PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FROIMTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE if° Vl • Štev. 279 (1967) oo uda j* Prispevajte za Kulturni dom TRST, nedelja 25. novembra 1951 Cena 25 lir I to*** ^avi o Trstu in tr- I ten*1 vpraSaniu ie 2(J- seP~ ■ r® t. l. jugoslovanski zu-| Minister Edvard Kardelj i L,fJ “Tugim poudaril tudi na-Mo neizpodbitno resnico: . •Narodnostni, gospodarski, ^vinski in drugi razlogi *jjo o tem, da je Svobod- 5°vorij ^tržaško ozemlje sestavni 1 jugoslovanskega narod- V t89 oZemlja»-, kOiifcor spremljamo itali- £[*i tisk, se ne spominjamo, % Vsaj poskušal pobijati to J;lcQ kajcor tudi tiste ugo-ki jo je Kardelj v na-faitmju svojega govora po-. L da je namrei «znano, spos(Sak° dol§oletno tuje go-nad tujim ozemljem lifc-S^a nava'dno sledove v ob-- 1 ^bdnostne mešanice rav-' v mestih« in nadaljeval: % tr., oda, to ne pomeni, da je takšna mesta ločiti od ^ rodne okolice samo zato, r Je v njih tuie gospostvo svojo sled. •H bi n eneaa Nismo n. predloga, jj, , se obalna naselja v biv-. aJ'.ianskih kolonijah, ki I 1? italijansko večino, ioči-Drive SW)jeEia zaledja in se I * Italiji*. . i to ugotovitev je resnič-to je ni mogoče ovreči. Ni "e i: Je ovreči z besedami, «(,■5,Pa so jo italijanski faši- * čp‘ ^lastniki hoteli ovreči Vsi se spominjamo VStlEl7Zavoda i govorit sovjetski zunanji minister Višinski. Višinski je izjavil, da tristranski predlog ne pomeni na noben način pireokret v politiki zahod, nih držav, «kj jih vodijo ZDA, ker pušča cib strani nekatera temeljna vprašanja)). Izjavil je tudi, da Se ne more,1 trditi, da ni nobenega nasprotja med' razoro-žrtvenim načrtom io oborožitveno politiko ZDA in njenih za. veznikov. Zatrjeval je dalje, da bo ustanovitev poveljstva za Srednji vzhod neizbežno prinesla zassdfbo držav Srednjega vzhoda po tujih silah. «Ko Američani govorijo o potrebi obrambe Srednjega vzhoda — izjavlja Višinski — skrivajo s tern ukrepe .proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam.« Obtežil je nato ZDA, da širijo obrekovanje proti Sovjetski zvezi, in se jezil, pripisu, jejo napadalne namene. Omenil je Stalinov razgovor z dopisnikom «Fravde», ko je Stalin izjavil, <}a želi Sovjetska zveza predvsem izkoriščati svoje go. spodapske vire v miroljubne namene in nato govoril o gospodarski krizi v Angliji in Fran. eijl. Glede malo razvitih držav je Višinski izjavil, dia so te žrtev tujih monopolističnih držav. O-čital je nato ZDA in ostalim zahodnim državam, napadalne na. namene m dlejal, da se mednarodna napetost veča. Dalje je govoril o zadnjem protestu sovjetske vlade vladi ZDA in de. jal, da so se ZDa obvezale finansirati več oseb za borbo proti Sovjetski zvezi. «Ta ukrep pomeni vmešavanje ZDA v notranje zadeve Sovjetske zveze in ljudskih demokracij ter krši. tev m-drnrodnega zakona in Li. stine OZN.« Svoj govor je Višinski zaključil z nekaterimi sipreminjevalni-rni predlogi k zahodnemu pred. logu. Toda v glavnem gre le za ponovitev starih sovjetskih za-htev. Postavil je zahodnim državam sledeča vprašanja: 1. Ali bodo pristale, da glavna skupščina brezpogojno prepove atomsko orožje in določi strogo nadzorstvo o tem? 2. Ali bodo pristale, da se dajo navo- dila komisijam za atomsko in običajno orožje, dia sestavita primeren načrt dogovora, ki naj se še pred 1. /tbruairjttn 1952 predloži Varnortnemu svetu v proučitev? 3. Al.i bodo pristale, da se v tein dogovoru določijo ukrepi, ki naj zajamčijo izvedbo sklepa o prepovedi atomskega orožja, o prenehanju njegovega izdelovanja, o jamstvu za uporabo atomske energije samo v civilne namena ter na uvedbi mednarodnega nadzor, stva, da se zajamči izvajanje teh sklepov? 4. ali bodb' pristale, da glavna skupščina prizna, da mora vsebovati vsak iskren načrt za bistveno znižanje oborožitve ustanovitev mednarodnega nadzorstvenega organa v okviru varnostnega sveta? 5. ali bodo pristale, naj bo naloga tega nadzorstvenega organa, izvajati nadzorstvo nad' znižanjem vseh vrst orožja: in oboroženih sil, nadzorovati preipo. ved atomskega orožja, zato da se ta prepoved izvede natančno in v dobr* veri, ter da ta organ ugotovi podatke o vseh oboroženih silah in oborožitvi, vštev. ši atomsko orožje, in da skrbi POLOŽAJ HA FOPLATLJEHIH PREDELIH T PADSKI HIŽIHI *0«j 'k da so se že slišali gla- ijt - le potrebno Slovence jh km jev množično izseliti. Hfjr s pa, fco trenutno za-OjpJl ftolija e sam oi> Tržaško za katerega ne more SX>su,**’ dfl ie narodnostno ju-*«»»an®k°> za katerega me-či mesta ne more re- *is0 prav takšne kolo-!:ajj . 2 italijansko večino so obalna naselja v V'AJulijanskih afriških ko-ij,, 'A daixs ugotavljamo, c®i) dlijanska iredentistična .*ia oblast ob krepki pod-if,r’ ih soglasno z angloameri-vbjaško oblastjo počenja jj*V*COr je delala bivša itall-ipj^fošisticraa oblast, da bi ” erH?n^a narodnostno stanje bf^i A Tržaškega ozemlja. se Poitalijančevanje slo-HH * tržaških predmestij ]vje ne samo z istim tem-. I)oci fašistično Italijo, Drec je ta tempo še celo v »es l*n5i meri povečan. Da-Vv °^uzema iz vok tržaških tr)flj/K:eu zemljiška posest v . okolici v mnogo večji %lie to prehaja v italijanske se je to dogajalo pod ^ka"1' ^an'es Prehaja zem-Posest in se nanjo nase-,ržaSif. Alijam v oddaljenejši v katerih po ve- % f^oh, So ni še začel s «SoTSt"° raznarodovalno Vise izrivajo Slo-S, k-1 vseljujejo Italijani f%(. v’1' so imeli kaj takega pa . ^Jer _ ^omaj v načrtu ali jy to ne. ?*r'ovIC7n? naštevali vseh pri-t10 Fk05' 0 vsak dan pi-ednj 5proPriacije zemljišč v liii. to, Kolonkovcu Ricma-Boljuncu, Dolini. I "»m. .SrJj - na Opčinah, Križu, s^Van™*’ Stivanu itd■ itd: Na-nie ezulov pod Sked- 'J. ^adv,--ac^*ter> Poboljševalnice ?S>» Qfl' hVillaggio del fan-> e>„ila Opčinah, našel jeva-^je v Križu, ribiško na-privt stivanu. '»io .^to Pa se raznarodoval-' si0v 'tooljtijejo samo s tem, izrinejo z njihove n,,', . ■ °ni hočejo ubiti Siem na en mah: z izplače-i M,,. nerealne odškodnine ^ j‘h hočejo A ‘'cdarsko uničiti. .°te ’ ^jo položaja tržaških ? «f. eu v Trstu in v coni A ! m° jemati tega sra- S*, tanja | •hj '^harodovalni cilj. Med dvoma glavno, ? ?tou.'.‘TCina še danes ni ena-jl^keLin Urnn7vi,- r-ili TVtorl 5 Ji ,1 5e brez še danes ni ena- »o k za vsi ostali po- k^ere tak0 skrbno in dneva v dan skrbi ,:o Di!stična blost civilna itali jan- angi~b sodelovanju vo-fe Kto so u h' ohv’ drzavnU «pokra- H*'11'0slitpl!!sk\, kjer naj vai~ kJdto, k v slovenski urad- imfplde„ fe to po zakonu ^i,J hake,' -a mora biti poleg V “o s, tudi slovenski? tvft“:i'zoLSnJnam jih oropa-* "-Odi ■ da bi -- , nO*t; *to«ens i C hii" gospodarske nas s tem Sj n°-r°dnoitd<< V‘e sin-,- ^ uničili? Kako S^toko n tržoški živelj S »l^*t^ni?}0ll10re od vsefl h l*t udarcev če že zahteva, naj mu kar « * ^ ce zidom? če že kar Je • temi pogoji •tovenskega šolstva. PARIZ, 24. — »Arabski narodi zahtevajo svojo neodvisnost Borijo se proti tujemu gospostvu in razume se, da nočejo dovoliti, da bi izped enega jarma pršli pod drugega«, je izjavil glavni tajnik Arabske lige Azam paša v razgovoru z dopisnikom. «Tanjuga». Pri obrazložitvi stališča Arabske lige o vprašanju regionalne obrambe in o vprašanju splošne kolektivne varnosti v svetu je Azam paša izjavil: «Za varnost Srednjega vzhoda popolnoma zadostujejo sedanji regionalni sporazumi med arabskimi državami in sistem kolektivne varnosti Zdrugenih narodov. Arabske države ne samo da sodelujejo s sitemom kolektivne varnosti OZN, pač pa imajo sebe tudi za njegov sestavni del. ^ Azam, paia je dodal, da med Egiptom in ostalimi arabskimi državami ni bistvenega nesporazuma o omenjena vprašanju. Med razgovorom je Azam paša poudaril, da imajo arabski narodi pravico, da sami uredijo svoje življenje, kakor hočejo in kakor je to v njihovem interesu. Spoštovanje vrhovne volje naroda je eden najvažnejših temeljev za krepitev sistema kolektivne varnosti v svetu. Iz tega prihaja Azam paša ’do zaključka, da ravnanje' Velike Britanije v Egiptu niti malo ne prispeva k varnosti sveta, pač Pa jo slabi. V zvezi, s tern je omenil politiko Sovjetske zveze, ki skuša izkoristiti ta po ložai v svoje namene. «Dobro nam Se znan značaj Sovjetske zveze m ne želimo, da bi izpod enesja jarma prišli pod drugega«, j* poudaril A-zam paša. Arabski narodi nimajo nobenih iluzij o Sovjetski zvezi in ni niti govora o kakih kombinacijah arabskega sveta s Sovjetsko zvezo. Na koncu je Azam paša omenil vprašanje Libije in izjavil, da njena sedanja vlada ni ne- i odvisna, pač pa da je franco-sko-britanski satelit. Arabske delegacije y glavni skupščini bodo zahtevale umik tujih čet iz Libije, toda niso se še odločile, ali bodo glasovale za sprejem Libije v OZN. PO OBJAVI PROTIJUGOSLOVANSKE RESOLUCIjE 2.519 incidentov na meji s FLRJ povzročile oblasti kominformovskih držav Nova skupina Bolgarov pribežala v Jugoslavijo - Vojaške priprave bolgarske vojske ob jugoslovanski meji - Maršal Tito sprejel tajnika Eksportne importne banke in tri člane ameriškega kongresa - Predstavnik Delavskih zadrug iz Trsta o zadružništvu v FLRJ Slovenski študentje iz Trsta v Ljubljani LJUBLJANA, 24. — Na po vabilo rektorjev ljubljanskih visokih šol in akademij je prispelo v Ljubljano 28 tržaških slovenskih študentov. Na. postaji so jiih sprejeli tajnik univerze Boris Trampuž, dčkan pravne fakultete dr, Vladimir Murko, prodekan pravne fakultete d;r. Lado Vavpetič in zssto mliki študentov pravne fakultete, Medi drugimi ustanovami so si študentje cglediali Narodno in univerzitetno knjižnico, nato razne institute (metalurški, strojni, rudarski, vedo gradbeni itd1.). Ogledali so si tud- Narodno in Mcdemo galerijo, jutri pa si bodb ogledali še ljubljanski muzej in popoldne bodo odpotovali. zopet v Trst. Na Koroškem danes volitve v Kmetijsko zbornico CELOVEC, 24. — Jutri v ne-denjo bodo na Koroškem volitve v; Kmetijsko zbornico. Koroški Slovenci imajo te volitve za zelo važne in so postavili tudi svoje kandidate. Volili bodo odbejmike za: a) krajevne kmečke odbore, b) okrajne odbore Kmetijske zbornice in c) občni zbor Kmetijske zbornice. Zato bo vsak volilni upravičenec oddal na volišču tri glasovnice. , «SLO VENSKI VESTNIK«, glasilo Slovenske Koroške, ki izhaja v Celovcu, objavlja v svoji zadnji številki poziv »KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE« kmetom, kmečkim najemnikom, in užitkarjem, naj se polnoštevilno udeležijo vo_ htov. Vseh volilnih upravičencev za koroško kmetijsko zbor-nico ini njene podustanove je 32.000. List objavlja tudi seznam kandidatov «Kmečke gospodarske zveze« za deželno Kmetijsko zbornico, ki jih je 12 in na čelu katerih je Janko Ogris iz Biičovsa. Prav tako ob javlja tudi imena kandidatov za okrajne kmečke zbornice za okraje: Beljak. Celovec in Velikovec. Kandidati za krajevne Kmečke odbore ca so bili že prej objavljeni. V omejenem pozivu »Kmečke gospodarske zveze« je medi drugim rečeno: »Pri volitvah v nedeljo imamo v svojih rokah, da doprine-semo k odpravi strankarske razcepljenosti po naših vaseh, ki samo škodujP našim, skupnim interesom. Nočemo več, da bi naše vasi dajale samo glasove, zastopnike v: Kmetijski zbornici it. okrajnih kmečkih zbornicah pa bi dobili z glasovi naših vasi kraji severnega nemškega dela«. Isti poziv objavlja tudi koroški slovenski tednik «Naš tednik — Kronika«, ki objavlja hkrati tudi «uvodni članek dr. J. Tischlerja o pomenu »Kmečke gospodarske zveze« rta Koroškem. ie gbSo na Švedskem Mosadek bo zahteval zaupnico v parlamentu TEHERAN, 24. — Mosadek bo jutri v parlamentu postavil vprašanje zaupnice po poročilu o svojem potovanju v Ameriko in Egipt. Podpredsednik iranske vlade i Fatemi pa je izjavil, da je bil' včerajšnji šesturni razgovor med šahom in ministrskim predsednikom posvečen prav temu potovanju in pa vprašanju volitev. Vlada namreč še vedno premišljuje, ali ne bi kazalo volitve ponovno odgoditi. ((Gospodarski položaj sicer ni tako slab, kot ga pretirano prikazuje opozicija, vendar mora vlada proučiti gospodarske težave, ki jih bo morala rešiti«. O kairskih razgovorih pa je Fatemi dejal, da bo Iran storil vse, da bi podprl uresničenje egiptovskih teženj, tudi kar se tiče sudanskega vprašanja. V Kairu so načeli razgovore o egiptovskem nakupu milijona ion iranskih petrolejskih proizvodov. BERLIN, 24. — Vzhodno' nem. ška agencija je danes objavila besedilo pisma, ki ga je vzhodno nemški predsednik Pieck po siai predsedniku zahodnonem-ške republike Heussu. Pieck za. vrača možnost nadzorstva OZN nad nemškimi volitvami in predlaga, naj to vprašanje pro. uči komisija, sestavljena iz Nemcev, pod štiristranskem nadzorstvom. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Obmejni organi vzhodnoevropskih Jugoslaviji sosednih držav so od leta 1948, ko je bula objavljena protijugoslovanska resolucija Komirvlorma, do 1. novembra t. 1. izvršili skupno 2.519 obmejnih incidentov, kršitev jugoslovanskega ozemlja ih zračnega prostora na mejah Jugoslavije. V letu 1948 je bilo 74 incidentov, v 1949 jih je bilo 442. v preteklem letu pa 937, a v preteklih desetih mesecih tega leta 1066. Navajajoč te podatke piše današnja «Borba», da napadalnost in protijugoslovansko delovanje kominformovskih držav ni popustilo niti pred samim zasedanjem -glavne skupščine OZN. V oktobru tega leta je Madžarska povzročila 90 incidentov. Romunija 32. Bolgarija 23. Albanija 5, «0 tem kar se danes dogaja na jugoslovanskih mejah, ni sledu niti v letopisih srednjega veka. Pokanje bomb in strojnic so odmev kominformovskih izjav o miru, ki jih delegati sovjetskega bloka ponavljajo v Parizu, kakor so -jih prej v Lake Successu. Flushing Meadow. su in na drugih mednarodnih konferencah«, zaključuje »Borba«. Iz Bolgarije je pobegnila v Jugoslavijo nova skupina 12 bolgarskih beguncev. Begunci so izjavili, da bolgarska vojska gradi ob jugoslovanski meji strelske jarke m vojaške utrdbe. Mesto Varoš Kula je obdano z dvema vrstama -jarkov; eden od teh strelskih jarkov je dolg več deset kilometrov in pelje od Boljice čez Kulo. Staro Patnico, Rakovico. Rabiš, Stlaž, Stakevce in Trgovište do Gornjega Loma. Ta jarek pred. stavlja bojno črto, na kateri so bili pred enim mesecem izvršeni veliki manevri — kot je rečeno — da bi bolgarske čete spoznale obmejni teren. Begunec 28-letni študent Spasov. je pred enim letom kot podporočnik služil v bolgarski vojski in je takrat s svojo četo 7 km od jugoslovanske meje pri vasi. Prložnice zgradil strelski jarek, ki je 9 km dolg. s sedmimi strojniškimi gnezdi, nadalje drugi jarek, ki , je 11 km dolg, in devet strojniških gnezd ter 6 bunkerjev — kot je dejal — po razporedu šahovnice, Ti begunci prepovedujejo o hudem terorju, ki vlada v Bolgariji in ki so ga begunci označili za civiliziramo inkvizicijo. Nekateri med njimi so povedali, da se tisti vojaki, ki niso ubogljivi, 'kaznujejo z raznimi kaznimi, med katerimi je ena tudi takšna, da postavijo vojaka v železno kletko, v kateri mora obsojenec ostati petnajst dni na vetru; druga kazen pa je ta. da mora vojak stati v jami, globoki 180 cm. iz katere mu moli samo glava. Begunci so še. povedali, da je za vojake razpisana nagrada od 5.000 levov, 30 dni dopusta, odlikovanje za hrabrost in napredovanje za dva čina za vsakega ubitega jugoslovanskega graničarja. Tajnik Export-imiport banke Sidney Shervvood in trije člani kongresa, ki so hkrati tudi člani bančno-valutnega pododbora predstavniškega doma ZDa in | ki so prispeli v Jugoslavijo, da j proučijo uporabo posojila Ex-port-import banke, so bili da-I nes na obisku pri maršalu Ti- tu in finančnem ministru M. Popoviču. Med pogovorom so se dotaknili tudi številnih splošnih gospodarskih in finančnih vprašanj. Predvideno je, da bo Jugoslavija vrnila posojilo 55 milijonov dolarjev v desetih le. tih. Člani ameriške delegacije so po pogovoru izjavili, da je z jugoslovanske strani potrjeno, da je omenjeno posojilo prišlo pravočasno, a eden od Članov je izjavil, da je v pogovoru z maršalom Titom v zvezi s primerom zagrebškega nadškofa Stepinca dobil zadovoljiv odgovor. Predstavnik Delavskih zadrug iz Trsta Arrigo Levi. ki se je udeležil kongresa skupščine Glavne zadružne zveze Jugoslavije v Zagrebu, je pred odhodom iz Jugoslavije izjavil med drugim; ((Pregledal sem podrobno poleg drugega organizacijo dela kmečke zadruge v Cabru. Takšna organizacija, kakor tudi doseženi uspehi, kažejo že prvi korak uresničevanja socializma na vasi. Takšni uspehi pa so možni samo v državi. kjer je država prijatelj in zaščitnik zadružništva, a to je vaša država«. Predstavnik na-bavljalnih zadrug «Conitadini» iz Italije dr. Giuseppe Bellom, ki se je prav tako udeležil o-menjene skupščine v Zagrebu, je pred svojim odhodom v Italijo poudaril, da je splošni vtis, ki ga nosi iz Jugoslavije, ta. da je vse gospodarstvo te države usmerjeno na gospodarsko izgradnjo in ohranitev miru. »Vi se trudite — je dejal — da bi dvignili življenjsko raven delovnih ljudi. Gradite centrale, zadružne domove, delavska sta. novanja; vse to je dokaz, da boste tudi uspeh«. R- R. KOPEN HAGEN, 24. — Vsa Danska je pod vtisom katastrofalne eksplozije, ki je nastala včeraj zvečer v pomorskem arzenalu v Kopenhagenu. V zrak je zletelo skladišče, v katerem je bilo 10 velikih min, napolnjenih z nekim tajnim eksplozivom. Pri eksploziji je zgubilo življenje 16 gasilcev, ki s0 poskusili v zadnjem trenutku amejiti in pogasiti požar, ki je nastal v bližini skladišča v bencinski cisterni. Ranjencev je več kot sto in med njimi je tudi poveljnik kopenhaških gasilcev. Eksplozija je bila tako močna, da je povzročila paniko ce-'o v,mestu Malmoe in v drugih krajih Južne Švedske, kjer so bile' razbita številna okna. Sprva sp menili da je do ric^plozije prišlo na Švedskem. Obalne straže so bile alarmirane in številni policijski avtomobili Rdečega križa so križarili po južnem Švedskem in iskalj kraj eksplozije. V Kopenhagenu so danes izobesili zastave na pol droea na vseh javnih poslopjih Uvedli so preiskavo. Izključujejo — čeprav še ne dokončno — možnost sabotaže. Nova sovjetska nota na Srednjem vzhodu MOSKVA, 24. — Pomočnik zunanjega ministra ZSSR Andrej Gromiko je danes izročil ameriškemu, angleškemu, francoskemu in turškemu diplomat, skemu predstavniku noto, ki se tiče načrta o ustanovitvi atlant. skega poveljstva za Srednji vzhod. V dobro obveščenih krogih pravijo, da ponavlja sovjetska nota argumente včerajšnje note arabskim deželam in Izraelu. to je, da pomeni ta načrt ((razširitev napadalnih načrtov atlantskih sil na področje v bližini sovjetske meje«. Naš tede pregled Ko so ta teden v italijanskem parlamentu govorili o škandalu v državnem zavarovalnem zavodu IN A (gre za milijarde dr-žarnega denarja!) je socialde. mekratski poslanec Preti postavil zahtevo po maralizaeiji ita. lijanskega javnega življenja. Zahteva se nam zdi teč kot razumljiva. Ze bežen pogled na razmere v bližnji republiki nam razkriva veliko gnilobo, ki se je razpasla v deželi dcatisočlet. ne civilizacije. Proces v Viter-bu proti članom Giuliancve banditske skupine je razkril res škandalozno ozaaje siciljan. skega banditizma. Proces v Luc. ci proti garibaldinskim partiza. nem je že sam po sebi škandal. Potem je tu vprašanje INA, pa nerazjasnjena zgodba s aFeder-consorzi», kjer spet državni de. nar odteka v sode brez d’(u. In še in še bi lahko našteval: takšne primere. Toda to so skoraj malenkosti ob vsem, kar se dogaja v zvezi s poplavami v spiodnji Padski nižini. Malenkosti zato, ker gre tu za ogromno katastrojo, za vsoto neštetih človeških trage. velike človeške tragedije kujejo demokristjani in keminfor-misti swj politični kapital. To je Italija 1951. * * * Res, kot da so oboji — demo. kristjani in kominformisti prav čakali na poplave, na veliko ne. srečo. Dva politična šakala sta planila po njej in jo trgata z zobmi; vsak bi rad zase večji kos. V Rovigu so ustanovili odbor za pomoč pcplavljencem. Ob. čimka uprava v Rovigu je v kominfermističnih rokah in tudi odbor je imel povečini isto barvo. Toda to ni važno — važ, na je bila pomoč poplavijen-cem. Prefekt, vladni človek, pa je ta odbor razpustil. Baje za. radi sabotaže. Pa tudi komin-formistčni Lah so polni očitkov sabotaže na račun vlade in njenih organov. Po krajih okoli Poleselle kro. žijo vesti, da so nasipi pri Oc. chibellu popustili zaradi sabotažnega dejanja kominformistlč. ne pete kolone. Kominformisti obtožujejo vlado, da je nasipe zanemarila (deloma bo to tudi Carlos Mo' podprl Mo Flll proll Kooiloloroio PARIZ, 24. — V svoji izjavi na. radio-telgvizijskeni programu društva dopisnikov pri Združenih narodih je predstavnik Filipinov v OZN Carlos Ro. mulo odločno podprl stališče Jugoslavije v borbi proti Kc-minformu. »Jugoslovansko pri. tožbo proti sovražnemu ravnanju Sovjetske zveze do Jugoslavija’ — je poudaril Rcar.uLo — je treba vsestransko proučiti. Združeni narodi morajo v tem pogledu podvzeti konkretne u. krepe.« d}JA~za vrsto nečednih po- \ reSj deloma pa je bil naval vo-'■* u ’* J~ ' de tak, da je ob nenormalni re. ki, kot je Pad, ki leče po nasipih nad ravnino, vsak obramb, ni ukrep takorekoč nemogoč). Slišali pa sp se tudi glasovi, da so nesreče krive atomske eksplozije v Ameriki. Virov prvih in drugih govoric ni težko najti. Pomoč poplavljencem: komi n. formisti pozivajo begunce, naj se obračajo k njihovim odborom, ki jih bodo namestili. Via. da opozarja prebivalstvo, da jg poskrbela za vse in da je v zal vettščih, ki jih je pripravila, dovolj prostora. V darilnih pa. ketih, ki jih razdeljujejo ko-minformistični odbori, so baje 'izvodi hsta «UnUd». Vlada baje dela, pri razdeljevanju svoje pomoči demokristjansko propa. gando. Rekli smo «bajen, ker nismo ne enega ne drugega videli na lastne, oči. Oboje pa jt zelo verjetno. Zdi se, da ne gre več ne za poplave, ne za pomoč ljudem, ki so ostali brez vsega, temveč za umazano konkurenco med kaminformistično organizacijo in papeško podporno komisijo, združeno z vladno-demcknst. janskimi organizmi. Zdi se, da je važnejše šopirjenja z lastno dobrodelnostjo kot pa pomoč. Na svetopisemski rek o levici, ki naj ne ve, kaj dela desnica, niso pozabili samo kominfermi. sti, temveč tudi demokristjani in celo Vatikan. Res, morailizacije bj bila Ita. lija krvavo potrebna. Zajeti bi inorrala zelo široko in predvsem — zelo visoko * * * V Parizu se nadaljuje tas,eda. nje glavne skupščine OZN. Ta teden so zasedali njeni odbori, ki — vsak na svojem področju — razpravljajo podrobno o raz. nih predlogih in pripravljajo poročila za prlhcdinjo plenarno sejo. V političnem odboru so razpravljali o načrtih za razorožitev. V soboto je govoru Vi. šinskl, ki je postavil nekaj popravkov k tristranskemu predlogu. Komentarji pravijo, da je. ((poskusil vtihotapiti v tristranl ski predlog svoje načrte». V glavnem se ponavlja igra, ki jo poznamo že iz te pomladi * pariške konference namestni. kx>v. V političnem odboru je bil drug zanimiv dogodek: velesil• so složno nastopile proti jugoslovanskemu predlogu kbnveii. cije o pravicah in dolžnostih držav. Večina malih držav se je znašla na jugoslovanski sltrani. Kljub vsem nasprotjem je med velesilami torej šg ved. no zelo močna, kako bi rekli, sindikalna zavest, kadar gre za obrambo njihovih posebnih pra. vic. Najbolj vneti sindikalisti so v tem primeru vedno sovjet. ski predstavniki. Vendar — bi dejali spet v sindikalnem žargonu — gre zg sindikat delodajalcev’ • V četrtek so v Parizu dosegli sporazum med tremi zahodnimi zunanjimi ministri in zahodno, nemškim kanclerjem Adenauer, jem o splošni konvenciji» glede bodočih odnosov med zahodi nimi državami in Zahodno Nemčijo. Adenauer je kazal o-čitno zadovoljstvo. Manj zadovoljni pa so nemški socialdemokrati, ki pravijo, da Adenauer ni dosegel niti suverenosti, nit i enakopravnosti Nemčije. Mosadek se je končno, po dveh mesecih odsotnosti (zaradi tega so morali v Perziji celo odložiti volitve) vrnil domov. Spotoma se je cglasil v Egiptu, kjer so mu priredili triumfalen sprejem. Dogovorili so se, da bo Egipt glavna postojnaka za razprodajo iranskega petroleja, Perzija,ima namreč resne tPža.' ve ne le s produkcijo, temveč tudi s prodajo nafte. To tahte. va veliko, po vsem svetu razpredeno organizacijo. Na Koreji so se spet za korak primaknili k premirju. Dogovorili so se, da bo sedanja frontna linija predstavljala demarkacijsko črto, če bo v tridesetih dneh sklenjeno premirje. Ce ne, se ples začne znova. Za sklenitev premirja pa je treba rešiti še celo vrsto vprašanj, ki niso nič lažja kot tisto o določitvi demarkacijske črte: Nadzorstvo nad Izvajanjem pogojev prtmir. ja je na primer kaj kočljivo vprašanje, da ne omenimo za. de v e z vojnimi ujetniki, ki se je še zapletla z obtožbami, da so v Severni Koreji ustrelili več tisoč ameriških ujetnikov. Vendar pa nekateri izražajo upanje, da bo do božiča vojne na Koreji konec. r- e. liiičnih špekulacij, ki da so čakale poplav ali podobne velike nesreče, da se lahko prav razživijo. Prav v primerjavi z o-grem nosijo nesreče se pokaže vsa umazanost teh špekulacij, ki bolje fcot kar koli drugega o. značujejo današnje politične razmere v Italiji. * • k Morda ste že brali v časopisih — v dveh seveda — zgodbo o očetu, ki je izgubil ženo in štiri otroke — tri sinove in hčerko. Ena sama drobna zgod. ba, ki pove vse o tragediji poplav, pa tudi vse o odvratnih špekulacijah, ki mečejo v blato človeka, njegovo življenje in njegovo vrednost — v korist ene ali druge »velesile« v itali. jamskem političnem življenju. Zgodba ni lepa. Zelo žalostna je in zelo umazana. Vendar se nam zdi potrebno, da jo obnovimo. Glavni osebi je ime Bellinel. lo. Je eden izmed redkih preži, velih S^lmkov kamiona, ki ga je pri kraju Frassinelle zajel nenaden naval vode. Ujej se je za vrbo in tam od daleč, pet ur, prisostvoval počasni smrti sv o. je družine, znamcev, sosedov, prijateljev. Potem se je onesvestil. Znašel se je v bolnišnici. V Isto bolnišnico je prišel De Ga. speri s svojim številnim sprem. stverm. U.stavil se je tudli ob BeU linellu in ga vprašal, kaj želi. Oni je odgovoril, da bi rad' videl svojega petega otroka, sina, ki služi pri i>ojakih. Državni podtajnik Rumor je pripc minil, da so «oblasti že obveščene». Bellinello je odvrnil: «Ekscelenca, rad bi videl svojega sina, ker sem zabredel v to nesrečo; šteer pa naj stori svojo dolžnost, saj vem, da ga domovina potrebuje. jaz sem človek, ki ljubi red.» Tako nekako je rekel Bellinello in njegov glas je bil posnet na magnetofonski trak in radijske postaje so ga prenašale P o vsej Italiji. (Mimogrede; koliko takih posnetkov je bilo treba, da se med njimi najde primeren za potrebe — tehnične in politične — italijanskega radia!). De Gasperi je v svoji «poslanici narodu» omenil svoje srečanje z Bellinellcm. Glejte, kaj pravi italijanski ministrski predsednik o tem srečanju; »Začutil sem jok v grlu in nisem vedel storiti drugega, kot da sem ga objel. Toda če bi se zna. šel sam pred njim, bi upognil kolena kot pred Neznanim junakoma... In: «Kajti to je primer idealnega Italijana, ki nikoli ne pozabi čuta dolžnosti...» Retorika, ki ne potrebuje ko. mentorja. Toda zgodba se ne ustavi tu. Cez dva dni je objavila «Uni-(d» dolgo poročilo o scompagnu Bellineliu», ki da bi rad, da po. snamejo «drugačno ploščo«. Ta drugačna plošča«, nič manj re. torična in odvratna, pa je, kot piše eUnita», da je to «tovariš Bellinello, ki noče vojne», k; je pobiral podpise za stock. holmski in berlinski poziv. Se več, njegova mirtva žena in nje-govi mrtvi otroci — vsi so pod. pisali ta poziv... Resntčna zgodba, prav nič re. torična v svoji pretresljivi pre. prostosti, pa je ta, da je Belli. nelto izgubil ženo in štiri otra. ke, da je izgubil vse razen raztrgane obleke na sebi. Iz te Začetek zasedanja atlantskega sveta v Rimu RIM, 24. — Danes opoldne Se je v Rimu začelo zasedanje a-tlantskega sveta. Seja je bila posvečena otvoritvenim formalnostim; govorili so zastopniki vseh držav ir» na kratko v splošnih besedah izrazili sva. je mnenje o atlantskega paktu. Zasedanje je otvorii De Gasperi kot predstavnik države gostiteljice. Vzporejal je nekako atlantski j>akt s starim Rimom in dejal, da nobeno mesto tako kot »urbe«, ne mora nuditi tako prikladnega ozračja za atlantske zasedanje. Acheson je govoril tudi o vprašanju Daljnega vzhoda in o položaju na Koreji, medtem ko se Je Eden dotaknil vprašanja Bližnjega in Srednjega vzhoda, Schuman pa je govoril o Indokini. Popoldne so se ministrj spet sestali, da bi v splošnih obrisih pregledali položaj predno se bodo v ponedeljek lotili dnevnega reda. Seja je bila tajna. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Da-nes, nedelja 25. novembra Katarina, Kclomir Sonce vzide ob 7.17, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.10. Luna vzide ob 2.51. zatone ob 14.05 Jutri, ponedeljek 26. novembra Januša, Zdedrag 71 n w a 1 Teden, ki je za nami, je bil Za tržaške Slovence bogat na kulturnih prireditvah, kar nas utrjuje v prepričanju, da nam bo letošnja sezona nudila čim več kvalitetnih večerov, ki so jih tržaški Slovenci tako željni in tudi potrebni. V nedeljo sta nastopili kar dve dramski družini, in sicer dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Vojkov s Proseka in Kontcrvela ter dramska družina iz Sv. Križa. Prvi so poleg vesele enodejanke sCudež v pustinji» zaigrali ali 'bolje zapeli domače delo Alojzija Cja-ka in Viktorja Čermelja eLoj-tercas. Imeli so velikanski u-speh; poslušalci, ne le laiki, temveč tudi strokovnjaki so se vsi piuvci hiai Emo zaim iitiiljžaiile svnjeja gsspiilarskega položaja Univ. oroL dr. fran Šiianec predava v Trslu mm Enotni razredni sindikati pozivajo delavce na skupno borbo. Medtem ko se v coni A življenjski pogoji vedno slabšajo, pa se življenjska raven delavcev v coni B stalno viša 0 prefepaškiii namenih kominformovskih škvader Govori se v Trstu, da vida-ljevci organizirajo več prete-paških skupin z nalogo, da bi zahrbtno napadale vodilne «titovce» in tudi razne »titovske« ustanove. Te napade pa nameravajo organizirati tako, da bi odgovornost zanje padla na faustovsko MSI. Opozarjamo že v naprej javnost na vsak morebitni poskus takega napada, predvsem pa na to, da se podobni napadi in izvedba kominfor-movskita škvadrističnih načrtov preprečijo. nadvse pohvalno izražali nad delom domačih avtorjev, solistov in zbora, ki je danes najmočnejši na našem ozemlju. Resno prizadevanje so pokazali, tudi igralci iz Križa, ki so s klasično Molierovo komedijo tGeorge Dandin» dosegli najboljši uspeh. Med tednom sta bili dve predavanji v prostorih SHPZ. Predavatelja sta bila univerzitetma profesorja iz Ljubljane dr. Prane St-le, ki je govoril o »reanjžveški upodabljajoči u-metnosti ter dr. Marja Borinik, ki je predavala o pisateljici Zofki Kvedrovi. Za oba večera so pokazali Tržačani veliko zanimanje ter izvajalcem tudi izrazili priznanje za njuni znau-sir -ti predavanji. Dogodek za Trst je bila tudi snežna premiera mladinske igre «Desetnica», ki je doživela v Trstu svojo krstno predstavo. Ker smo že pn kulturnih dogodkih v Trstu, moramo orne-n ti tudi nastop jugoslovanske pevke Dragice Martinis, ki je Pela v «Verdi» naslovno vlogo Puccinijeve opere eTuravdotit na slavnostni otvir tvi oprme s<:. ne. Opero bodo z isto trasi ’‘>o večkrat ponovili. ■ inoči Je vil v «Včr'so pomoč. Akcija za pene-S:"-'ence je o^^ekn la tudi v č’sto slivenskih obč’”~h, kjer sc o! ski sveti izvolili po-eb. np odbore, ki naj pobirajo pri-s■ ?"ke za prizadete kraje in ljudi. Slovenski prebivalci so pokazali s svojimi prispevki, kako aleheloo jih je r—■—dejela nesreča v severni Italiji pa čer. -To jo prav slovenski del prebivalstva danes pred nalogo, Izvršni odbor Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO proučil sedanji gospodarski in socialni položaj delavcev. Primerjava položaja delavcev med obema conama je doikazala, da se opložaj v coni B, kjer sindikati res delujejo v korist delavskega razreda, stalno izbolj. šuje. Medtem pa se stanje v co, ni B, kjer sindikati res dlelujejo v korist delavskega razreda, stalno izboljšuje. Medtem pa se stanja v coni A stalno slabša, ker se je tu sindikalno gibanje birokratiziralo in pa'iviziralo, delavce pa so cd te gnili torbi za rešitev njihovih vprašanj in za izboljšanje gospodarskega stanja. Obračun sindikalnega delovanja v coni A je popolnoma pa. sivcu. Položaj tržaških delavcev se je stalno slabšal, povprečne plače so se vedlno bolj oddal je. vaie od povprečnih življenjskih stroškov. Pregibna lestvica pri draginjski dokladi se je pokazala za pomanjkljivo, ker delavci stalno zgubljajo na osnovni mezdi. Pri nespremenjeni povprečni plači 30.000 lir so cene zelo narasle, saj stane 1 kg me. sa 1.000 Ur, kg salame 1500 lir, kg rib 500 liT, sadja po 150 lir kg drva po 1.600 lir za -ctot Poslabšal se je zlasti gospodarski položaj industrijskih delavcev. o katerem so že februarja 1950 vsi trdili, da je ne-vdržen... Delodajalci pa se s tem položajem' okoriščajo in odvzemajo delavcem vs= sindikalne pravice, ki so si jih pridobili; ne spoštujejo delovnih pogodb, uvajajo v podjetja pravo vojaško disciplino ter vedno bolj -m^iui-io naloge sindikalnih zastopstev. V coni B na je obračun sin-d tkalnega delovanja v tej dobi pozitiven in delavci lahko z velikim zaupanjem gledajo v bo. ■točnost. Sindikati, ki so vključili svoje delovanje v dejavnost ljudske’ oblasti, lahko danes dokažejo stalno izboljšanje življenjskih pogojev tarr.ošnj.h delavcev. To najbolje potrjujejo številke. V ceni B so znašali v juliju življenjski stroški za družino 4 članov 10.400 din. Od te. daj pa so se za 10 odst. znižale cene tkanin, obutve, pohištva in nosode. Cena sladkorju je padla od 230 na 175 din. olju td 230 na 200. mšlu od 120 na 85 lavska zbornica. Predvsem skušajo preprečevati pozitivno delovanje razrednih sindikatov ter se boje njihove akcije za poživitev vsega sindikalnega gibanja. Čeprav priznavajo težki položaj delavstva izjavljajo, da so na mrtvi točki, ker se ne morejo sporazumeti o taktiki. Delavska zbornica namreč zahteva blokiranje cen tn njihovo znižanje, E§ pa zahtevajo zvišanje plač. To sta le na videz nasprotni stališči. Toda vsak delavec, ki le malo razmišlja, lahko ugotovi, da w med njima b-stvenih razlik. Delavci v tovarnah in v podjetjih se za. to vprašujejo, zakaj nočejo združiti teh dveh zahtev po stvarnem izboljšanju plač. Razredni sindikati so za znižanje egn, hkrat; pa zahtevajo tudi takojšnje zvišanje plač, kar bo pomenilo prvi konkretni korak, da so zmanjša raizlika med zaslužkom in življenjskimi stroškj. Voditelji ES in D Z dokazuje- jo v tej fazi sindikalnega gibanja z dejanji, da nočejo združi, ti obojih zahtev in da nočejo odstraniti nasprotij ter začeti resno sindikalno akcijo. S tem pa postaja tudi vsem jasno, da podrejata vodstvi obeh sindikatov svoje delovanje smernicam, ki so tuje interesom delavcev angloameriškega področja STO. Zaradi tega pozivajo Enotni razredhi sind-kati delavce, naj razpravljajo o teh vprašanjih, naj razjasnijo svoja stališča, naj zahtevajo od svojih sindikalnih vodistev razredno sindikalno politiko, ki bo slonela na interesih tržaških delavcev in na njihovih nujnih potrebah in ki bo odvisna odi splošne volje delavcev, da ppsežejo ponovno v Sindikalno življenje, dia z borbo odstranijo gaspodarsko-pclitičnj položaj, kj lahko postane še slabši, kot je bil za časa fašizma. Delavci naj zahtevajo tako sindikalno politiko, ki bo pomenila za tržaške dlelavce napredek ne Pa nazadovanje.. AKTIVNOST KV. OKRA JLA ŠIRIMO mil/ OF muci naše Ijudslt/o 7 9.12.1951 ? narodna in Studijska K'Jj ŽNICA bo imela JUTRI 26. novembra ob 20.30 v Ul. Homa 15/11 SVOJE DRUGO PREDAVAN E IZ UDidtnoslne-znfl ;flvins;ega ciKla Predaval bo dr.Fran Si anec m na Vabila se dobe v knjižnici, UL Geppa 9/IV. rti n. Pšenična moka stane 40 din, kruh 34 din. meso 180 din, vino pa 90 din liter. Plače pa so naslednje: povprečna mesečna plača delavcev 12 500 din. uradnikov 13.500 Dopolnili plač: v večjih codjetjih povišek 3 do 5 diin na uro: or\"red-ina za odgovorne služb, in dela od 40q dn 3.20«' din na mesec; odškodnina za težka d h ^d 600 do 1300 din na mesec, Prfea tega veljajo norme. s katerim, mnogi delavei oddvojijo ome ri no plačo (de. levei pri kan ilirci ji dobivajo «mo Kače 20.000 din na n:e-«—). Družinska doklada znaša 3 500 din za vsri-tvp o tre’'a. <">-dobički podri'ia dobe od 600 -V> 1000 r'wn na mesec. K tem -verirrikom je treba d-datj na lednie ugodnosti socialnega zu-varnvar^a: sto chtofna plača v primeru bolezni, 90 dni cele pla. če porednicam. 20.000 d;in za do. Unčkovo opremo in 2000 d;in na meneč za dodatek v živilih. Za delavce in njihove ožje družinske člane je priskrbljena brtz. nlačna zdravniška bolniška in -"riozdraVn.iška oskrba in zdrav. : jen je. V primeru brenv seino-sti plača podietje 70 odst. plače ir i zois e 1 r e mu. Položgi .n tostrijakih delavcev v conč A vpliva tud) na p-lco ei fei janu Sklepi okrajnega odbora OF za Nabrežino Okrajni odbor OF za Nabrežino je imel sinoči svojo sejo, na kateri se je po političnem, gospodarskem in organizacijskem poročilu razvila diskusija, iz katere so v smislu pooblastila okrajne jkupščine (4. točka dnevnega reda) sprejeli naslednje sklepe: 1. Skrbeti bo treba za zvišanje števila članstva in to zlasti iz vrst mladine. Prepričevati jih je treba o poštenosti in iskrenosti naše borbe. 2. Izvolijo naj se krajevni odbori OF povsod kjer so za to dani pogoji. 3. Krajevni odbori naj okre pe svojo aktivnost in se lotijo reševanja konkretnih vprašanj v lokalnem in občinskem merilu ter tako podprejo uspešnejše reševanje občinskih zadev. Delovanje na; bo na čim širši bazi in s čim večjim sodelovanjem. Erirede naj se predava- Cesta v Jazbine ostala v načrtu Občina nima denarja za nakup materiala V ponedeljek 26. novembra se prične vpisovanje v ritmično šolo na sedežu SHPZ Ul. Roma 15-11. vsak dan od 9. do 11. ure in od 17. do 18. ure. Solo bc vodila gospa Ol0a Goirjupova. Občinska uprava v Steverja-nu je že px-ed časom odslovila občinskega cestarja z izgovcv rom, da mora razbremeniti občinsko blagajno vseh izdatkov, ki niso nujno potrebni. Ceste so zdaj skrajno zanemarjene in mnogi so mnenja, da bi občinska uprava več prihranila, če bi zmanjšala število občinskih uradnikov, saj pride na petdeset prebivalcev eden. Poleg tega, da števerjanska občina zanemarja že obstoječe občinske ceste, se je pred časom odrekla tudi gradnji nove ceste na Jazbine. Kar so si Steverjanci in Jaz-binci najbolj obetali od nove občinske uprave, je bila cesta na Jazbine in napeljave električne razsvetljave v domačije, razstresene izven vasi. Prva na-da je že padla v vodo. Pred časom so pristojne oblasti dale števerjanski občini na razpolago brezplačno delovno silo. Ce. sto na Jazbine naj bi gradili brezposelni iz delovnih centrov, kr jih podpira država. Občini bi bilo treba skrbeti samo za material. Taki ugodni ponudbi, s katero bi prihranila vsaj dve tretjini stroškov za gradnjo ceste. se ie občinska uprava odrekla z izgovorom, da nima denarja za material in tako najbrž za vse večne čase pokopala rešitev • najbolj perečega vprašanja. Za vse obljube, ki jih je dala Jazbineem, se bo občinska uprava oddolžila s prispevkom za gradnjo pet metrov dolgega lesenega mostu s podstavkami iz cementa čez potok Brbačno. Stroške za gradnjo tega mostička, ki veže Jazbine z Gradišku, to in bo za Jazbince edini iz- hod v svet. bodo krile goriška, koprivska in števerjanska obči. na. s katerimi bo mostiček mejil. Električno razsvetljavo so na stroške posameznikov doslej napeljali samo do skupine petih hiš pri Osčevih. Občinska blaga jna bo pri tem krila samo stroške za svetilko na cesti. Vsi Steverjanci. ki še nima-jo luči, jo bodo lahko imeli, če se ne bodo zanašali na- občinsko u-pravo in posnemali gospodarje pri Oščevih. Edino razveseljivo za Ste-verjance je, da bedo imeli v bližnji prihodnosti telefon, toda ne po zaslugi občine. Potem ko ie občina odpovedala vsak prispevek za obnovitev telefonske proge, ki je bila v vojni uničena, se je TELVE pred časom odločila, da jo bo obnovila na svoje stroške. Občinski možje se niti toliko niso pozanimali, da bi pri TELVE posredovali za vzpostavitev telefonske kabine tudi v dolenjem koncu ali v Bukavljah. Kajti prebivalcem dolenjega konca je bliže do Gorice kot pa v vas. Kmetovalci cepite živino proti slinavki V goriški občini se je v zad-njhi časih razširila slinavka na goveji živini. Zaradi tega poziva goriška občina vse lastnike goveje živine, da čimprej poskrbijo za cepljenje proti tej bolezni in tako preprečijo nadaljnje širjenje. Živinski sejmi začasno ukinjeni V zvezi s številnimi primeri slinavke pri goveji živini v na. ši in drugih sosednjih pokrajinah je goriški prefekt odredil začasno ukinitev sejmov in vseh živinskih razstav na Goriškem. Odlok je stopil v velja, vo y začetku preteklega tedna. Smrt Primorca v Ameriki Ob prvi obletnici prezgodnje smrti našega nepozabnega Fran. ca Rožanca, ki je umrl v Argentini (Berezatequi) se ga žalost, no spominjajo sorodniki in prijatelji. Buenos Aires. Trst, Lo šev pri Divači 20..11.1950. — 20.11.1951. * 41 * * «Sloven3ki list« iz Buenos Ai. resa je ob smrti F. Rožanca pisal: »Operaciji je podlegel Franc Rožanc, doma iz Lokve pri Di. vači. Rožanc je prišel v Argentino pred dobrimi dvajsetimi leti. V Berezatepui si je postavil svojo hišo, katero pa je mo. ral prezgodaj zapustiti,- kajti umrl je star komaj 45 let. Pokojni zapušča tukaj v Argentini žalostno ženo, brata Jo. žeta, sestrično Marijo por. Mavec, bratranca Antona in druge sorodnike. Bi] ie naročnik našega lista. Naj mu bo lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje«. Znanci in prijatelji če. stitajo c/lticheju in njegooti gospe Melaniji ob srebrni poroki, istočasno pa žele njegovemu sinu Drejku vso srečo v zakonu, ki ga je sklenil z Marijo Krtžmančič. Na mnoga leta! Smrt brezdomke na trdem ležišču Stanovalci stavbe v Ul. Enri. co Totj 24 so večkrat videli, nekateri pa samo slišali govoriti. da ima neka starejša ženska navado prespati noč v njihovi veži. Ker se je neznanka ljudem smilila, ker so vedeli, da nima lastne strehe, so jo pustili. Včeraj zjutraj, malo pred 6. uro se je 45-letni Franc Ipavec odpravil z dojna na delo. Cim pa je stopil skozi vrata stanovanja, je takoj opazil žensko, ki je v čudnem položaju ležala na tleh. Mož ie stopil k njej da bi jo zbudil, vendar ta ni dala nikakega glasu od seoe. Obvestil je policijo »n Rdeči križ. da bi ženi nudili pomoč, vendar je bilo že prepozno: žena je bila že nekaj ur mrtva, verjetno zaradi srčne kapi. Ker ni imela nikakih dokumentov pri sebi, je policija začela raziskovati. Po kratkem času je končno ugotovila da ir pokojna 71-letna Maria Talami-ni vd. Zamicher. brez stalnega bivališča, ki je bila znana sodišču zaradi prevelike ljubezni do vina. Mrtvo Zanicber. ki ima starejšo sestro stanujočo v Ul. Carducci, so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Zimovanje v Mariuljku Zveza antifašistične mladine organizira letos zimovanje na Gorenjskem in sicer v Martuljku pri Kranjski gori. Udeleženci zimovanja bodo stanovali v udobnem domu ((Staneta Rozmana«, kjer bodo poleg vse oskrbe, imeli na razpolago tudi zabavne prostore in plesno dvorano. V okolici Martuljka so primerna smučišča, vendar bodo smučarji lahko smučali tudi v Kranjski gori (3 km od Martuljka - 10 minut vožnje z vlakom) ali pa v Planici. Vsi smučarji se bodo lahko vpisali v smučarski tečaj, ki bo posebej za začetnike in posebej za tiste, ki že obvlada jo smuško tehniko. Tečaj bo vodil priznan smučar, ski učitelj. Udeleženci zimovanja bodo odpotovali v Martuljk z vlakom in sicer 26. decembra t. 1., v Trst pa se bodo vrnili 3. januarja 1952. Po želji bodo smučarji lahko podaljšali svoje bivanje v Martuljku. Prijave za zimovanje sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13 - II., kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije. Vpisovanje bo zaključeno nepreklicno 12. decembra. PROSVETNO DRUŠTVO »VOJKA SMUC» priredi v torek 27. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 TRADICIONALNO SPOMINSKO SVEČANOST ob 7. obletnici junaške smrti VOJKE SMUC ki je darovala, kot borka prekomorske brigade NOV v borbah pri Kninu svoje mlado življenje za svobodo. Člani in prijatelji so vabljeni k številni udeležbi I ODBOR P. D. »VOJKA SMUC« DAKO VI IN PR1S1JEV KI IZLET II. OKRAJA Okrajini odbor II. okraja javlja, da je bil izlet v Skocijan-sko jamo, ki bi moral biti 2. de. cembra, iz tehničnih razlogov preložen na 9. december. Zato se tudi vpisovanje podaljša do sobote 1. decembra. Pogoji osta. nejo isti in vpisovanje je na istih mestih kot doslej. Lutkovna predstava V torek 27. t. m. ob 17. uri bo na sedežu OF v Skednju lutkovna predstava. ZA PROMET ZAPRTA CESTA Od 28. nov. dalje bo zaprta za promet cesta, ki združuje lonjersko in bazoviško od štev 168 do 1563. Prispevki nabrani v »Tednu za našega dijaka«: KOLONKOVEC; Kriščak Andrej 200 lir; Lum Zorka 500; Petronio Ema 500; Sluga Anica 200; Cok Ivanka 200; Rakar Marčela 200; Kette Marija 200; Sancin Marija 200; Toškan Ida 500; Grdina Bogomilla 200; Fa-bris Franjo 500; Piškp Marija 500; Kačun 200; Godina Bruna 100; Tončič Zvonimir 400; A. D. 500; Cotes Angel 140; Kariž Zora 200; Debeliš Benedikt 500; Sancin Savo 200; Zerbo Anton 50; Miklavec Zorko 500; Mahnič Franc 150; Pregare Zdravko 1000; Zorn Ana 200; Macarol Josip 300; Srebotnjak 1000; Sirca Viktor 1000; Sirca Danilo 1000: Bressi Matija 100; Silvester 50; Suhadolnik 100; Sedmak 200; Milka R. 100; Kone-stabo Anita 100; Konestabo Mario 100; Desko Maria 100: Medvešček 100; Vekj-et Just 100; Žani Ugo 100; Starc Franko 60; Starc Marija 100; Ugrin 100; Pečar 50; Mislej Franc 200; De-pinto 100; Pregare Silvester 500; Stranščak Franc 100; Grzančič Josip 500; Furlan Jo-sipina 500: Suli-goj Pierina 200; Miklavec Maks 300. BOLJUNEC: Maver Darko 500 lir; Sancin Vida 300; Sain Josip 50; Žerjal Zofija 500; Sancin Pavla 100; Kraljič Marija 100; Lovriha Sonja 100; Zerjai Francka 50; Bonano Mira 50; Frausin Lidija 50; Slrajn Draga 100; Maurj Jcsipina 50; Pettirosso Maria 100; Žerjal Jožefa 500; Maver Mira 100; Metlika An-a 100; Zerjai Karel 100; Ota Rozalija 200; Korošeč Alojzija 100; Zerjai Marija 100; Zobec Bernarda 100; Slavec Rado 100; Bolčič Ana 200; Kuret Emilija 200; Slavec Olga 150; Bolčič - Kozina Stana 200; Zobec Oiga 100; Kocjan Ana 100; Hrvatič Ljubmila 100; Alberti Katica 100; Sancin Mario 100; Ota Josip 150;Zobec Boris 100; Korošec Ema 100; Gomolj Karolina 100; Alberti Anten ija 100; Žerjal Marijo 50; Zerial Josip 50; Korošec Stana 200: 2erjai Erika 200: Maver Karmela 50: Slavec Slava 50; Ota Draga 100. MAVHINJE: Urdih Ernest, 200 lir; Petelin Robert 60; Žužek Delka 25; Semoli Vida 50; Urdih Marija 200; Niti Jožica 50;_ Lupin Amalija 25; Legiša Jožefa 200; Gabrovec Mirka 100; Mrdalj Mario 100; Terčon Ivan 150; Trampuž Cecilija 50; Terčon Dora 150; Furlan Jože 100; Furlan Marija 200; Gruden 150; Sirca Ivanka 100; Sirca Pavla 100; Urdih Marija 200. ROCOL: Cozzanellj Rozalija 100; Sluga Josip 100; Može Mira 200; Vouk 100- Kralj Ivan 100; Kralj Jožefa 50; Kralj Jožefa 100; Jankovič Marija 100; Svetina Valerija 100; Sluga Ivanka 100; Kobal Roža 300; Bole Ema 300: Bužan Štefanija 200; Burlovič Amaliia 100; Sever Vera 300; Sabini Milena 100: Sever Matija 500: Declich Julija 200; Andrejašič 300; Volk Zinka 200; Juriševič Mariia 500-Grmek Albina 100; Vodopivec Antonija 100: Azbič 150; Brie Ivanka 500; Stibe] Marija 200: Cesnik- Mimi 150; G.erdoi 300: Škapin 100- Belovee 200: Rurlovič 200; Slamič Alojz 200-Deb»ž 100; N. N. 200: L»v’ Stani 200; Lah Tvan 250; MnmH Ladka 200; Orahonja Miranda 200: Žibern« 200. S'ovensko narodno gledališče _rod»e* Trstu spri0^; lešol* ce.n vstopnice za polovic® no pri svojih prireditva®’ vzemši premiere. Dijaki Uprava Slovenske!3 na ga gledališča v Trstu spe da bo Slovensko narodno s ^ dališče dovoljevalo sred«] kažejo pri nakupu vstop:n ^ dijaško knjižico. Popust ^ v Avditoriju v Trstu za 8 ^ jo, drugod za stojišče ah. stojišča. za drugi prostor- Gledališče l^1’^ DRUGA PREDSTAVA «TURANDOT» 1 dr g- «Td- stava Puccinijeve opere pre(i-randot» za abonma «P p ^aja stava se prične ob 16- K ^ajje. vstopnic od danes zjutraj Lufkovna predsfav8 pri „„ 17- V petek, dne 30. t. J°‘ -uri bo tov. Maršič priše*. g0ri-in nas v dvorani pri *u yjjjja ju« zabaval z lutkam1^. lutkovnega gledališča z novi« zagotovil, da nas bo z etil-programom veselo PreS. pri' Zaradi tega pridite v* peljite še vaše znance. jjj Pionirska or?*®' III. okraJ* PROSVETNA DR1 Odbor prosvetne?3 cla*4' Skednju poziva vse sy0J gjjed' da se zglasijo na sedežu v n ju za obnovo članskm nic. Vsak naj prinese sedanio izkaznico. v,* . ___ _____ . HaU bodo obnavljale vsak , 24. t. m. dalje od 18 . do 21- IZLETI PDT le* PDT priredi dvodne^g. de. v Kamniško Bistrico aiač«; cembra. Izlet je sam° 8. in 9. decembra jja®3*' enoinpoldnevni izlet n* i0£u Prenočevanje v Vojko?1 28. Vpisovanje do vKlif-vri11 novembra v Ul. Mac*11 IZLET IV. pri' IV. okraj OF Skede ^3\, redi dvodnevni izlet v ^ • Sv. Lucijo in Tolmin sed®? decembra. Vpisovanje pregari v Skednju in pri t°vlian 0d 1 ' na Kolonkovcu vsak d j8. 11 do 21. ure do vključno vembra. ODBOR ZA N °y?[fT JELKO I. OKBA Odbor za novoletno J pjiJe-C okraj javlja, da se od pisovanje otrok, s VP‘3i odlO-Vp* ned e« I. vpisovanje otron. \yr, do 12. iet za obdaritev. dg p vanje je vsak dan in od 17. do 18 :. 4 od 10. do 12. v Ul- SEKTOR VOM ^ Jutri. 26. t. m- otV ielk°-odbora za novoletn jej* MALI po** PRODAM OTROŠKO Naslov na upravi ZAKONSKI PAR *,jen® ^ otrokom Išče Naslov na upravi Us PLAČAM DOBHU_ NAJ^v*11^ Prvi prispevki la novoletno jelko Pionirska organizacija III. o-kraja 12.000 lir; družba izletnikov v Sežano 2.100 lir; N. N. ob zletu v Sežano 1.500 lir. IZŽREBANE LOTERIJSKE ŠTEVILKE: FIRENZE PALERMO TORINO MILANO GENOVA NAPOLI ROMA VENEZIA CAGLIARI BARI DOBRO za majhno neodvisno Naslov na upravi Geometer SERGEJ jjj di z uradom v SkednjU’ p0iTiOŽ® Servola 91 je odprl CoIpri pisarno v mestu • spr ciale 3, II. Stranke majo v popoldansk1 Tel. 5939- 3 16 88 14 12 71 58 57 85 43 86 24 84 39 88 35 50 46 8 34 6 66 81 32 65 90 56 3 81 23 60 62 73 7 55 71 26 20 58 65 79 58 50 16 15 8 88 87 82 51 BUZET ROVINJ 16. decembra v TOMAj RENČEa nove- Vpisovanje odj^ pri «;dria-Express»,eiU^243. bio Sever o 5 - IZLETI Z ' gVAnD in f za BOŽIC jnev'nI NOVO LETO na bled Vpisovanje od^ 26. no' -ve1«' zato samo ■ primerov iz zgodovi- ni « lahko našteli v potrdi-5nIeSniCe’ da ie uporabljanje tifr. euSHe in zločina v pqli-i borbj vedno znak šibko-tiii! 013 k Pomanjkanja vsakršnih ?°(?a_ vedno legal- Mucnii ni sim ker so Jugoslovani int-J11 ^o^ojnih sredstev za. T^zovanje nraTnim^i drug; . r--“‘»jc pravilnosti take WSne POU’ takega aJi ga političnega ali ^‘raega kou stališča. Groba tosba ^Očinsko nasilje je ono k čemur ^ zateka-; ^polni moralni in politični v obupnem spozna-~ i.im_ nihče ne sledi, da l;sni .eni in da bodo osam- ' Prej ali slej dočakali ob-ljudstva. ■današnjih dneh velja to v In prav taki meri za ij^ormistične vlastodržce in njenih satelitih, i,T,le v komaj pretekli in n° živi zgodovini velja- nacistične in fašistične j«. S, ki So prinašale «noy tjjlj/Evropi jn svetu. Nobene ni medi njimi razen j,* v tem. da so svoja bar-Dj a fašisti odkrito opirali •ti * borijo «večvredno-Siin?^6 ras,e». medtem ko “^■»mistični krvniki iz-Ijeniu SV°3a nasilstva ob troboj1 miroljubnih fanfar Wj;)e'!aniu naj čistejše demo. in spuščanju belih go- ^raf DUstirno raj®. na5 že % J govorijo dokazi in ži-ioltjb? ® nasilja Kominforma, 5rav . .,z Češkoslovaške, če-ftirm,, L lahko enake zgodbe litemu l«dd P^lče m HožnSL *Uge SOTjet6ka KAKO so ubili FRANJA babica k»J»i:£SUsta tega leta je star-trej-, , Babič iz Zagreba Brat,-.? Ironično brzojavko iz stAft^Ve pogrebu, kate-^ilrn° prisostvovali njegovi i ttišl;. ? va*ki prijatelji, se *Heval0^ zloainu, in pol-I biga tl ogorčenja se je ik ‘lou;,s,e dvi§nila obtožni-pUce, ča ljudstva proti Viso? tu krvavemu komin-kNn. rezimU. Slično Bab>č ni več živ, b n Je' Nib okrvavljena ^ e more povedati vse-Jtti ta kopreno tajinstvene ®a Jugoslovana lahko urugi, ki so prestali | PorjK ^ukc v češkoslovaških k! Živi\ln, le slučajno ostali ,oa«.3®H3u Zato poslušajmo NlKOLA BABIC »4jV«0o ^ ^kolae-3mrti zodnoga ikolt30 Franjovega brata H AL ((STOCHOLMSKI APEL« Q trJBS^ in pretresen za-Ihb ■ Nikni rodnega vu/dijjp 'a Babi j nerad pri-bl? tem’ fV°3ih mukah in o , fblmJ_-, r ie pretrpel v °F,kih ZatK>rih-br le ni,*'.čeprav W,lr> br?,"1?' tako SO tudi H , ^tislavvlr« V vaii a ijevski Slovaki ^J.* °stai r,Piav So vedeli. VU|for111a P° resoluciji Zave(ten Jugoslo- V to k. 0rav zato. ker je ,V‘Wačati bU’ je boči n . žko ceno. V Su Nikola Januaria ie na ‘C^vran’ ega stanovanja Potrkala nP sta^en v je vdrlo Stanovanje. Z na- l perjenimi revolverji so ga dvignili s postelje in postavili ob zid, a prestrašeni ženi so ukazali molčati. Preiskali so vse stanovanje in ko niso našli ničesar, kar bi mog.lo Babiča obtoževati, so miu ukazali, da se obleče, nakar so ga z avtomobilom zapeljali v poslopje bratislavske policije. V sobi IV. nadstropja ga je z zlobnim smehom nagovoril agent: «Kako je Babič, se nisi nadejal, da boš danes tukaj?« V resnici se Babič tega ni nadejal, še manj pa tega, kar ga j'e pričakovalo v nadaljnjih dolgih' in z mukami prenapolnjenih tednih. Zjutraj se je začelo pretepanje in ni prenehalo do njegovega odhoda iz Češkoslovaške. Mladi in močni agenti — «specialisti» za take posle, so ga vsakokrat tolkli in šele po tem uvodu se je začelo zasliševanje. Krvnike je najbolj zanimalo, koga pozna v jugoslovanskem konzulatu, zakaj ga pozna, zakaj je bil na proslavi 29. novembra itd. Hoteli so «priznanj», a ker jih ni bilo, (zato ker jih ni moglo biti), so Babiča naprej tolkli in mrcvarili. Pri zaslišanjih mu niso dajali ne jesti, ne piti in niti kaditi, medtem ko so agenti sedeli za polnimi mizami oblo- ženimi s špnkami, kruhom in drugimi jedili. Lakota in žeja naj bi ob pogledu na polno mizo zlomila do kraja odpor zapornika z namenom, da bi »priznal« ali pa vsaj sprejel češkoslovaško državljanstvo, da bi lahko češkoslovaška propaganda pozneje na vse zvočnike razkričala, da je neki Jugoslovan »prostovoljno« obrnil hrbet svoji domovini. Ko jim tudi to ni uspelo, so nadaljevali s pretepanjem.! in zasliševanjem. Po desetih dnevih s« ga iz bratislavskih policijskih zaporov odvedli v okrožne zapore, kjer se je zasliševanje nadaljevalo. Tu je neki agent izsiljeval «priznanja» tako, da je Babiču med zasliševanjem tiščal v usta cev revolverja, Vse zaman. Babič je zavračal vse obtožbe- Končno so ga vrgli v samico, kjer ie prebil drugih deset tednov, ko so nenadoma sporočili, da je »izpuščen na svobodo«. Ko je stopil na hodnik, kljub mukam zadovoljen, da je prestal in ostal živ, mu je nekdo nenadoma vrgel preko glave odejo, nakar so ga vrgli v avtomobil in odpeljali v zloglasni zapor »Leopoldovo«. Očitno se je hotel eden izmed agentov «malo po- Strašni kominiormistični zločini nad jugoslovanskimi državljani na Cehoslovaškem, ki prekašajo zverstva podivjanih nacističnih hord v drugi svetovni vojni ZA KULTURNI ROM SEZNAM ST. 34 Za Kulturni dom v Trstu so prispevali: Ob občnem zboru SHPZ nabfal Turk Danilo 6118, prostovoljni prispevki na lutkovni predstavi v Dolini 485, na lutkovni predstavi v Borštu nabranih 334, prostovoljni prispevki na lutkovni predstavi v Trstu 1625, Šuligoj Jadranka 627. Cucek Jože 1127, Hrovatin Justi 1000. Ra-movž Franc 1600, dr, Sfen-ko Oblak 627. Pavlica Jože 627, Pertot Celestin 2000f Štefka Drolc Babič 2000, Bojana in Savica Modrijan 1254, Lipovec Franc 127, Molinari. Ades in Savi knjigoveze! tiskarne v Ul. sv. Frančiška 850, Kump Jože 627, Pertot Stanko 627, Kralj Katarina 200. Valenčič Marija 627, dr. Dekleva Jože 627, Grgič Ivanka nabrala na izletu v Lokev 1125, Ginori Vlasta 627, Sedmak Primož 627. Sosič Cecilio 300, Smeraldi Olga" 627, Žerjal Mirko 627, Kapun M. 1000, Kapun Nada 1000, Novak Marija 627, Malalan Silvana 627, Ber-nič Gašpar 150. Goja Ivan 150, Turk Danilo 627, Skočir Pepca 1000, Boltar Edvard 627, Pregare Zdravko 627. Radovič Ivan, Nabrežina 800, Grgič Boris 627, Starc Jurij 627, Starc Tea 500, Stavar Jurij 627, Pertot Riko 627, Lukeš Jožko 1000, Prinčič Virgil jn Sonja 1254, Žagar Boštjan 627, Barbič Elza 1000. Kapun Rihard 627, de Man- zano Evgenija 450. IZ GORICE: Goričani na izletu v Trst nabrali 4050, Gravner Franc 1000. Iz Sovodenj: Tomšič Anton 200. Tomšič Ivan 100, Tomšič Karmela 150, Tomšič Frančiška 200, Tomšič Alojz 200, Tomšič Andrej 100, Tomšič Franc 100, Fajt Gabrijela 200, Prinčič Ljudmila 100, Pelicon Marija 300, Pelicon Ivan 100, Ceščut Fani 200. Devetak Ivanka 200, Devetak Milka 350, Sfiligoj Zora 100. Pahor Marjeta 200, Pisk Marica 150, Pavletič Milka 200, N. N. 2000, Kuzmin Ivanka -300, N. N. 200, Gulin Ivan 500, Butkovič Alojz 200. Pefe-jan Jušta 100, Cctič Marija 250, Devetak Gizela 200, Kovic Edvin 100. Iz Gaberja: Pipan Andrej 250, Pele-jan JuAina 100, Maruši Matilda 100. Kranjc Katarina 200, Primožič Vera 100. Devetak Cecilja 100. Gruden Sonja 100. Juren Ivanka 100, Marušič Rozalija 100, Semolič Marija 100, Marušič Ivanka 100, Pavletič Bernarda 100. Mozetič Olga 100. IZ KRMINA: Baša Venceslava 500, Podobnik Ja-žefa 40, Bužinel Alojz 300, Ščurek Izidor 200, Milkovič Ivan 500. Pavletič Olga - Rubije 150, Ferligoj Ines - Rubije 100, Paglavec Kamila -Podgora 1000. Jarc Andrej . Doberdob 750 Skupno L 59.383 Prejšnji znesek » 5,468.797 Skupni znesek L 5,528.180 šaliti« z Nikolom Babičem. V celici 77 ni mogel rie stati in ne sedeti. Tukaj se je nadaljevalo pretepanje v zato urejeni sobi, kjer so se na tleh poznali sledovi človeških las in nohtov, zidiovi pa so bili okrvavljeni. Tukaj so pretepali »kulturno«: golo žrtev so položili na mizo in potem udarjali. Dva sta. držala, a dva sta tolkla; tako dolgo, dbkler se nista utrudila, Potem, so si krv. niki izmenjali funkcije. To je trajalo 11 tednov, a Nikola Babič m priznal ničesar, kar bi moglo izveneU kot izdajstvo njegove rodne domovine. Ves ta čas so ga hranili le toliko, da ni umrl od lakote. Končno se je krožna pot po zaporih končala in Nikola Babič se je vrnil v bratislavske policijske zapore. Tu so mislili, da je Nikola po vsem kar je doživel, vendarle «prepričan». Zato so mu pomolili pod nos neke papirje z zahtevo, da jih podpL še. Najprej je pomislil, da ga hočejo prisiliti k podpisu ne kakšnega »priznanja«. Toda ne, to je bilo nekaj 'drugega. V podpis sp mu predložili proš njo za sprejem češkoslovaškega državljanstva, toda Babič je še enkrat premagal to past. In da bo ironija popcina in slika nečlovečnosti, brutalnosti in ciničnosti kominformbtov dokončna, so Babiču predložili v podpis «Stocholir.sk.i apel za mir«. Zares velika drznost po vsem tem mučenju, zahtevati nekaj podtabnega. Potem so ga skupno s še nekaterimi drugimi Jugoslovani z avtomobilom odpeljali na češfocslovaško.ma-džarsko-avstrijsko tro-mejo. Tu so jih pustil; In jim nakazal: smer v katero naj krenejo pod grožnjo, da bodo streljali, če bedio šli drugam. Krvniki so namreč dobro vedeli, da. pot na levo vodi v Madžarsko in da bodo tako izpuščeni Jugoslova. ni padli v roke madžarskim kominformistom. Toda Bab:č in ostali so raje tvegali življenje in se preko Avstrije vrnili v Jugoslavijo OD 90 NA 47 KG Nič manj pretresljiva ra izpoved Nikole Trpčevskega, ki se je pred dvajsetimi leti pre. selil v Bratislavo kot pek in tam živel v najlepšj slogi s Slovaki, Ponosen je bil na svoje jugoslovanstvo. Delal je v Ljudski fronti Jugoslovanov na Češkoslovaškem, vse dokler ga niso brez razlega zaprli. V zaporu so mu odvzeli vse dokumente in vse vrednosti, kar jih je imel na sebi. Običajna »zasliševanja« «o tudi tokrat spremljale klofute in udarci. Posebno so tukaj prakticirali udarce po podplatih in kolenih. Nekaj krat so posuli po tleh drobne kose stekla in ga nagnali, da je bos hodil po njih. To so strašne muke in če jg le komaj slišno zaostal, . so ga udarili s palico po glavi. To se je vedno nadaljevalo, dokler ni izgubil zavesti. Tud; ponoči mu niso pustili spati. Vsako uroi so ga zbujali, pretepali in naganjali skakati po drobnah ko&ih stekla. Za vsako ceno so hoteli od njega priznanja, da je vohun. Pogosto so mu grozili, da ga bodo ubili. Trpčevski je nekoč po pravkar prestanih mukah odgovoril na to grožnjo; »Streljajte, ne morem več zdržati!« Odgovorili pa so mu, da bi bilo zanj preveč lepo, če bi umrl v hipu in da bo bolje, če bo umiral 365 dni. Kaj je v teh dneh v resnici doživljal Trpčevski, naj pove le dejstvo, da je ta človek preden so ga zaprli imel 90 kg, ko je bil spuščen pa le 47 kg. Danes je bolan, izčrpan in izmozgan. Taka so ta mučenja. In če si gospoda Malik ali Višinski na konferenci OZN v Parizu še tako prizadevata, s> psovkami in klevetami zavrniti jugoslovanske obtožbe in jih prikazovati kot »izmišljotine« in «zarote« proti ZSSR in njenim satelitom, dejstvo je vseeno, da je Babič mrtev in da so njegov brat, Trpčevski in toliki drugi ž;ye priče težkih zločinov. Jugoslovanska vlada nima praktično nobene moči, da bi zaščitila svoje državljane v teh državah, kajti vse note, ki jih pošilja ostajajo brez uspeha. Tudi ob umoru Babiča je bila poslana protestna nota češkoslovaški vladi. V njej je bila ugotovljena Babičeva smrt, poudarjena odgovornost češkoslovaške vlade za ta zločin, izražena zahteva, da se krivci kaznujejo, oškodovani družini pa izplača odškodnina ter končno zahteva, da se preneha z mučenjem jugoslovanskih državljanov na Češkoslovaškem. Čeprav je bila ta nota poslana prve dni septembra, j* «odgovor» prišel šele te dni. Težko si je zamisliti nekaj bolj ciničnega kot je ta odgovor. Češkoslovaška vlada namreč odbija to noto, češ da je vse to kar vsebuje »provokacija« in del kampanje, ki hoče «oslabiti tabor miru« Ta «odgovor» na dolgo govori o tem, da je bila nota predana na nepravilen način, a o Babiču, o človeku, ki so ga ubili', niti besede kot da se ne izplača razburjati se samo zaradi tega, ker so nekega Jugoslovana pretepi; <;0 smrti. Taka je morala kominformi-stov. Taka je njihova politika in diplomacija. Človek v njej ne pomeni ničesar; ničesar ne pomeni niti narod, posebno še. če je majhen. Kaj pri vsem tem veljajo besede o miru, s katerimi prav v teh dneh pitata delegate svobodnega sveta, zbrarje v okviru organizacije OZN, Višinski in Malik, če v državah, ki jim ukazujeta, padajo pod udarci ljudje samo zato, ker so Jugoslovani ali pa zato, kgr javno obsojajo sistem zločinstva in brutalnost, ki ga izvajajo ko-lninformiistllčni oblastniki. ... .-. .; ZGORAJ: Egiptske žene v tradicionalnih črnih oblačilih demonstrirajo v Kairu proti Britancem. ZGORAJ DESNO: Člani sovjetske »repatriacijske delegacije« v Zapadni Nemčiji zapuščajo sodišče v Mcnakovem. DESNO: Ma-rokanske čete v Z. Nemčiji sprem, lja povsod njihov talisman - oven. ZDA ŠTEJEJO SVOJE IZGtlBE Ameriški listi priobčujejo tedensko vojne izgube na Koreji. Ko so se začela pogajanja za premirje na korejskem bojišču, smo upali, da ne bo vojnih žrtev vsaj med pogajanji. Toda ameriški listi poročajo, da znašajo tedenske izgube vojske OZN od 300 do 400 ubitih, ranjenih in zgubljenih vojakov. Glede izgubljenih upajo vojaška poveljstva, da so prišli v ujetništvo. Pred dobrim letom, ko so se Američani izkrcali pri Inchonu, so v enem samem tednu znašale izgube 3500 mož. V prvih 14 mesecih korejske vojne so zgubili Američani okrog 81.000 vojakov; od teh jih Je bilo 13 500 ubitih, nad 55.000 ranjenih in nad 10.000 izgubljenih. Največje izgube zaznamuje pehota, njene izgube znašajo 66.000, izgube mornarice 13.000 in letalstva okrog 700 mož. Najvišje izgube so bile lani v septembru in letos v juniju. Ameriško ljudstvo ne podcenjuje teh izgub in zaradi tega ni čudno, da se zavzema za Air. «Suša cbcrciene sile se vredne IZ DNEVNIKA ITALIJANSKEGA OKUPATORSKEGA GENERALA CAVALLERA vsega eltziilcvnntn» V zadnjem članku smo videli, da so zlasti italijanski okupatorji že čez nekaj mesecev no zlomu Jugoslavije spoznali veliko moč partizanov. Cavalle-ro je začel zato v zirni 1941-42 pripravljati načrte za akcije proti jugoslovanskim borcem. Dne 6. februarja 1942 je predo-čil gen. Ambrosiju, ki je poveljeval četam II. italijanske armade, ko so zasedle Ljubljano in Karlovac, položaj na Hrvat-skem in razne načrte, ki naj pripomorejo k »rešitvi« partizanske vojne. Cavallero je pri tem poudaril, da bo spomladi ves balkanski problem slonel samo na italijanskih ramah. Toda, ni še minil teden dni. ko je zapisal v dnevnik znova naslednjo opombo: «Hrvat-sko vprašanje. Tu sta dva problema: policija in presoja poli-tično-vojaških metod. Nemogoče je, da bi prišli do sporazuma. ker živimo v deželi, kjer je vse v neredu in ni nobene notranje sile, da bi deželo preuredila- Pri tem nastopajo s partizani tudi Hrvati proti nam.« V spominu nam je še. kako s<> ustaši morili srbsko prebivalstvo v Liki. Bosni. Dalmaciji itd. Pred ustaši so iskali pomoč in zavetje, kjer je bilo mogoče. Verjetno iz tega razloga nadaljuje Cavallero: «Na»prot- mamo dovolj sredstev, da bi mogli zatreti upor, kar žal povzroča. da moramo žrtvovati več ljudi. Med našimi vojaki moramo propagirati misel, da opravljajo protikomunistično funkcijo. Toda, ko vidijo, da gredo tudi Hrvati s partizani, tedaj ne razumejo ničesar več.« Očitno v zvezi z dogodki na Hrvat.-kem je dne 13. februarja prišel v Rim marš Kvaternik. V hrvatske zadeve so gotovo posegli tudi Nemci, kajti zunanji minister Ciano je v svojem dnevniku zapisal, da je prišel v Rim Goering Zadnje dni februarja pa je Cavallero pripomnil, da soglaša tudi marš. Keitel, da je treba nastopiti proti partizanom z največ-,io energijo. Z Rintelenom pa se je Cavallero dogovoril, da bo prevzel enotno vodstvo operacij na Hrvatskem in v Bosni gen. Roatta, ki se ne sme spuščati v nobena pogajanja z uporniki. Zanimivo je, kako je Ciano označil ob tej priliki Cavalle-ra: «Zajtrk z Goeringom pri Cavalleru. V resnici je žalostno. kako se naši visoki oficirji hlapčevsko obnašajo. Kot na primer ta popoln dvorski norec Cavallero. ki bi se klanjal tudi ne vem komu, če bi bilo koristno. Naši trije poveljniki no pa prihajajo k nam Srbi; to. generalnega štaba so stali danes da, ker so soviažniki Hrvatov, ne moremo sprejeti njihovega prijateljstva. Ta položaj je tudi za nas nesmiseln, toda ni- pred tistim Nemcem tako. kot ie treba stati pred gospodarjem.« Medtem ko je Ciano še 2. letih iz Ljubljane na kratek obisk k sorodnikom im starim znancem. Milutin s svojimi šestimi, križi pravzaprav ni več mleč-nozobi nepremišljenež in bi se bržkone znal obrniti tudi v Trstu, pa se mu je oče kljub temu ponudil za spremljevalca, meneč, da se tudi triinšestdesetletnemu negodetu včasih lahko primerijo neprilike in je vsekakor bolje. da mu stoji ob strani brižni roditelj s stoletno izkušnjo. • Cim pa je oče Negode pripotoval v Trst, bi lahko rekli, da se je sam znašel v nei prilikah zakaj nikakor se ne more otresti gruče znancev in radovednežev, ki ga oblegajo s številnimi vprašanji, predvsem glede njegove osebe. Nima namreč človek vsak dan priložnosti srečati rojaka, o katerem se ve, da je prelistal že 94 koledarjev, pa je še vedno tako odličnega izgleda in razpoloženja. Kaj ješte, stric, kaj pijete, kdaj hodite spat... Marsikdo bi seveda, rad prisopihal v njegova leta in se ohranil — kakor se reče — v podobni formi. Toda stric Negode ne pozna posebnih receptov, ne skrivnostnih eliksirjev. Dela od rane mladosti in v ničemer ne pretirava. To je bržčas edini nasvet in koristno navodilo, ki ga daje znancem, željnim dočakati visoko starost. Mimo tega pa zanima mnoge še izvirno poročilo o dogodkih izpred tolikih let, o takratnem življenju in zgodovini Trsta. In stric Negode pripoveduje. Pripoveduje s takšno prisebnostjo, s takšnim poudarkom v glasu in s takšno živahnostjo kakor katerikoli izmed sobesednikov pri mizi. ki smo trije in čeprav ie odcveteli, še vedno ne spravimo skupaj toliko let kakor sam samcat govornik. V njegovi mladosti je bil Trst Trst in Sv. Ivan Sv. Ivan. Tja so ga prinesli iz Rocola dve leti po rojstvu in ker je potem rasel, delal, se oženil in živel tam skoraj tri četrt stoletja, se seveda prišteva med Svetoivan-čane. Nič čudnega torej, ako smo govorili po največ o Sv. Ivanu, o predmestni vasi v letih okrog 1860, iz katere so vodile v Trst. prijazne poti im stezice. Teptale s0 jih vsak dan slovenske ženice v narodnih nošah, otovorjene s kupi perila, ki so ga prale lenobnim meščanom kdo ve koliko let v $vetotvan-skih potokih. Potbkov takrat ni bilo malo in vsi so silili proti mestu. Kljub temu pa se Trst ni mogel pohvaliti s primerno vodovodno napeljavo, kar je zopet šlo v korist prenčkateri okoličanki. ki si je z dnevnim prenašanjem težkega škafa po go:poskih stanovanjih prislužila Po en goldinar na mesec. Najbolj pri srcu pa je stricu Negodetu vsekakor Marija Terezija. Ne toliko zato, TRŽAŠKI BATALJON po milosti in volji Marije Xereziie °dlom8liiztrža- * & ske zgodovine po spominu skorajšnjega stoletnika Svetoivančana Josipa Negodeta 94-letni Josip Negode s 30 let m lajšim sinom ker je poskrbela za napeljavo prvega dostojnega vodovoda preko Bošketa v Trst, mar. več bolj zato, ker je ustanovila tržaški bala-Ijon iz samih Slovencev. Po zedinjenju Italije v letih 1860—6S je ta postala Avstriji nadležna, in tako je monarhija dvoglavega orla. ki je potrebovala redno vojsko za Obrambo meja, potegnila čete iz Trsta ter zaupala obrambo mesta tržaškemu bataljonu, sestavljenemu iz petih čet. Bili so to zvečine okoličani, oboroženi s primitivno puško, brez posebnih Oznak in uniform. Imeli so svoj prapor, svojo godbo dnevno vojaške vaje ter stražarske obhode’ za kar so prejemali po 30 krajcarjev dnev^ no. Z godbo je bataljon prisostvoval vsaki pomembnejši slovenski prireditvi v mestu in okolici in italijanski šovinisti si takrat niso upali motiti naših dedov pri njihovih veselih ali žalostnih opravilih. Leta 1867 na, primer ko ie bila ustanovljena čitalnica v Rojanu, so italijanski prenapeteži si cer počakali slovenske pevce v mestu (Portici di Chiozza), vendar so jo morali urnih krač pobrati’proti današnjemu staremu mestu, da so se ognili trdim mandrjerskim pestem Ko pa je na-" slednji dan neki Parisi Žalil na istem mestu vojaka tržaškega bataljona Ribico, je Ribica Parisija na mestu prebodel. Stric Negode še dobro spominja razpustitve bataljona, ki ga mesto ni moglo več vzdrževati. Ker pa redna vojska še vidno ni smela v mesto, je moral bataljon odke-rakati do mestne meje na Opčine in se tam ločiti od svojega prapora s čimer je bil Tršt prepuščen zopet redni vojski. Orožje pa so potem pobirali in naikladlli v posebne vozove g koši. Ti so se ustavljali na določenem mestu, v vsaiki okoliški vasi in dotedanji pripadniki tržaškega bataljona so prihajali s svojimi arkebuzatni. Nekateri so jih enostavno pometali tia vozove, medtem ko so drugi svoje puške raztolkli na drobne kosce. Iz teh razbitin so »i otroci — in ne med zadnjimi naš pripovednik — izdelali potem raznovrstne igrače, za kar so se pokazale zlasti uporabne železne palice, s katerimi so takrat skozi cevi tlačili-naboje v nerodne pihalnike, Taiko je mrknila slava tržaškega bataljona. Poleg vodovodne napeljave je Avstrija poskrbela še za druga javna dela v teh krajih ,zlasti okrog leta 1878. ko je po jranco-skem vzgledu pričelo vreti tudi v ostalih evropskih državah. Država je z gradnjg cest, mostov in železnic zaposlila številne ljudi in jih s tem skušala odtegniti morebitnemu škodljivemu udejstvovanju. In potem smo slišali še številne zanimive odlomke iz življenja naših okoličank, o ške-denjskih krušaricah in celo o podjetnih Idrčankah, ki so sproti pletle in prodajale svoje izdelke na Lesnem trgu. potem o Kovačiškem mostu (Ponte della Fabbra) in Prašičjem trgu in bi bili zvedeli teh zanimivosti še več, da niso skrbni nečaki opozorili prijaznega pripovedovalca na kosilo. Ni lahko povezati v celoto pripovedovanje Jožeta Negodeta. Predalčki njegovih ma- lone stoletnih mozgom so prenapolnjeni z najpestrejšimi spomini, ki se med seboj prepletajo, tako da se človek čudi, kako more tarček sploh slediti dosledno le eni misli Toda govoriti o starčku v tem primeru v resnici ni na mestu in Negode nam bo to upravičeno zameril. Kajti živahnost njegovegai pripovedovanja in prožnost, s kakršno vstaja od mize, da lahko tudi s kretnjo podkrepi svoje besede, izpričujeta še toliko življenjske gibčnosti, kolikor bi je menda ne mogli naj ti pri marsikaterem njegovem vnuku. Se tem žaljivejše pa je, govoriti pri našem znancu o starosti, ko zvemo podrobnosti o njegovem poklicnem udejstvovanju in njegovih dosedanjih delih. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kdo se lahko pohvali z osemdesetletno prakso v svo-jem poklicu. Tu pri nas menda, edini Negode, ki je že s sedemnajstim letom okrasil z obdelanim kamnom starinski oltar svetoivan-ske cerkve. Točno tako, kajti Negode se je izučil za umetnostnega klesarja in tako že osemdeset, let obdeluje vse vrste kamna z drobnimi jeklenimi dleti ter spreminja rjave ilovnate podobe po kiparjevi zamisli v bleščeče marmornate sohe. Koliko spomenikov, likov in svetnikov je izšlo v tej dolgi dobi izpod njegovih Občutljivih rok- Sedaj stoje t; .k,P’- Po oltarjih, na grobovih, po stopniščih in pročeljih palač v Trstu, v Ljubljani, v Celju, na Brionih, v Istri m Dalmaciji in pričajo o izvrstnem delu strokovnjaka, ki mu številni, naročniki še danes v 34. letu starosti ne dovolijo počitka. In res! Negode je dovršil svoje zadnje delo po naročilu pred pičlim mesecem v Ljubljani, pa se bo že čez nekaj dni zopet vrnil tja in znova poprijel za priljubljeno orodje. ' marca napisal: «Ne smemo pozabiti, da je ves Balkan v plamenu in preden pošljemo nove sile v Rusijo, si moramo zagotoviti to, kar že imamo«, je Cavallero tri dni kasneje opomnil: «Sestanek, ki smo ga imeli na Sušaku, je bil prisrčen, Hrvati so se zelo klanjali, naravnost klečeplazili so pred Nemci. Gen. Gandin ima vtis, da Nemci želijo, da omejimo svoje akcije samo na naše ozemlje. Operacije v Bosni pa bodo izvedle nemške čete. čeprav je Ambrosio dosegel, da bo ostalo vrhovno poveljstvo v italijanskih rokah. Ker je nemogoče izvesti obe akciji naenkrat. s katerima naj bi zadušili partizanstvo, bomo najprej nastopili v Bosni in šele nato okrog Banjaluke. Vojska bG postavila tri divizije, in sicer: «Taurinense», «Sassari» in »Pusteria«. Kljub vsem tem posvetovanjem in načrtom so imeli okupatorji malo uspehov, tako da je Cavallero dne 31. marca ves resigniran zapisal v svoj dnevnik: «Poiožaj na Hrvatskem. Mussolini je mnenja, da so vsi naši sovražniki. Sicer pa je glede na vedno močnejši partizanski pritisk tudi Bastianini, guverner Dalmacije, potrdil, da je položaj Italijanov • nevzdržen. Ciano je namreč 15. marca napravil tole opombo: «Bastianini je opisal stanje na Hrvatskem in v Dalmaciji izredno pesimistično. Naše oborožene sile — razen milice — so vredne vsega Obžalovanja. Te sile so brez energije, brez borbenega duha. med njimi je razširjeno celo antifašistično mišljenje. Bastianini predvideva na pomlad in po. letje težke ure.» Cavallero je obiskal v tem času, in sicer zadnje dni marca, Madžarsko, mesec kasneje Pa Hrvatsko. Bil je ves preplašen, ko je od madžarskega ministrskega predsednika zvedel, kako pričakuje Nemčija, da bo poslala Italija na rusko fronto milijon mož. V Zagreb je šel Cavallero zaradi vedno naraščajoče partizanske nevarnosti. Skoda, da ne pove o tem obisku v svojem dnevniku nič po-sebnega kot to, da je govoril s Paveličem in Kvaternikom in da si je ogledal Zagreb ter okolico (kajpada največ do bloka). Iste dni pa pripominja v svojem dnevniku Ciano. da je Mus. solini zvedel, da kroži v Nemčiji naslednja šala: «V dven mesecih bomo premagali Rusijo, v šririh mesecih Anglijo in končno v štirih dneh Italijo.» Mussolini, Ciano in Cavallero so se 30. aprila sestali s Hitlerjem. Napravili so te načrte: Se v 1. 1942 bomo pogazili Rusijo, zavzeli Malto, prišli v E-gipt in zatrli partizane. Toda že 18. maja je zapisal Ciano v svoj dnevnik: «.V Sloveniji gredo naše stvari slabo. Visoki komisar zahteva, naj mu pošljemo novih 24.000 mož. Zdi se. da naše čete v Ljubljani ne morejo niti na cesto, kajti v vsaki veži in za vsakim oknom tiči zaseda.» Okupatorji so na Hrvatskem zares začeli z ofenzivo; tako pi-š^ Cavallero 2. in 3. maja: «Z Rintelenom sva preudarila ope-racije v Bosni, kjer sodelujejo tri italijanske in ena nemška divizija ter hrvatske čete pod poveljstvom gen. Badla. Vse je povzročilo, da so se partizani premaknili na naše ozemlje. S tem nastane potreba, da preuredimo poveljstvo in z 9. majem ustanovimo višje poveljstvo vojnih sil za Hrvatsko in Slovenijo.« Vse to ni zadostovalo. Cavallero je sklical 14. maja poseben vojaški posvet v Rimu, da prouči problem Dalmacije in Slovenije, Navzoč je bil tudi visoki komisar E. Gfazioli. Cavallero pravi: «Na vsak način je treba ohraniti vojaške posadke, jih okrepiti in jim vliti ofenzivnega duha. Grazioli poroča, da se je s 1. majem položaj v Sloveniji pcslabšal prav zaradi tega, ker smo zmanjšali posadke, tako da se partizani laiiko zbirajo in operirajo. Gra. zioli predlaga, da je treba proti gverili postaviti tudi od naše strani gverilov in da je treba zapustiti.ceste ter mentaliteto blokiranih posadk. Opozoril sem ga, da kljub temu ne bomo mogli izenačiti vojaka z upornikom. Vojaka vedno lahko primemo, upornik pa je neprijetni j iv, zaradi tega proti sedanji gverili ne moremo postaviti lastne gverile.« Roatta je predlagal umik in bil mnenja, da bodp Italijani s tem. če se umaknejo na drugo obrambno črto. pridobili 16 bataljonov. Priznal pa je, da bo moral vseeno vzdrževati nekatere posadke v važnejš h krajih, kar bi mu vzelo zopet 10 bataljonov. Cavallero v svojih zapiskih od 17. in 18. maja še dodaja: «Roatta je š:e dejal,, da se na ustaše ne moremo zanesti; zato sem mu naročil, naj zbere svoje čete in jim vlije dinamičnosti. Pri tem naj gleda, da zapre kolikor mogoče hrvatsko mejo in pomnoži svoje sile v Sloveniji.« Dobro vemo, da italijanskim Četam ni bilo mogoče «vliti ofenzivnega duha, dinamičnosti itd.« in da niso bili partizanom nikdar kos. V juniju 1942 je bil Cavallero preveč zaposlen z vojno v Afriki, tako da ni imel časa za dogodke v Jugoslaviji. Zalo pa je Ciano dne 10. junija zapisal v svoj dnevnik tole: »Položaj je napet, zelo napet v Dalmaciji. Partizani so najprej pregazili eno našo brigado v Kninu in prodiralo proti Zadru. Bastianini, ki je pritekel v Rim, zatrjuje, da nimamo sil, ki bi se partizanom postavile v bran, tako da se je treba bati, da bodo zasedli vso Dalmacijo. Tudi okoli Reke vse izre...!« Medtem je propadla ofenziva v Afriki. Mussolini j'e bil besen na Cavallera — kakor pripominja Ciano, — ker je že v drugič (prvič v Albaniji, ko je tam 10 dni zaman čakal na zmago) napravii «grdo figuro« s tem, da je šel na fronto v trenutkih, ki so bili za italijansko orožje »malo srečni«. Cavallero se ni upal naliti duceju čistega vina in je zato 20. julija prosil gen. Maglia. naj mu pove. da se je treba glede na peložaj na Balkanu in v Afriki na beh teh bojiščih zavzeti ter zmanjšati število čet, ki jih j'e Italija hotela poslat; na rusko fronto. «Zares. piše Cavallero, Hrvat-ska in Slovenija zahtevata še vedno močne in odporne sile. Paleg tega Nemci odlečno za-I htevajo, da zavarujemo ta ' ( Zemlja tudi zaradi tega. da bo. do lahko izk-.rišiali industrijsko 'udi tiste kraje, ki pripadajo nam.« Kakšen preplah so povzročili naši partizani m d Italijani, razvidimo iz Cavallerove opombe z dne 25. julija, kj'er pravi: »Sprejel sem guvernerja Dalmacije Badianinija, ki mi }e dejal, da hoče imeti poveljstvo čet v Zadru.« Cavallefo si je zaradi vmešavanja civilistov v vojaške zadeve, očitno zavihal nos in je Bastianiniju odgovoril, naj se o tem vprašanju obrne na Roatto. Zagata je morala biti velika, kajti Cavallero je kmalu nato sprejel tudi hr-vatskega poslanika v Rimu Stjepana Periča. Cez dva dni pa je imel v Gorici velik «ra-port1« sam Mussolini, kjer je napovedal, da je treba nastopiti proti partizanom ter vsemu prebivalstvu v Jugoslaviji z ognjem In mečem! O tem prihodnjič. ..Povrtnina Primeri; ti i ..milili if ( Hmtska kulturna Ob kongresu miru v Zagrebu so poleg ostalih kulturnih manifestacij priredili tudi raz. stavo starih rokopisnih kodeksov, ki izhajajo že iz prve polovice 11. stoletja, ter prvih tiskanih knjig iz dobe- takoj po Guitembergovem izumu tiska I. 1440. Na pergamentu pisane knjige ter prvi tiski ne predstavljajo samo največje bibliografske redkosti jn dragocenosti. pač pa so obenem prepričljiv dokaz,_ kako globoko so se naši n ar'.o! takr.j pn prihodu na Jadran vživeli v kulturno življenje zapadne Evrope, si prisvojili vse kuKurne pridobitve stare Grčije in klasične, ga Rima ter tudi sami dostojno prispevali k napredku splošne evropske kulture Naši predniki niso bili brezpomembne osčibe na odru kulturnega dogajanja zgodnjega srednjega veka, temveč so sami pršeli ustvarjati kulturna, filozoftka, književna in umetniška dela ter v vsaki dobi, ne glede na sovražne invazije, živo sodelovali v vseh fazah evrepskih kulturnih in verskih gibanj. Vse to nam potrjujejo razstavljena čela ln rokopisi katerih najvažnejše bomo navedli. Pričnimo s cerkveno knjigo «Pa s;onale» iz prve polovice II. s oletja, ki jo je s prekrasno p savo in izrednimi inicialkami na pergamentu izdelal diakon Majo za splitskega nadškofa Pavla. Takoj nato občudujemo lepo ilustriran Evangelist iz 11. stoletja pisan s črkami male karolinške pi- delavnost stoletja OB RAZSTAVI STARIH KNJIG 1/SEUČILIŠKE BIBLIOTEKE V ZAGREBU jghšaBužii save. Velika knjiga «Agenda Pont f cal.is« je tudi pisana na pergamentu; ob ustanovitvi zagrebške škofije so jo leta 1094 prinesli v Zagreb. Beneventsko pisavo iz 11. in 12. stoletja so konec 9. stoletja prinesli v staro hrvatsko državo benediktinci. Ta pisava provladu e do konca 13 stoletja in kaže neke_ hrvatske posebnosti. Med kn j'gami, ki so izzvale največjo pozorncsl. je v 13. stol. v gotici pisana knjiga Aldebrandina de Sien-na: «Le regimie du corps». Ta knjiga dokazuje, da so v tedanji Hrvatski gojili ne samo cerkveno, temveč tudi posvetno literaturo in da je tedanja Hrvatska imela zveze, s srednjeveško Francijo. Cud vito izdelan misal Jurija iz Tcpuske, napisan v gotici 15. st-letja, nam kaže. čs niso starih knjig uvažali iz inozemstva, marveč da so jih pisali domači kaligrafi. Se lepše delo prods avlja v stari gotici napisana «B bl ja starega zakona«, ki' so jo v 17. stol. vezali in zelo bogato okras!li z inicialkami in raznimi figu- NKDKIiJNHA ČRTICA .1 H U S O Z A K Stari Cmoh se komaj še speminja, od 'edaj je pri gledališču. Le v opo dan■ ki siesti, ko si pC>stavi stolec v sončno liso ped oknom v garderobi — se mn zablešči, kako je še kot otrok pomagal očetu šivati gumbe na kostumih. Za hip se prepusti spominom in zdrkne z nasmeškom v davne čase O, kakšen dolgčas na trhlih klopeh med abecedo in krščanskim naulcom. kako je napeto pričakoval zadnjega zvonca, da je lahko pobegnil v svoje kraljestvo, nit d kulise in kostume. Po očetovi smrti so ga prevzeli v gledališki inventar, Za krojača in garderoberja. Kolikokrat so se že menjali direktorji. Spominja se še nekaterih, ki sc prihajali s cilindrom v pisarno. Vršili So se režiserji tn prevračali garderobo. Umirali so igralci, za njimi so ostali spomini in lo vorjevi venci, ki jih je potem Cmoh razobešal po garderobi. Nekaj jih je s pridom uporabil v kuhinii, z drugih odpadajo posušeni listi, in Cmoh ne ve več. za kom jih pometa ... Cmoh uživa pri gledališču posebno protekcijo. Čeprav se je postaral, ga še niso upokojili in kakor upa, ga ne bodo do smrti. Šivati sicer več ne vidi, včasih pa zna iz nič kaj narediti, ln takih mož potrebuje gledatišče. Njegove dolgoletne 'izkušnje še v$i radi poslušajo. Na prste bi lahke preštel dneve, ko je zapustii te prostore, in vendar se ni nikoli pulil za piačo. Pritožbe so mu tuje, marsikomu mlajšemu Pa je pomagal iz obupa. Gledališče je strašna borba. Teda Cmoh še pomisliti ne sme, da bi ga neki dan zapustil, da ne bi videl več svoje garderobe, kostumov, ki mu vsi žive, čeprav vise na kljukah. V svetu tam zunaj bi se ne znašel, tam m nobene fantazije, s katero je Cmbh tako zrastel, kakor da je ireigral vse vloge, moške in ženske. Cmoh le tega ne razume, zakaj se nekateri direktorji upirajo zdaj temu, zdaj drugemu načinu igranja, zakaj imajo posebne nazore, ki so veselju in delu na kvar. Cmoh je že osivel, a v srcu se ni postaral, za vsako novotarijo se vname in nikoli ne brani tradicije. Fantazija mu tudi v osivelih letih ne da pokoja. Z napetim pričakovanjem pomaga postaviti novo insccnacijo, ni se še toliko u-pehal, da bi pred predstavo legel in ne bi oprezoval izza kulis, kako bi odjeknil noiA svet na odru. Sonce ošine kostume, kažejo se Use na oguljenem bariunu, šivi na trikojih, razdejanja časa na oblekah kraljic. Zarjaveli so meči in papirji, šle-mi so preluknjani, na visokih škornjih bi nobena maia ne zabrisala spokane kože. Barve so obledele, razcefrane so halje, toda Cmckcrve oči ne vidijo resnice. Se nikoli je niso. Kraljevski, hennelinasti plašč, na katerem se že sveti kota izpod zajčje dlake, da bi ga pustno šema več ne oblekla, »e mu zdi tudi od blizu tako bleščeč, kakor ga bodo gledali zvečer v svitu reflektorjev in Pisanih luči. Stari Cmoh gleda z drugimi očmi, tudi od blizu vidi v ponošenih cunjah resnico namena. Zgodovino pozna le iz kostumov, drugega znanja si ni nabral v življenju. Tam v kotu vise luskinasti oklepi, ob njih judovske halje in bela oblačila za apostole, kadar igrajo «Križanje». Rimske o-klepe nadevajo tudi srednjeveškim vitezom, kadar jih dra-tna postavlja na oder. Z dvema ali tremi šivi zn«, Cmoh pripraviti apostolsko oblačilo za Rimljane, ki objokujejo Cezarjevo truplo, Antonije v govor zna skoraj ru% pamet Pogosto je bil Cmch že inspi-cient, dobro pozna iztočnice, kako se mora zgodovina zasukati, da obleži Cezar zaklan pod Pompejevim k'pom in se zaglad, spor med nekdanjima prijateljema. Cmoh se. spozna, kaka se !’ enem, sirnem prizoru rušijo kraljestva, podirajo zemlje. Neštetokrat je že videl bežati pregnane kraljice, ponosne vladarje zasužnje. ne, svobodna ljudstva v prvem dejanju še wa v veselju, a v dfrugem že ječati v okovih. Poseben r.ož visi v garderobi, namenjen tiranom in diktatorjem. Zgodovinske variacije pozna Cmoh v velikem stilu. V dolgih letih, ki jih je preživel v garderobi in med kulisami, so se vri veki pretočili čez oder. Cmoh ve. da je n»-l oč živel nekje na Danskem Hamlet, ki se je naredil blaznega. do bi lah.ko ljudem povedal resnico. Cmch se ne more spemniti vseh, kj so že tičali » trikoju, ici je dožiitel največ aplavza, in ga je zato obesil na častno mesto. Se po-*°bno je zvezan s'to igro tvsffr igcr», ker je v njej ustvarjal nsrfne šume in piše za odrom in je že večkrat od spodaj odgovarjal Hamletu, ko je iskal in poslušal krta pod zemljo. Po podobah v igri si je LOUIS ADAMIČ: «IZ DVEH DOMOVIN* Mariborska založba Obzorja je pripravila izdajo knjige tistega Adamičevega ustvarjanja, ki ga Slovenci sploh nismo poznali, namreC izbor kratkih novel ter umetniških reportaž. Poleg značilnega odlomka iz romana «Smeh v džungli« obsega ta knjiga Adamičevega dela vrsto podob izseljeniških usod, na pol leposlovne, na pol znanstvene črtice iz ameriške krize ter nekaj zanimivih ter mojstrsko izoblikovanih portretnih novelic. Skupaj z romanom «Vnuki» bo tudi ta knjiga pripomogla k boljšemu spoznavanju Adamičevega dela, s katerim se je pisatelj uvrstil med najvidnejše sodobne ameriške pisatelje. NIKOLAJ V. GOGOLJ: »VEČERI NA PRISTAVI BLIZU DIKANJKEl Državna založba Slovenije je dodala letošnjim številnim prevodom iz ruske književnosti novo knjigo, v kateri so zbrane •krajše povesti ruskega klasika Nikolaja V. Gogolja. Slovenska izdaja obsega dvoje del; v njej so «Večen», katerih zgodbe so prvotno Izhajale posamezno, potem pa jih Je Gogolj objavil v knj gi pod skupnim naslovom «Večeri na pristavi blizu Di-kanjkes ter jim dodal naslednje leto še eno knjigo, nekaj tet nato pa še knjigo’ z naslovom «M!rgorod». Novele, zbrane v tej novi slovenski izdaji Gogoljevega dela predstavljajo biser ruske klasične novelistlčne proze. Cmoh ustvaril predstaro0 kralja in prešruštne kraljice, navzel se je vede, kako, kako se kraljuje s slru-pom, z bodalom in z zločini. Cmoh ne vrta v globino, preprosto je njegovo spoznanje sveta. C e bi ga vprašal, kaj je tragedija, b, ne pomišljal dolgo. Njegova pamet je uganila, da je tragedija vselej takrat, kadar je na dnu igre človeško trpljenje in na koncu mrliči. Temne, zločinske sile predejo zanke okoli člove ka, ki nosi sanjski pečat, ne m;rujejo, dokler se svet ne zruši. Drug potegne drugega za sabo v brezno, po veliki smrti spraši Cmch in očisti kostume, pa jih ruzobes-i v garderobi do nove predstave. Hamlet mu je tudi zato pri srcu, ker je že nr'šlo v navado, da igra Cmoh drugega ■jr;barja. ki pije žganje. med lobanjami- Čeprav so ga režiserji naučili, kako naj igra svojo vlogo, ga vselej stvar premaga, da kaj po svoje napravi. Zaradi dolgoletnih izkušenj si lasti to pravico, kadar nastopa sj domišlja, v svetovni drami. Cmohu življenje ni povest, arr"-!? n*c:i 'i >'r>: in napoved smrti že takrat, -q se prič '».u ’ Na cvek-u v sita Mefisiov ogrinjač in rapir. Cmoh se čudi, kadar ogleduje čepico z dolgim peresom, zaknj Fausta tako povedko igrajo. Od nekdaj se že vnema zan\ ki se mu zdi poln skrivnosti. Mn. mi ga Faustova pekoča žeja po vsevednosti, skomina ga v ■''■nova želja, da bi zaživel znova in ostal večno mlad. (Cmch še ne ve, dia je Fausta v demičem kraja nahujskam (tder biedere Soldat Valentini> na odru med igro zaklal.) Povrhu trna v Faustu še posebno, nevidno vica:. ' '' r> -ši, uprizarja piše, posnema šu me pekla in n-^a, in stan je r'-»ceen, da ga ni rri gledališču, ki bi znal znake pekla in neba, ki s{ jih izmišlja čio. reška fantazija, tako zadeti kakor on. da bj pretresel poslušalce, Tudi trj obeštnce na samotni skali ujčka med igro. Na rosebnj kljuki mu vise v nnrderrbj tri vreče, v katere je zaHl nafalina, ker so.se mu molji in drugi mrčes do besedno zaredili v obešencih. Spozna se med svojimi rfk-v’ziti, posebno v časti so mu zgodovinski, in prav nič si ne prizadeva, da bi jih moderniziral. Le včasih si nevede dovoli šalo in predela kostume, ki so jih prej nosili pobožnja-k-i v razbojniška oblačka, čelade rimskih ix>jščakov je spret no prikrojil za prizore v svetovni vojni. V \Vallensteinovi tragediji so nastopili igralci v kostumih, ki jih je sestavil iz vseh mogočih iger, Marije Stuart. Miklove Žale, Shakespearovih komedij, celo levega in desnega razbojnika iz vKri. žanjan je uporabil. Nabral fi je velilco poznanje o deželah in zemljah, ki jih razločuje po rekvizitih. V vrsti mu v ^ ko Marulič s svojim na)v oe. i_: t_ • i ronn V u ir delom, ki je bilo tiskano' a netkah 1506: «0 UJ'tan°v dobroga življenja«. Djnj;o Dubrovniški pes-nik Ranji.na je leta 1563 v f ,iJce# ci izdal svoje «P;esni r^‘veni v narodnem jeziku; cer ^ pisec in glagoljaš Buo‘n ■ y me, Hrvat iz Zsdra. Papavi-Rimu 1582 izdal prevod dovih psalmov«. ve Nastopila je doba Lutr • reformacije, ki temelje Evrope in P‘ ■ razratfi81* Je raZ.,„m*rl' ireusf pri te® la njeno zgodovino;^ Pr velikem gibanju so živo _ cj, lovalj tudi Hrvati in cgfo-čeprav so njih domovino ? a, žali Turki. Iz te det* i, v jajo hrvatska dela in W' glagolici tiskani Pr®'r\,rcfcs' vafskih in slovenskih v „a tantskih piscev. Tako j.j [j-pr. Anton Semjanin \LdlM skal v Padovi prvo „^0“ protestantsko knjig0' $o-latinskega dela koprsK?8 fa Petra Pavla .w ((Razgovor med pap1? ^$15 luteranom». Dalmatin /3 i* in Stjepan Konzul, d . c$ v' Istre, sta tiskala l^3,:.. tn Tuebingenu v gl3? ped? j?revoč (Nadaljevani cn Švedski pisatelj i r, p D DM i cl dobil NOBELOVO NAGRADO za literaturo Se pred nekaj leti bi za široko javnost bilo ime zadnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo novo; za njegovo ustvarjanje so vedeli iz večine le Skandinavci. Ko pa je Lagerkvist izdal roman « Barubbns », je mal.orna postal središče literarnih diskusij. Prevedli so roman v več jezikov; ljudje so o njem govorili in čutili so se ob nekaterih aktualnih problemih prizadeti; in tema teh problemov je bila tako zelo nevsakdanja, da so se ljudje ustavili ob njej, ne da bi še dalje zanimali za življenje pisatelja. Paer Lagerkvist se je rodil 23. maja 1891 v Vaxjoe kot sin gostilničarja. Študiral je na univerzi v Upsali, šel nato v Pariz, kjer je bil literarni sodelrivcc pri nekem ivenskem časopisu, Po vrnitvi v domovino se je začel literarno udejstvovati. V svojih delih se je s pogumom in trdno voljo zavzemal za pravice svobodnega človeka’, bil je eden najvidnejših nordijskih upornikov, nasprotnikov nacionalsocializma. — Lagerkvist pravi sam o sebi, da ni bil nikdar pravi kristjan, toda ljubezen do človeštva tvori osnoj>o vsega njegovega ustvarjanja. Kako moramo tako izjatvo razumeti, lahko razberemo iz njegovega ed n-stvenega dela; iz romana uBa-jabbas«. «Barabbas> je zgodba o možu, ki ga je Pilat na zahtevo ljudstva izpustil namesto Kristusa. V tej zgodbi so tri mesta, ob katerih so problt mi, ki mučijo pisatelja, posebno vidni. Prvi: Barabbas siedi Jezusu na Golgoto in opazuje tam umiranje Križanega. Barabbas in Jezus nastopala kot ekstrema sedanjega časa; Barabbas je simbol dejavn sli in sile, Kristus pa simbol pasivnosti in pripravljenosti na žrtvovanje. Barabbas pr ča-kuje življenje šele od nekega dejanja, zato čaka in preži ob vznožju Kalvarije, da bo Kristus nekaj napravil; kajti ne more razumeti, da je mogoče z žrtvovanjem ustvariti življenje. Ob misli, da bo mogočno hvaljeni Kristus umrl, ne da bi se upiral, čuti Barabbas najprej samo začudenje, nato zaničevanje in gnus. Sele po križanju nastopi pri njem bojazen, strah in ganjenost. Na tem mestu čutimo težišče pisateljevega svetovnega nazora: odnos med silo in duhom. Nihanje človeka med tema dvema poloma je naslednji predmet umetnikovega ustvarjanja. Barabbas se po Jezusovi smrti vrne z morišča v ne»K mesto. Nanj čaka. * . že" tako označuje Pf j" . V ^ ut fznacuje je - kipeče zn nanjostip^^fiti mo telo, iz katerega ^ 2i teria. Barabbas se zp tl in vprav ta zd v „ s mtelesnostjor, >z° -« 0 inu iziis, * ---- teria. Barabbas se ti in vprav ta zdn s i ( ip «' n„„n,„ * spozna, da le ‘ . .. povzročilo v n.** ” - * ■.* ■ ■ m p d S** i n Kri stom; med sl° hom zmaga duh. r0r^' V Lagerkvistove ^ pride do ^raza itega življenja k0 so <7 rabbas je ***•£ % ložih Kris a v 0 {Jte ka, da prepričal, da ^ njcg°,je $ mogoče vsta ■ b„-ca f » vstati. p £ nii ne pa^e* določem iJnstvo )e pomeni: ^^e. območja nase ^ dedy KriUke o? v + na in , sD’'*1*1 .id«" remu podiez , ^ je■ igt šo bdeč no 11 0 naP razvoj: O5” so ou^ nsn0Vna - - e<)» ves razvoj■ $ve to Laaerkvistovega priW fi, sae in duha. ^ po njem je niicdor ^ stva, ki 0° P3.. t0 nt« ° &o ne doseže k«1 Ijub^^et' kritika. Ve *« o$nOVo človeštva tt^JvarPn^' (KI ** d& Midi DOLINA NABREŽINA STATISTIKA Po stanju 31. 12. 1950 je Jela naša občina 4683 lju-®- Od teh je bilo 3450 Slo-)?"nCev in 1230 Italijanov. °o 1. septembra t. 1. se je Priselilo 366 ljuči, od teh j®4 Slovencev in 202 Italijana. Odselilo se je 74 Slovencev in 103 Italijanov. Na ta način je štela naša ““Čina 1. septembra t. 1. 4872 duš. Po podatkih anagrafske-§a oddelka tukajšnje obči-9® naj bi bilo število Italijanov od leta 1945 do 31. decembra 1950 naraslo cd **2 na 1230, torej za 728 duš. vemo, da je težnja civilne “prave, ki je v italijanskih aovinističnih rokah, da na-!*li in tudi javno pokaže cun večje število Italijanov ba vsem tukajšnjem ozem-_W, posebno pa v naši ob-elni, katera meji na Italijo. ^Najrajši pošilja na tukajšnjo našo zemljo čim "°lj zagrizene in nam skrajno sovražne nacionalistič-bo-iredentistične elemente, nted katere spadajo raznovrstni «esuli». Le-ti naj bi nam tukaj odjedali kruh, nas poniževali in zasramovali ter nam vnašali svojo Predpotopno kulturo. vemo, da se je semkaj Priselilo precej Italijanov, Vendar pa ni njih število ako veliko kot izhaja iz fnagrafskega oddelka. Iz-fhšnje potrjujejo — in za- to imamo tudi konkrptne čokaze — da štejejo za Habjane tudi priseljence slovenskega porpkla. Za to so Jim dobrodošli potvorjeni ®lovenski priimki in imena ®r italijansko državljan-s.vo, ki ga še vedno nosimo. Naj nas vpisujejo kakor k°!i in kot se jim po njihovih bolnih načrtih zdi Potrebno, eno naj si zapišejo v s,p()mjn: Nj nas iztrebil fašizem in nismo klo-n'li pred ducejevim snobom in ne bomo klonili niti pred novofašisti. r ME D JAVA S j USPEL SESTAVEK OF Nedavno, smo imelj sestanek OF. Tov. Stoka nam i;e v domači in poljudni besedi povedal, kako je v ?adevi okrog vprašanja Tržaškega ozemlja, ki ga naši sovražnik) tako farizejsko potvarjajo in skušajo Prikazat; v luči, kot bi * njim Jugoslavija barati-•®ia in se tajno pogajala z talijo na škodo tukajšnjega prebivalstva. Kominfor-,IUsti se prizadevajo, da bi se Pri tem pokazali ljud-st.vu kot edini zaščitniki !>j«govih pravic. To lažno 'h hinavsko igro naši ljudje e dobro poznajo: in prav nnbro vedo, kdo se iskre-n°' odkrito in dosledno °ri zanje. Borci iz narod-n°osvobodilne vojne niso n ne bodo nikoli zatajili Vojih načel. Kakšna so ta ,.®Cela v socialnem, poli-Jnnem, kulturnem in na-“dnem pogledu, nam pove njih vsakdanja borba Ne čim več takih sestan-v°v. to je želja Medveje canov, Lj^oTirj VEČ PBJ! dni je bii pri na.1- obČ-i zbor OF, kjer se j*e razrahljalo o dosedanjem in e več o bodečem delu. V s^ojnrf(,avanjih: žel jo pre-Spod,n)f g sp-r/ir ke (go-kU]t nJRkej zgodovinske, siv. 1110 Prosvetne in zdravje vsebine. CStvTn j ^VIIETKO KIRUIILO 6lka»lCi <ri1I10rskega dnev zalr^ g<>.tov° izprašuje-ben„ aJ ni *z naše vasi no-lo Poročila. ReS bi bi-^ 1 Pri nas marsikaj, L MAVHINJE ZOPAtfflUA kar zanima bralca. Večkrat obujamo spomin na one, sicer že oddaljene čase, ko je bilo pri nas kulturno prosvetno življenje močno razgibano. Slovensko pesem smo slišali povsod: na cesti, v gostilni, v hiši. Danes je v tem oziru pogorišče. Le redkokje Se oglasi iz mladega grla naša lepa pesem in vzvalovi kot opomin in tiha prošnja. N'e smete misliti, da so naši mladi popolnoma otopelj in jih naša uglasbena beseda ne gane-Letošnje poletje smo upali, da bomo imeli pri nas kakš no koncertno prireditev. To bi bilo za naše prilike zelo pomembno. Vodstvo našega kultumo-prosvetnega življenja naj ve, da naša mladina sama n'e zmore ničesar, vaških prosvetar-jer, kot smo jih imeli nekdaj, (učiteljstvo, domači izobraženci) pa ni. V ostalem poteka pri nas življenje tako kot po ostalem našem obrežnem pasu: čutimo italijanski pritisk in preziranje naših uprav če-nih zahtev, vedno težje gospodarske prilike odriva nje naših ljudi od zasiuž-ka, zaskrbljenost pred zimo. PREMALO UFBRTOSTI Malo je glasu od nas. a novosti so le. Prva in menda javnosti že znana je ta, da je pri nas prosvetno delovanje popolnoma zamrlo, ko da bi bii0 to za nas nekaj odveč' in nepomembno. Sposobnost, ki je je med mladino dovolj, ne pride do . izraza, ker smo preveč zaprti sami vase, eoen mogoče iz skromnosti, drugi mogoče iz užaljenja, tretji zaradi ponosa itd. Mogoče pa smo že precej pod vplivom tujcev, ki so se nastanili v naši vasi in je njihov glas vedno jačji. Kaže, da bo res tako, kot je te dni dejal neki naš izletnik, ko je šel skozi naše naselje; «lmam vtis, da so se nekateri lastniki stanovanj preveč polakomnili pb visoki najemnini. Dočim se vsak zase rešujete, se skupno pogrezat« in to vsestransko in ne da bi se tega zavedali.« Gre glas, da se je precej naših fantov prijavilo na Uradu za delo za izselitev v Kanado. Je to v vsakem poglečJu žaloste.n pojav in živa priča o dobrotah v raju tega ozemlja, a je tudi dokaz politike . naperjene proti nam Slovencem. Eiuli in delavci iz Italije dobe tukaj zaposlitev, a za našega delavca je ni. Tudi te krivice bo enkrat konec, a temu bi morali prispevati tudj mi, A tukaj nas žal ni. Čakamo, da nam popravijo pot, ki so jo vojaška vozila skrajno pokvarila. Upamo, da ne bo ostalo samo pri komisijskem ogledu. ^sv.krTž ] CUOFI DAVEK Pred kratkim so slovenskim in italijanskim otrokom v otroškem vrtcu naročili, naj povedo staršem, da bodto morali plačevati zanje po 500 lir na mesec. Le kaj misli tržaška občina! To se ni še nikoli dogajalo in starši so zelo nezadovoljni. Kaj ne plačujemo že dovolj davkov? Pri novih hlSah so zgradili tudj kopalnice. Te kopalnice so sicer od rok, če pa so jih sezidali, naj jih vsaj končno odprejo. V novi občinski hišj oziroma poslopju občinske delegacije tržaške občine je poleg njenih uradov tudi pošta in zdravnikova ambulanta. V gornjem nadstropju pa sta dve stanovanji. Za ti dve stanovanji zahtevajo od 12 bo 15 tisoč lir najemnine. Celo zdravnik pravi, da ne more za to ceno vzeti stanovanja v najem. Tako sta tt stanovanji še vedno prazni, kar je vsekakor ob ve-l'fci stanovanjski krizi, milo povedano, zelo čudno. V našo vas prihaja tudi vedno več Italijanov. Ob cesti je že kar pravo ezulsko naselje, saj je število barak naraslo že na 12. To naseljevanje Italijan, .v tako daleč iz mesta, ko pa hodijo ti ezuli večinoma delat v Trst jasno kaže. da je glavni namen tega potujčevanje naše obale. Ali res niso imeli prostora za ezulske barake bliže mesta? “KI)fflODKOST„ Pod dolinsko obč.no spadajo tudi Draga m celo Pesek in Gročana. Ti kraji so od Doline zelo c-dda-ljeni. Zato se mnogi ljua-je pritožujejo, da imajo do županstva zelo daleč. Mnenja so, da bi morali postaviti županstvo bolj sredi občine, da bi bilo vsem laže dostopno. Zupan Lavriha je sicer enkrat omenil, da so napravili prošnjo na ZVU za zidanje novega poslopja. Sebaj pa govore, da bi župan in njegovi odborniki najraje obdržali županstvo v Dolini, s čimer pa ni zadovoljno mnogo občanov. Prav bi bilo, da bi se ponovno obrnili na ZVU, za potrebne kredike. Pretekli torek so v Dolini in Domju otvorili petnajst novih stanovanj, o katerih smo že pisali, da delajo županu velike preglavice. Na otvoritev so prišli nekateri predstavniki ZVU in tudi Lavriha je bil seveda zraven. Po otvoritvi so izročili ključe novim stanovalcem. O stvari se bcm0 še oglasili. Tonje r mat GNOJENJE sadnega drevja PROSUETRA ŽIVAHNOST Pri nas se je prosvetno belevanje zelo razgibalo. Pevski zbor študira čisto nov program, dramska skupina pa se vadi z novo tro-dejanko. Tako Je Prosvetno društvo Lonjer-Katina-ra lahko tudi drugim v zgled. V nedeljo 18. t. m. je naš pevski zbor nastopil na koprskim radiu. Po uspelem koncertu smo si šli ogledat veliko vinsko klet v Sko-cijanu, kjer so nas seveda gostoljubno sprejeli in nam ponudili dobre kapljice. Vsi navdušeni nab sprejemom , smo zapeli tudi tam nekaj pesmi. Po kosilu smo s: šli ogledat kmetijsko zadrugo v Bertokih, ker smo pri prijaznem sprejemu zopet zapeli in se z zadružniki pogovarjali ° njihovem delu in uspehih. Iz Bertokov smo se nato odpeljali v Smarie, kjer smo v velikem in lepem zadružnem domu prisostvovali najprej kinopredstavi, nato pa imeli kratek koncert. Prav v Šmarjah smo videli, kako je potrebna povezava med nami in našimi istrskimi brati, ki kakor mi, pridno orjejo prosvetno ledino. Obljubili smo jim. ba jih bomo še obiskali, saj .sj takih obiskov vsi želimo. Sedaj v pozni jeseni je najprimernejši čas za gnojenje sadnega drevja. To opravilo, ki bi ga nihče ne smel opustiti, je za uspeh sadjarstva zelo važno, kajti brez rednega gnojenja ni mogoče pridelati lepega sadu, Tega pa večina naših sadjarjev ne upošteva. Posebno na slabem je v tem pogledu ono drevje, ki stoji na travnikih, Drevje na parobku njiv dobi nekaj gnoja z njive. Sadno drevje nujno potrebuje gnoja. Pomanjkanje gnoja je krivo, da pri nas ne pridelamo toliko sadja, kolikor bi ga lahko. Tudi kakovost sadja bi bila mnogo boljša, kar je še celo bolj važno kakor obilnejši pridelek. Vsakdo mora uvideti, da brez rednega gnojenja sadnega drevja ne moremo zboljšati naše sadjereje in zato ker je sedaj najprimernejši čas — oglejmo si nekaj navodil o pravilnem gnojenju sadnega drevja. Namen gnojenja sadnega drevja je isti kakor pri drugih rastlinah, in sicer, da nadomestimo redilne snovi, ki jih je drevo izčrpalo iz zemlje ali ki jih v dotični zemlji primanjkuje. Glavne snovi, ki jih sadno drevo najbolj potrebuje so: dušik. fosforna kislina, kalij in apno. Katerih izmed navedenih sinovi temu ali onemu drevesu najbolj primanjkuje, spoznamo lahko po naslednjih znakih: Ce primanjkuje dušika, raste drevo slabo in poganja kratke in gostoočesne ter malo rodovitne poganjke ter bledo in drobno listje. Ce pa je dušika v obilici, drevo dobro raste in ima veliko ter temnozeleno listje. Preveč dušika lahko tudi škodi, ker drevo, ki le premočno raste, malo rodi. Tudi les slabo dozori, ker tako drevo preneha rasti. Posledice temu so zmrzle mladike, rak in smo-likavost. Ako primanjkuje fosforne kisline, je listje majhno, a kljub temu lepo zeleno, sad pa je manj okusen, in bolj kisel. Koščičasto drevje se začne zaradi pomanjkanja fosforne kis-line sušiti in sad začne odpadati. Večkrat se posušijo cele veje mnogokrat tudi celo drevo. Gnojenje z umetnimi gnojili. ki vsebujejo fosforno kislino, v takem primeru gotovo pomaga. Pomanjkanje kalija spoznamo po listih, ki so kodraste in nepravilne oblike in po odmiranju sicer krepkih poganjkov. Največ kalija potrebuje jablana, za tem češnja in drugo koščičasto. sadje, pa hruška. Največje pomanjkanje kalija opazimo navadno v peščeni zemlji. Pomanjkanje apna pa opažamo po raznih znakih: (koščičasto sadje je največ smolikavo). S katerimi gnojili in kako je treba gnojiti sadnemu drevju. 1. Splošna gnojila so tista, ki vsebujejo v večji ali manjši količini vse prej navedene redilne snovi. Ta gnojila so: hlevski _ gnoj, gnojnica, straniščni gnoj in kompost ali mešanec. 2. Umetna gnojila vsebujejo pc eno ali največ dve redilni snovi. Ta gnojila so: Dušična skrojila: čilski soliter, žvenlenokisli amoniak in apneni dušik. Fosforna gnojila: Tomaževa žlindra in supevfosfat. Kalijeva gnojila: kalijeva sol 40%na in pa kain.it. Apnena gnojila: Živo in gašeno apno. lapor in pa cestni prah. Koliko gnojil potrebuje vsako drevo? Dognano je. da porabi sadno drevo približno vsako leto in .na vsak kvadratni meter površine pod drevesom 10 g dušika, 15 g kalija, 5 g fosforne kisline in 15 g apna. Ce vemo, koliko odstotno je to ali ono gnojilo in koliko meri površina, ki jo zavzema drevo, Si lahko izračunamo potrebno količino gnojila, ki ga moramo potrositi. Ce gnojimo za več let, moramo te številke pomno-ž ti s številom let. S čilskim solitrom. r»i priporočljivo gnojiti za več let. zato potrosimo to gnojilo rajši vsako leto. Hlevski gnoj iP zelo različnega sestava in kakovosti, zato je tudi kol čina gnoja, ki ga potrebujemo za nognojitev enega drevesa, različna. Kako gnojimo? Gnoj prdkop-ljemo podi drevesno ki eno, in sicer enakomerno no vsej površini in ne 1P v bližini debla. V bl;žini debla je pač najmani korenin a največ jih je pod kanjo. Da iih je tam. naiveč. je lahki umliivo, ker tam pade največ padavin. Za tekoči gnoj, to je za gnojnico pa napravimo na površini pod krono, zlasti pa pod kapjo drevesa več lukenj, ki jih napolnimo s tekočim gnojem. Najboljši čas za gnojenje je je<-en. zato sadjarji, sedaj gnojite obilno Vašemu sadnemu drevju! NKDOSTATEK in zadrževanje mleka Pri mnogih kravah je po ote-litvi vime prazno in ohlapno, in sicer celo vime ali le pa kak njegov del. Navadno opažamo to po vnetju vimena. Nedosta-tek mleka lahko povzroči tudi nepravilno ali nezadostno prehranjevanje krave ali če trpi krava na kakem splošnem obolenju. Mnoge krave in zlasti tiste. ki se prvič otelijo, imajo premalo mleka, ne da bi mogli ugotoviti vzrok; vime je v takih primerih večji del majhno in premalo razvito; to opažamo navadno pri telicah, ki so bile prezgodaj pripuščene in so se cbrejile. Ako je bilo pred izgubo mleka vneto vime. lahko v- njem ugotovimo večje ali manjše zatrdline in bule ali pa je celo vim« ali pa le nekateri del uvel in ohabel. Iz vimena teče Pni molži ali le prav malo mleka ali pa samo nekoliko kapljic rumenkaste, lepljive tekočine. Ako trpi krava po oteljenju na pomanjkanju mleka in je vime sicer zdravo, — kar more spoznati seveda prav samo ži-vinozdravnik ~ lahko vzbudimo delovar,je mlečnih žlez z večkratno molžo in masiranjem vimena. Razen tega moramo skrbeti, da krmimo tako kravo z redilnimi krmili, ki vsebujejo dovolj snovi, ki pa pospešujejo izločanje mleka. V tem oziru prav dobro učinkuje kuhana rž, ječmen, oves, poparjene tropine, slad, dobro travniško seno. sočna zelena piča ali repa. Izločanje mleka lahko podpremo z raznimi sredstvi, zlar sti s kolmežem, brinjevimi jagodami. janežem, kumino itd., ki jih v obliki praškov dodajamo krmilom. Ako ni mogoče vzpodbuditi delovanja mlečnih žlez, postavimo teie pod drugo kravo ali pa ga hranimo umetno s svežim mlekom drugih krav. Ce krave nalažč zadržujejo mleko, j« priporočljivo, da vime preden molzemo, umijemo z mlačnim kamiličnim zvret-kom alj z mlačno vodo, vime izparimo s parami iz senenih troskev in ravnamo s kravo nežno ter prepustimo molžo osebi, ki jo krava dobro pozna. /§ m w//M wm. rnmrn, mm '"m? rm mmrn, v/mm. "mf mmm. wm Illllll!!l|llllllllllllllllllllllllllll!lllllll4lllllllllll!llll!!llllll!lill'lll!lll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllli(lirnilllllll!ill!lilllllllll!l!inill!lllllllllil VEČ SADNEGA DREVJA v naše njive in sadovnjake Naši kmetovalci se radi ponašajo s svojimi vinogradi in s •mojo dobro kap’jo; so pa tudi popolnoma upravičeni, saj pridelajo navadno res pravo dobro vino, ki ga domači tržaški potrošniki zelo rodi p'je jo, Zal pa ta domača pijača ne doseže na trgu zaslužene cene. Izkupiček za vino vaikrat kemaj krije stroške našega vinogradu ka za pridelovanje vina, zlasti če ni let na dovolj ugodna. Je pač na trgu obilna izbira vsakovrstnih in cenenih vin iz Italije, ki delajo domačemu vinu ireliko konkurenco. Zaradi tega je potrebno, da skušajo naši kmetovalci pridelovati na svojih njivah poleg grozdja in vina še druge pridelke, ki bi več donašali kot vinogradu'štvo. Seveda bo v tem pogledu navadno še največ‘ donašalo cvetličarstvo in vrtnarstvo, za kar je pa nujno potrebno, da ustrezata lega zemljišča in tudi zemlja sama. Poleg tega mora, biti na razpolago zadostna količina vode in — poglavitna stvar — kmet mora imeti za ti dve panogi, zlasti za cvetličarstvo, dovolj strokovnega znanja ter izvežbano in zanesljivo pomoč. VinogradnišUni je najbolj sorodna panoga sadjarstvo. Tudi odgovarjata navadno lega in zemlja, kjer uspeva vinska trta, prav dobro sadnemu drevju. Zaradi tega je nedvomno, da bi naši vinograd- Krznih dopolnili prazne prostore s sadnim drevjem. Domače sadje se na tržaškem trgu na splošno z lahkoto proda in tudi cena sadja je skoraj stalno višja kot grozdja,, iz-vzemši cene namiznega grozdja v začetku in na koncu sezone. Sadje iz Italije nikakor ne more tako močno konkurirati domačemu sadju, kakor lahko konkurira zlasti' z alkoholom bogato italijansko vino domačemu, ki je v tem pogledu šibko. Tudi prevoz sadja je na. sp osno mnogo dražji kot prevoz vinu in to vzdrži mnogo laže na po ti in v kleti, dočim daje trg prednost prav svežemu sadju, la lahko dospe le iz najbližjr okolice trga. Izjemo delajo v glavnem le jabolka in man? vredne vrste hrušk, ki prene sejo tudi daljše prevoze in ka terih se pri nas res ne splača gojiti. Koliko prazne zemlje je še v naših njivah in tudi v naših viinogradlih, kjer bi moglo prav lepo rasti in dobro roditi miair-mkatero sadno drevo. Na vsaki zorani njivi lahko raste le nekaj visokodebelnih hrušk&vih dreves ali pa slivo. vi h — reuklo in češplje. Kje > je svet manj raven in močno visi ter ga je težko obdelovati, tja zasadimo češnje in pa orehe. Na ve’vovne in suhe lege pa sadimo rajši mandlje. V vinogradih, kjer imamo še količniki z umnim sadjarstvom pri- kaj praznine, tudi med vrstami šli do boljšega zaslužka kot s samim vinogradništvom Ne mislim s tem, da bi morali naši kmetovalci opustiti in zamenjati v čim krajšem času trte s sadnim drevjem, marveč je zelo priporočljivo, da bi naj-piej v sto. h njivah in vino- obrodila obilen sad. trt, bomo lahko prav uspešno gojili kakšno d< nrr vrsto breskve ali pa nizkodebelne hruške in celo marelice. KAKŠNE VRSTE SADJA BOMO PRI NAS SADILI Preden bomo sadili v naše njive in vinograde radno drevje, si moramo biti na jasnem, leakšne vrste sadja bomo sadili na določena mesta, da bomo dosegli dobre uspehe. Izmed kc-ščlčastega plemena pridejo za naše razmere v poštev vse vrste, četudi ene več. druge pa manj. Češnje zahtevajo mnogo prOstora, ker razvijajo veliko krošnjo in delajo precej sence. Postavili jih bomo na ogonih njiv, m sicer rajši na severno Stran njive. Marelice potrebujejo Hidi še precej prostora in so glede rodovitnbšti, zemlje bčlj zahtevne kot ostale košči-časte vrste. Sadili jih bomo v bolj za/vetno lego vinograda. Breskve pa lahko sadimo tudi med trte, seveda le posamezno in bolj redko, ker tudi breskev 7/////////M; n m milimi umni n Mimi n n m ih n n imun n litimi umni im jiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii min jinititnii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini MODNI POMENKI Od tu in tam... VZGOJA HČERA DA BODO POSTALE DOBRE GOSPODINJE Naše uredništvo je prejelo že več pisem od svojih bralk, kar je samo znak. da se žene zanimajo za svoj kotiček; o teh pi. smih nas navadno prosijo raznih nasvetov ki jim jih, če je !e mogoče seveda, prav radi damo. Toda pismo, kot smo ga ored 'dnevi prejeli, zlepa ne doni kakšno uredništvo zenskega kotička. Pisala nam ga je mla-da študentka takole: Dragi ženski kotiček! Sem študentka; doslej se še nikoli nisem bavila niti s kuho, niti s kakšnim drugim gospodinjskim delom. Moja mama me tu. d% m silila k temu delu, rekoč, da se bom že še vsega v življenju naučila, Vse bi bilo prav. zaprav v redu, da ni mama ne. 'ndoma težko zbolela. Ni pre-ostaio/o drugega, ko t da sem -prejela gospodinjsko delo na svoja ra...ena Sicer sva v družini le dva, oče in jaz, vendar se mi zdi da bom imela z gospodinjskim delom toliko oprav, ka, da tega sploh ne bom zmogla. Vse me plaši in vse se mi zdi tako strašansko težko. Največ preglavic mi dela sPveda kuha. Dva dni se že mučim in pregledujem razne kuharske knjige, a priznati moram, da je bil rezultat tako porazen, da se je oče odločil, da bo kuhi. njo kar sam vodit. Mene je seveda sram ter bi bila rada v pomoč, a ne znam nltj kuhali, niti prati ter sem sploh kar se tiče vseh ženskih del cel ne-vednež. Priznati moramo, da n«s je pismo naravnost osupnilo; na vse smo bili pripravljenit ie ^ to, da bi z našimi nasveti naravnost eproizvajalin gospodi, nje, na to nismo nikoli mislili. Po našem mnenju je glavni krivec v tem primeru prav predobra in prerahlocuina mamica, ki je mislila, da bo življenje učilo njeno hčerke, namesto da bi za njeno vsestransko vzgojo tudi sama nekoliko inskrbela. Vsaka mati, ki ima hčerko, bi jo morala, ne glede na druge stvari, s katerimi se hčerka še bavi, naučiti tudi raznih gosprdinjskih del ki yi bodo prišla v življenju vedno prav. Oskrbeti si moramo primerno obleko za vsakdanjo uporabo. Kako je to potrebno, bemo razumele, ko bomo tudi za vsak dan, za urad, ali šolo, za trgovino ali kuhinjo, lepo oblečene. Pomisli mo samo na nesmiselno urejeno življenje tistih ljudi, ki držijo v svojem stanovanju eno cli dve sobi v najlepšem redu in lepo opremljeni, a sami živijo v zanemarjeni kuhinji ali zakotni neredni sobici. Tudi pri oblekah velja pravilo, da ni dovolj skrbeti za tiste, katere oblečemo ob izrednih prilikah, vsakdanjost se nam ne bo zdela več tako pusta, če bodo naše obleke lepe in prijetne. Oglejmo si dva amenkan-ska modela. Oba sta iz mehkega volnenega blaga, barva naj predvsem odgovarja zimskemu plašču. Recimo, da je prva obleka iz temne rjavo-rdeče volne. Model je tako enostaven, da ne potrebuje posebnega opisa. Edina posebnost so izraziti gumbi iz sive biserne matice. Druga skica je enostavna, vendar vsebuje mnogo potankosti. Ovratnik in manšete prekriva malo temnejši žamet, v sprednjih šivih, ki tvorijo širino krila, so všibi žepi, a vlogo gumbov je prevzela dolga Zadrga. Strožjo linijo najdemo pri severnjakih. Tretji model je angleški. Srednji model ga-bardin je odlični material tega modela, ki urna kot edini okras velik ovratnik, na katerem se trojni šiv končava v okrasno muho. In končno še francoski model, katerega hitro razločimo, ker ima mnogo značilnih posebnosti. Prsni posnetek je izveden v vodoravni črti, izrez je navidezno zaprt z dvčmi gumbi iz biserne matice; v resnici ga izpopolnjuje izbrana ruta, ki se ujemo s pasom. Na krilu so značilne gubice ob bokih. Sonja Mlkuletlč-Palme. % —"V r ‘A —> i! Jj Paradentoza je znlo pogosta zobna bolezen, ki jo po imenu pozna že t>a.tx laik. Na splošno jo poznamo tako da pričnejo diesne p:.ča i ginevati in odstopali, zobje se majejo n slednjič izpadejo. Ta proces se ne vrši n-po;redno na zabeh, temveč na tako imenovanem pc.radenc ju, tio je na tkivu, ki obdaja zobovje in je z njim v funkcionalni zvezi. To se lahko dogaja tako, da tkivo zgine (atrofična oblika obolenja) ali pa da se stvori žepno med dlesno in sklenino ter se tkivo paradencija nadomesti z vnetnimi granulacijami (vnetna oblika paradentoze). Lahko pa nastopata pri istem bolniku obe vrsti paradentoze. Opažamo, da nastopa paradentoza pri mesojedcih ter da je med vegetarijanci skero ni najti. Seveda pa je zadeva bolj zamotana, kot se zd; na videz. Dltsne so pri ljudeh kaj različne barve: zdaj so svetlorde če in napete potem spet lem nejše in zrahljane; zdi se- da obstaja povezanost med banx dlesen ter dogajanjem v želodcu rn črevesju. Vzrok paradentoze' je neznan. Nekateri raziskovalci, zlasti ameriški, mislijo, da po vzročajo paradenltozo posebnt vrste bakterije,, tako imenova ni spirili. Temu naziranju p„ nasprotuje dejstvo, da živijo JAVNE PRALNICE NAŠIM PERICAM Večkrat smo že slišali na sejah občinskih svetov, naj bi bilo rešeno vprašanje zgraditve novih javnih pralnic, ki jih je v Trstu vse premalo. Res je, da je to problem, ki bi ga bilo treba čimprej rešiti; vendar smo prepričani ,da bi bilo treba še vse prej rešiti problem zgraditve javnih pralnic v vseh naših okoliških vaseh, kjer pe-rejo žene ob slabem in lepem vremenu na prostem ter so tako še bolj izpostavljene raznim nevšečnostim in nevarnostim, s katerimi je poklic perice nujn0 povezan. In ker je v naših vaseh največje število peric, ki perejo perilo tudi za tržaške družine, bi bilo treba najprej njihov položaj izboljšati. Sicer prihajajo vedno na ča-n izgovori o pomanjkanju denarja, ki pa ga je vedn0 na razpolago za druge manj važne stvari. Zgraditev javnih pralnic v naših vaseh je vprašanje, ki ga Že dolgo postavljajo vse priza- dete perice. Stvar ni neizvedljiva ter je odvisna le od dobre volje odgovornih činiteljev. V imenu vseh teh prizadetih žen ponavljamo zahtevo, naj bi v čim krajšem času zgradili dovoljn0 število javnih pralnic! PRAKTIČNI .MAS VETI Ob vlažnem vremenu se nam rada naredi plesen v stanovanju. Kako jo odstranimo? Plesni v stanovanju se delno ubranimo tako, da postavimo v sobo lončeno posodo z živim apnom, ki vlago vsrkava; po potrebi apno obnovimo. Plesnivo perilo najprej operemo z vodo in milom in ga potem denemo v vodo, ki smo ji dodali nekoliko vodikovega pre-kisa. Cez nekaj ur perilo zopet operemo z vodo, kateri smo dodali 1 odst. žveplene kisline. Sveže madeže plesni odstranimo lahko že s tem, da namočimo perilo v kis. taki spirili kakor tudi druge bakterije in koki kot neškod-Ijivi zajedalci na sluznici ust in dlesen zdravih ljudi in da prave paradentoze ni mogoče prenašati. Ker opažajo tudi pri skorbutu paradentozi podobne motnje v okolici zobovja, so prišli nekateri strokovnjaki do domneve, da ima pomanjkanje vitamina C tudi pri paradentozi odločilno vlcgo zlasti se, ker zdravljenje z vitaminom C znatno vpliva na potek paradentoze. Ker pa nastopa prava paradentoza, se pravi tako imenovana atrofična ob-Kkn. v nasprotju ž vnetno obliko ali kakor ji tudi pravimo paradenitis, večinoma pri starejših ljudeh, menijo nekateri, da vplivajo na postanek paradentoze tudi hormonalne motnje ter motnje v vegetativnem živčevju. Glavni delež pri nastanku paradentoze .ma pa prav gotovo nepravilno de ovanje žvečilnega aparata, saj na primer primitivno živeči ljudje paradentoze pravzaprav ne poznajo. Napredek civilizacije in z njo nenaraven način prihrane sta prav go ovo pripom gla širjenju paradentoze. Odloč l-nega pomena za razvoj para-dentoze je tudi nezadostno delovanje žveč.lnih naprav v razvojni dobi človeka. Nezadostna zaposlitev žvečilnih organov ovira krvni obtok v ustnem tkivu. Pravilno in zadoHnč žvečenje hrane je pogoj v boju proti paradentozi. Jasno je, da je pri tem pravilna in redna nega zobovja in ust izredno važna. PraJ tako je treba ods‘ra-niti od časa do časa zbbni kamen. ki se nabira ob izvodilih žlez-slinavk ohol; spodnjih se-kavcev in zgornjih kečnjakov. Ce se je paradentoza že razvila, se je treba takoj posvetovati z zobnim zdravnikom, ki bo odredil specialno zdravljenje. Pri paradentozi je pa treba misliti tudi na druge bolezni. zlasti še na tiste, ki imajo svoj vzrok v nepravi’ni presnovi in nepravilnem delovanju žlez z notranjim izločevanjem. Dr. S. S. Hruška, vzgojena v obliki enostavne piramide. doseže 3-4 m veliko krošnjo, kadar se močno razraste. Slive, predivsem reukiode in čsšp’je (ker razne vrste burbauk sliv se pri nas niso dobro obnesle) bodo primerno uspevale na krajih njiv in vm. gradov, tudi če mso na najboljši sončni legi m zemlji. GL de pečkatega plemena stidn?ga drevja pa moramo ta. loj izjavni, da je‘za naše kraje pomembno, da gejimo boljše vrste h ru tk in pa d: loma tudi kaki jabolk. Saditev jablan in kutin se pri nas na splošna ne izplača pri naših razmerah, ker jabolka in' kutne laže dovažajo k’ nam' tudi iz precej od. daljenih krajev, kjer imajo ugodnejše pogoje za gojitev in tudi bolj bogato obrodijo kot pri nas. Lupinaito pleme, med katero prištevamo orehe, mandlje, lešnike in kostanj, pa na splošno ne sadimo v njive in vinograde, ker je njihov donos premajhen v primeri s površ no zemljišča, ki ga potrebujejo za svoj razvoj. Lupinasto drevje sadimo raje na travnike in v bolj zapuščene ali pa vetrovne lege, kjer bi nam boljše in plemenito sadno drevje ne uspevalo. . SADNE VRSTE ZA NASE RAZMERE V naše njive itn vinograde moramo saditi le boljše vrste sadnih dreves, da bomo imeli zadovoljive uspehe. Dri izbiri vrst ne smemo gledati samo na rodovitnost in na potrebe v domačem gospodinjstvu, ki jih moramo seveda tudi upoštevati, marveč se moramo predvsem ravnati po tržnih razmerah in po željah potrošnikov. Tudi ne smemo pozabiti pri gojenju sadnih dreves, kakor tudi pri njih nakupu, da podlage ali divjaki, na katerih *o cepljene plemenite vrste, odgovarjajo kolikor mogoče tukajšnjim talnim in podnebnim razmeram. V tem pogledu je še najbolje, če si kmetovalec sam od g o ji tudi divjake, zlasti je to važno za breskve in češnje, ter nanj« cepi sadne vrste, ki so se žs na njegovih ali pa na sosednih njivah najbolje obmesl«. To bo zelo važno vse dotlej, dokler n« dobimo tudi na našem ozemlju zanesljive domače drevesnice. Za one kmetovalce pa, ki nimajo prilike, da bi si sami od-gojiU in pripravili drevesca za saditev in se za t<5 morajo zatekati k nakupu na trg ali k drevesničarjem, podajamo tulca j kratek seznam sadnih vrst, ki so za Tržaško ozemlje bolj priporočljive na podlagi dosedanjih izkušenj: CESNJE: Zgodnja vrsta iidelle Marche», debela temnordeča «vignola» in pozna črna «tar-čentkan. BRESKVE: Majski cvet, arus. den, triumf, domača sv. Ana, Elberta in J. Hale. MARELICE: De Lu zet, breskev iz Nausija, Ambrosib. REUKLO: Domači rumeni, Klavdija, velika zelena. ČEŠPLJE: Domače velike, Jefferson. HRUŠKE: Dtrmače petrovke, zgodnje bedro, (coscia prečo-ce), viljamovka, Dielova maslenka, Boskova steklenica, kleržo, domača ozimka. IABOLKA: Bsličnik, grafen- steinec, sevka, kanadska re-neta. KAKI JABOLKA: Lykcpersi-kum, mazelli, Vainiglia. OREHI: «Di Sorrentr», dopiači vel‘ki z mehko lupino. MANDELJNI: Sladki z mehko lupino. «L>u diable di S. Catortna*, avola. LESNIKI: Istrski podolgovati, kalešk i, orjaški. Vsekakor pa mora umni kmetovalec in sadjar vedeti, da je uspeh s sadnim drevjem odvisen v znatni meri še od nege. Sicer pa je sadnd drevje na splošno, izvzemši mogoče breskve, v tem pogledu manj zahtevno kot vinska trta in do-bro poplača vsako najmanjšo dobroto, ki mu jo izkažemo z umnim negovanjem, A. C. PRIMORSJKI DNEVNIK ............................................................................................................................................................................ m,,!,,,,,,,,,,,.................... ......................................................................... KAJ JE MLADI KHHHK ) KEMIJA? Ce pogledate okrog sebe doma, v šoli ali na prostem, uidite mnogo različnih stvari: leseno mizo, stekleno okno, medeninasto kljuko, kos krede, mlako vode ali cementno ograjo. Kemikova, naloga je preiskovanje vseh teh in tisoč drugih stvari- Kemik ne spoznava samo, te česa so narejene, odkriva tudi, kako naredimo nove tvarine s sestavljanjem že znanih snovi na nove, različne načine. Bržkone že veste za nekatere nove jedi in zdravila, ki jih je kemik sestavni, da bi nam ohranil zdravje. Iz premega, vode in zraka so zgrajene presenetljive stvari; z odkritjem bleščečih umetnih mas in svetlih novih kovin je postalo naše življenje bolj vedro, varnejše in udobnejše: Pred komaj tri sto leti ni bilo kemije, kakršno poznamo danes. Namesto da bi poskušali spoznavati stvari okrog sebe, so se alkimisti ukvarjar li z brezupno nalogo, kako bi naredili iz železa zlato. Postopoma se je razvilo bolj znanstveno gledanje na snov, toda šele pred tridesetimi leti se je začelo široko izdelovanje novih kemičnih proizvodov. V nekaj člankih bomo poka-»ali, kako delajo kemiki nekatere moderne čudeže in vas naučili enostavnih in zanimivih poskusov, ki jih lahko napravite kar doma. Z a vaše laboratorijsko delo potrebujete pripomočke; našli jih boste v kuhinji ali omarici za prvo pomoč. Vse, kar vam bo še manjkalo, so tri ali štiri epruvete, ki si jih za majhen denar lahko kupite. Noben poskus m nevaren ali umazan. Kako naredimo držalo za epruveto Koristen kos opreme, ki ga lahko napravite sami in vam bo v pomoč pri nekaterih poskusih, je držalo za epruvete. S pomočjo držala držimo epruveto, ki jo segrevamo nad plamenom. Slike spotfaj kažejo, kako si ga napravite. Zravnajte in odščipnite približno 80 cm dolg kos tanke žice s kleščami tako, da jo večkrat upognete sem in tja. Nato poiščite kos cevi ali okrog* lo leseno palico približno enake debeline, kot so vaše epruvete, Konec žice tesno pritisnite s kleščami k cevi ali palici in žico dvakrat ali trikrat ovijte (glej drugo sliko). Izvlecite cev in upognite drugi konec žice v zanko, da tvori ročaj. V držalo vtaknite epruveto in umerite zavoje tako da epruveta zlahka zdrsi vanje, vendar toliko, da obtiči prvi zavoj pod robom epruvete. Ko neko snov segrevate v epruveti, ne segrevajte točno njenega dna. marveč držite e-pruvefo nekoliko poševno, da jo dosega plamen ob strani tik nad dnoim, kot na siiki Se tole: vedno da-žite odprtino epruvete obrnjeno vstran — nikdar proti obrazu — če vsebina slučajno brizgne. Kemik, ki se opeče, je slab delavec in naj se sramuje kot mizar, ki se udari s kladivom po palcu! V Parizu je bila konferenca predstavnikov nekateri): mednarodnih in nacionalnih mladinskih organizacij, posvečena organizacija mladinskih delovnih taborišt, seminarjev ter izmenjavi kulturnih in športnih skupin ter drugih delegacij. Delegata Ljudske mladine Jugoslavije sta predlagala, naj bi v Jugoslaviji zgradil, mednarodno mladinsko središče, organizirali seminarje in povečali iz-menjavo mladinskih delegacij. Predstavniki Zveze študentov Jugoslavije se bodo prihodnje leto udeležili sestanka nacionalnih študentskih organizacij v Edinburgu na Škotskem. Delegat Zveze študentov Jugoslavije se bo udeležil tudi mednarodne konference Odbora za strokovno izmenjavo študentov tehničnih visokih šol v Švici. jJs £ ij; Zveza študentov Jugoslavije je dobila od nacionalne Unije študentov ZDA, ki šteje 600 tisoč članov, vabilo naj ena izmed njenih delegacij obišče univerze v ZDA. Zveza študentov je obenem dobila vabilo, da pošlje svojega predstavnika na konferenco ameriškega odbora ža študentska potovanja, ki bo v začetku decembra v New Yorku. * * * Te dni je bilo v Doboju posvetovanje predstavnikov vseh delovnih brigad na mladinski progi ter predstavnikov generalne direkcije za graditev železnic. Ugotovili so, da je treba samo še dograditi predor Tromedjo, da bo mogel voziti prvi vlak od Ljeskovih vod do Banja Luke. Sklenili so tudi, da bodo dela končana 20, decembra. * « * Mladinski zbori imajo pri Slovencih že lepo tradicijo. Najboljši mladinski pevski zbor je zbor Slovenske filharmonije, ki bo v torek 27. novembra nastopil v proslavitev Državnega praznika v Ljubljani na novinarskem koncertu: pod naslovom »Slovenska mladina poje«. * * * Pretekli teden so tržaški študentje odšli na povabilo ljubljanskih visokošolcev v Ljubljano, kjer so si ogledali kulturne ustanove ter izmenjali kulturne stike s slovenskimi visokošolci. * * * , Mladinske organizacije v goriškem okraju so imele po vseh vaseh zasedanja mladinskih aktivov, na katerih so se porazgovorili o izvedbi volitev, ki se bodo začele v teh dneh in končale v decembru, v širjenju svoje organizacije je goriška mladina med najboljšimi. V kultur-no-prosvetnih društvih se u-dejstvuje okrog 4000 mladincev in mladink; nad 3000 pa jih je v raznih športnih društvih, klubih, društvih' Ljudske tehnike in strelskih družinah. Mladinske organizacije pridobivajo zdaj vaško mladino za izobraževalne teiaje, ki jih pripravljajo v Desklah, Kalu, Renčah in drugod. Goriška mladina se je tudi izkazala pri gradnji proge Do-boj - Banja Luka. =S * * Slovensko filmi^o podjetje «TrigIav film« končuje mladinski film «Kekec». Scenarist Jože Gale in Fran Milčinski sta izkoristila za scenarij zgodbo Josipa Vandota, ki v svojih delih opisuje planine in življenje ljudi v planinskem svetu. Njegovi junaki so navadno otroci. Eden najbolj obdelanih likov v teh pripovedkah je vaški otrok Kekec, ki se odlikuje p$ drznosti, hrabrosti, dobroti in .poštenju. * * # V Ljubljani je skupina mladih igralcev amaterjev ustanovila Komorno gledališče. Ti mladi igralci, člani raznih a-materskih gledaliških družin, hočejo, kakor pravijo sami. uprizarjati igre komornega značaja, gojiti konverzacijski odrski slog in stremeti k čistoči slovenskega jezika. Gledališče bo dvakrat tedensko igralo v Ljubljani, i Aleksej vejile na izlet Malega Alekseja je mučila že več dni velika skrb; reševal je zagonetno vprašanje časa. Njegova vroča želja je bila vendar enkrat razvoz-Ijati to skrivnost in se s tem rešiti vseh stisk pri časovnem preračunavanju. Ves ta Aleksejev nemir je izzval nepreviden, a vesel do. godek. Pomislite, njegova dobra teta ga ja vpisala »a izlet V Sežano. Dejstvo, da, pojde na izlet, j« bito zanj izredne važnosti In kako tudi ne. Izlet v Sežano pač rti sprehod v bližnjo okolico, zanj bo ta izlet zanimivejši; tokrat se celo popelje z avtobusom in čez mejo v Jugoslavijo. Alekseja je prevzelo praznično razpoloženje; koval j• načrte, mučil se s prešteva» njem dni in ur do odhoda. Jtn I mu". "'i' Toliko novega mu je rojilo *Po glavi, a navzlic vsemu so mu dnevi počasi minevali. Njegova nestrpnost je bila iz dneva v dan večja in je bila največja v soboto zvečer, dan pred izletom. Ko je legel v posteljo, d6lgo m zaspal. Mučila ga je bojazen, da se naslednjega dne pravočasno ne zbudi. Bil je pred tako važnim dogodkom svojega življenja in sramota bi bila zaspati, Aleksejeva skrb, da, ne za-*Pi ,je bila v nedeljo poplačana. Ko je s teto in bratom prišel na Seneni trg, avtobusa ie ni 'biH; toda kmalu je prišel, Aleksej je sedel na mehak sedež in se je začela nova zanimiva in vesela dogodivščina. Radostnih zanimivosti je bilo mnogo in vrstile so se tako naglo, da jih je Aleksej komaj dohajal. Vse dotedanje skrbi in razmišljanja so bila pozabljena. Zaživel je v raddstnem otroškem uživanju in spoznavanju sveta. Aleksej je kopičil v svojd glavico probleme, ki jih bo še dolgo po izletu reševal in poskušal rešiti. Aleksej je postal pionir! Cv. UGANKE J. Sl RIT AR Kakor kljun odpiram žrelo, platno žrem, sukno, papir; to je meni lahko delo; kdor sem, reci, da bo mir. OfapM) Kaj težaven je moj stan, nič pokoja noč in dan; ko vse spi, jaz moram čuti, ne zaspati dve minuti; iti moram brez noge, prav kazati brez roke, glasno biti zdaj pa zdaj. Malo se oč‘daKnem naj, že vse v hiši godrnja, nihče mi miru ne da. «u ejfl) Vroča nisem, vendar pečem: — nimam nog in vendar tečem. (OTiM ‘»AUdOJJ.) Srebr0 je In vendar nj» živo je in ne živi. ©Atfc) Brez mene ptica ne more leteti, pisar me tudi mor* imeti. (o»’sti, kakor so na roki prsti, kaj nam jutri je storiti, treba dan bo izpolniti. Najprej borna zgodaj vstalU hkrati ptičke poslušali, zjutraj pojejo najslajše, dolgo spanje je za mlajše. Zajtrk je nato na vrsti, šteje drugi nam med prsti; potlej bomo se učili, šole nič ne zamudili. Po kosilu na igfiSče, hej, to naše je torišče: saj je tam koristna, zdrava na pretek vseh vrst zabava! Peti prst je zadnji v vrsti: Ml smo pionirji čvrsti! Mine ura nam vesela, vsak se spet poprime dela. ZA BISTRE GLAVE iiiiii mi m umi m m n min im im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiimn, m iiiniiiiiiiiiini Premikalnica Posetnica smoking apoteka samotar n o v a t o r gojitev k u j a v e c hidrant Fremikaj te besede drugo pod drugo v vodoravni smeri tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena ki pomenijo: 1. goro, 2. obmorski kraj, 3. pokrajino. Preg, ovor podoba, verzija, hlače, tekma, krajepis, goldinar, čebela (Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke!). Taras Verter Kaj je poklic tega moža? Rešitev križanke is prejšnje številke Vodoravno: 1. Litva. 5. zelenica, 12. Namur, 13. maper, 14. Rim, 15. okun, 16. tarok, 17. šipe, 18. ven, 19. Pariš, 20. Baden. 21. at, 22. karat, 23. kurir, 24. lasat. 25. hokej, 27. Oziris, 29. palec, 30. pa, 31. rakev, 32. jalov, 33. niz, 34. idol, 35. napon, 36. mora, 37. Caf, 38. Pariz. 39. tiran, 40. ar, 41. degeneriran. Navpično: 1. laket, 2. imun, 3. tun, 4. vr, 5. zarit, 6. epos, 7. lek, 8. Er, 9. iridij, 10. Ciper, U. amen, 12. Nova Gorica, 13. Ma-rat, 16. Taras, 17. šareč, 19. pa-siv, 20. bukev, 22. Karel, 23. kolon, 24. likof, 25. Haloze, 26. fazan. 28. Zadar, 29. Papin, 30. Piran, 32. jare, 33. Nora, 35. nag, 36. mir, 38. pe, 39. ti. I*EPA +iie- JUCI Draga Jucal Taka ženska je navada, da če ženska nekaj hoče, in nastanejo zapreke, •ti pomaga s tem, da J oče. Ce pa solza ne zaleže, še poguma ne zgubi; druge ko} odpre registre in na lepem — omedli. Kar je moškemu kričanje, po kričanju trda pest, to pri ženski najprej jok je in nato Pa nezavest. Ko z manevrom tem doseže, da njep. duh se zdi odsoten, ves preplašen mož priskoči in — uspeh je stoodstoten. Tisočletja že me ženske dobro s tem uspevamo, da vsak čas, kot na povelje, lahko omedlevamo. — Zalibog na to umetnost mažo zdaj je legla senca, ker se v zadnjem času širi huda moška konkurenca. Za mednarodne sestanke nov je zdaj napočil vek; Nezavest v diplomacijo je u,vedel Mosadek. Ko ob petrolejskih vrelcih perzijskih Se svet segreva, drugega on nima posla, kot da sproti omedleva. Le pisarijo naj hote, .jezno naj Anglež kriči. Masadeifc posluša mirno m na koncu omedli. Skupno dieio diplomatov prav zastonj načrte snuje, ko pa zviti se nasprotnik z žensko taktiko bojuje. Mož je tak, če petroleja perzijskega ne dobi, da z lahkoto vsako uro tudi petkrat omedli. V svojih omedlevicah je dosleden slej ko prej: Vsa zdravila on zavrača, hoče samo — petrolej! Vztrajni omedle vičar pire,j, ne bode miroval, dokler z lastnim petrolejem svečk% si ne bo Pr‘žgal. Res se temu zvitorepcu vsa svetovna javnest smeje; Jaz pa, draga Juca, prišla do naslednje sem ideje: V eno društvo po vsem svetu ženske stopimo vsevprek; a na čelu naj nam bede naiš predsednik Mosadek! Energična brzcjsuha Te dnj. je bila objavljena vs^bin^ sovjetske nete glede Trsta, v kateri se zahteva imenovanja guvernerja; tržaški župan je čutil potrebo, da naslovi dne 19. novembra protestno brzojavko sovjetskemu delegatu pri OZN, Maliku. V brzojavki zatrjuje, da je vsebina nate v nasprotju z atlantsko karto, katero so tu. di sovjeti podpisali, ter zaradi tega odločno zavrača MARK TVVAIN iPiihtdouScim Ilustriral Bogdan Grom XXIX. Ker je Tom skrinjico komaj privzdignil, je dejal: «Zdelo «e mi je, da sta roparja lež-ko nosila tisti dan iz hiše strahov. Nisem napačno ukrenil, da sem vzel vrečice s seboj.« Denar je bil brž v vrečkah in dečka sta ga zanesla na skalo s križem. ttZdaj pa š« puške in ostalo«, je dejal Huck. #N'e, to naj kar ostane. Potrebovali jih bomo ko bomo roparji. Pojdiva, Huck, pozno bo že! Tudi lačen sem. Jedla in kadi. la bova na ladji.* Po vojaško Sta si ogledala položaj, sedla v čoln. pojužinala in začela kaditi. Sonce se je že začelo nagibati, ko sta odrinila od brega in se odpravila na pol. V mestu se je že znočilo, ko sta pristala. «Zdaj pa, Huck«, je dejal Tom, «bova krila denar v drvarnici Douglasove vdove. Zjutraj pridem tja; preštela in delila bova. Potem pa morava iztakniti v goadovih varen kraj. Ostani tu in, pazi, jaz pa stečem po' voziček.* Dečka ita vpraševala, čemu take naglica. «Nič' ne vprašujta, videla bosta, ko pridemo do Douglasove vč*ove> Huck, ki je bil, vajen, da so ga po kri* vem dolžili, je dejal! «Gospod Jones, midva nisva nič naredila.* «Ne vem, če nista, dragi fant. toča sai sta vi. dva z vdovo prijatelja* n'e? Zakaj se bojiš?« Preden je Huck odgo. voril. so Ba že s To. mom potisnili v salon gospe Douglasove ia Jones jima je sledil. IS * z)(, • • * •> * - /Č Soba je bila sijaj. no razsvetljena in vsak količkaj pomemben človek iz mesta je bil tam. Vsi so bili v svojih najlepših oblekah. Vdova je sprejela oba dečka zelo prisrčno, čeprav sta bila po. mazana od ilovice in pokapana od sveč. Teta Po!ly je kar zgrban. Čila čelo, ko je zagle. dala Toma. Nikomur pa ni bilo tako hudo, kakor obema dečkoma. Gospod Jones pa ju je opravičil; ((Naletel sem nanj in na Hucka tik pred našimi vrati in sem ju zato kar brž pripeljal s sabo* Si «Z'elo prav ste storili*,, je dejala vdova. «Pojaita z mano, dečka.* Peljala je oba v spalnico in jima naročila: «Zdaj se pa umlj-ta in oblecita. Tu imata dve novi obleki — srajce, nogavice, vse pripravljeno. Nikar se ne zahvaljuj Huck, — eno je kupil gospod Jones in eno jaz. Prav bosta obema. Smuknita vanje. Čakali bomo, pridita doli, ko bosta dovolj lepa.« Ko je odšla je spregovoril Huck. nTorn, ušla bi lahko skozi okno. č'e bi imela vrv.» O vsako imenovanj^ guverner ja, češ da ima tržaško ljudstvo era sami cilj in eno samo željo, in sicer, da se Trst pri-' ključi Italiji. Kek or poznamo Malika, je morala ta brzojavka napraviti nanj globcjs vtis in bo gotovo pripomogla k temu, da bo Malik napel vse svoje sile, da sovjeti spremenijo svoje politično stališče glede Trsta. Le ena bojazen je; namreč, da ubogega, dobrodušnega Malika ni sploh o) POL STOLETJA OB ŠAHOVNICI Državna založba Slovenije j* izdala že delj časa napovedan knjigo dr. Milana Vidmarja: iW stoletja ob šahovnici*. O Milanu Vidmarju, doktorju tehničnih vea in svetovnoznanem šah0V!S1 mojstru ni treba posebej govC' ' zadošča, da omenimo, da je V) mar eden redkih slovensKin di, ki so si pridobili ugled i0.sS?" štovanje po vsem svetu. Sv°J5“‘ ves si je Vidmar pridobil M-elektrotehnik, priznan stron° njak za vprašanja prenosa trične energije, pa tudi Kot hist, ki se je potegoval za naj višji šahovski naslov, naslov tovnega prvaka. V domačem svetu pa je Vidmar znan tudi ko- pisatelj, avtor filozofsko-tehmJ-nih knjig kot sta ((Oslovski n> in «Med Evropo in Ameriko*. ■ to je slovenska javnost prav s tovo z zanimanjem pričakova knjigo šahovskih spominov, ki J® je Državna založba napovedal* pred meseci. Zdaj je knjiga 1» je to na odličnem papirju'^ natisnjena in skrbno opremije > v svetlo platno vezana knji*» šeststopetdesetih strani. Ta je predvsem Vidmarjeva šahov* biografija in namenjena v P ‘ vrsti šahistom. Res, da na z3*e . vsakega poglavja avtor P°PIS"” drobce svojega življenja, sv°l znanstvene poti in zanim*v® življaje iz šahovske arene, 10 težišče vsakega poglavja je na * hovskem gradivu: na izbranih J* hovskih partijah, ki so v ct objavljene na koncu vsakega glavja in ki jih Vidmar čutiov^ komentira, na živahjlih turnirskih borb, na turnirskih predelnicah in teoretskih r* gah. Zato bo nešahist sicer nimanjem bral šahovsko in z j, stveno kariero Milana Vidm bo pa po nekaj straneh preskočiti precej strani, ki s re izključno o šahu in ki S3 veda ne bodo zanimale. * . j branju knjige tudi ne bo> ’ občutka, da bere neko za0 v[,y celoto, temveč le zanimive * biografske odlomke. Vseka*" bo knjiga več koristila ki bo z zanimanjem prebral ^ ce iz Vidmarjevega življenj • se osredotočil predvsem »a ^ občene šahovske partije, ”fr-nje hovite glose, na karakter« ^ velikih šahovskih mojstrov borbe velikih svetovnih tu yjd-jev. Sahistom bo zato nova ^ marjeva knjiga posebno ^etja na in bo gotovo dolga d»■ značaja za zimske igre, ki bodo v začetku Pr‘" h njega leta v Oslu. Na vsel,MsKili znamkah vidimo pet olimplJ krogov in napis «Oslo 1952*' zUje' znamka (15 + 5 oere) PrlK jj drsalca na ledu ,druga (3® +tre-oere) smučarskega skakale«’ tja (55 + 20 oere) P* tlW pokrajino. * trj Holandska je izdala sa”,5arni< serije s štirinajstimi zna ke v Portugalska pa štiri zll.arnie iz-sklopu dveh serij. SpanUa J , dala devet serij s se- znamkami. Semkaj spada tu tl rija na čast peti stoletnic' ((ia kraljice Izabele Katoliške ^ čast katere so ali- bodo leKg^, dale znamke skoro vse Ju2 riške države), dalje ena znde j, na čast pisatelja Calderona ^ Barca (5 centimos), ena za ^ nika Antonio Maria Clare ^ centimos) in ena na čast Ija Lope de Vega (X0 cen ^ Saarska oblast je do ^^ajst in - . Sest seri) id :tu>e f-t* Izginil je kmalu in se vrnil z vozičkom, naložil obe vreči, nanju nametal stare cunje. odrinil in vlekel svoj tovor za sabo. Pri Valižanovi hiši sta se ustavila. Stari Valižan je stopil na prag: «Ha. lo, kdo je?* ((Huck in Tom Sawyer.» «Dobro! Le brž pojčita. bom jaz vlekel voziček. Sta naložila kamne ali staro železo?* «Staro že-lezo». je dejal Tom. «Zdelo se mi je. Dečki iz mesta potrosijo večkrat toliko časa, kot je vredno star0 Žtlezo, ki ga zbirajo. Le brž pojdita, brž!« S dala osem serij Znamk, Turčija Pa — devetnajst znamk; zadnje znamke so bile posvečene deseti medparlamentarni 5l, renči* v Carigradu, ki je j£jjmo avgusta t. 1. Na znamkah p-mošejo sultana Ahmeda g nii-rus), palačo Dolmabahce i it rus), portret grofa Carton VViart ustanovitelja in ka medparlamentarnih k ,mis»r (30 kuros) in stolp Runjf.0£3>l!°, na Bosporu (60 kurus). l( t» so izšle tudi nove vredn ^„1-takse s portretom b,vše^rednot v ,50* v so izšle port stra Ismeta Ineonuja. _ 9 so za 5 - 10 - 20 In 30 k Vatikan pa Je izdal 6 (dv sklopu dveh serij: eno ser j ftve znamki), v spomin P ot ~‘"e dogme o Vnebovzetju^ Valer! 5P<, •viH božje, štiri znamke pa v proglasitve papeža p J svetnika. pr Tako je bilo i*?an‘nm0 v ^ osmih mesecih t. '• * t>o *,,tf ropi 692 znamk. Verjetno ^ ,u vilo znamk ostalo e p0 lanskega leta m to zla dri»*> slugi vzhodno-evropskin pri »» ».-ri na znamkah, med prvo deset0' «Kaj te je pičilo, da hočeš uiti?* «Nisetn vajen tolikih ljudi. Jaz ne grem dol, Tom.* «Saj ni nič! Bom jaz poskrbel zate!» Tedaj se je pojavil Sid in dejal: «Tetka je čakala vse popoldne nate, Mary je pripravila tvojo nedeljsko obleko in vse se je jezilo nate. Povej, ali nista pesek In ilovica na tvoji obleki?* «Gospod Sid. izvolite se zanimati za svoje posle! Pa kaj pomeni vse to napihovanje?« «To je ena izmed vdovinih prireditev na čast Valižanu in njegovima sinovoma,« kazali — -naštejemo med prvo v Evropi kar šest ^ žarSK0 < ga bloka, in sicer: Ma« (2 nie- mesto), Sovjetsko zv B0«»r sto) Češkoslovaško (^ PolJs^ jo (V). Romunijo ^ (8.). Ce Pa P0*1,*? zahotM*erti znamk vzhodn'H(llj da Je ° 10 rope, bomo videli, jzdaio vzhodnoevropskih 363 zna 7 »kupne. 329 znamk pr q oSta,m kam, ki Jln Je držav v Evropi. drjav Od izvenevr°Pinsko. Ki v tu- opozorimo na .Ja,^ceio vr5?® & iasu izdaj* «>amezn.h ^ iih serij V P , Marti J i/i njem , K' 'pa- r igličnih serij v ^Naro rijah in »'okiti. iJ0 znaPJK' dal svojo Pr™^gou; tVs prikazujejo slap 0 cent e “"“C p plasten cesarsko 2 plastri in To P‘»> cent, (20 cent, 2 Pia>t‘* /36 cent. jezero pri Hanolu <*> (50 v S31B --rja p ster) svetišče v - ce 1 piastra) In P°rtrc Daja (3 pl astre). KO N E®' glMORSKI DNEVNIK —-—————— S»l MINISTER za trgovinsko mornarico o visokih proizvodnih stroških ladjedelnic PREVISOKE CEHE 1THLIJHHSKIH SPROV1H jj Angliji stane 6.350- tonska ladja 1,1 milijard lir, v Italiji 1,9 milijard ^ kupuje vse surovine v Italiji, kar mu onemogoča konkurenčno borbo diskus-jo o težavah v itali-• '•»S ladjedtelniški industriji aJ0Se*e'' italijanski minister t[govi'nsko mornarico Cappa. ‘St *lev' k objavil daljši čla_ ih V 'bfknskemi gospodarskem ®B.*24 are«, kjer razpravlja : *«vah italijanskih ladjedtel. Njegov članek: se nanaša tudj fti» l^i^blnice, ker je Ali* znan“lmi> sporazumi žal v italijansko gosipo. .Jckb te kier tržaške ladjedel-prtdstavljajo praktično se. del vseli ladjedelnic, o govori Caippa. v začetku poudarja, da (JWb pospeš:ti gradnjo pc-j^vskih ladij, ker vlada za 1 IR*^ uajvečja konjunktu-b 'Ravno petrolejski pfevozi 1)J'rokah tako imenovanih lastnikov in ne tv o sestavni d^l Fiimmare). (•Maljnjem izvajanju ugo. Maister, da bi morale . Mjedeln-ice zaposlene naj. * b! t60 ^^^tki zmogljivost', ki*. e*e df,fati ekonomično. It« r ^ da niso niti Vojno niti po njej nikoli Sle te stopnje. j Dum2®®® j omenjenemu od. (ju se bemo še povrnili v k drugetn članku, medtem .j^nzo, kako je, po piša-N 4^.®oki so sedaj že dobro , a) višja cena osnovnih ^Hj 't PMrebnih Pr' .eradnji toj Ta cena je mnogo višja ki y a'ngleških ladjedelnicah, l(r,. ‘°čajo svetovno ceno. b) kov 00 vis°ka cena polb.de,-tj ^reboih za gradnjo la-'■ ‘'J* višja cena delovne sile ,. sJi socialni prispevki, d) hiinistra Cappe, s stroški Zaključki za tržaško lad jedilniško industrijo pa so potem, takem očitni. Le malo bodo rev šile položaj razne subvencije zai gradtojo ladlij (ki potem v obliki zgrajenih ladij cdp>lujejo nazaj v Italijo). Predvsem bi bilo potrebno odstraniti pogoje, ki povzročajo pretirane proizvajalne stroške. Ji pa naso, k'-; pravi tudi italijanski minister, v nesposobnosti tehnikov niti v drugih subjektivnih okoliščinah, temveč predvsem v višji ceni surovin za gradnjo ladij. že mnogokrat smo ponovili, da kupuje Trst veliko večino potrebnih surovin v Italiji in seveda na ta način kupuje po visokih cenah. Prav v carinski zvezi z Italijo je korenina vseh pogojev za težave tržaških ladjedelnic. Višja cena surovin vpliva na ceno, ki skoči zaradi nje kar za 20 odstotkov. Zelo močno vplivajo tudi splošni stroški, ki podraže proizvodnjo za 9,5 odstotkov. V sedanji mednarodni konjunkturi ne bi smelo biti bojazni za nova naročila. Ce bi odšteli sam0 one odstotke, ki zvišujejo ceno tukaj zgrajenih ladij, zaradi čisto fiskalnih in carinskih razlogov, bi že dobili sprejemljivo ceno. Pri tem moramo namreč upoštevati, da so angleške ladjedelnice napolnjene z naročili za štiri leta naprej in da bodo izročile sedaj naročene ladje šele čez pet ali šest 'let. V tem položaju ima Trst vse pogoje, da konkurira svetovnim ladjedelnicam. Prizor iz mladinske igre »Desetnica Alenčica«, ki so jo predvajali člani SNG včeraj v Avditoriju. Diskriminacija pri dodeljevanja kreditov iz lirskega fonda na Goriškem in v Slovenski Benečiji Jako ravnajo italijanski iredentisti s kraji, potem ko so z njimi nasitili svoj pohlep odstotek splošnih stro- % Višji kreditni cdsto-D Višje pristojbineui ^ha niso krivi tehniki ali tej;1', niti ni v večji meri ^ a slaba oprema ladjedelnic, stroški za gradnjo ladij zelo visoki. Do teh za-. “okov prihaja tudi Stalijan-N iMilister. 'Tto!*10 krivdo visokih proiz. V/V. stroškov nosijo pred. izredno visoke cene za ^ laL Po domače povedano, i(t, ^"edvsem v tem grmu za-a''fe se je desetletja ob-vi c. ,z nepremostljivo gošča-r'nskih prtdipiscv. Vsi ti h carine same, takse itd. i;..ltTetiili ------------------- "»ti, VaPili 'cen m še krepe monopo. Položaj nekaterih itali. k sr, »^ičtij in družb. Ce-n Gorico. C e se dir žimo vrstnega reda kot je označen v knjigi, bomo najerej srečali poljedelstvo. Goriška V goriški in videmski pokra, jinj je položaj kmetijstva do-volj kritičen in smo v našem listu o tem že pisali. Le t.o dejstvo sc, v rubriki »poljedelstvo)) popolnoma spregledali. Mnenja smo, da ni težko ugo toviti, zalkaj niso slovenskim krajem na Goriškem in v Be- * nečiji dodelili niti lire za izboljšanje njihovih njiv, gospodarskih poslopij, itd. Ce bi namesto Slovencev prebivali v Doberdobu, Scvodmjah, Stever. jamu in tolikih drug-h slovenskih občinah pc* Benečiji Italijani, tedaj bi prav gotovo našli iz teh fondov ogromne vsote' in verjetno še kaj drugega. Tako pia smo ped rubr!ko «po. ljedelstvo» opazili samo eno postavko, ki se nanaša na slovensko zemijo, in sicer postav, ko v znesku 29.611.000 lir za izsuševanje prevalskegu moč virja pri Krmin.u. Kljub temu da so za izsuševalna dela potrošili tako veliko vseto denar, ja, moramo pripomniti, da je bil denar slabo izkoriščen, ker so diela slabo opravljena. Tudi delavci, ki so zaposleni pri tem delu, prejemajo izredno nizke plače, baje le okolj 600 lir dnev. no. Na drugem mestu je gradnja. Od enajstih pokrajin v Venetu stoji Gorica na predzadnjem mestu. Največ je dobila Vicen. za (283 milijonov lir) in naj-manj Belluno (51 milijonov 800 tisoč). Po številu prebivalstva je občina Vicenza še enkrat večja od Gorice in je bila med zadnjo vojno tudi precej poškodovana zaradi letalskih napadov Tudi Gorica je bila med zadnjo vojno prizade, ta in prav gotovo preživlja v povojnih letih najhujšo stanovanjsko krizo medi vsemi navedenimi pokrajinam’'. Kljub temu • je dobila samo 92.800.000 lir, s katerimi so sezidal) ne-kaj hiš v vsej pokrajini; na Gorico j« od tega odpadel prav majhen odstotek. V letu 1949 do 1950 so v goriški pokrajini izplačal; zasebnikom 37 milijonov lir za obnovo poslopij, ki so bila porušena med vojr.o. To je edina vsota, ki so jo prizadeli lastniki geriških hiš prejeli na račun «vojne odškodnine », za preostalo vejno škodo pa se po izjavah nekega občin, sikega odbornika ljudje lahko napravijo križ. Za gradnjo EHP hiš so dal; goriški pokra- 1ST zvu St« Ce je .zelo pesimii-upoštevamo vse mo. jih je navedel ita. HjuT1 hiinister, lahko res za. da so glede ladjedel. F** klo slabe perspektive. * °ben= i, ^ano8a industrije ni S r’ adlar ne more živeti H aznih pcmoči od zunaj. Sk ° tudli r<^emo za ladje. J? industrijo. Italijanski u minister ne prihaja hoi zak|lučkov in le ne. ' "fjbr0 namiguje, da bj bi. - nadaljevati državno V. % , dr>evi je bil v dvorani Jjk u^n8 doma v Bujah za-j^ivai- Urnih manifestacij V. ,pštev hrvatskih prosvetnih j, , Prosvetno društvo "s* del ^ je izvaja)o kul-• Dramska družina je 1?^ -. 2 enodejanko «Cvr- Medtem ko upravniki lirskega fonda trošijo denar za nekoristne stvari, so v Gorici še vedno porušene hiše. Namesto varnostnih opozoril, naj bi pričeli s popravilom poškodovanih hiš. jini nadaljmjih 40 milijonov lir, kar je zopet zadnje mesto v primeri z beneško pokrajino,- ki je dobila 200 milijonov lir. Enako vsoto so dali tudi videmski pokrajini, iz česar se more sklepati, d'a naiši Benečani živijo v »idealnih poslopjih)), kjer naj bi bila doma «higiena in seveda tud; zdravje«. Za javna, dela je goriška pokrajina dobila precej denarja, vendar ne moremo med vsemi vsotami najti nitj ene, to bi bila dodeljena slovenskim vasem na Goriškem, razen treh milij<4iov lir, ki so jih uporabit. za popravilo cest v Stever. janu. Verjetno j!8 bila s tem de. narjem popravljena samo cesta skozi Grojno, medtem ko so vse druge pustili ob strani, kot da bi bile v najboljšem stanju. In vendar vsakdo v Stever janu ve, da je še veliko, preveč cest v njihovi občini, ki so potrebne popravila. Slovenska Benečija Tudi v videmski pokrajini so za javna dela zapravili precej denarja, od katerega so le de". čok porabili za Slovensko Benečijo. Popravil; so samo šolo v Piatišču za 2.130.000 lir, šc-lo v Njivici 200.000 'lir (in 1.231.000 lir za šolsko pohištvo)* cgsto v Brdu za 1 m tli jen lir, šolsko pohištvo v Tajpaoi za 360.000 lir in vojaško cesto iz Tarčenta na Učejo za 1 milijon lir. Iz tega sliedii, da so bde v Benečiji potrebne poprav1 la sa. mo tri šole. Mi pa prav dobrq vemo, in tega se tudi cblasti zelo dobro zavedajo, da je v Benečiji na desetine šol, kjer b; bilo treba vse temeljito pre. urediti in da je nadalje veliko število vasi, kijer sploh ni šole, odnosno imajo šolski pouk v gostiln ških kleteh, na skednjih itd. Take razmere bi v Benečiji prav gotovo ne obstajale, če bi tila naseljena z italijanskim prebivalstvom'. Zato pa je mačeho- ' , dcdeLevnje denarnih S;»*»jev iz fondov ERP - lir nev dokaz diskriminacijskega odnosa, ki ga italijanske oblasti imajo do beneškega ljudstva že iz časov pred prvo svetovno vojno, za časa liberalne, nato fošistične; in se. danje De Gasperijeve Italije. Ce primerjamo stroške za javna dela 2 drugimi pokrajinami Veneta, bomo ugotovili, da je zasedla goriška pokrajina z 62 in nekaj milijoni lir zadnje mesto. Medtem' ko je beneška pokrajina «Venezia» zasedla prvo mesto s 456 milijoni 900.000 Hrami. Pr; potrošnji denarja za organizacijo usposobljenostnih te. čajev je zasedla goriška pokrajina drugo mesto s 47 in pol mi. lijoni lir. S tem denarjem so v 37 tečajih izobrazili 390 učen. cev. Tudi pri delovnih centrih sta naši pokrajini zasedli prvi me. sti na lestvici, in sicer videmska prvo mesto s 1.615 delavci in goriška drugo mesto s 1.250 delavci. Za prvo so potro. sili nekaj več kot 115.000.000 lir, za drugo pa 70 milijonov lir. Iz teh številk se lahko sklepa, da živi v videmski in goriški pokrajini relativno naj. večje število brezposelnih, katere skušajo s pomočjo pre-usmeritvenih tečajev in z zaposlitvijo v delovnih centrih preusmerit; v druge poklice, odnosno jim dati kratkotrajno priložnostno zaposlitev. Zanimivo je dejstvo, da ima. jo talko veliko število učencev v usposobljenostnih tečajih in pri pogozdovanju zaposlenih samo še v največ jih pokrajinah kot je Bologna, Milan, Genova, itd., ki pa je relativno Veliko manjše od števila ijud; v talcih tečajih in centrih naših dveh cokrajin. Denar, ki je bil uporabljen za vzdrževanje učencev v preusmeritvenih tečajih in delovnih centrih pač ni bil najbolje naložen. Pravilneje bj bilo, da bi ga vložili v kapital, no izgradinjo, t. j. da bj z njim zgradil; tovaime in druga podjetja, kjer bi brezposelni lahko našli zaposlitev, medtem ko so v tečajih in centrih zaposleni samo toliko časa, dokler je še kaj denarja v ERp blagajnah, odnosno največ še eno leto, dokler ne bo ERP 23 Italijo prenehal. Precej milijard lir so potrošili v. videmeiki -im goriški pokrajini, vendar moramo pri. pomniti, da so ljudje, ki so raz! polagali s fem denarjem pristransko gledhli na potrebe omenjenih dveh pokrajin. Ta pristranost se vidii v dejstvu, da niso za slovenske kraje v Italiji potrošili niti del onega,-kolikor bi ti kraji dejansko pu. trebovali. To pa je samo dokaz sovraštva oblasti do slovenske, ga ljudstva. Fond ERP-lir je bil močan vir, kjer bi mogl; v izdatni me. ri črpati sredstva za poživitev goriškega in beneškega gospodarstva. Ce pa niso tako ravnali, potem je to dokaz, kako italijanski iredentisti izpolnju. jejo svoje obljube, potem ko so se njih pohlepi uresničili. G. V. razstava JUS KOZAK SEDELJSKA ČETICA J (Nadaljevanje s 4. strani) testival hrvatskih prosvetnih t piS,r,!",,'ue-ianKo <ta, ' 1 ,k.uUur, šti-^u^žnosti ne smemo ,Unh feeti...,-.. — ), ^ bil V Bujah le- C.kta Ilr^'ati Bujskega prej-t" ‘ *7vi festival hrvat- !V^aWnie ??t0 pa je ®rvat,f 1 JurMJy meseca (j' e Pesm; in bese- u^.'*kb--ti.va!-u’ ki je bil '1 1947 v Bujah, S« Uen? začetku 1947. le- fha j fašizmu zatrta !VU'«Naš?Št,Va «LiPa» ''iu lri sloga« iz Lovrp- P )atska zvezda« iz St! članf ® u‘h so nastm • i? Novoustanovljenih *T»gth vasi okraja. Tu moramo omeniti značilnost prvega festivala. Hrvati tla Bujskem so zvedeli, da v statutu STO njihov jezik ni omenjen. Na mogočni kulturni manifestaciji se je zbralo ob otvoritvi prvega festivala nad 15.000 ljudi, ki so odgovorili: »Tu smo Hrvati, ki smo bili zatirani na najbolj krut način, toda nismo klonili«. Na tem festivalu so se zno-vz. oglasile narodne tn ljudske pesmi, ki so jih peli stari ljudje iz Kršina in Krašice. Nastopali so pevski zbori večjih vasi, stari Valičani so predvajali »Franina i Jurina«. Ta festival je bil živ dokaz narodnega preporoda bujskih Hrvatov. Veliko je bilo starih ljudi, ki so se potem pogovarjali, da je bil to največji dan v njihovem življenju po osvoboditvi. Peti festival hrvatskih prosvetnih društev bo pokazal nove uspehe v razvoju kulturnega življenja Hrvatov Bujskega. Ljudje po vaseh in obrežnih mestih z velikim zanimanjem sledijo novi rasti kulture, ki jo je fašizem skoro popolnoma zadušil. Lanski četrti festival je prikazal polno novega in zanimivega. Med drugim so lani prvič nastopile štiri dramske skupine in pet folklornih skupin. V obširnem kulturnem sporedu so nastopala naslednja prosvetna društva: «Bratstvo» i: Marušičev, «Lipa» iz Kašte-|a, «Naša sloga« iz Babičev, »Hrvatska zvezda« iz Materade ir. «Ante Babič« iz Buj. S krajšimi točkami so nastopile tudi «Zora» iz Krašice, «Slavija» iz Kmetov, »Lina Zakinja« iz Savudrije in »Sloboda« iz Nove vasi, Na festivalu so lansko leto prvič nastopali tudi italijanski kulturni krožki. Ko bodo na letošnjem V. festivalu hrvatskih prosvetnih društev zadonele lepo ubrane pesmi, se bo marsikateri starejši Hrvat spominjal časov pred fašizmom, ko so po vaseh Bujskega še odmevale stare narodne pesmi: «Rodila loza grozda dva«, «Zaspal Pave«, «Cemo mi poči na samanj«, «Kopriva je malana«, ((Zeleni se šikara« in «Devojka je ruže brala«. Danes tem in drugim pesmim ni več ovire. Svobodno jih prepeva ljudstvo po vaseh in v mestih. Na prvem festivalu so stari narodni pevci Zlatič, Benčič in Hrvatin zapeli nepozabne ljudske: «Polegla je šenica belica«, «Udrila je sedma ura« in «Ti si mogla spati«, ki so vzbudile viharno ploskanje 15.000 ljudi, ki so pesmi poslušali. Kaj je pomenilo to navdušenje? Nič drugega kot to, da je tisti del hrvatskega naroda, ki živi ob reki Mirni ostal živ in zdrav v svoji narodni duš i, čeprav je čez njega šla uničujoča trna nevihta. Pomenilo pa je še več- Tisti več je dane: viden v novi hrvatski gimnazi ji in zadružnem domu v Bujah, ki sta spremenila zunanje lice središča Hrvatov na Buj- skem, tisti več so nove šole v Momjanu, Bužiniji, Murinih in še di ugodi Staro odpornost in zakoreninjenost v to hrvatsko zemljo predstavljajo tovariši Božič Anton, domoljub jn borec za socialistično preobrazbo vasi, Jakov Rištan, Jakov Medica, Anton Klun in še polno drugih, ki so postali v novem času glasniki boljše bodočnosti nekdaj tako zatiranih ljudi na Bujskem. Novi^ ljudje, ki poma. gajo brisati žalostne ostanke fašizma so tudi prof. Mladen Markov, pevovodja na gimnaziji, ki mu je uspelo sestaviti močan in dober pevski dijaški zbor, ki je že večkrat nasto-piL V pesmi in besedi je ohranil človek na Bujskem svoje narodno bogastvo, ki ga ni mogel uničiti najhujši teror. V pesmi in besedi bo na V. festivalu pokazal svojo kulturno rast in razvoj. Ov. V krožku italijanskih vseuči-liških dijakov je bila prirejena v preteklih dneh zanimiva, sedaj že tradicionalna vseuči-liška razstava likovne umetnosti pod pokroviteljstvom najvidnejših italijanskih šovinističnih uradnih osebnosti, od «prefekta« Palutana, župana dr. Bartolija navzdol. Pravzaprav ne razumemo, zakaj se imenuje svseučiliškan, ko ni n- pr. med številnimi na-orcijenimi likovniki skoro nto beden vseučiliščnik. Ali se hoče dati tržaški univerzi r.a ta način poudarek, ki ga nima — po že običajni kamorisjični morali? Vsekakor bi se primernejše imenovala «mladinska», ker so tu res sami mladi ljudje, četudi že ne več neznani. Saj so skoro vsi vidnejši že znani iz raznih kolektivnih razstav, n rrr. večji del iz tzv. «skupine zelenih» (Gruppo verde) iz galerije sSkorpijonn, ali celo po samostojnih 'osebnih razstavah v isti galeriji, kot. n. pr. Černe. Coloni, Maovaz, Fallada, Ravalico, Rosingnani, Tietz. bodisi iz raznih prejšnjih vseuči liških razstav. Zo iz omenjenega lahko sklepamo, da je bila razstava na dostojni umetnostni ravni in je n- bilo treba gledati z viška ter z dobrohotno prizanesljivostjo’ kot običajne mladinske pobude. Ne le nagrajena dela, tudi še marsikatero drugo delo bi bilo lahko izvešeno na kateri koli drugi umetnostni razstavi. Od 80 razstavljenih del, bi mnoga lahko izpadla kot začetniška eprezelenas. in bi bila razstava s tem le pridobila. Rosignano Livio je zasluženo prejel prvo nagrado za slikanje z barvno močno krajino. Sicer pa je dobil ta mladinec brez akademije že pred časom edino nagrado med vsemi, tudi zelo znanimi tržaškimi slikarji na neki vseitalijanski umetnosti razstavi. Drugo nagrado za slikanje in prvo za risbe je prejel Sabino Coloni, nam dobro znan po načinu svojega zmer-no-modernega slikanja z razstav iz sSkorpijonas po predmetih iz tržaške, posebno pomorske sredine. Tretja nagrada je šla Giorgiu Tietzu, tudi iz skupine »zelenih«, za olja, ki precej po značaju nalikujejo Co-lonijevim, tudi s tržaškimi si-žeji. Za kiparska dela sta prejela zaslužene nagrade Černe in Maovaz. Maovaz za svoje izbočene bakrene reliefe (Bik in Pobesneli bik), Černe pa za svojo res dobro sadrasto skulp turo «Umetnikovo življenje«. Izredno nagrado je prejel še Benevol Fulvio za svoj iilnte rieur«, ter Tudor Mario. Odlikovani sta bili še Campitelli Mariuccia in Pumo Maria, medtem ko so zaslužila pozornost še marsikatera dela kot na pr. Dolores Fallode, Irene Hvalica itd. Z. J. Tako vise v Cmohovi garderobi kostumi vseh dob in časov, rekviziti za ustvarjanje iluzij o tujih in domačih zemljah, perjanice, šlemi, oklepi, trikoji za nosilce najvažnejših vlog vseh dram, v katerih se je destiliralo življenje. Stari Cmoh ne pozna pisane zgodovine in politične kronike, vse življenj^ je zanj poosebljeno v igrah iz minulih in tekočih dni, zaživi mu že ob pogledu na rekvizite in kostume, vise. če na kljukah. Cmoh ni nikoli razmišljal o življenju, o gibanjih in prevratih v. mišljenju in v umetnosti, vsaj dotlej ne, dokler ni zagledal refleksov na odru. In vendar je njegovo znanje o življenju obsežno in pestro, do dna pozna njegov repertoar: ljubezen, hrepenenje, boje im upore, zločine vseh vrst, podlosti in peklenske podvige, lakoto in stisnjene pesti, vse nianse misli in strasti, svetni, ška in razbojniška nagnjenja, sbratka vsa človeška dejanja na, ogromni lestvici od vladarjev do zadnjega grobarja. In še nekaj ve, da se da iztisniti iz življenja tudi smeh. Kolikokrat se je že čudil in se opajal nad duhovitostjo, s katero so tuneli nekateri bistreči toliko smeha ožeti iz te »citrone« našega življenja. In smeh mu je vselej komedija zmešnjav. Pogost0 j* že Cmoh v tišini opoldanske sieste premišljal, koliko boja in trpljenja je bilo deležno človeštov, da so nastale taike drame, kakor so Faust, Don Kihot in Hamlet. Do takih ugibanj je prišel po logiki svojega življenja v garderobi. Stari Cmoh ne razglablja c časih, ko se varijo sokovi za novo dramo in novo oblike, za ncvega Fausta ali Don Kihota, ko se pogreza človeštvo v trpljenje, eni z obupom, drug j z nadmrd, da bo svet preoran. Ne izprašuje se, zakaj se je sedanjost uprla preteklosti, njemu so kostumi in rekviziti vsebina in snov resničnega življenja. In če igralcem strižejo besede in stavke s škarjami, ima za vse le posmeh, ker ve, da se njemu kaj takega ne more primeriti. Prehuda bi bila komedija, če bi Hamletu >z-podrezai triko ali Jermanu hlače odstrigel. Zanj so vse te podobe resničnejše od življenja samega. Kadar se režiserji prerekajo o smereh nove stvarnosti, tendenčne, dialektične in duhovne umetnosti, je Cmoh zase trdno uverjen, da so lovorjeve vence vedno prinašale le resnica, fantazija in poezija. Stari Cmoh prav tako ne občuti, kako je polovica zemlje mrkhlla, dh že leta živimo v pom/rčini in ne vidimo na ono drugo stran, na sončno polovico. kjer se prebujajo snovi za velike drame človeštva. Vse ideje in lepote, v katerih se je destiliralo življenje, so nam le še garderoba, ki jih mi igralci iz strahu pred smrtjo oblačimo. a niti ne vemo, kaj bi nataknili nase. Na tej poluti, ki je mrknila. ni noben zapah do. volj varen pred morilcem in zločincem, nikoli ne veš, v kateri čaši še ni strupa. Prijateljstvo je zastrupljeno bodalo in r®e zaveze so le mrtvaški frak. Živeti v garderobi, na pol-temni poluti, je usoda starega Cmoha. [n vendar, dokler bo živ, bo vsako pomlad izprašil in stepa\l kostume, v katerih mu vedno iznova oživlja destl. Urana vsebina našega življenja. S hladno mirnostjo jih bo zopet razobesil, ker mu je tudi grob le rekvizit v tragediji. Dijaški dom v Gorici je oblastem s Benečiji trn v peti Vsi Benečani dobro poznajo Dijaški dom v Gorici, v katerega so sprejeli že mnogo beneških otrok tudi iz najrevnejših družin, ki bi nikdar ne roogle na svoje stroške šolati svojih sinov. Italijanskim šolskim oblastem je Dijaški dom pravi trn v peti. Skupno z organi javne varnosti so napeli vse sile, da bi našemu ljudstvu preprečile šolanje otrok v tem domu. Da bi dosegli svoj cilj neprestano strahujejo na vse mogoče načine naše ljudi. Med drugim jim tudi grozijo, da jim odvzamejo podporo, pokojnino itd., če bodo pošiljali otroke v goriški Dijaški dom Po drugi strani pa so naše ljudstvo prepričevali, da bodo v zavod v Ruvaližu pri Čedadu sprejeli vse revne otroke in jih brezplačno šolali. Toliko časa so trobili \r ta rog, dokler se ni začelo šolsko leto in je marsikatera družina obdržala doma svojega otroka ter čakala, da ga sprejmejo v čedadski zavod. Toda ti otroci so še vedno doma. Tako se je zgodilo tudi Florjančiču Petru iz Kostnega v grmski občini, ki je oče desetih otrok. Prošnjo tega očeta za sprejem vsaj enega izmed otrok, je čedadski zavod zavr-DiL Sprejeli pa so edinega sina uradnika na grmški občini-IZIDOR PREDAN POZOR! vela po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke „ 900 moški jopiči „ 3.800 „ moške obleke „ 5.600 // // // // velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Trgovina alle mm faberiche Trsi Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L. Broni IZKORISTITE PRILIKO! TRST Ul G. Gozzi št. 1 vogal Ul. Paulian a RADIJSKI APARATI od 29.000,- lir navzgor - v 24 ohrohih Ako izročite stari aparat tvrdki RADIO TRIESTE Ul. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 a si l za nizko ceno nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-ADLER Modeli 1952 TRGOVINA Trsi, UL G. V as mri 10 ■W mvs * pci OGLCJTli MB .\AŠE IZJLOŽBE! niliiiiiiiilillllliilllll vam nudi najboljše jamslvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, tn krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno knl; vrsto stroja električne motorje, svetilke itd. itd. Slaroznana Tvrdka Tu'iak vam nudi najboljše jamslvo TRST, Ul. della Guardie 15 - Tel. 95089 Pozori Kadar imaš raztrgane čevlje, se spomni, da boš pri LUŠI zadovoljen s ceno in prvovrstnim blagom Popravila v usnju, pari in vibramu Barvamo, širimo in prenavljamo točno in solidno v ftajkrajšem času ZAPOMNI MI: Trst - Ul. sv. Frančiška št. 20 11 jn p » l p Fronta vremenskih motenj se l/l/L h n L premika proti vzhodu in poje- V |\LIVIL ma na intenzivnosti. Vendar utegne še povzročati močnejše pooblačitve. Vreme se polagoma zboljSuje. Tempe, ratura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 12.1 stopinj, najnižja pa 7.8 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 25. NOVEMBRA 1951 F • .•fisHi!« n r -•S? ■ s. to :::::: n ■ 11 H mTmrt mimnMHiiiMiin11 n17Tiiinrmmniyiiiiimifrmrmnnr^rTTrrimiTTTTmTTmmiiminTnnmnmiTmnMmnnir t? i iniiiiiiiifT ii^i iTTrifni n iminr RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 9.30: Slovenska lahka glasba; 19.00: Cvetje v glasbi. — Slovenija: 10.00: Dopoldanski koncert popularne orkestralne glasbe slovenskih avtorjev; 19.10: G. Verdi: usode«, opera v 4 dejanjih. — Trst II.: 12.15: Od melodije do melodije; 20.00: Iz slovanskih oper. — Trst I.: 14.45: Oddaja nog. tekme Švica - Italija- Nova angleška nota [giptu "V Kairu so sklenili bojkotirati britansko blago, podjetja In banke LONDON. 24. — Velika Britanija je poslala egiptovskemu zunanjemu ministru novo noto. v kateri je rečeno, da je egiptovska nota z dne 20. novembra o incidentih v Ismailiji 17. in 18. novembra tako netočna in necsnovana, da se je veleposlanik čutil dolžnega braniti ugled britanske vojske v interesu egiptovsko-angleških odnosov in povedati resnico. Nadalje nota pravi, da je popolnoma jasno, da so bili nekateri, če ne že vsi člani britanske vojske ubiti pri neredih ne zaradi golega naključja, ampak so bili umorjeni pri terorističnem napadu. Po izjavah note pada glavna odgovornost za nerede na egiptovske oblasti, ki so dale policijskim oddelkom nalog, naj uporabljajo silo pri zaščiti egiptovskega prebivalstva, katero dejansko ni bilo nikoli ustrahovano s strani britanskih čet. Nota nadaljuje, da je njen namen razburiti egiptovsko in svetovno javno mnenje. Ker je egiptovska cenzura preprečila prebivalstvu, da bi se seznanilo z dejanskim položajem, nota zaključuje, da veleposlaništvo v tej zvezi protestira proti vladnemu postopku, ker je njegovo delovanje v nasprotju s členom 19 splošnih izjav o pravicah človeka in v nasprotju z lisSino Združenih narodov o spoštovanju osnovnih svoboščin. V Kairu zavračajo prvo angleško noto na egiptovsko noto o spopadih ob Sueškem prekopu. Medtem pa so na konferenci Trgovinske zbornice sklenili bojkotirati angleško blago pod. jetja in banke. Prezgodaj pečeni purani MINNEAPOLIS, 24. — Več tisoč puranov v skupni teži več kot 25.000 kg, pripravljenih in konserviranih za bližnje božične praznike, je zgorelo v tovarni za konservirano perutnino v Minnessoti. Ta tovarna, «Zadru. ga za vzrejo puranov«, konser-vira vsako leto povprečno 500 ton puranovega mesa. V PRIČAKOVANJU PREMIRJA NA KOREJI Začrtali so polovico razmejitvene črte Predvidevajo, da bodo «severnb zavlačevali z razmejitvijo, da bi med tem časom v borbah pridobili čimveč ozemlja - Spopad zavezniških in nasprotnih letal na reakcijski pogon PAN MU N JOM. 24. — Poročajo, da so se doslej predstavniki obeh delegacij z lahkoto sporazumeli o določitvi 145 km dolge črte. ki predstavlja polovico celotne razmejitvene črte. Predvidevajo da bodo pri začr-tanju druge polovice nastale večje težave. Nekateri opazovalci so celo mnenja, da bcsta severnokorejska in kitajska delegacija zavlačevali z ureditvijo razmejitvene črte, da bi med tem časom njihovi vojaški oddelki z borbo pridobili čimveč ozemlja. Glasnik Združenih narodov polkovnik Hovard Levie je najavil podpis končnega sporazuma na nedeljo in pojasnil, da so danes delegati pregledali tisti del črte. ki gre od vzhodne korejske obale proti središču države. Si J Eft * Jf t Jg |f; ' A A jr«, V. US gjf '4jH KATERA JE M0ČMEJŠA: A Ml B REPREZENTANCA ITALIJE? Danes v Luganu in Cagliariju dvojno nogometno srečanje Italija-Švica Če ne bo presenečenj bi morala Italija zmagati v obeh tekmah Trojica, komisarjev za šesta-'vo italijanske nogometne reprezentance, in sicer Busini, Be.re.tta in Combi se je rešila v zadnjem trenutku, kakor bi v nogometnem natreiju rekli, «v kornerjm. Po preteklih neuspehih reprezentance na mednarodnih tekmah in po klavrni igri v Zadnjem treningu A — reprezentance, so se komisarji sprijaznili z mislijo, da je tre-bo, zopet uvesti sistem blokov. Za A reprezentanco so poklicali skoraj ves Milan razen 4 igralcev napada in vratarja, za iB pa skoraj celotno moštvo Ju. ventusa. Italijanski ljubitelji nogometa so torej issaj delno zadovoljili. Toda to je le pesek v oči. S tem naiinom sestave so hoteli komisarji dah Italiji gotovo zmago. Čeprav bo danes stala pred njimi Švica, m je nikakor ne moremo prištevati rrcea evropske nogometne velesile, so se Italijani bali sestaviti reprezentanco iz mladih sil. Glavni namen je ter e j zmaga in načrt o pomlajevanju repre zentance je padel v vodo. Nebo nad glavami trojice komisarjev se temni in tudi dvojna zmaga IItalije ga ne bi razjasnila. Italijanski listi so se cbštrno bavili s sestavo reprezentanci in hoteli tudi prikazati Švicar je kot nevarne tekmece. Izmislili so si tudi, da so švicarski igralci iznašli nov sistem, ki ga bodo uvedli v današnji tekmi. O vsem tem v Švici nihče ničesar ne ve. Ves njihov sistem bo obstajal prav v kritju svojega moža, ki ne bo smel biti nikoli prost. To naj bi bila v olavnem naloga obrambe. Napad pa bo živel zgolj na Hitrih akcijah petorice, Napadalci bodo skušali hitro zamenjati stoja mesta, da bi tako vnesli zmedo med italijansko obrambo. Na vsak način imata A kakor tudi B reprezentanca Itali-ie veliko možnost zmage. Vprašanje pa je, katera izmed reprezentanc, A ali B, je močnejša. Nekateri italijanski listi ironizirajo sestavo B-re-prezenitance, ki je bila znana vsaj do zadnje tekme v Kairu, kjer je Italija izgubila s 3:0, kot «mladinskay> reprezentanca. Tokrat pa so vključili v to reprezentanco zunanjosti ište službe«, lini, De Filippo. Nazionale. 14.30: «Malopri*>“ angleškem dvoru». ai, Fenice. 14.30: «Achtung! ten!», G. Lollobrigida, . Filodrammatico, 14.00; «Nel)V> no srce«, K. Del Poggi°- h Arcobaleno. 13.30: «Karol*na rie», M. Carol. ili6, Astra Rojan. 15.15: «Trije: tirji«, G. Kelly m J. A Alabarda. 14.00: «Muhava s« Armonia. 14.00: «Crni kaPltan* Aurora. 14.00 «Morski zak°n’\, Garibaldi. 14.00: «Krvna PJ-15'8 Ideale. 14.00: itCeiad Al Impero. 14.30: «Bikoborttv> " bicas, J. Paye in O. Ro1 Italia. 14.00: «Nevestin Kino ob morju. 14.00: «VS1 vi možje«, Moderno. 14.00: zraku«. Savona. 14.00: «Mavrica na < Viale. 14.30: «Bonzo, m<»r» ca», R. Reagan in D-Vittorio Veneto. 16.00: »Pr**1 na devica«, J. Gabin. Azzurro. 14.00: «In '* 8.15 Zabavna glasba. gej Jesenjin: Pesmi *iLo0iiW11' glasbena oddaja). 10.00 ^T.ira;»' ski koncert popularne or*' ji.g glasbe slovenskih avtorj'■ ij/ Javna oddaja za pionir^ Želimo vas razvedriti! j■ ■ j. bavna glasba. 13.10 Zeltngtfp, poslušajte! 15,10 Lahka s 4 fj glasba. 15.30 Lev Nikolaj* stoj: Rodbinska sreča, ^ igra. 16.35 Lahka gla»» go ■ posluša. 18.00 Iz delavsfo45 18.15 Plesna čajanka. 1 VoO riški zbor in orkester-chard Strauss: 3o 19.40 Paganini: PerP^ per. le. 20.00 Iz slovanskih Komorna glasba. J ur. d nost in umetnost. 21;4. plesi. 22.00 Čajkovski ^ Korsakov. 22.30 51 23.32 Koncert iz londot* dija. tiisT *• 9 35 8.45 Odlomki iz oper. zlaSC3 j li motivi. 11.30 Lahka »ter pesmi. 13.25 Igra ^ vodstvom G. CergobJ3- gvir^jiii daja nogometne tekme lija. 1630 Pesmi. y vesti. 21.03 «Don Carlos ir,/i na Verdijeva drama janjih. ■llllllllll lili Illllllllllll Illlllllllllllllllll II MII 111111111111111111111 MII llllllll Ulil ■llllllll IIHIIIIIIIIIIIIIIIIII Hill Illlllllllll Itllllllllllllllllll Illlinillllliu Illllll Illlllllllt ............................. MIH Ulil MUHI llllllllflllll Ulil.IHHIHIHIIMH......lili...Ulil........IHII........IUIIIU........I....Illlllllllllllllllllllllll lllllll IIIIIMUIHIIIIIIIIIIIUIHIIIMHM..I....Hill.....MII......."""" . ^ Po končali ljudski šoli smo celo lahko izračunali, koliko je katerega izmed nas veljalo, da smo se naučili pisati m brati. Tako je, postavim, veljalo Sima Jankoviča tri sto osemdeset jajc, Petra Vukiča dva para gosk, pet parov piščancev m sto štirideset jajc; Milenka Punča sto zeljnatih glav, sedemnajst vencev čebule in deset parov telečjih nog za žolico; Janka Popoviča dve sto štiri in devetdeset parov klobas, štiri gnjati, štiri krače, dve slanini in enajst kil suhih rebrc- To naj bi bila neke vrste vredpota pismenosti, izražena "po gmotni vrednosti. Skoda, da je danes konec takega idiličnega razmerja med učitelji in šolarji; tako izginja tudi mera, po kateri bi lahko cenili pismenost in je bržčas zaradi tega dobila nepismenost tako visoko ceno. V ljudski šoli smo se naučili: očenas, abecedo in ste. ti do sto. Očenaša smo se na-udli na pamet ln smo ga izgovarjali kot nekakšne skrivnostne besede, približno tako, kakor Izgovarja vede- ževalka besede, katerim ne ve ne smisla ne pomena. S to molitvijo, ki je nismo razumeli, smo se obračali vsi v en glas sleherni dan k bogu. Toda to je še najmanjša reč, da je nismo razumeli, — prepričan sem, da je niti sam Gospod Bog, na katerega smo Jo naslavljali, ni razumel in če bi jo bil razumel, bi bil prav gotovo policijsko prepovedal tisto dret-je, ki smo ga imeli za molitev. Kar se abecede tiie, je pri. slo do nekakšne zmede. Ko sem začel obiskovati ljudsko solo, sem našel v abecedi dva in trideset črk. Kmalu zatem sta izginili dve črki in se spominjam, da se je učitelj na moč hudoval, ker sta mu ti dve črki izginili (Vukova reforma je odpravila iz srbske azbuke debeli in tanki jer)- Nam ni bilo Jasno, ali je kdo izmed nas ti dve Crki ukradel ali, recimo, požr1; pa ne da bi bili ti dve črki padli z učiteljeve mize in jih je sluga pometel in vršel na smetišče, ali pa ju t»^rda ima učitelj zaprti v predalu in nam jih noče pokazati. S tem dejstvom smo se na. posled kaj čudno sprijaznili Učitelj nam je nekoč razlagal, da ima človek dva in trideset zob, kar se je zlagalo z dva in tridesetimi črka mi v srbski abecedi; v r.V-i otroški domišljiji se nam je zdelo, da nam visi na vsakem zobu po ena črka- NaSl zobje so se nam zdeli kakor klavirske tipke; neki Sre ten Aleksič, ki je vse jotovane črke (C. C, Dj in Dž) izgovarjal kot eno samo črko, ker Jih pač ni razlikoval, se je učitelju celo opravičeval, da so mu izpadli trije zobje, kakor da bi s tem hotel refi, da so mu iz klaviature iz-padle tri tipke In zato porablja eno samo, ki mu je ostala. Ko nam je uCitelj še pove-dal, da ima človek pravzaprav trideset zob in da dva modrostna' zoba zrasteta se. le pozneje, v zreli dobi, — smo se docela prepričali, da jti učitelj obedve črki zaprl v predal, ker zanji ni zobov. S številkami ni bilo velikih težav. Za enojko nam je učitelj pokazal svoj prst, za dvojko dva prsta ln tako po vrsti, dokler m porabil pe- MOJA BRANISLAV NUŠIČ 18. V Ifii Ubiti iedi i tero prstov z ene in četvero z druge roke. Nastala pa je prava zmeda, ki je še samega učitelja zmedla, ko nam je moral razločiti pomen ničle. Poizkušal je to na razne načine, vendar se mu to ni posrečilo, ali pa ga mi nismo mogli razumeti-«Otroci, ničla ne pomeni nič in vendar lahko tudi kaj pomeni. Kadar je sama, ne velja nič, niti pol pipe tobaka; če pa jo pristavim k enojki, pomeni deset, in če jo pristaviš k dvojki, dobiš dvajsetico. Zakaj je tako, ve sam ljubi bog. To ni lahko razložiti. Toda vzemimo mo-Jo ženo... da, recimo, moja *ena: dokler se ni z menoj omožila, m bila prav nič na tem svetu, kaj ne, toda odkar se je postavila ob mene, je gospa učiteljica. Mar ni tako?» «Tako je!» je zagrmel ves razred. Seveda smo po takem pojasnilu imeli ničlo za sopro-. go ln smo v vsaki desetici videli zakonski par. V naši otroški domišljiji so poslej bile vse mestne gospe i>o-dobne ničlam, vsi možje ob njih pa številkam. Posamezni možje so se nam celo zdeli podobni takim in takim številkam. Tako smo na primer okrožnega načelnika ln njegovo gospo imeli za število devetdeset- Tega nismo kar iz trte izvili in tudi nismo vzeli tako visokega števila glede na visoko načelnikovo uradno stopnjo, marveč zato, ker je bil gospod načelnik zares iliiliiiillillllliiliiliiliililliiliilliliiliiiiii podoben devetici. Imel je kratke in tanke noge, nad njimi pa trebuh, prsi in gla-vo, vse zlito drugo v drygo, da se nam je dozdeval kakor sodec, ki Je z vso težo težil naprej. Doktor z gospo Je bil za nas število sedemdeset, ker je iz njegove tanke postave liki tista kljuka pri sedmlci štrlel naprej eden izmed nosov, ki so jih njego. vi pradedje prenesli v davnih časih suhe skozi Rdeče morje, prišli nato čez Jonsko morje v Evropo in so svoj nos tu udomačili Gimnazijski ravnatelj z gospo je bil podoben številu deset, ne zato, ker je bila enojka njegova priljubljena ocena, s katero je obilno obdarjal dijake, marveč zato, ker je bil — suh in štrkljast — za- res podoben brzojavnemu drogu. Prav tako je bil banč. ni ravnatelj z gospo podoben številu petdeset, ker se je videlo nekako tako, kakor da ima trebuh nekoliko nazaj in je bil docela podoben petici. Tako smo tudi v vsaki drugi desetici našli ustrezen zakonski par in nas je zmedel edino prota, ki se zaradi talarja od daleč ni dosti razlikoval od svoje žene in smo pač oba imeli za ničli. S takimi primerjavami smo se nenavadno lepo oko. riščali, kajti kadar nas je učitelj poklical k tabli in na primer rekel, naj napišemo sedemdeset, smo se takoj spomnili doktorjevega nosu in že smo znali napisati naročeno število. In Je ta reč lepo tekla do tistega dne, ko je učitelj napisal na tablo število sto. To nas je strašno zmedlo, kajti tolikšnega mnogoženstva nikakor nismo mogli razumeti. «Ne razumete, seveda neb je vzkliknil učitelj, ki je sprevidel, kako hudo Je. če moraš razložiti to reč. «Ve-del sem, da tega ne boste razumeli, a kaj bi rekli, če W vam povedal, da je na svetu tudi takole število!» in je vzel kredo in je na tablo zapisal 7,000.000. Ostr. meli smo- Zamislili smo sl grešnega doktorja z ogromnim haremom in ker še nismo zadosti poznali, dobrih m slabih strani človeškega življenja, nam Je bil pri tej priliki hudo zoprn. Učitelj je sprevidel, da bo vendarle moral nekako razložiti število sto. katerega smo se morali naučiti, in ga je jel takole razlagati; «Enojka je, recimo, mož. Ali ne?» «Tako je!» Je v zboru odgovoril razred. «Tlsta prva ničla je. recimo, njegova žena, mar ne?» «Tako je!> «E. tale druga ničla, to Je pa njegova svakinja, katero pelje kdaj pa kdaj z ženo na sprehod. Ali zdaj razumete?* «Razumemo!» Drli smo se na ves glas, da razumemo, čeprav nismo razumeli, kajti konec kon. cev. ako tudi privolimo, da se svakinja pridruži žepi. kako bi vendar b^u se grešnemu ban« t natelJu (s trebuhorn ^ pe» priključilo poleg svakinj? Mar ne padI doben vlačilcu, ki ,oVe P’ j veškim naporom h b0j ti vodi in vleče bark? «0 \e Vse te reči so na ^ domišljijo moeno* da in moramo prlz« «e §>■ pripomogle, da tudin£jll leg abecede naučili KOn vllk in da smo ljudsko solo-Pojdimo torej 21:101 . nitk jgvK f; všeč paganska. tega bržčas izhajalo w pas^. nas Je k®^ega’ nau^j udi krščanske* retep9'-?Iji ko nekrščans se v cerkvi se ° Q pri vsaki pggg oZira^ skem us” * pre«»'il * vse strani in P£ t 0p'a p- ne bo »“SfSuaJi0* škropilnico a» ; ditolca v****" UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. b, III nad. — Telefon Stev. »3-808 In 94-638. — Postni predal 902. — UPKAVA: ULICA SV. FHANCISKA St 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSirie v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine J stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlltl 301a-I Tel. 70 ‘ “— ~1 -----------------------——----- . s mese#10 tis*9 NAROČNINA: Cona A: mesetna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 1» dln- rLRJ: lrv ' OTrtnsKtf* Po5tni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega n _z0.Z. * ^ *-■ tlSK* Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tiv ^kega