6
54
2001 V ,Z G O J A IN IZOBRAŽEVANJE
Mag. Meta Budnar
Zavod RS za šolstvo
DRUŽBA V
OSNOVNI
DEVETLETNI
ŠOLI
Predmetnik devetletne osnovne šole predvideva 175
ur družbe, in sicer v četrtem razredu po dve uri na teden
(70 ur), v petem razredu pa po tri ure na teden (105 ur).
Družba je interdisciplinarni predmet z vsebinami in
cilji različnih strok in področij, kot na primer geografije,
sociologije, zgodovine, etnologije, psihologije,
ekonomije, politike, etike, estetike idr.
Pri družbi gre za nadgradnjo in razširitev ciljev,
vsebin in dejavnosti, ki jih učenci spoznavajo v prvih
treh razredih pri predmetu spoznavanje okolja.
Nadgradnja spoznanj, pridobljenih pri predmetu družba,
pa se nadaljuje pri zgodovini in zemljepisu, državljanski
vzgoji, etiki in družbi.
>in NAMEN IN POUDAREK PREDMETA
. S predmetom družba želimo ustvariti učno okolje, v
katerem bodo učenci pridobili taka znanja o okolju,
razumevanje interakcij in soodvisnosti sestavin ter
vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagala
: pri uporabi spoznanj in pri smotrnem odločanju in
ravnanju tako v socialnem in naravnem kot v kulturnem
okolju. Cilji pri predmetu družba se med seboj prepletajo
in zajemajo kognitivno, socialno, emocionalno,
motivacijsko, estetsko in moralno-etično področje.
Poudarek predmeta je na spoznavanju razmerja med
posameznikom, družbo in okoljem. Gre za procesno
— izkustveno doživljanje in vrednotenje okolja, pri čemer
mislimo na fizično, socialno, emocionalno, kulturno,
zgodovinsko in naravno, torej okolje v vseh njegovih
_ sestavinah, medsebojnih interakcijah in soodvisnostih.
Učni načrt predvideva učni proces, ki bo spodbujal
učence k aktivnem ravnanju, raziskovanju in razlaganju
pojavov, povezav in problemov družbenega, kulturnega
in naravnega okolja.
Pri pouku torej ustvarjamo pogoje, v katerih bodo
Q učenci imeli možnosti:
• da pridobijo znanja o svojem kulturnem,
družbenem in naravnem okolju v času in prostoru,
da pridobijo spretnosti in veščine doživljanja,
spoznavanja in vrednotenja razmerij med posamez¬
nikom, družbo in kulturnim ter naravnim okoljem,
da oblikujejo stališča in vrednote, se nauče
učinkovitih strategij reševanja problemov,
>
O
kritičnega sprejemanja informacij ter
komunikacijskih zmožnosti. Velik poudarek je
na uvidenju, ozaveščanju o medsebojni
povezanosti in medsebojni interakciji med
posameznimi elementi v družbi.
Pouk družbe je usmerjen k razvijanju samostojnosti,
odgovornosti in načrtnosti in k obvladovanju učinkovitih
strategij medsebojnega sodelovanja in reševanja
nasprotij. Posebna pozornost pa je namenjena
pridobivanju in obvladovanju naslednjih spretnosti:
• komunikacijskih (branje, pisanje, izražanje
mnenja, iskanje, pridobivanje, izbiranje,
vrednotenje, interpretiranje informacij, soočanje
mnenj, poslušanje, ...),
• raziskovalnih (načrtovanje, opazovanje,
razvrščanje, anketiranje, napovedovanje, urejanje,
prirejanje, štetje, merjenje, izvajanje
eksperimentov, uporaba pripomočkov, izdelava
poročil, ipd.),
• družbenih, socialnih (prevzemanje odgovornosti,
skupinsko delo, razumevanje, sprejemanje in
spoštovanje drugačnosti, spoštovanje kulturne in
narodne dediščine, skrb za druge ljudi, ...).
Cilji
Cilji predmeta so razdeljeni v tri temeljna področja,
ki se prepletajo v različnih tematskih sklopih.
1. Ljudje v prostoru
Geografski vidik:
Učenci:
• spoznavajo geografske teme z vidika
medsebojnega vplivanja pokrajine na življenje
ljudi in ljudi na spremembo pokrajine,
• širijo prostorsko orientacijo od domačega
kraja, domače pokrajine na Slovenijo, Evropo,
svet (informativno),
• se uvajajo v različne načine spoznavanja in
raziskovanja geografskih pojavov in procesov
ter v rabo zemljevida.
2. Ljudje v času
Zgodovinski vidik:
Učenci:
• spoznavajo življenje ljudi v preteklosti (zlasti
domači pokrajini) in ga primerjajo z
današnjim življenjem,

55
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JVE 6 2001 XXXII
• spoznavajo podobe (primere) iz slovenske
kulturne tradicije in si oblikujejo zavest o
slovenski državni pripadnosti,
• se znajo orientirati v času s pomočjo
časovnega traku,
• razvijajo aktivne oblike dela in raziskujejo
preteklost s pomočjo informacijskih virov,
dela na terenu in spoznavanja različnih virov
(muzejskih predmetov, starih slik,
knjižničnega gradiva ipd.).
Etnološki vidik:
Učenci:
• spoznavajo oblike kulture in vsakdanjega
načina življenja,
• primerjajo dediščino in sodobnost,
• ugotavljajo razmerja med posameznikom,
družino, skupino, družbo ter njihovim
naravnim in kulturnim okoljem, gledano skozi
dediščino in sodobnost,
• razumevajo svoje neposredno kulturno okolje
in ga primerjajo s slovenskim (s svetom),
• upoštevajo različnosti (kulturnega, gmotnega,
družbenega in duhovnega) slovenskega
etničnega prostora.
3. Ljudje v družbi
Sociološki vidik:
Učenci:
• razvijajo ustvarjalne sposobnosti uporabe
lastnih virov (razumskih, čutnih, čustvenih,
komunikacijskih) v raziskovanju neposrednega
družbenega okolja,
• ugotavljajo in izbirajo dejavnike, ki
omogočajo samorazumevanje, prepoznavajo
oblike, pomene in povezanosti življenja v
družinah, šolah, lokalnih skupnostih ter v
globalni družbi,
• spoznajo in razumejo pomen temeljnih
človekovih in otrokovih pravic in
odgovornosti; razumejo pomen sodelovanja
med ljudmi; spoznajo načine in oblike
sodelovanja, tekmovanja, nasprotovanj,
konfliktov ter reševanja konfliktov,
• spoznajo družbene razlike med ljudmi;
razumejo in tehtajo okoliščine, ki vplivajo na
družbeno vključenost in izključenost
posameznih skupin prebivalstva,
• razumejo in tehtajo (pozitivne in negativne)
vplive sodobnega tehniškega in gospodarskega
razvoja na kakovost življenja in okolja,
• se zavedo pomena načrtovanja razvoja; usvoje
(na primeru) pojem sonaravnega oziroma
trajnostnega razvoja.
Didaktična priporočila
Pri predmetu družba so cilji zasnovani kompleksno,
za njihovo doseganje pa izhajamo iz učenčevega
predznanja, sposobnosti in interesov. Poudarek je na
osebnem doživljanju in osebnih izkušnjah učencev.
Učenci naj bi izkušenjsko, ob aktivnem ravnanju,
raziskovanju in razlaganju pojavov, povezav in
problemov pridobivali uporabna znanja, ki bi
pripomogla k samostojnemu in odgovornemu soočanju
in kritičnemu razsojanju o problemih v družbenem in
naravnem okolju. Zato naj pouk družbe temelji na
vsakodnevnih, resničnih in iz neposrednega osebnega
in družbenega okolja izhajajočih vprašanj učencev.
Pomembno je, da:
• probleme obravnavamo celostno,
interdisciplinarno v vsej njihovi interaktivnosti,
• usmerjamo k prepoznavanju povezav in odnosov,
• usmerjamo k načrtovanju akcij v neposrednem
okolju in spodbujamo analiziranje načrtovanja in
izvedbe,
• usmerjamo k soočanju različnih stališč,
analiziranju dilem in oblikovanju vrednot,
vrednostnega sistema,
• usmerjamo k pridobivanju različnih spretnosti,
strategij učenja in mišljenja.
yy
Z
>cn
Učne oblike in metode
Primerne so različne učne oblike od individualnega
dela, dela v parih, skupinah. Poudarek je na pouku, v
katerem učenec aktivno išče, preizkuša, sooča, povezuje,
razmišlja, konstruira znanja, pomembna za življenje.
Naslednje metode so le nekatere od tistih, s katerimi
lahko pri pouku družbe, ustvarjamo pogoje za
izkustveno učenje, za prehod od količine h kakovosti
znanja: projektno učno delo, problemski pouk, terensko
delo, sodelovalno učenje, igre in simulacije, razgovor,
delo z viri, raziskovalno učenje.
Ob vsem naštetem je izjemnega pomena razredna
klima, v kateri se učenci počutijo varne in sprejete, kjer
se spoštuje raznolikost in drugačnost, se dopuščajo
različna mnenja ter kritičnost in kjer so napake in
neznanje izziv za učenje in sodelovanje.
3
M
N
SKLEP
co
Ob vpeljevanju novega programa predmeta družba se Q
zavedamo, da ne gre le za nov učni načrt, pač pa za
pomembne premike v pojmovanju znanja, učenja in
poučevanja, ki pa se tičejo tistih, ki bodo pouk izvajali,
torej učiteljic in učiteljev. Zato smo člani nekdanje
predmetne kurikularne komisije za družbo, ki smo
Z

56
6 2001
ZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
zasnovali učni načrt, pripravili in izvajamo seminar z
naslovom Nov program družbe za devetletno osnovno
šolo, s katerim skušamo ustvarjati pogoje, v katerih
učitelji izkustveno doživljajo sodobne aktivne metode,
se zanje usposabljajo, razmišljajo o svojih videnjih
učenja, znanja in poučevanja ter jih soočajo z videnji
drugih učiteljev in s pojmovanji sodobnih teorij. S tem
skušamo prispevati k uspehu prenove, zavedamo pa se,
daje naše delo in sodelovanje le majhen delček v
procesu spreminjanja.
LITERATURA
Marentič-Požarnik, B.: Kako pomembna so pojmovanja
znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne
prenove, Sodobna pedagogika 3 in 4, FF, Ljubljana, 1998.
Marentič-Požarnik, B.: Psihologija učenja in pouka, DZS,
Ljubljana, 2000.
Razdevšek-Pučko, C.: Vpliv kognitivne psihologije na
spremembo paradigme preverjanja in ocenjevanja znanja,
Psihološka obzorja 4. 1997.
Učni načrt za družbo, MŠZS, 2000.
LU
Mag. Irena Vodopivec
^ Zavod RS za šolstvo
NARAVOSLOVJE
*N O V I PREDMET
N
Predmet naravoslovje in tehnika je nov v drugem
triletju devetletne osnovne šole in se bo poučeval v
četrtem in petem razredu. Učni načrt zanj je pripravila
predmetna kurikularna komisija, kateri je predsedoval
/: dr. Janez Ferbar. Ta predmet je višja stopnja predmeta
spoznavanje okolja v prvem triletju in se nadaljuje v
— predmetih naravoslovje, tehnika in tehnologija,
gospodinjstvo ter v tretjem triletju v predmetih biologija,
kemija fizika.
_ Smisel in namen predmeta je, da učenci pri pouku
naravoslovja in tehnike izkušenjsko doživijo naravo
- in tehniko, jo spoznavajo, z delom spreminjajo in z
različnih stališč vrednotijo posege vanjo. Pojave v naravi,
(/) tehnične in tehnološke postopke se uče opazovati,
razlagati, napovedovati in vplivati nanje. Uče se preverjati
Q pravilnosti napovedi. Tehnične postopke pa se uče
opazovati, opisovati, jih izbirati, načrtovati in preverjati
^ uresničljivost načrtov. Spoznanja in izkušnje o sebi,
naravi in tehniki uporabljajo učenci za to, da se
vključujejo v okolje in ga premišljeno in odgovorno
spreminjajo. Navajajo se skrbeti za svoje telo, zdravje in
m dobro počutje. Uče se vzdrževati in izboljševati svoje
Z okolje in uporabljati sodobno tehniko in tehnologijo.
IN TEHNIKA -
Med cilji učnega načrta se prepletajo pojmi
(konceptualno oz. vsebinsko znanje) in postopki
(proceduralno oz. procesno znanje).
Vsebino predmeta sestavljajo naslednje pojmovne
strukture:
• gibanje, shranjevanje in transport teles, snovi,
energije in podatkov,
• lastnosti, vrste in spremembe snovi,
• raznolikost in podobnost živega,
• spremembe živega in spremembe v živem svetu,
• izdelava predmetov, pridelava, predelava in
obdelava snovi, energije in podatkov,
• skrb za dobro počutje, varnost in zdravje
posameznika,
• skrb za okolje in obče dobro.
Postopke pri pouku predmeta naravoslovje in tehnika
pa razdelimo na temeljne spoznavne postopke, ki so
splošno uporabni, ter na naravoslovne in tehnične
postopke, ki so posebnost tega področja. Med temeljne
spoznavne postopke sodi opazovanje, opisovanje,
razvrščanje, urejanje, merjenje idr. Med naravoslovne
postopke sodijo eksperimentiranje, napovedovanje,
preizkušanje napovedi in postavljanje hipotez.