevek, med tem, ko je finančni minister dejal, da nobenega sklepa, ki bi presegal 50 odstotkov državnega prispevka, ne predloži v sankcijo. To je bilo še začetkom leta in učitelji z deželnimi odbori vred so se tolažili, da se bo poslanska zbornica z vlado vendar kako domenila. Takozvani učiteljski prijatelji so pa le krvave članke pisali in učiteljstvo hujskali, naredil za učitelje pa ni nobeden nič. Sedaj je prišla predloga pred gosposko zbornico in tu je finančni minister baron Wimmer zopet zastopal svoje stališče, da ne da več kot 50 odstotkov. Udal se je le v toliko, da je priznal, da bo dal svojih 50 odstotkov, tudi če dotična de-
žela ni v stanu od svoje strani primakniti tudi 50 odstotkov. Ker je gosposka zbornica vladi pritrdila in je njen sklep torej drugačen, kakor sklep poslanske zbornice, se mora cel zakon zopet obravnavati v poslanski zbornici. Učitelji pa naj čakajo. Mislimo, da bo ta usoda učiteljskih draginjskih doklad pomirjevalno vplivala na živce onih, ki se vedno navdušujejo ža podržavljenje ljudske šole.
In Cernin le govoril.
Grof Otokar Černin, ki je bil neobičajno naglo zapustil mesto ministra za zunanje zadeve, se je zopet pojavil v gosposki zbornici. 'Vsesplošno je znano, da je mož tekom vojne zelo trpel na živcih; čim je odložil portfelj ministra, se je zatekel tja na morsko obrežje v Opatijo, da v senci lovorjevi v prijetni družbi pozabi kar je bilo. Jedva tri mesece je rabil grof Černin za svoje zdravljenje, tri kratke mesece. Ondi je moral živeti v posebni okolici, da je dobil zelo čudne nazore, kakor kaže njegov govor v gosposki zbornici, kojega posnetke priobčujemo:
Hladnemu sprejemu, ki so ga našla izvajanja min. predsednika, ni morda vzrok, da Nemci v gosposki zbornici ne pdobravajd programatič-nega dela. Čudili smo se morda nekoliko temu razveseljivemu preobratu, a verjeti nismo mogli, da ima ministrski predsednik dovolj moči, res hoditi ta težavni pot. Če pojde min. predsednik res to pot, pojdem brezpogojno za njim.
Zdi se mi, da boleha naša politika na mnogih podrobnih pogreškah sistema; mi namreč zasledujemo v zunanji politiki drug kurz kakor v notranji. Bogu hvala, v zunanji politiki držimo nemški kurz, in če je res kar pišejo časniki, delamo za poglobljenje zveze z Nemčijo. Nečem napadati min. predsednika, saj vem, da mora delati v najtežavnejših razmerah, in priznavam mu dobre lastnosti; vem tudi, da se trudi ubrati jasno odločen kurz. A nemogoče je govoriti o kakem kurzu v preteklosti. V notranjosti nismo imeli smeri, tavali smo brez načrtov in namenov, na levo, na desno, naprej, nazaj. Šlo nam je le za to, da dobimo večino za proračunski provizorij.
Notranja politika, ki se sklada z zunanjo, ima zanesljivo večino samo, če je ta nemška. Le če izločimo Galicijo iz državne celote, stopimo odločno korak naprej. Omahujoča notranja politika jemlje Avstriji njeno odporno silo in daje sovražnikom pogum, da delajo čisto jasno za revolucijo v državi.
Monarhija more biti v vojni le zaveznica, ali sovražnica Nemčije, nikakor pa nevtralna dežela. Naša notranja politika pa je oškodovala naše zavezniško razmerje. Kako neki naj avstrijskemu zonanjemu ministru v Berolinu kaj verujejo, če vidijo češko in jugoslovansko gibanje, če čitajo sovraštva polne napade Slovanov na vse, kar je nemško, dočim se vlada ne zgane? Slednjič pa škoduje neskladna notranja politika naši mednarodni vlogi in našemu vplivu za dosego svetovnega miru.
Berolin nam mora brezpogojno zaupati. Videti mora, da smo brezpogojno iskreni in da zastopamo nemške interese kakor naše. Za to pa treba, da zasledujemo v notranjosti politiko, ki nam jamči za dolga leta naslonitev Avstrije na Nemčijo. Moram govoriti tudi o Poljski in povda-riti, da je avstropoljska razrešitev le možna, če postane Avstrija brezpogojen prijatelj Nemčije. Nikdo pač ne misli, da je mogoče združiti slovanske načrte z mislijo o Srednji Evropi.
Poljske sanje o mejah njihove države se nikakor ne obistinijo. To dokaže bodočnost. Pride čas, ko bodo gospodje bolj skromni in veseli, če se enotna Poljska sploh ustanovi. Da omenim še eno, samo povem, da ne morem razumeti, zakaj bi se morala razdeliti češka dežela, dočim se Galicija nikakor ne sme. Če se zamerim gospodom Poljakom ali ne, reči moram, da je zadeva v nemško-avstrijski luči prej drugačna kakor v poljski.
«
Izvajanja grofa Černina je ^sprejela levica in sredina z velikim dopadenjem. Čujemo pa, da je Černin s svojim govorom napravil tudi na nem-» ške poslance silen utis; sploh so ž njim zelo zadovoljni, ker je tako zelo poudarjal poirebo nemškega kurza v notranji avstrijski politiki in pa neomajno zvestobo napram Nemčiji. Pel je visoko pesem o nemštvu. Poudarjamo, da hočemo ne nemški ampak avstrijski kurz in upamo, da se tudi grof Černin uveri, da je to najbolje. Avstrijski kurz mora biti pravičen vsem narodom, ker vsi avstrijski narodi tvorijo Avstrijo.
Burna razprava v hrvat* skem saboru.
V	hrvatskem saboru je bila 18. t. m. razprava o poročilu odbora ad hoc, ki je poročal o trditvi banovi, da sta dr. Horvat in dr. Frank ob začetku vojne delovala proti ustavi Hrvatske s tem, da sta pisala neko pismo za upostavitev vojaškega komisarijata na Hrvatskem, češ, da bi bilo edino na ta način mogoče ustaviti velesrbsko agitacijo. Dr. Horvat in dr. Frank sta izjavila, da je predloženi dokument falsifikat. Bili so v zbornici burni prizori. Dr. Frank je očital Srbu dr. Popoviču, da je ob začetku vojne se usiljeval vojaški oblasti in da bi ga vojaška oblast hotela, je bil pripravljen stopiti v zvezo s pravaši in izdajati list „Pravoslavni Hrvat“. Ban je izjavil, da bo predložil saboru spise in fotografije in da bo dokazal, da je ono pismo pisal dr. Sachs. Dr. Horvat izjavlja še enkrat, da so podpisi falzifikat. Boril se bo vedno za idejo hrvatstva z vsemi sredstvi. Poslanca Radiča, najnovejšega prijatelja praških romarjev, je sabor izključil za 30 sej radi medklica, da se „ne pokorava ne Petru, ne Pavlu, ne Habsburgu, ne Hohenzollernu".
V	seji 19. julija je ban predložil neke spise, na katerih podlagi je trdil, da je dr. Sachs de-nunciral nekatere ljudi. Pristaši dr. Horvata se
seje niso udeležili. Nato je bil sabor odgoden za nedoločen čas.
Ob tej debati imenujeta to stvar „Slovenec“ in „Slov. Narod“ — „Sramoto frankovcev“. Mi pa vemo, da je istočasno dr. Krek bil v zvezi, da se upostavi vojaška diktatura na Kranjskem Čigava sramota jepato?
je torpedo ubil. Ostalih 50 mornarjev se je rešilo v ladje in je po 2 urah vožnje bilo rešenih.
London, 19. julija. Ladja „Baringa“ z za vojno nesposobnimi Avstralci na krovu,^ je bila 15. julija torpedirana in se je potopila. Človeških žrtev ni. Istotako so 16. julija potopili neko angleško šalupo; od posadke so rešili samo 12. ljudi.
v	.	#
Prepoved izdajanja novih časopisov-'Hrvatski ban je izdal naredbo, po kateri prepoveduje izdajanje novih časopisov, češ, da nedostaja papirja. Pravijo, da je to naperjeno proti dr. Lor-koviču in Šurminu, ki sta izstopila iz koalicije, ter sta hotela izdajati svoj list.
O oprostitvah kmetovalcev. Dortiobranskr minister je izjavil te dni, da se je zavzel za to,, da se letnik 1870 trajno odpusti in da se trajno oproste črnovojniki, ki pripadajo k poljedelstvu in ki imajo B ali C izvid, i. s. letniki 1871, 1872; m 1873. Da se prošnje za oprostitev pospešijo, se združi poljedelski oddelek za oprostitve v domobranskem ministrstvu z oddelkom za oprostitve v poljedelskem ministrstvu in nanovo organizira. Če želijo biti oproščeni mali kmetje, se bo to v zelo nujnih slučajih dovolilo. Minister je nato z ostrim poudarkom nastopil proti očitku, češ da se pri oprostitvah protežira ta ali oni narod; ta trditev se lahko vsaki čas spodbije s statističnimi podatki. — Poljedelskim rokodelcem, kot kovačem, kolarjem, sedlarjem, sodarjem itd. bo dovoljen tudi primeren poljedelski in žetveni dopust.
Hotel Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru je last Nemke g. Storove, ki uživa že mnogo let posebno naklonjenost uprave verskega zaklada.
Že v mirnih časih ni bilo v tem hotelu dobiti ne jedi, ne pijače, ako so ce zahtevale v domačem jeziku. Vse uslužber ’ natakarice so popolnoma prezirale slovet,,,,^-govoreče goste. Da je tej nemški gospej sedaj še bolj zrastel greben, je umevno, vsaj je to edini hotel ob jezeru. Mnogo zaslug bi si stekla tu Deželna zveza za tujski promet in turistiko, ako bi omogočila otvoritev slovenskega hotela. Le z uspešno konkurenco bo mogoče poučiti to gospo, da biva na Slovenskem in da ji morajo biti slovenski gosti tako ljubi kakor Nemci. Ker je bil nedavno imenovan nov odbor Deželne .zveze za tujski promet na Kranjskem, je upati, da se tudi v tem oziru pri nas obrae na bolje. Tudi deželni odbor bi bil gotovo naklonjen takemu podjetju.
Z vlaka padla. Mavec Josipina, 15 let stara hči železniškega čuvaja stanujoča v Prisojni ul., . je šla na Dolenjsko. Naval je bil posebno hud na postaji Zatična. Ljudje so se tako drenjali, da je omenjena deklica padla tisoč korakov od postaje z vlaka, ter si pri padcii zlomila levo nogo in se potolkla po glavi.
Učiteljica utonila. Pri kopanju v Kulpi je utonila v ponedeljek ljudskošolska suplentinja v Metliki, Marija Gabršek, stara 22 let, begunka iz Gorice. Bila je priljubljena in poštena gospodična, kar je pričal lep pogreb. Blag ji spomini
Sprejemanje bolnikov v dež. bolnici na ginekološki oddelek, t. j. štv. 3 za ženske bolezni je do vštega 28. julija ustavljeno. Izvzeti so le nujni slučaji. Enako je prepovedan obisk bolnikov na tem oddelku za omenjeni čas. Tako je brati na vratih deželne bolnice na razglasu. Baje radi nevarnosti nalezljivosti črnih koz, katerih se je en slučaj pojavil, kakor smo že poročali.
Hrvaška dobi volilno reformo, ako da Mažarom in Nemcem domovinsko pravico.
V ogrskem državnem zboru je izjavil ministrski predsednik dr. Wekerle, da predno bo zakon o volilni reformi sankcijoniran, se morajo dobiti garancije, za to, da v bodoče ogrski državljani, ki so 10 let stalno bivali na Hrvaškem, morejo dobiti ondi domovinsko pravico, česar doslej ni bilo mogoče.
Umil je Hribar Franc, ključavničar pri Kastelic & Žabkar, stanujoč v Jenkovi ulici. — Umrl je v Ljubljani uslužbenec drž. želez. Janko Paulin. — Umrl je dolgoletni knjigoveški vodja tvrdke Gerber, Avg. Kremžar.
Za protestantovskega pastorja v Ljubljani pride v* kratkem evang. vojni kurat dr. Schneider, ki biva sedaj v Huminu na Beneškem.
Ruski vjetniki odhajajo.
Prvi ruski ujetniki so se iz taborišča pri Marmaros Vasarhely preko Brodov v Galiciji že odpeljali v svojo domovino.
Rumunija — demobilizirana.
Romunska demobilizacija je končana. Armada šteje le toliko pušk, kolikor določa mirovna pogodba.
250.000 rubljev za Kerenskega.
Na glavo Kerenskega in drugih ministrov je razpisana premija 250.000 rubljev.
Širom sveta.
Čudne razmere v dunajskem „Diana“ kopališču. Dunajski listi poročajo, da so. v nekem odtoku kopališča „Diana“ dobili še tretjega mrt-veča, ki je bil že napol segnit in je* imel seno na glavi. Res skrivnostne stvari se gode v tern najelegantnejšem dunajskem kopališču. —Trupli» ki so ju našli 18. :unija v basenu so agnoscirali-Mrtveca sta brata Gambach, turška podanika, ki sta stanovala v nekem dunajskem hotelu.
Kako se prodaja sadje. Na posestvu kneza Löwensteina so prodali sadje na drevesih pov- ! prečno po 2 K kilogram.
Ledu ni. V Budimpešti primanjkuje tako zelo ledu, da so bolnice in tržnice brez koščka ledu.
Damam, ki pušijo! Neki zdravnik veščak dokazuje, da ženska tem preje ostari, čim bolj se vda kajenju svalčic in smotk. Mnogo je dani» ki so komaj 25 let stare, pa izgledajo vsled ka; jenja, kakor bi bile že blizu 50. To je opažati zlasti na Italijanskem in Španskem, kjer je kajenje med ženstvom zelo razširjeno. Torej cenjene dame, pustite dim. S tem dosežete dvoje. Ve ostanete večno mlade, možki pa dobe več tobaka.
Kupujte „Novice“!
Zmeda v Sibiriji.
Avtonomne vlade, republike in anarhija.
Lugano, 19. julija. Milanski „Secolo“ prinaša po neki londonski korespondenci, da so zmedo v Sibiriji napravile nepregledno štiri avtonomne vlade, ki druga drugi avtorjteto odrekajo in pa bojne čete. Za antanto nudi največ garancij general Horvat, v kolikor zasledujejo antantine sile skupne in ne posebne interese.
Boljševiki so zbrali proti Horvatu okoli 20000 nekdanjih vojnih ujetnikov iz taborišč v Krasnojarsku, pol pota med Tomskom in Irkutskom. Če bodo imeli uspeh, pretrgajo lahko zvezo med vzhodno in zapadno Sibirijo za dolgo časa.
Amsterdam, 19. julija. Diplomatični sotrud-nik „Daily Cronicle“ je zvedel, da je vsled vladajočih razmer intervencija aliirancev v Sibiriji bližja. Sme se domnevati, da se bo med Tokijem in Washingtonern izvršil dogovor, ki bo za Sibirijo velikega pomena. Seveda se bo pa nastop omejeval le na Sibirijo in straženje železnic.
Kijev, 20. julija. Po časnikarskih poročilih se vrši 15. septembra v Ufi ustanovno zborovanje nove tatarske in baškirske republike, ki bi obstojala iz gubernij Samara, Orenburg in Ufa.
Japonci nastopilo.
London, 19. julija. „Times“ prinašajo iz Tokija, da se sestane diplomatski svet, ki naj potrdi sklep, ki se nanaša na amerikanski predlog za skupno amerikansko-japonsko intervencijo s Četami. — Diplomatski svet je odgoden ker sta nasprotovala Takino in Hara. — Takino je mnenja, da položaj v Sibiriji ni še dovolj kritičen, da bi bilo treba Japoncem nastopiti. — Svet najstarejših, ki se je sestal 18. t. m., je slišal vladine predloge glede odposlanja čet, vendar se pa formelna odločitev od sveta najstarejših ni dosegla, da si je na strani vlade. Kakor je znano, je Japonska za vojaški nastop, toda splošno na-ziranje je, da Japonska odkloni vsako oviro, ki bi ji branila prosto premikati in uporabljati čete.
Rotterdam, 19. julija. „Central News“ poročajo iz Tokija: Ministrski svet se je odločil za intervencijo v Sibiriji. Ni dvoma, da so storile Združene države tajne korake, da je prišl# vprašanje v odločilni Stadij.
* *
*
Sovietove tete se puntajo.
London, 19. julija. „Times“ javljajo iz Stockholma, da namerava vlada sovjetov premestiti svoj sedež iz Moskve v Cyrom in da je Trocki izjavil na kongresu sovjetov, da so sovjetske čete ponekod odrekle pokorščino in prešle k sovražniku. To je vzrok, da so morali glasom izjave Trockega na murmanski obali proglasiti vojno stanje.
Berolin, 20. julija. Iz Kijeva poročajo, da je 17. julija izbruhnil železniški štrajk v Ukrajini. Zadnji vlaki v Kijev so vozili v sredo zjutraj. Danes ne vozi nobena južnoruska in ukrajinska železnica.
Rusko-finska pogajanja za mir.
Budimpešta, 20. julija. Danes so pričela v Stockholmu mirovna pogajanja med rusko in finsko vlado. Gre predvsem za trdnjavo Kirnov (?) Finska zahteva tudi Karelijo. Drugih težkoč ne bo. Morda sklene Rusija in Finska z Nemčijo vojaško zvezo, da napadejo antantine čete ob Murmanski obali.
Diplomatična zastopstva pri Vatikanu.
Berolin, 20. julija. Diplomatične zveze med Švico in Vatikanom so se zopet vzpostavile, par dni preje pa sta Kitajska in Portugalska storili isto.
Židje v Rumuniji.
Bukarešt, 20. julija. Zbornici je predložen takozvani „Zakon o Židih“, ki so mu priznali nujnost.
Mošeja na Dunaju.
Dunaj, 20. julija. Vojno ministrstvo je razglasilo, da se na Dunaju sezida mohamedanska mošeja v spomin na junaške čine vojakov mohamedanske vere v Avstriji, ki so se borili kot levi. Cesar sam je prispeval velik znesek v priznanje hrabrosti in zvestobe do države.
Potniki z odrezanimi glavami.
Dunaj, 20. julija. Na progi vzhodne železnice Budimpešta—Dunaj so blizu postaje Komorn opazili, da leže na strehi nekega vagona trije potniki brez glav. Peljati so se hoteli na strehah zastonj in so jim brzojavne žice odrezale glave.
Potopljene ladje.
Berolin, 20. julija. Na severnem bojišču smo potopili 16.000 bruto register ton.
London, Reuter. 19. julija. Parnik Westover, ki ima 5000 ton je bil 11. julija torpediran in potopljen. 82 ljudi so rešili, 10 jih pogrešajo.
London. Reuter. 17. julija. Parnik Cunard-črte Carpathia je bil 17. julija v atlantskem oceanu torpediran.
Washington. Reuter. 20. julija. Potopljena Carpathia je bila namenjena za ven in ni imela na krovu ne ljudi, ne tovora. 5 mož pri strojih
Po domovini.
Za cesarja — proti veleizdajalcem. —-Stara slovenska zvestoba. — Proti onim, ki zapravljajo zasluge naših vojakov na bojiščih. — Izjava enoglasno sklenjena v seji obč. odbora v Velesovem, dne 7. julija 1918 se glasi: Odbor občine Velesovo najodločneje in brezpogojno ob-„soja vsako bratenje in spletkarjenje s sovražniki Avstrije — naj se godi od kogarkoli — kot veleizdajstvo. Ravnotako obsoja tudi vsak poizkus, zanetiti notranje nemire med avstrijskimi narodi, kateri nemiri bi pomagali razdajati naše cesarstvo, česar vojaška sila ni mogla. Ob enem pa izraža neomajno zvestobo presvetlemu vladarju in vsej njegovi hiši. Zaveda se, da je našemu ljudstvu mesto le v habsburški Avstriji in n i k j er d r ug j e. Če tudi ne odobrava marsikakega ukrepa naše vlade, vendar je prepričan, da imamo Slovenci moči dovolj izvojevati si ustavnim in zakonitim potom svoje verske, narodne in gospodarske pravice, brez vmešavanja naših in državnih sovražnikov. Zato odreka svoje z a u p a n j e vsem onim, ki so s svojim rovarjenjem pripravili naše ljudstvo na odločilnih mestih ob dobro ime, pridobljeno s krvjo tisočerih slovenskih mož. K sklepu se zahvaljujemo podpisanci onim, ki so nam dali priliko, izjaviti se, da naša zvestoba do vladarja in države, ni — zvestoba na odpoved. — Janez Jereb, Janez Jenko, Blaž Kepic, Jakob Maček, Jožef Sajovic, Jos. Zorman, Jos. Brešar, Henrik Piler, Blaž Remic, Franc Jagodic, Jožef Selan.
Odgovor občinskemu odboru v Borovnici. Iz Domžal smo prejeli danes naslednjo brzojavko: Županstvu v Borovnici. Ker nisem naročnik „Slovenca“, sem šele danes izvedel za Vaš sklep v seji dne 14. julija. Glede na ta sklep odklanjam častno občanstvo občine Borovnica. Franc Bernik, župnik v Domžalah.
Duhovniške spremembe. Premeščeni ozir. nameščeni so gg.: Peter Natlačen, kaplan iz Metlike, k sv. Petru v Ljubljano; Edvard Šimnic, kaplan od sv. Petra v Ljubljani, v Cirknieo, Franc Lovšin, kaplan iz Loškega Potoka, v Št. Vid pri Zatičini; Štefan Traven, kaplan iz Dol v Radeče pri Zidanem mostu; Franc Hönigman, kaplan iz Radeč pri Zidanem mostu v Boštanj; Anton Za lokar, kaplan iz Črnomlja v Knežak; Karol Žužek, kaplan iz Knežaka v Postojno; Janez Kalan, kaplan iz Postojne v Trnovo na Notranjskem; Janez Dolenc, kaplan v Trnovem na Notranjskem za vikarja v Podgraje v tržaški škofiji; Martin Gorše, kaplan iz Koroške Bele v Idrijo; Alojzij Tome, kaplan iz Mokronoga v Radovljico; Ignacij Breitenberger, kaplan iz Sp. Idrije na Jesenice; dr. Tomaž Klinar za kaplana v Kranj; Jožef Arh, semeniški duhovnik, za 1kaplana v Loški potok. Novomašniki: Franc Rož č, za kaplana v Vreme; Leopold Govekar za kaplana v Dole; Franc Pre-setnik za kaplana v Koroško Belo; Andrej Šavli za kaplana v Mokronog; Ciril Milavec za kaplana v Spodnjo Idri o.
Na Goriškem se je po „Slovenčevem“ poročilu združila „stara“ in „mlada“ struja S. L. S. Že v tem naznanilu pa „Slovenčev“ mladin pristavlja, da bodo gotovo ostala še osebna na-sprotstva. Mladinom ostane torej vsa politika in delo — osebnost.
Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike bodo v ljubljanski jezuitski stolici prvikrat od 5. avgusta zvečer pa dö 9. avgusta zjutraj, drugikrat od 19. avgusta zvečer pa do 23. avgusta zjutraj. Vč- gg. uljudno prosi stoličino upraviteljstvo, naj prineso z dežele seboj živil. Ljubljanski p. n. gospodje pa morejo obedovati in prenočevati doma.
Draglnjske podpore državnim nameščencem. Pododsek za državne nameščence se je bavil z vladno izjavo glede draginjskih doklad državnim nameščencem ter je izjavil, da je ta izjava popolnoma nezadovoljiva. Brez ozira na obljube vladnega zastopnika je prešel odsek v debato ter je postavil teh-le pet temeljnih zahtev: 1. zvišanje draginjskih doklad za 50°/,. 2. Dvojno vštetje vojnih let. 3. Vštetje draginjskih doklad do 1200 K v penzijo in provizijo. 4, dovolitev popolne draginjske doklade za v vojni službi stoječe državne nastavljence s polovičnimi dije-tami. 5. Dosedanji enkratni nabavni prispevki naj se v dosedanji višini najmanj štirikratno na leto izplačkjo. Te predloge so označili kot minimalne zahteve vseh državnih nameščencev in jih eno glasno sprejeli.
Ukrajinski konji za Kranjsko. Deželni odbor v zvezi z deželnim mestom za vnovčevanje živine je naročil v Ukrajini večje število ukrajinskih konj in sicer najmanj 1000. Prvi transport 57 konj je pa na poti vojaštvo samovoljno vzelo in dirigiralo na laško fronto. Dežela zahteva seveda popolno odškodnino. Drugi transport 51 konj je bil te dni razprodan. Zanimanje za ukrajinske konje je jako veliko. Ravnokar je dospel zopet transport 100 ukrajinskih konj v Ljubijano. Ti konji se živinozdravniško pregledajo in od strokovnjakov cenijo. Razdeljevali se bodo, ko bo veterinama oblast to dopustila. Natančneje naznanimo v „Novicah“.
„Jugoslovan“ ustavljen. Policijsko ravnateljstvo je na nedoločen čas usiavilo tednik „Jugoslovan.“
Časnikarska vest. Gosp. prof. Anton Funtek je s predvčerajšnjim dnem odložil uredništvo „Laibacher Zeitung“. Profesor Funtek je urejeval uradni list skoraj 20 let. Uredniške posle bo vodil poslej le provizorično, dokler mu ne bo imenovan naslednik.
Imenovanje. Na Kranjskem je bil imenovan okrajni nadkomisar Oton Merk za okrajnega glavarja, okrajni komisar dr. Ivan Liningm; za okr. nadkomisarja in okr. komisar Anton Mencinger za deželnovladnega tajnika.
...	-	.	y:-..—, . i—