Celje 27.Ј111ЛЈ 1972 — ŠTEVILKA 30 — LETO XXVI — CENA 1 Г)1Ч GLASîLO OßCINSKiH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KDAJ ODLOČITEV? Navzlic več razgovorom Ce- lia in regije z Ljubljano in gariborom še danes ni po- vsem jamo, ali bo jeseni od- delek višje ekonomsko • ko- mercialne šole v Celju začel ludi z drugim letnikom о.1г pa bodo morali študentje iz sedanjega prvega razreda na- daljevati študij v Mariboru. Raiplet še ni jasen. Jasno pa je, m republiški izvršni svet že več kot leto dni ne odgo- vori. kakšen bo nadaljnji ra- zvoj višjega šolstva v Slove- niji in kakšno mesto v tem razvoju bo pripadalo celjski regiji. Enotna prizadevanja celj- skega območja, da sistema- tično načrtuje in uresniči na- telo kar največje dostopnosti višjega šolanja mladim, se razblinjajo ob oviri, ki bi jo äahka poimenovali z nepri- mernim imenom. . Predvsem zaradi tega, ker je celjska obćina pokazala izredno pri- pravljenost za delo VEKŠ (za delo oddelka je sama naka- ш1а lisa sredstva), ker odde- kk le ima svoje prostore, ker je tudi za predavateljski kder dobro poskrbljeno tn ter je bil že lani interes med dijaki za to šolo nadpovpre- čen. Pripravljenost možnosti za delo oddelka in celo sredstva — vse je celjsko območje da- lo, In rezultat? O družbenih vidikih razvo- ja višjega šolstva v celjski regiji pa najbrž m treba po- novno razpravljati. Vsi poka- zatelji, tudi načrt dolgoročne- ga razvoja, govore v prid od- ločitvi, ki odpira nerazvitemu območju sveta osmih občin z višjim šolstvom nove per- spektive. Zdeklamirana poli- tika policentralizma na Slo- venskem riam ne more biti nikakršna uteha, če ne bo tudi stvarnih korakov, in od- ločitev o primerni razporedi- tvi višjega šolstva tak korak naj bi bila. tedaj bo vse več ljudi pritrjevalo mislim, češ da v Sloveniji nekateri snu- jejo razvojno politiko dveh središč. Seveda je res, da v našem primeru najbrž ni tako. Toda izvršni svet ne bi smel več odlašati s svojim da. Ali ni razumljivo, da bo prihodnost dala celjskemu območju ^ßje šolstvo? Zakaj potem preki- njati dobro začeto delo, zakaj ovirati nekaj, kar je nastalo kot sad velikih naporov, po- treb in širših interesov? Ne- kaj, kar je že tu in ima mož- nosti za razvoj. Pričakujemo, da se bodo po razgovorih s Tomažem Bi- zaijem in članico IS SRS dr. Aleksandro Komhauzerje- vo, razgovori naj bi bili v prihodnjih dneh, nekatere di- leme razjasnile. Saj je sko- raj nemogoče, da izvršni svet v tem trenutku ne bi imel konkretnejših stališč do razvoja in razporeditve višjih šol v slovenskem družbenem prostoru. J. Volfand v braslovčah odprli cesto Ob Dnevu vstaje slovenske- ga naroda so v Braslo/čah odprli asfaltirano cesto, ki po. vezuje Braslovče z jezerom. Obenem so odprli tudi nov ba- zen. Obe prireditvi sta za raz- voj turizma v Braslovčah ze- lo pomembni, ker bosta pri- vabljali tudi turiste iz drugih krajev, ki so bolj redko za- šli k braslovškemu jezeru. Dolgoletni delavec valjarne Železarne Štore Martin Lubej je v četrtek na veliki slavnosti prerezal vrvico v novi valjarni in s tem pozval številne go- ste, da si ogledajo nov obrat Železarne Štore, ki pomeni veliko pridobitev za ta metalurški kolektiv, saj so se že takoj v začetku obratovanja pokazali prvi ugodni rezultati. Tudi zdaj dela Martin v valjarni, le da je nova, svetlejša, modernejša, vse to pa so pogoji, da bo njegov kos kruha in njegovih sode- lavcev še zajetnejši. Srečno, štorski valjarji! Foto: Drago Medved konzul Ivan Seničar, novi konzul sfrj v Clevelandu, ZDA, je danes zvečer odpotoval «a novo službeno dolžnost. Ivan Seničar se je rodil W 6. 1935 v Celju. Po matu- ri na celjski gimnaziji je na- ''äljeval šolanje na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je %lomiral na slavistiki. Spr- ^^ je poučeval na osnovni šo- 'i v Polzeli, nato pa je postal direktor celjske delavske uni- *егге. Ko se je začel poküc- ukvarjati s političnim do- lom, je bil najprej član ok- rajnega odbora SZDL v Ce- lju^ pa predsednik ideološke komisije pri tem odboru in konćaio strokovni sodelavec na CK ZKJ. Pred odhodom se je Iv:m Seničar pogovarjal s člano- ma IS SRS, dr. Francetom Hočevarjem in dr. Aleksan- dro Kornhauserjevo, s pred- stavniki republiške gospodar- ske zbornice, Slovenske iz seljenske matice in z drugi- mi. Kakor je znano, živi v ClevelaaAj mnogo Slovencev. občinski praznik v lučah Pred nedavnim je imel pr- vo se.jo poseben odbor za pri- pravo letošnjega praznovanja obcinske.ça praznika občine Mozirje. Praznik bodo slavili 16. septembra v Lučah v Sa- vinji. Občani mozirske občine praznujejo svoj občinski praz- nik v spomin na ta dan, ko je bila v celoti osvobojena Z.4:ornja Savinjska dolina. Odločitev, da bo letošnje praznovanje v Lučah ob Sa- vinji, je bila med dru.gim spre- jeta tudi zaradi tega, ker v kraju ravno sedaj teče obsežna akcija za asfaltiranje vseh kra- jevnih cest oziroma ulic. Ak- cija temelji na samoprispevku občanov, svoj delež pa bo se- veda prispevala tudi občinska skupščina. Program praznovanj bo obsežen in bogat, združen pa bo z obsežno vajo mozir- skih teritorialnih enot, ki bo- do uprizorile napad na Luče. Šentjur pred slavjem VSE JE PRIPRAVLJENO čeprav bodo v Šentjurju odkrili spomenik trem skla- dateljem Ipavcem-šele v me- secu septembru, so že vse pri. prave v zaključni fazi. Tako nam je dejal predsednik ob- činske skupščine Šentjur Aci Svetina, ki je tudi pred- sednik pripravljalnega odbo- ra za odkritje spomenikov. Brošura, ki bo izjšla pred od- kritjem, je že v tisku, prav tako pa bo pravočasno izšla plošča, ki jo bo izdala Mla- dinska k'Djiga s samospevi dr. Benjamina Ipavca, pel pa bo član Dunajske državne opere Anton Dermota, ki je omenjene skladbe že tudi po. snel. Tudi sama dela na plo- ščadi v zgornjem trgu gredo h koncu, v Šentjurju pa so opravili še celo vrsto drugih pomembnih stvari. Odprli so nov zdravstveni dom, obnav- ljajo kulturni dom, v katerem bo ob odkritju spomenikov koncert dvestotih pevcev. Za veliko slovesnost v Šentjurju pa se ne pripravljajo samo domačini. Prisluhnila je z ve- liko pozornostjo vsa sloven- ska javnost in tako najdemo v častnem odboru najimenit- nejše osebnosti slovenskega kulturnega življenja, med nji- mi dekana Filozofske fakul- tete v Ljubljani dr. Dragotina Cvetka, ki je tudi'predsedr.dk častnega odbora, predsednika republiške Kulturne skupno- sti akademika dr. Bratka Krefta in druge. Tako žive Šentjurčani v velikem priča- кол^апји, po besedah Acija Svetine — sicer tiho in brez velikega pompa, a zato priza- deto, saj niso stali križem rok, ko je bilo treba zbrati denarna sredstva za realiza- cijo tako obširnega progra- ma, kot je postavitev spome- nikov skladateljem Ipavcem. D. Medved mansana v žalcu Pred dnevi je obiskal Žalec partije Španije, G. Mansano, predstavnik Komunistične Na povabilo vodstva Kmetij- skega kombinata Hmezad v Žalcu si je ogledal nekatere obrate in se zanimal za go- spodarske uspehe kmetijske- ga kombinata. V pogovorih, ki jih je imel s predstavniki delo\'ne skupnosti Kmetijske- ga kombinata, pa je tekla be- seda predvsem o oblikah ko- operacije, ki so zanimive tudi za kmetijstvo v Španiji. Z urednikove mize v redakciji so nekatere novinarske sobe pralne. Jure Krašovec in Milan Seničar sta že na dopustniškem potepu, v prihodnjih dneh pa se jima bo pridružil še Berni Strmčnik. Pa vendLarle — v današ- njem tedniku je vse polno zanimivega branja. In še mč tanjši nismo! Roman Trojno gorje je končan Nekateri ste bih z njim zado- voljni, drugi ne. Jeseni vam bomo izbrali, upajmo, še kaj boljšega. Do takrat bomo objavljali krajše, privlačne zgodbice ali zapise ka- kršen je današnji z naslovom Brzdajte svoj jezik. Rubrike Kam po osnovni šoli danes ni na drugi strani, ker bo v prihodnje na vrsti vsakih štirinajst dni Seveda — če bo gradiva dovolj, tudi pogosteje. Dragi bralci — dopustniki^ oglasite se! Vseeno od kod — aH z domačije, z morja ali s planin. Napišite, kako se vam kaj godi! УЛ5 UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 prometne nesreče IZSILJEVANJE PREDNOSTI VOJIMIR 2UCKO, 21, iz Celja, se je peljal z motorjem brez vozniškega izpita v smeri proti Laščam. Po Savinj- skem nabrežju se je iz desne strani pripeljal s kolesom MIHAEL MAJCEN, 59, iz Celja, ki je izsiljeval prednost in kljub prometnemu znaku zapeljal pred motorista na prednostni cesti. Prišlo je do trčenja in padca. Pri tem je bil kolesar huje poškodovan in je bil odpeljan v celj- sko bolnišnico. NEPREVIDNO PREČKANJE IGNAC NOVAK, 49, iz Prebolda, se je peljal z motor- jem po Ljubljanski cesti v smeri proM Vranskemu. Ne- nadoma je iz leve v desno smer prečkal cesl.o izven pre- hoda za pešce VINKO DROLE, 69, iz Celja. Cesto je prečkal pred motoristom in je na ¿redini ceste obstal, nato pa je s prečkanjem nadaljeval. Motorist je zapeljal na skrajno desno stran v prepričanju, da bo pešec poča- kal. ko pa je ta nadaljeval, ga je zadel. Zaradi hudih te- lesnih p>oškodb so pešca odpeljali v celjsko bolnišnico. VOŽNJA PO SREDINI CESTE JAKOB CRETNIK, 65, voznik vozila z belgijsko regi- stracijo, je peljal iz Pristave proti Me.srinju. V Grličah je pripeljal na nepregledni ovinek po sredini ceste in ver- jetno tudi s preveliko hitrostjo. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila AHMET BEsIREVIö, 35 iz Zagreba. Voznika sta trčila na sredini cestišča, verjetno zaradi prevelike hitrosti in vožnje po sredini ceste. Pri trčenju so bili teže pQškodovani voznik JAKOB ĆRETNIK, sopotnik MIRKO CRETNIK, v drugem vozilu pa voznik AHMET BEŠIREVIĆ in sopotnica NEULIDA NIKOČE- VIĆ. Vsd štirje so bili odpeljani v celjsko bolnišnico in so teže poškodovani. Materialna škoda znaša 45.000 din. SMRT AVSTRIJSKE DRŽAVLJANKE MARJAN BRENGE, 23, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom po Mariborski cesti v smeri proti mestu. Ob času močnega deževja ga je začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati, nakar ga je zaneslo na levo stran in nazaj v desno. Pri tem je zaprl cesto vozniku osebnega vozila, last avstrijskega državljana CSENAR ALADARJA. 56, ki je čelno trčil v levo bočno stran Brencetovega avtomobila. Pri trčenju se je smrtno ponesrečila sopotnica v vozilu avstrijske registracije, MARIA CSENAR, 52. Hude pretrese možganov pa so dobili voznik CSENAR ADOLF, sopotnica CSENAR CHRISTINA, 23, in voznik drugega avtomobila MARJAN BRENCE s sopotnikom ANTONOM GRAJŽLOM. Vsi so bili odpeljani v celjsko botoišnico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA JANEZ JUG, 24, iz Šentjurja, se je peljal z osebnim avtomobilom z Mariborske ceste proti križišču Stane!ove m Gregorčičeve ulice v Celju. Ker je bila pred njim ko- lona vozil, se je ustavil. V tem trenutku je za njim pri- peljal v prekratki varnostni razdalji voznik mopeda FRANC TOVORNIK, 25, iz Štor, ki ni mogel svojega vozila pra- vočasno ust&viti, in se je zaletel v гadnjl del osebnega avtomobila JANEZA JUGA. Nato je padel na cestišče. Zaradi telesnih poškodb je bil prepeljan v celjsko bol- nišnico. PRETRES MOŽGANOV VLADIMIR PRELOVEC, 26, iz Celja, se je peljal s kom- bijem po Ш. 29. novembra v Celju v smer Levstikove ulice. Ko je pripeljal pred križišče Oblakove ulice, mu je pripeljal nasproti iz neprednostne Oblakove ulice voz- nik tovornega avtomobila PAV AO ŠANTEK, 25, iz Krapine, ki je imel namen peljati skozi križišče naravnost po Obla- kovi ulici. Čeprav je voznik kombija močno zaviral, ne- sreče ni mogel preprečiti in se je zaletel naravnost v to- vorni avtomobil. Voznik kombija je dobil na glavi hude poškodbe in pretres možganov ter je bil takoj odpeljan v celjsko bolnišnico. Materialna škoda znaša 8000 din. TRČENJE V DREVO Ing. DUŠAN JUG, 42, iz Celja, je peljal iz Slovenskih Konjic proti Celju in ga je pri Stranicah zaradi gladkih gum zaneslo na desno stran cestišča, kjer je trčil v drevo, nato pa ga je še obrnilo za 180 stopinj. Pri nesreči je bil huje poškodovan vo2aiik. Materialna škoda znaša 10.000 din. S CELJSKE TRŽNICE Celjsiki tržnici res ni kaj oporekati, saj je zadnje ted- ne izredno dobro oskrbovana. Veliko prodajalcev je iz Sr- bije, še več pa je domačih. Cene so sicer zasoljene in po- vzročajo slabo voljo, toda ta- ko je povsod. Veliko je zelenjave. Solata je po 5—6 din, krompir po 2,50 din, čebula po 6—10 din, paprika po 5—10 din, paradiž- nik po 5—7 din in kumarice po 6—8 din. Dovolj je še stročjega fižola po 7—8 din, rdeče pese po 3—4 din, kole- rabe po 6 din, graha po 8 din in špinače, katere cena je ze- lo visoka 10—15 din. Vitaminov je na tržnici na pretek, saj je poleg vse te obilice zelenjave, še veliko stročjega fižola po 7—8 din, marelice po 10 din, grozdje po 12 din, slive po 5 din in lubenice po 5 din. Hruške so iz Srbije, njihova cena pa je 8—10 din. Cena jajök se je zvišala, saj so ta teden po 0,85 do 1 din pa tudi gobe, ki so še ve- dno na trgu, so se podražile, tako da plačamo za kilogram lisičk 18—20 din in. za ajdov- ke po 40—50 din. Tudi za ljubitelje cvetja je poskrbljeno. Nageljčki so po 1 din in gladiole po 1,50 din. D. J. CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: IVAN KARO in MARJA- NA KOLENC, oba iz Celja; IVAN KOLAR in SERAFINA BRECKO, oba iz Celja ter J02EF KRANJC, Brstnik in VERONIICA ŠPEGEL, Str- mec. GORNJI GRAD DOMINIK MIKLAVC, 29, ekonomist. Bočna in MARI- JA ERMENC, 27, višja up- ravna delavka, Meliš. HRASTNIK MIHAEL PAVCNIK, mizar, Hrastnik in ANA PETINI, de- lavka, Trbovlje. LAŠKO JANEZ ŽNIDARIC, upoko- jenec, Radeče in ALOJZIJA LIPEC, preužitkarica, Močil- no; FRANC BEC, strugar, Ra- deče in KENDA DARINKA, trg. pomočnica, Vrhovo; AN- DREJ MLAKAR, profesor, šmarjeta, in MARTA AL- BREHT, defeiktolog. Pristava pri Mestinju; VIKTOR U2- MAH, rudar. Rečica in IVA- NA TOPOLE, kuh. pomočni- ca, Jagoče; CVETKO BREZ- GOVŠEK, delavec in CVET- KA ZUPANC, delavka, oba iz Doletine. ŽALEC DRAGOTIN NATEK, 24, Tabor in MARIJA VEČAJ, 22, Latkova vas ter J02EF Pa GACAR, 23, Zg. Grušovlje in VIDA RIBIC, 19, Ojstriška vas. СЕ1ЛЕ 24 dečkov in 25 deklic. ŠENTJUR PRI CELJU 3 dečki in 2 deklici CELJE IVAN RAK, 76, Celje; ANA RIBEŽL, 55, Celje; MARIJA ŽEROVNIK, 84, Celje; AN- TON KRAJŠEK, 23, Prožin- ska vas; ANGELA JURIC, 73, Celje; IGNAC JEVŠENAK, 1. dan,' Sp. Zreče; MARIJA ŽELEZNIK, 78, Celje; KATA- RINA TROBIŠ, 86, Loče ter FRANC VREČKO, 53, Celje. GORNJI GRAD LEOPOLD KREFELJ, 68, upok. Bočna ter FRANC RIH- TER, 33, priložnostni delavec. Gornji grad. HRASTNIK HENRIK ŠOREL, 58, upoko- jenec, Hrastnik. LAŠKO CVETKO SELEVŠEK, 41, Radeče; IVAN MUŠIC, 43, Zebnik; ADELA AVDIC, 62, Obrežje pri Zidanem mostu ter PETER KMETIC, 47, Ob- režje pri Zidanem mostu. ŠENTJUR PRI CELJU ANA MASTNAK, 71, upo- kojenka, Šentjur. ŠMARJE PRI JELŠAH ANA PALVCAK, 80, 2ahen- berc, MARIJA GUZE J, roj. PlaniTišek, 59, Zgornje Tin- sko; GERTRUDA PLEMENÌ- TAŠ, roj. Jančič, 69, Cerovec; ANA ROMIH, roj. Robek, 60, Žagaj; MARIJA 2I2ELJ, roj. Antloga, 78, Zadrže in JOŽE- FA REBERNAK, 68, Zadrže. ŽALEC MARIJA ALBIANI, roj. Slanovec, 88, kmetica, Limov- ce; MARIJA PAPE2, roj. Semprimožnik, 87, upokojen- ka, Vransko; VINCENC CO- KAN, 62, upokojenec, Gotov- Ije in NE2A CATER, roj. Go- velc, 69, druž. upokojenka, Migojnice. Že sam napis na tabli nam pove, da slika ne pri- kazuje kakšne postaje na divjem zahodu v prejšnjem stoletju, ampak da je to naš vesoljni Podčetrtek s svojimi še bolj znanimi Atomskimi toplicami. Takole se ljudje zberejo na »postaji« in čakajo na vlak, da jih popelje nazaj na domove. Pa srečno pot! Foto: D. Medved ADOLF POLANC Pred kratkim je umrl v 70. letu starosti Adolf Po- iane, učitelj v pokoju iz Polzele. Rodil se je leta 1902 v Otlici na Goriškem in kot mlad učitelj prišel na Polzelo letfl 1928. Že ta- krat se je izkazalo, da bo njegovo delo dosegalo svoj namen. Vojna, ki je onemogočila toliko ¿elja in idej, je tudi njega pre- gnala v ujetništvo in po- zneje na delo v tujino. Na polzelo se je vrnil leta 1950 ter tam učiteljeval do upokojitve. Poleg svo- jega poklicnega dela je so- deloval pri skoraj vseh organizacijah, posebno «-2 veseljem pri Svobodi Pol- zela, TVD Partizanu in pri odboru rezervnih vo- jaških starešin. Več rodov Polzelanov, ki jih je učil ali pa so imeli z njim kak drug stik, ga je poznalo kot skromnega in vestne- ga učitelja, sodelavca in tovariša. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število ljudi, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Tone Tavčar Šentjur: Nov dom zdravja Minuli petek so v Šentjurju pri Celju odprli nov zdravstveni dom Stavba je postav- ljena nedaleč od glavne ceste. Dve tretjini poslopja ima zdravstveni dom, ostali del pa je trgovina. Predračun za celotno gradnjo je znesel 242 starih milijonov, od tega mora zdrav- stveni dom kriti 160 milijonov. Pričakujejo, da bo račun nekoliko manjši od predračuna. Glavni nosilci stroškov gradnje so gospodarska fX)djetja in sklad za negospodarske inve- sticije. Štorska železarna je dala za investicijo 30 milijonov din. V stavbi bodo štiri ordinacije in tri zobotehnične ambulante. V istem poslopju bo tudi lekarna. Omeniti je treba, da je imel Šentjur po vojni le enega zdravnika, da pa se stanje še dolgo potem ni izboljšalo. Foto in tekst: BORIS MLINAR TEPANJE IN MLADI Mladinci se že nekaj časa borijo za prostor, kjer bi se sestaijali. Eto zdaj se družijo v privatnih prostorih, kar pa jim pri raznih dejavnostih povzroča velike težave. Niso mogli naštudirati igrice, ki so jo imeli v načrtu, zato so pripravili le nekaj zabavnih prireditev za mlade. So pa bili mladi v Tepanju zelo ak- tivni, saj so bili med najbo- ljšimi aktivi v konjiški obči- ni. DISCO V LAŠKEM Krajevna skupnost Laško je mladinskemu aktivu do- volila uporabljati spodnje prostore v Domu Dušana Po- ženela. Prizadevnost mladih, da bi imeli svoj prostor za zabavo, se je že pokazala, saj so v petek odprli disco — klub. Zdaj bo gotovo manj mladine bree cilja hodilo po mestu, saj bodo imeli pro- stor, kamor lahko gredo ple- sat ali poslušat plošče. št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Slovenija se zanima za Kozjansko Y torek se je v Celju mu ^jl podpredsednik slovenske ,ЈЈцрб01пе, dr. Jože Briiej. V lltoraj dveurnem razgovoru s ,redstHvník] Cestnega podjet- ji se je predvsem ¿animal za ,Ј2Л'ОЈ in dosedanje uspehe gga podjetja. Direktor cest [,ega podjetja Stane Divjak јцј je izčrpno pojasnil prob- gnie podjetja, pri tem pa se jg še zlasti ustavil ob neus- jlajeni politiki posameznih jbčin m opozoril na odnos Ijoinunala cestno podjetje. \lenil je, da bi morali te od- nose bolj uskladiti, ker bi ¡amo na ta način lahko pri- šli do boljših rezultatov. Dr. Jože Briiej je v razgovoru s predstavniki cestnega podjet- ja poudaril, da bi za rešitev teh in podobnih problemov, Јц več ali manj bremene in atežujejo delo skoraj vseh cestnih podjetij v Sloveniji, morali čimprej ustanoviti re- gionalne skupnosti, ki bi te probleme reševale bolj kom- pleksno in predvsem hitreje ter ne tako ozko gledano koi doslej. Regionalne skupnosti bi odigrale izredno važno vlo go v tem usklajevanju skup- nih interesov. V sklepnem delu pogovo- ra so se navzoči dotaknili problema Kozjanskega, seve- da z vidika cestne poveza- ve. Predstavniki cestnega podjetja so dr. Jožetu Brile- ju pojasnili načrt cestnega križa, kot so si ga zamislili. Poudarili so, da je načrt idej- no rešen in da pri tem ni no- benega problema in da bo do jeseni, septembra, narejen do kraja. Pri tem so skupaj s podpredsednikom slovenske skupščine poiskati najpri- •mernejši način izvajanja del, ki se naj bi začela drugo le- to. V programu pa je reče- no, da naj bi se zadnja faza teh del končala v letu 1975, vendar predvidevajo, da bo bzjanski cestni križ končan še prej. Precejšnji poudarek na torkovi seji je bil dan prav skladnosti in skupnem načrtovanju vseh občin, na katerih območju leži Koz- jansko. Dr. Jože Briiej je iz- javil, da bo zastavil vse si- le, da bo Kozjansko končno le dobilo to, za kar se bori že dolga leta, hkrati pa je menil, da je bil pogovor iz- redno koristen in da bi tak- snih razgovorov še potrebo- vali. Milenko Strašek ODGOVOR javnega delavca SPOŠTOVANI TOVARIŠ BERNI STRMČNIK! Svet za industrijo in gradbeništvo pri Skupšči- ni občine Celje dobro po- zna probleme podjetij, ki jih vključuje svoje delovno področje ter s tem seveda tudi celotno problemafn- ko celjske industrije in gradbeništva. Problem je v tem, da je celotna celjska indust- rija siroma-šna in to gle- de na VSe poglavitne in- dikatorje, ki dopuščajo takšno oceno. Njena os- novna sredstva so izrab- ljena do maksimuma, tr- pi na kroničnem poma- njkanju obratnih sred- stev, niztca akumulativ- nost ne dopušča obnav- ljanja starih kapacitet in omogoča le redko, pred- vsem pa prepočasno reali- zacijo novih projektov. N.a niaki organski sestavi se poraja nizka storilnost, zadržuje neindustrijsko miselnost in primitivne koncepcije. Odliv sposob- nih kadrov v druga sre- dišča in tujino dopolnju- je . mračno sliko ter ust- varja vtis, da čedalje bolj tonemo v brezperspektivni provincializem, čedalje globljo blokado žiro-raču- nov, pomanjkanje suro- vin in čedalje večjo odsot- nost odgovornosti do dela. še pred dvemi desetlet- ji je celjska industrija, pr- venstveno njen ko'i'insko- predelovalni del, predsta- . vi j ala elitni del slovenske- ga gospodarstva, da ne rečem jugoslovanskega ter je s svojim delom ust- varjala sredstva za iz- gradnjo novih Kapacitet, čestokrat izrecno konku- renčnih, v ožjem sloven- -skem in širšem jugoslo- vanskem prostoru. Danes se o tej obliki minulega dela sploh ne govori. V tem obdobju se ni zgradilo skoraj nič no- vega v ožjem celjskem ob- močju. Kreditni potencial, ki. ga je ustvarjalo celj- sko gospodarstvo, je od- tekal iz celjske banke »"er se je z njegovo pomoč- jo v bližini zgradilo nove kapacitete, ki so celo pre- sekale logično razvojno pot enemu delu celjske industrije. Manjša celjska podjetja iz vrst kovinsko- predelovalne industrije so bila popolnoma prepušče- na sami sebi. Niso imela pristopa do skupnih re- zerv, ki so bile po pla- vilu predvidene za vel'ke.. močne in perspektivni? "r ganizacije, v resnici pa za kritje njihovih izgub in za gasènje socialnih snapcij, čeprav niso v vrtinec dol- gov potegnila nobene ban- ke, temveč so morala ži- veti zgolj od tistega, kai so ustvarila sama. '.nve- stirati le s pomočjo 'ast- nih sredstev, vlagati čast- ne sile v razvoj in z last- nimi napori gasiti čedalje večjo žejo za obratnimi sredstvi ter pri tem skr- beti za redno izplačeva- nje osebnih dohodkov! Razdrobljenost je posledi- ca navedenih sredstev, pa tudi obratno! Razlogi, ki sem jih pravkar nanizal, so pred- vsem gledani iz delo /nih organizacij navzven. Bor- ba, ki so jo delovne or- ganizacije vodile z vsa- kodnevnimi problemi, je povzročila, da se je deli- tev dela prej oddaljevala, kot pa približevala. Svet za industrijo in gradbeništvo celjske ob- činske skupščine je so- deloval pri pripavah in izpeljavi v že dosedaj iz- vedenih integracijskih pro- cesih . in v pripravah za nove tovrstne akcije. Res je, da se pri tem delu mnogokrat naleti na raz- na mnenja, nepotrebno oklevanje in tudi odpor prizadetih, vendar pa mi- slimo, da so to le sub- jektivni predsodki, pa tu- di nerazumevanje gospo- darske nuje, kar se da premostiti s primernim posegom oziroma dogovo- rom. Najresnejša skrb pri tem je prepočasen' potek, ki pa je le malo odvisen od integracij zunaj pod jetij Integracija mora biti v prvi vrsti proces, zasno- van na ekonomski koristi ali nuji. Na to vplivajo mnoge komponente, od sorodnosti profila, pred- meta poslovanja, tržnih pozicij, stopnje tehnologi- je, strukture delovne sile, surovinskih virov itd., pa do razvojnih komponent ter družbene podpore. Svet za industrijo in gradbeništvo se je in se bo zavzemal za v;^osta- vitev takšnih pogojev go- spodarjenja, ki bodo oano- gočali realno in trezno ekonomsko, strokovno ter driižbeno-poiitično spre- jemljivo presojo. Nadalje se zavzema га čim tesnejšo in pristnej- šo povezavo in skupno ak cijo predstavnikov gospo- darstva, predsedstva skup- ščine občiine Celje, nje- nih organov in strokovnih služb ter vseh dnažbeno- političnih dejavnikov, ki so zainteresirani za čim hitrejši napredek gospo- darstva v Celju in na pod- ročju celjske regije. Sprejema in podpira vsako razvojno iniciativo, ki je strokovno utemelje- na, racionalna in učinko- vita. Kot taikšna pa bi morala imeti tudi širšo družbeno podporo in po- moč bank. V Klimi se žavzemamo za čim pristnej še in kon- sekventno sodelovanje in poslovno povezovanje z nižom sorodnih podjetij iz Slovenije ter ostalih republik, s prvenstvenim namenom tehtne razdelit- ve proizvodnega progra- ma, osredotočenja na ož- ji proizvodni program, večje serije ob sodobnej- ši tehnologiji in pocenitvi proizvodnje, skupnega na- stopanja pri velikih pos- lih doma in v tujini, ra-z- čiščevanja razvojnih kon- ceptov, preprečevanja vla- ganja v iste investicije, vsklajavanja pogojev go- spodarjenja itd. Navzlic občasnim težavam in ne- sporazumom, kar je vse še posledica deformirane ekonomske logike, so ven- darle že zaznavni dokaj- šnji uspehi na tem pod- področju. Po prvih kon- kretnih uspehih gre vse lažje in lažje. Na vidiku je nastanek večje in sposob- ne grupacije podjetij, ki bo s prestruktuirano de- javnostjo proizvajala več, boljše in ceneje, ki bo na tržišču učinkovita ter akumulativnejša. Zavzemamo se' za član- stvo ter pristopamo v šir- še gospodarske skupnosti, kar podjetju omogoča pro- dor v nove panoge, us- tvarja dodatni dohodek podjetju, širi vidike in vo- di k višji stopnji organi- zacije proizvodnje in po- slovanja. Direktor Marjan Mazej VPRAŠANJE SPOŠTOVANI TOVARIŠ JURE KISLIN- GER, DIREKTOR STROKOVNE SLUŽBE KULTURNE SKUPNOSTI V CELJU z ustanovitvijo kulturne skupnosti v Celju mnogi pričakujemo, d^i l>odo vlo- ženi kar največji napori pri približevanju kulturne övornosti delovnemu člove- ku. V tem letu stno sredi dveh velikih nalog na po- dročju kulturne politike -— letx) knjige doživljamo Ш obenem razmišljamo o poteh kulturne akcije, o njenih rezultatih, o t-em, kako jo uresničujejo v občinah in v delovnih ko- lektivih. Pri tem se še posebej spománjam zapisanih pro- gramskih besed v gradivu slovenske kulturne sikup- nosti, kjer je povedano, da skupnost »izpričuje tež- njo, da t>i i>ospešila kul- turni razvoj slovenskega naroda in pomagala izob- likovati enoten kulturni prostor...« Vabim vas torej, da po- veste, kako Se je celjsSîa kulturna skupnost vključi- la v akcijo — leto knjige, kaj ste storili v povezova- nju z gospodarsikimi orga- nizacijami, da bi kulturno tvornost še bolj približali delovnim ljudem in zad- nje vpiašanje, ah ste že siwdbudili kakšno širše sodelovanje in dogovarja- nje med kulturnimi skup- nostmi celjskega obmc^ ja? To zadnje vprašanje posebej ia^jostavljam, ker menim, da ima klilturno središče območja veliko nalog pri oblikovanóu enotnega kulturnega pro- stora celjšike regije. Pričakujem vaš odgo- vor. JOŽE VOLFAND, glamu in odgoivomi urednik Novega tednika Na vprašanje javnemu delavcu še vedno niso od- govorili: Franc Jelene, predsednik kadrovske ko- misije pri Sob Žalec za področje gospodarstva, Izvršni svet in Cestni sklad SRS, Rudi Hudovernili načelnik oddelka za go- spodarstvo skupščine ob- čine Velenje, in Mirko Klemen, pretLsednik delav- skega sveta v Kovaški in- dustriji Zreče. Odgovore pričakujemo. Gostinci govorijo postrvi na tržaški način Različna so mner.-ja o le- ^^nji sezoni, prav .tako o pro- ^^tu. Nekateri so črnogledi. ^ tem jih podpira tudi slabo ^•"eme. NavaMc temu pa se ne bodo mogli pritoževati. ÖRAGICA KOROŠEC (obi- J^je hotelsko šolo v Mari- na praksi pa je v Slo- j^sküi Konjicah, v gostilni î^ ovinku). »Posebno dobrih flödov za letošnjo sezono ; Razen tega je v Konjicah Pfecej gostiln in tako dobi ^^a nekaj, lahko celo re- čem, vsaka nekaj malega. Ko pa bomo dobili hotel, bo po- ložaj slabši. V Konjicah je tudi plavalni bazen, ki pa ni najbolje urejen, vrhu tega je škoda, da tam ni odprt bife,« ANICA KEBLIC (natakari- ca v gostišču Turist na Fran- kolovem) — »Naše gostišče ima lepo perspektivo. Pri nas se ustavljajo številni gosti, domači in tuji. Čelo Švicarji se zanimajo za našo speciali- teto — postrvi. Pripravljamo jih na tržaški rnačin. To je ta- ko, da jih najprej pečemo v olju, potem pa namažemo s česnom.« JOŽICA FIDLER (streže v bifeju na celjskem plaval- nem bazenu) — »Največ pro- damo čipsa in sladoleda. Med pijačami pa gresta naj- bolj v promet pivo in oran- žada. Zabave ni. Sicer pa je zabava že v tem,' če imamo lepo vreme. To velja za ko- palce, za nas pa je zabavno tedaj, če dežuje in lahko ostanemo doma.« Celje Ilaba preskrba Navzlic za.gotovilom in na- vzlic družbenemu dogovoru, ki so ga podpisale tudi ugled- ne občinske družbeno politič- ne organizacije v Celju, je celjska preskrba, točneje re- čeno — praznična, zatajila in mnogi, premnogi potro- šniki so ostali razočarani in v minulüi dneh brez osno-mih prehrambenih artiklov. To še zlasti velja za konec prejš- njega tedna, za oba praznična dneva, za soboto in nedeljo. Res je, da ima vsaka me- dalja dve strani, tako tudi ta. Navzlic temu pa drži ugoto- vitev, da je preskrba, na splošno vzeto, zatajila in da si potrošniki tega ne želijo več, četudi so znane resnice o splošnem pomanjkanju me- sa in nekaterih drugih artik- lov. Toda, zdaj ni zmanjkalo samo mesa, primanjkovalo je tudi kruha, mleka itd. Kot vse kaže, so se nekate- ri ušteli. Ko smo o tem spodrsljaju vprašali direkt:>r- ja poslovnega združenja za trgovino Rista Gajška, je de- jal, da so se pri kruhu ušteli nekateri poslovodje trgovin, ki so ga premalo nairočili. V glavnem dovolj pa ga je bilo v nedeljo dopoldne, razen približno ene ure, saj so Merxove p>ekarne delale. Morda so SQ ušteli tudi za- voljo tega, ker so računali, da bo vikend zajel več Ce- ljanov. Zaradi slabega vre- mena pa so rñnogi ostali do- ma in tako povečali pritisk na domačo, zelo skromno po- nudbo. nih dneh izpita ni opravila,. Celjska preskrba v praanič- nav2ilic zagotovilom, da bo vse v redu, četudi je bilo ukinjeno nedeljsko oziroma praznično delo v nekaterih samopostrežnih trgovinah. Ostane samo vprašanje, kako bodo na ta primer re- agirali podpisniki dogovora in ne nazadnje potrošniki? MB praznik v vojniku Na Dan vstaje — 22. julija — praznujejo Vojničani .s/oj krajevni praznik. Letos so ga proslaA'^ili nadvse slovesno v okviru proslav praznika ob- čine Celje. Že ob 7.(X) uri so se zbrale gasilske enote iz območja ob- činske gasilske zveze ter se na stadionu v Vojnikii pome- rile v medsebojnem tekmo- vanju v trodebiem napadu in polaganju cevovoda. Ocenje- valnim komisijam se je pri- javilo 13 enot. Medtem so na drugem mestu imeli svoja tekmovanja strelci in lovci. Ob 10. uri, na znak alarma, je bil izveden zračni napad. Letalo je še nekajkrat obkro- žilo kraj, na nekaterih me- stih se je začelo kaditi, na- kar so gasilci pogasili »po- žar«. Praznovanje krajevnega praznika so nadaljevali v sproščenem pogovoru in za- bavi v »gaju«, gasilcem i)a so v gasilskem domu razglasili izid tekmovanja ter podelili pokale. Prvo mesto so zasedli gasilci iz škofje vasi pred gar siici iz EMO (I. in II.) ter,Te- harjem in Ostrožnim. F. MAUER 4. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 Celje SLAVNOST OB DELOVNI ZMAGI OB CELJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU: ŠLANDROVE NAGRADE IN OTVORITEV NOVE VALJARNE Trije Slandrovi nagrajenci: aeroklub Celje (nagrado prevzel predsednik kluba Jože Cerjak), inž. Srečko Cvahte in Srečko Pratnemer. Tudi zadnji julijski pražni- ki so za nami. Četudi so ime- li zaradi obujanja spominov na partizanska leta, na ljud- sko revolucijo, v prvi vrsti spominsko in slavnostno obe- ležje, 90 vendar v celjski ob- čini dobili še i>ečat pomemb- ne delovne zmage. To ne sa- mo zavoljo otvoritve nove valjarne pri štorski železarni, vsekakor največje gospodar- ske investicije letos v Slove- niji, marveč tudi zaradi dru- gih uspehov na gospodarskem in komunalnem področju. Navzlic težavam, ki se po- javljajo v nekaterih industrij- skih delovnih organizacijah, so uspehi v gospodarstvu v zadnjem obdobju vendarle takšni, ki opozarjajo, da se je nekaj spremenilo na bolje in da je to nekaj zelo veliko. Ta optimizem ne veje samo iz podatka, da se je lan- ska akumulacija gospodarstva povečala v primerjavi z letom dni prej za 54 odstotkov, na- dalje, da se družbeni proiz- vod iz leta v leto povečuje za 12 odstotkov, da se je izvc'z povečal za 70 odstotkov, marveč med drugim tudi v dejstvu, da bo v celjski ob- čini samo letos vloženih v ko- munalna dela okoli tri mili- jarde starih dinarjev. V tem načrtu je tudi šest mostov, od katerih bi naj bila dva, največja, zgrajena že letos! Letošnji praznik dvajsetega julija pa je bil povezan še z otvoritvijo nove valjame že- lezarne v štorah. Dobili smo objekt, na katerega so po- nosni ne-le v železarni, mar- več ima dosti večji pomen. Prvič prinaša več.io socialno in gmotno varnost štorskim železarjem, da ne rečemo sa- • mo valjarjem. Izredno mesto ima tudi v tem, da se Kot novi člen štorske železarne odločno vključuje v razvojni program železarstva na Slo- venskem in ne nazadnje v razvoj kovinsko predelovalne industrije. To je še zlasti po- membno za Celje! S svojo zmogljivostjo 100,000 oziroma po dokončni izgradnji 150.J00 ton paličastnega jekla letno, bo občutno zmanjšal prima- njkljaj, ki ga po teh izdelkih občuti naše gopsodarstvo. Nova valjama je vsekakor pridobitev, ki jo laJnko spre- mljala občutke ob prazničnih dneh Tudi njena otvoritev je bil veliik praznik! Slavnostni del proslave dvajsetega julija, zlasti pa zasedanja občinske skupšči- ne, je imel svoje težišče v podelitvi tradicionalnih álan- drovih nagrad. Tri šlandrove nagrade so vsekakor izraz pozornosti občinske skupšči- ne in skupnosti do dela in usï)ehov na različnih področ- jih. Letošnji nagrajenci so bili: aeroklub celje, inž. Sreč-" ko Cvaihte in Srečno Pratne- mer. Slavnostno razpoložanje pa je imelo viáek v koraku po- bratunske občine Doboja, ki je po svojem predstavniku iz- ročila celjski občinski skup- ščini spominsko plaketo, svija najvišje družbeno pri- znraje. Domačini v Storah so obe pri.reditvi: slavnostno sejo ob. činske skupščine in otvoritev nove valjame, skrbno pri- pravili. Na obeh slavnostih so se zbrali tudi mnogi viso- ki gosti kot predsednik slo- venske skupščine Sergej Kra- igher, sekretar sekretariata OK ZKS inž. Andrej Marine, član sekretariata CK -ZKS Zvone Draigan, sekretar za gospodarstvo pri republiškem izvršnem svetu Marjan Do- lenc, edini od breh prežive- lih komandirjev celjsike čete Peter Stante-Skala, predstav- niiki pvobratimskih občin Ću- prije, Doboja in Siska in drugi. M. BOŽIČ Nova hala valjame v štor&tomca več, na družino, ki je daro- vala štiri življenja za ol- tar domovine, čeprav ne- kateri pravijo, da morajo vojni dogodki že iti v po- zabo. Vaščanka "Gornje vasi ALI BODO ŠE GOSTILNE? Ko že vprašujete gostin- ce o njihovem delu, ne bi bilo slabo, če bi jih vpra- šali, aH Imajo tudi nasled- nike, bi bodo še naprej z veseljem opravljali gostin- sko delo. Lahko se nam zgodi, da bomo tudi mno- ge gostilne kmalu zapu- ščene. Ivan Amon, Jelševec, Kozje Odgovor: Upamo, da se bodo gostinci javili in po- vedali, kaj je na stvari. PISMO IZ TUJINE Edina vez z domovino so mi pisma staršev in Novi Tednik. Všeč mi je rubrika »Njihovo življe- nje je materinstvo«. O ma- terah bi rada, da bi še več pisali. Nekaj pripomb imam na članek »Želim si v do- movino«. Tovariš T. Z., Hannover, piše, kako se v tujini slabo počuti in kakšni so ljudje iz dru- gih republik. Jaz pa pra- vim takole: v tujini je lepo. Kdor hoče delati, daleč pride. Vreden je tisti, ki uspešno dela. Ni- so pa vsega krivi ljudje iz drugih republik. Slabi so lahko in dobri in to, tudi Slovenci. 23. julija pridem na do- pust (V Nemčiji sem se namreč poročila) in se lahko oglasim če že- lite! Marta Hänni, Biel, Švica Odgovor: če se boste med bivanjem v domovini )glasili pri nas, bomo res eseli. PRISMOJENI ŠPAGETI Delavci Montane, obrat Zaloška gorica, dobimo malico od GP Hmeljar v Žalcu. Dne 6. ali 7. juli- ja smo dobili za malico špagete v omaki, a so bi- li tako prismojeni, da jih nismo mogli jesti. Zakaj tako? Podjetje Hmeljar je pri nas zelo znano, to- da če se bo to še ponav- ljalo, tedaj s tem slo- vesom ne bo nič. Prosi- mo direktorja GP Hme- ljar, da se to stanje ure- di. E. ž. Griže KAKO JE S ŠOLO? Sem zvesta naročnica vašega lista Novi Tednik. Všeč mi je, ker v njem iz- vem marsikaj novega, že večkrat sem se namenjala, da vas prosim za kratko EKJjasnilo, toda danes sem se odločila. Sem poročena —srečno, nimam kar se tiče zakona, težav, toda skrbi imam glede osemlet- ke. Končala sem 6. r. os. šole, tri leta strokovne in eno leto tekstilne šole. Se-, daj pa me zanima, ali se mi vse to šteje, kot da sem končala osemletko, ali je dve leti več (skupno 6. os. in 3. str. in 1 leto tek. je 10 let). Bila sem brez staršev, živela sem pri tujih ljudeh, zaradi česar osnovne šole nisem mogla dokončati. Opravljam svoj p>oklic, sedaj se mi nudi šolanje na srednji medicinski šoli. Zanima me namreč, če imam mož- nost za vpis v to šolo ali ne? Zvesta bralka Jolanda Odgovor: žal niste na- pisali, kako ste mogli ho- diti na triletno strokovno šolo, če nimate končarie osemletke. Na srednjo me- dicinsko šolo se namreč lahko vpišete le s konča- no osemletno šolo. Kako je s priznanjem ostalih šol, pa vabimo Zavod za šolstvo, organizacijsko enoto CeJje, da odgovori na to vprašanje. DOLGA ZGODBA Sem redni bralec vaše- ga časopisa. Pred nekaj dnevi sem naredil malo anketo med mladimi, ki zadeva predvsem kajenje. Anketo vam tudi i>ošiljam in prosim, če mi jo lah- ko objavite. Naj navedem še to, da sem napisal tudi dolgo zgodbo. Zanima me> če lahko tudi njo pošljem na vaš naslov. Zgodba ob- sega pet strani velikega formata. Bogdan Podplatan, Šent- jur Odgovor: Anketo objav- ljamo, zgodbo pošlji, pa bomo videli. AMBULANTA V JURKLOŠTRU 4. julija 1971 na dan ob- činskega praznika smo Jurklošterčani dobiti pre- potrebno zobno ambulan- to. Čeprav je zobotehni- čarka ordinirala tedensko samo enkrat, smo bili za- dovoljni, da nam ni bilo več potrebno v Rimske Toplice ali celo v Laško. Sicer pa naše veselje ni trajalo dolgo. Od januar- ja 1972 dalje zobotehni- čarka ne prihaja v Jur- klošter, ker ordnira na Planini. Ambulanta, ki smo jo dobili pred letom n za katero je prav goto- vo vloženo precej sred- stev, je za brez brez - ko- risti. Vnrašujem se, zakaj je ordnacija ukinjena oziro- ma kdaj bo zopet delala, kajti sedaj moramo tukaj- šnji prebivalci zopet v zobno ambulanto v Rim- ske Toplice, Laško in na Planino. Ludvik štuhec, Laliovgra- ben 41 a Jurklošter FRANC GUBENŠEK Ob 50-letnicl gimnazijske mature SPOMINI zlatega MATURANTA Slovenci imamo trda m mehka narečja. Pri prvih ]e med dragimi'značilnost- mi tudi ta, kako se v ne- katerih primerih izgovar ja »1«. Slovenski pravopis iz leta 1962 je hotel na- napraviti spemembo in je v priponah -alee, -ilec, -ilka želel uvesti »v« na- mesto »1«. Enako tudi v izpeljankah iz teh samo- stalnikov. Zoper to je na- stal . odpor. Večmesečni boj, ki se je razvnel zlasti ob besedi »bra-l-ec« in »bra-v-ec«, je zaključila SAZU .(Slovenska akade- mija znanosti in umetno- sti) s tem, da ostanemo pri »1«. Kljub temu vidi- mo, da se tega njenega sklei>a vsi ne držijo. Tako na pr. ne Založba Obzorja v svojih publikacijah in ne revija »Prostor in čas«, kjer naletimo na oblike »pisavna miza«, letavska družba«. To je prav go- tovo obžalovanja vredno, da se tako težko doseže- na enotnost v pravopisu spet krši. To delamo v :nalem slovenskem narodu (okrog 2,000.000), medtem ko česa takega pri velikih narodih (Francozih, Nem- cih, Italijanih) ne opazi- mo (razen v angleščini: Britanci in Američani. Nasproti trdi gorenj ščdni imamo mehko štajersko (zlasti pohorsko) izgovar- javo. V dveh naseljih nad Vitanjem (Rakovec in šp eno, menda Skomerje) mehko izgovarjajo »videl, slišal, prišel, hvalil«. To- rej »-el« ni izmišljotina slovničarjev, zlasti ne, ker tudi preko Sotle »elkajo«. Sotla namreč ni etnična (narodnostna) meja, mar- več le upravna. Preko So- tle govorijo slovensko. Le zaradi učenja v šoli (in v cerkvi, če je bil duhov- nik od dragod) štejejo »dvajseti ena«. Na ljub- ljanski televiziji je bilo ob Titovi 80-letnici povedano, da se je Josip Broz začel učiti hrvaščine šele v šoli. Na celjski gimnaziji so se dijaki takrat vneto uči- li slovenske stenografije. Na nižji gimnaziji so učen- ci III. in IV. razreda kar sami organizirali učenje stenografije. Pri tenl uče- nju so kazali veliko zani- manje tudi za znameni- tega bolgarskega steno- grafa Antona Bezenška, ki je celjski rojak, doma iz Bukovja pri Frankolo- vem O njem je Alojzij Bol- har leta 1934 napisal živ- ljenjepis v celi knjigi, ki jo je izdal odbor za pro- slavo Bezenškove osemde- setletnice rojstva. V njej Bohar razlaga nastanek Bezenškovega priimka. Najprej se je Bezenšek pisal Vezenšek (Wesen- schek). V tem domneva Bolhar najti izyir in na- stanek priimka. Bezenško- vi predniki so bili sodarji. ki so takrat, ko je bil še žički samostan, zanj izde- lovali sode. V tedanji do- bi so sodarji sode vezali in ne nabijali. Odtod tudi priimek Vezenšek, zaradi česar je ta (prvotna) ob- lika pravilna in pristno slovenskega izvora. Okrog 1870 je Anton svoj prvotni priimek Vezenšek spreme- nil v Bezenšek. Podobno je s priimki iz Vitenca v Bitenc, iz Vizjaka v Biz- jak in Vrečko v Brečko. Temu BoUiarjevemu mnenju oziroma razlagi se ne bi zlahka pridružil. Mnogo je razlogov, ki opravičeno vzbujajo dvom v pravilnost take njegove razlage. Končnica »-šek« je zna- čilna za priimke na Spod- njem štajerskem, kakor je značilna končnica »-nik« za Korošce in za del Po- horcev, ali »-ič« za pri- morsko-goriške Slovence, za Krajnce »-ec, -ic, -nko, -é« Pripona »-šek« ima polno obliko »-ščak«, omeh- čano »šček«, skrajšano današnji »-šek«. Katerikoli priimek na »-šek« pogledamo, precej vzbudi pozornost to, da nam po odbitku te konč- nice ostane koren, ki zme- raj pomeni označitev ali grička ali naselja. Bral sem nekje razlago, da se- gajo ti priimki FK) svo- jem nastanku zelo daleč tja v fevdalno dobo: kdor je takrat krčil (nemško: roden, reuten) gozd in začel pridobljeno zemljo obdelovati (nemško: urbar machen) in se tam na- selil, je postal (in ostal) svobodnjak,, ni bil podlo- žen grofu oziroma fevdal- cu. Takega svobodnjaka so imenovali s priimkom po imenu tistega ozemlja, ki ga je izkrčil, s pripono »-šek«. Tako so. nastali priimek Slomšek, Hritoov- šek itd. Vsega tega Bolhar pri svoji razlagi ni imel pred očmi, zlasti ne, da ni pri- imka na »-šek«, ki bi izvi- ral iz trpne oblike delež- nika preteklega časa. Ce bi bil Bolhar imel vse to pred očmi, bi mu naj-, brž ne bilo težko najti mnogo boljšo in tehtnejše utemeljeno razlago. Ce bi se bil samo ozrl preko Ko- njiške gore, bi bil v nepo- sredni bližini Slovenskih Konjic odkril kraj »Bezi- na«, ki bi mu pokazal, da je treba izvir Bezenškove- ga priimka iskati samo v imenu tega kraja. Kdor je nekaj časa živel v krajih okrog Konjiške gore ali v samih Slov. Konjicah, se bo spomnil, da" je prav tod ta priimek zelo pogost. Ce bi še dvomili v ta izvir, imamo še en tak kraj (naselje): »Bezena« pri Mariboru (oziroma na- tančno: v bližini Limbuša), ki je prav tako lahko dal priimek Bezenšek, kakor je Slom dal Slomška, Jaz- b'ne Jarbin-ška. Planina Planin-ška, Leskovec Le- skov-ška itd.^ Obliko Vezenšek (Wesen, schek) si lahko razlagamo na dva načina: Pred 200 ali 300 ali še več leti so fevdalni zapisovalci na gra- dovih zapisovali priimke takega svobodnjaka, ko so si ga podredili (ali njego- ve potomce) po svojem nemškem ušesu. Lahko je tudi, da se je ta oblika pojavila v slovenskih ustih kot narečna. Priimek Bitenc ah Vi- tenc lahko izvira od nase- lij Bitnje (pri Bohinjski Bistrici in pri Stražišču zraven Kranja) ali Vita- nje. Na p>odoben način iz- vira priimek Trbovc od naselja Trbovlje, Rakovec pa od Rakeka, Ljubljanec od Ljubljane (»Od nekdaj lepe so Ljubljanke slove- le«, pravi Prešeren v Povo- dnem možu). Gotovo je, da so »Bezjaki« prebivali med Dravo in Savo. Prav tako lahko Vrečko izvira iz »vreče« kakor Brečko iz »breče« (geološki po- jem: eruptivne breče in grohi, geološki sprimki). Kakih 5 km zahodno od Kozjega je pod gričkom Vinagora naselje (trg) Pil- štanj. Z Vinegore je krá- sen razgled na vse štiri strani sveta najbolj pa v Hrvaško Zagorje. Ime trga Pilštanja mno- gi izgovarjajo in (žal) tudi pišejo »Pilštajn«, kar je na- pačno. Iz take izgovorjave oziroma pisave bi lahko kdo sklepal, da je to nem- ško ime. Najprej je treba povedati, da domačini sa- mi izgovarjajo »Pištan« brez »j« in brez »1«. Kaže, da je upravičena misel, da je treba iskati nastanek imena v besedah »bela stena«. Skalovje, na katerém trg stoji in okrog katerega teče potok Bi- strica proti naselju Stari trg, daje dovolj povoda in razloga za tako razlago. Med dragimi domoljub- nimi pesmimi in napevi je med dijaško mladino na- pravila velik vtis pesem »U boj, u boj!«, ki je vze- ta iz opere »Nikola Šubič Zrinjski«, po romanskih vzorih ustvarjeno delo hr- vatskega skladatelja Ivana Zajca (1831—1914). Pri tem ne smemo danes vihati nosa, če je prišla do izraza mladostna vihra- vost. Kljub vsej resnosti je mladina verz »mač iz toka, braćo« v dobrem raz- položenju spremenila v »mačka stopa s kračo«. Saj se ni nič bolje godilo pesmi »Lepa naša domovi- na«, zakaj, tudi tu so dra- gi verz nadomestili (in se- veda tudi peli) »nima kra- ha, nima vina«. Nič kaj bolje se ni go- dilo grškim klasikom. V kvinti (V. razr.) se je bilo treba naučiti 100 verzov (heksametrov) Homer j eve Iliade na pamet v — izvir- niku. Kaj zahtevna naloga! Se nadaljuje 6. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 Ob tretjem,,Čebelarskem prazniku" PIJANA ČEBELICA V tretje so turistični delavci Gornjega grada pripravili, sedaj že tradicional- no prireditev, »Čebelarski praznik«. Lični plakati so mnogo obetali, med najzanimivejši del pa je prav gotovo sodila čebelarska razstava, ki pa je žal praktično sploh ni bilo. Prireditev, ki bi lahko postala pomembna mani- festacija turizma v kraju, ki ima nà tem področju brez dvoma najbogatejšo tradicijo, se je sprevrgla v navadno vaško veselico, na kateri ni bilo, razen pijancev, videti ničesar. Namesto ugleda kraju in koristi razvijajöcemu se turizmu prinaša navadna veselica pod tako zvenečim naslovom kraju več sramote kot ugleda. Vse kaže, da velja koncept praznika bistveno dopolniti, prireditev pa bo potrebno tudi ustrezno propagirati. v teh dneh, kot vse kaže, brez dežja pač ne gre. Tudi minulo nedeljo ga ni ravno manjkalo, čeprav je v dopol- danskem času v Gornjem gradu še" kar oakam kazalo Tu in tam je sicer pričelo ro- siti, toda pogumnejši so mir- no zdržali tudi brez dežnika. Mirne kaplje so polzele iz- pod neba, ko sem prihajal n^ prireditveni prostor »TRET- JEGA ČEBELARSKEGA PRA- ZNIKA«. Najprej sta me dva vneta fanta hotela olajšati za pet novih dinarjev vstopnine (po pravici povedano, nimam pojma, zakaj bi jo moral pla- čati, razen če bi bila to vstop nina za ogled nekaterih pi- jancev), pa smo se le neka ko pobotali, čakal sem na ot- voritev čebelarske razstave Plakati so jo napovedovali za deseto uro. Povprašam. »Če bo otvoritev? Ja, ne vem, menda že bo, ja lahko tudi da ne bo ... !« mi je pojasnil možak, ki si je dal opraviti še 2 razstavljanjem čebelarske literature po oken. skih policah avle (!) pred kl- nodvorano. »Pravzaprav pa je že bila. Je predsednik rekel, da je tako kar dobro. Veste, on že ve, jaz tu le popazim. Kaj mislite, se bodo tele sli- ke panj skih končnic dovolj videle ... « me je še pobaral in nadaljeval delo. Vstopilo je nekaj domačinov, ki so se bolj kot za namembnost če- belarskih orcxiij in pripomoč- kov zanimalo za to, čigavo je kaj. V kotu je stal igralni avtomat (sobni nogomet) in marsikdo je pokukal preko roba zasteklenega ohišja v prepričanju, da naprava sodi k razstavi. No, uradne otvoritve nis- mo dočakah. Ni je bilo, sicer № pa tudi bila brez pomena, saj tudi razstave praktično m bilo. še tisto nekaj male- ga, kar so razstavili, bo po- trebno popoldne umakniti, kajti nad blagajniškim ok- nom pritrjeni listek je napo- vedoval popKjldansko pred- stavo filma o »Winet^- ju . . .« Dež se je malce unesel in stopil sem na prireditveni prostor. Skupina turistov si je z zanimanjem ogledovala na steber postavljen minia- turni panj, poln čebel in z rumeno pikico na hrbtu za- znamovano okoli sto let sta- ro matico. Lepa, zanimiva stvar, prav gotovo najzanimi- vejša, pa žal tudi edina. Ne- kateri šanki so oživeli in ne- kaj gostov, predvsem doma- čih fantov, je že pridno pose- galo po pivu in drugih »krep- čilih.« Osamljen in pozabljen od vsega sveta (morda je do- ma nekoga skrbelo - zanj) je moški, sključen nad mokro mizo, sede spal. Naenkrat je klop izgubila ravnotežje in možakar je telebnil na hrbet pod sosednjo mizo. Pristopila sta dva fanta, ga dvignila, mu pomagala sesti in mož je že nadaljeval s spanjem. Na moji levi je stal zaste- kljeni panj in v njem so pri- dno brenčale čebele, simbol pridnosti, varčnosti in mar- jivosti. Na desni strani pove- selično razdejanje, tu in tam kak pijanec in predsednik, ki je lastnoročno brisal premo- čene mize, da bi bile čimprej nared, ko bodo prišle nove »čebelice ...« Tretji »ČEBELARSKI PRA- ZNIK« v Gornjem gradu je izneveril. Kraj, ki ima ne- spK)mo najstarejše izkušnje in dolgoletno turistično tra- dicijo, ki slovi po pridnih, in prizadevnih ljudeh, si s to prireditvijo nikakor ni sto- ril usluge, če se je nekomu zahotelo vaške veselice, po- tem naj bi le-ta ne bila v znamenju čebele ... škoda, kajti čisto drugače bi moralo biti in bi tudi lahko bilo! Bemi Strmčnik Največ: pozornosti na ČEBEI.\RSKEM PRAZNIKU V GORNJEM GRADU ,je vzbujal mini panj 8 čebelami, jçi je bil r»zsiavl,)en ob vhodu na veselični prostor. (Foto: B. S.) VINKO LANGERHOLC je vedno prijetno, če je Sfečanje z Abrahamom človekova pot ustvarjalna in plodna. Ko se je 2 njim srečal 'naš dopisnik Vinko, ki že od leta 1951 dopisuje za naš časnik, prav tako pa tudi za celj- ski radio, je bila ta ugo- tovitev za njega sama po sebi razumljiva, še več! Prav zaradi prehojene po- ti, na katero zre s pono- som, ni svojih let nič skri- val. Dimrnično življenje ga je pripeljalo samo do sredine in ne še do kon- ca. Tako pravi sam, ko načrtuje svojo bodočnost, tako ugotavljamo mi, ki nas s SVOJO vitalnostjo na vsakem koraku preseneča. Dežujejo sestavki, ki jih ne vem kdaj utegne rmpi- sati, saj je njegov dan razpet med službo, dom in delo v družbenih organiza- cijah. Trnavo pot, ki jo je za- čel že tedäj, ko se je ro- dil predvojnemu delavcu na Gorenjskem, od koder je očetova pot peljala na štajersko, je s svojo ži- lavostjo in optimizmom ter neumornim garaštvom večkrat presekal. Zato njegova pripoved niti ne zveni preveč žalostno, če- prav mu življenje ni niko- li nudilo kakšne prednosti. Delo, garanje že od ranih nog] 2e takrat, ko je pa- sei kmetom živino, ko se ni imel kje zaposliti in m bilo denarja za uk, čeprav je uspešno končal osnov- 7iošolsko šolanje na po- družnični šoli v blizini Oplotnice. Takrat ni bilo časa za razmišljanje in kot desetletni mladenič je ie vedel, da mora za ne- kaj skrbeti, pa čeprav so bile to le krave, ki so za- mišljenemu fantiču uha- jale na sosedovo. Kot hlapec je delal pri kmetih, dokler se ni pri- čela vojna m je odšel na delo v Avstrijo, od tod v vojsko v Nemčijo, od ko- aer je 1944. leta pobegnil Jc partizanom. Kot kurir in borec V. prekomorske brigade je prevandral vso Slovenijo ill bil med prvi- mi borci, ki so 9. maja vkorakali v osvobojeno Ljubljano. To je bilo zanj nepozabno doživetje, kot je bilo tudi vandranje po Sloveniji kasneje, ko je ostal aktivni vojak do no- vembra 1946. leta. Potem je bil v službi na okraju v upravni službi, ko pa je bil ta ukinjen, je odšel na delo v konjiški Konus, kjer je delal v proizvod- nji devet let. Od tod ga je pot pripeljala na Zavod za zaposlovanje, od tam pa na Delavsko univerzo, kjer je njen upravnik še danes. Da Je bil možen takšen skokovit preobrat iz pro- izvodnje v direktorsko mesto je kriva njegova sla po znanju. Ko je po voy ni želel študirati naprej, mu je bila njegova izobra- zba pomanjkljiva, zato je najprej opravil osemletno osnoviiošolsko šolanje, na- kar se je vpisal na sred- njo dopisno ekonomsko šolo. To je 1963. leta kon- čal z odličnim uspehom m ker je bil ¿aposten kot delavec v proizvodnji, je napravil ■ še kvalifikacijo za jermenarja. Pa mu žilica še vedno ni dala miru. še korak iHše je hotel in ga naredil, ko je uspešno končal viš- jo pravno šolo v Maribo- ru. Pa še nima miru, še hlepi po izpopolnjevanju jezikov. Zlasti italijanšči- ne, m hudomušno pripo- mni, da bo vseeno končat. Pa mu ne verjamem, ker če se nekdo domisli, da je znanje glavna vrednota, ga želi za vsako ceno tudi doseči, in Vinko Langer- holc je med takimi. De- setletno obdobje učenja Se mu je zagrizlo v dušo. črv gloda dalje in ne je- nja, dokler ne pregloda do konca. Iskrene čestitke ob pet- desetletnica Z. S. turizem Bližata se dve veliki in tradicionalni turistični prire- ditvi — flosarski bal na Ljubnem in dan hmeljarjev v Šempetru oziroma ob Braslovškem jezeru. In še enkrat — škoda, da bosta v istem času, petega In šestega avgusta. Na posnetku:, lanskoletne kandida- tinje za hmeljsko princeso. (Foto: TT) OČISTIMO NASE OKOLJE Pobuda» Turistične zveze Slovenije v aCtciji »očistim« naše okolje« je naletela na sorazmerno dober odziv, ven. dar še ne na takšnega, da bi lahko rekli: zadeva je stekla in naši kraji, mesta, turistične in druge postojanke bodo spet dobile lep. prijetnejši videz. Akcijo je rodila onesnaženost, ki je v zadnjih letiii dosegla katastrofalni obseg. Zanimiva je ugotovitev, da so se v njeno delo v glavnem, razen redkih izjem (Celje Velenje), v'kljucila na našem območju manjša turistična društva. V zadnjem času pa se je tej pobudi pridružila tudi organizacija Rdečega križa. Po podatkih Turistične zveze Slovenije prednjačita na našem širšem območju pri tem delu turistični društvi v Celju in Solčavi. Gre za pobude, prizadevanja, četudi uspehi niso vselej najbolj zadovoljivi. Zato je več kot prav, da akcija ne bo kampanjska, marveč stalna sprem- ljevalka našega dela in življenja. Da bi jo le osvojili! PRIDITE SE JESENI... Izlet na Lindeški grad. S Frankolovega se je tre- ba najprej potruditi šibke pol urice po levem robu glavne ceste ob Te.snici, najprej mimo frankolovske graščine, mimo obnovljene gostilne Medved na levi, mi- mo pohlevnega bazenčka, teh frankolovskih toplic na desni, še naprej proti bli žajoči se tesni. Z leve nas pozdravlja Gojka z dvo- stolpno cerkvijo, malo se vemeje pa že cilj našega izleta -— slikovite razvaline Lindeškega gradu. Pot nadaljujemo po cesti, ki se kot odcep v levo začne 3 prometnim znakom, ki dovoljuje motornim vozilom le 20 km na uro, a pripelja- la bi nas v Fužine v Socki na poti Strmec—Vitanje Toda, preden se ta »četve rorazrednica« mimo peško lomov in apnenic, lahko se vzpenjajoč skozi gozdnato tesen, prvič nagne v nave- deni smeri, krenemo z nje v levo v gozd, po lepi, sko- raj parkovni poti, ki se, tik pred ciljem rahlo markira- na, končno prav sredi graj- skih razvalin, v dvorišču, icjer so se 16. februarja 1944 utaborili borci XIV. di- vizije, braneč položaj Lind??- ka in Lindeškega gradu, kakor piše na spominski plošči, vzidani v razpadajo- či grajski zid ... O zgodo- vini samega gradu nas po- učita prof. Janko Orožen (Gradovi in graščine ob Sa vinji, Sotli in Savi I) ter Ivan Stopar (Grajski objek ti z območja Slovenske Šta- jerske, Celjski zbornik leto 1971/72). Z domala 7(X) m visoke strmine nam razgled na se- ver, se pravi čez dolino, po kateri smo prispeli, zastira čez 10(X) m visoka gozdnata reber Stenica, ki se desno končuje z Malo goro, čez cesto Celje—Maribor pa enako visoka in gozdnata Konjiška gora. Bolj razse žen je razgled na južno stran, nazaj na Frankolovo, proti Cîelju in čez Strmec na Savinjsko dolino V tej smeri nam pogled seže do verige Malič - šmohor • Gozdnik - Mrzlica, levo pa na Tovst itd. Pot na to 1гл'1гпо lejx) raz- gledno točko, sredi »pesmi vetra in vej in trave ...«, premagamo v dobri uri zložne hoje, računajoč od glavne ceste. Na zasluženi prigrizek т Frankolovem se bomo spu- stili — sledeč prej omenje- ni markaciji — levo navzdol k Belemu potoku. Pot - enkrat po levi, drugič po desni strani tega živahnega potoka, nas pripelje v prav- cato, skoraj divje roman- tično sotesko. Nekje na sre- di poti nas ustavi šum manjšega idiličnega slapa, a pot se steče v naselju Lin- dek, po domače Spodnji Lindek (Zg. Lindek je on- stran gradu). Tu nam bodo zgovorni domačini radi po- kazali pot čez njihove oza- re na cesto, po kateri Do- mo — stran Od glavne pri metne ceste — čez dobr« pol ure pri frankolovsfc graščini, še več: povabili vas bodo, da se zglasite š« jeseni, ko bo sadje, rekof: »raje kùa gor, ker nisnio tako natančni kot pri pe- ku .;< Poizvedovanja po primer- ni poti ne bi bilo treba, če bi podjetni turistični delav- ci v Frankolovem markirali pota k njihovim izletniški» točkam, ki jih ni malo. tradicionalna prireditev •Nizu prireditev v Kogaški tini se je v soboto pridružil - kulturno zabavni večer, na terem so sodelovali Oto Testne' Crne vrane ter New Sw ing Qu^ tet s pevko Andrejo Zupan^ in pevcem Francijem Bobinc^^j Na tradicionalnem velikem gaškem plesu so sodelovali J plesni pari iz .Vlaribora in , ca. vodil pa jih je plesni ster Ludvik Simončič iz Mar'" ra. Da bi celotna prireditev ^ bolj uspela m tako dosegla,sV namen so prireditelji organi rali tudi družabno igro г lončki. Vrsta prireditev v Kogaški tini kaže, da se turistični 'J" je v tem kraju гare^ ("■""'¿y da bi naredili svoj kraj čim prijeten in da bi bivanje v nJ bilo čim bolj kratkoča.sno. ' liko prireditev, kot jih ima ^ gaška Slatina, skorajda ne Pj^, more niti eno zdravilišče na f ^ jerskem. 2al sc to ne da razvedrilo na športno-rekr«^, skem področju, kjer Slatina prrcej šepa. št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 7 prejeli smo Šoštanj brez knjigarne Cankarjema založba iz Ljub- ljane je s 1. julijem zaprla edino šoštanjsko knjigarno m papirnico. Ker je to storna ^rçz predhodnega obvestila lokalnim činiteljem, je krajev na organizacija SZDL sklica- la posvet družbenih organiza- cij in ravnateljev šol. Na po- svetu so sklenili, da bodo vztrajali pri tem, da se knji- garna in papirnica ponovno odpre. Dejstvo, da je edina knji- garna in papirnica v Šoštanju po več kot dvajsetletnem us- pešnem kulturnem poslanstvu Že nekaj dni zaprta, je za pre- bivalce mesta in okòlice, na katerem območju so tri po polne osemletke in pet po- družničnih šol, nesprejemlji- vo. Naj mi bo dovoljeno po- vedati, da je Šoštanj že pred vojno imel privatnega trgovca. Ici je prodajal šolske knjige in ostale potrebščine za učence ioštaniskih in okoliških sol. Banes, ko se je število šol in učencev zvišalo, ko so v dolini dosegli nesluten gospo- darski napredek, pa so edino knjigarno in papirnico zaprli. In če k temu dodam še to, da je Šoštanj rojstni kraj šte- vilnih znanih kulturnih delav- cev, kot so n.pr. že davno pokojni dr. Josip Vošnjak, pu- blicist Davorin Ravljen in ne nazadnje širom Jugoslavije priznani partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, potem jè^ to res kulturna sramota. Letos poteka tudi stoletnica slovenskega pisateljskega dru- štva. poleg tega pa ves svet v okviru VNESCA proslavlja še mednarodno leto knjige. Torej je knjiga in to zares dobra knjiga, predvsem ku' turna dobrina, ki nikakor ne more biti tretirana zgolj kot tržno blago, še posebno ne v tem trenutku, ko so hi^e v težavah in se ljudje od- mikajo od knjige — morda predvsem, ^ato. ker so predra- ge. sai je znano, da so fe slovenske knjige v zadnjih pe- tih. Iteih r pnv-nrpčiu pn'i^n^-'Jr htr za 77 odstotkov. priznanje je zasluzila Cankarjeva založba, ko je prea leti povsem obnovila Pro- ^fore šoštanjske knjigarne v prikupen lokal, ki pa na za- žal ni imel vedno dovolj potrebnega blaga. Sedaj r>a naenkrat ukinitev lokala brez P''eđhodnega posvetovanja z lokalnimi faktorji, kot so šo- (s, SZDL. krajevna skupnost in končno občina, ki ji ne bi brnelo biti vseeno, kako se od- bija kulturna poltika v indu- strijsko izredno naprednem ''^estu. Prav gotovo pa hi bi- 'o zgrešeno, če bi Cankarjeva ^^ložba namensko urejen lo- ki je sedaj prazen, pro- "oío komerkoli in to za Ka- kršenkoli namen zgolj zaradi trenutne finančne situacije. posvetovanju so predlaga- Ч. naj bi kniinarno in n^-^h-vi- co prevzela založba Mladinske Ljubljane, sai le m)- ^^orodja velenjske poslovalni- Mladinske knjige priprav- ic-n sprejeti šoštanjsko knji- darno v svoje delovno podro- Y' " kolikor bi se Mladin- ji^« knjiga glede odkupa lo- uspela dogovoriti s Can- '^^rjevo založbo, .^oštanjčani in prebivalci šte- ^'riih okoliških krajev upajo. ° bo knjigarna in papirnica avgustom spet odprta, da ^ bodo učenci lahko pravo- ^'^по oskrbeli s številnimi .figami, zvezki in drugim ^^Шт materialom. Poleg te- ^ pa je v Šoštanju še veliko ^^ietij, raznih lokalov ter '^trošnikoi), ki vsakodnevno ytrehujejo papir, obrazce in ^упе druge pisarniške potreb- '^^me. VIKTOR -KOJC Razstava GRAD Celje Prevrednotiti vrednote Celjski grad, ali kakor mu Celjani radi rečemo Stari grad, že stoletja klju- buje na hribu jugovzhodno od Celja. Razvaline pričajo o nekdanji mogoč- nosti tega znamenitega kulturnozgodovinskega spomenika, ki ga že vrsto let oskrbuje in vzdržuje celjsko Olepševalno in turistično društvo. Zdaj pa se mu obetajo novi časi — pravzaprav stari, kajti poznavalci njegove pre- teklosti so se lotili zahtevnega znanstvenega dela. Na vidiku so obširnejša restavratorska dela, ki naj bi glede na ugotovljena dejstva in pa seveda na razpoložljiva sredstva kar najbolj vrnila gradu njegovo podobo iz časov, ko so celjski grofje doživljali vrh svoje moči. v Celjski grad je Olepše- valno in turistično društvo vložilo v času, odkar oprav- lja vsa vzdrževalna dela, ok- rog 200 starih milijonov. Zna- no pa je, da je celjski grad tretja najbolj obiskana turi- stična točka v Sloveniji in tako privablja številne, tudi tuje turiste, da si ogledajo ostanke nekdanje impozant- nosti. Najrazličnejša raziskovalna dela je na celjskem Starem gradu opravil tudi Pokrajin- ski muzej in Zavod za spo- meniško varstvo. SledTjji je zdaj izdelal dokončno študi- jo, kako se lotiti obnovitve in v kakšnih fazah. To je kompleksni program, ki izhaja predvsem iz spomeni- ških lastnosti objekta, upo- števa pa seveda tudi vse tu- ristične in občasne gledališ- ke funkcije. Program se zav- zema, da predstavi ves graj ski tloris z vsemi zgodovin»- skimi fazami. Arhitektura naj bi bila zastopana samo v to- liko, kolikor je potrebno za zavarovanje teh arhitektur- nih prvin. O celotnem kompleksnem načrtu zgovorno govori raz- stava, ki je bila odprta mi- nuh teden v celjski študijski knjižnici in katero si lahko ogledate do 21. avgusta. Pri- pravil jo je celjski Zavod za spomeniško varstvo v sode- lovanju s celjsko študijsko knjižnico. Kakšna bodo obnovitvena dela? Na to vprašanje je kar najbolj jasno skušal odgovo- riti direktor celjskega Zavo-' da za spomeniško varstvo prof. Ivan Stopar, ki je de- jal, da bo ena izmed nalog obnovitvenih del tudi odstra- niti nekatere sedanje nega- tivne izpeljane rešitve pri V2xirževalnih delih. Kot sem že omenil, bodo dela vsebo- vala več faz in v tem letu je predvideno sondiranje na pe- tih mestih v grajskem jedru. Predvidevajo, da bodo tam našli stvari, ki bodo poma- gale razjasniti marsikatero uganko. Tako Celjani vstopamo y novo obdobje. Celjski stari grad bo dobil novo podobo in bo tako dostojno predsta- vljal najpomembnejši sred- njeveški grajski objeikt na Slovenskem. Dela bodo ob- sežna, zahtevala bodo maksi- malno prizadevanje strokov- njakov pri izvajanju del in ne nazadnje, potrebna bodo velika sredstva, da bo ves obnovitveni načrt izpeljan. Morda se bo kdo vprašal, zakaj vse to? Zakaj toliko truda in denarja v sivo ka- menje, ki ni simbol ničesar drugega, kot nemškega fev- dalca, ki je tlačil in -izkori- ščal slovenskega tlačana? In ni nas malo, ki smo izšli rav- no iz tlačanstkega rodu. Res, zakaj vse to? Odgovor je pravzaprav preprost. Nihče ne more mi- mo svoje zgodovine in njene- ga izročila. Ob vseh dejstvih, ki nam jih daje fevdalna do- ba, pa le prihajamo do spo- znanja, da je tudi in pred- vsem grofovstvo bilo tisti in- tegralni del svoje dobe, ki je vsajv naših razmerah pred- stavljal politično in ekonom- sko tvorbo, brez katere bi bi- la ogrožen tudi tlačanov ob- stoj. Zato je takšen objekt v posredni in neposredni ob- liki in ni le spomenik moči fevdalnega gospoda. Je tudi tudi delo slovenskega tlačana spomenik žuljev in trpljenja takratnega malega slovenske- ga človeka. Znano je tudi, da imajo tuje dežele marsi- katero zgodovinsko dragoce- nost, ki pa bi sodila edinole v naše museje. Veliko držav je že poskrbelo ža svojo zgodovinsko zakladnico. Pri nas pa so žal raamere še pre- malo urejene in najprej bo- morali prevrednotiti vredno- te, da bodo pri nas doma našle primerno mesto. Drago Medved Prof. Stopar med govorom v Šmarje Pota m težave šolstva Kljub dopustom se je se- stal šmarski svet za šolstvo, prosveto in telesno kulturo, da -bi obravnaval nekater / nujne probleme, ki so nasta- li ob koncu šolskega leta. Na pobudo odbornika in učitelje^ z Vinskega vrha so najprej obravnavali problem te šole. Kljub temu, da je šola popolna osemletka, sta ostali samo še dve učiteljici, ki seveda ne bosta zmogli vseh osem razredov, od dru- god pa ni več nobenega upa- nja za nove učitelje. Zaradi tega se bodo predstavniki ob- čine takoj pričeli pogovarjati z občino Šentjur o prešola- oju višjih razredov z Vinske- ga vrha v Slivnico. Hud kad- rovski problem je nastal tu- di v Kozjem, ko je naenkrat odšlo iz šole kar šest učite- ljev m še sedmi je na odho- du. šolo v Zagorju pri Lesič- nem pa bodo ukinili, ker ni- majo zanjo nobenega učite- lja več. že v teh počitnicah bodo temeljito popravili šolo v Podsredi, tako da bodo dobili učenci boljše delovne pogoje, krajani pa primeren kultur- ni prostor. Potrebnih 400.000 dinarjev je občina rajela kot kredit. Svet je tudi sprejel pred- log razvoja šolske mreže in ga bo dal v javno razpravo. Po tem programu bo do leta 1975 na Šmarskem le še šest centralnih šol, otroke višjih razredov iz ostalih šol pa bo- do vozili z avtobusi. Seveda bo potrebno nabaviti še ne- kaj šolskih avtobusov. Pred- lagajo, da bi bilo naslednjih šest centralnih šol: BLstrica ob Sotli, Kozje-Lesično, Pod- četrtek, Rogaška Slatina, Ro- gatec in Šmarje pri Jelšah. 2e 2 dosedanjo reorganizacijo šolstva so marsikaj izboljša- li, saj so na primer odpravili precej kombiniranih oddel- kov. še leta 66/67 je bilo v nižjih razredih 17 kombinira- nih oddelkov, v preteklem le- tu pa le še 11. V višjih raz- redih pa je bilo takrat 10 kombiniranih oddelkov, v preteklem letu pa le še štir- je. Kljub v.semu pa imajo še vediro 40 % osipa. Svet za šolstvo je razprav- ljal tudi o finančnem načrtu temeljne i2wbraževalne skuip- nosti. Temelji predvsem na dotaciji republiške izobraže- valn« skupnosti. Medtem ko bo občina prispevala 2,443.000 novih dinarjev, pa bo repu- bliška izobraževalna skup- nost za A in B program in amortizacijo nepremičnin pri. spevala kar 12,338.704 novih dinarjev. Jože Lipnik Vodič po Starem ^radu Ob otvoritvi razstave o Gradu je iizšla tudi drob- na knjižica o starem gra- du—v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slo- venije —; Zbirka vodni- kov. Omenjena knjižica je delo profesorja Ivana Stoparja, direktorja celj- skega Zavoda za spome- niško varstvo. Izdajo vodnika sta podprla Od- bor za književnost, založ- ništvo in knjižničarstvo KSS ter Olepševalno in turistično društvo Celje. Delo opisuje stanje na gradu z vsemi predvideni- mi posegi, kar lepo po- nazorujejo tudi slike. d. m. v Ziče 75 let Prosvetnega društva 2iče so* prijazen kraj v Dra. vinjski dolini, in sicer ob ce- sti ki pelje iz Slovenskih Ko- njic proti Ločam. Tik pred vasjo se odcepi cesta proti špitaliču, kjer je bil samo- stan kart uzi jancev, imenovan Žički samostan. V 2ičah je štirirazredna podružnična šo- la, a v njeni bližini stoji pre- cej velik kulturni dom iz predvojnih časov. Tu bodo 13. avgusta praznovali 75-let- nico ustanovitve prosvetnega društva. Postavljen je pose- ben odbor, ki pripravlja to jubilejno praznovanje. To bo skupna akcija prosvetnega društva, SZDL in KS, Na predvečer praznovanja bo skupne seja odbornikov druž- benih organizacij. Na njo bo- do povabili najstarejše člane PD, ki jim bodo naslednji dan podeliai posebna praz- nanja гза njihovo kulturno de. lo. Na prazinovanju bo nasto- pil oktet iz Loč ter domači ansambel Konrad Hohler, dramska sokcija pa bo za- igrala odlomek iz drame Be- gunka. Vaščani se radi zbirajo v kulturnem domu, kjer zdaj urejajo kluibske prostore. Po- sebno marljiva je mladina, ki je tudi včlanjena v PD. Radi pripovedujejo o velikih uspehih, ki jih je doseglo PD, posebno v prejšnjih ča- sih, ko je bilo treba buditi narodno zavest, utrjevati slo- vensko besedo z igrami, pet- jem in knjigami. Predsednik KS Franc Pavšer nam je s ponosom povedal, da je bilo PD v 2ičah protiutež nem škiutarjem v Slovenskih Ko- rxjicah. 2iče so bile prosvet- no kulturna trdnjava S-loven- cev že pred prvo svetovalo vojno, saj so imeli že takrat, pihalni orkester, tamburaški zbor, dramsko sekcijo in či- talnico. Podpirala jih je slo- venska zadružna hranilnica in posojilnica, ki so jo sami ustanovili zaradi tega, da se tudi gospodarsko osamoevo je. Namreč dobro so čutili, da se la^bko naslonijo v tistih časih samo na svoje lastne sloverefee sile. Konrad Sodin Ugoden vpis Na celjski glasbeni šoli so z vpisom zelo zadovoljni, saj ima- jo zasedena že skoraj vsa mesta. Kot smo že poroćali, pa imajo velike težave s prostori, saj je že strop popolnoma dotrajan. Stav- ba je že zelo stara. Pa se povrni- mo h vpisu: Za klavir in kitaro imajo zasedena že vsa mesta, le za godala kot npr. čelo, kontra- bas in rog je še nekaj prostih mest. Sicer pa je število prijav- Ijencev zadovoljivo vsako leto. Za- to ob.4taja potreba ne le po pri- mernejših prostorih, pač pa tudi po večjJi. Slov. Konjice Spet Mba na pihala Tri ali štiri leta so v Slo- venskih Konjicah ljubitelji glasbe, posebno godbeniki, razpravljali o ponovni usta- novitvi godbe na pihala. Da- siravno je v Slovensikih Ko- njicah in bližnjih krajih nad 30 godbenikov, je bilo po- manjkanje novih instrumen- tov glavna ovira za ponovno ustanovitev godbe na pihala v Slovenskih Konjicah. Ko so konjiška gospodarska podjet- ja in ustanove sprejele sklep za nakup novih instrumentov se je godiba na novo formira- la. Mnogo z^lug pri tem Snajo občin.tski komite ZK, skupščina občine, posebej pa tovariša Prebil in Fideršek. Poleg ostalih je tudi kulturna skupnost namenila pihalnemu orkestru 20.000.din. Sedaj god- ba marljivo vadi dvakrat te- densko. Ima svoje prostore v mladinskem domu. Kapel- nik Dušan Pečnik nam je po- vedal, da godbeniki zelo red- no prihajajo k vajam. Nasto- pili so že z budnicami za 1. maj in v vseh večjih krajih konjiške občine: pri otvoritvi Poletnih kulturnih prireditev v Ločah, pri paradi teritori- alnih enot v Slovenskih Ko- njicah in na krajevnem praz- niku v Ločah. Sedaj se pri- pravljajo na samostojni kon- cert. Novi instrumenti, nove uniforme, prvi uspehi so h godbi privabili mnogo mla- dih ljudi, ki žele izpopolniti vrsto starejših in marljivih godbenikov. Konrad Sodin 8. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 Vrtiljak dogodkov CELJE Nove parkirne ure Pml kratkim so tudi v Olju vpeljali nove parkirne ure, ki jiii imajo drugod že рг»ч'еј časa. Ure bodo pripomogle, da bo promet pred veleblagovnico »T« bolj urejen. Zanimalo me je, kako so se naši vrli šoferji »ogreli« га to noviteto. Zato .sem se neko dopoldne napotil pred veleblagovnico in opazoval promet. Bilo je običajno dopoldne, na ce,stah gost promet, na ulici živ — žav, ljudje so pri- hajali in odhajali. Večina gospodinj je hitela že s polnimi košarami. Л dolgi, ravni vrsti je 14 ur. Pred vsako izmed njih stoji avtomo- bil. Na brezplačnih parkirnih prostorih so vsak dan isti avtomobili, /a parkirne ure se nihče niti ne zmeni. Stopim bližje proti uram. Ire so last podjetja Javne naprave. Direktorja podjetja, Franja IKtlž^ina sem zaprosil za nekaj odgovorov v zvezi s parkirnimi urami. — Ste prejeli čez ure že kaj pritožb? Zakaj le bi dobivali pritožbe? Rečem pa lahko, da dobivamo stalno nove pohvale, saj bodo parkirne urj le koristile. — Zakaj ste vpeljali to novost? Novost smo vpeljali, da se bo povečala frekvenca parkiranja v strogem centru mesta, kjer so največje trgovine. Tako se bo parki- ranje omejilo. Prej ni bilo nikoli dovolj prostora za kupce z vozi- li. saj je prej prostor zavzel kdo, ki je prej prišel v službo. — Kako to, da so parkirne ure pred Celjem imela ie mnogo veli- ko manjša mesta, npr. Novo mesto? Zaradi tega, ker ni^mo imeli dovolj denarja, saj so to drage aparature. Pri nakupu ur nam je s posojilom pomagal »T«, pobudo pa je dalo Olepševalno turistično društvo. Cena ene parkirne ure je rJO.OOO starih din. — Je že kateri nevestni voznik poškoiloval uro? Nekdo se je lotil ure s steklenico, dru.gače ni problemov (v Novem mestu se je že prvi dan nekdo zaletel v uro, op. p.). V kratkem bomo nabavili pet novih ur. BRANKO JKRANKO SLOVENSKE KONJICE Začasna zaposlitev Okoli 60 mladih fantov in deklet, ki so letos končali o.snovno šolo ali pa imajo za .seboj kak.šen letnik srednje šole, .se je v le- tošnjih počitnicah začasno zaposlilo v Lesno Industrijskem kombina- tu v Slovenskih Konjicali. S svojim delom nadomeščajo delavce, ki so v tem ča.su na letnih dopustih. Za svoje delo, ki bo trajalo me- sec dni, bodo prejeli 600 do 800 dinarjev. Tako si bodo prislužili za šolo potreben denar, obenem pa so velika pomoč podjetju samemu, ki bi bil bréz potrebnega kadra v hudi zadregi. Sicer pa se ^ konjiška mladina zaposlovala tudi т drugih de- lovnih organizacijah Partizanska slovesnost Za dan vstaje slovenskega naroda je bila pri žičkem samostanu in na grobu komandanta 13. brigade Mirka Bračiča — Milenka Kneževića manjša slovesnost, združena s polaganjem vencev. Naj- prej so nekdanji borci te brigade, ki se je v dneh vojne precej dolgo zadrževala na tem območju, kjer je na koncu vojne, 2.5. apri- la 194,5 padel tudi njen komandant Milenko, položili venec na grob svojega komandanta. Nekdanji oficir te brigade, Jaka Štefančič, pa ,fe spregovoril o njem nekaj besed in osvetlil boj brigade ter ljudi s tega konca konjiške občine. Kmalu zatem so vsi navzoči odšli proti žički kartuziji, kjer .je bila več.ja proslava v počastitev dneva vsta.je slovenskega naroda. Proslave se je udeležilo okoli dvesto ljudi, takoj nato pa so v.si «Klšli na zabaviščni prostor tik ob nek- danji žički kartuziji, ki je danes edinstven in enkraten zgodovinski spomenik. Nekdanji borci Bračičeve brigade so se dolgo v noč zadržali skupaj z domačini tega kraja, ki je bil domala ves par- tizanski, v prijetnem pogovoru in v obujanju spominov na tiste dni. Mnoge udeležence tega shoda je zamikala tudi kartuzija. ki je sicer v precej slabem stanju, vendar še kljub temu kaže čudoyito gotiko, ki ji zlepa ne na.jdemo primerjave. Tako .¡e bil ta partizan- ski shod, odnosno proslava v počastitev dn^va praznika, za mnoge pri.jetno dož.^vetje. MOZIRJE v Sesta cvetlična razstava v Mozirju so že v polnem teku priprave na letošnjo, šesto tra- dicionalno raz.stavo cvetja. Kot v minulih letih, .si je prizadevni organizator, to je hortikulturno društvo iz Mozirja, že zagotovilo sodelovanje vrtnar.jev iz domala vse Sloveni.je, kaže pa, da bo to- krat na razstavi zastopan tudi Zaçreb. Kot nam je povedal JOŽE SKORNSKK, bo letošnja cvetlična razstava 4. avgusta, pripravljena pa bo v vseli prostorih mozirske osnovne šole. Sodelovali bodo tudi lovci, ribiči, planinci in seveda tudi turistične organizacije celotne mozirske občine. Razstava bo predvidoma odprta tr; dni in računajo, da se je bodo udeležili številni obiskovalci saj je samo lansko prireditev videlo preko se- dem tisoč obiskovalcev iz vse Sloveni,ie. Da bodo Se bolj propagirali lepote Zgornje Savinjske doline, bo- do prihodnjo soboto v Mozirju ustavljali vsa tuja vozila, potnikom pa bodo poklanjah nagel,jčke, vabila ш razstavo in prospekte ter propagandno gradivo. Prireditelji računajo, da bo tudi letošnja cvetlična razstava pri- tegnila pozornost številnih obiskovalcev, saj si .je prireditev že Ï dosedanjimi uspehi zagotovila soliden renome. B. STRMČNIK 10. hmeljarsko tekmovanje Savinjska dolina bo tudi letos praznovala svoj dan hmeljarjev in sicer a: in 6. avgusta že tradicionalni vrstni red prireditev je letos nekoliko spremenjen. Med drugim bo letos sprejem slovenskih hmeljarjev v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru, ne pa v Žal- cu kot doslej. Oh tej priložnosti hodo tudi letos izbrali hmeljarsko princeso in jo tudi razglasili, kar je Irtos novost. Značke, ki jih hodo gostje sprejeli, bodo obenem vstopnice za ostale prireditve ter za ogled novega hmeljarskega muzeja v Žalcu in rimskih izkopa- nin v .Šempetru. Povorke s prikazi iz hmeljarstva, ki je bila včasih skoraj ne- koliko kičasta, zadnja leta pa večkrat tudi brez izvirnih domislic, letos ne bo. No pri gledalcih je nemalokrat povzročala dobro vo- ljo in smeh, tako da bodo povorko nekateri verjetno tudi pogre- šali. Naslednjega dne, 6. avgusta bo na veseličnih prostorih v Bra- slovčah poskrhlj«'no za zabavo množice ljudi, ki bo prav gotovo tu- di letos hotela praznovati svoj praznik Priznanja, ki jih podeljujejo vsako leto, bo letos sprejelo okoli 30 slovenskih hmeljar.jev. Turistično društvo ¡Šempeter in Braslovče ter gostinci se bodo prav gotovo potrudili, da bo uraznovanje izkazalo blesk 10. jubileja. IONE TAVČAR Dob je pri Planini JIKLOVA ZALA" NA CESTI Bo že tako, ker v Dobju, kljub uspešnemu desetletnemu delu Prosvetnega društva še nimajo svojega kulturnega doma ali kakšnega drugega prostora, kjer bi larhko igrali odrska dela, tamburaški in pevski zbor pa imela kon- certe. Sicer je Dobjanom šentjurska občina že namenila sredstva za kul- turni dom, so pa težave s prostorom, ker ga je težko dobiti. Tako sva besedovala pred pričetkom vaje nove igre z Tieumorno kulturnoprosvet- no delavko v Dobju Jožico Salobirjevo, brez katere bi verjetno bilo v tem prijaz- nem kraju vse drugače. Pri Salobirjevih je na hodniku vse polno vreč, iz njih se svetlikajo srbrni gumbi na- rodnih noš. Vse to čaka, da diniga glava Salobirjeve hiše — Franci odpelje s svojim osebnim avtom v šolo in pri- pravi igralce na vajo, dokler ne pride glavni režiser. Z njim pa razpredava najraz- ličnejše stvari, največ pa o dramski dejavr-osti. prosvet- nega društva, kjer v desetih letih nikoli ni manjkalo čla- nov, čeprav so začeli s štiri- mi igralci v delu Dva ducata rdečih vrtnic, sledila pa so še naslednja dela: Poročil se bom s svojo ženo, v Ljublja- no jo dajmo. Cvetje hvalež- no odklanjamo, Trije vaški sodniki. Veleja, George Dar- daine in Heroica. Poslednja je zdaj Miklova Zala, za ka- tero pa menijo v Dobju, da bo vrh vsega, kar so do se-, daj naredili na odra. In te- ga bodo morali resnično po- staviti na cesti, ker so šol- ske učilnice premajhne, dru- gih prostorov nimajo, le ve lik kozolec bi radi odkupili •taiko, da bi jim v njihovem kulturnem delovanju kar naj- bolje koristil. Igralci so od vsepovsod. Pridejo iz Presečnega, Kalob- ja, Lažišč, škrnice, Slatir-e, Repuža, Ravnega, Brezja. In tisti ki imajo najdlje, pride- jo najprej, najmanj pol ure pred začetkom vaje in se marljivo pripravljajo. Za Miklovo Zalo so se pri- čeli dogovarjati že lani jese- ni, ko je bilo treba predvide- ti, kaj bi bilo najpametneje. Miklova Zala pa je delo, ki bo z? oživitvijo na odru (igra Frana žižka) ponovno prika- zala čas kmečkih pur.tov in turškega obleganja na koro- ških tleh. In letos, ko se povsod pripravljamo na veli- ko obletnico kmečkih pun- tov, so Dobjani- prepričani, da bodo z Miklovo Zalo tu- di doprinesli nekaj k t^mu velikemu praznovanju. Jožica in Franci Salobir pa ne poznata Aitrujenosti. Ko- stume za pričujoče delo sta zbrala v Celju, že tu ri® treh krajih, pa v Ljubljani, nekaj so naredli sami, prav tako vse kulise, narodne noše pa jim je posodila mlada novo- ustanovljena folklorna sku- pina iž Šempetra v Savinj- ski dolini. Zdaj že lahko pričnemo z vajo. Pred šolo so zbrana de- kleta in fantje in vseh se lo- teva zr-ačilna mrzličnost pred pričetkom nečesa velikega, vanemirljivega. Miklovo Za- lo igra STANKA VODIŠEK, stara 17 let iz Presečnega, od koder ima skoraj uro pe- šačenja, sicer jo pa bratra- nec pripelje z motorjem. Zdaj bo sploh prvič na odm in to ji. daje malo strahu, a z veseljem do igranja se to sploh ne more primerjati. Njenega očeta Marka pa ig- ra EDI KOVAČIC, iz Repu- ža, ki bo tudi zdaj prvič sto- pil na odrske deske. Besedi- lo mu ni delalo problemov in sploh je prepričan, da je ro- jen igralec, pohvalil pa je tu- ai mlado siogralko — Miklo- vo Zalo in človek jim tako- le, sredi vesele mladosti in žarečega optimizma mora verjeti. Potem sta še tukaj dva muzikar.ta, ki vzpodbu- jata igralce, da kar najbolje zaplešejo veliki raj. To sta harmonikarja Mihec Salobir in klarinetist Rudi Tajnšek, ki že trideset let razveselju- je ljudi s svojim igranjem. V delu sodeluje 34 igralcev. Učilnica se iaprazni, prič- ne se prvo dejanje. Nekaj tre^ me, pa veliko, veliko veseljj do igranja. Scena je kljub ve. liki improvizaciji zelo razgj, bana, mladi igralci pa so pre cej časa posvetili plesnim ko, rakom korošikega narodnegj plesa. Jožica Salobirjeva sed: na klopi s knjigo in njer.e oči ne izpustijo nobene napake in marsikdo jih sliši, seveda ps takoj obljubi, da bo popra- vil. Igra teče dalje. Med igraL ci pa se suče majhen fantek, ki v igri sicer ne nastopa, skrbi pa za svojega očka, da zvečer ne zamudi na vaje. Tako živijo in delajo mar- ljivi Dobjani. Po besedah Jo- žice Salobirjeve jim je bil vedno problem prostor, niko- li v taki meri sredstva. Lan; so bili nagrajeni in so dobit od šer.-tjurske Kulturne skup- nosti 200 starih tisočakov. Vse bo šlo, pravijo, le volja in ljubezen do dela, do igra. nja nas vodi iz leta v leto, iz enega dela v drugo. Seveda pa tudi spoznanje, da je člo- vek bogatejši, bogatejši za nekaj, kar pač ne moreš ni- kjer kupiti. Tako pravijo т Dobju, majhni vasici na hri- bu ob cesti, ki vodi ia Šent- jurja na Planino. Ce se bo- ste peljali mimo, zavijte na Dobje. 30. julija bo premi- era, na cesti bo oder, na od ru ljudje, pa številni vaščani iz daljnje okolice, ki bodo pešačili tudi po dve uri da- leč, da bi gledali Miklovo Za- lo. Tekst in slike: Drago Medved V Dobju priljubljena Rudi Tan.jšek, ki že 30 let i.çra klarinet in mJajši Mihec Salobir. V »iVTiklovi Zali« vodita igralce, da plešejo 'koroški rej. Stanka Vodišek bo tokrat pr- vič na odru in .še kot »Miklo- va Zala«. Edi Kovačič bo tudi prvlj stopil na odrske deske v vh gi Marka, Zalinega očeta. Fran Ros SPOMINI NA OKUPACIJO šola je bila kasarna in ječa Pred šolo so se ustav- ljali kamioni, polni slo- venskih ljudi. Surovi ge- stapovci in policisti so z njih suvali te uboge naše žene, može, starčke, otro- ke, njihove nahrbtnike in cule. Skoraj 800 jih je bilo teh kmečkih in de- lavskih ljudi iz Štajerske, ki so v nekaj dneh napol- nili vse šolske prostore. Izvedel sem, da so bile to družine tistih, ki so bi- li odšli v partizane ali pa ' so umrli kot talci. Nanje je zdaj z dvo- riščnega stolpa prežal nemški policist z rnitra- Ijezom in ponoči obračal luč po vsej okolici, da bi strahoval nedolžne ljudi. Tako je ta moja šola po- stala ječa! Nekatere žene so joka- le, starčki so kleli, majhni otroci pa, ki resnice še niso mogli doumeti, so se podnevi igrali na dvori- šču. Nihče ni smel do njih, obsojenih na odhod v ta- borišča mrzle Nemičje. Na ulicah okoli šole so več- krat čakali njihovi sorod- niki in znanci. Moja že- na, Ivanček in jaz. Ici smo smeli hoditi iz šole, smo od njih prevzeli kakšen zavitek, pismo ali denar pa to spravili v roke jet- nikom. Samo tako smo jim mogli pomagati. In zgodilo se je najstraš- 'nejše! Policisti so pritirali iz šole vse moške, jih natia- čili v štiri kamione in od- peljali: Potem so na vrsto prišle ženske in dekleta. Obupen je bil krik mater, ki so jim s silo trgali ob- roke iz rok. Nekoč se je to zgodilo ponoči in tedaj je njihov strahoviti vik iz spanja prebudil vso oko- lico. Videl sem mater, ki je obležala mrtva, zadela jo je kap. Nato so otroci nekaj dni sami tavali po dvorišču in jokaje klicali svoje matere. Dojenčkom so pritisnili žige na tele- sa. Nazadnje so na tuje odpeljali še otroke. Pet takšnih selitev je doživela naša šola. V začetku zime 1941 so policisti odšli in v šoli se je pričel pouk. Spet sem bil v svoji služiteljski služ- bi, toda v kakšnih razme- rah! Razen že prrtttnega upravitelja so bili učitelji sami fantički iz tujih kra- jev, med- učiteljicami pa frizerke in prodajalke, ki niso znale učiti. Videl sem, kako so se dečki ta- kim učiteljem v obraz smejali, ti pa so jih lasa- H, klofutah, brcali in zapi- rali pa jim še slabe rede pisali. V takšni šoli se tudi Ivanček ni ničesar naučil. Nekoč mi ga je njegov učitelj za tožil, da ga je slišal slovensko govoriti. Zalo naj hi ga jaz doma ostro kaznoval. Jaz pa sem Sì mislil: bo že pri- šel čas, ko te veter odpih- ne tja, od koder si prišel, nacist! Kako tuje mi je bilo zdaj to šolsko poslopje! To zadirčno nemško kri- čanje, enoglasno petje su- rovih koračnic in vsa ta nadutost! Z vseh sten tu- kaj pa so gledale slike z zločinskim Hitlerjevim o- brazom! Na šolskem hodniku sem nekoč našel jokajočo deklico in sem jo odpe- ljal v naše stanovanje. Pretepla jo je bila učitelji- ca, ker je govorila v jezi- ku svoje matere. Moja že- na ji je dala čaja in pi Škotov, da se je pomirila Ostra, snega polna zima 1941/42 je iriinevala, ko sem doživel nekaj poseb- nega. Tedaj ni bilo več jetnikov v šoli in jo je stražil en sam policist. Ne- koč kmalu po polnoči je nekdo potrkal na naše ok- no in šel sem gledat, kdo bi bil. — Hitro odprite, Miha, prosim vas! Ne prižigajte luči! mi je došlec zašepe- tal, ko sem tiho odprl vra ta. , , Spoznal sem ga. Pred nekaj leti je bil še učenec naše šole. Kot partizana so ga Nemci ranjenega uje- li in oddali v bolnico. Ko bi za silo ozdravel, bi -ga gotovo ustrelili. Do mene ni imel daleč, le dva vrto- va in ulica so bili vmes. Se nadaljuje št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo ENAIN- DVAJSET SUHOVR- ŠNIČINIH ŽIVLJENJ Obisk pri SUHOVRŠNI- KOVI MAJVII, tam gori vi- soko pod Rogatcem, sean pravzapranr odlašal že od lanskega leta. Čakal sem lepo vreme in končno obupal. Deževalo sicer ni, ko sem jo iz Lenarta nad Gomijnn gradom mahail po Suhovrških njivah ' na- vzgor, pa sem bil kljub temu premočen; od z^oja seveda. Suhovrška kmetija leži visoko v hribih, skoraj 800 metrov nad moirjem in spada med velike, trdne grunte. Tako je bilo tod že od nekdaj, tako je tu- di danes, ko tu že gospo- dari mladi Suhovršnik, mati Jožefa, pa kljub mladi gospc^dniji, ki se pridno vrti po veliki in modemi kuhinji, še poma- ga pri vseh delih, kljub svojim 64 letom, ki pa bi jih ji vsakdo težko priso- dil. Za kiohinjsko mizo se nas je zbralo kar precej in beseda je telüa k^ižean, pa smo se kljub temu vse pogovorili. Pred 46 leta se je Suhovrška mama pri- ženila na kmetijo, ko sta se vzela z rajnkim Jane- zom. V zakonu se jima je rodilo 16 otrok. Bila sta srečna. Grunt je velik, za delo pridnih rok ni manj- kalo, zato pri hiši nikoli ni zananjkalo kruha na mizi. Nasprotno, bilo ga je dovolj tudi za številne partizane, ki so bili v hiši v vseh vojnih letih redni gostje. 2iveli so v máiru, tudi v vojnih letih, saj so bili s partizani kot druži- na. V teh hribih so imeli pred Nemci več ali manj mu- ,dokler ... Decembra 1944 je bilo, ko so prišli. Znenada, kot so to radi delali, še pose- bej pa takrat, kadar je bi- la posredi izdaija. Tudi to- krat je bila hiša izdana, kot partizansko zatočišče. Nemci so Janeza odpeljali in ga še istega dne, pri Novi Štifti ustreliM. Mati Jožefa je ostala zaradi številnih otrok. Grimt je izgubil dobrega gospodar- ja, otroci skrbnega očeta, Jo^a ljubečega moža. Gospodarstvo je terjalo svoje in tako se je Suho- vrška mama v drugo po- ročila, vzela je brata po- kojnega moža, kji je že prej ves čas živel na kme- tiji. Z drugim možem, Ma- tijo, se jima je rodilo še petero otrok. Vsega sku- paj je Suhovrška mama povila 21 otrok, 21 življenj je darovala svojim otro- kom Suhovrška mama. Vse porode so opravili doma, bolnišnice Suhovr- ška mama ni videla ... Ni- koli ji ni bilo žal, ker je ustvarila številno družino. Nasprotno — veselila se je skupaj s svojimi otro- ki, ki so rastli in dora- ščali, pa žal tudi umirali. Danes jih je živih še tri- najst in razkropili so se od Nove Štifte do Vele- nja, ker so v novi Nami zaposlene kar tri njene hčere. Od vseh otrok je bilo 12 fantov in 9 deklet, se- daj pa žiivi še šest fantov in sedem deklet. So pač ženske bolj čvrste nara- ve, kaj hočemo. Sicer pa se tradicija velikega števi- la otrok tudi še nadalju- je. Hči Angela, ki živi v Tir oseku, je p>red dvema meseceona pyovila desetega dojenčka, medtem, ko ima sedanji gospodar na Suho- viTški kmetiji »le štiri«. Ko smo ga povprašali, če bo še кај otrok pri hiši, je veselo prikimali in re- kel, da še niso končali. Pa se je oglasila gospodinja, Francka (-tudi ryena mati, ki živi v Lenartu, je ro- dila 11 otrok), ki je zila- gala pOsodo v stroj za po- mivamje posode, da bo menda kar dovolj ... No, bomo še videli. Oba sta še mlada ... 81Лолтека mama je od- ličnega zdravja in dobro se počuti. Kljub svojim letom je še ves dan na nogah, čeprav ji tega ne bi bilo treba, ker mladi dobro gospodarijo in pri- dno delajo. Pa pravi, da rada poprime za delo, saj vidi, da ga je povsod do- volj. Odhajal sem v trdnem prepričanju, da bo Suho- vrška mama, skup>aj s svojim možem Matijem še leta in leta iiživala zado- voljstvo, ki ga nuda sreč- no družinsko življenje Su- hovTšnikovega doma. Na mnoga leta, Suho- vršnikova mama, in vse najboljše! Bemi Strmčnik Polzela — avgusta V NOVIH PROSTORIH Kolektiv Tovarne nogavic na Polzeli vlaga že vrsto let velike napore v rekonstrukcijo tovarne in izboljševanje de- lovnih pogojev članov kolektiva še posebej. Njihova priza- devanja so dobila tudi družbeno priznanje, ko je kolektiv ob nedavnem prazniku prejel posebno občinsko pismeno priznanje. Čeprav se je pri izgradnji novih obratov časovno neko- liko zavleklo, vzrok je v pomanjkanju cementa, se bodo, kot vse kaže, sredi avgusta le preselili v nove proizvodne prostore. Skoraj tristo delavcev bo zapustilo sedanje obra- te, v katerih v poletnih mesecih doseže vročina tudi do 45 stopinj. Novi obrati so klimatiizrani, pogoji dela pa sodobni in udobni. Kolektiv je v prvem polletju dosegel lepe gospodarske dosežke in je cilje polletnega gospodarskega plana prese- gel v vseh postavkah, razen pri osebnih dohodkih. Gosp>odarjenje v tekstilni stroki, sem sodi tudi Tovarna nogavic na Polzeli, je že od nekdaj izpostavljeno poseb- nim pogojem in trdemu re- žimu. Težave so domala pri- sotne vseskozi, zato ni čud- no, da si kolektivi te indu- strijske veje že vrsto let pri- zadevajo, da se izenačijo v pogojih gospodarjenja z osta- limi p>anogami. Kolektiv to- varne nogavic na PolzeU je pričel z rekonstrukcijo, ki v teh dneh stopa v zaključno fazo, pred več kot desetimi lesti. Kot vse kaže bosta v av- gustu dokončno nared novi proizvodni hali, kamor bodo preselili sedanje obrate, kjer so delovni pogoji najtežji. S to preselitvijo se praktično končuje obdobje največjih naporov kolektiva, da si ustvari normalne proizvodne pogoje, ter da se tako izena- či z drugimi, s katerimi se srečuje na domačih in v zad- njem času, tudi na tujih tr- žiščih. V letošnjem prvem p>olletju so v kolektivu zelo dobro go- sp>odarili. Fizični obseg pro- izvodnje se je povečal za 15 odstotkov, vrednostno p>a so pokazatelji pokazali indeks 166. Taki rezultati so pred- vsem rezultat spremenjene strukture proizvodnje in pre- usmeritev od klasičnih noga- vic na ženske hlačne nogavi- ce. Tako rezultati v proizvodnji in še posebej v prodaji (pro- dajna služba se je še zlasti izkazala pri vztrajnem iska- nju tujih tržišč!) pa so pogo- jih, da se je bistveno povečal tudi dohodek, ki je v primer- javi z istim obdobjem lani (vsi kazalci se nanašajo ta prvo polletje) porastel na in- deks 172 in znaša precej pre- ko dveh starih milijard. Po- trebe rekonstrukcije so nare- kovale, da je p>odjetje že pred leti uvedlo forsirano amorti- zacijo, skrbno pa so pazili tudi na oblikovanje skladov. V analiziranem obdobju so sklade povečali za 128 od- stotkov (indeks 228), za sko- raj polovico pa je večja amortizacija. Med najpo- membnejše kazalce pa ned- vomno spada ugotovitev, da se je bistveno spremenila struktura proizvodnje v prid prve kvalitete. Bistveno se je zmanjšala tudi tako imenova- na kvalitetna izguba, in sicer od 6,13 na 4,17 odstotkov. Nemalo so k temu prispevali tudi domači proizvajalci su- rovin, ki so v zadnjem ob- dobju bistveno popravili kva- liteto svojih izdelkov in to ta- ko Kemična tovarna iz Most pri Ljubljani, kakor tudi »Prizrenka« iz Prizrena. To je prav gotovo razveseljiva ugotovitev, še zlasti, ker smo letos vso pozornost p> svetili kvaliteti in imamo ta- ko imenovano leto kvalitete. Upamo, da bo trajalo čim- dalj ... Taki gosp>odarski dosežki pa so seveda pozitivno vplivali tudi na gibanje osebnih do- hodkov. Medtem ko so lani v tem času imeli povprečni OD nekaj nad 120.000 starih tisočakov, so ga v letošnjem juniju že dosegli v višini 165.000 tisoč. Vse to kaže, da bodo do konca leta uresničili tudi načrte na tem p>odročju, ko naj bi p>oprečni osebni do- hodki v podjetju znašali med 170 in 180.000 starih dinarjev. Ob koncu le še to. Zaveda- joč se ciljev naše stabili2acij- ske pK>litike in p>otrebnih na- porov na področju izvoza, je kolektiv v letošnjem letu tu- di temu posvetil p>osebno po- zornost. Spričo tega, da pro- dirajo postopoma na zapadna tržišča, kjer je močna konku- renca in kjer imajo težave s ceno (kriv je repromaterial), je tudi dosežek 300.000 dolar- jev izvoza omembe vreden rezultat, še zlasti, ker bodo temu posvečali vso poïaomost tudi v bodoče. BBRNI STRMÒNIK KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA V splošno akcijo zbiranja denarja za pomoč poplavljen- cem v Prekmurju in Sloven- skih goricah se je vključil tu- di občinski odbor Rdečega kri- ža v Celju. Kot vse kaže, njegov poziv ne bo ostal brez odmeva. Med prvimi, ki so se odzvali kli- cu na p>omoč, je bila osnov- na organizacija Rdečega kri- ža Ljubečna, ki je za poplav- Ijence v Prekmurju darovala 1(M).000 starih dinarjev. Zdaj so na vrsti zlasti de- lovne in družbene organiza- cije pa tudi posamezniki, da prispevajo ustrezne denarne deleže za tiste, ki jim je po- plava odnesla vse ali večino premoženja. Denar nakazujte na ob- činski odbor Rdečega križa v Celju, žiro račun št. 507—8 —82 in pripišit-e: pomoč po- plavljencem v Prekmurju. CEYTON PLACE XIII. nadaljevanje PIŠE MILAN SENIČAR Čas dopustov je najbolj prijetno obdobje v letu dni. V pisarnah ima vsakdo — razen šefa, pa naj to zve- ni še tako čudno — kar dva dopusta. Prvi je tisti redni, zajamčeni dopust, do katerega ima pravico vsak delov- ni človek, če je enajst mesecev v služ- bi. Ko tistega izkoristi, prične delati in čakati, kdaj bo odšel na dopust nje- gov šef. Tedaj se mu začne drugi do- pust, sicer res ne ob mofju ali v pla- ninah, dopust pa je le. Kako prijetno je zjutraj posmrčati рк>1 ure dlje, ker veš, da te ne bo ob prihodu v službo sprejelo strogo oko tovariša šefa. Ad- ministratorke imajo v času šefovega dopusta vedno lepše frizure, kot običaj- no, saj lahko mimogrede skočijo do- pK)ldne v mesto k frizerju, če bi stati- stike obdelovale to področje, bi lahko ugotoviU, da v času šefovih dopustov mnogo manj podpostavljenih začne bolehati za kakšnim čirom, kot pa te- daj, ko je šef na svojem delovnem me- stu. In takšen drugi dopust je še bolj prijeten, saj človek ne zapravi toliko kot ob morju — seveda, če se drži bolj skromnih gostišč in ne zaide v največjo mestno kavarno. Prazniki so kaj čudna reč. Ljudje smo pač takšni, da bi radi vsak praz- nik čimbolj praznovali. Tako ali dru- gače. Pred dnevi je bil občinski praz- nik v Ceytonu. Občinski praznik ne pa praznik občine, kot zidane stavbe z vsem tistim, kar je notri. Toda, neka- teri niso bili tega mnenja. če je občinski pramik, zakaj bi po- tem občinska uprava delala р>о1п delov- ni čas. Nehali so dve uri prej kot obi- čajno. Telefoni so brneli v prazno, ljudje so se čudili, če je bil to občin- ski praznik, torej praznik vseh občanov Ceytona, kako to, da niso prenehali z delom tudi drugod, recimo v tovar- nah. Verjetno ne zato, ker bi se tisti dve uri poznali pri delu. No, tam kjer se pa ne, je pa tako vseeno. Drugače pa je to dobra metoda praznovanja. Pomislite, kakšen štos bo, ko si bodo kaj takšnega omislili železničarji. Ko bo dan železničarjev, bodo nehali de- lati dve uri prej. Mord?' Iz malega raste veliko. Tako se je zgxxiilo, da so za enega fanta p>omis]i- li, da bo hotel minirati »transkontinen- talno« železnico. Kako so posumili? Fant je študent in pridno študira, kljub vročim dnem. Okno je seveda odprto. Pa so pri sosedovih — v drugi hiši — kupili lepega malega kužka. Ne takšnega, ki bi renčal, lajal in kazal zobe ves dan, tistega, bolj sodobnega. Resnici na ljubo povedano, kužek se je tu in tam le oglasil z glasom, ki mu ga je podarila mati narava. študenta je to tako razjezilo, da je zagrozil: »Tega cucka bom zastrupil.« Hop, so pomislili ljudje. Nedaleč pod oknom teče železniška proga. Kaj če fant ne misli minirati tudi proge, ker ga moti med študijem. Prijetni sosedi gor ali dol, »cucek« je moral od hiše zaradi varnosti svojega pasjega življenja. (nadaljevanje sledi) ' ? J zmikavte, tatove, krl- ^^rlsé^l^, lažnike, .gbí líl^^:; privezovali ña k prangarjem, "da eò jlhl videli In sra- mötllr traanl in kmetičl'-; . ^Т^о v srednjem veku. Pö^raSajte svoj samou- pravljalskl čut, svoj oseb- ni moralni kodeks: Koga iz ^ današnje zgodbe bi, privezali k sramotnemu stebru? Bodite porotnik 4n nam sporočitve svoje mne- nje.- ' . • „AVTOPRALNICA" ZASTONJ Na tem svetu je le mu- lokaj zastonj. Zato pa lju- dje najraje izkoristijo Po- ceni stvari, ali še bolje — tiste, ki se dobijo kar za- stonj. Nič hudega, obča človeška lastnost. Drugače pa je, če se kdo okoristi na tuj račun. Takrat je tu vik in krik. Tudi v našem primeru gre za podobno dejanje, vendar brez vika in krika, čeprav se doga- ja že več let zapovrstjo. Prizorišče teh dejanj je vodni izvir ali bolje vod- njak ob Partizanski cesti pred Liscami. Znano je, da tu pride ria dan najokus- nejša voda v Celju. Vod- njak je med Celjani zelo priljubljen in je bil že po- gosta tarča slikarjev, ki so pred njim upodabljali sprehajalce in žene z vrči. Stare umetniške slike in redke fotografije pričajo, da je bila okolica vodnja- ka v starih čas],h privlačno urejena. Vodnjak služi predvsem tistim kopalcem, ki prihajajo s kopališča ob Savinji na Gričku ali pa s Trim steze. Zadnja leta pa služi vodnjak predvsem av- tomobilistom, ki tu redno perejo svojega »konjička« in ga včasih zapeljejo kar dO vodnjaka. Zato je pred vodnjakom vedno polno blata, tako da je dostop do vodnjaka večkrat kar nemogoč. Med »pralci« so tudi pomembnejši občani, ki bi si s svojimi sredstm lahko privoščili obisk v avtopralnici. Tako pa za- strupljajo enega najboljših celjskih vodnjakov. Kdo naj še pije vodo, zastrup- ljeno z bacili, ki jih vozila poberejo na cesti. Neka to- varišica se je pred kratkim pritožila: »Naš mestni zrak je že popolnoma zastrup- ljen, zdaj nam pa zastrup- ljajo še vodo!« Bržkone je tovarišica pozabila na Sa- vinjo, ki je že tako umaza- na in zastrupljena, da je v njej kopanje že skoraj ne- mogoče. Avtopralnica ob tem vodnjaku pa ni edina, ki je ne bi smeli dovoliti. Ima še podobni »podružni- ci« na Gričku in ob mostu čez Savinjo, čez katerega pelje cesta v Laško in od tam naprej . .. Tudi na Gričku se ob teh pasjih dneh sbere mnogo kopal- cev. Neprijetno družbo pa jim spet delajo »pralci«. Zato je že skrajni čas, da se problem v zvezi z »avto- pralnicami« razčisti. BRANKO JERANKO mini reportaža „poglej, plavati znam!" »v vodo ga vržem, pa gre,« pravijo nelcateri, ko se pogovarjajo, kako otro- ke naučiti plavanja. Pa ni taJco. Otrok bi se ustrašil in potem ga ne bi več živ krst spravil v vodo. Seveda so tudi iz- jeme, toda bolje je, da gre otrok v pla- valno šolo. že za mlade kratkohlačnike je dobro, da čofotajo po vodi, saj bodo izgubili strah pred njo, pa še zgoda) se bodo naučili plavati. Na celjskem bazenu je plavalni te- čaj za začetnike in nadaljevalni tečal Oba tečaja trajata deset dni, organizira- ni pa so trije tečaji. V začetnem tečaju otroke najprej naučijo osnove plavanja, v nadaljevalnem pravilnega stila in v še enem nadaljevalnem tečaju vse štiri sti- le: delfin, hbrtno, prsno in prosto. Najbolj zanimivo je gledati najmlaj- še, M se trudijo obdržati na vodi. Pla- valni učitelji so z njimi potrpežljivi, saj so prav prvi koraki (beri zamahi) ved- no najtežji. Malčku gre plavanje malo težje od rok. »Roke lepo pred sabo in poskuSH] priplavati do sem!« Fantek se junaško vrže v vodo, a po prvem zamahu že sto- pi na tla. »še enkrat pojdi in ne stopi takoj na tla!... No, vidiš, že gre!« Na ustnicah mu zaigra nasmeh, še malo, pa bo šlo! Otroci so potrebni takih vzpodbudnih vzklikov, saj se potem po- trudijo in hitreje splavajo. In tako mali Tinčki, Vesne, Marjetice in Andrejčki iščejo prve kali plavanja na celjskem bazenu ob budnem očesu plavalnega učitelja. Ko bo šola konča- na, bodo vsi veseli, starši, ker bodo imeli skrb rnanj, in otroci, ki ne bodo več »plavali kot kamen« amjMk kot »riba«. Obdržati se na vodi, ne bo zanje nobena skrivnost in vedno več bo ra- dostnih klieev: »Poglej, mamica, plavati znam!« DARJA JEJČIČ Vprašuje: Darja GLANCNIK Odgovarja: Helena NOVAK — Koliko časa si že pred- sednica medobčinske konfe- rence klubov OZN Celje? S problematiko, ki jo ob- ravnavajo klubi OZN, sem se seznanila že v osnovni šoli. Ta interesna dejavnost me je zelo pritegnila. Leta 1968 sem postala član sekretariata, le- ta 1969 pa predsednica med- občinske konference klubov OZN Celje. — Kakšno je tvoje delo. Nam ga lahko na kratko opišete? Delo predsednika ni lahko. Spoprijeti sem se morala predvsem z dvema problemo- ma, in sicer s organizacij- skim in vsebinskim. Zaradi strukture članstva, saj so to pretežno učenci in dijaki, in zaradi velike disperzije klubov, je izredno težko pri- pravljali razne sestanke, kon- ference in akcije. Vsebinski del pa je predvsem v tem, da moramo iskati najprimernej- ši način dela klubov OZN tako na osnovni kot na sred- nji šoli. Tu mislim predvsem na razno strokovno literatu- ro, filme in drug material, ki ga v naši dejavnosti nujno potrebujemo. — Pred kratkim ste orga- nizirali prireditev »Otrokom vsega sveta«. Nam lahko kaj poveš o tem? Prireditev »Otrokom vsega sveta« smo organizirali ob 15- letnici obstoja klubov OZN in z namenom, da zberemo denarno FK)moč za revre o troke v Vietnamu, da плт je ta, prva tovrstna prireditev v Sloveniji, zelo uspela. — Kakšne načrte imate za prihodnost? Načrtov je veliko. Omejila bi se samo na nekatere. V oktobru bomo organizirali četrtfinale republiškega quiz tekmovanja za področja Mi- slinjske, šaleške in Savir.j- ske doline ter Zasavja, v no- vembru pa bomo pripravili raL-govor z mladimi na temo. resolucije »Prepad med raz- vitimi in nerazvitimi dežela- mi«. Razgovora se bo udele- žil tudi dr. Anton Vratuša. — Imaš kakšno posebno željo? želim, da bi bila v pri- hodnjem šolskem letu dejav- nost v klubih OZN še bolj uspešna. CVETJE V SAVINJO Na prazniku piva in cvetja v Laškem so se letos prepri- čali, da le niso vsi ljudje lju- bitelji cvetlic. Posebno ne ti- sti, ki se je spravil na lepo okrašen most in vztrajno v nekaj dneh pometal kar štiri cvetlične lončke v Savinjo. Laščani lahko sedaj le upa- jo, da se tako navdušen so- vražnik cvetja ne bo več po- javil. USPEŠNA PRIREDITEV Praznik piva in cvetja je mimo in na Turist biroju v Laškem so z letošnjo prire- ditvijo zadovoljni, saj so ves program realizirali. Le vreme je malce preizkušalo dobro voljo ljudi, a pokvariti je ni moglo. Na razstavi v domu Duša- na Poženela so sodelovali Kmetijska zadruga. Stano- vanjsko podjetje Bor, tovar- na lesne galanterije Rimske Toplice, Rudnik Laško in Vol. na Laško, pivovarna Laško pa je pripravila degustaci jo, ki je privabila nmogo ljudi. V prostorih mixzejske zbirke je bila tudi zelo zanimiva razstava laških pejsažev, ki so jih naslikali šolski otroci. Vasovanja se je udeležilo 2500 do 3000 ljudi, ki so la- hko videli tudi lep ognjemet. Več ljudi kot prejšnja leta je bilo v nedeljo na kmečki ohceti. Budnica ob šesti uri jih je spravila pokonci, ob desetih pa so lahko prisost- vovali povorki, v kateri so sodelovali rudarji, Hortikul- turno društvo. Pivovarna in strelci. Povorka je bila zelo pestra, šranganje na trgu pa je vso prireditev, ki je bila zaključena s svečanim kosi- lom, še bolj poživilo. Na turističnem uradu v Laškem pa so se začeli dogo- varjati o prireditvi že za pri- hodnje leto. KRUTO DO ŽIVALI Pred kratkim so nas na Kozjanskem opozorili na ču- dno vedenje nekaterih ljudi, na njihov več kot nehuman odnos do živali, konkretno, do mladih teličkov, ki jih odkupuje kmetijski kombinat Hmezad iz Žalca. Izvedeli smo, da se je že nekajkrat zgodilo, da so na odkupoval- nem mestu v Lesičnem, za kmetijsko zadrugo, po več dni pustili teličke, namenje- ne za zakol, brat hrane in vo- de. Uboge živali so zaprte ce- le noči brezmočno mukale in vznemirjale okoliške prebi- valce tako, da so jim potem le ti sami- nesli vodo, ker so se jim živah smilile. Glede na to, da se je to že večkrat zgodilo, bi človek pri- čakoval, da najbrž tudi ni zadnjič. Sprašujemo se, od- kod odgovormm toliko kruto- sti. Končno ni vseeno, kaj počne žival, tudi če gre v zakol. S tem seveda še ni re- čeno, da je od trenutka, ko je žival določena za zakol, vseeno, kaj .se z njo dr^gaj^ Tiste, ki jim je to vseen^' ' kljub vsemu le opozarjamo' naj malo premislijo, če že' zaradi živali ne, pa zaradi ij^ I di, ki ne morejo spati ob ne.] srečnem mukanju. ' OBISK KRAIGHERJA IN MARINCA V KOZJEM Minuli teden, v četrtek, sta obiskala Kozje Andrej Marine in Sergej Krai- gher. Pravzaprav bi lahko rekli, da sta obiskala mla- dinsko delovno brigado iz Ljubljane, s katero sta se takoj po kosilu zadržala v daljšem razgovoru, ki je trajal skoraj dve uri. Sku- paj z visokima gostoma so prišli v Kozje tudi pred- stavniki občinske skupšči- ne Šmarje pn Jelšah. Gosta sta kombinirano s predstavniki občine Šmarje odgovarjala mla- dim na vprašanja o pro- blemih Kozjanskega, še posebej je brigadirje za- nimalo, kaj menijo nare- diti na vrhu za rešitev kozjanskega problema. Brigadirji sami so menili, da potrebuje Kozjansko zgolj cesto. Sergej Krai- .gher je odgovoril, da je šmarska občina dobila za letošnje leto precejšnje kredite in močna dop>ol. nilna sredstva. Vsota obeh znaša okoli sedem mili- jard in po\ Približno ob šestnajsti uri sta se gosta vrnila pro- ti Celju. LOVCI NA GOZDNIKU ! v nedeljo so se na Gozdni-f ku zbrali ljubitelji lovske.saj športa. Lovska družina iz Griži je pripravila že kar tradici-1 oralno lovsko srečanje, na ka * terega so povabili tudi svoje | prijatelje iz drugih krajev. Ves program je potekal v du- hu lovskih šeg in navad, po- tegnilo jih je celo vreme, saj* je skoraj ves dan lilo kot iz škafa. Vendar to ni moglo j skaliti dobre volje lovcev in sklenili so, da bodo prihod- nje leto spet prišli. TUDI I Z UDARNIŠKIM I DELOM ¡ Kot je znano je delovni ko- ¡ lektiv tovarne »PLAMEN« iz, Krope nedavno tega pozval,, vse slovenske kolekitve, da bi ! tudi z udarnišicim delom pri-,, spevali svoj delež k čimprejš- nji stabilizaciji našega celot- nega gospodarstva. No, reči je treba, da vsaj kar celjsko regijo tiče, ta poziv ni naletel na najbolj plodna tla, odnos- no ostajajo posamezne akcije čestokrat le znotraj kolekti- vov, pa javnost, morda tudi ÎX) naši krivdi ne zve pravo- časno zanje. V vseh primerih pa vendarle vedno ni tako. Kolektiv gradbenega podje- tja iz Žalca se je temu pozi vu odzval. Iniciativo so spro-^ žile družbenopolitične orga- nizacije, polno pa so jo pod- t,udi samoupravni organi. J so člani delovne skup- j v okviru programa raz- podjetja za delno pre- eritev dejavnosti in za jj.ejšnjo odpravo nelikvid- i ter za gospodarsko sta- ost podjetja pristopili k jjtvi prostorov, objektov (i-ojev za novo proizvod- gradbenega materiala. Da J celotni in zahtevni pro- p čimprej uresničili, so se ij liolektiva odločili, da bo- jobršen del potrebnih del jvili kar z udarnii.škim de- . pop rij eli so za delo in jatkem času opravili 2100 piiških ur, katerih delov- učinek je vreden več kot јјп starih milijonov dinar- jieposreden rezultat udar- nega dela kolektiva pa je y tem, da je lahko proiz- [jja v novem obratu stek- jravočasno, kar je seveda ¡jO doprineslo k celotnim lovnim uspehom kolektiva, erjetno ne kaže posebej darjati, kolikšnega pome- so v sedanjem odločilnem lutku stabilizacijskega pro- j take in podobne akcije, ) je normalno pričakovati, tudi v drugih delovnih pnostih ne bodo držali kri- irok. NALIV :FRANKOLOVEM torek dopoldne, kmalu 11. uri, so se nad Malo ro, Lindekom in delom va- Prankolovo zbrali temno- i'oblaki, ki niso obetali i, dobrega. Ko so kazalci uri kazali blizu pol dva- jste, je začelo deževati kot šicafa. Potoki, kanali, ceste steze, vse je bilo v nekaj nutah polno vode, ki si je rala pot tudi po njivah, ce- ih in travnikih. Na pri- žno desetih mestih je vo- preplavila glavno cesto îd Celjem in Slovenskimi «jicami, zlasti na odseku îd avtobusno postajo pri Bniku na Stranicah in sre- Sòem vasi Frankolovo. Pro- tì je bil začasno ohromljen šele nekaj časa po nalivu avtomobili začeli zopet Biti, čeprav so bila kolesa plnoma v vodi. Medtem, I glavna cesta ni utrpela бје škode, pa je ta toliko •sešiejša na cestah in po- il. ki vodijo iz Male gore ■ Lindeka v dolino. Te so •e v nekaj minutah spre- бпјепе v potoke, deroča vn I pa je uničevala in trgala "Tiji del cestišča. Pod vodo 'l^ilo tudi več njiv in trav- bv v okolici FrankoloV'T^ga I proti Vojniku ter nekatere fce ležeče hiše ob p 'toku. ' teče iz Stranic skozi to '^^Ije do Vojnika. ¿lioda ла "j'h je toliko večja, kor so ^окје imeli na njivah še '^ico, prav tako pa je pri- ^s'a krompir in koruzo, ''•v je bdi razmeroma zelo in je trajal kake p^^l toda v tem času je na- •stla voda napravila ogrom- Л škode na različnih objek- ® ^ posevkih. Delavci cest- podjetja Celje so takoj, ® j® nehalo deževati, odstra- ^ s cestišča kamenje in navlako, ki jo je na- deroča voda, tako da je ^ promet med Celjtiin in Konjicami kma- * ^ 1 _ ?____ Zopet pred matičarjem v soboto sta po petdesetih letih zopet stopila pred matičarja Jakob in Cecilija Videčnik. Nevesta je stara 72 let, ženin Jakob pa 78 let. Prvo poroko sta obhajala 2. julija 1922 v Ločah pri Slovenskih Konjicah, na zlato poroko pa sta prišla v Konjice. Spoznala sta se na skupnem delovnem mestu, se zaljubila, kmalu po tem, še istega leta, pa se jima je rodila prva hči. Dve leti za njo druga. V petdesetih letih sta mnogo potovala, sedaj pa stanujeta v Spodnjih Prelogah. Zakoncema še mnogo let. BORIS MLINAR Kje so Celjani v pasjih dneh? Čeprav letošnji pasji dnevi niso vredni svojega imena, se Celjani vse- eno odločajo za počitnice ob morju. Nič ne lažem', če rečem, da so p>oáit- nice ob morju že tradicija. Seveda pa pri tem ne mislim le na Celjane, saj v poletnih dneh pritiskajo na jug mi- lijoni Evropejcev. Tudi v celjskih tu- rističnih poslovalnicah je v teh dneli zelo živahno. Pozanimali smo se, kje letujejo v teh dneh Celjani v največ- jem številu. TURISTIČNA POSmVALNICA »IZ- LETNIK«: Največ zanimanja je za Istro, posebno za Poreč. Angažmaje smo sprejemali že pred sezono. Pre- cej prijavljencev imamo tudi za Logar- sko dolino m Golte. V tujini imamo angažmaje na Palmi deli Mallorci, medtem ko jih na Azumi obali letos nimamo. TURISTIČNI INFORMACIJSKI URAD: Tudi pri nas je največ prijav za Istro. Zanimajo pa se tudi za leto- vanje na Rabu. Na celjskem turistič- nem območju je največ zanimanja za Logarsko dolino in nekoliko manj za Golte. Letovanj v tujini ne organizi- ramo. TURISTIČNA POSLOVALNICA »K01VIPAS«: Zaradi zasedenosti hote- lov se lahko stranke odločijo le še za tiste kraje, kjer je še prostor. Stran- ke se najbolj zanimajo za otok Pag, Makarsko in Istro f predvsem za Umag in Poreč) in Rab. Organiziramo pa tu- di letovanja na rivieri v Italiji. Po tem vsem sodeč lahko srečamo v teh dneh Celjane po vsej Evropi. Največjo zaslugo zato imajo turistič- ne poslovalnice, ki brezhibno organi- zirajo letovanja tako doma, kot na primer tudi na otoku Mallorci. B. J. Ravne pri Šoštanju USTANOVILI SO AKTIV MLADIH V vseh okoliških krajih ve- lenjske občine je mladina ak- tivna. Pomembno pa je ome- niti, da so pred kratkim tudi v Ravnah pri Šoštanju usta- novili. mladinski aktiv. Vse- skozi po osvoboditvi pa do danes je mladina v tej pri- jazni vasici bila aktivna. So- delovali so pri izgradnji asfal- tirane ceste in pri drugih raznih akcijah. Slabost je bila le v tem, da niso bili orga- nizirani. Pred kratkim pa je prav iz vrst mladine nastala pobuda za ustanovitev mla- dinskega aktiva. Izvolili so sedemčlanski odbor s pred- sednikom Antonom Sovičem. Na tem ustanovnem sestanku so bili predstavniki SZDL Ra- vne in predstavniki predsed- stva mladine Velenje, ki so dali tudi uvodne misli o za- četnem delu aktiva. Za zače- tek so si zadali, da se bodo povezali še z ostalimi vaški- mi aktivi. Poleg tega bodo pripravil: v kratkem olcvimi program dela, ki zajema pred- vsem športno, kulturno in po- litično dejavnost. S tem želi- jo pritegniti slehernega mla- dinca k sodelovanju. Povezali se bodo tudi še z ostalimi dnižbeno političnimi organi- zacijami na vasi ter skupno z njimi reševali tekočo pro- blematiko kraja. Vlado Videmšek Predsednik novoustanovljene- ga mladinskega aktiva v Rav- nah pri Šoštanju Anton So- vič. nestanovitno Ko smo bili že v Virštanju, so se na nebu zbirali temni oblaki in kmalu nato je zagrmelo, takoj nato pa so začele padati prve kaplje. Prišlo je neurje, ki ni ponehalo do večera. Takšna slika je v virštanjskih goricah domala vsak dan in zato ni čudno, če bomo v naslednjih vrscicah govorili prav o vplivih takšnega in ¿jodobnega vremena na letošnjo letino, ki prav gotovo ne puščajo za sabo najbolj prijetnih posledic. Z virštanjskimi kmeti smo se pogovarjali predvsem o letošnji letini. Kaj so povedali, vam bo povedala današnja mala anketa. MARJAN TOVORNIK: Le- tina dobro kaže. Enkrat je trto napadla peronospora, tu- di plesen je bila vmes, pa to- ča in mraz, vendar se mi zdi, da vse to ne bo bistve- no vplivalo na letino, ki pa bo prav gotovo manjša od lanske. Po moji dosedarjji oceni bo vsaj za 25—30 odst. manjša, če bo še naprej tak šno vreme, bo tudi kvaliteta slabša. Letos sem moral кат dvanajstkrat škropiti, kar se mi zlepa ni zgodilo. FRANČIŠKA TRUPEJ: Mn<^o umetnega gnojila smo morali dati v vinograd, do- sti smo špricali, smod gre na grozdje, toča, cvetožer, pero- nospora, vse, kar si lahko iz- mislite. Ne vem, kako bo, za enkrat pa slabo kaže. Poglej- te, mogoče bo danes ponoči zmlelo še to, kar je, kar že tako ali tako gnije zaradi takšnega vremena. Prece? slabše bo od lani. MARIJA ZAKOŠEK: Takš- nega leta še ni bilo kot je letos. Skozi samo špricamo, peronospora muči trs, toča je bila ponoči in nismo mog- li nič pomagati. Pridelek bo takole okoli 30 odst. slabši, če ne bo še kakšne toče. Les raste, da je kar groza, gor pa se nič ne obesi. Kakorko- li že, kar bo, bo, morali bo- mo biti zadovoljni. Ko bi le davek bil manjši! VLADO ŠTUKL: Meni za- enkrat lepo kaže. Sedemkrat sem šprical, največ proti pe- ronosperi, sicer pa pravijo, da je z grozdjem tako kot s češnjami: kakor češnje, ta- ko tudi vinograd. Bo pa slab- ša letina, gotovo za 15 odst. Vino bo manj kvalitetrjo. če ne bo toče, bo kar v redu. Ko le ne bi bilo takšnega vremena. To vse skazi. ANTON LUPŠE: Mlado tr- sje še imam. Nani je bilo po- sajeno, že zdaj gre nanj pe- ronospora in plesen. Letos ne bom imel še nič, bo pa drugo leto. Bi imel že letos, če lani ne bi bila takšna suša šestkrat sem šprical in še bom. Mislim, da bo letošnja letir.a precej manjša, drugače pa ob takšnem vremenu tudi biti ne more. Mislimo, da posebnega komentarja ni treba. Skupaj z Virštanjčani lahko želimo le še to, da ne bi bilo toče. MILENKO STRAŠEK 12. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 Kmetijstvo ZAMOTANE CENE NOVE ZAJAMČENE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE NISO ODPRAVILE STARIH NESORAZMERIJ Zvezni izvršni svet je pred kratkim zvišal zajamčene od- kupn« cene nekaterih kme- tijskih pridelkov in živine. Kmetovalci so čakali na to več mesecev. S cenami pa še vedno niso zadovoljni. Na trgu se namreč niso spreme- nile skoraj nič. Zlasti ne pri živini. Stara, neustrezna raz- merja cen so ostala še na- prej. Zajamčene cen« pšenice in koruze so zvišane pri kilo- gramu za 10 par — na 1,30 do 1,40 in 1,00 din. Odkupne cene pšenice ustrezajo za- jamčenim cenam. Mlinska podjetja plačujejo le nekaj par več. Koruzo pa proda- jajo v Vojvodini po 35 do 40 odstotkov višji ceni, kot je zajamčena. Zajamčena ce- na prašičev je zvišana na 8,50 din za kilogram žive teže. Pri odkupu pa se to zviša- nje skorajda ne pozna, saj so mesarji morali že prej pla- čevati za prašiče toliko, ker jih niso dobili dovolj. Sedanje tržne cene so še vedno tako zamotane, kot so bile doslej. Po določilih zve- znega izvršnega sveta je ki- logram pitanega prašiča vre- den toliko kot 8,50 kg koru- ze. Toda prašiče plačujejo po zajamčeni ceni, za koruzo pa je treba plačati veliko več. Za rejce prašičev ni pomem- bno uradno določeno razmer- je cen, temveč tržno, ki ga občutijo pri nakupu krme in prodaji prašičev. Zato ni mo- či pričakovati, da bi pitali več prašičev kot pred tem zvišanjem zajamčenih cen. Ce se ne bo nikomur posre- čilo znižati tržno ceno koru- ze do žajamčene, bo treba ali dovoliti višjo odkupno ce- no prašičev ali bodo mesnice brez mesa. Veliki pridelovalci koruze vse države so po zadnjem — kmetijski kombinati iz zvišanju zajamčenih cen po- novno predlagali, naj bi za- jamčena cena koruze bila 1,15 din, da bi zajamčeno ce- no prašičev tudi lahko zvi- šali na skoraj en dinar za kilogram. Pitana goveda odkupujejo po veliko višji ceni od za- jamčene. To je eden izmed vzrokov, da je cena koruze tako visoka. Za rejce goved ni predraga, saj za kilogram prvovrstnega pitanca dobijo več kot 10 kg koruze. Seve- da v Vojvodini, pri nas je dražja. Pitanje pa je po oce- nah strokovnjakov donosno, če se za kilogram pitanca do- bi 10 kg koruze. V tem ko je razmerje cen za rejce goved več kot ugodno, je za rejce prašičev nesprejemljivo. Administrativno urejanje našega kmetijstva ne vodi na- prej. Upoštevati bo treba dejstva In cene uskladiti na trgu, ne le na papirju, sicer bo preskrba prebivalstva še bolj negotova. Zakaj so se goveda lahko podražila, prašiči pa se ne morejo ali ne smejo? Res je, da je cena pitanih goved po- rasla zaradi ugodnega izvo- za. Hkrati so morali ali bo- do morali še zvišati cene go- vedine v naših mesnicah. Dru. gače ne bo mesa. Gotovo v6- Ija enako za svinjsko meso. Predlagatelji novih cen kme- tijskih pridelkov in živine dokazujejo, da bd kilogram pi- tanega goveda moral imeti enako ceno kot 10 kg koruze, kilogram pitanega prašiča pa 8,50 kg koruze. Z druginîi be- sedami: za kilogram prašiča naj bi odkupovalci plačali tohko kot za 0,85 kg goveda. Sedanja cena pitanih praši- čev na trgu pa je daleč od takega razmerja, saj za naj- lepša goveda plačujejo 15 din. Kmetovalci se usmerjajo na pitanje goved, za katera laže pridelajo krmo kot za prašiče konizo. Trenutno ka- že tako. Nihče pa ne ve, ka- ko dolgo bodo mesarji odku- povali goveda po veliko viš- ji ceni od zajamčene. Niti ti- sti ne, ki določajo zajamče- ne cene, sicer ne bi puščali tako velike razlike med njo in sedanjo tržno ceno. Jože Petek VSI HOTELI ZASEDENI Tudd Celje je zajela tu- ristična sezona in turista lahko srečaš na vsakem koraku. Mnogi turisti osta- nejo v Celju tudi čez noč in zato so hoteli popolno- ma zasedeni. V hotelu Evropa so z nočitvami zelo zadovoljni. Od tujih gostov je največ Avstrijcev, nato Nemcev m Italijanov, ki so v sku- pinah. Prejšnji teden so sprejeli tudi večjo skupi- no Romunov. V hotelu Merx je polno že ves teden. Od vseh go- stov je kar 90 odstotkov tujih. Trenutno imajo v gostih belgijsko športno ekipo. Precej je tudi Nemcev in Avstrijcev. V hotelu Celeia je naj- več domačih gostov. Sle- dijo Nemci, Švedi, Nizo- zemci, Avstrijci in ostali. Iz Italije je le malo go- stov. V gostišču Ojstrica so prejšnji teden imeli v ge- steh brazilske košarkarje. Imajo več domačih kot tujih gostov. Največ tujih gostov je iz Nizozemske, šele nato sledijo Nemci in Avstrijci. B. J. Slov. Konjice ZBOR POČiTNI KARJEV Počitniška 25veza Slovenije, Izvršni odbor občine Sloven- ske Konjice prireja v dneh od 29. do 30 juhja v Ločah, republiški zbor počitnikarjev. Atrakcija prireditve in sre- čanja bo v soboto zvečer, ko bodo nastopili zabavni an- sambli iz Loč in skupine ude- ležencev. »Plavi večer« bo na gradu Pogledu, pričetek sre- čanja pa bo ob 8,30 uri. Rogaška Slatina MEDVEDKI IN ČEBELICE VEDNO BOLJ USPEŠNI Iz Ptuja se je vrnila tride- setčlanska odprava medved- kov in čebelic iz Rogaške Sla- tine. Na republiškem mnogo- boju so branili prvo mesto celjske področne zve^e in ga tudi ubranili. Poleg prvega mesta v skupni uvrstitvi pa so dosegli v štirih kategori- jah, kolikor jih je v mnogo- boju, dve prvi mesti, eno dru- go in eno tretje, ena ekipa pa je zasedla deveto mesto v republiki. Pravico nastopa na republiškem mnogoboju si je priborilo pet ekip iz Ro- JAKA PETEK 80 LET Te dni je praznoval 80-letnico rojstva upokojenec in navdušen lovec J^u Petek iz Zahoma pri Grižah. Rodil se je v delavski družini in že zgodaj okusil vse te- gobe tistih dni. Kot mlad, 21- letni fant, je prešel — pod av- stroogrsko monarhijo — med pr- vo svetomo vojno galicijsko, sol- gaške Slatine. Iz vseh deve- tih področnih zvez pa je so- delovalo triinštirideset ekip, kar je največ doslej sploh. Pot do uspeha ni bila lah- ka. Medvedki in čebelice iz Rogaške Slatine že sicer res ' celo desetletje sodelujejo na republiških mnogobojih in v glavnem ves čas igrajo prvo violino. Prav zato pa je še toliko težje, saj si ekipe iz leta v leto prizadevajo pre- vzeti prvenstvo iz rok med- vedkov in čebelic odreda Zdravilnih vrelcev. To pa se jim v skupni oceni le redko posreči. Drugače pa je s po- sameznimi ekipami. Mlajše čebelice (do 10 let) so repub- liške prvakinje že ves čas, odkar je ta kategorija uve- dena v tekmovanje, in tudi letos so ostale prve. Pri tem velja omeniti, da so bile le- tos v petčlanski ekipi kar šti- ri čebelice, ki so že drugič republiške prvakinje. To so Amadeja Dobovišek, Lidija Bastašič ter Irena in Zdenka Lorger. Njihova trenerka pa je učenka 7. razreda Metka Korbar, ki je še pred dvema letoma bila sama tekmoval- ka v ekipi republiških prva- kinj. Po nekaj letih je letos morala prepustiti prvo me- sto boljšim ekipa starejših čebelic. Zmagale so čebelice iz Beltinec v Prekmurju. To- da pri starejših čebelicah sta smeli tekmovati dve ekipi iz Rogaške Slatine in obe sta vzeli drugo in tretje mesto. Že nekaj let pa so slabi mlajši medvedki, saj tri leta zapored niso prišli do repub- hškega mnogoboja. To se jim je poznalo tudi letos, ko so zasedli deveto mesto med enajstimi ekipami. Zato pa so po lanskem spodrsljaju zopet zablesteli starejši medvedki. V vseh šestih tekmovalnih di- sciplinah so bil med prvimi in zmagali so z lepim nasko- kom Zmagoslavje je prav gotovo prijetno in pravo zadoščenje za tedne m ' tedn« treningov, zaradi katerih se je bilo tre- ba odpovedati marsikateri sladkosti prostega časa. Toda taka tekmovanja so tudi pre- cej draga, saj je bilo treba odšteti okrog 2.500 dinarjev, s čimer se je odredova bla- gajna občutno izpraznila. Družbena pomoč pa je še vedno preskromna, saj dobi- jo taborniki šmarske občine v desetih letih toliko dotaci- je, kot na primer celjski т enem letu. Tudi vidna afirma- cija v Sloveniji ne more stva- ri premakniti naprej, ker v občini za družbene dejavno- sti ni denarja. Rezultati: Mlajši medvedki in čebeli- ce so tekmovali v lovu na li- sico, kurjenju ognjev, teku čez ovire in šaljivem tekmo- vanju. Možnih točk je 60. (20 H-20 -f 15 -f- 5) Čebelice: 1. Rogaška Slati- na 56,06 točk (18,75 -f 18,33 + 14,70 + 4,28), 2. Ilirska Bi- strica 55,60, 3. Slovenj Gra- dec 53,76 itd. Nastopilo je 11 ekip. Medvedki: 1. Ilirska Bistri- ca 55,46, 2. Murska Sobota 54,13... 9. Rogaška Slatina 48,43. Starejši medvedki in čebe- lice so fekmovali v lokostrel- stvu, kurjenju ognjev, orien- tacijskem pohodu, teku čez ovire, med dvema ognjema in šaljivem tekmovanju. Mož- nih je 105 točk (30 + 20 -f 30 + 15 + 5 -f 5). Medvedki: 1. Rogaška Sla- tina 83,29 točk (12,8 18,50 -f 28,80 -f 13,59 + 5 + 4,60), 2. Maribor OVS 78,87, 3. Slovenj Gradec 78,65. Čebelice: 1: Beltinci 77,63, 2. Rogaška slatina I. 74,87, 3. Rogaška Slatina II. 73,24. V vseh treh kategorijah je nastopilo 11 ekip, pri starej- ših čebelicah pa 10 ekip. Področja: celjsko 35 točk, 2. koprsko 32, 3. pomursko 30 itd. Jože Lipnik kansko in doberdobsko fronto. Leta 1919 pa se je pridružil borcem za severno mejo pod generalom Maistrom. Med narodnoosvobo- dilno borbo je podpiral partizane in marsikateri od preživelih bor- cev se ga še danes hvaležno spo- minja. Za njegov jubilej so se ga spomnili z darilom tudi na ZB v Žalcu. Vsi ki ga poznamo, se pridružimo čestitkam in mu že- limo, da bi čil in krepak dočakal še veliko srečnih let. F. S. Januš Goleč 38 Prevešala vest o odločdlni zmagi Slovencev in Hrvatov nad Turki pri Sisku je prodrla v srce vsakega posameznega naših pradedov in jih navdušila za brat- stvo v junaštvu. Preprosti narod po Slovenskem in Hrvatskem je bil prepričan, da je turška sila strta in da bodo naši kraji vami pred turškim kopitom in rob- stvom. Vsaka županija, da, vsaka vas in hiša so slavile zmago. O strahovalki in pokončevalkl Turkov — junakinji Emi je šel glas od ust do ust po vseh spodnjih krajih. O, kak raj bi bil užival po zmagi pri Sisku stari Belakov Andrej, če ga ne bd preij pobrala kuga. Mesto trobentača o Emini slavi na bojnem polju je prevzel za Belakom mladi Toplišek. Ljudje so vreli od vseh strani na PlLitajn, da vidijo ono, ki je poteptala z Marijino pomočjo turško moč, da ne bo več plenila in pustošila slovenskih in hrvaških dežel. Pri vseh zasluženih slavospevih je ostala Ema skromna. Blestečo bojno opremo je zamenjala s spokomo obleko. Njena iiiša je postala zatočišče siromakov. Le v družbi revežev se je raz- veselil njen obraz in je odsevala z njega srčna milina, ki lahko zašije le iz resnično popolnega in s krščansko ljubeznijo do bližnjega prešinjenega srca. Na Veliko Gospojnico leta 1593, je bila zahvalna procesija iz Pilštajna k naši ljubi Gospe v Zagorje. Naroda je bilo kakor mravelj. Ljudje v spokornih obla- čilih so prepevali in pod nebom je stopala duhovščina, kd je nosila na svilnati odejici žezlo Iz čistega turškega zlata za zagorsko Mater božjo. Med Marijinimi častilci je bila seveda tudi organizatorica javne zahvale Mariji — Ema kot spo- kornica. Po pridigi o zmagi nad Turki, s katero so bili proslavljeni po Emi tudi spodnji kraji, je bila slovesna maša. Med daritvijo je bilo podarjeno Mariji- nemu kipu zlato žezlo. Še slovesnejše od zagorske procesije je bilo zahvalno romanje k žalostni Materi božji na starih gorah nad Podsmreko. Tukaj sta bili obenem dve pri- digi: ena znotraj in druga zunaj. Pripovednika sta razlagala romarjem trojno gorje, ki je obiskalo v zadnjih desetletjih slovenski in hrvatski narod. Slikala sta v ganljivih besedah upravičeni kmečki upor, ki je bil zatrt z mečem do- mače gospode. Spominjala sta zbrane množice na strahovito morilko kugo. In zlo vseh zla je krvolok Turek. Trojno gorje, kd je privijalo Slovence in Hrvate do obupa, je pozabljeno, pregnano in premagano po zaslugi kmečke junakinje Eme. Ob času najhujšega divjanja kuge je bila storjena v tem hramu žalostne Matere najsvetejša zaobljuba. Ema se je bila zavzela s prisego na evangelij, da bo storila nekaj izredno velikega: darovala je krono iz turškega zlata z dra- gocenimi rubini. Slovesno kronanje starogorske Matere božje je iztiskavalo vsakemu ro- marju obilne solze najtoplejše zahvale. Težek prstan iz turškega zlata in z velikim draguljem je bil podarjen v slo- vesni procesiji kipa Matere božje na Gorah nad Št. Petrom v Leskovcu. Na Gorah nad št. Petrom še vidiš danes na steni na žeblju težke železne okove, kakor so jih uporabljali v časih, ko se je razlivalo nad našimi pradedi v tej povesti opisano trojno gorje. 2eilezne okove je bil pripravil Hasan paša za viteza Pavla, ker se je bil proslavil z zmago nad turškimi begi na ravnini pred sisečko trdnjavo. Hasan je bil prepričan, da se bo polastil Siska in z njim vred tudi orjaka Pavlk, ki bi naj krasil Hasanov zmagoslavni sprevod po Ca- rigradu v težkih verigah. Dolgoletna šiba slovensko-hrvaških dežel Hasan paša se je uštel glede odločilne zmage kakor le malokateri vojskovodja. Pilštanjska junakinja Ema je živela po natanko izpolnjeni zaobljubi še do- kaj let na glasu, da je mati vseh revežev. Njeno truplo so prenesli v veliko grobnico pod pilštanjsko župno cerkev. Grobnica je bila ohranjena do pred dobrimi 50 leti. ko je bila žal zasuta. Ljudska povest »Trojno gorje« naj bi osvežila sedanjemu rodu spomin na dejstvo, kako so se naši slovenski in hrvatski pradedi tesno združevali in si pomagali re-s z bratsko ljubeznijo ter požrtvovalnostjo, če jih je tlačilo in sku.^alo uničiti kako gorje. KONEC št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 13 Ob robu ariana >limo tekniovakfv jt- bila eljska organizacija izrtnlno zorna in sodniki so vseka- or zashi/ili vso prizanje. lasti .sodniki v mestih so iieli težave s poplavljenim jrišc4'm. Ti so se znašli in umijasti . škornji so bili v ph dveh dneli najbolj iskan iredniet na štadionu. Branko Vivod je priraU(»- al mnogo več, toda zaradi labcga skoka na višini 200 m, ko je dvakrat rušil letvi- o, je izgubil lično zlato ko jjno. Vivod .je krivil za ne- speh spolzko zaletišče. Celjani so imeli priložnost ideti v metu krogle novi na- in suvanja krogle z obra- »m. To je novost in vse ka- e, da bodo nekateri najbol,]- i tekmovalci ta način prid- 0 uporabljali na olimpijskih rrah. Belgijski tekmovalec kliroeder je bil kljub temu ¡amo tretji, toda pri svo- em načinu metanja ni na- iravil niti en prestop. * Znani celjski atletski dela- »Ч- Kari .Jug je imel na dvo- toju posebno dolžnost. Bil e \odja jugoslovanske repre- entance. To je vsekakor po- Pbno priznanje za celjskega portnega delavca. Mislimo la, da si je prof. Kari Jug aslužil, da to funkcijo opra- Ija tudi na enem od prihod- ijih .gostovanj naše rjcprezen- лпсе. * 1 K"»»an I.ešek je ponovno askakoval svoj državni re- ord iz leta 1964. Bil je zelo lizu, kajti pri skoku 480 je 'mei rezervo tudi za. višji k "'i pa je pričel slcakali a višini 420 in ni imel moči W najbolj \ažne skoke. Pri- ^/Mosii za podviii v letošnji ^zonl pa bo še dovolj. J. KUZiM.4 NEUNIČLJIVI LESEK! To je bil uspešen skok Komana Leška na višini 480 cm. (Foto: T. T.) Zadaija preizkušnja jugoslo- vanskih atletov in atletinj pred balkanskimi in olimpij- skimi igrami je bila minulo soboto in nedeljo. Moška vr- sta je v Celju tekniovala pro- ti Belgiji, ženska pa na Reki proti Avstriji. V obeh repre- zentancah so sodelovali tudi celjski atleti. V Celju' je Jugoslavija pre- magala Belgijo s 136 : 76, med Celjani pa se je najbolj izka- zal Roman Lešek s prvim mestom v skoku ob palici — 480 cm, zaman pa je posku- šal postaviti nov državni re- kord. Vivod je svojo nalogo v skoku v višino vzel prema lo resno. To ga je stalo zma- ge m zadovoljiti se je moral zgolj s tretjim mestom s skromnimi 205 ,ОјП. Svet je prvič nastopil v repi'ezentan- ci. V teku na 5 kni je bil do- Itaj UÄpeSen, osvojil je tretje mesto kot boljši Jugoslovan. Dobro se je izkazal tudi iCo- cuvan, ki je nastopil kot pr- vi telcač v štafeti 4 x 100 m in pripomogel k postavitvi novega državnega rekorda. V ženski reprezentanci sta na Reki nastopili Urbančiče- va in Urankarjeva. Prva je v metu kopja zmagala z rezul- tatom 56,14, Urankarjeva pa je dose.gla dnigo mesto v te- ku na 1.500 m in je pri tem premagala obe avstrijski teka- čici. Tako smo lahko kar zado- voljni z deležem celjskih atle- tov v naših izbranih vrstah, čeprav ni bil tak, kot smo ga i>ili vajeni v prej.šnjih le- tih. Seveda pa velja tako kot že mnogokrat tudi tokrat po- hvaliti odlično tehnično iz- vedbo in organizacijo dvobo- ja v Celju, s čemer so celjski atletski delavci zopet izkazali. Jutri, v petek ob 17. uri pa bo na stadionu Kladivarja še ena atletska prireditev med- narodnega značaja. Na mitin- gu, ki bo veljal za zadnje preverjanje sposobnosti jugo- slovanskih atletov, ki so na treningu v Celju, bodo na- stopili tudi nekateri avstrijski reprezentanti. Prvi nastop v reprezentanci se je za Petra Sveta (šl. 53) končal dokaj uspešno, (Foto: T. T.) Celjski i/impijci Olimpijski komite Jugoslu- je je dokončno potrdil tri imipijce iz Celja, v dviga- lu uteži bo v lahkotežki ica- goriji nastopil Jože Uran- ir, od atletov pa bosta v ünchnu nastopila Nataša rbančič v metu kopja hi ЛГО Kocuvan v štafetnem iku 4 X 400 metrov. Vsi tri so svojo normo potrdili, jro Kocuvan pa je v nede- 3 v atletskem dvoboju proti elgijá ovrgel vse pomisleke, i po poškodbi ni sposoben i mesto med našimi najbolj- mi .štiristometraši. . jk ■rane Peperko )olan zaključi i irvenstvo v Vršcu se je končalo le- šnje svetovno " prvenstvo v i drahiem leialst-voi. Pod tež- : rai vremenskimi pogoji so iji Jugoslovani uvrstili slabše, jot smo pričakovali. Toda jljub temu je bil celjski ja- calee Franc Peperko vseskozi aš najboljši tekmovalec, žal i je zadnje dni nastopal bo n in je vsak dan moral po- kati v bolnišnici pomoč in netno hrano. Zaradi tega pa zadnji disciplini m štartal i je s tem izgubil dobro irrstitev. Na koncu je pristal i 32. mestu in bil drugi tjboljši Jugoslovan. Prveii- vo je. zahtevalo tudi nekaj nrtnih primero^^ in je zara- i teh okolnosti uspeh Fran- I Peporka kljub vsemu so äen. v Po prvem delu SSI Po končanem spoinladan- sikem delu sindikalnih šport- nih iger se je pristopilo k oc€.nitvam uspehov posame- znih deloraih kolektivov in statistični obdelavi pokazate- ljev množičnosti. Kolektivi tekmujejo za skupni pla&maii v članski konkurenci (10 panog) ter konkurenci starejših članov in članic (po 6 panog). Skup- ni plasman pomeni seštevek točk za uspehe v posameznih panogah in točk za sodelova- nje. Večina tekmovanj se odvija po ligaških sistemih, s čemer se omogoča trajnejša aktiv- nost. Trenutni skupni plasman je naslednji: ČLANI: 1. Aero 354, 2. EMO 347,5, 3. Železarna 340,5, 4. Ingrad, 339, 5. Cinkarna 336. 6 Libela 316 5, 7. Klima 315, 8. Ptt 284, 9. Zlatarna 269, 10 Toper 267, 11. Kovinotehna 265, 12. Cestno podjetje 244 točk, itd. STAREJŠI ČLANI: 1. EMO 126, 2.—3. • Cinkarna, železar- na 123, 4. Topc-r 122, 5.-6. AERO, KLima 115, 7. INORAD 93, 8. Savinja 80, 9. železnica 72. ČLANICE: 1. Ingrad 172. 2. Toper 166, 3. Aero 151, 4. Prosveta 136, 5. Železarna 13,i, 6. Cinltarna 130, 7. EMO 125, S. Savinja 124 točk itd. Očit?n je napredek Ae a. ка. pa ni ''idno re ur ošte- vamo, da se je pnije"- zd u- žilo s prav tako »športneve- krc tcijsko močnim« Cetiso n. -ri člani-1 je najv ''j n ipre- dek pokazal .še kolektiv Ceste kanuizacije. ki je b>ljši od .uni kar za osemnajst тс^ Pri starejših članih je Top ; napredoval za dv ► s' mest, pn članicah pa EMO za šest. In kaj kaže statistika? Na sindikalnih igrah se je pojavilo 12 novih kolektivov, zlasti iz vrst šolstva. Tako je v skupnem plasmanu uvršče- nih 64 kolektivov, kar pome- ni polovico vseh v Celju. To .število pa se povzpne, če upo- števamo da nekateri manjši kolektivi nastopajo zdmženo, na dv^e tretjini delovnih orga- nizacij, katerih člani se ude- ležujejo iger. že po prvein delu iger je nastopilo toliko ekip kot lani v celem letu — 380. Pri tém moramo vedeti, da vsaka organizacija lahko nastopi samo г eno ekipo v določeni panogi. Razveseljivo je, da se je pojavilo kar 23 novih ženskih ekip. Največji napredek v množičnosti je bil v kegljanju, streljanju in na- miznem tenisu, pa tudi v vseh ostalih panogah je na- stopilo več ekip kot lani. število udeležencev - posa- meznikov sicer še niso izra- čunali, prav gotovo pa jih je ža več kot 2000. Množičnost raste predvsem na račun boljšega dela že vključenih or.ganizacij, ki so- dehijejo v vedno več discipli- nah. Ob tem napredku pa se ve- dno bolj poraja problem po- manjkanja športnorekreacij skih objektov m naprav, pa tudi organizatorji rekreacije so vedno bolj obremenjeni in težko zmorejo vedno obsež- nejše delo. V Cinkarni in Aeru se že resneje ukvarjajo s tem problemom, prav bi Oilo, da bd k temu pristopili tudi v EMO, Koiónotehni in še kje. Piav tako pa se tudi kaže, da vso skrb za akcijo »šporL za vsakogar« ne bomo mogli naprtiti delovnim organizaci- jam in njihovim referentom z¿ rekreacijo, na pomoč bodo morale priskočiti predvsem krajevne sikupnosti in telesno- vzgojne organizacije. T. Croršič NOVA ŠPORTNA DVORANA z gradnjo Posebne .šole na Ljubljanski cesti so pri kra- ju. .Arhitekti pa so poskrbe- li tudi za primerno telovad- nico. S lo telovadnico pa je C:elje pridobilo najsodob- nejšo športno dvorano v Ce- lju. Niul dvorano pa je tri- buna za gledalce, ki pa je lahko tudi manjša telovadni- ca. Tako bodo javnosti omo gočili košarkarske tekme tudi pozimi, ko igrišče na Osnov- ni šoli celjske čete prekri- va sneg in led. Dvorana je za Celje velika pridobitev. V šoli pa se nahaja tudi zimski športni bazen. Športne vesti _ VATERPOLO_ v nadaljevanju tekmovanja v B republiški ligi v vaterpolu so vaterpolisti Trim Neptuna odigriali v treh dneh kar tri tekme. Naj- prej so igrati prot-: ekipi Vodovodni stolp iz Kranja, ki je pravza- prav podružnica zveznega Iiga.ša Triglava neodločeno 7:7, nato pa so izgubili v Kamniku proti domačinom 2:5 ter v nedeljo proti mladin- cem kranjskega Tiiglava 7:10 NOGOMET Tudi nogometaši so tekmovali v počastitev občinskega praznika. Občinska zveza za telesno kullvro je priredila turnir v malem no- gometu na katerem je sodelovalo kar 16 ekip. Razdeljene so bile v šest skupin. V polfinalu so bil- doseženi sledeči rezultati med zma- govalci skupin: Skalnp klet — Libela 7:1, Gaberje 46 — Obnova 4:1 in Gaberje veterani — Partizan Celje 2:0 V linalu so imeli največ moči mladi igralci Gaberja, ki so premagali Skalno klet 2:1 in svo- je starejše igralce 9:?. V borbi za drugo mesto pa je Skalna klet premagala Gaberje veterane 2:0. Končni vrstni red: Gaberje 46, Skalna klet, Gaberje veterani, 4 do 6. Libela, Obnova in Partizan Celje. . jk S pripravami so pričeli tudi nogometaši Olimpa. Velikih spre- memb pri celjskem ligašu conske lige ni Pričakujejo torej letos v Gaberju ponover aspeh in prodor med najboljše. Priprave bodo ime- li doma na svojem igrišču Pn Kladivarju pa je Branko Paviša imel prvi trening. Na njem je bilo šest igralcev. Upamo da bo na prihodnjih treningih več igralcev, ki so sedaj na odmo-u Na dmgi strani pa smo izvedeli," da je bila izjava telmičnega vodje Ante Jerkoviča preuranjena. Ce- ljski igralci namreč ne bodo šli na priprave v Umag. Vsekakor ima- jo sedaj pri Kladivarju največje težave v tem, da zbero vse igralce na domačem treningu In šele potem bedo iabko delali načrte in obljubljali igralcem boljš«^ pogoje aa vadbo. jk STRELJANJE Pred dnevi je občinska strelska zveza Šentjur organizirala na Gorici pn Slivnici meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Kljub temu. da so bile na tekmovanje vabljene vse strelske družine v občini, sta .se tekmovanja udeležili le dve domači ekipi in strelci iZ Loke pri Zusmu Prvo mesto je dosegla prva ekipa Go- rice, drugi so bih strelci iz Loke, tretja pa druga ekipa domačih strelcev. Med posamezniki je b:i najuspešnejši Skale iz Loke, drugi je bil Lukanc, tretji pa Potrata, oba iz Gonce. S. Fidler TENIS Celjski Igralci so sodeloval: na odprtem prvenstvu Kamnika, četvorka Simončič, Pipan Stojan, Dušan Godnik je prikazala so- lidno igro Najdlje sta prišla Simončič in Pipan v tretje kolo. Simončič je premaga! Domanjka 9:8 ter izgubil proti Ferenčaku 3:6, 1:6, Stojan pa je premagal prvo oviro — Jerasa 9:6,. ter izgi.ibil proti Jezersku 6:9 RIM VESTI v poletnem času, času počitnic, plavanja m izle- tov v prirodo in planine laliko vsakdo kaj stori zase, za svoje počutje, zdravje in sprostitev, za vse na kar vas Trim opozarja. Če se že kopate, po- tem poskusite še preplavati 200 metrov, kolikor je potrebno za eno Trim aktivnost oziroma izpolnitev enega polja v Trim kartonu. Brez bojazni, da bi se zredili, lahko sedete k večerji, če ste pred tem pla- vali, hodili ali kolesarili kolikor toliko intenzivno Za športno značko Trim pa bo kmalu na pro- gramu plavanje na 50 metrov in Trim steza. Trim steza je postavljena v gozdu na Gričku z začetkom pn strelskem domu. Dolg'a je 1 km in ima. 15 postaj z različnimi nalogami, ki razvijajo vaše telesne spo sobnosti. Ta steza potenja, kot jo lahko tudi imenu jemo je primerna res za vsakogar, za mlado in sta ro. Prav bi bilo, da se tudi vi pridružite obiskoval- cem tega naravnega rekreacijskega objekta. Za športno značko Trim ne bo postavljenih ni- kakršnih tekmovalnih norm. Ocenjevalo se bo ti- sto, kar je najvažnejše — redno obiskovanje. Za 15, 9 ali 6 točk za značko bo potrebno stezo obisko- vati petkrat, trikrat ali dvakrat, kadarkoli v raz- ličnih dnevih. Vsakdo bo svoj obisk vpisal v poseb- no knjigo v strelskem domu. ODLIČNI PLAVALCI v torek je bil na kopališču ob Ljubljanski cesti pravi praanik. V tretjem kolu za pokal PZS -so nastopile najboljše slovenske pla- valne ekipe. Tokrat so zelo uspešno nastopili tudi celjski plavalci in plavalke, ki so v končnem seštevku osvojili peto mesto pred ekipama Celulozarja iz Krškega in Rudarja iz Trbovelj. Med posamezniki je bila najuspešnejša celjska tekmovadka Le- banova, ki je zasedla na 200 m delfin 3. mesto s časom 3:15,4, na 100 m prsno pa 6. mesto s časom 1:31,6. V teh dveh disciplinah se je izkazala tudi pionirka Marjanca Gaspari, ki je zasedla četrto, oziroma 10. mesto. Odlična je bila tudi Duška Boben s pet:m me- stom na 2()0m hrbtno s časom 3:01,8. Helena Seničar je zasedla 11. mesto na 100 m kravi s časom 1:17,1 ter 7. mesto na 400 m kravi s časom 6:01,0, medtejn ko je bila Dobrotinškova na 400 m kravi osma s časom 6:03,5, na 200 m hrbtno pa 9. s časom 3:07,8. Nekoliko slabši so bUi Celjani v moški konkurenci, kjer je točke osvojil le Mirnik na 100 m prsno s sedmim mestom in s časom 1:23,0, pionir Stopinšek pa je na 100 m kravi zabeležil čas 1:11,0. Tako lahko ugotovimo, da so celjski plavalci posebno v ženski konkurenci letos že začeli posegati v republiškem merilu po viso- kih mestih, kar je slednjič rezultat požrtvovalnega dela celotnega celjskega plavalnega kolektiva. Če k temu plavalnemu uspehu dodamo še visoko zmago vater- polistov Trim Neptuna nad Radovljico 16:3, moramo re» potrditi, da je bilo torkovo popoldne na celjskem br.zenu lepo športno doži- vetje. Vaterpolisti so prikazali odlično igro, ki sta ji botrovala predvsem dober sodnik in spodbujanje domačih gledalcev. E. Cr. v VSAK DOM NOVI TEDNIK 14. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 27. julij 1972 tAed ljubljanskimi brigadirji na Kozjanskem širom domovine so takoj po vojni delale mladinske delovne brigade, povsod so bile, kjer je okupator požigal. rušil in puščal za seboj gorje. To pa je bilo tako ali tako povsod. Tudi na Kozjanskem kjer je bil nemški teror zelo močan in neusmiljen. In vendar kljub vsemu na Kozjansko ni bilo brigad, ni bilo nikogar, ki bi pomagal kmetiču na novo dvig- niti hleve, hiše. kozolce. Od takrat, ko so zadnje partizanske brigade zapustile to izbičano pokrajino, tja dol ni bilo človeka, ki bi Kozjancu pomagal prebresti najhujše. Tokrat pa so prišli. Prišla je ljubljanska mladina, ki se je končno spomnila, da Kozjan- skemu ne moremo pomagati zgolj s starimi cunjami, odejami in milostnimi paketi. Postalo jim je nenadoma jasno, kar so na Kozjanskem vedeli že od vsega začetka: od besed je treba priti k dejanjem. Njihova pomoč ni ne vem kako velika, a je le. Če ne bi bilo nič drugega, vsaj dokaz dobre, zdrave volje so pokazali ti mladi ljudje. To pa je natanko tisto, kar ti ljudje potrebujejo in žele. ČUDOVITO SMO SE RAZUMELI Z NJIMI Skoraj tri tedne so mladi brigadirji, dijaki ljubljanskih srednjih šol, med njimi je bilo tudi nekaj študentov, preživeli med Kozjanci. Po- budo za delovno akcijo na Kozjanskem je dala Zvesa mladine Slovenije Ljubljana- Center, celotno akcijo pa so podprla z denarjem ljubljan- ska podjetja in tovarne. 46 delovnih organizacij je dalo denar, ki so ga mladi briga- dirji porabili za material, s katerim so na Spodnjem Ve. tmiku, znani partizanski va- sici na Bohorju, ki do danes ni poznala elektrike, napelja- li v kmečke hiše vse potreb- no, da bi luč čimprej zasve- tila. Pa ne samo to: sami so kopali jame za drogove, lu- pili potrebna drevesa, ki bo- do nosila žice, delali so skra- tka vse, kar je bilo potrebno. GG Brežice jim je dalo na razpolago kombi, s katerim so se vsak dan prevažali v osrčje najvišje vasi na Koz- janskem. Ehnga skupina mla- dih je vsak dan odhajala pro- ti Fužinam, na drugo stran Bohorja, kjer so kopali vo- dovodne kanale. Povedali so mi, da so izkopali okoli dve- sto metrov jarka, v katerem bodo kmalu ležale cevi, ki bodo napajale s dobro vodo skoraj celo Kozjansko in del Obsotelja. Precej preglavic jim je naredil dež, še več pa stroj, ki je pomagal kopati jarke in se je lepega dne eno. stavno pokvaril. Kljub temu in podobnim težavam jim je uspelo, da so večino svojega programa le uresničili. »Med Kozjanci snao se ču- dovito počutili. Dali so nam vse, kar smo potrebovali in še več; dali so nam tudi to, česar skoraj nismo poznali — tisto naravno dobroto pre- prostega slovenskega kmeti- ča, ki bi ti dal vse, če si mu izkazal pomoč,« je povedal komandant brigade, študent drugega letnika strojne fa- kultete v Ljubljani, Gorazd Marinček. Na Kozjansko so prišli malo nezaupljivi do vsega, tudi do ljudi. Po prvih dneh je vsak dvom izginil, še več, porajati se je začelo pre- senečenje. KOZJANSKO SMO SI PREDSTAVLJALI DRUGAČE Na stopnicah pred postajo Ljudske milice, kjer so dobili svoje domovanje ljubljanski brigadirji, v eni izmed sob pa je bil tudi njihov štab, kjer je tisti dan ležal Gorazd Marinček malce bolan, ker ga je zidelovala gripa, sem se ustavil pred dvema mladima in ju zmotil v živahnem kle- petu. Vesno Dvornik in Dani- la Petriča nisem spraševal, kaj sta se pogovarjala v svo- jem pKDgovoru, bolj me je za- nimalo, kako sta se počutila vse te dni na Kozjanskem. »Kozjansko me je presene- tilo, prvič sem tuikaj. Vzrok tega presenečenja ste vi, no- vinarji, ki ste pisali o tej po- krajini vse mogoče stvari. No, vus zanima, kako sem si predstavljal jaz Kozjansko? Po mojem naj bi bila to po- krajina s slamnatimi streha- mi, razrušenimi hišami in razcapanimi ljudmi, skratka, vse naj bi bilo poix>lrx>ma drugačno od tega, kar nam pomeni svet, dogajanje, živ- ljenje.« Danilo je bil prijetno presenečen in tega ni skrival: »Problem Kozjanskega, in ne samo njega, bi se dal rešiti samo s cesto, pa naj govore kar hočejo. Cesto naj jim da- jo, pa boste videli, kako bo- do ljudje vreli dol..« Podob no mn-enje je imela tudi Ve- sna, ki je pripomnila, da je revščino sicer videla, da pa to konec koncev ni nič čud nega, ker je je dovolj pov- sod, če le stopiš par kilomet- rov ven iz mesta. Vesna je delala kot medicinska sestra in je pri tem ugotovila, z njo vred pa tudi vse ostale kole- gice, ki so prišle na Kozjan- sko, da bi marsikaj lahko bi- lo boljše, če bi bila socialna služba malo bolje urejena. ZDRUŽITI PRIJETNO S KORISTNIM Brigadirji pa seveda niso le delali, ker če bi bilo tako, bi najbrž kmalu pobegnih v Ljubljano. Vsi od kraja so se strinjali, da je čudovito, ker so se srečali s pravim delom, navdušeni pa so bili tudi nad Izleti, ki 30 jih naredili v bližnjo in daljno okolico. Ho- dili so po poteh legendarne XIV. udarne divizije, šli so k lovski koči pri Kozjem, v vasico Log, kjer je bila tako- rekoč zibelka partizanstva na Kozjanskem, imeli so športna tekmovanja, vrteli so jim filme, čisto na koncu pa moram povedati še to, da so imeli tildi literarne večere in dva zajčka, enega mucka, ki je po ne vem kakšnih okoli- ščinah dobil une Luka (tako Je bilo ime njihovemu eko- nomu!) in čisto majhnega kužka Goca. Vse to so dobili od domačinov. VRNEMO SE Ko sva se čisto na koncu njihovega življenja na Koz- janskem pogovarjala z Boru- tom, komandantom briga® bil Je natanko tisti dan, ^ sta jih prišla obiskat Serg Kraigher in Andrej Магц mi je Gorazd zaupal, da l> do po vsej verjetnosti prij naslednje leto spet na Ka jansko, le s to razliko, 5 naj bi bila to-daleč večja ai cija, kot pa je bila letošnj Na Kozjansko naj bi priii vsaj tri brigade, ki bi pom gade pri gradnji kozjansi ceste. »To ljudstvo .smo vzljuili in jim hočemo pomagati,« c je dejal ob slovesu Gora« »če bomo le uspeli" dobiti d: volj sredstev za takšno akc jo. Upajmo, da bo priskoči na pomoč slovenska javnost. Kako ne 01, saj so tudi on priskočili na pomoč Ate« skim toplicam, ko so -ob (к vodnji plavale in niso spn ševali, ne kako in ne zalai Enostavno so šli. Kot ргат mladinci. Torej se drugo-K to zopet vidimo. Mileniko Straši Takole sta sedela na stopnicah pred svojim štabom Vesi in Danilo, ko smo prišli v Kozje, da bi zvedeli nekaj o brigadi, o kateri je tiste dni govorilo celo Kozjansfc Preberite, to je za vas Ni dolgo tega, ko je v ne- kem majhnem mescu zelo mlada hči ugledn^a mešča- na prišla v jezike. Glorijo, tako je bilo dekletu ime, so videli — tako so govoreili hudobni jeziki — ko je zju- traj ob sedmih stopila iz av- tomobila mladega moškega, njena večerna obleka je bila zmečkana, in opotekala se je po stopnicah proti veznim vratom domače hiše. Sušlja- nje o tem je šlo dalje po vsem mestu in čedalje več podrobnosti so dogodku do- dajali zlobni jeziki, kiso si jih sami izmišljali. Govorih so o divje razigranem popi- vanju in o raabrzdanem koncu nekega zabavnega ve- čera, ki so .ga priredih vse- učiliščniki. »Moralni« mešča- ni so napravil govoricam ustrezen zaključek in se na Glori j ino »nemoralno« vede- nje tudi sami vedli do nje, kakor je zaslužila: 3 ledeni- mi pogledi in z ledenim mol- kom. Nekaj tednov pozneje je deklica vsa strta zapi- sala v svoj dnevnik: »Nisem taka, kakor ljudje govorijo. Rajši bi umrla.« Vzela je us pavalne praške. Doza je bila smrtna. Kasnejša preiskava je ugotovila resnico. Glorija se je z drugimi dekleti vred udeležila študentskega plesa. Zvečer so zamudile zadnji avtobus in so z -vednostjo svojih staršev prenočile v do- mu študentk. Sledeče jutro jih je oče ene izme^ deklet drugo za drugo z avtom peljaj domov. Od utrujenosti, ne od alkohola se je opotekala Glo- rija. Mladi moški v avtomo- bilu, zmečkana obleka — vse to je bilo samo v domišljiji neke klepetulje, ki je slučaj- no videla dekle, ko se je pri- peljala domov — ' právo žrtje za jutranje čenče klepe- tave ženske. Ko je policija končala preiskavo, so vsi ne- umno gledah, najbolj neum- no seveda tisti, ki so vedeli o dogodku največ podrobnosti. Vendar "to Glorije ni več obudilo v življenje. Dan za dnem, leto za letom je zastrupljeno življenje ne- štetih ljudi samo j^aradi je- zikov; nešteto ljudi trpi kri- vico zaradi klepetavih, čen- čavih jezikov, ki iščejo hra- ne svoji pokvarjeni domišlji- ji in zaposlitve, ki obstoji v postajanju za vogali, na pra- gu, na križišču in ki se raz- pleta v dolgotrajno opravlja- nje, obrekovanje, laži in na- pihovanje. Skoraj vsak iz- med nas je že moral zaradi tega trpeti, na lastni koži okusiti zlobo čenčavih, klepe- tavih jezikov in vendar sami dostitkrat nismo boljši, saj še kar naprej pripovedujemo drugim ljudem stvari, za ka- tere sami ne moremo odgo- varjati. Dr. Gordon Allport, profe- sor psihologije na harvard- skem vseučilišču, ki je med vojsko opravil ogromno de- lo v boju proti šepetalski propagandi (poznali smo jo tudi pri nas in se je še danes nismo mogli otresti) s tem, da je vsakemu šepetanju šel do dna, mu preiskal obisti in ga razkrinkal kot napihnjeno zadevo ali golo laž, si je iz- mislil duhovito metodo, da je v preiskovalnici sledil raz- voju govorice. Pred skupino udeležencev je pokazal na platnu neko podobo, na pri- mer- avtomobilsko nesrečo ali pretep. Eden izmed nav- zočih opisuje, kar je videl in kar je bilo samo na krat- ko pokazano nekomu, ki je medtem čakal zimaj preda valnice. Ta pripoveduje to, kar ie slišal, tretjemu, tretji četrtemu in tako dalje, dok- ler m predstava slike na plat- nu šla skozi uho, možgane in usta kakih šestih ljudi, in sicer natanko tako, kakor se širi neka govorica. Tisti, ki pripoveduje zadnjo obliko zgodbe razredu — s hrbtom obrnjen proti platnu, na katerem je projicirana slika o dogodkii — izzove smeh In krohot pri šaidentih, ki so bi- li priča, kako je vsak pripo- vedovalec ob nadaljnjem pri- povedovanju čedalje bolj po- pačil prvotno podobo, da je naposled imela le majhno podobnost 7. l27virno sliko r^a platnu. Dr. Allpon m vrsta dru- gih psihologov so tako pre- skusili več tisoč ljudi in pre- skusili na stotine govoric; tako so lahko sistematično ugotovili, kako nastajajo raz- ne govorice oziroma kako iz ene govorice, iz govorice o enem dogodku nastanejo razne verzije in se širijo da- lje. Točno so ugotovili, da večina ljudi govori neprijaz- no o drugih iz sovraštva, strahu, zavisti, iz težnje po uveljavljanju ali vplivajo na- nje seksualni kompleksi kot posledica bolestnega zanima- nja za vedenje drugih v spol- nih zadevah. Redkokdaj je pošteno ogorčenje — kakor obrekovalci navadno trdijo — vzrok obrekovanja. Tudi Glo. rije niso obrekovali in je ob- sojali toliko zaradi njene »eskapade«, kòlikor zaradi njenega lepega obraza, zaradi poštenega in uglednega očeta m zaradi družbenega položaja. Običajna govorica pre.eče na svoji poti navadno tri sta- dije: psihologi imenujejo to »niveliranje« (izenačevanje, izravnavanje), »poantiranje« (poudarjanje, podčrtovanje, priostrenje) in »asimiliranje« (prilagajanje). Med periodo niveliranja se čečanje pola- sti surove zgodbe in opusa — bodisi iz hudobije, neumno- sti ali težnje za senzacijo — vse podrobnosti, ki bi mogle prikrajšati učinek čedne, majhne novosti, s katero on ali ona hoče vzbuditi pozor- nost. V Glorijinem primera so bile tudi druge deklice v avtomobilu in dejstvo, da je bil lastnik avtomobila mož srednjih let, kratko in malo zamolči in tako snov niveli- ra. Tako nivelirano, laiiko pri- povedovano zgodbo pripove- duje dalje, jo »poantirajo«, se pravi, da njene značilne poteze posebno poudarijo ш pretiravajo m tako pri fri- zerju ali v trgovini hočejo vzbuditi pozornost. Tako se je Glori j in oficialni študent- ski ples spremenil v domačo plesno prireditev v nekem študentskem stanovanju, ki je trajala še čez nedeljo. V stadiju asimilacije dobi zgodba svoj končni kroj, us- trezajoč domišljiji, predsod- kom in čustvenemu razpolo- ženju vsega kraja. Glorijin nedeljski odmor je bil tako prirejen in tako priostren, da so celo zgodbo v majhnem mestu s strogimi načeli in malenkostnimi naziranji po- željivo sprejeli. »Orgije« štu- dentov so bile tipična izmi- šljotina ljudi, ki bi radi sami uprizorili kaj takega. Vse to se dogaja z never- jetno naglico. Dr. Hadley Cantril z vseučiteljišfa v Princetonu je opravil več ek- sperimentov, da bi ugotovil »obhodni čas« neke govori ce. Pri nekem takem posku- su je pripovedoval šestim študentom z zavezo naj str ož jega molčanja, da bosta voj- voda Windsor in njegova so- proga obiskala bl.žnji ples vseučiliščnikov. Teden dni pozneje se je pokazalo, da je že 2000 študentov ved?lo za to popolnoma iijmišljeno zgodbo. Mestna uprava je spraševala odgovorne ljudi na vseučilišču, zakaj je ne obveste o napovedanem obi- sku, in uredništva časopisov so jih oblegala z vprašanji, da bi izvedela podrobnosti. »In to je bila prijetna govo- rica,« pravi dr. Cantrill. »So- vražne čenče se še mnogo hitreje širijo.« (jovorice se ne ustavijo ni- ti pred zelo izobraženimi in premožnimi ljudmi. V klubu imenitnih osebnosti prav ta- ko čenčajo in obrekujejo ka- kor v kakšni zakotni kavarni. Moj prijatelj, zdravnik v znanem predmestju, mi je pripovedoval o nekem svojem pacientu sledeče: Ko je neke- ga večera imel smolo pri ig- ri, je zgovorni možak tožil svojemu znancu in mu pripo- vedoval o svojih poslovnih skrbeh in o svojem »visokem krvnem pritisku«, kot je imenoval svoje skrbi in te žave. Utrujen od igranja ji nekoliko pobit, je prikaal svoj finančni položaj in svojt zdravstveno stanje mnogo slabše, kot je bilo v resnici Zakaj njegovo podjetje f. bilo gospodarsko trdno i njegovo srce zdravo. Prej to kor v pol ure se je po vse) ! igralnici razneslo, da je »Tom reven dečko«, clovö^ pred bankrotom in srče! kapjo. Nekaj dni pozneje ji že imel težave v banki. »Ml slim,, da ste se nekoliko prev- zeli«, je rekel direktor, sicei nekoliko prijazno, a preprii Ijivo. »Nekoliko bos'e morat izpreči, niste videti povseii zdravi.« In ko se je čez nekaj dtf malce prehladil, da je mori v posteljo, so ljudje že govol rili, da je dobil srčni napad 1 »Tako so ga pognali v i^v- nično trpljenje,« je deji zdravnik. ' »Ko je prišel k meni v (*• dinacijo, sem ugotovil, da t-' pi za splošno nervoso in ki* posledica tega je b la neka»; šna utrujenost srca. Rekfi sem mu, da bo kmalu sp* vse dobro, zakaj vedel seH da njegovo podjetje uspe<» in da je tudi srčna nervo# minila. Toda moral je pre"'' ti dosti hudega — zai-ai čenč.« Žalec GRADILI BODO CESTO Aktiv ZMS bo v Septem, bru organiziral delovno bii- gado, ki bo gradila cesto na Mariji Reki. Mladinci in mla- dinke iz različnih delo\Tiih organizacij na območju žalske občine se bodo vsako soboto in nedeljo preselili v šolske prostore na Mariji Reki, kji-' bodo jedli in spali, pb /i^ rih pa prirejali kulturne pi"' grame, seveda potem, ko za njimi naporen delovni da"' Zanimanje za akcijo je liko, zato v Žalcu upajo, ^ bo uspela. št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 15 16. stran NOVI TEDNIK lòcmm^i'f-^ MOJA ZGODBA Ne vem, kje sem se ro- dila, v mojem rojstnem listu je to bela lisa, ker so me našli v veži v večjem slovenskem kraju. Kdo so moji starši, tudi ne vem. Zrasla sem pri dob- rih ljudeh, kamor me je poslala socialna ustanova. Dokler se nisem zaposlila, sem mislila, da so moji rejniki moji starši in kli- cala sem ju tudi za očeta in mater, šolala sem se, končala sem osnovno šo- lo, potem pa sem se pri- čela voziti na delo v bli- žnji kraj. Meni je bilo v kraju zaposlitve vse tuje. Nisem poznala ljudi, ko- maj sem vedela, da obsta- jata dva spola. Težko po- vem, kaj se je dogajalo v meni. Fantje so me ogo- varjali, govorili o ljubez- ni, jaz pa iiisem vedela, kaj je to. Poznala sem, kako skoči petelin na ku- ro, Tcako se oteleti krava in ničesar drugega. Pa to vendar ni ljubezen, kajne? V cerkvi sem poslušala vzvišane misli in tudi po- tem nisem vedela, kaj je ljubezen. Še danes ne ¿nam združiti vse to sku- paj. Zato sem v zadregi, kadar me ogovarjajo fant. je, kadar spim z njimi, pa vem, da ш ljubezen. Kaj potem ljubezen sploh je? Fantje mi pravi- jo, moj rejnik mi je re- kel, oj, dekle, ti si roje- no za ljubezen, jas pa je ne poznam. Ta pa ta si mislijo vsi skupaj, dekle- ta pa me gledajo po stra- ni. Kako je vse s to stvar, jo? če ne bom dobila pra- vega odgovora, bom vse skupaj pobrala in odšla na delo v Nemčijo. Pre- seda mi že vse to govor- jenje, na tujem pa ne bo časa razmišljati o ljubez- ni, ker bo treba hudo de- lati. Rešila se bom ljudi, domačega kraja, kjer sem rasla in vse bom pričela znova, še prej pa bi ra- da odgovor, kaj je ljube- zen in od česa pride, ka- ko je vse to z njo, FAN Preljuba Fanlka, Tvoja zgodba je vredna filmskega zapisa ali lite- rarnega peresa. Po svoje je naivna in groteskna obenem. Dekle, ki išče ljubezen, spi s fanti in ne ve, kaj je to. Nekaj se ji sanja, da mora to biti v neki povezavi, pa ne ve kako in kaj. O ljubezni je bilo pre- litih že veliko besedi. Jo- kavih, romantičnih, reali- stičnih, konkretnih, hudo- mušnih in krepkih. Toli ko, pa vse so ubrane na isto struno. Ne vem, ka- ero od gornjih variant si naj izberem, da ti najto- pleje povem, kaj je lju- bezen, ker, če si česa po- trebna, si človeške topli- ne, ki ti jo je življenje od- tegnilo. Zato se danes lo- viš, tavaš in vendar naj- deš še pot, da vsaj vpra- šaš, ko si v življenjski stiski. Kadar boš srečala člo- veka, ki bo našel do tebe toplo besedo, pa boš ti potem ob večerih in pro- stem času mislila nanj več kot na tistega, s kate- rim si spala prejšnji ve- čer, da boš pomislila ta- ko, kako bi bila srečna, če bi te tisti človek pri- jel za roko, da ti bo vz- valovila kri. Kadar si boš že želela njegove bližine, kadar si boš življenje predstavljala tako, da bi živela z njim, kadar boš začutila potreboj da se stisneš k njemu in mu poveš, kar ti leži na srcu, TAKRAT BO TO LJUBE- ZEN. Da je med spanjem s fantom in ljubeznijo po- vezava, imaš prav. Pa le takrat, kadar boš izpolni- la gornje pogoje, takrat, ko se boš k ljubljeni ose- bi želela stisniti in ti bo ona ljubezen vračala. To pa bo tista, ki ne bo ka- zala za teboj s prstom in govorila, da si ustvarje- na za ljubezen. Verjemi, takrat ne gre za njo, tem- več le za strast, ki ne pri- pelje daleč. NATAŠA DOPOLDNE NA MORJU Mnoga dekleta se sprašujejo, kakšna naj bo njihova garde- roba na dopustu ob morju. Tu sta dva prijetna modela poletnih oblačil, ki jih lahko oblečete zjutraj, ko greste na- kupovat ali pa ko greste na kopanje. Vitkim dekletom se bo prav prijetno podal shorts, pot:iskan s têmninu pikami in črtasta majica, z velikim hrbt- nim izrezom. Prav gotovo vas veliko plava pod vodo brez kape in tako je vaša pričeska neurejena Ш lasje brez leska. Zato si na glavo zavežite velik svilen šal ali pa ruto in jo na temenu glave zavežite v velik i^ozel. Bodite iznajdljive! Pri tetah m starih mamah poiščite raz- nobarvne krpice, ki so jim ostale od oblek Vse, ki bodo IZ materiala podobne kvalitete, sešijte skupaj in naredite :z tega krilce. Krilce naj bo niže od bokov zelo široko. H kril- cu lahko nosite majice v bar- vah kot so vzorci na krilu. Svojo ljubkost pa poudarite še z veliko čepico, izpod ka- tere bo kukal le vaš nosek. Čepico naredite prav tako iz krpic, iz katerih ste sešile kri- lo. Za obutev ne skrbite — če ni dosti kamenja, bodite kar bose. Òe želite ugajati, si naredite ta dva modela in uspeh je za- gotovljen! Jana Vizjak št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 17 ^rebold kKajalce 2adnja leta se v Preboldu jgo mogli pohvaliti z dobro fipravljenimi krvodajalski- ¿ akcijami, zato tudi rezul- jti niso bili hvale vredni feuspešnim odvzemom krvi ¡ v veliki meri botrovalo ne. ^2umevanje zdravstvene služ- j v Preboldu, nekaj i)a so livi tudi zdravstveni delav- i k! pripravljajo programe J te odvzeme, saj se ti več- jat menjajo in ljudje ne ve- 0, kje bi darovali kri. Po jem tem so bili mnogi v xeboldu resnično preseneče- 1, ko je pred dnevi krvoda- ¿ka akcija tako dobro spela. priprave za odvzem krvi i prevzela krajevna organi- acija RK v sodelovanju z lodstvom Tekstilne tovarne t Preboldu. V tovarni so za trvodajalsko akcijo pokazali elo veliko razumevanje, saj 10 dowlili, da je odvzem krvi ^tekal tar v tovarniških pro- dorih, vsem svojim delavcem, tí so darovali kri, "pa so za- plovili, da jim bodo za en lan podaljšali letni plačani Jopust. Za krvodajalsko akcijo se ¡e prijavilo 154 krvodajalcev, rendar so jih zaradi /leustre. mega zdravstvenega stanja morali 51 zavrniti. Razveselji- va je ugotovitev, da je bilo med darovalci veliko mlad:h, ki so prvič sodelovali v tak- šni humani akciji. Hkrati pa je to za transfuzijsko službo zelo pomembno, ker je vedno več starejših krvodajalcev, ki jim zdravje ne dopušča, da bi še darovali kri. .Seveda pa so tudi tokrat prišli krvoda- jalci, ki so že velikokrat so- delovali v krvodajalskih ak- cijah in so zato dobili tudi priznanje. Tako velik odziv daroval- cev krvi v Preboldu je dokaz, da so ljudje pripravljeni po- magati sočloveku, pa tudi če gre za najdragocenejšo živ- ljenjsko tekočiio, samo pra- vočasno jih je treba obvestiti in zagotoviti najnujnejše po- goje za -uresničitev takšne akcije. Prav zato sta razumevanje in pomoč vodstva Tekstilne tovarne v Preboldu še poseb- no vredna pohvale, saj bi brez njihovega sodelovanja krvodajalska akcija ne mogla uspeti. Prav bi bilo, da bi nji- hovo ravnanje postalo vzgled vsem, ki sodelujejo pri teh htmianih akcijah. MILOJKA VOVK PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE ZMS CELJE razpisuje delovno meste UPRAVNIKA MLADINSKEGA KLUBA POGOJI: kandidat mora za to delovno mesto poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer: da ima višjo ali srednjo izobrabo da je družbeno in politično aktiver da ima veselje do dela z rnladino Stanovanja ni, osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe pošljite na Predsedstvo ObK ZMS Celje, Gledališka 2, p. p. 137 v 16 dneh od dneva objave.. 6966 Nagrade tabornikom Pred nedavnim so se na prostonn gozdne šole v Bohinju sestah stari taborniški funkcionajrji in predstavniki najboljših taborniških enot v Slove- niji. Predsednik zveze tabornikov Slovenije Vojko No- vak je dvestotim dolgoletnim taborniškim delavcem izročil priznanja ob dvajsetletnici organizacije. Ne- kateri med njimi so že nehali aktivno delati, ven- dar so bili med začetniki te mladinske vzgojne or- ganizacije. S širšega celjskega področja so dobili priznanja Martin Ambrož, Franc Božič, Ivan Cen- trih, Mitja Cimperšek, Albin in Dragica Kac, Jože Krebs, Cilka in Jože Upnik, Edi Mihelak, Milan Pavlović, Franc Podbevšek in Dani Podpečan. Naj- višje slovensko taborniško priznanje, plaketo dok- torja Jožeta Potrča, pa je dobil Janez Novak iz Celja. Odlikovane so bile tudi najboljše taborniške enote v Sloveniji. Pohvalo je dobil odred Savinjski partizani iz Mozirja, najvišje odlikovanje, partizan- ski odred, pa sta dobila Odred druge grupe odredov Celje in odred Zdravilni vrelci iz Rogaške Slatine. J. L. PTIČJI DRESEN — AVICULARE Ptičji dresen je nizka, do 15 cm visoka, povsod zna- na enoletna rastlina iz druži- ne ščavnic Ш ras e po najbolj skromni, nerodovitni zemlji. Iz dolge, z vlakni porastle, korenine požene poleglo, zve- riženo steblo, ki ima kratko pecljate, premenjakie suliča- ste liste. V listnih pazduhah sedijo v pakobule zbrani dro bni zelenkastobeli, pa tudi rožnati cvetovi. Iz plodnice se razvije triroba, črna, z obodovimi lističi obdana rož- ka. Nabiramo cvetočo rastlino. Pri tem jo odrežemo pri tleh, odstranimo spodnje debelej- še dele stebel in vej ter oči- stimo in postišimo v senci na prepihu. Pri nabiranju va- žno opozorilo: ker pri nas raste več sorodnih vrst dres- POLYGONUM na, ki imajo pokončna steb- la, nabiramo samo tisto obli- ko, ki ima polegla, zverižena stebla. Ptičji dresen vsebuje nekaj čreslovin, hlapno olje, sm,o- lo, kremenčevo kislino in ra- zne rudninske soli. Zeliščni mojster Sebastian Kneipp je zelo cenil ptičji dresen in ga je priporočal za zdravljenje ledvičnihbole- zni, kamnov, protina in rev- matizma. Pripravljamo si čaj tako, da vz'amemo 20 g droge na pol litra vode. Lahko pa mu dodamo še po enakih delih šipka, materine dušice in trpotca. Sčep čaja preli- jemo s skodelico. vrele vo- de, pustimo, da se nekoliko ohladi in pijemo dve skode- li na dan po jedi. Boris Jagodič dipl. phai-m. NAGRADNA KRIŽANKA 'Nagrade so tele: 1. nagra- da: 100 din ter 5 nagrad po 30 din. Rešitve pošljite do 5. av- gusta na naslov: Novi tednik, Celje, Gregorčičeva 5, s pri- pisom KRIŽANKA TEHNO- MERCATORJA. Prijetno re- ševanje! REŠITEV NAGRADNE KRI ŽANKE TEHNOMERCATOR- JA, ki je bila objavljena v 29. št. Novega tednika: VODORAVNO: TAM, or, kanarec, Li, laž, elipsa, ka- zemata, Aniene, hi, Ted, ro- mar, Rab, oval, Natalie, ive- ri, los, ale, Ono, olje, sitka, dv, RIZ, MS, IP, aar, Ileana, d. Zn, EA, glasba, situacija. ai, r, plan, s, Sand, lina, N, cirkus, Narin, ai, Oneida, Asa, tajnica, sraka, sir. Teh- nika, sari. T, or, OK. Srb, oddelek, plošč, Relja. ara. konfekcija. Izžrebani nagrajenci pa so: 1. nagrado 100 din prejme Ivanka Kamplet, Stranje 16. Šmarje pri Jelšah, 5 nagrad po 30 din prejme- jo: Olga Kranjc, Vrbje 75, Žalec, Mojca Bučar, Čopova 7, Celje, Angela žveplan, Le- skovec 15, Škofja vas, Milica Kovač, Mose Pijade 12, Ce- lje, Nena Kresnik. Vransko št. 22. Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo! 13. stran NOVI TEDNIK Št. З^— 27. јиПј 1972 št. 30 — 27. julij 1972 NOVI TEDNIK stran 19 VAŠA VARNOST, VARNOST VAŠEGA PREMOŽENJA: lAVAROVAlHlCA življenjsko zavarovanje spada med najstarejše vrste zavarovanj. Prve pisane zaslerfke o življenjskem zavarovanju so učenjaki naleteli že pri stariti Egipčanih. Pri nas se je živl,jenjsko zavar(»vanje zelo razvilo po osvoboditvi. Samo pri zavarovalnici SAVA .je zavarovanih preko 300.000 l.iudi. Življenjsko zavarovanje je nastalo in se razvilo do neshitenih možnosti zaradi potreb ljudi. V bistvu gre za združevanje ljudi, ki si želijo zagotoviti primerno zaščito — sedanji dobi primerno vsoto denarja — za pričakovane ali nepričakovane dogodke, ki zahte- vajo večje izdatke. Taki dogodki so npr, starost ali rojstvo otroka. Primerna vsota denarja na starost gotovo pride prav vsakomur. Isto velja tudi, če želimo zagirtoviti določen znesek otrokom, npr., za nadaljevanje študija ali jim olaj- šamo pot v samostojne življenje. Nepričakovani dogodki pa v najrazličnejših oblikah usodno prekrižajo pot. Preudaren človek poskrbi, da omili vsaj mate- rialne stroške, ki so v zvezi s temi dogodki. V tisočletnih izkušnjah so ljudje spoznali, da sami niso kos temu. da bi gotovo in pravočasno zbrali dovolj sredstev za zgoraj navedene dogodke, zalo se združujejo v življenjs'kem zavarovanju. Življenjsko zavarovanje je varčevanje, ki vključuje iudi riziko smrti zava- rovancev. Eno samo plačilo mesečne premije že lahko zagotovi izplačilo zava- rovaliie vsote, kajti zavarovalnica jamči za znesek, ki je naveden v polici. Varče- valec-zavarovaiiec zagotovo doseže cilj. to je izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote, bodisi njemu samemu ali pa svojcem. Vsak zavarovanec varčuje za sebe in prejme zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene dobe. Ce pa zavarovanec umre med zavarovalno dobo, zavarovalnica izplača tudi zavarovalno vsoto, čeprav je plačana samo ena mesečna premija. Zavarovalnica krije razliko med zavarovalno vsoto in zbrano vrednostjo zavaro- vanja iz fonda, v katerega prispevajo vsi zavarovnci. Nikjer se ne pokaže tolika povezanost in solidarnost ljudi, kakor v zavarovanju Zavarovanec plačuje za življenjsko zavarovanje mesečne prispevke, ki jih ime- nujemo mesečna premija. Premija je izračunana ta'ko, da pokriva vse obveznosti iz zavarovanja in stroške. Velikost premij ni enaka za vse zavarovance. Odvisna je od starosti zavarovanca, zavarovalne dobe in cenika, čim mlajši je zavarovanec in čim daljša je doba, tem manjša je premija. Najbolj je razširjen način zava- rovanja, kjer zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto takoj po smrti zavarovanca, najkasneje pa ob izpolnitvi dogovorjene zavarovalne dobe, v primeru smrti enega od njiju, prejme preživeli takoj zavarovalno vsoto. življenjsko je iah'ko zavarovana vsaka zdrava oseba od 15 do 65 leta starosti. V zavarovanje sprejmemo tudi bolne osebe, seveda s posebnimi pogoji, če bo- lezen ni posebno huda. Zavarovanje je možno skleniti pri zavarovalnici SAVA za 5, 7, 10 in .12-letno dobo. O velikosti zavarovalne vsote odloča zavarovanec sam po svojih potrebah in plačilni zmogljivosti. Dobro je treba pretehtati kakšne so potrebe in možnosti plačevanja. K vsakemu življen,jskemu zavarovanju ,је možno skleniti tudi dodatno ne- üft-Jno zavarovanje. S ttm se zelo poveča zavarovalna zaščita. Premija za to zavarovance .le izredno poceni in se plačuje skupaj s premijo živi jen jsikega zava- rovanja. Kakor vphva pristopna starost na velikost zavarovalne vsote v življenj- skem zavarovanju, tako vpliva poklic zavarovanca na velikost zavarovalne vsote dodatnega nezgodnega zavarovanja. Zavarovanci so z ozirom na nevarnost ne- zgode uvrščeni v 5 nevaniostnih razredov, v I. spadajo poklici z na.jmanj ver- jetnosti nezgode (npr. pisarniško osebje, v V. pa poklici z največ verjetnosti ne zgode (npr. poklicni šoferji). Zavarovalnica jamči za nezgodo, 'ki se pripeti med delom ali izven dela npr pn športu, izletu iñ sicer za smrt zaradi nezgode ali za trajno invalidnost zaradi nezgode. Ob nezgodni smrti izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto iz življenjskega in dodatnega nezgodnega zavarovanja. Če pa ima zavarovanec trajno zmanjšane .splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, izplača zavarovalnica ustrezni del zavarovalne vsote za trajno invalidnost po posebni tabeli in sicer v skladu z zdravniško ugotovljenimi posledicami. Življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem prične veljati z dnem, ki je naveden v polui kot začetek zavarovanja (če je do tedaj plačana prva mesečna premija), ter do konca dogovorjene zavarovalne dobe, če je pre- mija plačana v redu. Jamstvo zavarovalnice tudi ugasne, če premi,ja ni plačana 3 mesece. Življenjsko zavarovan,ie je sklen.jeno za dolgo dobo, med katero lahko na- stanejo razne spremembe. Zavarovanka se npr. poroči in spremeni ime, morda se tudi preseli. Spremembo imena je treba zabeležiti na polico, zaradi spre- membe naslova pa urediti inkaso na novem naslovu. Spremembe naj zavarova- nec sporoči zastopniku, ki pobira premije. Pri živl,jenjskem zavarovanju nastanejo presežki, pri katerih je udeležen vsak zavarovanec, ki im^ življenjs»ko zavarovanje od 1. 1. 1965 dalje in je v veljavi vsaj 3 leta. Zavarovalnica SAVA je med redkimi podjetji, če ni edinstvena v .Jugo- slaviji, ki deli presežke vsem svojim poslovnim partnerjem. Vsak zavarovanec prejme delež, ki je preračunan po tem, kolikor je prispeval k presežkom. Pre- sežki se izplačajo z izplačilom zavarovalne vsote. Zavarovalnica SAVA je za zavarovanje z začetkom od 1. 1. 1965 dalje uvedla še novo ugodnost. Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 1 leta starosti, do izpolnjenega 15. leta, je brezplačno zavarovan. Dodatna zavarovalna vsota znaša 10 odstotkov osnovne zavarovalne vsote, toda najmanj din 500.— in največ din 1.000.—. Vabimo vas da se tudi vi pridružite stotisočem življenjskih zavarovancev v zavarovalnici SAVA! VAŠE ZAUPANJE, NASA SKRB ZAVAROVALNICA SAVA v vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašanje Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani da ,je pravilen Odgovore na kupone pošl.jite na uredništvo Novi tednik Cel,)e. (Iregorčičeva 5. do ponedel.?ka. S tem že sodelujete pri žrebanju V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne. Toda г na- gradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE bodo nagrajem (e lisH izžrebanci ki nodo pravilno odgovorili Pet izžrebanih igralcev z nepravilnimi odgovori pa bo pre.jelo knjižne aagrade Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce m bralke v novi NT igri. In še posebne nagrade га nove naročnike Za vse nove naročnike ki se bodo naročili na NT г naročilnico, ki jo bomo objavili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žreban.je - za Libelino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 50« nagrad Libele in Keramične industri.je Liboje za nove na ročnike in bralce. In še 300 knjižnili nagrad NT Pozna se to poletje, pozna! Nič üa] racü se ne odločate za sodelovanje v ign, tako da ie kuponov res precej manj. Vendar pa bo- ste imeli tisti, ki ste vztrajni, zato več mož- nosti za nagrado Prav je tako! Zato kar po- gumno dalje! Sodelujte! V uredništvu smo tudi veseli, da se je že nekaj bralcev opogumilo, in nam predlagalo, kakšno uganko naj vam zastavimo. Vsi pred- logi bodo upoštevani! Izžrebanci tega tedna pa so tile: Pani Skruba, Ljubija 58, Mozirje Tončka Jurgel, Linhartova 18, Celje Štefan Vodovnik, Ljubija 19, ¡Vlozirje Peter Tiselj, Buče Janko Jež, Zabukovica 15, Griže Marija Cujež, liatna n. h., Grobelno Ivanka Leskovšek, Gorica 3 a. Gorica pri Slivnici Jožica Jane, Sremčica 8, Krško Stoletno pratiko bodo po pošti prejeli: Angeia Pmterič, Vrhovo 17 Radeče Jože Lipovšek, Impolca, Sevnica Jožeta Kupec, Gornja vas 12, Prebold Marjana Pungeršek, Turno 22, Gorica pri Shvnic; Valči Košič, Moše Pijade 12, Celje In kaj vam je bilo v zadnjem tedniku naj- bol.i všeč? V zadnjem Novem tedniku ste največ gla- sov namenili prispevkom Njihovo življenje je materinstvo. Razpadajoča, a nepozabljena preteklosi-, Učimo se ljubiti, Mlini in mlinar- ji, Pivo, cvetje, dež in trma. Sola je bila kasarna in ječa. Vadnali v Logarski dolini in drugim NOVO VPRAŠANJE ZA VAS Ali imate лакбеп problem? Kaj vas muči, skrbi ah vam dela težave? In kdo vam pri tem lahko pomaga? Vprašanje je .abko, pn odgovorih bodite jedrnati, če pa ne bo šlo, se oglasite s pi- smom m vanj položite kupon. Dopisnice s kupon- pošljite na uredništvo do 31 julija 1972 Isteçîa dne ob 17. uri se dobimo, dragi izžrebanci, v našem uredni- štvu. Želja vsakega trgovca in kupca je, da na pregledni tehtnici lahko sledi na- kupu LIBELA (-.el,je je pripravila vrsto sodobnih tehtnic z gramsko toč- nostjo Avtomatske tehtnice ÜLI.VIi'lA. VIA XLMA m BETA de LUXE so primer ne za vsakega trgovca kateremu .je cilj pridobiti zaupan,je potrošnikov Zato uporabl,ja.ite LIBEL.'\ tehtnice, v vaš nnnns in vA^plio nostaja zgodovina. Po očetovih stopinjah pa hodi zdaj Drago ŽULIČ iz Prožinske vasi pri štorah ali kakor po domače pra- vijo vasi Opoka. Tukaj ži- vi z mamo Perino in ženo Marto, in ko sem ga ugle- dal v mlinu, sem mislil, da je kalcšen fant na po- čitnicah pri mlinarju. Pa mi Drago pove, da sam melje, zraven pa še študi- ra, lani pa je še vojsko odslužil. V mlinu med ce- sto in železnico, je lepo urejeno, predvsem pa ze- lo čisto in pospravljeno. Mlin je že malce sodoben, saj ima turbino in valje, pa nekaj kamnov je še tu- di ostalo. Mlin bo star kakšnih sto let, če ne več. Stal je že takrat, ko še ni Marija Terezija speljala južne že- leznice Dunaj—Trst mimo njihovega mlina. Najprej so ga imeli Gajškovi, Žu- ličevi sosedi, i)a pa ga je nato oče Jože kupil in zdaj, štiri leta po njegovi smrti, melje sin Drago. Kljub te- mu, da ima lep obnovljen mlin, ki melje vse žitari- ce, mu posel vidno upada in je še poleg enega ko- lega pri cesti Celje—Dobr- na edini mlinar v celjski občini, ki ima prijavljeno tovrstno obrt. Drago pra- vi, da bi mu posel bolje šel edinole takrat, če bi imel poleg mlina še pe- karno, pa bi se s kmeti pogodil kar takole: ti me- ni žito, jaz tebi kruh. Ne- kaj podobnega je videl tu- di v tujini in le v tem vi- di način, da bi se tovrst- ni mlini ob vodi obdržali. Kmetje danes nimajo ča- sa, da bi sami doma кггЉ pekli in ga raje kupujejo. Blizu Žuličevega mlina je Štirinajsta prekoračila Voglajno. Pn njih se niso ustavljali, ker je bila po- stojanka v štorah prebli- zu. So pa marsikatero noč Nemci prestražili pri nji- hovem mlinu, kajti parti- zani so bili čest gost žuličevega mlina. Tako sta pripovedovala žuliče- va mama Perina in sin Drago, snaha Marta pa je bila v službi. In kmetje, čeprav prihajajo od daleč v Dragov mlin, bodo kma- lu ostajali doma. 2e zdaj pravi mlinar, da so to ve- činoma stari kmetje in mladega ne ugledaš tako zlepa med njimi. .\lojz Prepadnik je v sote- ski Dupelnika ostal sam, mlin pa lahko vidite na desnem posnetku. NOVI TEIDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laéko, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšah Ln Žalec — Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poitni predal 161; Naročmna m ^lasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Voliand; Tehmčni urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Eîdj Goršič. Jure Krašovec, Milan Semčar, Zdenka Stopar, Milenko StraÄek Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk tn klišeji> ¿GP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din - rekoči račim- 501-1-167/2 CGP 'DKLO« Llubljana - Tel uredništvo 23-69 in 31-05 mali oglasi ш naročnine 2fl 0(