Posamezna številka 10 dinarjev Poštnina platana » gotovini ZASAVSKI leto viii. _ štev. 13 IM/, TRBOVLJE, 30. MARCA 1955 lidafa Okrajni odbor Socialistične cvaze deloval* ljudi v Trbovljah — Urejuje In odgovarja aredni&kt odbor — Odgovorni urednik Stane Suitar — Tiske Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništvo in uprave: »Zasavski vestnik«. Trbovlje 1, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podruimet Narodne banka v Trbovljah 614-T-I46 — List izhaja vsako srede — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletno 100. eosečna 34 din —' Posamezne številka 10 dir. — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA fablanica obratuje Veliki praznik slovenskega julija in avgusta v Radmirju v ljudstva na Ostrožnem je za Savinjski dolinL nami in pol leta je preteklo, ko Zbor m. VDV brigade, ki bo smo tamkaj manifestirali za v soboto, 2. aprila t. L, na Kle-enotnost vsega jugoslovanskega ku, bo seveda slovesnost v sklo-Uudstva. Brigade in patrulje so pu vseh proslav, ki jih priprav- takrat prihajale od vseh strani na Ostrožno in tudi preko revirjev je tiste dni pohitela patrulja III. VDV brigade, ki je bila povsod lepo sprejeta. Takrat so si borci zadali sklep, da v najkrajšem času skličejo zbor vseh preživelih borcev brigade in to v revirjih, ker se je III. VDV brigada za časa narodno osvobodilne vojne največ kretala v teh krajih. — V Prosvetnem domu narodnega heroja »Tončke Čečeve« se bodo dne 2. aprila t 1. zbrali vs: preživeli borci III. VDV brigade, kjer bodo imeli njeni člani svoj zbor kot pripravo na skupni zbor VDV brigad, ki je predvidena meseca ljajo Trbovlje za 10. obletnico osvoboditve Borci so sklenili, da bodo s svojim zborom počastili desetletnico naše osvoboditve, da pa se bodo seveda pogovorili tudi o delu in skupnih akcijah. — Da je prišlo do zbora III VDV brigade, se je zavzela sekcija pri Okrajnem odboru ZB NOV Trbovlje, ki Je tudi natanko pregledala, kako živijo posamezni borci, kakšno službo opravljajo in kakšno je njihovo zdravstveno stanje.. Vse množične organizacije v Trbovljah so pokazale veliko razumevanje za zbor brigade, ki bo velika manifestacija vseb borcev brigade, prvoborcev iz okraja Trbovlje in seveda vseh ostalih predstavnikov, k] se bodo odzvali vabilu vodstva tega zbora. — Na svidenje 2. aprila na Kleku! -ar. Delavska prosvetna društva »Svoboda« se v vseh rudarskih centrih pridno pripravljajo na ve'ik: kulturni festival rudarskih' »Svobod«, ki bo v nedeljo. 17. Organ proslavil) svoj dva agregata. Zvezne ljudske Graditelji hidrocentrale v Jablanici so največji uspeh. Začela sta obratovati prva Svečanosti sta se udeležila tudi predsednik skupščine Moša Pijade in predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar. Tov. Moša Pijade je v svojem govoru poudaril pomembnost tega delovnega uspeha in dejal: »Jablanica nas ni prevarila. Danes morajo priznati celo tisti, ki so dvomili, da lahko zgradimo tako veliko stvar brez potrebnih strokovnih izkušenj in znanja, da je poleg strokovnega znanja in izkušenj še nekaj — to je volja in odločnost ljudi, da to zgradimo.« Sto graditeljev jablanlške hidrocentrale je na nedeljski slovesnosti sprejelo odlikovanja predsednika republike. Po izvol'tvi odborov SZDL bodečih občin Trbovlje, Zagorje Hrastnik in Radeče, so pretekle dni opravili tudi združitev vodstev SZDL v bodočih občinah Senovo, Sevnica, Vi-dem-Krško in Brežice. Med prvimi so izvolili novo vodstvo Socialistične zveze v Senovem, kjer je bila skupna seja občinskih odborov SZDL za Senovo-Brestanico in ostale kraje, ki bodo pa novi teritorialni razdelitvi v bodoči občini Senovo. Pred praznikom rudarskih »Svobod" v Ve en u aprila t. 1. v republiškem merilu v Velenju. Medtem ko bodo dramske skupine nastopile s svojimi deli v domačem kraju, bo nastop pevskih zborov in godb skupno v Velenju Od dramsk h družin bodo nastopile iz našega okraja »Svoboda« v Kisovcu z igro Mire Puco-ve »Ogenj in pepel«, dramska družina »Svobode« v Senovem Enako skupno sejo so imeli ^ laJgr° pretekli torek tudi v Vidmu- ^ ' , D°b.™e v Trbovljah Krškem, kjer so izvolili kar tri 5 vTČ V 9c° uJT ' SJCJI HraTtnka z idro Držaja i Maroje« dramska družina »Svo-I bode-Zasavje« v Trbcvljah pa s j Petrovičevo igro »Vozel«'. | Zal ni v tekmovanju dramskih skupin Zagorjanov Gledališki kolektiv »Svobode-Center« v Tr- • i hovljah bp nastopil ob tej pri- co imel! nadalje za bodočo ob- | ložnost] z dr8Al0 »»—- izaci ska utrditev odborov SZDL v krškem okraju ski komite ZKS, politično vod stvo SZDL za bodočo občino Vldem-Krško ter upravni odbor po oblastni liniji, ki bo pripravil vse potrebno za dokončna združitev bodoče občine Vldem-Krško — Skupno sejo 8 rDa prti utomi mini m Ljudski odbor mestne občine ostane brez vpliva na stalnost Trbovlje je sklical na pobudo cen mesa. sindikata rudarjev sestanek za- Gostinska podjetja so uteme-stopn.kov trgovine, gostinstva in ljevala dvig cene vinu s poviša-mesarskih podjetij. Sestanka so njem nakupnih cen vinu, z veliko se udeležili poleg navedenih zastopnikov zvezni poslanec tovariš Vili Škrinjar, sekretar Mestnega komiteja ZKS Trbovlje, predsednik gospodarskega sveta OLO Trbovlje ter zastopniki sin- j dikalne organizacije rudarjev. Namen sestanka je bil, da se na njem razjasnijo vzroki dviganja cen nekaterih potrošniških predmetov v zadnjem času m to predvsem cene mesu, milu in vinu. Zastopniki sindikata rudarjev . so prikazali najprej napore ko- j lektiva rudnika Trbovlje. Poudaril so, da bodo predhodno te meljito proučili celotno stanje na rudniku če bi se le morali odločiti za morebitno zvišanje cene večjimi režijskimi stroški v zimskih mesecih, ko je promet znatno nižji kot v poletnih mesecih, nadalje delno z zvišanjem posebnega prometnega davka Po osnutku družbenega plan? mestne občne ni za trgovska in mesarska podjetja določen noben dobiček Predvidena ie le delitev morebitno ustvarjenega dobička. Gostinska podjetja so lahko lansko leto dosegla 8 do 10- odstotni dobiček, ki jim ga ni n:h če predpisal Da se ne bi ustvarjali ti dobički, je ljudski odbor mestne občine dne 16. januarja t. 1. predpisal k lanskim 5°/o posebnega prometnega davka še dodatkih 5 odstotkov, kar ie mo- svojega produkta zaradi noviša- 9ofe P® predpisih zveznega druž- ila cene električni energiji, lesu, razstrelivu in vžigaln m kapicam, ^ato kolektiv rudnika tudi v svojem družbenem planu Izka-zuie res skrajno minimalen dobiček, ki je nujno potreben za kritje določenih stroškov. Zastopniki sindikata so apelirali na osta'e kolektive, da store vse korake za preprečenje dviqa cen ln da znižajo že povšane cene na raven pred podražitvijo Poudarili so izjavo maršala Tita, "i je naročil vsem kolekt vom, da se uporno bore proti višanju Cen na račun ustvarjanaja ne-upravičenh dobičkov podjetij. Zastopniki trgovskih, gostinskih in mesarskih podjetij so na-Vedli nekaj objektivnih vzrokov, ki so dovedli do povišanja cen v trgovini. Konkretno so omenili tovarno »Zlatorog«, ki je dvlg-n"a ceno pralnemu “milu za 30 d*-nariev pri kilogramu. Navzoči 80 hili mnenja, da bi morala trgovska podjetja javno apelirati "a take dobavitelje ter zahte-al; od njih obrazložitev podražitve ^riopnik; obeh krajevnih metrskih podjetij so opravičevali benega plana. V gost.nstvu so se nekateri privatniki po odvzemu obrtnih dovoljenj poskusili skriti za firme kmetijskih zadrug iz Dalmacije, se izogn ti plačevanju vsakih dajatev skupnosti in bi radi uspeli, da se izognejo vsem družbenim obveznostim t j. tudi tistim davkom, ki so jih prej plačevali. Vsako pravično obre| menitev pa < poskušajo uporabiti za ščuvanje’ proti ljudski oblasti, kakor da so obveznosti do skupnosti edin: vzrok podražitve pijače — ne povedo pa potrošnikom, kaj pri tem sami zaslužijo. Nekatere kmetijske zadruge pa si s previsoko zaračunano nakupno ceno ustvarjajo neupravičene zaslužke. Na sestanku so nato sprejeli sledeče sklepe: Trgovska podjetja bodo Vpeljala nakupne knjižice, da bodo po njih pravično razdeljevala potrošniške predmete, ki jih ni na trgu ▼ poljubni količim. S tem; knjižicami bodo potrošniki imeli lažjo kontrolo nad gibanjem cen v trgovinah. S tem bo mogoče ljudem,' ki manjkajoče potrošniške predmete kupujejo od trgovine do trgovine, prepre- / podjetja zahtevala utemeljitev povišanja nakupne cene izvršen bo tud: pregled podjetij, če m v njih nepotrebna delovna siia in če ni mogoče znižati ražijskih stroškov V obe krajevni mesarski podjetji Pojde posebna komisija ki bo ugotovila, po kateri ceni sta podjetji upravičeni prodajati meso Ljudski odbor mestne občine naj izda v mejah zakonitih določil predpise za izboljšanje mesnih izdelkov. Pri zniževanju cen in pri pravilni razdelitvi blaga morajo odigrati odločilno vlogo potrošniški svetL — Podjetjem naj Se po možnosti dovoli celoletna obračunska doba Obe gostinski podjetji »Majo-lika« in »Turist« bosta znižali takoj cene merkantilnim vinom na prejšnjo ceno, in sicer: . pri rdečem vinu na 140 dia za Hter pri črnem vinu na 150 din, pri belem, vinu pa na 160 din. Ljudski odbor mestne občine dovoljuje gostinskim podjetjem ugodnost, da počaka na vp'ačilo (Nadaljevanje na 2. strani) Cino Brežice v četrtek, 24. t. m., za bndoCo občino Sevnie-i na v nedeljo. 27. marca, v Sevnici. N« vseh teh skupnih posvetovanja »o podrobno obravnavali organizacijska vprašanja med drugim n vključitvi novih članov v SZDL ter o pripravi za volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze. Pogovorili so se tudi n bodočih nalogah, ki stoje pred občinskimi odbori SZDL v zvezi s končno združitvijo, o pripravi občinskih statutov itd. Teh posvetovanj so so udeležili tudi člani Sekretariat« ZKS okraj« Trbovlje in predsedstva SZDL skupnega okraji Trbovlje. -ar. Skupno delo tudi po liniji ZB NOV Kakor so se v zadnjem času že združila vodstva ZK, SZDL, Ljudske mladine, prosvete in sindikatov okrajev Trbovlje in Krško, v skupna vodstva tako Je bila prejšnji teden skupna seji obeh okrajnih odborov ZB NOV Trbovlje In Krško v Trbovljah Ko so pregledali skupne naloge, so izvolili Iniciativni odbor, ki bo vodil vsa dela, dokler ne bo skup. konference borcev. — V začasni odbor so izvolili osem članov, med njimi za predsednika tov. Ivana Soma-Bojana, za podpredsednika tov. Franca Dragana ln tov. Alojza Vrečka, za sekretarja P« tov. Nejčeta Juvana. -ar. z dramo Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Izmed pevskih zborov so se iz našega okraja priglasili za tekmovanje mešani pevski zbor »Svobode-Center« v Trbovljah, »Svoboda« v Krmelju, mešani pevski zbor »Svobode II« v Trbovljah, pevsk: zbor »Svobode« v Zagorju-Toplicah teT mešani pevski zbor »Svobode« v Senovem. Med mošk-mi pevskimi zbori so se priglasili za tekmovanje moški pevski zbor »Svobode-Center« v Trbovljah, »Svobode« v Zagorju-Topl cah ter »Svoboda I« v Hrastniku. Med ženskimi pevskimi zbori pa hočeta nastopiti zbora »Svobode-Center« v Trbovljah ter zbor »Svobode« v Za-gorju-Topiicah. Za tekmovanje godb «e je priglasilo skupno šest godb na pihala med njim: iz našega okraja godba »Svobode« v Senovem, godba »Svobode-Center« v Trbovljah in godba »Svobode I« v Hrastniku. Prav tako se je prirasli za tekmovanje orkester »Svobode I« v Zagorju. Kulturna revna se bo začela v Velenju v nedeljo, 17. aprila v dvoran: »Svobode« v Velenju ob 9 uri dopoldne, in sicer bod • dopoldne nastopile godbe in orkestri. popoldne pa pevski zbori. V primeru lepega vremena bo slavnostni zaključek tega kulturnega festivala ob Velenjskem jezeru, drugače pa v dvorani »Svobode«. Najboljši iz vsake skupine bodo seveda po*em tekmovali na zveznem festivalu v Kreki Do 15. aprila re čas. P°?^anje prodajnih cen mesa z čiti ustvarjanje panike tn nakup višanjem cene živine v zadn|em ®5U' Vsako leto cene živine v Pom adanskih mesecih poraste-j°- Mesarskim podjetjem bi bilo reba omogočiti ustvariti ustrez-e r®zerve v ugodnih jesenskih Sn**0^ ■7"a ®P°mladanski čas. '-«=*• .Pričo nizkih odobrenih obratnih svetom prt ljudskem odboru fedltov pa se morajo mesarska mestne občine in utemeljiti po-P°d)«tja pojaviti na trgu za na trebo povišanja cene. V primc-ž vne ob vsakem času, ali rih, da bodo dobavitelji povišali 1 Ugodon ali ne, kar seveda ne i nakupne cene, bodo trgovska ne mrzlice med potrošniki, ki je popolnoma nepotrebna. Vsa uslužnostna podjetja in podjetja za razdeljevknje potrošniških dobrin se morajo pred vsakim morebitnim zvišanjem cen posvetovati z' gospodarskim da poravnaš naročnino za »Zasavski vestnik", Ce se hočeš udeležiti velikega žrebanja, ki bo po 15. aprilu. Doslej že Podroben razpored nagrad in imena darovalcev bomo objavili v prihodnji številki. 116 nagrad ZADNJE DNI PO SVETU Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko se je sešel s švedskim zunanjim ministrom Undenominom in se z njim raz-govarjal o razorožitvi. Pred odhodom v Stockholm pa je Gromiko obrazložil nov sovjetski razorožitvem načrt ki ga je predlagala sovjetska delegacija na peternih londonskih razgovo rih. Ta načrt govori o sledečem: 1. V šestih mesecih ali 1 letu naj se zmanjšajo oborožene sile in vojaški proračuni za 50"/o v primerjavi s stanjem 1. januarja | 1955. 2 Letos naj bi bila sklicana mednarodna razorožitvena konferenca, na kateri na) bi sodelovale vse članice OZN pa tudi nečlanice. 3. Takoj v začetku razorožitvenih ukrepov je treba ustanoviti nadzorstveni organ. 4. Ko bi se sporazumeli o omenjenih točkah, bi sprejeli ukrepe za prepoved atomskega I orožja 5. Po 6 mesecih bi vno-I vič zmanjšali oborožene sile in vojaške proračune ter storili po-| trebne ukrepe za popolno prepo-! ved atomskega orožja. To naj b, i se ponavljalo do stopnje, ki je potrebna za notranjo varnost m za izpolnjevanje obveznosti določenih v Ustanovni listini OZN. V Washingtonu so ti sovjetski predlogi izzvali veliko zanimanje in zmeren optimizem Uradni krogi še čakajo poročila o stališču zahodnih sil, ki se v Londonu podajajo za razorožitev, ugotavljajo pa že sedaj, da so Rusi popustili v svojih prejšnjih zahtevah, naj se najprej prepove atomsko orožje Posebno opozarjajo na. to, da se Rusi ne upirajo več mednarodni kontrol: oboroževanja V tem vidijo v VVashing-tonu znamenje, ki naj bi pomenilo le dobro, moti jih le to ker je sovjetski delegat prekršil načelo tajnosti. * Pariški sporazum: so prišli v Svet republike. PTed začetkom razprave je sicer kazalo, da bodo sporazumi prestali še to zadnjo preizkušnjo v Franciji vendar vsi govorniki še niso navedi svojih stal šč, tako da ni mogoče trditi, da bo francosko ljudstvo še to pilulo pogo'tnilo in sprejelo oboroženo Nemčijo kot resnico. Predsednik vlade Edgar Fau re je imel primerno podporo pri tej debati, saj ie zahodnonenvdci kancler zagotovil, da Nemci ne bodo začenjali protifrancoske propagande v Saaru in da oodo podprli 'dejo referenduma Faura pa čaka takoj po tem uspehu v Svetu republike druga težava, prej je v tem pogledu v trancocki skupščini škripalo, pred novo razpravo po tudi ni položaj rožnat. ★ Avstrijsko vprašanje še vedno ni rešeno. O tem so bila pravilna ugibanja, da bodo nastajale težave od prizadetih zahodnih s l. Sovjetska nota na odgovor jv-strijske vlade in vabi'o kanclerju Raabu. naj obišče Moskvo -ta že žela prve komentarje, po katerih rešitev avstrijskega vr.a-šanja ni stvar Dunaja in Moskve, temveč štirih velesil. Govore tudi o tem. da hoče SZ s tem, da morajo štiri velesile zagotoviti avstrijsko nevtralnost, špekulirati in zavlačevati podpis drža — ne pogodbe * Na tiskovni konferenci je dejal predsednik ZDA Eisenhover, da bi bil pripravljen sodelovati na mednarodni konferenci predstavnikov štirih velesil če bo iskre-, nost vnaprej zagotovljena, in če bi njegova navzočnost koristila miru ali povečala pomen sestanka. Dejal je, da je njegov predlog za miroljubno izkoriščanje atomske energije preizkusni kamen dobre volje, razen tega pa je omenil še 12 drugih »dokazov«.te vrste. Doda! je da pr de lahko do sestanka štirih velesil šele po ratifikaciji parišk h sporazumov. * V -EEC je bila končana razprava o gospodarskem položaju v Evropi. Ameriški delegat sodi, da |e zahodna Evropa domala obnovljena Graja] je vzhodnoevropske dežle, češ da ie njih proizvodnja blaga za široko' potrošnjo le prehodni po:av Ukrajinski delegat pa je kritizira! zahodne dežele, njihovo veliko gospodarsko nestanovitnost nazadovanje proizvodnje :n množ;co brezposelnih. Napovedal je krizo v mnogih zahodnih deželah. Razprava je izzvenel v propagandnih geslih blokovskega kova, iz nje pa se je konstruktivno dvignil le govor voije jugoslovanske delegacije. Hrastniške sind kalne organizacije Saka še mnogo nalog — je poudarila skupščina KSS Prejšnjo nedeljo ao se zbrali »Delavska enotnost« delegati sindikalnih podružnic maj 250 ljudi v hrastnlški dolini, da orege- Poročilo navaja nadalje skrb <^el<> m S1 P0stavii0 sindikatov za delavce ter bor-bodoče na-oge j ^ ^ dvig proizvodnje. Vod- Po pozdravu gostov, med njd-! stva sindikalnih podružnic so m,: predsednika mestne občine težia za tem. da se tarifna tov. Staneta Brečka, predsedni- vprašanja v vseh podjetjih pra- lca OSS Trbovlje tov. Ivana Vo-jeta ter sekretarja Mestnega komiteja ZKS Hrastnik tov. Toneta Sihurja je podal izčrpno poročilo predsednik KSS Hrastnik tov Albin Zibret. ki je v svojem poročilu poudaril, da so sindikalne podružnice, zlasti pa še večje, to je na rudniku, v Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov svoje naloge v redu izpolnjevale. Več pa bo treba v prihodnje storit; za organiziranje vseh tistih, ki stoje še izven sindikalnih organizacij. Teh je pri 3000 delavcih in uslužbencih še okrog 400 Največ jih od tega števila odpade na rudnik kjer je od 1448 zaposlenih organiziranih 1110, Podoben primer je v podružnicah vino rešijo. Sindikalna podružnica rudarjev je storila vse, da bi njeni člani čim lepše izkoristili svoi letni dopust To vprašanje rešuje sedaj tudi sindikalna podružnica pri Steklarni. Mnogo problemov se je dotaknil v svojih izvaijaniih tajnik KSS vendar se hočemo tu omejiti v glavnem na diskusijo. Poročilo blagajnika je pokazalo, da je bilo finančno poslovanje v redu in da so podružnice pravilno odvajale članarino z izjemo prispevkov za fond za brezposelne KSS je imel lani v tem skladu 171.554 din vendar je izdal lansko leto samo tri podpore s povnrečnim zneskom 4500 din. KSS ima planiranih 595.000 din dohodkov in drobne industrije, kjer je od prav toliko izdatkov, približno 150 zaposlenih Pudi Organizacija Dneva upoko-včanjeno v sindikalno organ:- jencev v Hrastniku je dobro 7'^u° mDZ’ ]??* trgov- uspe;a ter so vse organizacije 'S*#**^?* £ podjetja prispevala za ta Plh ni organiziranih 13 ljudi. V dan 123 000 din Iz fonda za tem pog.edu je treba pohvalno kulturo m prosveto je KSS dal omeniti sindikalno podružnico I prosvetn-;m društvom podporo 82.000 din. TVD »Partizanu« pa kb- j — Opazili smo, da je bil med odborniki najbolj delaven blagajnik Milan Grešak. V diskusiji je delegat iz Steklarne poudaril, da stanje športnega društva v Sp Hrastniku v finančnem pogledu ni zadovoljivo in da potrebuje denarno podporo, ali pa se mu naj preskrbe drugi viri dohodkov Ko je zastopnik obravnaval tarifno vprašanje, je zahteval, naj se ljudem v Steklarni prizna st ek'arak a stroka. Drugim tovarnam v kemični stroki je priznan 15-odstoten dodatek na težavne delovne pogoje medtem ko v steklarni doba določen dodatek samo pihači stekla. Naglasi/l je nadalje, da obstaja v Hrastniku nesorazmerje plač prof e sionistov in uslužbencev v podjetjih kar ustvarja med prizedetimi nerazpoložen j e Za nočno de’o naj se prizna vsem delavcem dodatek 12.5®/» Glede dodatka na Plačni sklad ki ga dovoljuje OLO, je delegat iz Steklarne poudaril, da ni pravilno, da se vsem podjetjem Kar se tiče neorganiziranih delavcev pri rudniku, je delegat rudarske podružnice omenil, da gre tukaj v glavnem za prehodne, sezonske delovne moči. Izrazil je svoje nezadovoljstvo, da se vprašanje zdravnikov za rudnik ne more in ne more rešiti. Neogibno je v Hrastniku potreben nadalje rentgenski aparat. Ker rudnik v Hrastniku nima svojega stalnega zdravnika — tako je podčrtal tov Po-tisek — naraščajo stalno bolezenski izostanki, z njimi pa tudi stroški za socdazio zavarovanje in za podjetje. V nadaljevanju diskusije so tov. Ivan Voje, tov Stane Brečko in tov Tone Sihur poudarili potrebo porasta produkcije, kajt; le dvig proizvodnje’ lahko Iz Litije in okolice Priprave za proslavo 10-letnice osvobojenja V letošnjem maju bomo slavili desetletnico osvoboditve Posamezne organizacije so že začele s pripravam; za proslavo tega na j večjega dogodka v oaši zaodovmi ko smo se osvobodili okupatorja Med prvimi društvi, kj so začela » pripravami. ie litijska Zveza borcev Na prvi seji odbora za proslavo pa so sklenili. da naj sodelujejo na teh proslavah prav vsi naši prebivalci zato bomo osnovali pn nas poseben štab io bodo vanj vsto- pripomore do Izboljšanja naše pih najagilneišj organizatorji iz življenjske ravni Za pravilno SZDL, ZK UROJ in ostalih or reševanje tarifnega vprašanja je treba širšega sodelovanja, seveda pa je tu potrebn-o pravilne tolmačenje tega vprašanja med člani kolektivov ki so ganizacij. Glasilo rezervnih oficirjev Te dni je izšla prva številka o stvari Drečestokrait nanačno nove9a društvenega glasila *Re- ^totnWiskus:1a^e w>kaza- Liub,ian° m«*‘o in okolico.« V rata obravnavala nhnOttU. 0ja> SJilfcT nL“JI2 ilanl 6ilo so prejeli prav vaj čla: naloge in dala tud; smernice za bodoče delo v sindikalnih po- odobri linearen dodatek pač pa ’ družnicah. — Po diskusiji je .. - . je potrebna diferenciacija, saj bi skupščina izvolila 15-članski s ‘u v.8ta ? P°vezav.i ‘n poučeni sicer prišlo nesorazmerje med odbor KSS tričlanski nadzor- „_^de7_, _ __* _ n>°Za.-p0 plačami v podjetjih še dosti ni odbor ter dva deegata za bolj do izraza. ■ republiško skupščino. Rigo sklenili, da hočejo v Hotiču samostojno društvo ZB. Na prihodnji plenarni sestanek bodo poslali v Litijo delegacijo, ki t* zagovarjala ta sklep Na tem zboru so razpravljali Hotičani in okoličani še c proslavi desetletnice osvobojenja. Vsak volivec naj bo član SZDL Te dni se je vršil v Litiji občni zbor SZDL kjer je tovarišica Darinka Jakše podala prav -go-ščen referat o delu litijske SZDL. Vseh volivcev je v Litiji, Gradcu, na Grbinu in v Podsi-tarjevcu 2000. vsi pa še niso člani SZDL. Od lanskega občnega zbora je naraslo število članov za 200, sedaj Jih Je 1200 Novi odbor se bo zavzel da bo med letom pritegnil v organizacijo prav vse voliVce. SZDL v Litiji ie storila v preteklem letu kre pak korak v svojem delu. kakor Je to ugotovil delegat okrajnega odbora SZDL tov Nedog iz Ljub-Ijane, ki se je tudi udeležil tega množičnega zbora in podal vet nasvetov za nadaljnje delo Na pr- Tovarni za kemične izdelke. kjer so vsi 100-odstotno organizirani. Tudi v Steklarni stoji edino ena tovarišica izven sindikalne organizacije. Pri delu KSS je treba grajati to, ‘da se njegovih sej niso udeleževali vsi vabljeni zastopniki podružnic, kar bi izg edalo kot podcenjevanje KSS Kot 20 000 din, za dograditev stadiona SD »Rudarja« v Hrastniku 20.000 din za pevce »Svobode II« 8000 din, za invalidsko organizacijo pa 5000 din Od denarja ki je ostal Deav?skl svet hrastniške steklarne je potrdil zaključni račun za leto 1954 Delavski kolektiv Steklarne stekla. Izvozila ga je v vred-v Hrastniku je dosegel lansko nostj 110,367.003 din ali 101,56 Združenja m bodo tako po gla- j občnem zboru se je razvila živahna debata kakršne že dolgo ni bilo na sestankih SZDL Novi odbor, ki je bil izvoljen na Zboru, bo poglobil de'o z ostalimi množičnimi organizacijami in bo upošteval nasvete di~kutan-tov znati vsak naš rezervni oficir. UROJ v Litiji Združenje rezervnih oficirjev v Litiji obstaja že štiri leta in je tudi član okrajnega združenja za Ljubjano-mesto n okolico. Na vsem tem področju je 29 pododborov Litijska osnovna organizacija UROJ ie .mela v prete- _____ ^ v ^ leto v povojnih letih svojo naj- odst. več kot leta 1953. — Skozi klem letu več predavanj k er so razpolago iz sk^ad-/ za podporo ve^j° delovno zmago. Ta uspeh vse leto je podjetje zaposlovalo se člani seznanjali s strokovnimi brezposelnim so dobili finanč- je dosCflel z maksimalnim pri- povprečno U72 delavcev in zadevami JLA UROJ Litij« je . no pomoč godba »Svobode I«, vdevanjem vseh članov kolek- uslužbencev, od tega 536 žensk gojil tudi prisrčne vezi z aktiv negativen pojav bi lahko orne- j taborniki, teniška sekcija v 11 va in z aktivnim sedelova- ali 46 odst. Visoko kvalificirani o:mi oficirji JLA Kadar je pri- nili med člani sindikalnih po- j Tovarni za kemične izdelke, hiem organov samoupravljanja- delavci so dosegli lan; v ste- šel domačin — član JLA na družnic, da je od vseh organi- hrastniški alpinisti. Rdeči križ Hramih naročeno na sindikalni in poplavljene! v okolici Celja. Borba proti neupravičenemu uviganju cen (Nadaljevanje s 1 strani) da se konkretno in’ uspešno borč 10-odstotnega prometnega davka J?™*1 V8em nega*ivni“. ‘*nden-na ugodnejši čas ko bodo ao- cam v P^vedn.h podjetjih tr- na ugodnejši čas ko bodo go stinska podjetja dosegala normalni letni promet. Na zaključku teh razgovorov so navzoči ugotovili, da bodo taki razgovori potrebni ne samo v Trbovljah, ampak po vseh mestnih industrijskih središčih na katerih bi se ljudje seznanjali z ustrojem gospodarstva, z elementi družbenega piana itd., na katerih bj pravočasno ugoto- kalnem merilu, ker na cene vpli-ivne tendence na- ... __,-i_____ ____, .i . . g o vini in gostinstvu Leta morajo izkoristiti vse obstoieče re zerve in jih uporabiti za večjo proizvodnost na ta načrn, da bodo preskrbela potrošnikom več artiklov vzporedno s tem pa tud nižje cene in boljšo izbiro Ko obravnavamo to vprašanje, pa se moramo zavedati in imet) pred očmi da- vprašanje tržnih cen m mogoče vedno rešiti v io- vili vse negativne tendence naraščanja cen, da bi ob takih razgovorih vsi delovni kolektivi resno in trezno pretehtali izko-Tiičenje vseh možnih rezerv va pač celokupna produkcija v državi, ki pa je žal še vedno pod nivojem produktivnosti visoko razvitih industrijskih dežel, kar pa bomo dosegli le z zboljša podjetjih, preden bi se le-ta od- njem našega go-podarstva z bolj ločila za podražitev svojega iz- • ...................... izobraženimi kadri in kolektivi, z boljšo organizacijo dela itd. Zato bo najuspešnejši korak k za delka oz. prodajnega predmeta. Vsako morebitno povišanje cen u a RU * pa naj bi javno opravičilo t na- pocenitvi borba za č mvečio 38,7 odst,> toreJ PreceJ nad ev- Do formiranja uprave stano- vedbo objektivnih vzrokov take produktivnost za pocenitev iz r°Pskim normativom, ki pred- vanjske skupnosti, ki je začela podražitve Tudi trgovska podjet- jelka pri samem proizvajalcu in videVa povprečno 24 do 32 od- praktično poslovati 1. januarja ja ne bi smela ostati v takih pri- borba za socialistično družbeno stotkov odpadkov. t. L. je steklarna upravljala 41 merih brezbrižna in ravnodušna, upravljanje, ki bo onemogočila i LsuU 80 za vnovčenje ste- stanovanjskih hiš, ki so pove-pač pa bodo morala v bodoče pri vse neupravičene dobičke bo pa Ua naših in tujih tržiščih činj stare toliko kot tovarna, to Za leto 1954 je kolektiv pla- klarnj 15.751 din plače, kvalifi- dopust je priredil za litijske re-niral Izdelavo 4900 ton votlega oiranj 10.810 din, polkvalifioi- zervne oficirje predavanje Med stekla, dejansko pa ga Je pri- rani 7599 din in nekvalificirani najbolj agilnimi sta bil« tov. pravU 5398 ton, torej za 10,17 6.036 din. V tem pogledu so v Polkovnik Pero Brajovič sedaj odst. več, kot je bilo začrtano, tovarni v merilu okraja na zad- komandant mesta v Zadru m tov, Največjj problem tovarne je njem oz. predzadnjemu mestu. Bogo Drnovšek z Brega pri Liti- še vedno v tem, da je v ste- V stanovanjske namene je pod- i1.’..5®da!. J fsI‘8u ^lan: so |ima klaml veliko loma. Tega je jetje porabilo lani 8.719.664 din. H1.1 hvf.J.ežni *a Predavani« la )im pošiljajo pozdrave po »Zasavskem vestniku« Litijsko UROJ šteje že 100 članov. 80-letnica tov. Antona Špendeta Bivši ravnatelj zemljiške knjige v Litiji tov Anton Spende, ki živi sedaj kot upokojenec v Sevnici ob Savi, je dopo ml 80-letmco svojega življenja To*. Spende je napisai več knjig o vprašanju zemljiške knjige Se sedaj se udejstvuje publicistično in piše za razvedrilo stihe. Nekaj ča»a je bil upravnik Slovenske Matice in urednik »Upokojenca« v Litiji ima tov Spende še mnogo prijateljev, ki mu kličemo k lepemu jubileju: »Se na mnoga zdrava letal« Zbor ZB v Hotiču V Hotiču pri Litiji, ki spada v občino Litijo, deluje sedaj samo-, stojni vaški odbor ZB Na nedavnem sestanku komunskega odbora ZB v Litiji so izdelali načrt za reorganizacijo društev ZB. Po tem osnutku bi se vaški odbor ZB v Hotiču opustil, članstvo pa se naj bi jvnključilo J?*4; “T,?**!!* P^deven In da s svojo Zborovanje ZB^HoLču Delavski svet Steklarne zaseda svojih dobaviteljih takoj zahte- tudi izločila vse škodljivce. De-vati, da jim le-ti opravičijo mo- j0vm ljudje se morajo usposo-rebUno potrebno višjo prodajno b;ti. da bodo znali pravilno oce-c®BO' niti vse objektivne težave in na- Mašim ljudem moramo prika- pore, da bodo odločno nastopili zati jasno sliko vseh objektivnih proti vsem negativnim škodi ji- . , _ _____ c težav, ki se v njih nahajamo, v.m protisocialističnim pojavom 1 25.77 odst., LR Srbija pa 12 od- prizadevnostjo dosega res lepe pa^ je” preg edaln^v ^lo živahni Lf.ar«xr«d",l"“ to ' zsz sss ts tsj: sr - izredno ugodni pogoji. Lani je je od 50 do 100 let, ter je njih steklarna doeegla za 1 kg stekla vzdrževanje poleg stanarin ter-prodajno oeno 191,60 din, pred- jalo še zgoraj naveden znesek, lanskim p« 193,68 din. Kupol O kolektivu hrastniške ste-iz Slovenije so odvzeli 19,72 klarne lahko rečemo, da je ee- Naočniki za živino Pri nas so v starih časih dali ljudje zelene naočnike nbn ške-mu konju, da bi hrustal trdo krmo — lesene ostružke. Tudi v nekaterih krajih Rusije je našla ta mii el uporabo: tamkaj so ljudje dali svojim govedom na glavo očala da bj jih le-ta ščitila pred strašnimi očesnim, boleznimi, ki da jih povzroča odsev snega. Osli so zelo zvesti V nekem italijanskem kraju je umrl kmet, ki je imel osia Na dan pogreba je osel podrl vrata hleva in se z vso silo prerinil do mrtvaškega sprevoda Ni *• daj odgnati ter je koraka) za sprevodom. Sele tedaj, ko so gospodarja pokopali, se je pustil odgnati v hlev Žalovati za gospodarjem pa Je prenehal šele nekaj dni po pogrebu: vse te dni i,am-reč ni poskusil nobene krme. ■i) n i SAMO DO 10. APRILA je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6> In udeležbo pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, v katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednost cS' pomin človeka seie daleč nazaj, včasih do zgodnjih otrošk h let, ko se ti zdi tvoje n drugo iivl/enje brez razlike. To ie pravi otročki svet, vrt pravljic m bajk, kjer itv samo dobro In lepo ali pa samo slabo, zlobno in grdo. V skromnih otroških čustvih se nikoli ne porod, zaveti nad-moči, če jih no to ne navala mati ali pa oče. Otrok l/ubl bogastvo in revščino z enako top/no. Kjer čuje prijazno besedo, tja te obrne, tam se dvigne/o kvišku drobne roke in želijo nekoga objeti, toda le tako dolgo, oga o dokler pred skr-omno otroško pomel ne slapi po/m o zavisti n razlikovanju med dvema popol" noma različnima svetoma: na eni strani zagleda ljud z zlatniki v roki, na drugi pa pohabljenega starca s kltbukom, razjedtnim od znoja, na tleh pred seboj, ki prosi mimo doče miloščine, »Mamica, ka/ pa čaka ta striček tu ob cisttt« je mali Egon nekega sejmskega dne vprašal svojo mater, ki ga je vodila za roko skozi gnečo ljudi, katera se je prerivala okoli stojnic, *Nič ne čaka,* se je kratko oglasil materin odgovor. Toda dečku ni dalo miru, da ne bi zvedel, kaj čaka 'tarec sede oh cesti. »Mamica poglej, vrt mu mečejo dinarje v klobuki tl nimaš denarjat* Gospa Carotta je jezno potegnila zvojega sinčka ra roko, da st j: je zapletel med noge, odgovoriti pa mu m hotela ničesar. Egon, ki je bil edini z n ma- lega radeškegt industrialca, je vedno jasneje videl pred seboj dvoje vrste ljudi iste, ki so imeh dovolj denarja in so bili lepo oblečeni, in one, k so bili revni in ki je bilo Egonu prepovedano z njimi hod ti Ko je bilo dečku sedem lot, ga /e mati poslala v šolo B I jo lep | tantek, obleka pa ga je naredila še lepšega■ Celo kravato je nosil,1 čeprav bi s« brez nje morta boljo počutil Ko ga /• učiteljica pripeljala v razred, je za trenutek pozlala z nf m pred odrom In pomišljala, h komu bt ga dala sedott, Notno ga je pobolala po Ilcu, se mu nasmehnila in dejala: »Poleg Tončko boš sedel' On je dober učenec In lepo le oblečen. Ali hočeš?* Egon je z neko negotovostjo pok maJ z glavo, nato pa je sedel v klop poleg Tončka, ki je bil od njega neprimerne manjši In bolj droben. Prve dni se Egon In Tonček nista mnogo pogovarjala med seboj. Ko le b‘l konec pouka, s/a odšla domov vsak po svoji pot/, toda sčasoma »ta le postala prijatelja, toda pri/atol/a do določene me/e. Egon je prinesel s teboj za malico vedno bel kruh, namazan t maslom al medom.' /n celo šunko in sir, ki ga je bil oče prinesel Iz Švico, je nosil t seboj v šolo Ko je vse te dobrote bahavo razstav'! pred seboj na klopi so se malemu Tončku cedile sline, bil pa je toliko ponosen, da Egona nt hotel nikoli za n č protin Ko sta bila Egon in Tonček v drugem razredu, sta postala zelo dobra prijatelja Vedno sta h v , dila skupaj domov iz šole in nikdar nista hotela meti druge družbe poleg sebe Preveč važnih stvari sta se tmela za pogovoriti — in Tonček /e sta-oma postal ponosen na svojega boga- , tega prijatelja Meseca decembra, ko je zapadel prv sneg, -o se otroci veselili zime, a /• tisti, kt so imel' oblekel na/bol/šo obieko, teta o a mu je prav po kmečko zavezala neko zeleno kravato, da bi bil videti bolj gosposki Ko je Tonček stopil v kuhinjo Egonovth staršev, ga je gospa postran: pogle-vprašala: fantek, po kaj si pa dala in »No, prišel?* Tlstj trenutek je te prihitel Egon iz svoje sobe :n dejal svoji Tono Zagorc: V teku časa... sanke n smučke. Tonček tega d imel, toda zanj je bilo lahko: Egon je imel dvoje sank In nove smučke. Pred Podvlnčevo barako je bil start, cilj pa pri petdeset metrov oddaljenem mostu preko Sopote, Tu /e b i vedno štviav vendar le za nekatere Ko zo se otroci nakopičili okrog Egon ivlh sank, se je Irta samozavestno nasmehnil, potem pa dejal: •Kaj pa zijate? Ali mit/1 te, da •e boste sankali z mojimi »on-kaml? Tonček, Slavko, teo, Ivan in Greta te lahko eankajo, ti Peter pa po/d domovi* Z Egonovtmt sankami se le sankalo samo neka/ njegovih izbrancev, ostali pa so žalostno gledali, če jih deček n takoj napodi;. To se /e zgodilo večkrat pri Podvinčevi baraki. Neke nedelje je Egon povab i Tončka na svoj dom. Tonček j« materi, da je Tonček njegov sošolec m da v šoli »hupaj sedita v klopi. •Dobro, če je Tonček tvoj so-šolec, leda) pa *a ie malo poigrajta skupaj Egon, pelji ga v kopaln co in mu pokati svoi motorni čolniček, ki II ga je očka prineeel i* Švice.* Tonček in Egon sta odšlo v kopaln co kjer mu je Egon pokazal v veliki kopalni kadi, kako plove njegov čolniček Videl je vee mogoče šivan, loda Tončka »e je kmalu polastila želja, da b odšel. Nevede in nehote Je otrok začutil v sebi, da ne sodi med te lludt. Nihče te m z men 1 zanj, ie celo služkinja ga ni hotelo ničesar vprašati. Bil je čas mal ce Gospa Ca-rotla je poklicala Egona in seveda tud< Tončka v jedilnico. Ker ie bilo Tončka pred gospo sram, je dejal, da ne bo jedel, t da ni lačen, čeprav je vedel, da . mu bo gospa ponud la kaj bolj-I šega. Egoi, je prijel Tonika za roko in ga oavedej s sebor v jedilnico. Miza je bila pogrnjena | z belim prtom, na velikem krožniku pa le bilo narezano nekaj j kosov koi sneg belega kruha I Poleg krožnika /e bilo še nekaj skodelic m ob teh sq se ustavil Tončkovi pogledi Kako lepo sla dišala med in surovo masloI Tudi marmeiaae It bilo na mizi, a te 81 Tonček ni tol ko zaželel rtu medu tn mat.a Marmelado j včasih tudi doma jedel, masla In medu pa pri Tončkovih n so imeli Sedaj je prišla v jedilnico Egonbva mati, lepa črnolasa ženska, vedno rdečega, nasmejanega obraza. V levo roko le vzela kos kruha, v desno pa noš tn začela na debelo mazati maslo po njem, nato pa še med povrhu Tonček je gledal m požiral sline. Bil je piepr čan, da mu bo gospa vsak čas ponudila velik kot kruha s medom tn maslom. Toda — gospa je ta kos kruha dala Egonu. Tončku )e Izbrala na>-man/št kos s krožnika, ga tenko namazala z marmelado ter dejala: sNa tantek, vzemiI Doma gotovo n maš marmelade? Kaj ne, da ne?* Tonček je samo pokimal z glavo, rekel pa ni ničesar. Čeprav mu nf še bilo niti osem let, se je ie zavedal, da ga Egonova mati šteje za bedastega kmečkega otroka, k: te zadovolji z vsako malenkostjo, lamo če jo pre/me Iz, rok bogate gospe. A temu ni bilo tako, Tončk u je poslalo tsiko pri srcu, da bi ha/raje zajokal, če bi ga ne bilo sram. Tonček n; bil iačen, sa/ -e je doma dobro najedel, toda otroške oči in želje so zslo čudne. Počasi, t nevoljo je žvečil kruh in pogledoval skozi okno. Mislil Iti moja mat bi kaj takega ne storila, če bi jaz jedel maslo, hi ga dobil tudi Egon, ali pa nobeden Na I sti popoldan Tonček št zda/ n! pozabil. Ko je odšel domov, je za trdno sklenil, da ne pojde več na obisk k Bgonovl materi. Zameril ji je iz dna srca ker je Egonu namazala kruh s maslom in medom, njemu pa samo z marmelado. Od tistega dne jt začelo pešati tudi Egonovo in Tončkovo prijateljstvo. Tonček sl j» poiskal drugo družbo In videli je b lo, da je Egonu žal za njim Nekega dne je Egon med poukom šepnil Tončku: »Zakaj pa nočeš, da bi še naprej hodila skupaj domov Iz šole? Sem se I: kaj zameril?* Tončka je to razjezilo, pa mu je dejal: •Molči in poslušaj uči-tel/tcol Misliš, če imate doma avto ‘n tovarno, da lahko poče-njaš, kar hočeš?* Egon je obmolknil, Bll0 mu /e težko ob teh Tončkov/h besedah. Po končanem pouku ga le počakal zuno/ na dvorišču, stopil k n/emu in mu rekel: •Hočeš Ul z meno/ domov?* •Nočtml* mu je samozavestno odgovor i Tonček. »Nisem lačen marmelade In belega kruha.* (Konec prihodnjič) Josip Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) fs® všmmviA S pc svetovanja pevovodij pevskih zbirov »Svobod" v L ubliani Pred dnevi je bilo v Ljubljana 'posvetovanje pevovodij pevska zborov delavskih prosvetnih dru štev »Svoboda« Ob prisotnosti nkših znanih slovenskih glasbenih delavcev ;e dobilo posvetovanje popolnoma strokovno n še delovna in množična pesem. ka«, pa nam postane tako* gor* Danes ko je za nam. že deset nja trditev verjetna, da namreč let težke povojne graditve je zavisi uspeh vsakega pevskega jasno, da moramo tudi pri zbo- zbora od njegovega pevovodje, rovskem petju doseči predvojno »Slavček« je do-egel lepe uspehe kvaliteto Za! te še nismo do- ker ima pevovodjo, ki je ne- segli marveč smo v nekaterih 12. Volku spet tanka prede Zvitorepko je hudo jezilo, da vpraša: »Ljuba lisička, povej se ji njena nakana ni povsem mi: čemu pa begaš neprestano Posrečila. Volk se je sicer pri- sem in tja, zdaj ven zdaj"no-vlekel ves razbit in potolčen ter?« domov, toda živel je vendar še. j »Paziti moram, da naju kdo Lisici pa bi bilo najbolj pogodu, ne zaleze,« odvrne navihanka; da bj ga bile kmetske batine »le glej, striček, da se mi ne Pobile na smrt. Toda svoje ne- j preobješ!« zadovoljnosti ni pokazala volku,! A volk pravi: »Ne spraviš marveč se mu je jela spet slad- me stran, dokler je še kaj v koustiti: »Sinoči ti je šlo hudo čebru!« za nohte, striček; mene bi bili Kmet, ki je z družino ravno gotovo tudi premlatili, da jim i južinal, je zaslišal ropot, ki ga nisem ravno zadnji hip upihala.; je napravila lisica, sem ln tja Sva p§č lahko vesela, da je bi- skakajoč. Stopil je torej ven * -- - - ■ 11 - - - presilno naphal trebuh z mesom, je obtičal v ozki odprtini ter n{ mogel ne naprej ne nazaj. Rinil je ln rinil, kobacal ln komaral, a vse zaman; tičal je trdno kakor čep v pilki. Kmet je medtem sklical hlapce in vso vaško dečad, ki so s krepelci ln cepci volka tako premlatili, da je kakor mrtev obvisel v lini. Nato so'ga potegnili iz luknje ln vašk) paglavci so vlačili krvaveče truplo po cestah, veselo kričeč in ucka-joč. Ko se jim je zdelo, da je že docela mrtev, so ga naposled politično obeležje, ki 'ie izluščilo primerih celo še nazadovali Na-marsikatero dobro in slabo stran zadovali smo predvsem zatega-pevskih zborov naših delavskih delj, ker nimamo več tiste zbo- društev. Slovenci smo nedvomno zborovski pevci. Naše najpreprostejše rovske generacije, ki smo jo imeli nekoč Stari pevovodje so se umaknili — pri svojem ple- petje poteka največkra* triglas ! menitem. nesebičnem delu so ope- no, še večkrat pa štriglasno pa tudi peteToglasno Znani so liud-je, ki so dvignili našo oevsko kulturo na razmeroma zelo visoko pevsko raven ki nam bi jo lahko zavidali marsikateri evropski narodi Nič koliko je bilo zborov ki so gojil: našo slovensko pesem in io prenašali iz kraja v kraj in tako budili naše ljudstvo k zavesti da imamo ne. precenli-vo zakladnico neusatr ljve kulture *od katerih ni na la tema kakor v mehu, sicer bi pred klet, da bi ■« prepričal, kjer je obležal nezavesten. — vrglj na gnojišče na koncu vasi, mestu pevska umetnost. najina kožuha danes že visela, od kod to neprestano rogovilje-poleg drugih kož pri krznarju, j nje. Ko ga je lisica zapazila, je Le nikar mi preveč ne tuguj, I bliskoma švignila skozi lino ter dragi mj striček, morebiti ti bo jo pobrisala v goščavo. Tudi to še kdaj prav koristilo v ve- volk jo je hotel posmukniti. ko liki zadregi, čemur si se sinoči priučil v smrtni nevarnosti«. Volk pa čemerno zarenči; »Tvoje blebetanje, kuma. mi ne uteši lakote; le kar hitro mi preskrbi kos mesa; pa pošten bos ga mora biti, ne tisti kurji kraki ki mi o njih neprestano govoriš!« »Striček,« pravi Zvitorepka, »le malce potrpi; nedaleč od tod vem za kmeta, pri katerem so ne dolgo tega klali; svinjče ima nasoljeno v velikem čebru v je zagledal kmeta; ker si je bil REŠITEV NAGRADNE RAČUNSKE NALOGE IZ prejšnje Številke V 12. številki »Zasavskega vestnika« smo zadala našim pionirjem nalogo, da izračunajo, koliko znaša poldruga tretjina od sto. Na to računsko nalogo smo dobili večinoma pravilne odgo- Jasno je da je ljudske revolucije ______ __ j_ . času naše Kako je volk naposled vendarle ]ju(jske revolucije ln neposredno upihal kašo, o tem izprašujete po njei ko smr na§e sile usme-zaman pravljico našol rili drugam, naša glasbena Zvitorepka pa je zadovoljno kultura utrpela določen zastoj S stopicala po gozdu, veseleč se, da se je končno Iznebila požrešnega Lakotnika. A tudi v volčjo kolibo se ni več vrnila, temveč je odslej rokovnjačila kar na svojo roko po gozdu in pustopoljini. tem seveda ni rečeno, da so naši ljudje prenehab peti Nasprotno: če je bila ta doba nekolko težja pa smo v nje> dobi1; pomembno novo pesem: borbeno pesem ki je do tistega časa naše ljudstvo še ni imelo, tn ki sta 1i sledili šali Na njihova mesta so stopili novi mlajši ljudje — pevovodje, ki so večidel nešolani ali pa imalo zelo pičlo strokovno izobrazbo Na drugi strani pa se nehno nezadovoljen, in se zaveda, da lahko iz svojih pevcev naredi le z vztrajnim delom sposobne in dobre pevce. Seveda ve najbolj pevovodja »Slavčka« sam, da tudi njegov zbor še ni dosegel tistega, kar želi tn kar bi rad pokazal Morda je temu tudi vzrok da sam nima časa tt študij, kajti kot je potrebno od vsakega pevca da ima vsaj o-novne vrline tako je prva dolžnost pevovodje da se sam vzga- je okus naših ljudi silno dvignil ja in nenehno uči Žal imamo in so se zahteve po kvaliteti tudi v našem okraju zbore, ki ▼ precei povečale , teh letih niso bistveno napredo- V sveto vlada trditev,, da sla- vali. Vzroki so menda iasni. Na bih zborov ni da so 'lab*, le pe- eni strani nj nikoli moč dobiti vovodje Jasno je, da hočejo s vseh pevcev k vajam, na drugi temi besedami reči. da je bistvo strani pa tudi pevovodje ne skr-vsakega zbora pevovodja Čim bi jo v zadostni pneri za svojo sposobnejši je pevovodja tem boljši je zbor. In kako je s tem prj nas zla-st če malo pogledamo po našem okraju? V vseh naših delavskih društvih je veliko pomanjkanje pevovodij Dobre je, da imamo v naših največjih pevskih zborih pevovodje, ki zanje ne moremo trditi da so slabi seveda pa tudi ne da so najboljši In — saj se strokovno izpopolnitev. In kar je naivažnejše: v vsem tem povojnem času so naši zbori peli ob vseh mogočih in celo nemogočih priložnostih Brez pevskih zborov menda ni bilo proslave ali kakršnega koli praznovanja, pri; litve in temu podobnega. Kaj sq peli? Iz statistike, ki jo je sestavil priznani glasbeni strokovnjak tovariš Radovan nam ni treba dale* ozirati- kar Gobec, je moč ugotoviti, da so poglejmo trboveljskega »Slavč- V Cemseniku ‘b po rebrni novo solo Ut, pr,, tja Jo t™ deča: l/s od 100 = 33,333, polo- Ko je nemški fašistični vojni nje in začeti delati ne pa čakati stroj začel vedno pogosteje do- na_»lniciat1vo od zgoraj«. sl ga odneseva, kolikor se bo dalo. Toda počakati morava, da se izmrači; saj vidiš, da je še vica etie tretjine je V«, torej bivati udarce tudi od nas, je začel graditi postojanke, katerih posadke naj bi kontrolirale in naša delavska prosvetna društva oziroma njih pevski zbori peli največ narodne pesmi i* tiste stare »čitalniške dobe«. To je sicer razveseljivo, saj to dokazuje, da je narodna pesem priljubljena, toda ni prav da je šlo to na škodo delavske in borbene pesmi, Ni resnična tTditev, da ljudje borbenih in delavskih s socialno te- velik dan ter ^ naju k^č 100 :6 = 16,660 _ ttre-gotovo opazil.« 33 333 + 16’666 = Volk pa jezno odgovori; »Ze Žreb je prisodil nagrado Eri-spet same prazne besede, kdo kj Goleč, učenki 2. razreda bi te neki poslušali Preskrbi mi trboveljske gimnazije, ki naj jesti, pa mir besedi; če ne* pa v nase uredništvo po ob- Požrem tebe!« ljubljeno knjižno darilo. »No, pa bodi po tvojem!« od- vrne lisica; »toda vedi, mesa je dosti za sedem nosačev; spremil me boš torej vendar, če že ne drugega, in ml pomagal odnašati!« »Tisto pa že, tisto,« prikima volk, »odnašat grem prav rad, zakaj pa ne? Alj to ti pa povem, rjavka, če bi mi pretila nesreča kakor včeraj, mi privedi Iz gozda pomoči!« Odpravila sta se na pot, opletajoč jo čez grm in strm. Odzvonilo je ravno opoldne, ko sta dospela pred klet. Molčečkj je lisica smuknila skozi lino, a kmalu je spet polukala ven. »Vse je po najini volji, striček Lakotnik; le kar noter se skobacaj!« je pošepnila volku. Temu nj bOo treba NAGRADNA KRIŽANKA ZA PIONIRJE 1 H 3 4 S graditelji, ki bodo zidali v Cemšeniku šolo mislili tudi na to, Čemšenik je izredno lepa iz- kako bi’ to stavbo v poletnih me-letna točka. Leži na južnem po- serih spremenili v prijetno po- P6®™' ter pesmi posaase nat oi jtuuamiaie m bočju Čemšeniške planine, daleč čitniško kolonijo in okrevališče ne POS^sMo preveč radi. paralizirale vsako svobodno gi- stTan od industrijskih obratov ’n za pionirje iz zasavskih centrov. Mmo zahtevajo, da mora b.„j, »H, ■»« i« »««....» A;* n »A™« te tukaj že dolgo greje sonce, gam, saj v zdravem, domačem resnična beseda delavcev ko leži v zasavskih dolinah še i planinskem svetu ne bo nič manj morje megle. | lepo in prijetno kot drugod. Zato naj bi pač projektanti in 1 Marijan. banje naših ljudi in partizanskih čet NOV se je kaj hitro znašla v tem novem položaju in je tudi primerno odgovorila na namero okupatorja: sama je začela rušiti in uničevati vse objekte, ki naj bi okupatorju služili kot trdnjava proti četam NOV. Tako je bilo tedaj tudi v Čem-šeniku. Nekega lepega večera je pr šlo v vas nekaj partizanov. Zbudili so najbližje sosede šole in Prosvetnega doma Nekaj gasilcev je pripeljalo pred šolo gasilski zažgali obe poslopji tn odšli. S V sredrbem veku so hudo kaznovali ženske ših borcev. Z drugo be> vedano: od naših pevskih v smemo zahtevati, da bodo obnovili borbeno in delavsko pesem, jo grejili. saj so končno pevski zbori delavskih prosvetnih društev, torei društev, kj so pred vojno nosila zastavo ’ odpora proti kapitalistom in bivšim protiljudsk.m oblastnikom. Ta naši predvojna društva so pe:a Ce pogledamo malo v zgodo | Prepirljive žene so v Angliji - . - . vino in sj ogledamo nekoliko izpostavljali občinstvu z želez- }oreJ pesmi, ki ®o budile v de- voz nate pa so partizaru pog0je kak0 so živele žene ne nimi nagobčniki Na nagobčnik ‘avt:u, razredno zavest in ga na-i obe pcslopj. ip odšl . S ^ težko Ug0t0viti, da so bila je bila privezana veriga, s katero !'/da,ale z občutkom, da se bliža tem so preprečili okupatorju da sko . enake s Sužnji pa tudi so obtoženko vlačili po mestu. | ?as' ko,bo delavsk' rod svoboden bi se v obeh navedenih stavbah Socj;§5a so j ih kaznovala za nar Nenavadno težke kazni so *n ~ J**1 ie najvažneila — ko zasidral in jih uporablial za ak- manjše prestopke imeli za lahkož vke. V nekaterih ho lahko brez bojazni pel tiste cije proti partizanom _ j Ostre so bile kazni, ki so Uh francoskih mestih so v nekaterih de'aY?ke in borbene pesmi, ki so Minila je vojna. Takoj po izrekli sodn k; ženskam v sred- letnih časih prirejali prave, prav- !*" napisali najboljši sinovi osvoboditvi so bile druge gradit- j njem veku Toda še večkrat so cate progrome proti lahkoživ- hašega ljudstva. Torej so pro-ve važnejše in potrebnejše, ven- jjjj obsojali tudi za prestopke ki kam in je bilo ljudstvo do teh 0ram' iasni Nobenega omaho-dar je v Cemšeniku na pogori- so jih imel pri moškem spolu žensk kr so jih potapljali v van'a- nobenega strahu, da ni- šču stare šole začel rasti Zadruž- ! za otročarije in jih sploh nis mrzlo vodo, Drecei neusmilieno mamo deavskih ip borbenih ni dom, kj je last KZ Čemšenik Pionirka Helroa Traunšek, dd_ jakinja na nižji gimnaziji v dvakrat Hrastniku, nam je poslala sle-veleti; a lina je bila tako majč- dečo križanko, ki naj jo naši kena, da se je komaj, komaj pionirji in pionirke redijo: prekomatil skozi ozko odprtino. Vodoravno in navpično: Mesa je bilo v kleti velikanski 1. neko orožje (srbohrv.); 2. žen-čeber tn volk se ga je takoj lo- sko iime (ljubkovalno); 3 grški šil, češ: »Časa za odnašanje je otok; 4. mesto v Grčiji; 5. obliže tako dosti; le kar po njem!« ka glagola čarati. Tudi lisica si je privoščila Črke: mersikak dober košček, a med- AAAAAAAA B. CC CC EE. tem so ji švigale očf vse na- II, M, NN, P RR, TT okrog ln tudi skozi lino je po- Rešitve nam prinesite ali pa eosto smuknila ven ln noter, pošljite p© pošti do nedelje, dne hoteč se prepričati, ali Ji je tru- 3. aprila 1055 oplodne Seveda Pio še dovolj vitko za tesni bo tudii to/krat dobil izžrebani 'Shod. rešitelj te križanke lepo mladin- Volku se zdi to čudno ln jo sko knjigo v spomin in ga bodo letos dogradili. Sola pa še vedno uživa gostoljubje v dveh poslopjih grajenih za vse kaj drugega kot za pouk šolske mladine. Sedaj, ob desetletnici osvoboditve pa bi bilo morda prav če bi malo razmišljal; tudi c grad- precej neusmiljeno „ . . ... _ , kaznovali. V številn’h arhivih To so delal) tako: lahkoživko so PesmI Imamo jih. Treba pa )e, V Nemčiji, Francij in Italiji je : najprej pripeljali pred občinsko to 'e raztimljivo, da to našo pe- hišo. kjer ~ vse pqlno pisanih dokazov k, govore o čudnih večkrat zelo ostrih, za naše današnje potme celo nerazumljivih kaznih Župan francoskega mesta Vališ je na primer leta 1320 naložil neki ženi tole kazen: gola le n;i šole ki je potrebna. Sicer morala iti in bosa trikrat ^kozi smo dobili v Cemšeniku že mar- vse mesto in glasno pred števil-sikaj v teh debetih letih, kot n. I pr elektriko in vodovod, vendar l ne b’ bilo pravilno, če bi na lo-! vorikah teh pridobitev zaspali. Kmetje bi. bili pripravljeni pre- šo ji nadeli na glavo pernato kapo v obliki tulca in jo potem vodili bosonogo do moria kjer so jo zaprlj v že lezno kletko in spuščali v vodo. To so ponavlialj toliko časa, do kler se ni obsojenka onesvestila. Zahvala no množico govoriti da ie lagala' io da preklicuje žalitve 2.ena je namreč nespoštljivo govorila o županovi ženi I plačano invalidnino v Za kakršno koli obrekovanje 39.660 din za poškodovano roko. sem nenehno jpilimo in da jo podajamo našim ljudem tško, kot a: jo želijo. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi morali povsem prenehati peti druge, predvsem narodne in umetne pesmi. Nel To bi bilo napak Toda treba je malo pobrskati po naših pesmaricah in videli bomo da imamo lepe sodobne pesmi, ki se jih še ni lotila roka pevovodje To je kajpak le nekaj misli iz Državnemu zavarovalnemu zavodu se zahvaljujem za iz- posvetovanja naših pevskih zbo-znesfcu rov Se mnogo so pevovodje govorili o svojem težkem delu Ni s^&r^*** cej žrtvovati za šolo, tako n. pr peomSa° u3£! *oblast. ^Treba j S? bi bilo samo sprožiti to vpraša- hrbtu 50 ka težak kamen **'■ * ■ ■ — • - ' ^ Mlh*» An drl nek Vrh©Til° delo Mira Pucova: TIHA VODA Roman Nove pege, ki so se spustile Novotnyju, po glavi in čelu, 80 se kmalu razvile v izbočene v°zliče, ti vozliči pa so se mu fazširili po vsem telesu, po no-9ah in po rokah. Se malo, pa je bil ves v gnoj-hih izpuščajih, ki »o mu s svojim ‘trašnim strupom najbolj pokri-vali obraz ln roke Oči so mu b!*e tako otekle, da m nič več '/‘del, a gnojne kraste so mu za-usnile nosnice — dihal je le Še 'kozi usta, Zagnojena koža mu je povzto-ca!a skeleče bolečine, požirati ni ®° zasmehujočega v njegovi dvignjeni zgornji ustnici nekaj pohlepnega v nje’ govih poševnih očeh (ci «o hotele vse meti »Poidi v svojo sobo, golobica ln razpleti sl 'ase da ti bodo padali na prsi » I , Sla je m ie mislila, da b/, tako ! do niene smTtl. Glej, sedaj pa je umira! oni Skrčila se je in si je prestrašeno z rokam* prekrila ob-az, toda le s posebnim naporom volje je mogla obdržati roke na očeh, ki so se obračale k umirajočemu i j Nekaj v njeni notranjosti ji je ! | govorilo: saj »i ga ti hotela umoriti saj si ga ti «ama v mi-1 slih usmrtila — že davno Obvisela je kakor brez živlien'a na poste'jnem krajniku qlava ii je bila težka prepolna spominov in zmedenih predstav »Vsi sveti angeli in arhangeli, zant boga prosite' Cela družba pravičnih zanj boga prositel« le | vzdihovala Krstinčka Toda čemu me nič ne peče vest? se je zmedeno vprašala Agata Zdai umira 'ako kakor da sem ga umorila jaz s tvojimi I željami, kakor da je to moje delo Toda niti toliko moči ni imela več, da bi se zgrozila nad samo seboj. Čutila je le neznansko utrujenost in praznoto v sebi, vsi udje so ji bili kakor okovani Kakor stroj je oričela .ponavljati Krstinčkine besede: »Od svoje jeze odreši ga, o Gospodi Od nesrečne smrti, odreši ga, o Gospod! Od v«ega hudega, odreši ga. o Gospodi« Feliks je nekaj zamrmral Morda jo je klical Prišla mu je bliže in se je sklonila nad njegov opustošeni, brezoblični obraz od koder so prihajali neki neumljivi glasovi. Zazdelo se ji je, da sliši: »Agata . draga moj®.« Nenadoma se je spet zavedala sama sebe nenadoma je spet lahko mislila in ’ čustvovala. Iz njenih vel.kih. globoko vdrtih očj s° se tiho vlile solze »Malo rada pa me le Imaš reci? Tako iz navade . « Zazdelo -e ji je, da ga razločno sRši kako ji je govoril tist* dan, ko mu je sedela na kolenih — želeč mu smrti. Da. :tne!a 9a ie malo rada! Zdaj, ko ni več stal med njo in med njenimi željami, ga je imela rada in ji je bilo hudo. ker ie umiral, čeprav se ji je zdelo to povsem nesmiselno Toda prav zato ker je bilo to čustvo ta trenutek brez pomena in v nasprotju z njenim prejšnjim čustvovanjem, jo je le še boli qanilo in je jokala čezdalje huje (Nadaljevanje sledi) V zadnjih dneh po revirjih SD „Svoboda“ je polagala obračun dela TRBOVLJE Zanimivo predavanje je imel bila tudi skupščina OGZ Tr-v klubu rezervnih oficjrjev bovlje. Razprav.jali so o delu mesta Trbovlje tov. major Lo- komunsfcih gasilskih zvez, spre-vro Guštin, načelnik Vojnega jela proračun in načrt dela za odseka, ki je poročal »O izkuš- letošnje leto, o čemer bomo ponj ah iz korejske vojne« To ročaiii še drugič. predavanje je bilo pretekli četrtek. V petek, 25. marca, pa je bilo v dvorani hotela »Turist« na Vodah drugo zanimivo predavanje, kjer je tov. dr. Franc Juhart iz Trbovelj predaval »O mladinski kriminaliteti« Zasedanje delavskega sveta rudnika. — V Hrastniku je preteklo sredo, 23. t. m., zasedal delavski svet rudnika Trbovlje- LEP KONCERT V TRBOVLJAH V Trbovljah je v soboto, 26. t. m. gostoval v Delavskem domu mešana pevski zbor ljubljanske univerze »Tone Tomšič«. Akademski pevski zbor je odpel pred polno dvorano vrsto slovenskih narodnih pesmi v priredbi naših najpoznanejših Hrastnik, na_ katerem so potrdili skladateljev. — Pii vsaki pesmi je navzoča publika z burnim ploskanjem aklamirala odlični slovenska pevski zbor, ki ga vodi znani glasbeni strokovnjak prof. Radovan Gobec. Posebno je bila poslušalcem všeč Elmi la Adamičeva pesem »Kranj čdčou Juri«, Vasilija Mirka »So še rož’ce u hartelnu žavovale«, ki so jo pevci v splošno zadovolj- zaključn- račun podjetja za leto 1954. »Mladost pred sodiščem«. — Gledališki kolektiv »Svobode-Center« iz Trbovelj je v soboto, 26. t. m., zvečer gostoval s Tie-meyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem« v Domu »Svobode-Zasavje« v Sp. Trbovljah — v nedeljo popoldne pa je gostoval I s \to igro na Dolu pri Hrastniku.! Skupščina ZB NOV okraja Trbovlje. Trbovlje je bila v nedeljo. stvo ponovili, prav tako Albin V dwranrOLO ^einga-lova »Prleška pesem«. v nedeljo. 27 j Radovan Gobcev a pesem t. m., skupščina Okrajnega od- ; * Prelepa je Selška dolina« je bora ZB NOV O delu odbora doživela v Trbovljah navdušen je poročal predsednik organiza- aplavz. Zbor je pel ubrano, cije tov Ivan Sorn-Bo-jan — ■ brezhibno, zlasti lepo pa so se O delu Okrajnega odbora ZB v zboru slišali glasovi basistov Prvenstvo Slovenije v rokometu RUDAR : BRANIK 12:8 V nedeljo se je pričelo prvenstvo Slovenije v rokometu, počim so mošk nastopili v velikem rokometu, so ženske nastopile v malem rokometu. V Trbovljah je ženska ekipa Rudarja izgubila proti Svobodi iz Ljubljane s 4:3. Moška ekipa Rudarja pa j® uspela premagati kandidata št. 1 za naslov rokometnega prvaka Slovenije mariborskega Branika. Rezultat 12:8 je boljši, kot pa je bilo jeseni v Mariboru, ko so Rudarjevci izgubili z golom razlike. ODRED : PROLETAREC V Ljubljani je Proletarec Iz Zagorja izgubil proti Odredu z visokim rezultatom 16:1 Zenska ekipa Proletarca pa v Mariboru proti Braniku z 8:0. BRATSTVO : ŽELEZNIČAR (Celje) 5:1 S „Kladivarjem“ neodločeno Na blatnem terenu Rudarje- Lep napredek društva v zadnjem letu SD »Svoboda« je 20. t. m. v Trbovljah polagalo obračun enoletnega dela. Občnega zbora so se poleg članov udeležili tudi zastopniki SD »Dobrna«, TVD »Partizan«, zastopnik LOMO Trbovlje in član celjske podzveze tov Vagner. V preteklem letu ie ta mladi kolektiv dosegel precej zadovoljive rezultate in to predvsem na gospodarskem področju, vendar delno tudi v športnem pogledu, sai je okrepil svojo nogometno sekcijo, šahovski in tudi teniški klub. Seveda je vse to zahtevalo zelo veliko dela, saj društvo ni j razpolagalo s prostori, igrišči in podobno, kjer bi bili možni večji uspehi. Najbolj kritično je bilo s košarkarsko ekipo ter s kegljaško, ker društvo za te va)e ni imelo urejenih prostorov Kljub težavam pa je SD »Svoboda« v preteklem letu ustvarilo vse pogoje za organizirano delo v posameznih sekcijah Tako je bilo društvo nujno primorano da vsa razpoložljiva sredstva investira za gradnjo nogometnega igi šča nadalje košarkarskega in kegljaškega ter za ureditev društvene okrepčevalnice oziroma gostišča. V vsa ta dela je bilo treba vložiti izredno veliko truda, vilu tudi najmočnejši in razpolaga z 68 aktivnimi nogometaši, ki so imeli v pieteklem letu 52 nastopov. Naj večji uspeh je doseglo prvo moštvo ki je v ! Od vseh klubov je bil najmanj aktiven kegljaški klub. Sodeloval je na turnirju v počastitev 100-letnice Trbovelj in še na treh drugih tekmovanjih, vendar na teh tekmovanjih ni dosegel posebnih uspehov. Med letom je celjski podzvezi doseglo tretje klub popravljal kegljišče, katero mesto. Sledi mu moštvo pionirjev, ki te doseglo drugo mesto v tekmovanju pionirjev v zasavskem centru. Največ težav je bilo z organiziranjem mladinskega moštva ker prvič ni na razpolago tehničnega kadra in da še ni urejeno igrišče ter so mladinci še sedaj odvisni od drugih igrišč. V košarkarski klub je vključeno 45 članic, vendar skozi vse leto niso mogle imet: treninga ker niso imele še igrišča. Kljub dobri volji in zanimanju za ta šport seveda preteklo leto nis, imele vidnih uspehov, ki pa jih pričakujemo letos Republiškega prvenstva so se košarkarke sicer delo je bilo ob zaključku leta skončano. — Tukaj je opaziti, da bo treba pritegniti h kegljačem mladino, kar bo gotovo rodilo uspehe Pred leti je društvo začelo z delom s praznimi rokami, sedaj pa je pokazalo, da je sposobno živeti in da je v društvu za vse, ki hočejo delati, dovolj prostora, prav tako ne manjka mladine. Z dograditvijo nogometnega in košarkarskega igrišča pa bodo ustvarjeni še ugodnejši pogoji za množično športno delo v društvu. Ob zaključku je občn; zbor sprejel več sklepov, kateri potrjujejo, da je mlado športno udeležile jasno pa je, da ni bilo društvo na pravi poti. Med sklepi računati na poseben uspeh, ker je skrb za političnoidejni dvig so pač ostale brez rednega tre- članstva s predavanji in diskusi-ninga. j jami, poleg tega pa športni dvig Tenis klub se je številčno pre- članstva. Društvo bo nadalje po_ cej okrepil, predvsem z mladino glabljajo prijateljske odnose z in pionirji ter šteje 65 članov, ostalimi športnimi društvi ih kre-Klub je lansko leto organiziral pilo sodelovanje s SZDL in oHa-za 100-letnico občine Trbovlje limi množičnimi organizacijami. vega igrišča v Trbovljah sta se1 da jih je društvo lahko lansko pred pričetkom prvenstva srečali nogometni enajsterici čla- NOV in o bodočih nalogah Zve- in altistinj. — Prireditev je bila ' "a hrvatsko-slovenske lige »Kladivar« iz Celja in domači »Rudar«. Obe moštvi sta nastopili z igralci, ki nanje računajo v prvenstvu Po igri prvega polčasa je bilo boljše moštvo »Rudarja«, ki je tudi v tem času doseglo ] gol po Butkovcu iz prostega strela. V drugem delu igre pa 90 bi’i bo’tš! eostie ki so igro t\idi izenačili po avtogolu Flor-janca ki je skušal smer žoge ze borcev bomo še poročali. za vse poslušalce izreden pev-Skupščina Okrajne gasilske siki večer, kakršnih sj vsi želi-zveze. — Preteklo nedeljo je l mo še več. ZAGORJE Seja pripravljalnega odbora za 10-letnico Prejšnji teden je bila v Zagorju prva seja pripravljalnega odbora za organizacijo prireditev v počastitev 10-letnice osvoboditve. Na seji so razpravljali o t-.m da bi te prireditve zajele čim večje število prebivalstva na področju bodoče komune. Sklenili so, da bodo ob tei priložnosti nagradili najbolj zaslužne ljudskoprosvetne delavce iz Zagorja. Centralne prireditve v proslavo 10. obletnice osvoboditve bodo v Zagorju 1 maja 9 maja, 3. julija in 9. avgusta t. L, vse ostale prireditve pa naj bi bile prven- I stveno na periferiji, na katerih naj bi sodelovala vsa kulturna in športna društva. ■ Tov Ludoviko je poudaril, da je treba dat: pri teh prireditvah poudarek delavskemu razredu ra sindikatom ki naj poleg SZDL prvenstveno sodelujejo pri orga nizacijj prireditev Prav zaradi povezave s sindikati je bil za predsednika Glavnega odbora za organizacijo prireditev v počastitev 10. obletnice osvoboditve izvoljen predsednik KSS Zagorje tov Lojze Zupan — Po daljših razgovorih so se nato formirali glavni odbor, gospodarski odbor tehnični odbor, programski odbor in propagandni odbor. Srednješolci iz Ljubljane v Zagorju V nedeljo, 20 t m., so v Za-TI , , ——— —^ gorju gostoval; dijaki in dijaki- Uprava za gozdarstvo pri OLO nje Srednje tehnične šole, Vzgo-Trbovlje obvešča vse lastmke jiteljske šole in Gradbenega teh nikuma z »Večerom narodnih pesmi in plesov«. — Nastopajoči so 5voJ spored dobro izvedli, posebno pa Je poslušalcem ugajal moški oktet, ki je nekaj pesmi zapel res lepo. Tudi plesalci so zadovoljili le škoda da je za plese zagorski oder pre-Zaratfe renioviranja dvorane maiben in *»radi tega ples ne kino »Oenteri danes in jutri ni- ™ore Priti v P°lni meri do izraza ma predstav Od petka do torka Med odmori je občinstvo zabaval bo na sporedu odlični italijan- •*■*•*•, Udeležba na tej skj film »Bandit Musolfno«. v Prirea izgubili Udeležili so se tud. dveh simultank ki jih ie organiziral nogometni košarkarski teniški, j »Rudar«, in to s Pircem in Pucem, kegljašk in šahovski klub Obeh simultank se je udeležilo Od teh Je bi! najuspešnejši 10 šahiriov s Pucem sta celo nogometni klub, saj je po šte- ■ dva šahista dosegla remi. Društvo bo prav tako tudi vnaprej težilo za tem, da v svoje sekcije vključi čimveč mladine, zlasti tiste mladine, ki še ne deluje na športnem področju. Občni zbor je sprejel med drugim sklep da bo letošnje leto vse članstvo delalo udarniško, da društvo čimprej usposobi nogometno in košarkarsko igrišče za tekmovanja. Društvo se bo borilo za realizacijo sprejetih sklepov in za pravilno delo v svojih vrstah. Prepričano je, da ga bo v tem prizadevanju — kot doslej — še nadalje podpirala ljudska oblast, prav tako naši delovni kolektivi, ki so mu stali vedno ob strani in bi društvo brez njihove pomoči ne doseglo dosedanjih uspehov, ki niso majhni. L. S. Kako pritegriti mladino v te ovarin ce? (Z letne skupščine trbovel jskega Partizana) domači film »Slavica«. * DELAVSKA GODBA »SVOBODE-CENTER« V TRBOVLJAH bilo najboljše obiskano predavanje tov Aljoše Furlana »O zgodovinski poti predsednika Tita v Indijo in Burmo« — Zadnje predavanje pa je bilo zelo slabo obiskano, saj je bito v dvorani bo priredila v soboto, 2. aprila : le 15 ljudi. O atomski energiji je t. L, ob 7. uri zvečer v 'dvorani Delavskega doma v počastitev 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije KONCERT na katerem bodo nastopili mladinska godba, oktet, kvartet ter solo klarinet e sprem) a vo klavir j |. — Na sporedu so domači in tuji komponisti. Odbor h PREKLIC Preklicujem žalivke, ki sem jih izrekel o tov. Robertu Vozlju iz Kisovca pri Zagorju ob Saivi ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Franc Zupančič, Colniše pri Zagorju. predaval Nunčič. profesor dr. Črtomir Za poplavljence v Srbiji Dijaki nižje gimnazije v Zagorju so pred dnevi začeli z nabiralno akcijo za poplavljence t Srbiji. Skupaj so na šoli nabrali skoro 7500 dinarjev, najbnij pa sg je izkazal 1. c razred, ki je zbral nekaj čez 700 dinarjev tako da pride na dijaka povprečno- 21 dinarjev. Dijak' zagorske gimnazije so s tem najbolj pokazali svojo pripravljenost pomagati tovarišem v nesreči. — Posnemajte jihl ---------w-------- --------- V četrtek, 24. marca, je bil v Trbovljah končno tu-d; občni zbor TVD »Partizana«, ki je bil sklepčen šele po enourni zamudi Udeležba občnega zbora je bila Se dokaj zadovoljiva. Poleg članov so se skupščine udeležili tudi predstavniki oblasti in nolitičnih organizacij, med njimi je prišel na občn- zbor tudi predsednik Okrajnega telovadnega odbora v Trbovljah tov. Tine Gosak TVD »Partizan« v Trbovljah je napravilo lansko leto v svojem razvoju in delu lep korak naprej V9eh telovadečdh je v društvu 279, najbolj številni pa so pionirji, ki jih je 173 ter pionirke osemdeset po številu. Preseneča pa. da je v društvu zlasti majhno število dorašča-joče mladine Na vseh zborih in skupščinah se naglaša, da Je treba pritegniti v drjštveno delo mladino, te pa v telovadnih vrstah ni Zato je bil tudi eden izmed glavnih sklepov skupščine kako pritegniti v TVD »Partizan« čimveč mladine. Trboveljski »Partizan« se že sedaj pripravlja na pokrajinski zlet TVD »Partizana« v Celju in Kopru, ki ju bodo priredili v počastitev 10-letnice naše osvoboditve ter tud. desetletnice delovanja organizacije TVD »Partizana«. Preteklo leto Je društvo precej napravilo za propagando telovadbe na vasi, saj so njegove vrste večkrat nastopile s propagandnimi nastopi na vasi. Prav tako je društvo sodelovalo med letom na vseh večjih prireditvah Obisk v telovadnici se Je lani povečal za 48*/«, vendar se s tem — kakor je dejal načelnik društva — ne smemo zadovoljiti Bo'eča ran* v društvu je pomanjkanje vaditeljskega kadra, ki obstaja Iz 7 va- diteljev in 11 vaditeljic kar pa je premalo. V poročilu je bilo na tem občnem zboru poudarjeno da lokalnj list ni posvečal ztdostno pazljivost delu TVD »Partizana« v Trbovljah (pripomba uredništva: tajnik TVD »Partizana« v Trbovljah bd pač lahko vedel, da naš lokalni Ust ni fizkultumi tednik ampak da mora prinašati poročila z vseh področij naše gospodarske in družbene dejavnosti in seveda Tudi v Kisovcu so imeli skakalne tekme Na 30-metrski skakalnici v Kisovcu so imeli v nedeljo, 20. marca meddruštvene skakalne tekme Nastopilo je 20 skakalcev, med katerimi so domač; pokazali !ep napredek. aktualna poročila nima pa Uspehi: ČLANI: 1. Viki Zupan- smis’a. da bi v našem lisJu po- čič (Svob. Kisovec) 189,9 t (26,5, navijali poročila o trbovelj- 27,5 m); 2. Franc Vertovšeik skem »Partizanu«, ki so jih všT (Enotnost, Ljublj.) 172.5 t. (27,5, nekaj dni prej brali v republi-; 27,5 m); 3 Silvo Kastelic (Frol. ških dnevnikih Ali ni tako. tovariš tajnik?). Med glavnimi skleni je bil nadalje ta. da bo TVD »Partizan« v Trbovljah sode'ovalo pri vseh proslavah in prireditvah v počastitev 10 obletnice osvoboditve — O delu in sklepih trboveljskega »Partizana« ložnosti še več Ivan Canžek: Nevarnost v gorah ' in preprečevanje nesreč v planinah SAH V TRBOVLJAH Pred nedavnim so šahtstj SD »Rudarja« in SD »Svobode« odigra’! v Domu »Rudarja« v Trbovljah šahovski dvoboj. Igrali so ga na dvanajstih deskah. Končaj se je z visoko zmago ša-histov šahovske sekcije SD »Rudarja« 10:2 Zelo je na tem tekmovanju preseneti’ šahist SD »Svobode« tov. Jože Pinterič, slovenski šahovski prvak slepih Pinterič je na prvi deski premagal drugokategomika* M. Sribarja, šahista SD »Rudarja«, k* je pred tem na prvenstvu celjskega okrožja zasedel drugo mesto ln «i s tem pridobi’, pra-Slnova Ferdo ti| Jožo ] vico udeležbe na polfinalnem POHIŠTVO poceni prodam. — Avgust Zakšek, Trbovlje — Novi dom 23. * ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji po tj našo drago mamo FRANČIŠKO PIK S Se posebej se zahvaljujemo gasilcem, uslužbencem DUR Strojne tovarne, poslovalnici Retje, pevcem, godbi, vsem da- ! rovalcem vencev in ostalim i spremljevalcem bode« sta se še odlikovala Jože Sribar. ki Je na drug- deski remizira! s Francetom Gerželjem (Gerželj je na celjskem prvenstvu zasedel 4. mgsto) in Lojze Sotlar, ki je na peti deski remiziral s Frecetom. Za »Rudarja« so bili v tem šahovskem dvoboju uspešni Rugel, Jazbec ml.. Srbeč, Jazbec st., Jordan, ko J« nevarnost plazov največja Vek, Ovnič in Pavelšek Ce s« že kljub ' nezanesljivemu Sahisri SD »Rudarja« so skle- vremenu odloči* za tak vzpon, nilli, da bodo zaradi popularizi- moraš pač znati zapovedovati ranja šahovske igre v Trbov- svoji trmi: Stoji ter pretrgaj na- (nadaljevanje) i S privzgojo moralnih odnosov j do tovarišev, navezanosti In skupnosti doživljanja v navezi, skupnem odločanjem o vzponu ali umiku sestopu ali iskanju izgubljene poti, zmožnostjo reševanja brezupnih situacij Navzlic vsem objektivnim nevarnostim so vendar dane možnosti, da se jih ubranimo ali vsaj zmanjšamo ojihov učinek na telo in duha, če te nevarnosti poznamo ;n smo nanje od vsega začetka pripravljeni. Ce kdo še ni nikoli doživel pekla gorske nevihte na samotnem vrhu ali pusti planoti, ga bo takšna vremenska sprememba pognala v obup in brezplodno tavanje v megli in viharju Ce je kaj podobnega že doživel ali pa opazoval okrog sebe, bo poiskal nekje kakšno zavetje ali udoben zaklon še pred najhujšim izbruhom nevihte ter na varnem ln suhem prostoru počakal, da mioe najhujše * * _ Vsake objektivne nevarnosti no. P*. )*. . ., pa se je mogoče ubraniti s.mo z nek“i. "« k°‘ P« delo reževa nih ustrezno mero strokovnega zna- Pos,a' ‘n organizacij * dolini, nj. in dolgoletnega opazovanja \ V“kdo v* da P°“ofi Pon*‘ naravnih pojavov N. dolaimo ' "Sencem v gorah m samo vpra- težjih plezalnih vzponov hodov, ne v letnem ne skem času, če so vremenske razmere nestalne ln je treba pričakovati viharja metežev ali megle, ki lahko prehitijo izvedbo vzpona do končnega izstopa iz stene. Plazovom se izogneš samo, če poznaš kakovost snega, nadalje teren, kjer običajno vleče plaz če se odrečeš vzponu v času, Zagorje) 169.5 t. (26, 27 m). MLADINCI: 1. Jelo Cestnik (Trbovlje) 191,5 t. (25,5 26 m)j 2. Merher Anton (Enotnost, Lj.) 179 L (23, 24 m) j 3. Janez Marn (Svob. Kisovec) 169.5 t. (23, 23 m). Lada Pistotnik, član kisovške »Svobode«, ki je v Zagorju pri o pri- meddruštvenem tekmovanju na 40-metrsk: skakalnici zasedel 1. mesto, se je moral to pot zado-i voljiti s 4 mestom, ker je pri najdaljših skokih dvakrat padel. M. S. Skakalne tekme v Trbovljah Prejšnji teden je Smučarsko društvo v Trbovljah priredilo meddruštvene skakalne tekme na 30-metrski skakalnici pri Cestn.-ku. Udeležilo se jih je 21 skakalcev iz petih društev, in sicer: Enotnosti, Usnjarja iz Šoštanja, Vojnika, Dobrne iz Trbovelj in Trbovelj Skoke je gledalo približno 350 ljudi. Rezultati: ČLANI: 1. Jože Šlibar (Enotnost) 206,3 t. (22, 25,5 metrov) j 2. Roman Zager (Usnjar) 206 t. (23, 24,5 m)j 3. Milan J« žovnik (Usnjar) 205,8 t. (22, 23,5 m)s 4. Božo Baloh (Trbovje) 196,4 t. (22,5, 23 m), MLADINCI: 1. Jelko Cestnik (Trbovlje) 193,9 t. (20, 22 m)j 2. Matija Cestnik (Trbovlje) 174,4 t. dozorelost, da lahko mimo pri sebi odločimo, kdaj moramo vztrajati v vzponu ali pa poti, m kdaj se moramo obrniti v sestop ali k povratku Smer. v katere smo se namenili moramo toliko poznati, da vemo za vse možnosti in okoliščine ki nas čakajo, če bi bili v neurju primorani umakniti se na levo ali desno, ali za sestop, ali pa se odločiti za bivak ali prenočevanje na prostem Pripravljen bivak s potrebno opravo je že neštetijn alpinistom rešil življenje Zato pa je ie marsikdo brez priprave in potrebne oprave telesno in du- i ievno izčrpal marsikatero nave- .... zo ki je zaradi tega doživela j I20'.22 , Milim Zagorc (Tr- bovlje 161,7 t. (16,5, 20 m). Hkrati so skakalci izvedli društveno prvenstvo SD Trbovlje v skokih, tako sta Božo Baloh i» Jelko Cestnik društvena prvaka med člani oziroma mladinci. tragično katastrofo. Nezgode v gorah so neusmiljena stvarnost, ki neizbežno spremlja planinsko 'dejavnost vseh vrst fn vseh časov, ta okoliščina obvezuje planinske organizacije da vzdržujejo na svojem področju §^3,.^j skoki V S0fX)ti reševalna službo Mimo teh dolž- . . V, V nedeljo, 20. L m., so bili * Sopoti na 25-metrski skakalnici smučarski skoki. 2e je rte (kazalo, da bo slabo vreme preprečilo tekmovanje. Zjutraj so *« ... nn šanje organizacije in tehničnih »ekmovalci zvrstili na po kusnflj “JJ?' 1 sredstev, marveč da je odvisna v | *koklhA^ i‘h j? ž* prvi vrsti od visokih moralnih ,ne9 Nekako ob St:rIh popoldne kvalitet ljudi reševalno službo Mimo teh dolž nosti pa je reševanje v gorah x družinami Mah najboljši igralci odigrali šahovske simultanke v industrijskih šolah, na gimnaziji ln v tovarnah prvenstvu Slovenije, Od »Svo--- meravano turo kakor hitro sprevidiš, da je tako ravnanje nesmiselno ali celo tvegano Samo po dolgoletni izkušnjah lahko dosežemo v tem pogledu tisto ki so pripravljeni nuditi tako pomoč v najtežjih oko'iščinah, neredko celo s tveganjem lastnega življenja. Zaradi teh posebnih okoliščin, posebej že zaradi neodložljive nujno-sti, ki jo skoro brez izjeme terja vsak primer nezgode v gorah, je ta nesebična pomoč v svojem bistvu izraz najglobljih čustev tovarištva, manifestacija najple-menitejših odnosov do sočloveka, je dejanje, ki v ničemer ne zaostaja za hrabrostjo in samo-požrtvovalnostjo borca, ki izvleče ranjenega tovariša iz območja sovražnikovega ognja (Dalje prihodnjič) je prenehalo snežiti, tekmovelrt in gledalci so se zbrali. • Zartaive so zaplapolale in skoki so s« z*' čeli. Vsak polet j« bil cpremij an z odobravanjem in začudenjem, saj je večina g’ed«to«v prvič videla prav« smučarske skoke. Rekord skakalnice, M B»e' trov, je postavil Rafko Celrtrina, za kar Je bil navdušeno pospravljen. Tekmovalci so se rszwsUl< takole: 1. Rafael Celestina (20, 20 k 21 metrov) 1 2. — 3. Avgusti« Martinčič U?' 181. 18 m), Ivan Potrpln (17, 18 rt 18 metrov) 1 4. Franc Feie (13, 15, 14 b») i‘d