Plaitif €$f aciia krSCdnskc m norodnc mlsll Naravno je človeku in hkrati tudi pravilno, ker je socialno bitje, da svoja načela, ki mu gibljejo duha in srce, manifestira (pokaže) pred svetom. Katoličani se te svoje naravne pravice in dolžnosti premalo zavedamo. Kaj radi nasedamo na limanice nasprotnikom našega svetovnega nazora, ki vsako javno spoznavanje naših verskih načel natolcujejo in razkričujejo kot politični katolicizem. Po sodbi komunistov in njihovih zaveznikov: framasonov in liberalcev, je prvi politični katolik sam rimski papež, ker se vtika v ureditev razmer na tem svetu ter propoveduje Katoliško akcijo. Politični katoličani so škofje in duhovniki in vsi tisti katoličani, ki udejstvujejo katoliška načela v življenju. Kar bi naši liberalni in marksistični nasprotniki milostno dovolili katoličanu, je to, da sme Boga moliti med štirimi stenami svoje hiše. To bi bil pristni in pravi katolicizem. Ako bi hotel katoličan iti v cerkev k sv. maši in k sv. zakramentom, bi za to že moral prositi dovoljenja pri framasonih in komunistih, ki so po nekaterih državah že zaprli katoličanom cerkvena vrata ter jim cerkve odvzeli, duhovnike pa pregnali, odnosno pobili. Katolicizmu sovražne sile so danes organizirane v skupen napad na naše katoliške svetinje. To je organizacija človeške hudobije. »Kako strašno se je hudobija razpasla na vseh straneh,« je vzkliknil na veličastnem taboru mož in fantov v Celju sivolasi nadškof dr. Jeglič. »Države same jo podpirajo, saj že po šolah uče otroke, da je treba odstraniti vse, kar spominja na Boga. Res, hudobija našega časa je velika. Hudobija bo še rasla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom. Upam pa, da vas, možje in fantje, ta hudobija ne bo zapeljala niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju. Satan ima svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumne mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tu zbrani, to je Kristusova fronta.« S temi preprosto in izrazito krepkimi besedami, s katerimi se je nadškof dr. Jeglič poslovil od slovenskega naroda (tri dni nato je umrl), je ta 87 let stari, neuklonljivi borec za katolištvo ii: slovenstvo, najboljše označil namen celjske manifestacije in vseh sličnih manifestacij, četudi so prirejene v manjšem obsegu. Za borbo je potrebna moč duha in mo telesa. Naši ideali so verski in narodn. Za nje je treba zastaviti vse sile. Mi katc ¦ ličani smo najbolj državotvoren elemen'. ker črpamo svojo zvestobo in vdanost dc movini in državi iz verskih nagibov, ki s^ najplemenitejši in ne poznajo nobene sebičnosti. Mi nismo patrioti na odpoved, kakor so ljudje laži-svobodomiselnega mišljenja, ki deklamirajo domoljubne pesmi, dokler so na vladi in pri koritu; ko pa sc od teh koristonosnih naprav odrinjeni, spremenijo besedilo in melodijo. V težk' dobi JNS diktature, ko se je v naši ožji domovini zakon in pravda teptala v blato, smo dokazali, da ne more naše zvestobc državi omajati niti r.ajhujša krivičnost iu nasilnost. Naša mladina je na razpolago naši veri in cerkvi, našemu narodu in naši državi! V to svrho se hoče izvežbati iir utrditi vse sile duha in telesa. JNS dikta- tura je vežbanje telesa in njegovih sil proglasila kot svoj privilegij, ki bodi rezerviran laži-svobodomiselnemu in naprednjaškemu mišljenju. Sedanja vlada je temu lažjajivemu patriotizmu, ki služi strankarski sebičnosti, napravila konec. Na celjskem taboru je naša mladina dokazala, da je v kratki dobi, odkar je zasijala pod sedanjim režimom narodu in državi svoboda, tudi na področju telesne vzgoje in vežbe dosegla lepe uspehe. JNS glasila so spričo nastopa naše mladine proglasila telovadno prireditev kot politiko. S tem so JNSarji izdali, kaj prav za prav hočejo doseči s svojo privilegirano telovadbo. Naša mladina ne uganja s telovadbo nobene politike, marveč si hoče utrditi svoje telo in njegove sile za delo in borbo za lastni blagor, še bolj pa za narod in domovino. To je bila osnovna ideja celjskega tabora kot velike manifestacije naše krščanske in narodne misli. — V naslednjem poročamo o poteku te veličastne manifestacije. Dofeh celishega fabora. Prva dneva celjske manifestacije Nedelja 27. in ponedeljek 28. junija sta tvorila nekako pripravo za glavno slovesnost na Petrovo. V pozdrav fantom je bilo Celje že v nedeljo v zastavah in z zelenjVm okusno okrašena vsa javna poslopja. Celjske slovesnosti so otvorile v nedeljo popoldne telovadne in športne tekme, ka,terih se je udeležilo krog 200 telovadcev in športnikov. Tekmovanje je dokazalo, da so naši fantje telovadci kljub dejstvu, da so morali v dobi JNS režima nekaj let s telovadbo mirovati, na nepričakovani ter mnogo obetajoči višini glede spretnosti in discipline. V ponedeljek zvečer jes bila y mestnem gledališču nadv^e dobrd 'čfoiskana slavnostna akademija, kateri so dali posebno navdušen poudafek s svojim obiskčm nadškof dr. Jeglič, minister dr. Miha Krek, odlični zastopniki celjskega javnega življenja in raznl predstavnikl od drugod. Vse pohvale vredno prireditev je zaključil krasno zasnovan govor predsednika fantovskih odsekov v Celju g. Mirka Bitenca, Pričetek veličastnega celjskega tabora so ožnanili daleč naokrog številni kresovi in predvsem najmogočnejši na celjskem starem gradu. Mesto Celje je bil6Jslavnostno razsvetIjeno. Ob pol desetih/se je razvila z Glazije po mestu bakljada s številnimi navdušenimi udeleženci, ki so vzklikali kraIju Petru, knezu namestniku Pavlu, dr. A. Korošcu in so se zbrali z gledalci vred na Slomšekovem trgu pred opatijo, kjer so počastili z vzklikanjem in lepo ubrano peemijo sivolasega nadškofa dr. Jegliča. Ob zvokih godbe se je nočni sprevod pomaknil nazaj na Glazijo, kjer so se udeleženci mirno razšli, da se okrepčajo s počitkom za glavno prireditev na Petrovo. Treffl in glavni slavn o§f nl dan. Pohod na slavnostni prostor Na Petrovo so pripeljali vlaki od vseh strani v starodavno Celje ljudske množice, ki so veličastno izpopolnile s tisoči in tisoči že zbrane vrste fantov tekmovalcev in domačinov. Z vlaki došli so se začeli zbirati na Glaziji, kjer je bilo zbirališče fantov In mož za sprevod. Videti je bilo že v jutro številne nove uniforme fantov in mož, ki so bile krasno pomešane z narodnimi nošami, nadalje fantje kolesarji, prapori fantovskih društev in zastave v državnih barvah. Kmalu zjutraj je zgledala obsežna Glazija kakor mravljišče, v katerem so Skrbeli za red in disciplino številni reditelji. Ob pol devetih je pričel urejen slavnostni sprevod fantov in mož. Od Glazije se je vila dolga povorka skozi Gregorčičevo, Vodnikovo in Cankarjevo ulico na Aleksandrov trg, dalje po ulici dr. Žerjava, skozi Glavni trg, Gosposko ulico na Dečkov trg in od tam y Prešernovo ulico, kjer sta blla na širokem prostoru iried Marijino cerkvi^o ter mestnim jnagistratom sveta maša rn zborovanje. Na čelu sprevoda je jahal gorenjski fant v narodni noši z državno zastavo. Za njim so se vrstili konjeniki na lastnih konjih, godba Prosvetnega društva iz Konjic je igrala pred vrsto fantov kolesarjev, katerih je pribrzelo na slavnost 320 na čedno s cvetjeru in trakovi okrašenih kolesih. Za kolesarji so stopali fantje zastavonoše, ki so nosili zastave 34 prosvetnih društev in nekateri tudi državne. — Vseh zastav je bilo 64. Za prapori je presenetil številne gledalce pogled na nove uniforme naših fantov, katere so oblekli po toliko letih nasilnega zatišja in so se v njih v Celju tokrat pojavili prvič. Uniformirana četa je imela s seboj 12 zastav. Dolgi vrsti lepih uniform je načelovalo vodstvo fantovskih odsekov. Uniformiranira so sledile pestre narodne noše, telovadci, fantje v belih srajcab ^ modrimi kravatami, dolga vrsta mladih fantov in še toliko in toliko fantov ter mož iz celjske okolice v navadnih oblekah. Ljudske množice na ulicah so navdušeno pozdravljale fante in može v sprevodu. Pozdravi so odmevali iz oken hiš in cvetje se je vsipalo na moški cvet našega dobrega slovenskega naroda ... Občudovanja vredno urejeni sprevod je štel 3528 ljudi, skoro samih moških. škofova sv. maša Ko se je sprevod lepo razvrstil med Marijino cerkvijo in magistratom, so se iz vseh ulic približale slavnostnemu prostoru ljudske množice, ki so se pripeljale v. Celje z jutranjimi vlaki in se niso mogle uvrstiti v sprevod. Oltar je bil postavljen ob steni cerkve ter okrašen z venci in obdan od zastav. Na slavnostno okrašenem balkonu magistjrata je pričakal sprevod nadškof dr. Jeglič, minister dr. Krek v uniformi naših fantov, predšednik apelacijskega sodišča iz Ljubljane dr. Golia, ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski podžupan Fr, žebot, celjski župan Mihelčič, ptujski župan dr. A. Remec, bivši oblastni predsednik dr. J. Leskovar, bivši minister Vesenjak, okrajni glavar dr. Zobec, predstavniki naših prosvetnih društev s predsednikom Ijubljanske Prosvetne zveze dr. Lukmanom in predsednikom fantovskth odsekov dr. žitkom iz Ljubljane na čelu. Tik pred pričetkom službe božje se je pojavil voditelj slovenskega naroda minister dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. Marka Natlačena. Prihod dr. Korošca so pozdravili tisočeri zbrani z ljubkim mahanjem z robci. Dr. Korošec je stopil k oltarju, se pozdravil z našim škofom dr. Tomažičem s poljubom prstana in je odšel na balkon med zbrane odličnike. Sv. mašo je daroval ob Ijudskem petju lavantinski vladika dr. Ivan Jožef Tomažič, ki je med sv. daritvijo zbrano množico nagovoril. Zborovanje S tabora so bile pred zborovanjem poslane navdušeno sprejete vdanostne brzojavke: kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in vladi. Prečitana je bila tudi brzojavka Ijubljanskega škčfa dr. Rožmana, katero je poslal s kongresa Kristusa Kralja v Poznanju na Poljskem. Pričetek zborovanja je naznanil prof. M. Bitenc, ki je podelil besedo prvemu govorniku, g. prof. Preskarju iz Celja, ki je govoril o virih naše moči. Za njim je govoril pjedsednik fantovskih odsekov dr. Stanko žitko iz Ljubljane o nalogah naših mladinskih organizacij z ozirom na našo ožjo in širšo doraovino. Tretji govornik je bil g. prof. dr. Hanželič iz Celja, ki je obravnaval socialne naloge našega ljudskovzgojnega dela. Kot zadnji je stopil na govorniški oder burno pozdravljen od petnajsttisočere množice sivolasi borec za pravice slovenskega naroda, nadškof dr. Jeglič, ki je svoje kratke besede z nadpastirsko in le njemu lastno navdušenostjo zaključil z zahtevo: Povsod Boga!. Po s hvaležnostjo in z morjem navdušenja sprejetih besedah sivolasega nadškofa je pričel razhod množic, ki so vztrajaie neprestano na nogah od sedmih zjutraj. Cela slavnostna prireditev na Petrovo je potekla v najlepšem redu in se je petnajst tisoč od vseh strani zbranih razšlo mirno ter z največjim navdušenjem za sedaj svobodno in plodonosno delo v dobrobit naše Slovenije. Javna telovadba naših fantov Popoldne na Petrovo je bila na slavnostno okrašenem telovadišču na Glaziji javna telovadba, pri kateri je nastopilo 860 telovadcev. Telovadne vrste so žele za izvajanja prostih vaj in za telovadbo na orodju zasluženo in burno-navdušeno odobravanje od strani številnih gledalcev, kateri so se divili vsestranski izurjenosti naših slovenskih mladcev. Nadvse dobro uspeli telovadni nastop je še posebej povzdignilo vojaško zastopstvo.. katerega je tvoril celi bataljon vojaštva s svojimi predstojniki. Med civilne visoke goste na slavnostni tribuni so se vstopili: zastopnik kralja polkovnik Iso Nečak, zastopnik poveljnika IV. armadne oblasti armadnega generala Jurišiča Pantelija podpolkovnik Josip Krasnik, zastopnik poveljnika dravske divizijske oblasti divizijskega generala Toniča podpolkovnik Josip Štefanovič, zastopnik poveljnika pehote brigadnega generala Vladoja Milenkoviča major Fran Roman. Na telovadišču zbrani telovadci in Ijudske množice so z nepopisnim veseljem in v dolgotrajnem navdušenju pozdravljale zastopnike naše generalitete in ponosno korakajoče vojaške čete. # Celjski manifestacijski tabor fantov in mož je dokazal s 15 tisočero ljudsko množico ter z najodličnejšimi zastopniki cer- kvene, vojaške in civilne oblasti, kako zve-1 domovini in sedanji za blagor ljudstva deBto je vdan slovenski narod Cerkvi, kralju, | lavni vladi! Odlične osebnosti na častni tribunl pri telovadnem nastopu našlh fantov v Celju. Na sliki vidimo od leve na desno: ministra dr. M. Kreka, nadškofa dr. Jegliča, ministra dr. A. Korošca, zastopnika kralja polkovnika Iso Nečaka, bana dr. M. Natlačena, podpolkovnika Josipa Krasnika In podpolkovnika Josipa ŠtefanovMa. Kadskof dr. Jeglič govori z navdušenjem na taboru v Celju. fT" * v~ Darila za zmagovalce prl telovadnib tekmah v Celju. Slika levo: Darilo dr. A, Korošca je prejel Ivan Varšek. — Slika deano: DarUo marlborskega župana dr. A. Juvana je bilo prlznano Jožefu Legan. Naši fantje na telovadišču na cel.jskcni taboru