DOM IN SVET
LETNIK 39. V LJUBLJANI 1. OKTOBRA 1926. ŠTEVILKA 7.
TURNLščE, ROMANSKA, GOTSKO PREZIDANA APSIDA.
OSMERO PESMI.
(Idila.)
IVAN PREGELJ.
8. Žalostna ekloga.
SBie mamt gefrfjriebett 1311 i)at a(lt)te %u Gtainbnrg §err Stetoolb »on ©tein, ein oratoer SRtttergmann ben §errn $altf)afat bon 2anb§= toret§, einen gleid)fall§ ruljmbenafjmten SRttter, in einem Sonrnter nm§ Seben gebrad)t, nnb bamit felbigem gon^ent ©efd)Ied)t, beffen btefet ber Se|te toar, ben @aron§ gemadjt.
Valvasor.
/m jar des Hevls 1350 an des guoten sand Mathaei tag ze Chreinburch, da der guotsant Cancian rast... v letu odrešenja Gospodnjega za svoj šestdeseti god sem se odločil jaz, Matej Plodel, točasni mestni  sodnik v Kranju,  da napišem  svoji
225
ljubi hčerki Agati v spomin, ko pojde za-mož, da bo sama brala in povedala svojim otrokom o prežalostni svatbi zadnjega gospoda lanšpreškega, kakor se je vse zgodilo od začetka do kraja in sem bil jaz imenovanega gospoda lanšpreškega verni oproda, mu služil z mečem in plunko, z tajanjem in basnijo, ga pospremil ponosno na konju v to mesto Kranj po slavo in nevesto in ga od tu mrtvega odpravil staremu očetu v samotni grad. Pišem in me solze oblivajo ob bridkem spominu. Jočem in se spoštljivo klanjam božji vsemodrosti, ki je dopustila, da je bila mojega življenja najbolj bridka pot meni samemu v poznejšo največjo življenjsko srečo, da sem prav tisto nesrečno uro in tisti žalostni dan jaz sam našel tu v Kranju stalen dom, ljubečega tasta, čigar zet in naslednik v službi sem postal, užil življenja visoko slast ob ljubljeni ženi, ki ji zdaj že tretje leto objokujem grob, in vladal mestu pravično in modro, vsem dobrim prijatelj in ščit, sovražen in strog maščevalec vsem zlim. Rogu slava in čast vekomaj!«
»V letu Odrešenja trinajst sto enajstem, v lepili binkoštnih dneh je prišel k mojima tedanjima gospodarjema Urhu Lanšpreške-mu in njegovemu sinu Boltežarju sel s pismom od visokega gospoda gornjegrajskegn opata Wulfinga. .Slava Bogu in čast,' je pisal opat svojemu po poli bratu Urhu, .slava Bogu in čast! Zdrav sem, tisti grčavec kakor pred leti pa ne več. Enoletna nemška voza. v katero me je spravila, kakor veš, zvesta služba prijatelju Henriku, pravemu češkemu kralju, mi je omajala kosti. Ich bin ein wege-mueder man! Ne pritožujem se. Ljubi Bog me je morda s prezgodnjo slabostjo posvaril, ki sem se rodil v hudo bojevitih časih in se nisem mogel odtegniti niti s svojimi nekrvavi božji službi posvečenimi rokami, bojni igri in kri prelivajoči pravdi. Prosim Boga, naj mi bo milosten sodnik, in tolažim se, da nisem nikoli sukal meča ne v krivični vojski ne proti šibkim ne proti ljudstvu, ki največ trpi, ko se gospoda koljejo med seboj.  Bil
15