KULTURNI PR0GRAM FESTIVALA ŠTUDENTOV LJUBUANSKE UNIVERZE 16. V. 1954 ,ob 11. uri v MaU gale-riji: ¦> Otvoritev razstave Studentov Akadecnije za upodabljajočo unietnost v Ljubljani. 16. V. 1954: ob 20. url v Filharmo-nični dvorani: Koncert Akadem&kega pevskega zbora »Tone Tocnšič«. — Dirigent Radovan Gobec. — Vstopnice v predprodaji v koncertni poslo-valnlci. 21. V. 1954 ob 20. url v OPERI: Nastop Akademske lolklorne skupine »France Marolt — Ve-čer slovenskih ljudskih plesov. Koreograf: Marija Suštar. — Na-stop Akadetnske baletne skupi-ne. — Stilizirani plesi. Koreograf Silva Japelj. — vstopnice v predprodaji prl blagajni Drame. 19. V. 1954 «b 20. uri v dvoranl Doma slndikatov na Miklošičevl cesti: Literarni večer študentov Ljub-ljanske univerze. Berejo: Kaje-tan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec, Saša Vuga. 80. V. 1954 ob 20, uri v Filharmo-nični dvoranl: Koncert sluSateljev Akademije za glasbo v Ljubljani. — Izvaja-Jo skladbe študentov kotnponi- stov: Marjana Fajdige, Ivota Petriča, Alojza Srebotnjaka, Sa-mota Vretnšaka. Nadalje izvajajo skladbe: Matičiča, Lipovška, Ha-čaturjana, Bartoka, Skrjabina, Borudina, Grečaninova, Massene-ta, Kozine. — izvajajo študentje Akademije za glasbo: viollnist: Rok Klopčič, Solopevci: Dana Roč nlk, Jasna Sfiligoj, Janez Tril-ler; fagotist Vladimir Černe; pianisti: Dika Jančigaj, Marijan Fajdiga. Vstopnice v prodaji v Koncertni poslovalnicl. 18. V. 1954 ob 20. uri v DRAMI: Dramski večer študentov Akade-cnije za igralsko umetnost v Ljubljani. — izvajajo: ivan Can-kar: Pohujšanje v dollnl Sent-florjanski (II. dejanje). — Jean B. Coctean: Monologi. — Miro-slav Krleža: V taborižču (I. de-janje). — Vstopnice v predpro-daji ,prl blagajni Drame. 23. V. 1954 ob 20. uri v Osrednji študentski menzl — Miklošlčeva cesta 12: Zaključni festivalni ples s ples-nim turnirjem. — Podelitev di-plotn in nagrad. — Ples — lgra Veliki Akademski plesni orke-ster. Dirigira France Kapus. — Vstopnice v predprodaji na UO ZSJ, Miklošičeva 5a. »I# DOLŽINE ŠTUDIJA s splošno družbenega stališča ni mogoče zagovarjati Po dolgih dlskusljah končno soglasje. Vellk moralno-po litični uspeh združenja. Za-ključki potrjujejo diskusijo na letni skupščini Po večmesečnem delu je Ko-misija za ureditev študija na Gradbeni fakulteti končala z de-lom. Glavna komisija, je bila sestavljena iz zastopnikov: FGD (profesorjev), DGIT in študent-ske organizacije. Predsedoval je član Izvršnega sveta tov. Janez Vipotnik. V začetku so ustano-vili še tri podkomisije in sicer za obravnavanje teoretičnega, splošnega in strokovnega dela študija posp.bej. Po daljšem de-lu podkomisij, v katerih so so-delovali tudi predmetni preda-vatelji in razni inženirji — stro-kovnjaki iz prakse ter po pre-tresu zaključkov podkomisij, je glavna komisija predložila v so-glasju s FGG novi učni načrt. Ni namen tega članka ugntav-ljati kdo in do kakšne mere j*s imel nekdo v diskusijah, o vpra-šanju študija in dogodkih, ki so se dogodili s tetn v zvezi na Gradbeni fakulteti, prav ali ne. Verjetno pa bodo to najbolje osvetlili sami zaključkl komisi-je, ki so bili spreiett v soglasju vseh sodelujočih zastopnikov. Komisija je med drugim ugoto-vila sledeče: vzroki dolge štu-dijske dobe so 'deloma v objek-tivnih pogojih: porast števila slušateljev po vojni, povojna doba, pomanjkanje učnih prosto-rov, materialni pogoji študentov, slaba podlaga iz srednjih šol itd. predvsem pa je vzrok dolge študijske dobe v obširnem štu-dijskem načrtu in zelo obreme-njenemu programu. Za dovrši- tev* študija po prejšnjem pro-gramu je potrebno skupaj 15138 ur. Če računamo, da ima študent za študij na razpolago letno 2200 ur (8 ur na dan, 25 dni v mesecu in 11 mesecev na leto) znese to okrog 7 let študija. Pri tem pa računamo minimalni koeficient za pripravo za izpite in izdelavo pronramov in upo-števamo ves nzpoložljivi čas študentov brez kakrčnih koli re-zerv (bolezni, razne družbene obveznosti itd). Zaradi preobre-menjenosti s predavanji, zlasti pa zaradi obilice de"a pri pre-obsežnih programih katerih iz-delava sama bi zahtevala nepre- trgoma 18 mesecev f't)a, ne mo-rejo študenti sproti Itudirati in so zato povprečno x- eno do dve letl v zaostanku z izpiti. Podalj-ševanje študija Je veliko breme za družbo, operativa pa ne pri-de do potrebnega kadra. Na drugi strani pa Je tu tudi soci-alni problem, ker študentje, ki so prekoračili 24 leto, ne dobi-vajo več otroških doklad in ostanejo brez sredstev ravno v tisti dobi, ko zahteva študij od njih urejene finančnne razmere. Komisija se je odločila, da predloži spremembo študija in programa, katera bi omogočila (Nadaljevanje na 5. str.) Naš festival Naš letošnji festival bo od-raz dela naših kulturnih in športnih skupin. Kulturni del programa bo otvoril nastop Akademskega pevskega zbo-ra, ki je pod vodstvom diri-genta Radovana Gobca znan danes po vsej Sloveniji. Vsem nam je lahko v ponos, da je naš pevski zbor eden najbolj-ših v Sloveniji in ko bo na festivalu podal prerez svoje-ga dela, se bomo lahko še enkrat o tem prepričali. Prav isto bi lahko trdili tudi o Akademski folklorni skupini »Franceta Marolta«, Jct bo na-stopila s svojim programom. Novost pa bo prvi nastop Akademske baletne skupine, naše najmlajše kulturne sku-pine, za katero je prav go-tovo uspeh, da se bo pol leta po svojem rojstvu že pred- stavila naši javnosti, čeprav bo s skromnim sporedom pri-ključena prograrnu folklorne skupine. Tudi naše akademije, Akademija za igralsko umet-nost in Akedemija za glasbo bosta dali vsaka svoj celo-večerni program. Mladi umet-niki Akademije upodabljajočih umetnosti pa se bodo pred~ stavili s svojimi deli v Mali galeriji. Ljubitelji liter^rne umet-nosti pa bo gotovo zanimal literarni večer, ki ga bodo v okviru festivala priredili štu-dentje Ijubljanske Univerze. Sportni del programa bo obsegal tekmovanja v vseh disciplinah in bo prav goto-vo pokazal sliko dela Aka-demskega športnega kluba in nji^govo prizadevanje za ,te-lesno vzgojo študentovs Kaj zavlačuje letos začetek gradbenih del na naselju Ob ponovljeni skupščini Združenja na fllozofr Repriza je bila zadovoljiva Politično delo ni samo v predavanjih, temveč v navajanju Ijudi k živ-Ijenju, ki bo aktivna napram družbi. V študijskih zahtevah moramo enotno nastopati. Problem pozitivistične usmeritve predavanj. Sprejet je nov pravilnik združenja. Pretekli četrtek je bila ponov-ljena letna skupščina filozofov, ker prva, ki se je vršila v za-četku meseca aprila, zaradi sla-be udeležbe članov ni bila sklepčna. V razmeroma kratkem referatu, ki ga je podal dose-danji predsednik združenja tov. Matekovič, je bilo govora o po-manjkljivem ideološko politič-nem delu v posameznih sekci-jah. Splošno mrtvilo v ideološko politični dejavnosti se kaže predvsem na oddelkih, kjer je socialni sestav nesorazmeren in prevladujejo slušatelji meščan-skega porekla. To so predvsem vse jezikovne skupine, kjer ima premoč nameščenski sloj, pri katerem se danes opaža naj-več osfankov stare miselnosti in malomeščanskih nazorov. Odbo-ri sekcij so na vseh jezikovnih skupinah nedelavni. Ni jim, ušpelo najti oblike, ki bi član-stvo zainteresirala za naše druž-bene probleme, bodisi v obliki predavanj, ki bi reševale ne-katera strokovna vprašanja in imela obenem politično obeležje. Takšen način dela pa bi, kot je bilo razvidno iz diskusije, ki je sledila, pritegnila dober del slušateljev in spremenil tudi njihov odnos do organizacije. Nekateri diskutanti so v di-skusiji naglaševali, da je bolj intenzivno politično delo otež-kočeno vsled tega, ker prevla-dujejo ženske, ki za družbena vprašanja ne kažejo enakega zanimanja kakor moški. Takšno naziranje je napačno. To tudi ne more biti opravičilo za ne-delavnost organizacije. Ce kaj lahko upraviči nedelavnost rta fakulteti, je to neugoden social-ni sestav slušateljev na filozo-fiji. Socialni sestav pa se ne more čez noč sp»*meniti. Upra-vičeno so se nekateri govorniki spraševali, kako bodo ti ljudje kos odgovomi vzgojni nalogi, ki Jo imajo v na^i družbi po kon-Canem študiju. Za'0 je skupšči-na sklenila poživ^ti delo z de-batnimi večer! in predavanji po oddelkih in •eminarjih s tem, da bodo razpravljali o temah, ki bodo povezane s strokovni-mi vprašanji, obenem pa bodo imele politično in ideološko obeležje. Odbori, ki so bili ne-delavni, pa bodo razpuščeni in razpisane nove volitve. Studijski problemi so na fa-kulteti še vedno v ospredju razpravljanj, kajti zadovoljiva rešitev absolventskega staža, vprašanje prostih izpitnih ,ro-kov, odprava klavzurne naloge itd. bi pomenili splošen napre-dek v študiju. Govorniki so v svojih diskusijah naglaševali, da ni bilo enotnosti akcije v pogledu študijskih problemov. Nekateri posamezni oddelki so celo rušili to enotnost in s tem mnogo pripomogli, da je fakul-tetni svet nekatere predloge za-vrnil. Prav tako je značilno dej-stvo, da se je študijska komi-sija na fakulteti sestala šele, ko Je bila preko dnevnega tiska opozorjena na študijske proble-me. Kakšen vpliv imajo posa-mezni profesorji v fakultetnem svetu, je" razvidno iz primera, ko profesor ni pristal na skrči-tev svojih predavanj, čeprav so nekateri profesorji podpirall predlog in mnenje sluš»+.eljev. Kakšno je demokratično glaso-vanje v svetu? Ostalo je pri sta-tus quo, morda samo zato, da ne bi prišlo do nepotrebne za-mere. Oddelki, ki so bili v svo- jih predlogih enotni in dnsled-ni, so pri fakultetnem svetu precej dosegli. To velja v prvi vrsti za psihologe in nekatere druge. Za rešitev strokovnih prob-lemov na filozofiji je potrebna daljša doba in popolno sodelo-vanje in prizadevanje predava-teljev in slušateljev. Posamezni govorniki so načeli tudi vpraša-nja pozitivistične usmeritve pre-davanj. Dosedanji način pre-davanj bi bilo dobro v dogled-nem času zamenjati z bolj pri-pravnim načinom posredovanja znanosti slušateljem. Kajti ob kopici dejstev in nebistvenih podrobnosti slušatelji ne dobijo osnovnega pregleda na celoto. Clovek, ki zapusti'fakulteto, je sicer natlačen z številnimi pod-robnostmi, nima pa jasne orl-entacije in pregleda. Skupščina je zavzela tudi svo-je stališče do naziva, ki bi ga imeli slušatelji po diplomi. Sli-šali so se glasovi, ki so se zav-zemali, da se diplomirancem po-deli naziv profesorja. Na koncu skupščine je bil sprejet nov pravilnik in lzvoljen predsednik združenja. Za pred-sednika je bil izvoljen tov. Fe-renc Tone, študent zgodovine. Novo menzo imamo Danes je bila ob otvoritvi nove osrednje študentske men-ze prijetna svečanost, katere so se udeležili predstavniki ljudske oblasti, predstavniki Sveta za kulturo in prosveto LRS in mestne občine, pred-stavniki univerze in ljubljan-skih visokih šol, rektorji, vid-nejši politični in javni delav-ci mesta Ljubljane ter pred-stavniki študentske organi-zacije. Uvodno besedo je imel pro-rektor dr. Kušej Gorazd, ki je v svojem govoru poudaril na-men nove osrednje menze v študentskem življenju in ve-liko skrb, ki jo študentom nu-dita ljudsk! oblast in mestna občina. Študentje so ob vse- stranski denarni podpori mestne občine in Ljudske skupščine dobili reprezenta-tivne prostore, s katerimi se lahko ponašajo. V imenu štu-dentov je govoril še Lipič Drago. Sarajevski študentl v Kotoru Zdravstveno-ekonomsko zdru-ženje sarajevske univerze orga-nizira za študente sarajevske univerze letovišče v Kotoru. Siromašni študenti bodo odmor na morju lahko uživali brezplač-no, ostali pa bodo plačali 1500— 2400 din. INTERVJU S TOV. LIPIČEM Marsikaterega študenta, ki se napoti proti študentskemu naselju pod Rožnikom, moti precejšen mir okrog postav-ljenih blokov. Nikjer nobenega vidnega znaka za obsežna gradbena dels ki so letos y načrtu. Da nima nemara le-tošnje deževno vreme tudi na gradnjo novih stanovanj za študente svojega vpliva? — Gradbena dela so v takem nestalnem vremenu zares sko-raj nemogoča. Ker smo o na-črtu letošnje izgradnje pisali že v zimskih mesecih, smo povabili v naše uredništvo kolego Lipiča, ki je pred krat-kim postal tajnik kuratorija, da nam pojasni, kaj zavlačuje začetek letošnjih gradbenih del na naselju. K^kšni so letošnji gradbeni načrti in s kakšnimi sredstvi razpolagamo? Za gradbena dela na naselju je odobrenih 120 mšSSjonov. Novi idejni projekt, ki bo izbolfšal estetski izglecl ncselja Ncsčrfi se izdeSujejo z za-kasniivijo. Gradbena dsSa se bodo krnaiu pričeSa. magoče menjati tudi socialni sestav na univerzi. Za nadaljevanje izgradnje študentskega naselja nam je bila letos odobrena vsota 120 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi, kakor računamo, lahko v letošnjem letu popol-noma dogradili blok V. Poleg tega bi nam ostalo še dovolj sredstev, da dogradimo blok III v surovem stanju in do-končamo fasade na že dogra-jenih objektih. V kolikor bi še imeli na razpolago denarna sredstva, bi lahko začeli še z gradnjo študentske menze na naselju. Pri tem pa nas ovira druga stvar. Prvotno je bila menza na naselju zamišljena za določeno število stanoval-cev. Ker pa se je v zadnjem Preden začnem govoriti o letošnji gradbeni delavnosti, bi za uvod povedal nekaj splošnih ugotovitev, je dejal tov. Lipič. Potreba in povpra-ševanje za stanovanji v do-movih je iz leta v leto večje. Stanovanjskega problema še dolgo ne bomo mogli rešiti tako, kot bi želeli. Porast šte-vila slušateljev je večji, kot so naše zmogljivosti in sred-stva za izgradnjo študentskih domov in predavalnic. Razen tega predstavljajo naši so-dobno grajeni domovi že pre-cejšnjo ugodnost za študente in si vsak želi v njih živeti. Domovi so socialne ustanove, ki dobivajo subvencije in dru-ge podpore in kot taki lahko odigrajo važno vlogo v poli-tičnem življenju. Naša bo-doča prizadevanja bi morala biti usmeriena v to, da bi v domove sprejemali predvsem študente delavskega in siro-mašnega porekla. S tem bo času pokazalo, da bo dotok študentov na naselje večji za-radi izročitve akademskega kolegija mestni občini in za-radi ukinitve nekaterih do-mov v mestu, ki zdravstveno in higiensko ne odgovarjajo, «so morali načrte za študentsko menzo preurediti. Ce bodo na-črti za menzo pravočasno go-tovi, bomo morda že letos lahko začeli s pripravljalnimi deli. Zakaj se gradbena dela še niso začela? Objektivnih težav je več vrst, je nadaljeval tov. Lipič. Vsa gradbena podjetja so za-radi obsežnih gradbenih del zelo zaposlena. Prvotno smo mislili na natečaj za izbiro gradbenega podjetja. To je sedaj odpadlo, ker se za gr*udstva. M«d nami je nsstala praznina, nič več ne bo-mo slišali n)egovega pre-šernega smeha, ne bomo več vidcli vedrno nasme-janega obraza, ne* bomo več slišali njegovih to-plih tovariških besed. Bil je pravi Student, pcdn življeaja in vedri-ne, ni mu bilo žal no-bene ure, ki jo je pre-žive! z nami. Skupaj smo proslavlj^ll opravljene izplte, skupaj smo se pripravljali na študij, skupaj smo delali v or-ganizacijah... Kruta bolezen ga Je iz-trgala iz naših vrst. Jan-kota ni več med nami... Umrt )e sredi življe-nja, ko bi šele moral za-četi živeti. Ni poznal se-bičnosfi, vse jc žrtvoval za skupnost, za tovari-M\o, za svoife svetle id^ale. Dragi Janko! Počivajv rniru, naj ti bo laiika slovenska zemlja, ki si jo tako neizmerno Iju-bil. Problem intelektualizma (Nadaljevanje s 1. str.) streml te za lcatnim napred-kom, dvigom osebnega ni* voja, kajti danes je bolj kot prej važno znanje. Drži, da je razvoj v naši domovini šel pravilno pot, irt zahteva «e-danje stanje in bodočnost od vsakogar maksimalno znanje in izobrazbo, toda v vrstah komunistov je pojav ozkega izobraievanja lahko le skraj-ni oportunizem in osebno stremuštvo. Komunist je člo« vek, ki raora delati s potro* jenim naporom, Studirati it\ po-magati organizaciji. Naša or-ganizacija potrebuje razgle-dane in visokokvaliflciranš člane, toda poleg tega in pred-vsem tem družbene delavce. Zellm poudaritl, da je delo v organizacijl bretne za vsft-kogar, vendar tlsti, kl ga ne zmorejo ali ftočejo prevzetl, ne morejo biti v naših vrstah. S tem načinoih dela morajo naše organizacije prenehatl. Lotiti se moramo politično vzgojnega dela z Ijudmi, ob-ravnavati konkretho proble-matiko naše družbe in uatvar* jati \z tega ustrezne zaključke za nas same. Nimajo prav otii, k{ razvijajo mlsll. o zaključe-ndsti marksiznta, kajti ta se razvlja naprej in dobiva suo-je utemeljitve ptav v naši do-movlnl. Potrebhb )e poznava*-nje del raznih filozofov, še bolj pa nas samih. Zivimo v druibi z bogato vsebino, ki nudi študentom katerekoll znanostl toliko možnosti za proučevanje in za ideološko utrjevanje sebe in okolice, kot redkokdaj v zgodovini. Malo Študentov se zanima za čisto filozofska vprašanja, za-to je napačno, Če se katera-koli organizacija ukvarja iz-ključno s temi stvarmi. S spoznavanjem stvarnostl, *ue-zo z Ijudml in Seljo, pomagatl našemu razvoju, se bomo lahko otresli pojavov intelek-tualizma. Opustimo razprav-Ijanje zaradi razpravljanja in poglejmo okoli sebe, stopimo v življenje in občutlli bomo, Jcje je nale mesto. Posebno vprašanje v naži organizaciji pa je disciplina. Napačno je imeti med članl Ijudi, ki ne žive z organi-zacijo. Mnenja sem, da je ne-umestno stretnijenje za čim večjim številom članstva v or-ganizaciji. ZŠJ je množična organizacija, vendar mora po-stati v svojem bistvu kadrov-ska. Študent ne more sprejeti programa, k\ ga ne bo spo-štoval in izvajal. Na Uudent-ski organizaciji leži velik del odgovornosti za lik strokov-njaka, ki bo zapustil visoko šolo. če pa že nosimo to od-govornost, tedaj jo prevze-mimo le za one, ki so pri-pravljeni izpolnjevati nalcfge. V Zvezi študentov ne more biti prostora za Ijudi, ki jih nikjer ne vidimo. Organiza-cijo moramo odločno očistiti. Lik članstva polagoma bledi, sprejemanje se vrši avtoma-tično, pa čeprav za nekatere dobro vemo, da ni dolgo od tega, ko so izdali ZKJ in s tem domovino. Kdor z delom ne dokaže pripravljenosti za izpolnjevanje nalog, ne more biti, niti postati član naše zveze. Šinkovec Janez Pred nedavnim so na sara-jevski univerzi ustanovili znanstveni klub študentov na prirodoslovno - matematični fakulteti. Klub ima namen popularizirati znanost in nje-ne izsledke, predvsem med študenti, ki se ne ukvarjajo konkretno z neko stvarjo. Klub ima inr.e po našem roja-ku Nikoli Tesli in so že v za-četku predavali o njem. Najprej so študenti povabili prof. Dragoljuba Jovanoviča, šefa fizikalnega zavoda Priro-doslovno - matematične fakul-tete v Beogradu, ki je v nizu predavanj govoril o atomski fiziki. V treh dneh &e je nje-govih predavanj udeležilo okrog 3000 študentov. Prof. Jovanovič je bil dolga leta sodelavec M. Curie v Parizu in je posredoval poslušalcem svoje bogate izkušnje na tem znanstvenem področju. Klub bo povabil v Sarajevo tudi nekatere druge znanstve-nike iz Jugoslavije, ki naj bi predavali o svojem delovnem področju, Prof. Kašanin iz Beograda bo predaval o naj-novejših izsledkih matematič-ne znanosti. Z velikim zanima-njem pričakujejo tudi Savo Kosanoviča, ki bo predaval o Nikoli Tesli. SaVa Kosanovič je rojak tega našega znanstve-nika. Na predavanja pa ne priha-jajo sairo študenti, temveč tudi mnogi drugi meščani Sarajeva, ki jih zanimajo po-samezne teme. Rektorat po-maga klubu, ker ja tudi zainteresiran, da se razširi splošna izobrazba vseh štu-dentov. Študenti, ki sodelujejo v klubu, pripravljajo petnajst-dnevno turnejo po Jugo&lavi-ji. Na tej turneji nameravajo obiskati nekatere znanstvene inštitute v republiških sredi-ščih. Nekateri pa bpdo poto-vali na strokovno prakso v tujino. Inlciativa je vsekakor pohva- le vredna in morda ne bi bilo odveč, če bi se tudi kje drugje lotili podobne akcije? Jerko Kalina Etnolcgi zbirajo starine Preteklo leto je bila sekcija etnologov na Koroškem, kjer so zbirali zgodovinske ostanke, iz-kopanine in drugo narodnostno blago, ki je pomembno za našo nacionalno zgodovino. Pri tem delu so se mladi etnologi precej izkazali in zaupano jim delo res temeljito opravili.. V letošnji zimi so vneto urejali in sortirali zbrano gradivo. L.IST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Urednik Pritnož Kozak, študent filozofije. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, MikloSiCeva cesta S&. — Letna naročnina 200 din, polleltna 105 din, četrtletna 53 din. — Izhaja vsak drugi petek. — Tisk tlskarne »Slovenskega po-ročevalca«. — Rokopisov ne vračamo. — Naroinino nakazujte na tekoči račun NB 606-T-841. ^%f>%^V^%^%^%^V^V^%^^^V^%^ ^VO%0%^»-<>»»»0»»0 O^fc-O >^^^*^v*^^-a^~» 108 169 257 427 395 377 Na posameznlh fakultetah so bile v tem obdobju preCejšnje razlike. V celotnem obsegu pa je število slušateljev še nekam enakomerno raslo iz leta v leto. V šolskem letu 1946-47 Je bilo skupaj vpisanlh 2705 slušateljev, leta 1947-48 4122, leta 1948-49 4749, leta 1949-50 5178, leta 1950-51 5526 leta 1951-52 5764 in leta 1952-53 okrog 6000 slušate-ljev. Iz zgoraj navedenih števiJk je jasno razvidno, da letni pri-rastek na Unlverzl v zadnjih dveh letih razmeroma narašča, kar govori, da je število slušate-ljev doseglo tisio vlšino, k! od-govarja naš!m splošn!m potre-bam v razvoju materialne osii'-'-ve In ekonomskl zmogljivostl našega gospodarstva. Vsekakor zek pa je odstotek slušateljic na tehniki. Tako imajo na dveh fakultetah, filozofskl in prirodo-siovno-matematičnl, ženske nad-vlado, saj prideta na enega štu-dnta skoraj dve slušateljici. Skupaj je v tekočem letu vpisa-nih na fllozofiji 476 slušateJjic in 258 rednih slušateljev. Odnos je torej 2:1. Na tehniki pa je ta odnos skrajno negatlven, saj je od 2243 vpisanih slušateljev v šolskem. letu 1951-52 bilo le 262 »nežnega spola«. Nekako v sre-dinl stojlta agronomska fakulte-ta !n gospodarska fakulteta, kjer odnade na slušateljice do-bra tretjina. Privlačen študij za ženske je tudi medicina, kjer predstavljajo slušateljice slabo polovico vpisanih medicincev, tetah. Podatki lz leta 1952-53 nam kažejo, da je bllo vpisanih največ slušateljev srbske narod-nosti in sicr 110, Hrvatov je bilo 55, Bosancev 12, Crnogorcev 16, Makedoncev 6 itd. Upošte^ati pa moramo, da v tej statistiki niso zajete tehnične fakultete, kjer je vpliv teh narodnosti aajmoč-nejši. Zlasti je odstotek jugoslo vanskih narodnost) visok na fa-kultetah, ki jib v Beogradu ln Zagrebu nl. Tuji državljanl zavzeinajo na naši Univerzi razmeroma slabo mesto. Njihovo število se suče okrog 50. Največ jih študira na filnzofijl, medlcinl, tehnikl, agronomijl, medtem ko je prav-na fakulteta brez tujih držav^ lianov. T. Z. , Ni miru med palmami '?&M <Ž>N — Prosim, kje je boulevard sa sem pričel dojemati, zakaj dokazuje, da bi bilo prouče- Zahodnim kolonialnim silam Carlone, chateau Fieldings? — Pojdite z menoj, je de-jal neznanec. Šla sva strmo navzgor po zavitih in ozkih ulicah, kakršne so povsod v mediteranskih mestih, kjer se obala strmo spušča k morju. Razsvetljena obala Nice se je v loku črtala skozi temo. Mož, ki me je vodil po tem labirintu med. vilami je bil je šlo. »Vse kolonije gredo k pp-litični samoupravi,« je mirno govoril Anglež. »Gyana ima sedaj ustavo, dvodomno skup-ščino, sistem ministrov in splošno volilno pravico. V Ugandi in Bugandi iinajo ljudje več pravic pri soodlo-čanju v oblasti, prav tako v Tanganjiki. To so vse važni vanje zgodovine še vedno ze- pa je to seveda kar pogodu, lo aktuelno za Britance. Kar se tiče poznavanja zgodovine pa so Francozi mnogo na slabšem. Ti so nepopustljivi v Maroku in Tunisu ter tudi v Indokini. Toda ko Amerikan-ci kaj bolj ultimativno zahte-vajo od Francije se že vsa de-žela razburi in kriči, da je ogrožena francoska samostoj-nost! Znana stara resnica je, da ni mogoče tlačiti drugih narodov brez škdde za lastno samostojpost. Vse dokler se bo vojna v Indokini vojevala z ameriškimi dolarji, ne bo francoska zunanja politika samostojna. Vojaki kolonialnih sil so ker imajo zato »moralno opra-vičilo«, da se bore proti pod-jarmljenim narodom in hkra-ti proti »sovjetski nevarno-sti«. Zato ni čudno, da se v OZN pogosto zgodi, da sovjet-ska delegacija podpira stali-šča kolonialnih sil, ki hočejo izigravati prizadevanje OZN za večjo in popolno samostoj-nost kolonij. Posebni odbori OZN se izdelali predloge po katerih bi ta proces znatno pospešili, kolonialne države so seveda ogorčene glasovale proti — in SSSR zanje. Dva vzroka sta, ki navajata SSSR, da se drži te prakse: »Sovjet-sko cesarstvo« je v mnogočem budno na straži in to tam, podobno kolonialni državi in kje jih pred nekaj leti še ni pa Sovjeti so bolj za pogovo- re med štirim ali šestimi očmi, COLUMBIA UNIVERSITY v new-yorku bilo. kjer še ni bilo treba po-stavljati stražarjev. Toda menda se že sami zavedajo, da stražijo izgubljeno. Kolonial-na politika je bitko že izgu-bila, sedaj se bije boj za zad-nja oporišča, morda celo ne-koliko sentimentalno: da se » i m p e r i j « ohrani na vsak način! Azija je v glavnem vsa svobodna, Afrika je v prvih vrstah, Egipt in Kenija vesta kaj hočeta ... Glavni zaveznik podjarm- kjer naj bi si »veliki« razde-lili svet. Problem miru je problem odprave kolonializma. Vse dokler ne bo na vsem svetu uresničena pravica vsakega naroda do samoodločbe, vse do takrat dokler bodo na zemljevidu kolonije in odvi-sne dežele, ne bo na svetu pravega mim in pravega so- delovanja med narodi. Tega pa ne garantirajo sestanki l}enih kolonialnih narodov je *reh ali štirih, temveč OZN, ki danes Organizacija združenih jo >veliki« bolj ah manj sa- narodov s svojimi pravičnimi botirajo. In to je današnja načeli o samoodločbi narodov *slepa uhca svetovne politike. na nesamoupravnih ozemljih. Čeprav je bilo pozno in te- ma skoraj izčrpana se je di- skusija ločeno nadaljevala. Bilo je govora predvsem o ureditvi sveta. O Največ intfzemcev študira v Columbiji. Konglomerat inštitutov, ustanov itd. Dve stopnji študija. V nasprotju z ostalimi ame-rdškimi univerzami rn collegi, ki so v mslih mestecdh al!i pa iizvem mest, ima undveirza Co-lumbia svoj sedež v amerišiki metropoli — New Yorku. Ne-dvomno, je, da ima ta po-ložaj prednosti za posaimezne fakul-tete. Poudarjajo, da ie na pri-mer na juiPidični fakulteti prav to omogočilo pritegniitev mmo-gih odličnih pravinikov, ki so zairadi svojiih drugih poiklicev vezani na mesto. Toda ne samo to, tudli mnoge druge ustanove s svojimi biblictekiini, arhivi, muzeji, bolnišmicamd, tehiničnd-mii iatooratoriji so ediinstven priipornočeik za vse vrste uni-verzitetnega šbuddja. Unjiverza Columbia je ©na naj'bo'gaitejših privaitnih univerz v Ameriiki. Ce prLmerjaimo ostro začrta- rahlo» na oni strani morja«, kakor pravijo tu pijanosti; bil je po narodnosti Rus in po lastni izjavi zelo nesrečen. Glavni vzrok njegove nesreče je bilo domotožje. Ponoči dela v ribarnici, podnevi pa spi in bere Gandhija in Dostoj^v-skega. Pričel mi je razlagati to in ono o teh dveh možeh, a bil sem tako utrujen, da se mi ni zdelo poslušati to po-francozeno ruščino, ki je tu tako čudno zvenela. Ko sva prišla pred grad na boulevar- mau du Carlone, me je še kakih nek pol ure »moril« z recitiranjem koraki k samoupravi... »nek-do, ga je hotel prekiniti, a je nadaljeval. Vzporedno s tem so se vodili razgovori še po-sebej med Francozi in Skan-dinavci. Vsi so poslušali vse in govorili vsem. Bila je zme-da, vendar misli niso bile ne-umne, predvsem pa so bile ilustrativne, ker so jih govo-rili ljudje različnih mišljenj in stališč. »V Keniji ie napre-dek ustavljen zaradi terori-stičnega delovanja mau-« Končno ga je Skandinavec prekinil in »že, že, toda ko je v Stvar kolonij ni danes več samo v kompetenci metropole ter imajo kolonialne sile na se-stankih OZN precej dela z močno antikolonialno fronto (vse svobodne države Azije in Afrike, celotna Južna Ameri-ka in nekolonialne sile v Evropi). OZN je brez dvoma z.vsakim dnem močnejši fak-tor v boju proti kolonializmu. Posebno vlogo v tej koloni-alni politiki današnjesra sveta v Italiji Marca in aprila mebeca tega leta so se zaključile volit\»e v plenume interfakultetnih ko-mitejev in volitve delegatov za univerzitetni kongres vseh pa imata Moskva in Wash\ng- z gibanji ustnic (kot je laliko smotrem ureditvi sveta. tem vprašanju pa so evropske misli zelo zmešane, polne uto- pističnih želja in temnih ter nejasnih slutenj, da bo itak jtalijanskih univerz. V ta na- vse vrag vzel. Od nekort se je men so iZVedli predvoUlno vzel nek Danec, ki je bil in- tenzivno gluh in so mu mora- li tuliti v ušesa, ker drugih jezikov ni mogel razbrati kar ton. Med njima in drugimi kolonialnimi silami je uvede-na zelo uspešna simbioza. Amerikance sicer ovirajo ko-lonialne bariere, vendar pa moralno podpro kolonialne si-le v vsaki akciji v OZN. Moskva spretno (bolj ali manj) izrablja borbo kolonial-nih narodov, da bi tako raz-širila svoje vplivno področje. Lermontova ... Končno me je le izpustil! svoiih"verzov"o-katerih lahko Gyani na volitvah zmaga-rečem da so bili slaba kopija la napredna stranka m do- bila veliko večino (njen pio- gram je bil: popolna samo- stojnošt dežele!) so tja posla-,T. . . li britanske vojne ladje, ki Grad Fieldings v Nici je gQ pomagaie ukitiiti ustavo polrazpadla stavba, katere in vreči vlado ki jo je izvoli-gornje nadstropje je menda lo iju(jstvo. V Bugadni ste nekoč pogorelo. \ nisi je na- spo(iiii domačinskega vladar-stanjeno mladmsko gostisce ¦ k[ -e skugai Uporabiti (AJ) in tudi v jesenskih no- >>večj^e pravice«. Mau-mau SeJ! ^ n^iko^te^ievfi ^T,^ -ie P°s!fdi+ca.s?- javnosti. V 20. in 30. letih je dih popotmkov. btavDaje vsa ainih krivic, ki jih trpi ta in Av»triia Twlna visokošol-zakrpana in po vehkihjoba- del črnskega pJrebivalstva ^a ^^^f^i bolj kot kje drugje.« Še dolgo se j.e govorilo o razumel danski jezik). Odšli smo spat; med vsemi je bil le Anglež užaljen, Francozi pa so dejali, da tako dolgočasne diskusije že dolgo niso imeli v tem gradu. Zunaj pa je skozi »azurno« noč razsajal veter z morfa in' stresal kap-1 je z palm. Toda to ni nič po-sebnega, tako je vsako jesen v Nici. Nočemo še enkrat zgrešene karr.panjo po tisku in na zborovanjih, kjer so predstav-niki najrazličnejših študent-skih političnih strank pozivali članstvo in nečlanstvo k ucle-ležbi na volitvah. V vseh predvolilnih govorih in član-kih so govorniki kritizirali nezanimanje študentov do de-la v njihovih političnih orga- analizirati, ker s tem bi goto-vo zadeli ob nesolidnost itali-janskega gospodarskega, poli-tičnega in državnega sistema. Tako neki pisec na primer preteklosti in dobe reakcije in nedemokracije Tam kot leta 1938. Nacisti so »vzgojitelji« Po ustanovitvi prve avstrij-ske republike so bile visoke šole velika skrb avstrijske nali so nameščeni majavi po-gradi. Težko bi bilo na kratko kulturna reakcija se je široko bohotila. Avstrijska inteli-genca, ki je v revoluciji 1948 opisati vso »neturistično« kva- britanskih kolonijah, o Ma- liteto teff ^r^e' tOddaa Sa^ lV^em Poloto^ «b.ogi An- odigraia eno srednje pomemb- bo dovolj ce povem, da sam lež ge m, skoraj smihl, nihBvloS se ie utopila v ne- upravnik doma raje stanuje |0 so bi]i vsi proti njemu nih vlog, se je utopua pred gradom v šotbru, kot pa ^rnec poleg raene ni govoril, v njem! V velikem pritličnem pro-storu, kjer so na sikajočih plinskih kuhalnikih kuhali, se nas je zbrala velika gruča okrog kamina. Kot povsod v francoskih mladinskih gosti-ščih je bilo tu poltemno in plamenčki na kuhalniku so bili modrikasti, kot bi izvirali prav iz pekla. Dva Angleža, nekaj Franco-resnim obra- samo smehljal se je in tu pa tam pripomnil: »ni res« ali pa »tako je«, kdor je pač govo-ril. Japonec,« Francozi in Irec pa so ves čas vztrajno mol-čali. Kolonialni silam ni do tega, da bi izpustile iz rok tako bo-gate dežele in se sklicujejo na svojo »staro pravico«. Po ko-lonijah so vse javno življenje dekoriraii z »demokratskimi svetin'n»ni«. vendar n^ iz^i^n- zov, Japonec 2 resmm uu,tt. . sredstev, ko spet te sveti-vec Skandmavcev, Irec, ^ snamej'o- če sPe zasužll]eni narodi spomnijo, da bi njih pomen morda bil tudi druga-čen in ne samo dekorativen. Noben imperii se ni hotel zom, Grk, Črne? z Mauritiusa, ne-kaj Indokitajcev in še nekaj tipov, katerih narodnost ni-sem ugotovil. Ta zanimiva di-skusija o »kolonialnih vpra-šanjih« se je pričela, oz. je bila izzvana na kaj čuden na- miperij se m svojega gospodstva nad tuji-mi deželami odreči prosto-voljno, temveč se je razbil cin. Sedel sem poleg Crnca, d ;tiskom množic< Brita. ki je pripovedoval, kako je delal na ladji kot kurfač m so ga na Azorih izkrcali, ker se je sprl s kuharjem zaradi preslabega kosila. Potem je na Azorih stradal 3 tedne predno je dobil zaposlitev na ladji, ki ga je privlekla v Marseille. Prišel je v Francijo študirat. Poleg njega je bil na drugi strani klopi prazen pro-stor. Vsi drugi prostori okrog kamina pa so bili zasedeni. Visok Anglež s ščetinastimi lasmi je iskal prostor in se hotel vriniti med Skandinav-ce, ki so sedeli na drugi stra-ni. Dejali so mu, da je tam poleg Črnca še prazen pro-stor. Sledilo ie nekaj zbega-nih in začudenih pogledov. nekaj »ah« — stvar je bila v iem. da se Anglež ni hotel vsesti poleg Črnca. To so mu Skandinavci zelo zamerili. Tedar so ga pustili medse. Na'ipref so samo na oni nolo-viri. potem T>a je ves nolkroT pričel govoriti o tem. Govorili so ne da bi »prosili za bese-do«. hrunno argumentirali, v francošr-ini in an^leščini in imed seboj v raznih narodnih jezikih ... šele čez neka j ča- nija se je konec koncev le, nekaj naučila od zgodovine in je tu pa tam vsaj nekoliko popustila pred pritiskom ko-lonialnih narodov. ter jim da-la vsaj neko formalno in na-videzno svobodo. Tako so nekdanji bi«eri britanske kro-ne postali dominioni, ki so skoraj popolnoma neorlvisni od matične de/.eie. Vor.dar duhovnosti, pijančevanju in pretepanju. Meščanska večina je obvladovala visokošolska tla in je dajala značaj viso-kim šolam in univerzam. Delovanje akademskih ro-mantikov, okrašenih z barv-nimi trakovi in čepicami, pa se ni omejilo zgolj na demon-strativno prikazovanje njiho-vih nesodobnih nagnenj. Nji-hove reakcionarne maškerade pa so bile na političnem polju izraz nazadnjaških tendenc. Meščanski akademiki so bili sicer razdeljeni na klerikalne in nacionalne skupine, ki so se med seboj ostro borile za nadvlado na visokih šolah in univerzah, bile pa so si edine v skupnem sovraštvu proti vsemu, kar bi pomenilo ovi-ranje malomeščanskega reda. Najbolj zagrizeni in reakci-onarni reprezentanti — na-sprotniki socializma — so iz-hajali iz teh meščanskih štu-dentskih korporacij. Zvesto so delali za to, da bi uničili na-predna stremljenja avstrijskih študentov. Obe mešeanski skupini je ozko povezoval ordinarni duh antisemitizma, ki je bil z ge-slom »Jude ven« nekak pred- Vendar je bilo v času štu-dentske reakcije na te me-ščanske kroge tudi nekaj na-prednih mož, ki so sredi kle-rikalcev ter nacistično za-strupljenih slušateljev varo-vali tradicijo demokratičnega mišljenja. Zelo malo je bilo med njimi socialistov, bili pa so le in pokazali so svoje pravo bistvo. V dobi nacizma so izginile z visokih šol in univerz vse visokosposobne učne kvalitete in stolice so zasedli profesorji in docenti srednjih kvalitet. Razbohotili so se prišepeto-valci in konfidenti. Leta 1945 se je vrnilo le malo profe-sorjev, ki jih je svoj čas pre-gnal nacizem — velik del le-teh si je že v inozemstvu pridobil ugledne položaje, mnogi pa so bili tudi fizično uničeni. Od nacističnih profe-sorjev so bili odstranjeni le največji kričači, pretežni del pa je našel zavetje tudi v novi republiki. Od nacional-socialistov pozvanl klerikalci so ponovno zavzeli svoja me-sta in začeli duhovno tam, kjer so leta 1938 nehali. Od tedaj vlada nad visoko-šolskim delovanjem personal-na politika prosvetnega mini-strstva. Nikjer ni zloglasna črna mreža tako močna kot na univerzah. Skoraj vsako prosto stolico zasedejo zanes-ljivi možje krščanske stranke ali bivši polnacisti m nacisti. Značilna je n. pr. afera Kin-dermann, ko so se predstav-niki krščanske stranke in na-cisti skupno trudili za povra-tek moža, ki je svoj Čas po-klonil literarno delo Hitlerju fdr. Kindermann je bil marca letos imenovan za rednega profesorja gledaliških znano-sti na dunajski univerzi). Vse te okolnosti moramo poznati, če hočemo razumeti sklep višjega akademskega sveta dunajske univerze: »No-šenje burševskih barv in tra-kov je v bodoče zopet do-voljeno.« S tem je reakcija na av-strijskih visokih šolah krenila v napad. Medtem, ko so vsa leta do sedaj jamo tajno de-lali, da bi se vrnilo ono, kar je bilo oficielno še prepovedano, je sedaj nastopil odločen prak-tičen preokret. Profesorji za-htevajo, da so študentje okra- šeni z - burševskimi trakovi. Profesorji želijo, naj bodo uni-verza in predavanja zbira-lišče nadebudnega naraščaja buršov. Svetoblinsko se vsa-kemu profesorju prepušča možnost, da zabrani nošnjo »teh simbolov« na svojih pre-davanjih. Zaradi opisane ori-entiranosti profesorjev in pre-težno meščanskega sestava slušateljev pa bi pomenila slična prepoved dokaz veli-kega poguma, ki ga pa članom profesorskega zbora ni mogo-če prisoditi. Večina meščanskih slušate-Ijev, ki študirajo na univerzi, je razcepljena. Le majhen del je aktiven. Večina pa stoji ravnodušno ob strani. Prav gotovo ni nobeno pre-tiravanje, če označimo tre-nutno situacijo na visokih šo-lah za alarmantno. Ne samo socialistični študenti, kot ne-posredno prizadeti, temveč tudi vsa socialistična javnost ima dovolj povoda, da skrb-no prisluhne in se ozre na poučno preteklost. Medtem, ko pridobiva socializem v Av-striji vedno nove pozicije in se je avstrijsko prebivalstvo — kakor nedavno na Koro-škem — izreklo proti meščan-skim odlokom, pa se visoke šole korak za korakom po-vračajo k reakciji. 15.000 študentov počastilo spomin padlih V 2 km^dolgi povorkl je 15 tisoč študentov vzh. Pakistana mirno demonstriralo v spomin na 36 študentov, ki jih je pred 2. leti ob priliki študeoitskih demonstracij ubila policija. De-monstrirali so zato, ker vlada ni hotela priznati jezika »Ben-gali« — jeaika vzhodnega Paki-stana, k&t enako vrednega urad-nega jezika napram »Urdu«, kl se govori v zahodnem Pakista-nu. Avstralija je dobila osmo uni-venzo, ki ii je sedaj parlament odobril ustavo. Nova univerza se imenuje »New EnglaiiS uni-versity« ter je v mestu Armida-le. 360 km od Sydneya. Studentskl svet univerze Aar-hus se je zavzel za u&tanovitev študentskega uinetniškega dru-štva, katerega naloga naj bi bi-la predvsem sodeiovanje pri u-metniški izdelavl univerzitetne-ga p-arka ter z gledaMščern i.n celotnim umetfciškjin in kul-tumirn življenjem v mestu. ugotavlja, da je žalostno obto- že r\v. ii< v k ie5o.' :-eri' e indiferentnosti do vsega štu-dentskega življenja. Nadalje piše, da visokošolci mislijo, da so s tem, ko študirajo in tarnajo r.ad visokimi taksami, opravili vse. Pri tem pa ne vidijo izhoda, ki bi bil v volitvah njihovih delegatov v univerzitetne organe, ki bi zastopali njih politične in ma-terialne interese. V mnogih člankih se opaža tudi ne-kakšna zaskrbljenost za bo-dočo zaposlitev diplomirancev Mllano in zato pozivajo študente k enotnosti in skupni .akciji za rešitev tega važnega proble-ma. Kljub veliki propagandi so volitve slabo izpadle. Tako je na primer na milanski uni-verzi, ki je rr.ed največjimi v Italiji od 7.636 volilo 2496 vo-lilcev ali 30% (mžrij kot lansko leto). 56 mest so zasedli dele-ti 12 strank: Intesa Cattolica 21 delegatav, Goiardi 12, Carroccio (MSI) 6, Universita nuova y, Indii.' ncienui 4, Indi-pendenti prirodoslovne - ma-tematične fakultete (MSI) 2, Sc n^ ifieoaviini) 2, Ire.-o.iore (monarhisti) 2, avtonomisti 1. Tudi na ostalih univerzah ni bila udelpžba nič boliš.i. n. nr. v Me&sini 48% v Bariju 35% itd. Zanirmvo ie tndi, d^ ie med vsemi političnimi stran-kami, najmočnejša krščansko demokratična/ki je skoraj na vseh univerzah zasedla največ mest, za njo pa vedno sledi na drugerr. ali na tretjem mestu MSI (Italijansko socialno gi-banje). Tudi če upoštevamo, da je Italija dežela papežev in zi-belka fašizma, vendar se nam zelo čudno zdi, kako je mogo-če, da ravno med študenti, ki s,o bili skoraj vedno nosilci naprednih idej prevladujera ravno td dve stranki, ki spa-data med najbolj nazadnjaške in nasprotne koristim italijan-skega ljudstva. Da ti dve s>tranki na univerzah uspe-vata, gre največ zaslug kleru, ki izvaja močan materialni in duhovni pritisk na študente, italijanskemu kapitalu, ki ovira študij kmečkim in pro-letarskim sinovom in favori-zira siriove drobne buržuazije, ter nezainteresiranosti štu-dentov do političnega življenja na univerzah. Vzrok nezani-manja študentov do njih probleir.ov in organizacij je v glavnem v neperspektivnosii in idejni zmedL, ki vladata med italijansko iriladino, ti pa imata globje korenine, ki smo jih že preje nakazali. Upamo, da bodo na novo izvoljeni predstavniški organi v letošnjem letu temeljiteje zagrabili za delo in bolj zainteresirali študente za kon-kretnejše reševanje njih pro-blemov. no organiizacijo eviropskih und-veTz z njihovJma maJiimi, stro-go odimeTJenimni faikuMetami in delovnim področjem, predstav-lja-jo ameniike univerze ne&alc kongilomerat najrazličnejš*iih uč-nih in raziskovalnih ustajnov, šod in inštitutov, ki dajejo zu-nainjemu opszovalou videz nesi-stematičnos.ti. Prav posebno ve-lja to za unfiverzo Coiumibio. Osmova so trije codlegdji, v ka-teTih se ^jripravljajo študenti prvih letniikov za svoj apecialni študiij. To '0 »CoLumibia colle-ge« za mo'šike, »BernErd college« za ženske hn »Generail studies« za one, ki zaTadi svoiih potkli-cev lahko žrtvujejo le dei svo-jega časa za študij. Druga stopnja so tako ime-novani »Graduate faikulities« in različne visoke šole za zdirav-nike, tehntike, aiihittekte, prav-niike, ekonome Ln žuifnaliste. Columbia sega tudi na podračje umetoofiiti ter raapolaga s šolai. mi z.a dramako umetnost, sli-karstvo in kiparstvo. V zadnjih de&etletjih, ziaistt pa po končani svetoVnd vojin,i, so se centrifugalne sile v arga-nizaciji univerze znatno oflcre-pile. Edean glavniih vzrokov je ta, da so flinansirali vedno veš &pecialiniih inštitutov s sredstvi od zumaj, predvsein ustsinove, n. pr. Rockefeller, Ford in Car-negie. Tako se univerza Co-lumibia čedalje bolj spremdnja iz Civitas Academ':ca v ne&aikš-no zvezo bolj L'li mainj samo-stojnih inštdtutov. Ta iiniverja, ki je v Ameriiki ena najkvaliitetnejših znanstve-riih ustanov, prazinuje letos 200-letoiicc> svoje UiStanovitve. Kašmir Brezplačna izobrazba Vlada Kašmira je objavlla. da bo od sedaj naprej vsa šolska izobrazba od otroškega vrtca pa do najvišie vi«okošolske izo-brazbe prosta vseh stroškov in taks. V Kašmiru je tremutno 10 kolegijev in 1349 drugih šol z skupno 100 tisoc učenci. Seminar Tr:nity colegge v Duifcllnu bo priredil od 7. do 21. junija med-narodnih seminar s temo »umet-nost v moderrai Irski«. Progrsim obsega poleg predavanj in di-skusij tudi obisk naznih pired-stav, kakor tudi kulturne zna-menitosti. Komite za kulturne zveze bo dal na razpolago tudi dioločeno število štipendij. Studentski časospisi univerze Britanske Kolumbije »Ubyssey« — je v po&ebni izdaji ožigosal izredno slabe stanovanjske raz-merte študentov, kot »sramoto za univerzo«. Samo 900 od skup-no 2500 zunanjih študentov ja namreč dobilo stanovanje in še to v nekdanjih vojaških bara-kah. Nekateri prostori so veli-ki samo 2 x 2 m. Barake s>o po-leg tega brez slehernih sani-tarn[h naprav. Casopis trdi, da je za te odgovorna pokrajinska vlada Uprizoritev ! Mestnemu gledališču je šte-ti v nedvomuo zaslugo, da je sklenilo oživiti to zanimivo, a precej pozabljeno dramsko delo malo znanega pisatelja Slavka Gruma. Mogoče je po-stavitev »Dogodka v mestu Gogi« ob Cankarjevo »Pohuj-šanje v dolini Šentflorjanski«, ki jo V- PfVi zastopal Her-bert Griin v svojem nedavno objavljenem članku o gleda-liških problemih, nekoliko pretirana in izvira iz sicer hvalovrrdncga. a nepotrcbnp- Dogodka v mestu Gogi rali biti, niso bili. VpraSanje. kdo je kriv, je tu odveč. Vse te osebe zaživijo prav le te-daj, če zaživi v njih tista po-vsem enotna atmosfera Gogi-ne nemoči, zagrenjenosti, obu-panosii, boja pred zadnjim propadom, zveriženosti, troh-nenja in groze, groze nad sa-mira seboj. To je del Goge. del njenih prebivalcev in tega je bilo v uprizoritvi odločno premalo. Atmosfera je bila za silo skrpana, dosežena bolj z lučjo oanosno teino kot z ansambelsko, skupno igro vseh nastopajočih, ki jo seve-da ne morejo najti sami, am-pak katero jim mora vcepiti režiser. Toda Tiranova režij-ska fantazija je odtrgala ne-kaj samih od sebe. ponujajo-eih se plodov avtorjeve fan- \J umetnostni razstavi 1954, ki je odprta te dni, pravijo, da je najpomembnejša razstava slo-veiiskih likovnih umetnikov po drugi svetovni vojni. V prostorih Moderne galerije se je zbrala skoraj vsa elita slovenskih kiparjev in slikarjev, ki raz-stavljajo svoje oljnate slike, gra-fiko ta. plastike. To so dela zadnjih štirih let. Kdo so ti umetniki? Marsikdo jih pozna, saj so se njihova iraena pojavila v javnosti že pred vojno, ko so bili še združeni v Klubu neod-visnih. V prvi dvorani razstavlja svoje barvne litografije in monotipije Miha Maleš. Maleš mnogo po-tuje in slika vedno nove, včasih eksotične motive. Ideja ni slaba in njegove stvari s popotovanj, pa naj bodo to Egejske Make-donije ali Konavljanske žene, so stvari, ki se gledajo z užit-kom. Maleš je slikarski slado-kusec in njegovi najbolj priljub-Ijeni modeli so cvetlice in žene, ki jih riše z elegantno linijo. Ne da bi iskal v njih kakšno glob-ljo vsebino, jemlje jih povsem zloga nimajo niti poedinih imen, ampak so predstavljeni le po svoji funkciii, ki jo v družbi zavzemajo. rovsem po-dobni so prebivalci Goge, ki sicer nimajo splošnih imen, vendar so tudi njihova imeua tako posebna, tako čudna, da ne vzbujajo iluzije poedino-sti, prej iluzijo posebnosti. Toda če si ogledamo njihove značaje, takoj ugotovimo, da je vnjih isti močni element splošnosti kot pri >Pohujša-nju«, vsi «o si različni le v ga entuziazma; vendar pa je v iej prim?riavi vpč kot samo kal resnice. Ne sicerpovred-nosti, pač pa po snovi in še bolj po obdelavi. Tako kot Cankar si je izbral tudi Grum za akterja kolektiv, oba sta v veliki meri kritična in oba pišeta farso, le da je »Goga« nadaljevanje »Doline šentflorjanske« v novih, bolj evropskih in manj kmečkih razmerah. Izmenjal se je del pogletla na Gogo, zuačaj pre-soje-kritika pa je ostala in ostala je tesna navezanost obeh avtorjev na kritizirano okolje. Značaj presoje je pri Cankarju bolj družbeno kri-tičen, pri Grumu bolj indivi-dualno kritičen — toda tak6 tam kot tu nastopa jo bolj tipi kot karakterji, koncipirani bolj v svoji popebnosti kot poedinosti. Pri Cankarju je glavno merilo, s katerim pre-soja prebivalce doline šent-florjansUe in ob katerem se pokaže vsa njihova narava — odnos do umetništva. do dru-Žtvene moralc; pri Grumu pa je merilo orlnos prpbivalcev Goge do seksualnosti in do osebne morale. Zato ne nasto-pajo v obeh delih toliko žive individualnosti, opredeljive do neskončnega števila me-ril, pao pa groteskni in ten-denčni liki, opredeljivi do onega mrrila. In prav to daje obem delom neki svojski in soroden ion. Zaradi toh literarnih sorod-nosti obstaja tudi neka gle-dališka sorodnost rued Pohuj-Šanjem in Gogo. Obe drami se namreč kar ponujata re-žiserju in dolata vtis, kot da ju je mogoče brez vecjih te-Žav izredno efektno uprizori-ti. In vendar — težko je naj-ii delo, ki je težje uprizorlji-vo. Od kod ta paradoksna dvoj-nost? Like obeh dramskih del srao že imenovali posebne v na-sprotju s splošnimi in poedi-nimi. Pod splošnimi liki si predstavl jamo človeško pra-zne sheme brez svoje indivi-dualnosti. čiste predstavnike neke tendenčnosti, nekih tez, nekih razmer ali stanj. Pod f>oedinimi liki pa si predstav-jamo žive, določene osebno-sti, ki jih nj mogoče zamenja-ti z drmrimi, ki živijo na odru svoje lastno življenje, ki je ennko življenju vseh nas — po svoji polnosti. in se od življenja vseh nas of-itT) razli-kuje — po svoji pnkratnosti. To so pajbnli pojroste fignre umetniške obdelave. Posebni liki pa so tisti, ki so v na-sprotju s poedinimi — splošni in v rnsprotju s splošnimi — poedini. V sebi družijo ne-kf splošnp lastnosti. so neka-ko tejulenčni in koi smo že prej dejali — so kar so. v odnos*-. enesja mprila: župan, mo/nar. dacar so v prvi vrsti Sentfiorjnnri in šele nato — talc- d(i'o?orii župan. oni dolo-čeni.daear. Prav iz tega ra- svojem odnosu do seksualno-sti in razmer, ki jim modifi-cirajo to seksualnost; grbavec Teobald ima Edipov kompleks in občutek manjvrednosti, Ju-lio Gapit preganjalno manijo in težko seksualno perventi-ranost, pisar Klikot depresijo nemoči, vprjetno masturbativ-npga porekla, sestri Afra in Tarbula sta stari devici, neiz-živeti in pretvarjata svojo odvišno energijo v nepresta-no čustveno-psihično ukvaria-nje s spolnostjo; komi Prelih je predstavnik normalne, zdrave, nasilne in surove po-hotnosti in Hana boleha na tpžki psihični traumi zaradi prezgodnje in nenaravne de-floraeijp. Vsak izined njih predstavlja neko posebno ina-čico seksualnih m psihičnih reakcij, ki imajo vzrok v sek-sualni sferi poedinca. In ka-kor ni Cankar naslikal svo-jih šentflorjančanov kot pol-nih, poedinih, človeških ljudi, ampak kot enosmernp, poseb-ne, proti človpške tipe, ki ne prikazujejo toliko neposred-no človeka. kot razmere in družbo, v katerih se človek deformira, prav tako so Gru-movi junaki mnogo bolj pri-kaz in ilustracija neugodnih vplivov neugodnih razmer na človekovo seksualnost, kot pa neposredno predstavljanje človpka. In to je koneno tudi v redu, saj je grofpska prav tista literarna oblika, ki je izrazito v službi praktičnih družbeno moralnih potrpb in je zato namenoma pristran-ska in enostranska. Toda v posebnosti teh likov je obenem vsebovana tudi nji-hova nasprotnost splošnosti. Niti prebivalci doline Sent-florjanske niti prebivalci me-sta Goge niso gplošne, mrtve, abstraktne sheme, arapak so kljub svoji tendenčni naravi živi ljudje z nekim osnovnim elementom poedinosti. Kajti vendar reagira dacar druga-če od župana, učitelj drugače od mežnarja, kar nikakor ni samo razlika stanov, ampak pod razliko stanov razlika po-edincevl In §e bolj v Gogi: razlika med Gapitom in Kli-kotom je velika, četudi sta oba živa mrtvpca. V Gapitu je npko individualno življe-nje in v Klikotu je drugo in-dividuaino življpnje, saj če ne bi bilo te njune poedinosti, ne bi bilo nikake umetnosti in bi ostal samo duhovit, a umetniško mrtev pojmovni pamfiet, brpz imagiTiacije na-zornega življenja, zgolj ironi-zacija mrhanično oddeljenih posameznih dejstev. Taka jp r kratkih obrisih naftva teh pospbnih značajev, ki družijo splo§nost in poedi-nost. Zaradi svoje splošne kom-ponente se >Pohujšanje« in >Gogat zdita kot ustvarjena zn od^^ko nsnp'n nn»"i?or'tpv; toda dvojnost abeh elementov skrivajoč se pod vrhujim vi-dezom, bolj kot kaj drugega t dramatski literaturi skriva nevaruost neuspeha in težave težav! Kako se vendar ponu-ja stilizocija! Saj ]e enostav-no ni moči pokvaritif Toda ka« ko težka in delikatoa je žila-vusl Ijudi pod stiliziraniiu po-krivalom! In obratno! Kako se ponuja ekstravagantnost njihovih usod! Toda kako hi-tro izgine njihov skupni ton in značaj! Najlažja in najtež-jrf uprizoritev obenem! Takoj v osnovi uspela in vendar ne-skončno daieč od idealnostit Te opombe so bile potrpbne zaradi razumevanja Tiranove režije. Saj je bilo dovolj po-gosto slišati mnenje, da je Ti-ranova uprizoriter uspela. Toda — uspela je zaradi Goge same in ne zaradi režiserja. Koliko je napraril iz Go-ge njen sedanji režiser, toli-ko bi napravil iz nje skoraj vsakdo, saj je vse to napra-vila pravzaprav že Goga sa-nia. Uprizoritev je fmela neko vzdušje. Toda — ali je bilo to res pošastno, demonično, pre-tresljivo in vendar ne zgolj vnanje efektno vzdušje >Do-godka v mestu Gogi«, ki ga beremo? Kdor ne veruje, naj prebere sam knjigo in pre-pričal se bo, koliko odrsko uspešnejse je branje te dra-me, kot pa poslušanje in gle-danje na odru Mpstnpga glp-dališča. Saj si vsakdo sam bolje predstavlja njeno at-mosfpro, njeno življpnjel Z^to so igralci krivi §e naj-manj in še največ vrednega so dali uprizoritvi prav oni. Podoba Julija Gapita t nje-govi nervozni, močni, obupa-ni razkrojpnosti je bila lepa stvaritev foldpta Dežmana. Umirjena resiTnacija, otožna melanholija grbavega Teo-balda je zaživela v kreaciji SaSe Miklavca. Tudi Afra in Tarbula Ruše Bojčeve in Ha-ne Kreftove sta ugodno vpli-vali s špitastima in vsiljivima predmestnima pojavama. Pi-sar KHkot j» nedvomno naj-boljše, kar je dosedaj ustva-ril Mirko Zupančič — senti-mentalna, uborna kreatura brez moči. Toda to, kar bi mo- Pregelj še svoj avtoportret, leže-če Dekle s Pregljevo glavo, ki jo gleda iz cvetličnega lonca in med drugim tudi Taborišče, ki je po formatu ena največjih slik na razstavi. Pregelj vzbuja vtls, da potuje po svoji slikarski poti v neznano. Predmet mu začenja razpadati na posamezne barvne lise, ki so pobarvane povsem svčjevoTjno. Nekaj podobnega se je zgodilo Kregarju na njegovi poti v abstraktno umetnost, le zasledimo več momentov. Eden od teh so Kurenti, ki ga sprem-ljajo že od njegove mladosti ia ki jih tu obdelava na najbolj različne načine. Tudi Mihelič je podobno kot Kregar nekoliko sanjač, le da so njegove sanje tesno povezane z zemljo, v zad-njem času pa celo z mikrokoz-mosom. To je svet malih živalic, ki plešejo v pajčevini in ki jih. je slikarjeva domišljija opremila z mačjimi glavicami in ženskimi Umetnostna razstava 1954 tazije. druge je zanemarila. | sproščeno kot stvari, ki nas raz- ...... ¦ ' veseljujejo s svojimi živimi- barvami. V veliki dvoranl razstavljajo tretjih ni opazila, sama pa jp vnesla v delo satno občutjp klavrne klatrnosti, nekaui dolgočasne monotonosti in | svoje oljnate slike Riko Debe-nekaj dobronamernega priza- j njak, Marij Pregelj, Stane Kre-devanja Zato je podoba Gogp j gar, Maksim Sedej, Gabrijel podoba grozotne klavrnosti. | Stupica in Anton Gojmir Kos. ki ni klavrnost izvpn flovpka J Debenjak se je omejil na in izven nas, ampak klavrnosi \ pejsaže s Krasa in na tihožitja. v človpku, v avtorju samem |Lahko bi rekli, da je barvno in končno še vedno pn dpl | v neki rumeno rjavi fazi. Po-nas samih. ki ga TPVolucija I 8'ejte samo njegovo tihožitje z še ni zadušila in ki Se vedno l naglovom Ostanki melone, ki je vztraja pod najrazličnpjšimi 1 Prava eksplozija rumene barve. preoblekami. Ne groza za I Debenjak je zelo subtilen umet-druge, za nastopajofe na ! nlk in v njegovih delih najde odru — kot bi hotel Cornpillp. i odmev vsak utriP dobe- v kateri ampak strah zase, za gledalca f *»vlmo. Njegove Istranke, ki jlh nomeifa - kot bi hotel Ari- i Poznamo že iz njegovih grafik, stotel; to bi moral doseči re- najdemo tudi tu. Za razliko z žiser. Gledali pa smo le pred- | ,Ma ešem' z« katerega so ženske stavo in ne življenja. In io }le *efa ?tja' v!di Beben^k v povrh vsega še nekoliko utru- Ljih tr+p*če- veas»h zgaran« ženf; jajočo, preve« ekstraragant- [ ki S°ir*™ *T™T V ¦ no malo pusto predstavo, ki h««W». Obdelal ]ih Je x virtuoz- ie vzbuial^ zani^anie in ne- \™!LZL ^^ ZZ. Uffodje. toda obupa. navduže-1 ^ , nia, globokega odoora. srda in [ Od del MariJa Preglja, ki raz-siloriiosti praT nič. Kajti vsp ! «favlja v lstem Prostoru, je brez to vzbuja khko edinole pra- i dvxTa najpomembnejši portret vo živlienje. l Očeta. Starček z brezpomemb- I nim obrazom sedi pred knjiž- Res pa je, da je še mnogo : nim stojalom, sklenjene roke je slabše kot režiser zablestela : oprl na sprehajalno palico. Ta Nika Juvanova v vlogi norp : starček, varno spravljen med dekle, katere naivne, nareje- 5 svojimi knjigami, spada zaradi ne in diletantsko samovšečne 5 načina, s katerim ga je Pregelj kreacije režiser pravzaprav | naslikal, med portet, kot jih ne bi smel dovoliti vpogledn [ Slovencl že dolgo nismo videli. jarnosti. P. SjPoleg tega portreta razstavlja Dva proti dvema Neorealizem in cowboy filmi Zadnje mesece so na sporedih Ijubljanskih kinematografov po-gosto pojavlja vrsta filmov, ki bi jih lahko pretežno porazdelili v dve skupini. To je skupina italijanskih neorealističnih fil-mov na eni In skupina ameriSkih western-filmov na drugi strani. Obe skupini kažeta tako različen odnos do sveta, pristop k življe-nju in njegova organizacija sta si pri obeh v tako diametralnem nasprotju, da že sami po sebi silita v medsebojno primerjavo. Tipična predstavnika italijan-ske neorealistične filmske umet-nosti sta filma »Za dva solda upanja« in »Pot nade«. Oba sli-kata povsem običajne in pre-proste ljudi, ljudi r Siroko duSo, dobrim srcem in delovniml roka-mi — Ijudi kakršnih je na tisoče ln na tisoče raztresenih po naj-različnejlih koncih Širom Italije. Slikata jih v vsej njihovi bedt in pomanjkanju, v njihovem težkem boju za golo eksistenco, v njihovem vsakodnevnem spo-padu s kruto realnostjo žlvlje-nja, ki jim sproti podira in one-mogoča plahe sanje o prav majhnem kodčku srečc. Oba filma imata ostro socialno ten-denco; oba prikazujeta problem brezposelnosti in ljudi, ki se ob njem mučijo, upirajo, trpijo in propadajo. Ceprav je ta tenden-ca pričujoča ¦ tekom vsega do-gajanja, ni niti malo vsiljiva. Tako organsko je vraščena v življenje, ki se odvija na platnu, tako je v vsebini utemeljena in upravičena, da je ne jemljemo več kot nekaj, kar je v filmu z nekim določenim namenom vnešeno od zunaj, temveč kot nujen in konstitutiven element vsebine same, ki daje povsem preprosti snovi skrit in tragičen ton. Režtser Renato Castellani Je v svojem filmu ustvaril tisto atmo-sfero, ki nas je prijetno prese-netila že pri nekaterih drugih neoreallstičnih filmih. Njegov pristop do žlvljenja karakteritl-rajo predvsem neposrednost, in-timnost, prirodnost. S svojim zdravim čutom za humor je vse te elemente združil v celoto, katere rezultat so polni, resnični, notranje bogati ln razgibani Iju-dje, ki govore neposredno ču-stveni plati naše osebnosti. S takimi ljudmi se z lahkoto ize-načimo. tako jih doživljamo kot same sebe in tako sprejemamo vsebino umetnosti kot svojo last-no, doživeto in intimno vsebino. Režiser Pietro Germl je v svo-Jem filmu »Pot nade« uporabil nekoliko drugačen prijem. Hu-morja, ki se tako prešerno iskri v prvem filmu, tu sploh ni; na-m^sto njega se močaeje poudarja tragična nota, življenje je upo-dobljeno v temnejSih barvah in z večjim patosom. Dočim Je Renato Castellani obravnaval svoje like z nekako radostno, grenko ljubeznljo, jih Pietro Germi obravnava z melanholijo in usmiljenjem. V filmu je ne-kaj prizorov, ki prav zaradi tega svojega obeležja gledalca v res-nici presunejo: smrt knjigovodje, prizor z obmejnimi stražnikl... V kolikor pa je socialna tenden-ca ostrejše in premočrtnejše iz-ražena na račun neposrednega življenja, v toliko film »Pot nade« ne more tekmovati 8 Castellanijevim filmom. Kljub tem razlikam pa imata oba filma &e eno povsem sorod-no točko, ki je značilna tudi za večino vseh neorealističnih fil-mov. Ceprav prikazujeta človeka v boju s protislovnostjo življe-n]a, torej z grobo, surovo in na-silno realnostjo in čeprav pri* znavata, da človek tej borbi ni docela dorasel, ne izzveni v nikak brezup, temveč v toplo in iskreno vero v človeka. Ta človek ostaja sredi vsega trplje-nja neizkrivljen, duševno ne-deformiran, v bistvu 5« vedno lsti kot prej — naivni, zanosni ln čustvenl otrok, ki ohranja v sebi še vedno čisto in neokrnje-no človeško vsebino. V toliko ni od življenja nikoli popolnoma premagan. S to svojo moralno koncepcijo, s svojo tesno pove-zanostjo z življenjem in s gvo-jim direktnim in pogumnim pmtopom do njega pa je itali-janska neorealistična filmska umetnoat — razen nekaterih Izjem — dosegla svojo največjo vrednost in pomen. Oglejmo si zdaj že drugo vrsto filmov, ki nitnajo — kakor smo že omenili — ničesar skupnega s prvo, odnos do sveta, iz kate-rega nastajajo in zaključke, ki iz tega odnosa sledijo. Za primer pa vzemimo ameriška filma »Dvoboj pri srebnem potoku« in »Obzorja na zahodu«. Oba filma ne prikazujeta nl-česar preprostega in običajnega — razen Če se komu zdi rožlja-nje s samokresi, izvrstno strelja-nje, čudovito jahanje, kupi mrtvih trupel, ropanje, umori, mučenje itd. — preprosto In običajno. Vse dogajanje je raz-burljivo, nevsakdanje, in kar je na.1značilnejše — Jzpolnjuje film tako, da nikjer ne preostane niti ped pro/.toiA za tisio, kar je v umetnoati nal"ažnejSe — za človeka. Motil bl se, kd,or bi mislil, da Je )ur.*k te vrste filmov morda šerif Tainta, ali odsluženi major Oniinor/. ali katerikoli gentle-man, ki Ima prijeten obraz ali katerakoli ženska, ki nima dru- ge dolžnosti kot to, da je vedno čim lepša. Junak teh filmov je logično sestavljen, natančno pre-mišljen in dobro izveden tok dogodkov in sicer — tod dogod-kov brez ljudi. Ljudi bi v teh filmih zaman iskali. So samo predmeti, ki streljajo, se premi-kajo, govore in imajo tudi to sposobnost, da razkazujejo svoja »čustva« ali, če so bolj trde in zakrknjene narave, razkazujejo, da nočejo razkazovati svojih čustev. V toliko so boljši od sa-mokresov in konjev in tudi bolj vsestransko uporabljivi. Vsebina filmov »DvoboJ pri srebrnem potoku« in »Obzorja na zahodu« je v bistvu popolno-ma enaka. V obeh nastopata oba pola, v katerih je eden dober in drugi slab. Prvi pol se imenuje Zakon — temu so podrejeni šerif in poštenjaki, drugi pa Upor proti zakonu — ta zaposluje roparje in morilce. Po poldrugi uri boja med obetna strankama je zlo premagano in dobro slavi svojo zmago. Happy end je po-poln. Za vsem streljanjem in umori, za vso razburljivo, na-ravnost histerično izrednostjo dogajanja se skriva najpohlev-nejša malomeščanska ideologija, po kateri bivši junaški cowboy sedi v copatah in domači halji pri ognjišču ter se raduje svoje tihe in mirne sreče. Ceprav je v obeh filmih raz-delitev na dobre in slabe očivid-na, tu ne gre za tisto, že davno proslulo Črno belo tehniko, ki jo prava umetnost odločno odkla-nja, ki pa je prav gotovo zelo človeška. Na najostrejši način izraža prizadetost, ogorčenje, ču-stveno obsodbo, skratka — neka človeška čustva. Niti »Dvoboj« niti »Obzorja« pa ne vzbujata v nas ničesar takega. Dobri in zli so nam enako simpatični oziro-ma nesimpatični, nikogar ne ob-sojamo in nikogar ne povzdigu-jemo. Ta nevtralnost seveda ne izvira iz objektivnosti prave umetnosti, ki Človeka vedno razume v njegovi celotni člo-večnosti. Pri obeh filmih ne manjka sam6 objektivnosti, tem-več še huje, manjka prizadetosti. Producenti filma sami nimajo nobenega osebnega odnosa do vsebine, razen enega samega in to je: komercialnost. Italijanski režiserji, dajejo v svoje delo sami sebe, gradijo ga po svojem lastnem spoznanju in prepriča-nju ki so si ju izoblikovali v direktnem boju z življenjem. Tak film je njihova stvaritev, odraz njihove človeške notranjo-sti Jn kot tak resničen in pre-pričljiv. Režiserji večine we-stern-filmov pa se naučijo šablon in po njih producirajo filme, ki nimajo z njihovim osebnim do-življanjem nobene zveze. Tako (Nadaljevanje ua 5. stranD da je bil Kregar bolj oster. Pre-gelj pa je mehkejši v barvah in liniji. Ko že govorimo o abstraktni umetnosti, je tu Stane Kregar, ki razstavlja izključno abstrakt-na dela. Vsa so iz zadnjih dveh let in pričajo o veliki plodovi-tosti; njegova abstraktna faza je v polnem tempu. Je edini med razstavljalci, ki je popolnoma zapustil realni svet. Naslovi nje-govih del so značilni: Pomladni veter, Ptice, ki se vračajo, Me-lanholični Requiem in za spre-membo Dvogovor v prostoru. Lanske jeseni so njegove ab-straktne slike povzročile veliko vznemirjenje in diskusije o upravičenosti abstraktnega sli-karstva. Danes gledamo na ab-straktno slikarstvo bolj prepro-sto kot pač na enega izmed številnih pojavov v modernem slikarstvu. Gotovo je, da pomeni v sedanjosti zanimiv eksperi-ment. Tesno v vsakdanjosti in v za-prtem prostoru stoji Gabrijel Stupica. Njegov prostor ni brez-mejen, hladen Kregarjev koz-mični prostor, ampak je to pol-tema zaprtega stanovanja. Ta mrak je poln žametnih barvnih tonov, v katerih se izgubljajo predmeti, pa naj bodo to ljudje, otroci ali jabolka. Stupica ne razstavlja dosti: svoj Avtopor-tret, Lucijo, Tihožitje. Stupica je barvni čarovaik, ki je v svoji sobi ustvaril magično atmosfero barv, ob kateri lahko samo strmimo. Značilna žanj je obde-lava površine slikarskega plat-na, ki je taka, kot bi bila laki-rana. Njegova olja spadajo med tehnično najbolj izdelane slike na razstavi. To dejstvo je sicer, razveseljivo, toda še veliko več pa nam pomeni to, da je znal Stupica povsem vsakdanje stvari naslikati s tako sočnostjo in pol-nostjo barv, da ob njih resnično doživimo lepoto. Zadnja dva v veliki dvorani sta Maksim Sedej in Kos. Zna-čilno za Sedeja so njegovi Akro-bati in Harlekini z dolgimi no-gami, vitkimi telesi in malimi glavicami. Gledalec, ki si je ogle-dal razstavo lesorezov, se gotovo spominja njegove Melanholije v zelenem, ki jo sreča tu v olju. Kos je najbolj dosleden realist na tej razstavi. Akademski rea-lizem je lahko včasih kljub po-polni tehnični dovršenosti za gledalca dolgočasen. Kos se je temu izognil. Njegovi motivi so povsem preprosti in vsakdanji: Tihožitje z vrčem, Portreti, Obisk v ateljeju. V tej dozdevni vsakdanjosti pa leži tudi pro-blem osebnosti, ki se po svoji notranji nujnosti odreka patetič-nim razburljivim gestam in ki znanstveno natančno registrira svet fckoli sebe. V zadnjih dveh razstavnih prostorih razstavljajo Nikolaj Omerza, Evgeii Sajevic in Bo-židar Jakac. Prva dva se v tej druščini kar nekam izgubita, Jakac razstavlja grafiko in pa-stele. Odlikuje ga visok tehnični nivo. V splošnem pa je ostal Jakac tak, kot ga poznamo in smo ga navajeni videti. Problem zase je grafika Fran-ceta Miheliča, ki napolnjuje en razstavni prostor. V njegovem delu, kot ga vidimo tu, lahko telesi, zajec z žabjimi kraki in nogami hroščev. Izgleda, da so leta vojne in njenih grozot pri-šla za njim: v barvnem lesorezu Goreči ptič in v samotnem Ko-njeniku je dal Mihelič zelo viso-ko podobo vojnega razdejanja, gladu, požganih hiš in razpada-jočih trupel. Sanjsko vsebino imajo njegovi lesorezi, v katerih se spominja očeta in kjer nasto-pajo čudni predmeti, ure brez kazalcev, polomljene kitare. Za slikarstvom prav gotovo ne zaostaja plastika na tej razstavi. Zastopajo jo Boris in Zdenko Kalin, Putrih in ^rierdu. Boris Kalin je mojster v mar-morju. O tem ni dvoma. Raz-stavljen sedeči ženski akt v marmorju jspoln neke mirne za-mišljene lepote. To je poseben tip ženske, ki ga obdeluje Kalin, težak, masiven in dostojanstven. Mogoče bi kdo kaj lahko pri-pomnil 0 debelih gležnjih. Toda spadajo k ;,tipu. Figura bi brez njih pridotnla na eleganci, toda izgubila na poudarku. Na vsak način so te žene brez koketnosti, česar o Smerdujevih in Putriho-vih • aktih ne moremo trditi. Ravno Putrihova dela so pred-met diskusij. Vzemimo Deset-letno, katere vitko telo se vzpe-nja v višino. Gledalca presene-čajo na štiri ogle prisekane roke in telo, ki je kot obtesano s tesarsko sekiro, dokaz, da Putrih išče nova pota v plastiki. Ugodno presenečenje so Otro-ške igre Zdenka Kalina v bronu. To so male plastike, v katerih je upodobil otroke pri igri, kako se igrajo slepe miši, kako hodijo po bergljah, črpajo vodo in po-dobno. Dobro so zadeta na pol odrasla telesca z dolgimi nogami pri igri. Poseben mik pa pred-stavlja dvignjen palec na nogi pri skupini, ki se igra slepe miši. France Zupan Kulturn« drofoiž PAUL HAZARD je umrl pred 10. leti v Franciji. Spomin ute-rrieljitelja sodobne francoske literarne zgodovine in enega najbolj plodovitih znanstvenikov — komparativistov bodo Fran-cozi počastilj z ponatisom nje-govih najvažnejših del. • THOMAS MANN še vedno ustvarja. Pred nedavnim je v Založbi Fischer izšla njegova novela »Prevarana« v kateri popisuje ljubezen ostarele, toda še vedno lepe vdove do doma-čega učitelja njenih otrok. Po-sreči se ji zapeljati mladega moža, toda prav ljubezen po-slabša njeno bolezen za katero sama ni vedela. V kratkem pa bo mojster izdal svoj novi roman »Hohštapler-jeva srečanja«, katerega je za-snoval in pričel pisati že pred več leti, pa je načrt začasno opustil. Roman ima avtobiograf-sko ozadje. • ALFRED WEBER je objavil novo kulturno — sociološko štu-dijo o povojni Nemčiji. Njen naslov — »Tretji in četrti člo-vek« je simboličen, v njej ob-ravnava probleme generacije tretjega Reicha in sedanje raz-deljene Nemčije. Neuspeh v tekmovanju Dolžina Študija no gradbeni fakulteti Nadaljevanje s 1. strani) žtudentu ki sproti dela — kon-č*ti študij v 5 letih. , Preureditev študijskega načrta je bila izvršena v tem smislu: Pri skupini teoretičnih in sploš-nih predmetov niso potrebne večje spremembe, pač pa je potrebno občutno skrčenje sku-pine strokovnih predmetov. Zla-'sti je treba zmanjšati število ur za predavanja. Dnevno naj bl imeli povprečno le 3 ure pre-davanj, kar bi se Iahko iz-vedlo, če bi semester podaljšali na 16 tednov. V petem semestru je treba zmanjšati število ur predavanj pod predlagano pov-prečje, da bi omogočili študen-tom dovršitev event. zaostan-kov od teoretičnih predmetov in tako preprečili zaostajanje pri strokovnih predmetih. Uvesti je treba seminarske vaje. Obseg programov je treba skrčiti ta-ko, da se bodo v glavnem do-vršili v času seminarskih vaj, le za dovršitev (čistopis in ure-ditev) naj pride v poštev pov-prečno 50% ur, ki so na razpo-lago za vaje. Nadalje sodi komisija, da bo Studentom omoaočen redni štu-dij, če bodo vsi predavatelji re-ducirali snov tako, da bo od-govarjala predpisanemu obsegu, zlasti pa, če bodo reducirali program, ki bo omogočil semi-narsko izdelavo programa. Tako bodo študentje lahko predelali snov sproti in polagali izpite takoj po končanih predavanjih. S tem pa se tudi zmanjša števi-lo ur, ki so potrebne za prlpra-vo na izpite. S seminarskim de-lom bo dosežen stalen kontakt med predavatelji in študentji, omogočena stalna kontrola nad delom študentov, kar moderna pedagogika uvaja že v osnovni šoli. Za tako delo pa je potreb-no tudi zadostno število asisten-tov in instruktorjev. Študentom je treba omogočiti polaganje izpitov z rednimi izpitnimi roki ne glede na število prijavlje-nih kandidatov. Mora se tudi urediti vprašanje skript za vse predmete. Potrebno je, da pri-pravijo predavatelji koncepte v takem času, da bi skripta lahko izšla do začetka zimskega seme-stra 1954/55. V zvezi s tem so tudi finančna sredstva za pri-pravo in izdajo teh skript in eventualno tudi pripomočkov. V novem učnem načrtu, ki ga je predlagala komisija, je potrebno za dovršitev študija 10014 ur. Nadalje predlaga komisija spre-membe v devetem semestru, spremembe pri diplomskem de-lu in stažu inženirja — priprav-nika. Predlog komisije je, da bi nov študijski načrt stopil v veljavo že v študijskem letu 1954/55. Zajel pa bi v celoti letošnji pr-vi in drugi letnik, medtem, ko bi se letošnji III. in IV. letnHs novsmu učnemu načrtu in pr>j-gramu le delno prilagodila. Ca-ka pa nas še uresničitev vseh teh načrtov. Ker zavisi to v glavnem od učnega osebja je zanimivo, da del profesorjev razume prednost in koristl no-vega sistema in so že v tekočem semestru pričeli izvajati, odnos-no prilagojevati svoje progra-me, da bi v krajši dobi študija dosegli isto ali še boljšo kvali-teto. Če bo povprečni študent na Gradbeni fakulteti namesto se-danjih 15.000 ur porabil za do-končanje študija le 10.000 ur, pridobi s tem študent, ki konča fakulteto 5000 inženirskih ur. Tudi ekonomska korist je veli-ka, saj večino študentov med štuJijem družba tudi v tej ali oni obliki materialno vzdržuje. Razumevanje, ki ga je za te probleme pokazal Izvršni svet, je torej popolnoma upravičeno. Posebna zahvala gre članu Iz-vršnega sveta tov. Janezu Vipot-niku, ki je vseskozi pokazal ve-liko razumevanje in skrb, da se ti problemi načelno uredijo. Veliko truda p so vložili v delo za ureditev študija tudi pred-sednik DGIT ing. Marjan Brilly in ing. Kovač. Znaten prispevek k diskusiji je dal tudi tov. rek-tor TVŠ, ing. Kuhelj, s strani Združenja gradbenikov pa tov. Kodelja, Mali in Šemerl. V de-lovni komisiji so ZŠJ zastopali-tov. Perc. Semerl in Borec J. Gradbena fakulteta v Ljublja-ni je tako dala znaten prispe-vek za ureditev študija ter po-stala tako za one fakultete, ki se še vedno borijo z neurejenimi ln prenatrpanimi učnimi pro-grami in načrti, zgleden primer. Borec J. (Nadaljevanje z 2. str.) ljeno. Pri .študentih je efekt nasproten, kot bi ga morali pričakovati vzgojni forumi. Revoltirani smo zaradi pogre-vanja zadev in če prisluhne-mo medicincem, ki so vse to podpisali, smo ogorčenL Nima smisla sklicevati se na eventualno dobrino zasta-ranja, sklicujemo pa se na pedagoške principe, ki bi jih na visokih šolah morali ob-vladati. Verjetno nihče od naših profesorjev ne kaznuje lastnih otrok po enem^ letu, ker ve, da to ni vzgojno. Nismo zadovoljni s takim načinom dela in ga obsojamo. Mar ni že lanska afera z dr. Zupančičem dvignila dovolj prahu, ustvarila afront med ŠTUDENTSKI VELESLALOM V KRNICI Smučarjev se v letošnji sezoni držl prav Izredna smols. Menda še ni bilo tekmovanja v lepem vremenn in tako smo v klubu računali, da se nam bo vsaj za konec sezone sreča na-smehnila. Pa ni šlo. Ze ko smo na Jesenicah pričakovali goste iz sosedne Avstrije je lilo kakor iz škafa in nl prenehalo ves čas priprav za tekmo in med tekmo samo. Maloštevilna tehnična ekipa pod vodstvom Hladnika in ing. Bizjaka je vložila vse svoje moči, da je v taketn vremenu progo usposobila «a tekmovanje. Kljub tako slabemu vremenu pa se je na predvečer tekme v Hotelu Erika v Kranjski gori zbralo lepo število tekmovalcev, med njimi skoraj polovica go-stov iz inozemstva. Prijetno smo bili presenečeni, da se je tega tekmovanja udeležila simpatič-na avstrijska tekmovalka sve-tovnega slovesa Erika Mahrin-ger, poleg nje pa še vrsta tek-movalk in tekmovalcev, ki so tekmi dali obeležje kvalitetne prireditve. Prvič pri nas so na tej tekmi nastopili starejši aka-demiki v svojem razredu, tako kot je to povsod v svetu že od nekdaj navada. V gosteh smo imeli ob tej pri-liki tudi g. dr. Lorenza, podpred-sednika avstrijske smučarske zveze, dr. Sulzbergerja, sekre- tarja avstrijske smučarske zveze, g. Wittmanna centralnega šport-nega referenta avstrijske štu-dentske organizacije. Ljubljan-sko študentsko organizacijo pa je zastopal tov. Vrbavac Jure, član UO ZSJ. Vreme se na dan tekme ni prav nič izboljšalo, kljub temu pa so se vsi tekmovalci podali v Krnico na start. Proga je bila v odličnem stanju in priprav-ljena v vsej svoji dolžini. V koči v Krnici so se tekmovalci nekoliko odpočili in posušili, nakar je bil ob 15 uri start. Vsi tekmovalci so na lastno željo progo še enkrat teptali od cilja do starta. Start je bil pri 120 m na skrajšani progi zaradi moč-nega deževja. Proga je imela 300 m višinske razlike in 37 vrat. Prvi se je spustil Hladnik Damjan kot predvozafi, nakar so sledile ženske. Zelo lepo in sigurno je peljala Mahringerjeva in postavila naj-boljši ženski čas. Tudi Eichler-jeva z Dunaja — tretja v Schlad-mingru — ni mnogo zaostajala. Prav lepo se je plasirala naša znana tekmovalka Magušarjeva, medtem ko so ostala dekleta za-ostala. Izredno smolo je imela Kariževa, ki je večkrat padla. V razredu starejših akademi-kov je zmagal Marjan Praček, dr. Sulzberger je padel In iz-gubil dragocene sekunde. Pred akademiki sta startala člana Ijubljanske Enotnosti Budinek in Nograšek ter dosegla zelo lep čas. Prav »na vse« je vozil Pogač-nik Jože in postavil najboljši čas dneva z naskokom skoraj 4 se-kunde pred Prestorjem in Rau-chom. Svojo sigurnost je dokazal mladi Sarabon iz Tržiča, ki se je tudi sedaj prerinil v ospredje. Zelo dobro je vozil tudi Vrančič, ki je kljub padcu dosegel šesto mesto (!). Zupet je imel smolo in je padel, (Nadaljevanje na 7. str.) Kaj pa naši košarkarji? Ni še dolgo, kar so se priče-la tekmovanja v zvezni ko-šarkarski ligi. Nastop AŠK v tem tekmovanju smo pričako-vali z velikim zanimanjem, saj je lansko leto prav v isti konkurenci osvojil drugo me-sto, kar je bil ecien največjih^ športnih uspehov naših štu-dentov po osvoboditvi. AŠK je doslej odigral tri tekme, vse z nasprotniki, ki mu še v zaključku lanske se-zone ne bi predstavljali nobe-nega problema. Sedaj pa je AŠK prepustil obe točki Lo-komotivi in Moutažnemu, pa tudi iz boja z Železniearji je prinesel samo eno točko. Re-zultati: ena sama točka! Kje so razlogi za take »uspehe«? Gotovo je, da je igralcem AŠK doseženo drugo mesto v državi precej stopilo v glavo. Zdelo se jim je, da bodo prišle zmage same od sebe, ker se jih bodo nasprot-niki bali. Vendar ni bilo tako, saj so se vsi nasprotniki nase ekipe žilavo vrgli v borbo in — uspeli. AŠK je moral že dvakrat poražen zapustiti igrišče. Seveda ni samo doseženo drugo mesto vzrok za neuspe-he v letošnjem tekmovanju. Pred nedavnim je nek igra-lec AŠK v pogovoru sam izja-vil, da niso več taki kot so bili. AŠK smo do nedavna po-znali kot borbeno ekipo, ki je hotela doseči zmago za vsako ceno, sedaj pa . •. Sedaj pa smo postali domišljavi. V no- vih trenerkah paradiramo po igrišču in pozabimo, da je treba igrati. Lahko bi se ustavili še ob drugih napakah AŠK. Vseka-kor ni bilo prav, da so prispe-li iz Francije šele nekaj ur pred pričetkom državnega prvenstva. Lahko bi si bili na jasnem, da je prvenstvo do-ma važnejše od vseh tekmo-vanj v tujini. Upravičeno smo jim to zamerili mi in vsa ljubljanska športna javnost. Nesmiselno bi bilo verjeti, da je vzrok neuspehom samo od-sotnost Škerjanca, čeprav je bil drugi najboljši igralec svoje ekipe. Na koncu lahko ugotovimo, da so se igralci AšK precej odtujili študentom. Ni jih na seje Akademskega športnega odbora, ne prirejajo medfa-kultetnih prvenstev (kar je poglavitna naloga študentske-ga kluba), do sedaj se niso zmenili za organizacijo dr-žavnega študentskega prven« stva, ki bo v Ljubljani. Z ozi-rom na razne govorice, ki zad-nje dni krožijo po Ljubljani o raznih nepraVilnostih pri AŠK in glede na njihov ma-lomaren odnos do AšO so na zadnji seji AŠO sklenili, da bodo temu klubu ustavili vse finančne podpore. Akademski športni odbor je zahteval, da se skliče sestanek članov AŠK, kjer bodo pb prisotno-sti treh članov AŠO razprav-ljali o stanju v tem klubu. Nove možnosti za razvoj športa na beograjski univerzi nekaterimi profesorji MVS in študenti? Ali je to komu ko-ristilo? Komu pa bo koristil ta poslednji akt dr. 2upan-čiča? — Ustvarjanju novega afronta, vmešanju nezdravih metod v medsebojnem obče-vanju in končno tudi škodo fakulteti, kjer bi moralo vla-dati tesno sodelovanje in pri-jateljstvo. Smatram, da pogrevanje stvari za nazaj, pa četudi bi bile točne, ni zdravo, vzgoj-no in koristno. Prepričan sem, da bi z obo-jestransko dobro voljo lahko ta spor mirno odpravili, pred-vsem z mislijo, da je le ob sodelovanju, tovarištvu in mentorstvu zajamčen uspeh najvišjih vzgojnih ustanov. S. J. Pred kratkim je bila ustanovna skupščina Zveze športnih organizacij beograj-ske univerze. Glavni referat je imel do&edanji predsednik športnaga odbora 2ivorad Zivkovič, kl je govoril o razvo-ju športa na univerzi. 2e na drugem kongresu ZŠJ so po-udarjali važnost fizične vzgojo za vso akaderr.sko mladino. Prosvetne oblasti bi se morale bolj zanimati za ta problem in dati tudi študentskl mladini več možnosti za športno udejstvovanje v širokem ob-segu. Zato bi bili potrebnJ krediti za športne objekte in obvezn^ voeljava fizkulture na Univerzo. Nova zveza Ima sedaj v &vo-jih vrstah vključenih 18 štu-dentskih športnih klubov in organizacij ter okrog 40% štu-dentov-športnikov. Poleg po-sameznih fakultetnih klubov je tudi nekaj centralnih samostojnih klubov, kot npr. veslaški klub STUDENT, Akademski plavalni klub APK, boksarski klub ln štu-dentski planinski odbor. ki DVA PROTI DVEMA (Nadaljevanje s 4. str.) nastajajo mrtve figure, kl 80 tu le zato, ker to zahteva logika dogajanja in za katere nam je vseeno, all so dobrt ali zli, ker so oboji enako površno in enako brezkrvno naslikani. Le iz tega vzroka se da pojasniti, zakaj je večina filmov te vrste tako obupno enolična, brez vsakršne topline, brez vsakršnih resnično človeških odnosov in brez vsa-krSne moralne resonance. -nk- im« okrog 2000 članov. Tudi študentsko naselje v Novem Beogradu ima svoj športni odbor. Po referatu se je razvila živahna diskusija. Sekretar atletske zveze Srbije je pri-pravil prijetno presenečenje. Atlet&ka zveza je sklenila.da pomaga študentom in bo zato trlkrat tedensko plačala upo-rabo atletskih terenov, tako da bodo lahko v teh dneb študenti te prostore brezplač-no uporabljali. Poleg tega bodo na razpolago tudi atletski trenerji. Na koncu }e skupščina izvolila odbor nove zveze, v katerega so izvolili 37 članov in 5 članov nadzornega odbo-ra. Med člani novega odbora je tudi nekaj javnih kulturnih delavcev. D. 2. V Skoplju bo študentsko prvenstvo v atletiki Državno študentsko prven-stvo v atletiki bo v Skoplju 22. in 23. maja v organizaciji ASO Skoplje. Tekmovali bo-do posamezniki in ekipe v naslednjih disciplinah: Moški: tek 100, 200, 400, 300. 1500, 5000 m in 3000 m z za-prekami 110 m in 400 m * ^a-prekami, štafeta 4 X 100 in 4 X 400 m, skok v višino, da-ljino in troskok, skok s pali-co, met krogle, diska, kopja In kladiva, peteroboj. Zenske: 100, 200, 800 me-trov 80 m zapreke, štafeta 4 X 100 m, skok v daljino iu višino, met krogle, diska in kopja, troboj. Revija dela naših športnih sekcij Festival se je pričel. Šport-niki naše Univerze so si za-dali v tem tednu kaj velike naloge in veseli bomo, če jih bodo uspešno izvedli. Ce jih bodo, bomo lahko rekli, da je bil festival pravi pregled dela naših športnih sekcij in klu-bov. Nastopili bodo vsi klubi in sekcije. Poleg raznih na-stopov bo prirejena še poseb-na razstava, ki bo na pregle-den način prikazala delo posameznih sekcij in klubov, odkar delujejo v okviru Aka-demskega športnega odbora. Spored festivala se bo pri-čel že v soboto 15. maja z ekipnim prvenstvom v na-miznem tenisu, na strelišču pa bodo tekmovali strelci. Tega dfle bodo odšli tudi planinci na izlet na Kotovo sedlo, kjer bodo počastili spomin pone-srečenih tovarišev. V nedeljo bodo imeli svoj turnir šahisti v obliki dvoboja Univerza : reprezentanca srednjih šol na 50 deskah. 18. maja bo na sta-dionu Odreda atletsko prven-stvo Univerze, kjer bodo iz-brali tudi kandidate za držav-no atletsko prvenstvo študen-tov, ki bo v Skoplju. Največ zanimanja bo gotovo za državno atletsko prvenstvo v odbojki, na katerem bodo na-stopale ekipe vseh naših uni-verz. 20. maja bo pod Cekino-vim gradom košarkarska tek-ma Univerza : srednje šole, na istem igrišču pa bo v so-boto 22. maja zanimiv dvoboj med judo ekipami Ljubljane in Zagreba. V nedeljo 23. ma-ja bo še prrenstvo v veslanju, ki bo prvo take vrste Da naši Univerzi. Akademski športni odbor se je odločil, da bo za vse prire-ditve enotna vstopnina 30 din. Festival bo tudi za športni-ke največja dosedanja prire-ditev, ki bo potrdila, da šport-na organizacija na Univerzi lepo napreduje. Morda bomo prav v tem tednu lahko pri-šli do zaključka, da je prišel čas za ustanovitev študentske-ga športnega dništva. y Vse študente vabimo, da si sportne prireditve v dnehv festivala ogledajo v čim več-jem številu. Prireditve v dneh festivala Odbojka Ze v prejšnji številki smo objavili razpis državnega štu-dentskega prvenstva v odboj-ki, katerega pa sedaj poprav-ljamo v toliko, da je tekmo-vanje prestavljerib na 22. in 23. maj. Veslanje V okviru študentskega fe-stivala bo tudi prvenstvo ljubljanske Univerze v vesla-nju. Tekmovali bodo četverci in osmerci, tekmovalna proga pa bo na Ljubljanici. Tekmo-vanje bo 23. maja, prijave pa sprejema ASO do 15. maja. Planinstvo Planinci prirede 15. in 16. maja izlet na Kotovo sedlo v zvezi s komemoracijo za po-nesrečenimi člani planinskega društva Univerze. Prijave do 10. maja na Planinsko dru-štvo Univerza. OBVESTILO Akademski športni odbor obvešča vsa športna društva in vse, ki bi želeli uporabiti igrišče za odbojko in košarko pod Cekinovim gradom, da vložijo pismeno prošnjo vsaj 10 dnl prej na naslov Aka-demski športni odbor, uprava igrišča, Miklošičeva 5 a. Svedski princ Bertl je čestital najboljšim skakalcem sveta Nadaljevanje iz prejšnje številke Toda mehanizacija, ki je za-jela v zadnjih dei>etletjih vso Svedsko, po globljem premi-sleku le ne more biti tako uscdna, če vemo, da tudi le-ta terja od slehernega delavca veliko moči in v tem danes ne vidim zaprek za .vzgojo vrhunskih športnikov, zlasti pa kadra naših tekačev. Pri nas na Švedskem, pa tudi go-ri na Pinskem, imamo veliko število mehaniziranih žag, ki te hočeš nočeš le obdrže v dobri fizični kondiciji, saj de-lo z njimi ni lahka stvar. Dolgih dvanajst let sem delal v Frostovi tovarni za nože :n prav tedaj sem šele pogrešil tiste dragocene prednosti, ki jih človeku nudi delo v pri-rodi. Prav tako pa so za vzgojo vrhunskih športnikov važne tudi okoliščine, v kate-rih nekdo raste. Tukaj mislim predvsem na mladino iz mest, ki se ji zdi čudno, če v tek-movanjih ne more biti kos mladini iz podeželja, in se ne zaveda tega, da sta vir zdrav-ja pa tudi telesnih moči, ki so prvi pogoj za dosego športnih uspehov, doma le na deželi...« Ali poznate našega rojaka Arthurja Herrdina — je go-voril dalje Mora Nisse. On je po poklicu gozdar in je vse svoje življenje prebil v trdein delu v naravi, delal več in težje kakor njegovi vrstniki. Vprašajte ga, zakaj smuča in zakaj tekmujeJ* Zi-mo za zimo se vrača dobro treniran in pripravljen na smučarska srečanja, leto za letom je favorit brez resnej-ših tekmecev. Če bi tega člo veka, ki posveča vse svoje življenje delu in športu in niti za hip ne pozabi na na-loge v zvezi s tem, poznal Čoubertin*, bi mu podelil prav gotovo zlato medaljo, to najvišje olimpijsko priznanje. Nihče ni prav razumel in pra-vilno ocenil besed, ki jih je ob neki priložnosti izrekel Arthur: »Glavni cilj ni zma-ga, poglavitneje je, da je člo-vek del tekem.« Če smem po Briljantna epoha v švedski smučarski zgodovini pravici povedati, sem se po-čutil najbolj srečnega prav tedaj, ko me je Arthur pre-magal in lahko si mislite, da je bil tudi on, ki se je imel za 2>samo del tekem« najbolj srečen tedaj, ko je pospravil z menoj. Ali veste, kaj sem odgovoril mojim tovarišem, ko so me vprašali, ali bi, če bi začel na novo tekmovati. treniral bolj trdo in bolj eko-nomično: Ne verujem, da bt dal intenzivnejši trening tu-di boljše rezultate. Enako ne-varno je preveč trenirati, ka-kor preraalo delati! Primer-no delo in trening si morata biti vedno v ravnotežju, kcr se je že dostikrat zgodilo, da je prekomeren trening po-vzročil izgubo zanimanja, energijo ter njene rezerve in bil obenem tudi glavna po-slerlica poraz^ na tekm.ali. Ne verujte v bajko, da Finci tre-nirajo več kakor mi. Stvar je le v tem, da imajo oni tako velik kompleks, odkoder lali-ko jemljejo svoje sraučarje, čeprav ima Finska samo ne-kaj več kot štiri milijone pre-bivalcev. Njihova država pa je začenši z južnimi predeli pa prav do skrajnega severa, ena sama zakladnica čvrstih in mnogo obetajočih ljudi, ki so na najboljši poti do vzgO'. je v vrhunske športnike. Iii pri nas na Švedskem? Tukaj imamo praktično samo sever-ne predele od koder dobiva-mo dobre smučarje — naš jug jih ne pozna, pri čemer seveda tudi ne smemo poza-biti, da usmerjajo naše sever-ne pokrajine veliko dragoce-nih kadrov ne samo v tek in ne v drusrp zvrsfi pnrdiipVe ali alpske kombinacije, am-pak tudi v motorne športe, hokej na ledu, umetno drsa-nje itd. Moj največji uspeh? Na to vprašanje, razume se, ni tako lahko odgovoriti, ker sem jih dosegel le nekaj. Toda eno (nadaljevanje na 7 strani) .«..•..•..»..¦ PODJETJE ZA RAZDELEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Liubllana. Partnova 33.. pcštni preda< tel. 23-021 in 23-022. Pre ema električno energijoizelektrarn Elektroenergefskega sistema LRS in jo odda.a potroinikom v svojern obmcč-ju preko svojih prenosmh in razdelitvemh naprav; gradi električne naprave za v;soko in nizko napetost, insta-lira, projekJira n gradi velike industrijske instalacije in male eiektrarne. čfoatne pfoatne v J)om$aLaHf •«•• .«•.#•••¦ DVE MLADINSKI KNJIGI Poleg izdaj slovenskih le-pusloviiih kiasiKov so dela JVliadinske knjige nedvonmo najboijša, poieg tega pa je njeo iz-bor na fciostojni višini. V odlicno zamisijein knjižni-ci Sinjega gaieba je izšia že ceia vrsia prikupnih in vred-nih knjig; naj amenim samo MurKeruzijevo »Potovanje k Himaiajit. Pred nedavnim sta se dosedaj izišlim pridru-žili se dve, ki nikakor ne delata sramote: Ernesta Thompsona Setona »Srebrni Sivec in druge zgodbe« in Normana Hunterja »Never-jetne prigode profesorja Mo-drinjaka«. Zlasti zadnja za-služi, da spregovorimo o njej vsaj nekoliko besed. »Srebrui Sivec in druge zgoaoc« nikakor ni prva kajiga, ki bi nas sezuaiiiks s pisateijem 1 humpsoiiom Preu vojiio sta že izšn knjigi Kon gozdovnik in bivicb, zguttbu o udomačeuein voiku. Zaio že ckI ledaj piav dobrc poinamo njegove odJike, saj je teziio na/u boijšega so-cinika, kot pa je cnroK sam lii zase vem, aa sem povest o bivKu uerftetokrat prebral in jo občudoval kot eno svo-jili uiijljuDših zgodb. Se da-nes, ku je nisem bral že več ko pmnajst let, me spominja nanjo neko zeio uoiočeuo čuaivo meianhoiije, usmilje-uja, so^ustvovaaja, obi;uao-vunja grozotne, a veuuai ljujjezeii vzbujajoce pnrode in usia tipicna ltiejna struk-tura v.seii lJiomps^novih aei ki jo v »iSrebrnefli siveu« Oijcuum z vso siio: cu-stvova-nje vsega sveta kot enote, izoiiacenje cioveka z živaljo, rasaino, poKrajuio, soncem ln spioh vsem K.ar iias v ži-vljcuju obdaja. In ta pante-izem je bii prežet z veiiko moiaio; vcasili je sicer ne-potrebno zašel v prevelik« religvozuo-cerkvena toJmače-nja, vendar pa lahko smelo trdim, da je bila to sanic njegova vnanja luskina in se je pod njo skrivala resnična. topio cloveška, mnogo odpa-ščajoča iu pogmmia moral-nasi. Spominjam se popisov smrii ljudi iu smrti živali 1 neveijecno točnim morainim obcutkom, ki mi ga je lahkc. toliko iet tako točno zapisa-nega zapustila le z resničnc nravnostjo prežela idejne strukiura nekega dela. Tboiapsonova murala ni pri-taknjena na strašua grozo-dejsiva, ki seveda izpadajc kot smešna, so pa saina na sebi povsem strahotna — kakiiina sreeamo pri Karlu Mayu. Za Maya lahko mirnc receino, da je neokusen, moralno in čustveno potvor jen šund, ki ga vsak mJado-letnik — tudi sam sem b\, med temi najvnetej.šimi ob-čudovalci— sicer mora brati če ni pustež po fantaziji in' čustvavanju, ki pa ga pozne-je, ko se mu okus in čustvo-varye razbistrira, naravnost dolgačasi. Pri piscih kol so: Mukerdži in Thompson pa je čisio drugače. Odrasel moi ju bere z istim zanimanjem kot otrok; a kar je še bolj pomembno: ko se odrasl' spoininja nazaj na Karla Ma-ya, mu ostane v spominu sa-mo fabularičnost dogodkov in priokus eukrene senti-mentalnosti, ko pa se spo-rninja Thompsonove umetno-sti, vidi v njej eno osnbvnih resnično moralnih izvorov, ki so ustvarjali njegovo moral-no čustvovanje. Moj uvod je bil sicer dolg, tcda ne nepotreben. Kajti odlike, ki sem jih našteval 7,a oatala Thonnpsonova dela v*ljajo ttidi za »Srobrnega Sivca in druge povesti«. Res je, da daaes jazbeca Sivca volčice Kite, uiedveda Bren-da in drugih njegovih žival-sko-človeškik junakov ne morern več doživljatJ s tisto neizmerno damišljijo, ki jc more imeti otrok in ki mu vse tiiko neznansko ni*xinc obarva, naredi vse tako pla-stičuo, pomembno in resnič-aejše od lastuega življeuja. Custvovanje odraslega je ta-ko omejenr, pripravljeuo le na najbolj pomembue realne in ne umišljene trenutke, tako je že ubo-rno, da si ne more idovuliti razmetavanja svoje energije ob vsakera Brundi^ in Kiti, pa tudi usmerjeno je na probleme, ki so boJj neposredno v zve-zi z njegovim lastnim življe-njem. Toda toiiko je še moč: v usahli fantaziji in toliko sile v piisateljevi imaginaciji: da se domišljija z grenko in upajočo melanhoJijo spomin-ja vsega tega, kar bere, kot nečesa daviiega, kar je bilc resničuo in kar bi rnoralo bi-ti resnično, pa žal ni. Doini-šljija upa, da se bodo njej in čustvovanju razvezale spo-ne utrujajočega razmišljanja in vsakodnevnega opredel-ievanja nasproti spremem-bam sveta in vsakominutne discipline, ki veže v sodobni civilizirani družbi živečega člaveka z dobrimi, todajekle-nimi sponami v nepogrešljiv automatizem. Ctustvovanje računa — kajti celo ču-stvovanje je postalo prera-čunljivo — kdaj bo lahko raztrgalo te vezi, ki si jih je zadalo samo, kdaj bo dobilo povrnjeno svojo neposred-nost, sposobnost čistega do-jemanja in res čustvujočega čustvovanja. Upa, prelaga, si za nadomestek bere pesmc Thompsonove knjige, toda pričakujoči dan je vedno enako oddaljen in celo letn: dopust ga ne približa. Dosedaj sem govoril prav-zaprav več o sebi kot c Thomsonu. Toda ali more iz-polniti knjiga večje poslan-stvo, kot da človeka obrača k njemu samemu? Naj pa se bralcu oddolžim s pisanjem o Hunterjevi knjigi. Življenje te knjige premo-re tri glavne osebe: profesor-jaModrinjaka, njegovo go spodinjo gospo Iztepavko ir domačega prijatelja polkov-ni'ka Vsezbila. Vse posamez-ne povestice ali dogodki ali kakor koli že rečemo profe-sorjevim prigodam, imajo neko povsem posebno karak-teristiko. Knjiga nikako't noče poučevati. Tudi moral-nega čustvovanja, kakršnega smo navajeui v klasični literaturi, v njej ne najdemc niti v najmanjši količini Dogodki sami po sebi nisc niti najmanj veličastni. Gode se pravzaprav same neumno-sti. In vendar — ta knjiga nikakor ni brezvezno veze-nje zanimivih ali nezanimi-vih prigod. okrašenih s cene-nimi vici. Ta knjiga je umet-niško delo, ker ima svojo iz-razito ldejno strukturo in'je življenje v njej precizno organizirano po zelo močnem in jasnem odnosu do sveta Ta odnos do sveta, ki ga mi iako malo poznamo, ki pa je v angleški literaturi najbrž precej bolje znan — saj ga sreramo že v precej stari »Alici v deveti deželi —, bi z negotovimi besedami po skušal opredeliti takole: Naše življenje je v bistvu povsem nesmiselno življenie. Toda jeraljemoga — in tako je seveda prav — za zelo resnega, četudi je v svoji nesmiselnosti vse prej kot resno. NaŠe življeuje je v bistvu sploh povsem drugač-no kot pa se nam kaže; tako različno, da od normalnega življenja odstopa v taki me-ri, da postaja smešno — in tu je prva temeljita ironija Hunterjevega dela, saj: če je življenje v resnici nesrnisel-no, potem v resnici ni nor-malno m normalno življenje ne more biti merilo za ne-smiselno življenjel Avtor je tako izrabil — in se temu obenem še malo posmehnil — dvojnost stališča zapadne- ne more nikomur Škoditi, ki se prerad vdaja veličini svoje posmeha, četudi so njegova mizerije \n ki v vsakem svo-je-m dejanju vidi usodno res-no gesto, katere pa svct obi-čajno noče sprejeti, takšna zdrava iromja lahko celo več kot koristi. Kajti posvoje mu bo pošepetala, da je vsa-ko veliko dejanje na tem svetu obenern tudi msešno in in da se človek te smešnost: reši šele tedaj, če jo prizna; s tem seveda človek ni pre-nehal biti smešen, pač pa ga ta smešnost ne more več pri-zadeti. In zato končno, ko preberemo to izvrstno knjigo o profesorju, ne občutimo do njega in njegovih prav tako smešnih prijateljev nikakega ga človeka do samega sebe: gleda se kot povsem absurd-nega in obenem živi svoje življenje skrajno resno; smeji se sam sebi in vendar ne opazi, da se smeji sam sebi. Tako je ceJo spoznanje absurdnosti življenja postalo absurdno in ker se dva mi-nusa običajno spreminjata v plus, je takšna tudi reakcija avtorja tega razmišljanja (Normafla Huterja in ne me-ne; opomba pisca) se naj.prej norčuje iz sveta, nato še iz sebe in svojega norčevanja, vse to pa opravi iz prespek-tive povsem zdravega razu-ma, povsem neabsurdne praktične pameti, povsem zdravega, nepatetičnega in skromnega moralnega občut-ka, prave mere, dobrega okusa in še boljšega stila. Ne vem, če si kdo kaj predstavlja iz te moje zavite filozofije; ne vem tudi če si kdo more kaj predstavljati. Saj tega ne morem kontrolirati, kajti ne predstavljam si svojega pi-sanja, ampak samo prigode profesorja Modrinjaka. Toda tisti, ki bo prebral te prigo-de, si bo že zmogel nekaj predstavljati in če o tem ni prepričan naj se prepriča, če pa se bo potrudil prepričati, bo moj namen izpolnjen. Kajti zdi se mi — ponavljarn že na začetku izrečeno mi-sel. v stilu liarmoničnega or-ganizma naše sodobne mlade poezije. Ironija kakršno spo-znavamo iz dejanja in neha-nj aprofesorja Modrinjaka, dejanja stokrat bolj smešna kat pa naša lastna; kajti pri njih je smešnost čista m nki v najmanjši meri onesuaže-na z umazanostjo, s čimer se nihče od nas ne more pohva-liti. Nasprotno. Avtor nam jih je približal kot tople, človeške m čiste Ijudi, ki jih usoda njihovih dejanj ne moti in ker so taki resnično enaki samim sebi. Kajti kljub zavesti o lastni po-membnosti, ki jo vsi gojijo, kljub njihoveinu malome-ščanskemu življenju, ki je vseskozi ena sama karikatu-ra realnosti in kljub temu, da je v njih nedvomno di-rektno ironizkano angieško malomeščanstvo, pa ti ljudje svoje reaine sorodm*ce daleč presegajo Ravno zato, ker je v njih ironija sama ironi-zirana in ker je njih smeš-nost že tako velika, da se sama od sebe spreminja v simpatičnost. Zato tudi vtis, kigabralcu delo zaputis, ni-kakor ni enak drugira komi-čnim delom osmešen sme-šnih in jasno razločevauje med bralcem, ki se počuti nonnalnega ter sjhešnim ju-nakom, ki je predstavnik ne-normalnega. Norman Huter je to mejo zabrisal in dovolj tenkoČut človek, ki ie njego-vo ironijo razumel, bi se čutil počaščenega, če bi lah-ko postal profesor Modri-njak. S tem pa je ta knjiga ob-enem opravtla svoje moral-ilo-vzgojno poslanstvo, saj ljudi-junake iz ^em-junakov pretvarja eoostavno v Ijudi. Floris ns razstavlja Razstava mJadega sloven-skega slikarja Florisa Ob'aka je razveseljiv kulturrvi dogo-dek. Predstavil se nam je z zbirko enajstih olj in več gra-fikami. V njegovih delih je že na prvi pogled opazna neka umirjenost. Ta vtis napravi tudi motivika, saj na primer v oljih nikjer ne seže iz in-terieurja in Se razen, na por-tretu izživlja samo še v tiho-žitjih. Vendar bi kljub temu zaman iskali kakršne ikoli praznine ali monotonosti. S svojim žc značilnim mirnim, a nikdar mrtvim koloritom nam Floris Oblak podaja v po-dolgovatih, mršavih in nekam hoteno oglatih postavah in obrazih svoja občutja in do-gnanja. Omembe je vredna predvsem »Mati«; avtor nam je prikazal suho in upognjeno telo starke, fci z vdanim po-gledom zre v gledalca in ta KONGRES GLASBENIKOV V RIMU- Na pobudo »Centra za evropsko kulturo« so se pred kratkim sestali v Rimu najvid-nejši glasbeniki — skladatelji, reproduktivci in kritiki iz sko-raj vseh evropskih držav. Na-men njihovega sestanka je bil obnoviti nekdanje mednarodno društvo sodobnih muzikov — (IMCA) in pojasniti vprašanja sodobnega glasbenega ustvarja-nja. Stilnih problemov jim sicer ni uspelo razčistiti, saj je prav zaradi različnih nazorov prišlo med skladatelji do zelo resnih sporov. Vendar pa so se zedinili o osnovnih pogojih izmenjava-nja sodobnih skladb in prireja-nja vsakoletnih mednarodnih festivalov sodobne glasbe. Teo-retično najpomembnejši referat je na kongresu bral francoski glasbeni kritik Fred GolbeCk, ki je bil ves čas zasedanja kon-gresa osrednja osebnost. Nacionalni komite WUS — svetovne univerzitetne službe se ukvarja s socialnimi, zdrav-stvenimi in materialnimi pro-blemi študentov in univerz v Jugoslaviji ter s povezova-njem jugoslovanskih univerz z, univerzami v drugih drža-vah. Zato Nacionalni komite WUS pomaga pri reševanju njenih socialno-ekonomskih in zdravstvenih problemov, raz-deljuje materialno pomoč sve-tovne univerzitetne službe, po svojih močeh pomaga študen-tom drugih držav, predvsem onim v zaostalih deželah. Nacionalni komite je delo-val precej neredno in so ga zaradi tega tudi kritizirali. Na drugi konferenci WUS je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da so jugoslovanski študentje pripravljeni sodelo-vati v WUS. Resolucija na-glaša, da imajo jugoslovanske univerze in študentje moralno pravico na materialno pomoč in da so jo tudi potrebni. Za-radi skrbi naše države za štu-dente pa je najbolj potrebno nabaviti instrumente za labo-ratorije in institute, strokov-ne knjige in časopise, ter ne-katere instrumente in zdra-vila za študentske zdravstvene ustanove. Resolucija nalaga nekatere dolžnosti Nacionalne-mu komiteju in obljublja več-je sodelovanje z drugimi na-cionalnimi komiteji. Pretekli mesec ie bil sesta-nek Izvršnega odbora Nacio-nalnega komiteja, ki je reše-val nekatera vprašanja mate-rialnega značaja. V zvezi s proučevan}em možnosti, kako bi naš Naci-onalni komite nudil pomoč študentom v Aziji in Afriki, je bilo sklenieno, da bomo s pomočjo naše gradl>ene in farmacevtske industrl]e pod-prli kolege vteh deželah. Da-lje bomo poizkusili preko ko-misije za kulturne stike do-biti nekaj štipendij za tuje študente. Da bi naš Nacionalni komite dosegel poleg mednarodnega programa Le kakšno pomoč, so sklenili. da se bomo za nabavo strokovnih kn.iig in časopisov obračali direktno na posamezne Nacionalne komi-teje. V želji. da bi izbol.išali zve-ze in sodelovanje našega Na-cionalnega komiteja z osta-limi Nacionalnimi komiteji smo noslsli p'cnio WUS Na-državah prijetajlskih narodov. GRSKO, TURSKO, JUGO ŠLOVANSKO TABORI^NJE. Studentske nacionalne zveze Grčije, Turči>3 in Jugoslavijc pripravljajo taborjenje ob Pres-panskem ali Ohridskem Jezeru cionalne unije Francije ter Svice s predlogom, da bi iz-menjali grupe študentov, ki delajo pri zdravstveni zaščiti študentov. Nacionalni komite WUS Ka-nade je predlagal našemu ko-miteju, da na njihove stroške organiziramo študijsko turnejo za njihovo girupo. Naš Nacionalni komite je zahteval eno štipendijo za po-tovanje v Indonezijo in Bur-mo. Štipendija bi bila izko-riščena v soglasju COZSJ in CKMOJ na povezovanje na-ših študentov s študenti na-vedenih dežel. Od vodstva WUS v 2enevi je prišlo obvestilo, da so nam na osnovi našega dela iz med-narodnega proračuna WUS dali na razpolago 10.000 švi-carskih frankov za nabavo rentgenskega aparata za štu- dentsko polikliniko v Beo-gradu. Ker pa so od časa, ko smo aparat zahtevali, pre-tekla že tri leta in je polikli-nika aparat nabavi z lastnimi sredstvi, je izvršni odbor skie-nil, da ne bo zahteval rent-gena, pač pa nujno potrebne instrumente za polikliniki v Sarajevu in Skoplju, ki sta najmlajši in slabo opremljeni. ?rejeli smo poziv za gene-ralno skupščfno WUS, ki bo julija v Angliji. Razvidno je, da je naš Na-cionalni komite WUS postal dokaj aktiven. V zvezi s tem stopajo tudi pred socialno-ekonomski odbor posebne na-loge. Izmenjava izKušenj v delu pa bo koristna tudi naši organizaciji, predvsem v po-gledu zdravstvene zašcite, ki je pri nas precej aktualen problem. Koncert mladih pianistov pogled nam skupno z dvojico v naročju sklenjenih, zdelanih rok govori več kot samo o življenju te starke. Govori nam z mirno, a jasno govoii-co o njenem spoznaniu živ-ljenskih nujnosti in o ljubezni, s katero ceni sMkar ne snmo mater, ampak človeka sploh. V vseh oljih opszimo orece.i enoten slog poenostavljenega realizma, brez kakšnih ce-nenih in nepotrebnih efektov. Tako nam je z istimi oripo-močki podal lahkotni in neko-liko igrivi obraz »Plavooke«, kakor tudi že rahlo na kari-katuro ubrani avtoportret, sli-ko mladega umetnika, ki opa-zuje, prisluškuje in razmišlja o življenju. Impresivnost, ki jo je dose-gel v svojih oljih, je deloma prenesel tudi v grafiine liste. Tudi tu ni opustil portreta, toda na splošno dominira se-daj v motiviki krajina. »Bar-janski oiklus« pa tudi ostali plain-airi ga predstavljajo kot ljubitelja zemlje in interpreta njenih trenutnih ali pa vsaj časovnih izrezov. Izrazito raz-položenjske so grafike »Zim-sko sonce«, »Pomladna ?em-lja« in' »Jesenska«. Tehnično se je omejil na suho iglo, jed-kanico in kombinacijo obeh. zato mu tudi ta značilnost vtisne neke enotne poteze. Vendar pa v svojih grafičnih listih ni dosegel tako močne izrazitosti kot v oljih. Gotovo pa velja eno :v oljih ie poka-zal že obilo samostojnosti in svojskosti, viden je malone popolen prelom s šolo. V gra-fiki pa je §€ vezan, močno je viden vpliv mladostnih del profe^o^itj Jskca. MorHp dnbi-mo tudi zato vtis, da je v oljih močnejši in da je bo-dočnost mladega umetnika prav V slikarstvu. M. na skrajnem jugu Jugoslavije. Na to taborjenje bodo povabili tudi štud«nte drugih držav. Taborjenje, ki ga organizirajo Juniju in avgustu, Drage disertacije Za natis doktonskih disertacij morajo študenti pravne fakulte-te za državne znanosti na unj-verzi v ZUrichu izdati po 2.000 do 6.000 frankov, ker tisk na razmnoževalnih strojih, ki je mnogo cenejši, ni dovoljen. Za več kot 90 procentov prizadetih pomeni ta izdatek veliko fi-nančno obremenitev, tako, da se mnogi kandidati odrečejo dok-torskim naslovom. Univeraitetni f;lmskl oddelek univerze v Texasu predvaja študentom prezplačne inozem-ske filme. V vsakem letnem se-mestru se tako predvaja po 10 fjlmov, verjetno pa se bo pro-gram razširil še na zimskl se-mester. Pri vsaki predstavi prejmejo študentje vp^šalne pole, na katerih lahko označijo naslove onih inozemskjh fil-mov, ki jih žele videti v pri-hodnji seriji. Hvalevredna je zamisel naših glasbenih krogov, da so pova-bili no koncertni oder predstav-nike naše mlade pianistične ge-neracije. Zelo značilno za to vrsto glasbene umetnosti je po-rast velikega števila mladih umetnikov. Tako nam je tudi ta večer prikazal dva umetnika, od katerih je eden star komaj 14. let. To je pianist France Ber-toncelj. V privatnem življenju je to eden izmed mnogih otrok, ki so stopili v »nerodna leta« in se v ničemer ne razlikuje od svojih kolegov. Tudi v šolskih uspehih ne. Baje mu matema-tika preveč ne ugaja. Vendar, ko se vsede za klavir, nimaš več občutka da poslušaš otroka, ampak umetnika in to zrelega umetnika. Na koncertu je ob CHURCHILLOVI MEMOARI Konec aprila je izhel nox> zoezek Churchillooih spominoo, ki ga je naslooil >Triumph and Tragedy*. Spotnine je brikone n&glooil tako, ker se je triumfalna zmaga zaoezni-koD v drugi soetooni vojni ipreargla o tragedijo, kakor hitro sta se Vzhod in Zahod razšla, s čimer je bila pri-zadeta ielja miroljubnega soeta po trajnem miru. Kot d prejšnjem zvez-ku govori tudi tukaj pisec o soojem obra.mbnem deln za Anglijo med dru-go toetoono oojno. BALKANSKA TURNEJA Stutientske organizacije, Grči-je, Turčije in Jugoslavije bodo prinKtile to poletje za svoje čla-ne in člane drugih držav dve balkanski turneji, ki bosta predvidoma trajali tri tedne. Udeleženci turneje se bodo mu-dili po en teden v Grčiji, Tur-Čiji in Jugolsaviji. Prva turne-ja študentov omenjenih držav se bo pričela 10. junija in bo vodila preko Ljubljane čez po-stojno in Reko do Splita, od tu Pa preko Zagreba in Beograda do Soluna. Udeleženci turneje bodo nato obiskali Tručijo, kjer si bodo ogledali Carigrad, Bur-so io Smirno, nakar se bodo vrnili preko Grčije, kjer se bo-do ustavilj v Atenah, Delfiju, Peleponezu in Pireju. Druga turneja, ki se bo pred-vidoma prlčela mesec dni kas-neje, pa bo šla v nasprotni sme-ri — od Pireja do Ljubljane. Na teh turnejah po Turčiji, Grčiji in Jugoslaviji bodo ime-li študcntjc možnost spoznati kolege prijateljskih držav, ka-kor tudi kulturne in zgodovin-ske znamenitosti posameznih dežel. V enaki meri se bodo (ahko seznanili z aktualnimi vprašanji političnega, gospodar-skega in socialnega karakterja, kakor tudi z vprašanji študent-skega živl}enja v posameznih študentske zveze držav balkan-skega sporazuma bo v mesecu spremljavi orkestra SF, pod vodstvom dirigenta Jakova Cip-cija odigral tehnično in inter-pretacijsko zelo zahteven Mo-zartov koncert v d-duru. Moram reči, da je igral z izrazito mo-žatostjo in velikim posluhom za ta precizni stil. Nič čudnega, če ga je publika, ki je do kraja napolnila veliko unionsko dvo-rano, nagradila z aplauzom. Se-veda bi se lahko njesovi inter-pretaciji marsikaj očitalo. Ven-dar je za svoja leta nadpovpreč-no odigral svoj program. Drugi umetnik je bila Nada Verbičeva. Ne bo odveč, če po-vem da je stara komaj 20 let in da bo letos diplomirala na AG. Mirna, sicer malce tremi-rana se je vsedla za klavir in že so zveneli prvi akordi pre-lepega Beethovnovega koncerta v g-duru. V začetku se je po-znala trema, potem pa se je razživela in posebno v drugem stavku poustvarila pravo resnič-no umetnino. Ta lepi in nad vse lirični stavek spada morda med najlepše stvaritve velikega kcm-ponista. Tudi zadnji, izrazito moški stavek je odigrala z veli-kim temperamentom, vendar ji je manjkala tista moška sila, ki pa jo bo z leti sigurno še pridobila. Tudi ona je bila s strani občinstva deležna vsega priznanja. Orkester SF je z dirigentom na čelu sledil mla-dim izvajalcem z vso umetniško zbranostjo in razumevanjem. Lep uvod je tvorila Mozartova uvertura k operi »Čarobna piščal«. -man. Rokopisov ne vračamo Tribuna je samo eden od šte-vilnih nezakonskih otrok Po-ročevalčeve totacije. Vsak druoi petek okrog poldne izvrže ogromni stroj Tribuno v siabi uri. V tem splsu, ki je bll pr-votnp namenjen za slovensko šolsko nalogo, naj Vam povem, kako se rojeva Tribuna v vsej svoji postopnosti in muke polnl poti od zasnutka do Izida. Ceprav ima v redakcljl vsak avoj »ladlc« ni to nikaka biro-kratska ustanova in vlada vell-ko navdušenje gled« lotevanja posameznih problemov. Sesta-nek redakcije se vedno prične vsaj z dveurno zamudo, ker ča-kamo urednika humoristične rubrike, kl pa končno nikoli ne pride. Letos ga sploh še nismo videii v, uredizuištvu, sploh ne vemo kako mu je ime in ... ni-ti po honorar ni &e porišel. Dru-gače pa je sestanek redakcije delavna zadeva. Vsi uredniki mnogo obljubljajo, predvsem pa to, da bodo članke pravočasno oddall, da bodo pripravili precei sllk in sploh, da bo vse šlo po »loju«. Nek pravnik skrbi za drugo stran, nek drug pravnik za »zunanjo politiko«, miss Sla-vistika za kulturno dogajanje, fllozof za šport in niihče za hu-mor. EkonoTni prinesejo oglase ln odgovornl urednik blagoslovl vso zadevo. Taka je stvar v po-nedeljek - četrtek pa je »revol-verski rok« za dovoz člankov. Veleslalom v Krnici [ (Nadaljevanje s 5 strani) Po tekmi so vsi izjavili, da je bila odlično organizirana. Zvečer je bila v Eriki razde-litev nagrad in razglasitev re-zuhatov. Tekmovalci so pre-jeli skromna darila in diplo-me. Ekipni zmagovalec je prejel lep pokal ki ga ie pri-reditelju namenil UO ZŠJ ljubljanske Univerze. Prva študentovska priredi-tev v Krnici je za nami. Vsi ki smo na njej kakorkoli so-delovali, smo lahko zadovolj-ni, saj smo prav s to priredit-vijo dokazali, da smo sposob-ni izvesti kvalitetno tekmova-nje tudi v takih pogojih. in ob nastopu toliko znanih smu-čarjev. Redke so tekme, kjer bi tekmovalci tako nesebično pomagali prireditelju pri iz-peljavi programs kakor letos pri nas Krnici. Mogoče nam ibo uspelo, da v svoj mla-di klub, ki ga nameravamo v kratkcm ustanoviti, vnesemo nekaj pravega športnega du-ha, ki nam bo pomagal tudi s skromnimi sredstvi doseči le-pe uspehe. Pestra je bila našaletošnja smučarska sezoua. loda z ozi-rom na svetovno akademsko smučarsko prvenstvo, ki bo naslednje sezono pri nas na Jahorini, nas čakajo še obšir-ne in težke naloge. Prepriča-ni smo, da nam bo ob primer-ni podpori naših oblasti in višjih smučarskih forumov tispelo ^iaslednje leto naše smučanje na Jahorini zasto-pati tako, kot to od nas naša javnost pričakuje. RezBltati: I. Ženske I. Mahringer Erika, Inns-bruck, 1:27.3; 2. J&chler Eri-ka, ASC Wicn, 1:30.9*, 3. Prof. Magnšar Mica, Ljubljana, 1:34.3. II. Starejši akademiki 1. Praček Marjan, L). 1:21.6; 2. Dr. Lorenz Otto, Innsbruck, 1:27.1; 3. Dr. Sulzberger Sepp, Innsbruck, 1:34.2. DOBILI SMO MENZO Upravnica tov. Meliharjeva se je oddahnila. Obljublja pre-senečenje ob otvoritvi menze. Baje naj bi študentje vkora-kali ob spremljavi poštne godbe na pihala... Studentje se moramo ob tej priliki zahvaliti tudi MLO Ljubljana, ki je razumel naše potrebe ter ugodil naši prošnji. Z ukinitvijo menz, ki so iele režijske stroške in bile ne-higienske, bomo imeli sedaj centralno menzo. S tem bomo ogromno prihranili, počutili se bomo bolje v svetlih prostorih in smo poleg tega dobili tudi primerno dvorano za družabno življenje. 2elimo, da bodo na kuhini-ski kolektiv novl prostori ugodno vplivali, kar naj se odraža predvsem v dobri hrani. III. Akademiki 1. Pogačar Jože, Lj. 1:09.6; 2. Prestor Žiga, Lj. 1:13.5; 3. Rauch Wolfgang, ASC Graz, 1:14.3; 4. Šarabon Ma*jan, Lj. 1:15.7; 5. Krainz Hans, ASC Graz, 1:17.4; 6. Vrančič Janez, Lj. 1:17.9. Suhač Matej Zmaga v Skoplju Prejšnji teden sta se v Skoplju srečali nogometni re-prezentanci študentov Jugo-slavije in Frandje. Zmagali so Jugoslovani s 4 :2, gole sta dosegla Jocič 2 in Zupac 2. Jugoslovanska ekipa je bila vso tekmo boljši nasprotnik, le pred golom so napadalci preveč oklevali. Včasih (to zapišemo v posebno knjigo) se zgodi, da kdo napiše članek še pred revolversklrn rokom. Tak0 imamo v četrtek, ko bi morala biti velika večina člankov že na mestu, šele vzorč-ne eksemplarje, nad katerimi še dolgo bdi puritansko ok.o k<>-• rektorja. Toda v petek ia soboto, ko je že »prepozno«, prinašajo članke kar vsavprek. Vrata se odpirajo ln zapirajo. Vsi Jščejo od.govor-nega urednika in se pomembno zmrdujajo, če tega ni. Le redki so pripravljeni pogovoriti se s katerim od podrejenih. Raje ne-sejo članek domov in ga prine-sejo naslednji dan, ko je še ma-lo bolj prepazno. Imajo vsaj vtis, da samo njih &e čakamo in da morda ne bomo mogl: v tisk brez njihovega ičlanka. In če najdejo urednikav:'je ta sposoben samo še obljubljati, dn bomd vse storili tak0 iot želijo. Nek-> do želi podpls v celoti nad glavk. nim naslovom članka, drugj so bolj skromni- in hočejo, da tl-skamo podpis z mastnimi črkaml pod člankom. Nekateri, kl so bolj psevdonimarsko navdahnje-ni, pa te rotijo, naj bo tisti nji-hov —fc—, Bc, — rt all kaj vem že, lepo in jasno tiskan, če ne! To so burni dnevi v našl redak-ciji in ljudje dobivajo sive la.se. Dva pdsakia stroja s svojim ne-pireaiehnim ropot^npem uismerja-ta rttean vseh razgovorov, ki se začenjajo »samo moment, se mi mudi«; potem te pa tak tip morl vsaj pol ure in se mu še nika-mor ne mudi. Najhuje je, če se zdi uredniku cianek predolg. Nemogoče je napisati krajše, kaj pa mislite, to so vsa zelo pove-zane misli, nemogoče, v nobe-nem primeru, raje ga vzamem nazaj, morda ga bo ,^bdo drug objavil«. Drug: spet groze, da se bodo pritožili pri.,. da je to svinjarija, ker tah stvari noče-mo v celoti objaviti, da je to važno, da je to treba poudaritl ln posebej pod^rtati ter nagla* siti in uokviriti... Ni še izve-dencev, ki bi takiim Ijudem do-kazali, da nimajo prav! »Kje je t:sti, ki je to napisal, da ga dam čez kolerio!« priteče nekdo v uredništvo. To je škan-dal, svdnjairija, podlost! Poča-kali ga bomo in; prebutali! To je posebna vrsta bralcev, ki naj-bolj energično reagirajo na ne-katere članke in člančiče ter so toliko »fair«, da nočejo Imeti opravka s sodiščem, tex raje sa-ml urede stvari... Taiko je navadnp naraesto v četrtek šele v pčftedfeljek, če Briljantna epoha v švedski v I • I i i ' smucarski zgodovini Svedska narodna noša (Nadaljevanje s 5 strani) je, kar gotovo vsi vemo in občutimo: človek je najbolj vitalen in srečen tedaj, kadar je mlad in ni je stvari na sve-tu, ki bi mu pomenila resnej-šo zapreko. Po več letih tek-movanja se v smučarskem športu že nekako aklimatizi-raš in te ne potrese preveč ni-ti olimpijska zlata medalje iz Sant Moritza ali Holmenkol-lena. Prva športna zmaga — dobil sem jo na tekmah v Ostersundu — pa se človeku za vedno globoko vtisne v spomin, saj je to njegov naj-večji športni dogoHek. Tisti večer po zmagi — je pripove-dovtil dalje nekoliko razne/.e-ni švedski smučarski kralj udeležencem svetovnega pr-venstva v Falunu — sem ple-gal s prikupnim in očarljivim dekletom. še ves v gloriji šampionata. Ime ji je bilo TJlla — Britta Greenova, da-nes žena Niissa Karlssona! Ali se uiar čndite, da ne mo-*em pozabiti tega dogodka? Med drugo svetovno vojno, ki je moji domovini prizane-sla, sem se leta 1944 udeležil tekem v Bodenu. Zgodilo se je, da sem pometal v koš vse svoje nasprotnike, zaradi če-sar sem dobil zlato medaljo domačega časopisa >Svenska Dagbladet«. Prav tako sem bil tudi vesel svoje prve zmage v Vasa-teku. Vedno sem imel občutek, da se imam za vse zmage zahvaliti Ulli, ki je sprožila moje navdušenje za vsa nadaljna športna tekmo-van ja in vse skozi tudi sprem-Ijala moje napore. Pa olimpiiska medalja v Sant Moritzur Resnično jo ee-nim! Morda jo nisem dovolj cenil tedaj, ko sem jo dobil, pozneje pa sem se navadil spoštovati napor in zmage olimpijskih tekmovalcev. Re-snici na ljubo moram pove-dati, da se pred tekmo v švi-ci nisem počutil najbolje, ko pa je stopil pred mene Sixtus Janson in razburjen dopove-doval, da vsa Švedska priča-kuje moje zmage sem mu, trdno prepričan v svoj uspeh, odgovoril, da bom storil vse kar bom mogel, stari promo-tor pa se je samo nasmehnil 1 In moj najtežji poraz? Ne-rad govorim o tem. Poglčjte samo kako čudovit dan je da-nes! Pa vendar, če že govo-rim o svojih uspehih, zakaj bi se sramoval svojih pora-zov, ki niso nič manj častni. — Bilo ie ^^kih W '~iil| oH Osla, norveške prestolice. ko sem spoznal. da nisem vee v najboljši formi. V zadnjih 1p-tih sem se skoraj bal velikih razdalj ... Tedaj. blizu Osla. pa sem spoznal, da se bo tre-( ba kmalu posloviti od mojih steza; s težavo sem zajemal sapo, kar se mi v mladih ie-tih ni nikoli zgodilo. Bil sem poražen. Težko je bilo to no-vo spoznanje. >In vaši tekmeci?« Mora Nisse se je ustavil in pogledal v sonce, ki je zahaialo za Stensdalom in ni rekel no-bene besede. >Ali naj začnemo z Ostens-sonom?« smo ga hiteli spra-ševati. >Da, dober ]e bil!« >Kaj pa Finec Hakulinen?« »Premalo sem ga videl, da bi mogel govoriti o njem!«, je pojasnil Mora-Nisse. >Pa Jossefsson? Cesto ste se srcčali z njim v bitkah na snegu?« j>Jdsefsson je feftomen.« >Hasjo — Dahlvist vas je tudi premagal?« >Ha.sjo je velik tekmovalec z izvrstnim stilom. Toda, pro-sim vas, prizanesite mi ven-dar s temi vprašanji!« Piere de Coubertin, usta-novitelj modernih olimpij-skih iger. Ljutomerčcsni na dobri poti Prleški klub kaže prizadev-nosti zauveljavljanje v javnost študentski klub. Po krajši dobi je klubu uspelo najti plodno so-delovanje z okrajnim ljudskim odborom in organizacijami v okraju. Okrajni ljudski odbor je pripravljen materialno podpirati socialno šibke študente Ijuto-merskega okraja. Na zadnjem zasedanju okrajne skupščine so bila za študente odobrena znat-na denarna sredstva. Okraj je že razpisal nekoliko štipendij za slušatelje raznih fakultet, ki bi se obvezali, da po končanem študiju sprejmejo službo v ljuto-merskem okraju. Ostali študentl pa bodo deležni podpore v ne-koliko manjšem mesečnem zne-sku. Prav tako bo okrajni ljud-ski odbor denarno pomagal klu-bu, da se čim bolj uveljavi v kulturno-prosvetnem, političnem in ideološkem delu. Za počitnice imajo akademiki ljutomerskega okra.ia napravljen lep načrt. V živahno kulturno prosvetno delo na podeželju na-maravajo poseči z ameriško ko-medijo iz druge svetovne vojne »Draga Ruth«, ki je na naših odrih zelo priljubljena. Z igro bodo nato v počitnicah gostovali po večjih ljudskih odrih. Prav tako pripravljajo več strokovnih predavanj v okviru ljudskih univerz, ali pa bodo predavali enostavno po vaseh o temah, ki predeželsko ljudstvo najbolj pri-vlačijo. Slušatelji zgodovine bodo med počitnidami zbirali zgodo-vinsko gradivo o narodno osvo-bodilnem gibanju v ljutomer-skem okraju. Razen teh so v načrtu še večje akcije za poži-vitev športnega življenja GE09RAFI CDP070VALI V TURČIJO Skupina ljubljanskih geogra-fov je pretekli teden odpotovala na krajšo znanstveno ekskurzijo v Turčijo. V časU svojega biVa-nja si bodo Študenti geografije ogledali glavne značilnosti Tur-čije, važnejša mesta in geograf-ske ustanove. Vsekakor bo eks-kurzija geografov ljubljanske univerze pomenila začetek pove-zave in sodelovanja med turški-ml in ljubljanskimi študenti. gre vse po najbolj gladki srečl, zakljličen dovoz člankov. In še se pojavijo novi prišleci, ki ,šu-mijo pred redakcijo s celimi snopi izredno važnih člankov ln se čutijo neizmerno užaljene, ker bonao lahko njihov članek vzeli v poštev šele v-prihodnji Stevilki... In medtem se koš — ta sijajnl simbol vseh uredni-štev — brez konca in kraja pol-nl, polni. Tista oseba, kl je izu-. mila ajtsiom: ROKOPISOV NE VRACAMO! bl danes zaslužila Nobelovo nagrado za napredek novinarstva! Globok vzdih pretrese vse, ko se zavemo, da so končno le ven-dar vsi članki, vesti, poipisi za slike in po-dnaslovi v tiskami. Potem piride tisti usodni četr-tek »številka 2«, ko se ne da več odlašati in mora tiskarna ^Tribuao k podpisali. Drugod" je članek predolg kar za pet vrstic all pa za cel odstavek. Takrat' je treba vzeti možgane v foke Itt se odlo^iti, da je treba članek le krajšati in da vsebinsko na bo čisto ni6 izgubil, če bo manj-kalo, »da bo ta klub tudi v bo-dofenapel vse sile ln s pomoč-jo vseh članov, ki se pbpalno-ma zavedajo svoje dolžnosti, zmogel vse težave, ki mu stoje na potl pri izpolnjevanju pro-grarna .. ,r In še množica drugih tehntčni-h ovfr stoji na poti; ne-kje je treba spremeniti naslov, kdr »cesarsko - kraljevl« osta-nek tiskarne nima črke »S», kt jo študentski časopis rabi na vakem koraku, zato toJikokrat berete »studenti« narri«.stQ. .pra-vilno. KliSeji morajo tudi pogo-sto pretrpeti večja ali manjša cpiezv*da ne pozabimo tudi na to, da se članki nadaljujejo in da nekatere ljudi spravimo nekoli-ko v bes, saj jeza po zadnjih ugGtovitvah koristi' lepoti... Potem mine 18 ur in Trlbuna je rojena. Posebni »uslužbenci« Jo o^nesejo domov lh prične se proces, ki se mu pravi »ekspe-dit«. Ta proces se prične s ku-hanjeln močnika, kakor imenu-Jemo pripravo lepila za pritrje-vanje naslovov na list. Ker je naročnikov precej se mora ta proces vršiti zelo hitro. Včasih se zgodi, da pride v redakcljo lepo dekle in »ekspeditor« po-zabl gledati v svoje delo — ta-kra^t dioibi nairoonik dve številki hkrati. Nekoč se je zgodilo, da je nekdo prišel povedat, da smo mu poslali tri številke! Se da-nes se vprašujemo katera je bi-la, kl je to zakrivila. In tu se povest konta. ' J \ GLOSE IZ NAŠEGA ŽlVLJENJE Nočni mir... Prefeudil me je iz trdnega sna precejšen hrup in vpitje, ki }e prihajal neposredno iz men«e študentskega naselja. Ocenjev»> lec stanovanj bi v rubriko »vpliv okolice« zabeležil: močni 9O takšnl vplivi ob sobotah. »Kaj je to?« sem začudeno vprašal svojega sostanovalca, ki je že sedel na postelji in poslu-šai pozni nočni krik in neusmi-ljeno zavijanje v vseh mogočih giasovnih rišinBh, o&* basa pre» ko tenorja do popolniga sopia-na. Sostaoftvalee mi je gr»j»*QO objasnil. »Pravkar se je korjčal ples v naši rnenzi in pls-jslc. od-hajajo na Vie strani«. Kmalu se je »koncertni spored« prenesel fia hodiiikp po;?meznih blokov, kajti hrUpa ni bilo koA-ca. Repertoar muzikalnega izva-žanja je bil bogat. »Ti si bal srca mcg« je priiia-jalo iz grla nekega alkoholno obremenjenega kemika. Ta oblika umetnlškega Jzživ-ljanja šč kronično ponavlja vsa-ko soboto po končanem plesu. Klub, ki no tnore živtti... Celjski akademski klub je bil ustanovljen med prvim:. Kljub precejšnjemu številu visokošol-cev, ki so dojtia 'z Celja in nje-gove okoJice se delo v tem klu-bu nl razvilo in je ostal klub samo na papirju. Celjani niso bili zmožni, da rešijo začetniške težave in postavijd delo v kiu-bu na trdno osnovo. Odbor je Vse skupaj jemal aelo naresno. Saj ni čudno. Odborniške stolč-ke so zasedli Ijudje, kj nimajo dosti smisla za delo in aktlvnost študentov v javndsti. To je bil vzrok, da se niso uredile stvari okrog registracije in prijave kluba. Zadnj! plertafn! estanek ZSJ Ijubljanske univerze je sklenil, da se klub laradi nedelavnosti razpusti. Vse, ki se zanimajo in upo-rabljajo krepke frujke z juga, obveščamo, da si lahko na-bavijo dober slovarček vseh južnoslovanskih tujk, ki se tudi med študenti že precej uporabljajo, pri predsedrliku počitniške zveze. Tempora mutantur Naj bo že kakor hoče, naš glosist je sledeče čudo zabe-ležil na ekonomski fakulteti. Nekateri predmeti so bili v študijskem programu up6šte-vani, a ni bilo nobenih pre-davateljev zanje. Tako so ge-neracije -zapuščale fakulteto, ne da. bi poslušale vsa pre-davanja, ki so bila predvi-dena v učnem načrtu. Seveda Predavanje tov. Vipofnika Združenje prirodoslovno ma-tematične fakultete je prfctekli tedert povafcilo tov. Vpotnika, ki je v fizikalni predavalnici predaval o svojih vtisih iz jugo-vzhodne Azije. Tov. Vipotnik se je kot član naše trgovinske-delegacije preteklo leto mudil v državah Jugovzhodne Azije: Indokin!, Siamu, Burmi, Indiji in na Ceylonu. Podrobno je go-voril o narodno osvobodilnem g!banju teh držav ter se zadržal na karakterju oblastl in današ-nji državni ureditvi teh držav, ki skoraj vse karakterizira sa-mostojna in neodvisna zunanja politika :n borba za enakoprav-nost malih ln velikih. Svoia predavanje je povezal s šleviln1.-ml zanirnivostmi in majhnim! detajli iz življenja teh državr ki pravzaprav govorijo še o veliki zaostaloati. Predavanje je sprem-ljalo lepo Število študentov, ki so prav zadovolini zapustili kldf)i fizikalno predayalniccu " niso zahtevali izpitov iz teh predmetov. Nedavno pa je bilo temu konec. Minil ja zlati vek na ekonomiji. Fa« kultetni svet je sprejel sklepi da bodo slušatelji odslej po» lagali tudi predmete, ki jih niso poslušali. Pred nedavnim so se v de« kenatu ogiasili diplomanti, kl so po obstoječih predpisih opravili vse izpite in si s terft zagotovili pravico do diplome. Fakultetne oblasti so jih ,ob-vestile o nedavnem sklepu fakultetnega sveta in jim dale na ^znanje, da dolgujejo izpite \r pr&drttetov, ki jih hiso po-slušali. Diplome na ta način niso mcgli spr€jeti. Zaenkrat 8e n{ 2nano, ko liko gcneracij bo klicanih na-zaj, da apravijo pomotoma iz« ostale« izpite? Tempora rau« tanturl RAZVESELJJVA NOVSCA Naše bralce obveščamo, da smo od mestnega matičnega urada sprejeli ražveseljivo no-vico. Matjoni urad pretekll teden ni zabeležil nobena štu-dentske poroke. Po>ročilo na* dalje ugotavlja, da jih je to izredno presenetilo. StatistiČnl podatki o študeritski fertilno« sti za pretek^ost gpvore, da jd bil odstctek študentskih porok zelo velik. Kaj je temu ne^ nadnemu padcu, ni znano. * Strokovnjaki jmajo več do« mnev: spomlad, — otPoške do« klade', ali pa poostreni štu« dijski režim?! NAGRADN! NATEČAJ Razpisujemo visoko nsgrado za tistega, ki ugane, katert kot bodo »okuplrali« Mari* borčani s preselitvijo v novo »Osrednjo študentsko menzo«, Vse natečajnike opozarjamo, da morajo upoštevati sledeče: da so pri sedenju sila vztrajnl, pri debatah zelo ognjeviti, po kosilu potrebujejo počitek za boljšo prebavo, zato jim mora prostor nuditi vso udobnost in ugodje. Ta natečaj se razpisuje na željo uprave msnze, ki }• pripravljena nabaviti udobrt« Cotelje...... S A H Po VIII. ko!u vodlfa Vospernik tn Gcbrovšek Včeraj dopoldne so na polfinaV« ne*n turnirju za prvenstvo Slove« nije odlgrali VTT. kolo. V A sku-pini sta se končali neodločeno par-tiji Draksler : Kočevar in Mišq--ra : Benedičič, medtetn ko J« Vošpernik premagal DJurkoviča. Omladič stoil bolje v prekfnjent partiji z Zabukovcern, pnav tako Gabrovšek v partljf s Kobler.1em. V B skupini je Vavpetič v par-tiji z Bavdkom ig#al sicilijanskl gambit. toda 6mi je pariral vs« grožnje. Partija se je končala n«-odločeno. Trampuž in BranisetJ sta odigrala finale partije v hu-di časovni stisJti, v kateri se J» beli bolje znašel, osvojil flguro in zmagal. Lorbelc ]e Migral proti Sitarju damin gambit, črn) pa J* napravil več težjih napak, k.i so zadostovale za poraz. Gabrovšek je premagal Vovka, cnedteim ko ima Oradišnlk v preRt-njeni par» MJi s Cudermanom bcrtjši položaj. Popoldne so cxiigrall VIII. kolo.' V A skupini ]e Vošpernik v lepo izvedenem napadu premaga! Ko« blerja, medtem ko sta se partijl Benedlčia : Omladie Jn Draksler : Djurkovie kohCali neod!ofeno. GabrovSek : Mišura «ta prekinje-ni v nejasnih položajlh. V B sku-pini se nobena partija ni konta-la neodločeno. Vavpetif 3e pra-rtiagal Lorbka, Gradišnik pa kot črni Sitarja, ki je napravil grobo napako. Gabrovšek je kot črni v partiji z nranisljem žrtvoval kvaliteto za mo&an napad, ki ]• pmdrl. Bavdek Jft premagal ing. Vovka. Po VIII. kolu vodl v a skupinl mojstrski kandidat Vošpernik I S točkaml pred Omladičem s 4l/i (2), Drakslerjem 4 itd. V B sku« pini pa je na čelu prvokategor-nik Gabrovšek Zdravko z 10 toL« kami pred Trampužem in Bavd-ltom 5Vt, cuderir.anom 5 (l), Vav« petičem 41/« (i) ln drugtmi. P. OELOVNI KOLEKTIV | patnifk pe&atn in sialcicatn 3 ESE NICE čestita vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu ob majskih praznikihf E S i Y E RESITEV NAGRADNE KR12ANkE VODORAVNO: 1. socializacija. 12. Moldava, 18. oniks, 19. razori, 20. jeleni, 21. lama, 22. kovina, 25. po-diti, 24. ko, 25. ime, 26. Baiiija, 27. vidiki, 28. ton, 29. so, 30. zabit, 31. morija, 32. Rezi, 33. Matija, 34 ba-lada, 35. Jurij, 36. Medina, 37. mo tivi, 38. Sabina, 59. medeina, 40. Ra deče, 41. Danica, 42. oliva, 43. me-lina, 44. mekine, 46. Nica, 47. ke-pica, 43. koloni, 49. pl. 50. o«a, 51 Jožica, 52. kočija, 53. rep, 54. Ga, 55. J)«lica, 56. goleti, 57. soda, 58. koziea, 59 nazori, 60. dotik, 61. ago-gika, 63 potneni, 64. gubica, 65 Mehika, 66. paralelogramd. NAVPICNO: 1. solist, 2. onamo, 3. cirne, 4. Ika, 5.. as, 6. ironija, 7. zavita, 8. A^ija, 9. cona, 10. Ira, tl /i, 12. Medija, 13. olika, 14. leti, 15. dni, 16. ai, 17. ag-»nija, 20. jo-didi, 22. kabina, 23. pirave, 24. Ko-zmb, 26. batirfa, 27. voliča, 28. te-rice, 30. zadeva, 31. Matena, 32. rubiini, 33. m^dica, 34. bodica, 33. Janina, 36. melisa, 37. malica, 33. saki*i, 39. nuMiograui, 40. oliva, 41. deliti, 43. Mežica, 44. močcril, 45. alpaka, 47. kolika, 48. Volonc, 49. pediei, 51. jezik, 52. kozel, 53. ro-tim, 55. Boffi, 56. gama, 57. soba, 58 Ko'h 59. nor, 60. dur, 62. Ge, 63 pa, 64 gg. REZULTATI ŽREBANJA Dne 11. t. m. je bilo v ured-ništvu Tribune žrebanje naše prvomajske nagradne križan-ke. Rezultati so sledeči: I. nagrada: Monsserat: Kru-to morje, prejme Marij Kun-stelj, Ljubljana; II. nagrada: Traven: Bela roža, prejme Aleksa Inglič, Ljubljana; III. nagrada: Alan: Raz-krinkani vohuni, prejme Eva Strukelj, Ljubljana. Tolažilne nagrade (enoletna naročnina na TRIBUNO) prej-mejo: Nada Bano, Sonja Aj-dič in Draga Jelušič. Dobitniki prvih treh nagrad naj jih dvignejo v uredništvu. I NDISIKIJA GKADBKNKGA MATERIALA ZiD^IVI MOST • RADFČE Vsem študentom čestitamo za delavski praznik - 1. maj želi vsemu delovnemu ljudstvu ob prvomajskih praznikih še mnogo delovnih uspehov MESTJNA LKKARNA.JESENIOK TOtfARNA ELEKTRIČNIH STROJEV QQ StL0F3A L09CA TELEFON 40 Elektromotor e od 1,21 do 5.2 kW v odprti, zaprti !n pol-zaprti tzvedbi Električne brusilne stroje z elektromotoriem 1,21 kW 2800 o/min Električne krožne žage z elektromotorjcm 5,2 kW Gasllne trpalke 600 1/min, 8 atm. z bencinskim motojem 18 KS Gasllne armature ročnike. spojke (nStorz*), razdelike, zbi-ralce itd. Slrene električne z elektromotorjem 4,2 kW in ročne alarmne sirene čestita vsemu delovnemu Ijudstvu in cenje-nim odjemalcem ob delavskem prazniku 1. maju! TfcSZ52SZS2*^Z5U52Sl*SiSZ^S2*5E5rE5iS"d*SZn5E5a -fZSiSBSiSJf i5te5aS-^EJESE52S^SSHSE5E5^ *S15ESlSl*SZSZ5Z5Z*SZS25ZSZ*5iS?SZLZ*SZSiS25Z^^H5Z5BS^Z5HlZ5Z5^Z5Z^ Kadar greste na izlete, gorske ture ali na športna tekmovanja, ne pozabite, da pri TRGOVSKEM PODJETJU IMPORT EXPORT LJUBLJANA D O B I T E KVALITETNI V VSEH VRSTflH EMBflL/\2E OGLflSITE SE V NPŠI TRGOVINI NR MIKLOŠIČEVI CESTI $tev. 28 MED — vzdržuje kondicijo in pri rednem uživanju pospešuje Vaše dobro razpoloženje * MED — zagotavlja zdravo življenjsko moč Šfyd@nfie itnal© orl nakupu 107-» popusta