Izhaja Tsako sredo, C e n • i Letno Dia 32.—, polletno Din 16.—četrt« letno Dia 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poitno-SekoTul račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška cesta 5 Teleioa lnterurbaa 11X Cena 1 n s e r a t o m > cele stran Din 2000.—, pol stre« ni Din 1000—, četrt itraaj Dia 500.-, «/« strani Din 250, '/» »tr. Din 125-, Kali ogl«, d riaka beseda Din l.20t Razorožitev z vidika narodnega gospodarstva. Voditelj angleške liberalne stranke, bivši ministrski predsednik in večkratni minister Lloyd George je meseca decembra lanskega leta v angleškem parlamentu obtožil razorožitveno komisijo Društva narodov v Ženevi zadrema-nosti in nedelavnosti. Ostra je ta sodba, danes pa nočemo preiskovati, ali in v koliko je utemeljena. Toda resnica je, ki se ne da zanikati, da je pripravljalna komisija Društva narodov večkrat in dolgo časa zborovala, ni pa mogla priti do zaželjenega uspeha. Ni mogla izvršiti vseh potrebnih priprav ter odstraniti vseh ovir, da bi se mogla vendar enkrat sklicati mednarodna in meddržavna konferenca, ki bi sklenila splošno razorožitev ali boljše rečeno zmanjšanje oboroženosti. Ko je delavska stranka pod vodstvom Macdonalda prišla v Angliji na vlado, se je s hvalevredno vnemo lotila tega zapletenega mednarodnega vprašanja. Macdonald je kmalu po nastopu vlade lansko leto potoval v Ameriko, da se s predsednikom Zedinjenih držav Ho ver jem dogovori o razmerju pomorske oboroženosti med Ameriko in Anglijo. Posledica dogovora med Macdonaldom in Hoverjem je bila londonska konferenca za pomorsko raz-oroženje, ki se je sestala v zadnji tretjini meseca januarja 1.1. in ki se Je poleg Anglije in Amerike tudi udeležujejo Francija, Italija in Japonska. Konferenca že traja skoro 8 tednov, raz prave pa še vendar niso dozorele do medsebojnega sporazuma. To je dokaz, kako težko in zapleteno Je vprašanje razorožitve. Sporazum v vprašanju pomorske razorožitve med 5 velesilami naj bi bil priprava za veliko Birji in obsežnejši sporazum za splošno razorožitev. Ako se največje pomorske sile sporazumejo med seboj o tem, koliko naj ima posamezna država bojnih ladij razne kakovosti in velikosti, Je upati, da pride med njimi In drugimi državami tudi do soglasja v vprašanju zmanjšanja oboroženosti na kopnem ln v zraku. Če pa bi se londonska konferenca o pomorski razorožitvi konča la z neuspehom, ni upravičene nade, da bi prišlo med državami v Evropi in na svetu do kakšne pogodbe, po kateri bi se sedanje stanje oboroženosti zmanjšalo. Kal bi to pomenjalo v moralnem in političnem oziru, osobito za nujno potrebno pomirjenj« duhov, M zagotovitev in utrditev miru ▼ Evropi in na svetu, Je vsakomur znano in nI treba, da bi o tem podrobnejše razpravljali. Opozoriti pa hočemo na gospodarsko stran tega vprašanja. Oboroženo stanje evropskih in Izvenevropskih držav nalaga narodom velika gmotna bremena, ki se po svetovni vojni niso zmanjšala, temveč so narasla ter zahtevajo od narodov velike žrtve. Kar se dostaje obremenitve narodnega gospodarstva z Izdatki za oborože-nost, hočemo danes našim čitateljem postreči s številkami o narodnem premoženju posameznih držav in o razmerju, ki v njem stroški za oborožitev posegajo v to premoženja. Po poročilu angleškega profesorja Noel Bakerja je znašalo narodno premoženje, zračuna-no na posameznega prebivalca (na človeka): leta 1913 leta 1929 v Zed. državah 19.862 din., 35.527 din. v Nemčiji . . 8.583 din., 13.153 din. v Angliji . . . 12.990 din., 25.154 din. v Franciji . . 10.170 din., 11.187 din. Izdatki za oboroženost pa so znaSali, preračunani na posameznega državljani N v Zedinj. državah v Nemčiji v Angliji . . v Franciji . . v Italiji . . na Japonskem 1. 1914 1. 1928 138 din., 312 din. 447 din., 149 din. 480 din., 705 din. 439 din., 718 dia« 241 din., 380 din. 98 din., 217 din, Na vprašanje, koliko odstotkov državnega proračuna gre v posameznih! državah za stroške oboroženega stanja, naj služi kot odgovor in pojasnilo pro« računsko leto 1928-29. V tem letu se namreč od celokupnega državnega pr« računa posamezne države porabile za izdatke za vojsko in mornarico te-le odstotke: % Zedinjene države......18 Anglija (brez dominionov) Nemčija (samo država) Francija ..... Italija ...... Japonska .... Nizozemska .... Švica ...... 14.1 7.« 28.t 23.4 28.1 15.4 10 Iz navedenih številk se vidi, kolike obremenjuje oboroženo stanje državni proračun v posameznih državah. Spri« čo teh številk ni treba posebej poudai> jati, kaj bi razorožitev ali vsaj zmanj« šanje oboroženosti pomenjalo za na« rodno gospodarstvo poedinih narodof in držav. Številkam je svojska večja dokazna moč kakor besedam. Kmetje, v „Kmetsko zvezo"! V »Slovencu« z dne 5. marca 1.1. sem bral poročilo Narodne banke za zadnje četrtletje 1. 1929. V tem poročilu se nahajajo te besede: »Težavni položaj kmetijstva, naše najvažneJS» produkcijske panoge, se je moral slabo odraziti v drugih panogah našega narodnega gospodarstva, posebno pa v trgovini, ki v nekaterih krajih nI mogla priti Iz depresije, ki se kaže v povečanem številu konkurzov.« V teh besedah Je obseženih več važnih resnic. Izražen Je pomen kmetijstva za druge panoge narodnega gospodarstva, zlasti za trgovino, kateri se ne more dobro goditi tamkaj, kjer se kmetu slabo godi. Proglaša se kmetijstvo kot najvažnejša panoga naše proizvodnje. Obenem pa se ugotavlja težavni položaj našega kmetijstva. S tem je Narodna banka naše države potrdila to. kar ml kmetje vsi tsiko čutimo in še težje prenašamo, da je namreč položaj kmeta težek. Če ml kmetje sami tožimo in tarnamo o svojih težavah, bi morda kdo mislil, d« pretiravamo. Ako pa Narodna banka izjavlja, da je položaj našega kmetijstva težek, ne bo nihče mogel reči, da je to pretiravanje. Spominjam se, kako so pri narodnih prireditvah po koncu svetovne vojne v Mariboru vozili na posebno prirejenem vozu kralja Matjaža, ki je v obnovljeni življenski sili dvigal glavo. Sedaj pa je najbrž zopet zadremal v obnemoglostL Zdi se mi, da je to podoba našega kmeta. Med vojno in po vojni je svoje pridelke za ugodno ceno prodajal. Kar je moral kupiti, ni bilo pretirano drago. Danes pa so cene kmetskih pridelkov primeroma nizke in tudi za nje ne more prodati, kar pridela, kar pa potrebuje. obleko, blago, orodie itd., pa mo- kupiti za visoko ceno. Tudi z razni-sai davščinami in dajatvami smo jrizadeti. Tako je naš kmet začel kloniti z glavo kakor kralj Matjaž. Toda ne sme kloniti z glavo, marveč t» mora dvigniti v novem zaupanju, o upanje se opira.na prepričanje o »ažnosti lcmetskega stanu. To prepri-lanje je splošno ter je tudi našlo izraz ? poročilu Narodne banke. Pred vsem Ca mora to prepričanje prešiniti nas mete. Ako se kmetje zavedamo, kako »ažen je naš stan, bomo tudi sami storili vse, da ga ohranimo in okrepimo. Ma druge se ne smemo zanašati ter irugim prepuščati, da nas rešujejo. 8ami si pomagajmo, kolikor je v naših Hočeh! sBkckiiikol V DRUGIH DRŽAVAH. Atentat makcdonstvnjučih. Razmer- h med našo državo in Bolgarijo je pokalo po zadnjem sporazumu že čisto prijateljsko. Da bi se to prijateljstvo &e utrdilo, za to vedno poskrbijo make ionstvojuči, ki so vrgli 3. marca v Pilotu na mirno prebivalstvo dve bombi, Si sta zahtevali 1 mrtvega, 8 težko in I lažje ranjenih. Ta okrvavljena organizacija je ubila za časa prvih posvetovanj v Pirotu generala M. Kovačevi-ta. V pričetku druge pirotske konference eo izvršili napad na mednarodni tlak v Caribrodu. Tokrat so zopet poskusili, da preprečijo nadaljevanje 3>orazuma med nami in Bolgari. Jugo- ovanska javnost pričakuje, da bo nastopila bolgarska vlada z vso odločnostjo proti tem neprestanim kalilcem lairu. Predsednik Cehoslovaške 801etnlk. Predsednik Cehoslovaške republike liasaryk je slavil te dni svojo SOletni-)o, ki je odmevala z vso prisrčnostjo po ♦seh večjih mestih Male antanta ter Francije. V Berlinu je umrl 6. marca Izza sve-lovne vojne dobro znani nemški admiral Tirpitz, ki je bil rojen marca 1849. V svetovni vojni je bil ravno on, ki Je fačel z delovanjem nemSkih podmornic in je osovražil radi torpediranja nepristranskih ladij Nemce na celem ivitu in pred vsem pri Amerikanclh. . Avstrijski kancelar dr. Schobor pridne potuje. Avstrijski kancelar dr. Schober je bil pred kratkem v Rimu ter Berlinu in bo posetil v najkrajšem 4i.su še Pariz ter London. Najnovejša Tardieujeva vlada na Francoskem je prejela pri predstavi red parlamentom zaupnico 53 glasov, rancija potrebuje baš sedaj količkaj delovno vlado, ker je bila obiskana od silne povodnji, ki je zahtevala 600 mrtvih žrtev ter porušila več tisoč hiš, one mogočila spomladansko delo na poljih in predvsem pobrala kmetom delovno živino. Škodo cenijo nad 2 milijardi zlatih frankov. Težko prizadetim pomaga vojaštvo, vlada z denarno podporo in prebivalstvo s prostovoljnimi darovi. Ta naša moč bo velika, ako jo zberemo in organiziramo. Posameznik je in ostane slab, v vzajemnosti in organizaciji je moS. česar ¿den ne zmore, ker je preslab, to zmore združena moč večjega števila tistih, ki pripadajo istemu stanu. Zato pa smo kmetje vest o organizaciji »Kmetske zveze« sprejeli z velikim veseljem. To naše veselje raste vedno bolj, ker slišimo, da kmetje po vseh vaseh pristopajo k tej svoji stanovski organizaciji. Tako je prav, dragi moji stanovski tovariši 1 Podajmo si naše žuljave kmetske roke, da si po-moremo drug drugemu 1 »Kmetska zveza« naj napreduje in zbere v svojem okrilju vse naše kmete 1 Florjančič Jakob. Londonska razorožitvena konferenco, jkl Je bila dvakrat prekinjena radi tfveli kriz francoske vlade, se zopet nadaljuje. P« španskem se širi zelo republikansko gibanje. Da se zajezi republikani-zem, bo najbrž uvedena ponovna diktatura pod kakim generalom. V Rusiji Je stopilo 25 milijonov kmetskih gospodarstev v skupna gospodarstva (kolektiva). Tako naglega prodiranja kolektivizacija ni pričakoval nikdo in se zdi ta korak ruskega kmeta telo sumljiv sovjetskemu diktatorju Stalinu. Mohamed. ~ Mladost Mohamed a« Je rodil leta 571 p. Kr. Njegov oče Abdallah Je umrl kmalu in je zapustil vdovi Amini eno hišo, eno sužnjo, 5 kamel in nekaj ovc. Mohamed je bil star komaj 2 meseca, ko mu Je umrl oče, a je trpel že kot otrok na krčih. Ko je bil star 6 let, je potoval s svojo materjo v Medino v Arabiji. Na po-vratku mu Je umrla mati v neki vasi. Stric, Abu Talib, ja vzel Mohameda In mu postal drugi oče. Abu Talib je bil tedaj nadzornik kaabe (arabsko « kocka, in je bilo fitirioglato svetišče v Mek ki) ter zelo varen; je torej čisto naravno, da je tudi nadarjeni Mohamed že v Efodnji mladosti usmeril svoja mišljenje v verska razglabljanja. Mohamed ja bil star 12 let, ko se Je podal niegov stric na trgovsko potovanje v Sirijo in ga vzel seboj. Mladenič je potoval preko neizmernih pulčav v gosto obljudana sirska mesta. V kraju Bosra se ja utaborila karavana ▼ bližini nekega krščanskega samostana. Menih s imenom GeorgiJ je bil začuden nad Mohamedovo nadarjenostjo ter vedoželjnostjo in mu Je prerokoval, da bo znamenit mož. S 25. letom je postal Mohamed vodja trgovskega podjetja udove Kadiše. Imel je tako srečno roko v trgovini, da je prejemal bogato plačo in potoval večkrat v južno Arabijo. Njegova razumnost, spretnost in pri-kupljiva zunanjost so vzbudile v Kadi-2i ljubezen, kar sama mu je ponudila zakon. Mohamedovo zakonsko življenje je bilo srečno. Rodila se mu je ena hčerka in dva sina, a otroci so kmalu umrli. Poklic za preroka. Sčasom je začela Iti Mohamedova trgovina rakovo pot, ker se je vedno bolj udajal verskim sanjarijam. Večkrat se je skril sam ali s svojo ženo v votlino hriba Hiva pri Mekki in je razmišljal o verskih naukih cele mesece. Ker je veliko občeval z Judi in kristjani, se mu je zdelo poganstvo v Mekki smešno. Čital Je sv. pismo stare In nove zaveze in je poznal dobro razcepljenost tedajnih kristjanov. Rodila se mu je misel, da se je resnična ter prava vera, kakor sta jo učila Mozes in Kristus, prelevila v praznoverje in je baš tedaj napočil čas, oznaniti narodom pravo vero. Kmalu se Je smatral za preroka, katerega je napovedal Mozes, za svetega duha, katerega je prerokoval Kristus, da bo učil njegove u-čence resnico. Bil Jq uverjen, da gleda večkrat nadangela Gabrijela, od kojega' luči se je čutil obdanega. Kadar je bil zamaknjen, Je ležal brez zavesti; njegove oči so bile zaprte in njegov obraa pokrit s penami, mnogokrat je kričal na ves glas. Vse, kar mu je bilo razode-to, Je pustil zabeležiti in iz te pisana zbirke je nastalo mohamedansko sveto pismo, ki se imenuje »koran«. Mohamedu Je bilo 40 let, ko je imel prvo prikazen. Prvi Javni nastopi ln beg. Mohamed je skušal pridobiti za svoj nauk pristaše. S pridobivanjem vernikov Je šlo zelo počasi. Po preteku treh let je imel zbranih krog sebe le 40 oseb in sicer mlade ljudi, tujce ter sužnje. Njegovi sestanki so bili skrivni, a ko so jih odkrili, Je izbruhnilo sovraštva napram novotarju. Prerok ln njegovi zvesti so morali veliko prestati. Zasmehovali so ga v pesmih, v svetišču (kaabi) bi ga bili nekoč skoro zadavili. Mnogi so zahtevali od preroka čudežev, kakor sta jih delala Mozes in Kristus. Pri teh zahtevah Je kazal Mohamed ponosno na koran, ki je pravi čudež: njegov jezik ja tako vzvišen, vse podprto z dokazi, kakor Jih je moral podati le bog. Ko se je nova vera vedno bolj in bolj širila, so sklenili koreišiti (vladarji Maka in svetišča kaabe) umoriti Mohameda. Is vsake koreišitske družine bi naj prebodel po en član Istočasno prerokova prsa. Mohamed Je zvedel pravočasno za to zaroto in se Je «kril > prijateljem v votlino hriba Thaur. Tri dni sta ostala v skrivališču, odkoder sta pobegnila v Medino, kjer so Ju sprejeli z največjim navdušenjem. Beg Mohameda Iz Mekke v Medino se Imenuje »hedžra« In tvori začetek arabskega časovnega računanja, ki začne 16. julija 622. Slavnostni sprejem v MedinI Je popolnoma predrugačil Mohamedov značaj. Mesto ljubezni do bližnjega je pričel oznanjati vojno proti nevernikom. On je postal vodja stranke in vojskovodja. Prejšnji sanjač in zamaknjene« se je prelevil kar na mah v vladarja in generala. V njegovo srce se je ugnez-dilo sovraštvo, pohlep po vladanju ter slavi. Iz Medine je začel Mohamed sveto vojno. Neko razodetje mu je pošepnilo: »Lotite se z orožjem poganov, ujamite jih, oblegajte jih, povsod jih izsledite!« Kako je razširjal Mohamed svoj nauk z ognjem ter mečem, o tem se bomo pogovorili prihodnjič. Novi katoliški mučenlki na Kitajskem. Škofa Versiglijo, patra Carava-cija in tri krščanske kitajske sestre, katere so zajeli 26. februarja 1930 ro- Emrt v kopalci banji. V nedeljo, dne 9. marca se je zgodila v hotelu »Mariborski dvor« nesreča, ki je zahtevala smrt mladega strojnega inženerja Milana Kremžar. Popoldne se je podal in-žener v kopalno sobo v hotelu. Kmalu za tem je bilo slišati iz sobe močen šum, ki je opozoril na izrednost hotelskega nastavljenca. Pogledal je v kopalno sobo in je zagledal Kremžarja nagnjenega preko banje z glavo v vodo. Ko ga je zravnal, je bil inžener že mrtev. Nesreča se je zgodila radi tega, ker je eksplodirala plinska peč, s ka-ero kurijo kopalnice. Plin je omamil nženerja in v nezavesti je padel t gla-,vo v banjo in utonil. Mrtvega novorojenčka so našli. V Sredo 5. marca so našli pri snaženju poljčanskega šolarskega vlaka na glavnem kolodvoru v Mariboru pod klopjo omot. Ko so razvili omotani predmet, se je prikazal mrtev novorojenček ženskega spola, ki je tehtal 4 kg. Na najdenčku ni bilo nikakih znakov nasilja in Je morala nastopiti smrt takoj po rojstvu. Sodišče išče brezsrčno mater. Zopet Žalostna bilanca fantovske podivjanosti. Nočni napadalci iz Grušove pri Mariboru so obdelali s šestimi za-bodljaji z nožem 251etnega viničarske-ga sina Jožefa Straussa. Straussovo stanje je zelo resnega značaja. — V Ja-reninskem dolu Je dobil posestniški sin I/uaovik Golob sunek z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. V o-beh slučajih gre za fantovsko podivjanost, ki je bila v pustnih dneh podžga-na še s preobilnim alkoholom. Požar povzročil ogromno škodo. Lepo vas Hajdoše pri Ptuju je obiskal v noči od 6. na 7. marca silovit požar, kateri je povzročil več 100 tisoč dinarsko škodo, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Ogenj je upepelil 6 poslopij posestnikom: Juriju Gočenku, Fr. Kocijanu, Antonu Glodešu in Mariji Brodnjak. Hlapca Jurija Piskerca so rešili v zadnjem trenutku iz že gorečega hleva, v katerem je spal. Požrtvovalno so delovali gasilci iz Ptuja, Haj-dine in Št. Janža. Le uspešnemu gašenju se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. S 15. letom v prostovoljno smrt. Ko- parji, so našli umorjene. Bili so napa-1 deni ob priliki potovanja po reki na I severnem Kitajskem. Roparji so hoteli odvesti sestre, a so zadeli na odločen odpor pri duhovnikih. Zločinci so oropali svečenike, zažgali ladjo in ujetnike so odgnali seboj v hribe. Več duhov nikov se je podalo v gorovje, da bi iz-poslovali osvoboditev jetnikov, pa so prišli prepozno in so našli le še mrtva trupla. Škof Versiglia je bil rodom iz Milana in je deloval 23 let na Kitajskem kot misijonar. Italijanski poslanik v Pekingu je ugovarjal radi umorov pri kitajski vladi in obvestil o roparskem napadu brzojavno svojo vlado v Rimu. maj 151etna Frlda Findler iz Ostrožne-ga pri Celju se je sprla ■ svojo sestro. Iz jeze je popila strup in bila prepeljana v celjsko bolnico. Skraja jej Je že šlo na boljše, a v torek 4. marca J« u-mrla v strašnih bolečinah. Ved milijonska poneverba. V Zagrebu so odkrili več milijonsko poneverbo, katero je zakrivil blagajnik glavne zagrebške carinarnice Vlado Vranlč. Poneverba znaša skoro 5 milijonov D. Zaprli so Vraniča In trgovca Maričiča, ki je soudeležen pri poneverbi. Glavni krivec trdi, da je ogromne svote vse po trošil in res so dobili pri nJem in Mari-čiču komaj 20.000 Din gotovine. 15.689 rimskih novcev našel t vinograda. Te dni so zadeli v Smederevu v Srbiji pri kopanju v vinogradu na 2 lonca, ki sta bila polna rimskega denarja. Ko so nadaljevali s kopanjem, so naSli 15.000 novcev iz dobe cesarja Gordijana Pija (238—244) do Valerija-na (254—260 p. Kr.) Najdba Je velikega znanstvenega pomena in Je bila podarjena od lastnika vinograda muzeju v Beogradu. Ali lahko npllva človek na vTeme In podnebje? Iz cele zgodovine človeštva sta znana le dva primera, v katerih je skušal človek uplivati na vreme. Znano Je, da vinogradniki preganjajo slano na ta način, da kurijo z dračjem in listjem, ki daje močan ter gosti dim. Z dimom se je lahko obraniti slane za slučaj, da je popolnoma mirno In ne pihlja nobeden vetrič. Pri količkaj vetrovnem vremenu je vsako kurjenje zastonj. — Točo so skušali preganjati pred 20 leti s streljanjem iz posebnih topičev. Je trajalo nekaj let, predno so se vinogradniki toliko spametovali, da so uvideli, da je streljanje med oblake popolnoma brezuspešno. Pravkar bele-žena primera sta edina, da je skušal človek uplivati na vreme. Umetni dež se da napraviti v kakem laboratoriju, ne pa na prostem. Dolgo čaaa so trdili, da bi moralo deževati, ako bi napolnili ozračje z elektriko. Ta trditev se Je razblinila v nič v sedajnem času, ko Je pri radio-zvezah takorekoč celi svet prekrižan z električnimi vodi, ki pa nimajo prav nobenega upliva na vreme. Da bi se bil človek trudil uplivati na podnebje, o tem sta znana le ta-le dva načrta: Kanadec Mac Lanon je raz ne=ol v svet načrt, da bi re naj ledena odeja, ki loči zahodno od Grenlandije Atlantski Ocean od Severmga morja, in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za pranje 122-1 razstrelila. Ako bi se to izvršilo, pote» bi se obrnil takozvani »topli morald tok« v zapadnejšo smer in to bi imel» upliv na podnebje zapadne Grenlandije in Kanade. V najnovejšem čas« se ukvarjajo z načrti, kako bi s skupinami ledolomilcev utrli po ledu pot de najbolj severnih pokrajin. Trdijo, č* bi bil led stalno predrt, bi te brazde uplivale na Izhlapevanje mrzlih w lov, ki se valijo po svetu od severa. — Kakor razvidno iz povedanega, je ti* di najbolj moderni človek brez vsak® moči napram vremenu, o kakem čW^ veškem uplivu na podnebje pa ni nifll govora! Najnovejša ln največja podinornlo* Nemci, Angleži in Amerikanci se k®» sajo med seboj, kako bi si priborili pi* vo mesto glede letal in zračnih lačijt Sedaj so Angleži posestniki največje zračne ladje. Med tem, ko so se boflU zgoraj omenjeni za prvenstvo v zraSiL so zgradili Francozi čisto na tihem naj večjo podmornico, ki je že predana francoski vojni mornarici in je presta-la z uspehom poskušnjo vožnjo. Očividci trdijo, da je ta podmorni velikan pravo čudo moderne tehnike. Začeli s« z gradnjo leta 1926 in so rabili do do-gotovitve 2 leti. Prvotno je bilo sklenjeno, spustiti v morje dve taki podmornici, a so zmagali Francozi komaj stroške za eno, ki znašajo 1 milijon funtov šterlingov. Na podmornici ima prostora posadka 150 mož, dolga je 1» dja 160 m, široka 30 m ter oborožena i najbolj modernimi kanoni, ki so tajlo-stveni izum povojne dobe. Podmorjii orjak se giblje z največjo brzino v gl> bočini 40 m in lahko prevozi, ne da bi kje pristal, 20.000 km. Obseg cele zemlje znaša 40.000 km in ta francoska podmornica lahko prevozi v neprestanem teku polovico zemeljskega obsega Dežela votlin. Francoski raziskovalec Paul Lucas je odkril leta 1705 kul NCIBI Saliner: Ä O Čl ßvobaU: S T AB AT MATER Sodelujejo: solisti gospa L0VŠET0VA, gdč. G0L0BQVA, g. GOS-TIÖ in g. [KRIŽAJ. Nastopi do 45 članov močen orkester ln mešan zbor »Maribora« pod vodstvom pevovodje g. Janeza Ev. Gašpa-riča. Začetek: ob osmih zvečer v dvorani »Union« (Götz). Vstopnina: Sedeži od 15 do 49 Din, stojišča 8 Din. Vstopnice se bodo dobile od 23. marca v predprodaji v Cirilov! knjigarni na Alek---■ sandrcvi cesti in pri Höferju. ' Okoličani, udeležite se tega velikega koncerta in se pravočasno prijavite za vstopnicel Oskrbimo tudi avto-vožnje. 2. IV. 1930 turnemu svetu v Aziji deželo votlin. Njegovim razkritjem skraja niso ver- teli in je moralo več drugih potrditi Aicasove trditve. Dežela votlin se imenuje Kapadocija v zgornji Mali Aziji ob reki Kysil Irmak in sta znani dve votlinski mesti: Urgiib in Newschir ▼ dolini Gorome. Je tamkaj 3897 m vi-ioki ugasli ognjenik Edyas. Bogznaj kedaj je izbruhal iz sebe nepregledne množine lave, v katero so se napravile ▼sled deževja votline. V te votline so te zatekli v 4. stoletju kristjani in porabili lavine izdolbine kot stanovanje. Mnogo votlin so razširili v krasne cerkve, kojih ostanke je videti še danes. Kapadočanska krščanska svetišča so krasno poslikana. Kristjani Kapadoča-Bi imajo 40 mučencev in znane svetnike: sv. Bazilija, Gregorja iz Nisse, Gregorja nacijanskega itd. Med Kapado-fani je bilo bujno razvito redovniško livljenje in je še danes tamkaj vse polno ostankov podzemeljskih samostanskih celic. Gramofonska igla. V Schuarzbachu pri Nurnbergu v Nemčiji izdelajo vsa-H dan 20 milijonov komadov gramofon skib igel. Ako vzamemo v letu 300 delavnih dni, vrže samo Schwarzbach v svet letno 6 milijard igel. Amerika in Angleška skupaj izdelata vsaki dan 67 milijonov igel, kar znaša letno 20 milijard ter 100 milijonov. Celi svet se zadovoljuje s posvetlenimi gramofonskimi iglami, le za Južno Ameriko jih morajo pozlatiti. Zakaj je treba gramofonski Iglo zamenjati pri vsakem komadu, bo razumljivo, ako razodene-mo tozadevno skrivnost, da znaša pritisk gramofonske igle na ploščo 1000 kg na eden kvadratni centimeter. Nadalje napravi igla pri igranju enega komada 30 cm široke plošče 200 m. Pri tako močnem pritisku in tako dolgi poti se mora igla obrabiti. Sirpšna kača. Ob zapadni obali Kolumbije med Panama in Tamaco v Srednji Ameriki ogroža življenje ljudem ter živalim kača, katero imenujejo »verrugoza«. Veruga — bradavica, ker je pošast kar posejana po hrbtu z ostudnimi luskinami, ki so podobne bradavicam. Kača je dolga 2.50 m in debela na sredini 30 cm. Na koncu repa ima roženo želo in nekaj strašnega so niene oči. Njen pik usmrti človeka ali žival tekom par sekund. Skrajno ■opasna golazen lazi med palmami, kjer ee spretno skriva med koreninami, in po livadah, ki so porašene z gumi-dre-vesom. Človek, ki ga zasleduje nesreča. V neki bolnišnici v Kölnu leži ta čas Anglež Daives. Že preko 12 let ga prega-ganja tako trdovratna nesreča, da živi naravnost iz bolnišnice v bolnišnico. Zgodovina njegovih nesreč je na kratko ta-le: Leta 1917 se je na fronti zastrupil s strupenim plinom in je padel Nemcem v roke. Posrečilo se mu je pobegniti v Boulogne, kjer ga je pa vrgla pljučnica. Komaj je ostavil bolnišnico, si je zlomil nogo. Do leta 1920 je bil že toliko popravljen, da si je lahko v Londonu privoščil štiri polomljena rebra. Leta 1921 si je v Parizu zlomil roko, ko so mu jo zacelili, je dobil vnetje žile, ki ga je držalo 14 mesecev v postelji. Nato je hodil celo leto z ber-gljami. Eno roko je imel še celo: to si je potem zlomil v Londonu. Potem je doživel več manjših nesreč, a se je do leta 1929 že toliko popravil, da je v Berlinu nastopil službo. A komaj je bil dobro nameščen, se ga je na nekem potovanju v Köln lotilo vnetje trebušne mrene, ki ga še sedaj drži v "postelji. Smolar je doživel v teh 12 letih preko 200 injekcij in se je naučil prenašati svoja trpljenja brez tožb. »Mokri« počasi zmagujejo. DrugI volilni okraj države Massachusetts v Ze-dinjenih državah Sev. Amerike je bil že od nekdaj močna republikanska trd njava in v njem se nahaja tudi dom bivšega predsednika Coolidgea, Nort-hampton. Poslanec tega okraja je v decembru umrl in zdaj so" se vršile za njegovega namestnika izredne volitve. Pri njih je proti vsemu pričakovanju zmagal z večino 7500 glasov »mokri« demokratski kandidat Granfield nad suhaškim republikanskim. Ljudstvo je s tem očitno pokazalo, kako zoperna mu je že postala prepoved prodaje alkoholnih pijač in je rajši zatajilo svojo republikansko stranko, kakor bi vo lilo za suhače. Eorajžna ženska. Samo 24 let je stara Dolores Novak v Chikagu, a se je korajžno otresla bandita, ki jo je hotel oropati. V bližini svojega doma je srečala mladega moškega, ki je zahteval od nje ročno torbico, a tako tiho, da ga ie morala dvakrat vprašati, kaj želi. Ko je drugič ponovil zahtevo, je obenem potegnil tudi samokres. Tega pa se mlada gospa ni ustrašila, ampak je s silo osuvala bandita v nožno kost in mu ušla. Nepremagljive višine pogorja Himalaja. Veriga na svetu najvišjega pogorja Himalaja (med Indijo in Tibetom v Osrednji Aziji) je v povojnih letih torišče raznih ekspedicij, od katerih se ni dokopala niti ena do zaželjenega cilja, da bi bila stopila na najvišjo točko na zemlji. Angleži so se trudili že par-krat z najmodernejšimi pripravami, da bi bili prvi na najbolj visokem ledeniku Himalaje, a so se doslej izjalovile vse njihove tozadevne ekspedicije. Dne 18. oktobra 1929 se je podala na raziskovanje Himalaje nemško-avstrijska ekspedicija. Cilj nemških in avstrijskih hribolazcev je bila himalajska 8580 m visoka točka z imenom Kangtschend-songa. Ekspedicija je začela prodirati iz zadnje človeške naselbine v Tibetu Latschen. Ubrali so pot skozi močvirne pragozdove, zatem po ledu ter snegu proti zaželjeni višini. Na tej skrajno opasni poti so jim bili največja ovira 4 do 25 metrov visoki ledeni stolpi. — Preko zadnjega sploh niso mogli, ampak so morali vanj izsekati predor. Za tem predorom so nehali ledeni stolpi, a kljub ugodnejši poti niso mogli dalje nego do višine 7400 metrov. Prisiljeni so bili na povratek. Pri nemško-avstrij-skih hribolazcih je znamenito to, da so dosegli 7400 metrov brez kisikovih aparatov. Nekaj o bradi. Pri starih Egipčanih moška brada ni pomenila veliko, ker so bili Egipčani radi slabe rasti mustač golobradi. Le tuintam vidimo kak kip egipčanskega faraona, ki je pod nosom gol, brada pa mu je presneto redka. Današnjim naslednikom Egipčanov, muslimanom, je brada vse in jim je prisega pri prerokovi bradi nekaj najbolj svetega. Starim Grkom je bila brada znak moške časti ter dostojanstva in so znane brade grških modrijanov. Še le macedonski kralj Aleksander Vel. je napovedal boj bradi in izza te dobe so znane prve brivnice, kjer so se zbirale ter raznašale dnevne novice. Znani so rimski cesarji, ki so bili navadno obriti. Cesar Hadrijan je bil bradat, da je na ta način zakril številna materina znamenja na obrazu. Rimljane so izpodrinili stari Germani (Nemci), ki so nosili dolge brade. Pri Germanih so bili le sužnji brez brad. Mo-dernizator velike Rusije Peter Veliki je uvedel davek na brado in so jo smeli nositi pod njegovim carovanjem le duhovniki in kmetje. Vojaška brada, ta-kozvani »špicbart«, se je razširil po Evropi v dobi 301etne vojne. Pozneje so izpodrinile brado lasulje in so hodili moški tedaj skrbno obriti. Pred svetovno vojno so bile v splošni modi brke nemškega cesarja Viljema in znane pod imenom »es ist erreicht« (je doseženo!). Svetovna vojna je pregnala brke z brado vred in to predvsem radi tega, ker je bilo oboje v veliko napotje pri natikanju ter snemanju mask za obrambo proti strupenim plinom. Gospa, najlažje prištediie na denar;* In perila, ako perete s pravim terpentinovim milom »Gazela«. Pričnite s štednjo takoj, ne bo Vam žal I Rešite? BGMIIZOM. Trgovci angleškega mesta Bristol so oborožili leta 1708 dve ladji, ki bi naj preganjali morske roparje. Ladji sta ge imenovali »Duke« in »Dutches«. Tedaj sta si bili Anglija ter Francija v gpanslci nasledstveni vojni sovražni. Ladji sta bili odposlani proti Francozom in Špancem. Vrhovno poveljstvo je bilo ▼ rokah kapitana Woodes Rogersa, ki se je vozil na ladji »Duke«. Bil je strog in podjeten poveljnik, ki je znal zatreti marsikateri upor med pomorščaki. Štefan Courtney je bil kapitan ladje »Dutches«. Bil je plemeniti bristolski meščan, ki jo plačal precejšnjo svoto za opremo ladij iz lastnega žepa. Tretji gospodar plovbenega podjetja Je bil zdravnik Tomaž Dover, ki je znan kot izumitelj doverskega smodnika. Krmar na vožnji je bil Viljem Dam-pier3, kateremu so bile znane vse najbolj oddaljene pokrajine. Leta in leta je vodil lastno ladjo po vseh najbolj nevarnih morjih, katera je raziskoval. Leta 1708 je obubožal in je moral vstopiti v službo kot krmar na ladjah bri-stolskih trgovcev. Omenjeni ladji sta obkrožili v sredini decembra južnoameriški rt Hoorn in zavozili v Tihi Ocean. Par tednov za tem so vzeli na krov Aleksandra Selkirk, ki je bil prapodoba Robinzona, ld je znan po celem kulturnem svetu. Obe ladji sta dosegli otok Juan Fernandez, kjer sta hoteli pristati, da bi se preskrbeli s svežo pitno vodo ter drugimi potrebščinami. Ko so se pripravljali zvečer na pristanek, so zagledali na otoku ogenj. Ker so vedeli, da otok ni obljuden, so mislili, da prihaja svetloba iz francoskih ladij, ki morajo biti zasidrane ob obali otoka. Počakali so do jutra. Ko niso zapazili pri solnč-ni svetlobi nobene ladje, se je odpravil zdravnik Dover v čolnu proti otoku. Zvečer se je vrnil nazaj na ladjo s človekom, ki je bil oblečen v kozjo kožo in zgledal silno divje. Bival je na samotnem otoku 4 leta in 4 mesece. Odložil ga je na otok kapitan Stradling z ladje »Cinque Ports«. Bil je krmilar o-menjene ladje, po rodu Šot in se je pisal Aleksander Selkirk. Nekoč se je spri s kapitanom in za kazen ga je ta pustil nrepeljati na samotni otok. Ko Je po veti nego 4 letih zapazil ti 2 ladji, je užgal ogenj, da bi opozoril na-se, kar se mu je tudi posrečilo. Po rešitvi je Selkirk pripovedoval, da so ga prepeljali za kazen na otok v lastni obleki. Dali so mu še: postelj, mušketo (puško), nekaj smodnika ter krogel, tobaka, sekiro, nož, kotel, sv. pismo, nekaj drugih potrebščin in njegove krmilarske instrumente ter knjige. Dolgi čas si je preganjal, kakor je pač mogel v popolni samoti. Prvih 8 mesecev je veliko trpel radi zavesti o-samljenosti. Skraja ni jedel nič, dokler ga ni prisilil glad in ker ni imel ne soli in ne kruha. Tudi v postelj se ni ulegel, dokler se ni mogel več po koncu držati. Takozvani piemento les mu Je služil za ogenj ter luč. Gibanje v prosti naravi ga je Izurilo v izredno naglem tekanju po gozdih in skalah. Tekel je s tako naglico, da je dohitel divjo kozo. Zdravnik Dover beleži, da so dali samotarju pri srečanju psa s tekači, da bi mu pomagali pri lovu na koze; a je pustil daleč zadej psa in druge ljudi in se ni poprej utrudil, dokler se ni vrnil z ujeto kozo preko rame. Naglica pri lovu na divje koze bi ga bila stala nekoč skoraj življenje. Pri begu za živaljo ni videl prepada, v katerega je skočila koza in je padel tudi on za njo. Vsled globokega padca se je onesvestil in se prebudil na mrtvi kozi še le po preteku 24 ur. Komaj in komaj se je izvlekel iz prepada in prišepal v svojo kočuro, ki je bila oddaljena od kraja nesreče poldrugi kilometer. Deset dni je moral ostati v koči. Ko se je otresel zavesti osamljenosti, mu je bilo v zabavo, da je urezoval svoje ime v skorjo dreves in ravno tako tudi datum od časa, ko je bil izstav ljen. Velika nadloga so bile zanj skraja mačke ter podgane, katerih je bilo vse polno na otoku. Mačke in podgane so se razmnožile od živali, katere so pustile tamkaj ladje, ki so se preskrbovale na otoku s pitno vodo. Podgane so mu glodale obleko in nohte, ko je spal. Ta nadloga ga je prisilila, da j« začel hraniti mačke s kozjim mesom. Radi tega je postalo na stotine mačk čisto krotkih. Mačke so ga spremljal« povsod in preganjale podgane. Ukrotil je nekaj mladih koz in za zabavo j« plesal ter pel s kozami ter mačkami, da je popolnoma pregnal bridkost osa-melosti in životaril zadovoljno. Ko mu je razpadla obleka, si je izgo-tovil sukno in Čepico iz kozjih kož, katere je sešil z jermeni iz kož. Za šivan-ko je imel žrebelj. Ko se je njegov nol obrabil, si je napravil drugega iz pod-kove, katero je zbil v nož s kamni im ga obrusil. Zdravnik Dover popisuje, da je sa-motar pri srečanju z njimi tolikanj po« zabil človeško govorico, da so razumeli njegove besede z največjo težavo. Ponudili so mu požirek žganja, pa se g« ni dotaknil, ker je pil na otoku le vo* do. Precej časa je preteklo, "redno s« je zopet navadil na uživanje tedaj običajnih jedil. Taki so resnični doživljaji Aleksandra Selkirka, ki so bili pozneje zabeleženi v znani knjigi o Robinzonu, ki j« še danes ena najbolj priljubljenih ia največ čitanih na svetu. 6$y^yD5PODAESTfO GospotiersUa o&vesfi!®. »Flugs« kose s kosirjem I. VIDEMŠEK, MARIBOR, Koroščeva cesta 30. HO Sv. Marjeta ob PesnicL Banska uprava v Ljubljani je odredila pri nas petdnevni kmetijski tečaj, ki je v vsakem oziru donesel nepričakovano lepe uspehe. Tečaj je dne 24. februarja otvoril v Soli sreski načelnik g. dr. Ipavic, ki je že prvi dan ugotovil silno lepo udeležbo, namreč blizu 120 udeležencev. Pri otvoritvi se je spomnil tudi našega milega vladarja, kateremu so navzoči med šumnim ploskanjem vzkliknili trikratni »živijo!« Zahvalil se je tudi domačemu gospodu župniku, gospodu šolskemu upravitelju in vsem gospodom županom in odbornikom naših štirih občin za vse tečajne priprave. V dneh tečaja smo slišali predavanja iz vseh gospodarskih panog in sicer je predaval o sadjarstvu, trav-ništvu in poljedelstvu gosnod inž. Ferlic, o vinoreji gospod referent K'iret, o gosportnrs- pravu okrq'T)< ° n H ni1 ~ fi^ o živinoreji gospod insp. Zupane, O živino-zdravstvu ¡»reški živiuozJravaiK. i>.»->.« . * kmetijskem knjigovodtsvu in o potrebi gojlV ve dobrega sosedovania med kmeti šolski u« pravitelj gospod Vauda in o gozdarstvu gosp^ inž. Ružič. Število poslušalcev je bilo o krogi« sto, drugi in zadnji dan celo dvesto. Posebn« krasen pa je bil zaključek tečaja. Šolski ran red je bil z zelenjem, z. državno-barvniini z»-stavicami in patrijotičnimi napisi okrašen. Zaključne besede je govoril sreski načelnik gospod dr. Ipavic, ki je v vznesenih beseda* izrazil svoje prijetno presenečenje nad tei» nenavadno dobro uspe'ini prvim kmetijskim tečajem te vrste v mariborskem srezu. Laški okraj. V Laškem smo imeli do sedaj zelo močno kmetijsko podružnico. Lansko leto pa so se nekateri vpisali pri podružnici ▼ Jurkloštru, tako da so imeli od svojega doma do sedeža podružnice v Jurkloštru 15 do 20 km daleč, čeprav so imeli pred nosom sedeli podružnice v Laškem. To so storili večinoma iz strankarsko-političnih razlogov. Ker na za take reči menda sedaj pri Kmetijski družbi ne bo razumevanja, hočejo ravno isti ustanoviti novo podružnico za občino Sv. Krištof « sedežem v Laškem, akoravno ima tudi stara že obstoječa podružnica svoj sedež v Laškem in je večina odbora že iz Sv. Krištofa. V staro že obstoječo podružnico so vstopili najuglednejši kmetski gospodarji iz občine Sv. Krištof, pa tudi mnogo tistih, ki so pristopili k novo (aa «nujoči podružnici, izjavljajo, da ostane]« Cjši pri dosedaj obstoječi podružnici, v kari so bili kmetje iz laške, šmiklavške, šent-Jederske in šmarješke župnije. Gotovo je, da iiniveč ima podružnica članov, tem večji in fedatnejši bo (udi njen uspeh na polju pospe-Je vanj a kmetijstva. Ali mislijo dotični, ki u-Jtanavljajo novo podružnico, ločiti člane imetijske družbe po nekdanji strankarski Jripadnosti, ne bo najbrž glavni odbor Kme-jrke družbe na to pristal. Mi te zadeve pre-iofarno zgolj stvarno ter bomo s paznim očetom zasledovali nadaljnji potek in razvoj. Ljutomer. V nedeljo, dne 16. t. m., predava 9 snaženu, gnojenju in sajenju sadnega dre- ija kmetijski referent gospod Zupane iz Ptu-i v 6. razredu deške osnovne šole po osmi saši. Pridite vsi člani in prijatelji umnega .adiarstva, ker boste marsikaj novega ališali. Drevje rabi več negovanja, če hočemo, da nam Mlneje rodi. K obilni udeležbi vabi sadjarska ►družnica. assMEHEasassaEsassasHEfflaeassaEgaaBHEsanasBiEaaBBEi t imm in lelešnfl rezi •**:■ rtSSA "»K:. Lansko leto so izšle v listih strokov Bjaške trditve o uspehih pozne rezi in trerokovanja o tem, kako si tisti, ka sri so rezali o pravem času in po sta-¡fem, delajo veliko škodo. Dočakali pa gmo zopet dneve, da vstopi viničarski Jtelavec v vinograd s škarjami, in on »edaj najbolj ve, katera rez je najbolj Espela. Na vsak način sedaj priznajo ludi tisti, kateri so učili in pisali v časopise o pozni rezi in njenem uspehu, jta je ta rez našim vinogradom prinesla »eliko slabost in poslabšanje trsa. To •mo videli že lani takoj po rezi, ko •mo trs obrezali in od njega odšli, da ■o se mladike oparile. Rozge so ostale kratke iti drobne, nedozorjene. To je bil uspeh p»ozne rezi. Bratev je ie bila ta silo, a vprašanje je za letos, ali bo kaj ali ne. Lansko leto sem objavil v »Sloven >kem Gospodarju« članek »Še nekaj o letošnji rezi«, v katerem sem napove (flal posledice pozne rezi in izgubo me ige, ki bo iztekla iz rane ter da bo tre •slabel. Na ta članek sem dobil odgovor, da bodo uspehi pozne rezi veliki, In takrat bo vedel vsak, kaj je zmrznjeno in kaj še ostalo zdravo. Kar se |>a tiče izgube mezge, se mi je odgovorilo, da iz rane ne teče mezga, ampak da je to čisto navadna voda. Seveda vino ni teklo iz rane, ampak mezga v obliki vode. Vsakdo zna, da navadna ▼oda ne bo dala moči, da bi očesa odgnala, ampak da ja to moč trsne mezge, ki je iz rane tekla; na ta naCin je trsje znatno oslabelo. Vsak, kateri je rezal pozno, to že sedaj obžaluje. Sem v viničariji in sem obrezal po starem In o pravem času, pa imam tudi upanje, da bo kaj. Kaj je bilo zdravega, je lani odgnalo na reznike, itak ni pognalo mladik; tako tudi ni koristila rez na 5 do 6 očes dolge reznike. Ob pravem obrezano trsje ima letos močna reznike; obrezano trsje v pozni rezi pa ne rmore tega. Takim bo treba skrbno delati in se truditi, da bodo nazaj spravili trsu tisto moč, ki jo je imel prej v sebi. Vsak skrben viničar ima geslo Vsako delo v vinogradu je treba opra viti o pravem časvr. Če nas Bog obvaruje vsake nesreče, je naš trud obilno poplačan in se vsak gospodar lahko veseli vinograda ter je zadovoljen z vi-cičarjem. Viničar H. 1 HeHtve&lK za mlat&niCe, s posebnim nauhom za vojahe. Obseg 230 strani. Cena IS Din z rde"« obrezo In 20 Din, s zlato obrezo. Po pošti 2 Din več. Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. ZHZ: Koroška cesta 5 in v podružnici Aleksandrova cesta I. i Za fante, posebno za vojake, dozdaj še nimamo posebnega molitvenika. Zato nam Je »M.OJ TOVARIŠ« ravno prav prišel. V kratkih pa jedrnatih besedah imai tu na prvih 40 straneh lepe stanovske nauke za mladeniče. Na naslednjih 25 straneh pa je napisal iz lastne skušnje bivši konjeniški podčastnik res zlate nauke za vojake. Drugi del obsega razne pobožnosti in molitve s posebnim ozirom na mladeniče. Slovenski vojak piše o tem molitveniku: »Takoj sem segel po lični knjižici in moje pričakovanje ni bilo varano. Kako krasen tisk! In oblika, kako ljubka! Ta molitvenik se bo prav dobro prilegel ozkim žepom naših fantov in vojakov. Marsikateri izmed njih se bo potrkal po prsih in rekel: Tu je »MOJ TOVARIŠ«, moj kamerad, ki gre z menoj k vojakom! Mladeniči! To knjigo si kupimo vsi! Fantje! Brez «MOJEGA TOVARIŠA« ne pridite k vojakom! »MOJ TOVARIŠ« naj spremlja povsod vsakega fanta, vsakega vojaka! Dobre matere in ljubke sestrice! Kupite »MOJEGA TOVARIŠA« svojim sinovom in bratom, ki odhajajo k vojakom, poiljite ga pa tudi svojim sinovom in bratom, ki so ie pri . vojakih!« NOVO! H a ■ ■ ■ ■ ■ ■ B ■ ■ ■ ■ a a a £91 B B B B B B B B a Kriza v Iimclfarst¥o. Zanimivo je postalo prerekanje med hmeljarji v Nemčiji in onimi na Cehoslovaškem. Gre za to, kako se naj reši nastala kriza v hmeljarstvu. Nemci zahtevajo tozadevno: 1. Omejitev hmeljarstva na stanje !z leta 1914 in to v vseh hmelj pridelujočih državah. 2. Vsi hmeljarji se morajo zavezati, da bodo teta 1930 od vsakega sadeža vzgojevali le eno trto in po trti dveh sadežev skupno napeljevali na eno žico ali motvoz. 3. Obča opustitev vporabe umetnih gnojil. 4. Vlade onih držav, v katerih se bodo hmeljarji držali teh navodil, bodo prepovedale u-voz hmelja iz onih držav, v katerih hmeljarji ne bodo upoštevali navedena navodila. 5. Posebna komisija bo izvrševala to kon- Tako Nemci! Cehoslovaiki hmeljarji pa ne odobravajo navodil Nemcev, ker pravijo, da že prva točka tistih dela izjemo za Nemčijo, ker ona še nima danes stanja ■ hmeljem zasajenega zem Ijišča iz leta 1914. Nadalje pravijo Cehi, da množina hmeljske letine ni odvisna le od gnojenja, nego tudi od tehnike obrambnega dela zoper hmeljske škodljivce in bolezni — kar so pa Nemci nalašč prezrli in zamolčali — ker so si v svesti, da stojijo v tem oziru na prvem mestu med hmeljarji vobče. Ce se naj torej opušča gnojenje t umetnimi gnojili, naj se opušča tudi vso obrambno delo zoper hmelj ske škodljivce in bolezni. Vsakdo, ki o hmeljarstvu le nekaj zastopt, bo videl, da so po Nemcih priporočena sredstva v odstranjenje hmeljske krize enostranska in le nemški produkciji v prid. Kdor hoče tozadevno popolnoma nepristranski biti, mora v odstranitev hmeljske krize priporočati le sredstva, ki bodo imela veljavo za vse države in sicer: 1. Omejitev hmeljarstva v vseh državah in tudi v Nemčiji. 2. Opuščanje vporabe umetnih gnojil In vsega obrambnega dela zoper hmeljske škodljivce in bolezni. Če primerjamo hmeljske razmere Nemčije z onimi Cehoslovaške. najdemo: Nemčija ima v primeru z 1. 1914 Cehoslovaški nasproti si-,cer manjšo s hmeljem zasajeno ploskev, ven dar je pa pridelek na 1 ha v Nemčiji vsled vzornega in temeljitega obrambnega delova-nia zoper hmeljske škodljivca in bolezni ve liko večji kot na Čeho--lo\aškem. Nadalje zs-moreio nemški hmeljarji svoja kmetijstva veliko ložje preurediti za druge panoge, ker jim IBH Je to vlada omogočila in zaščitila potom varnostnih carinskih naredh, o kojih se nam Cehoslovaškem niti ne sanja. Dejstvo je, da se je do danes skrčila s hmeljem zasajena ploskev na Češkem za najmanj 10 odstotkov. —• Jasno Je, da bi se položaj že v teku enega le-ta izboljšal, ako bi se tozadevno složno in e-notno postopalo. Ako se pa to ne bode zgodilo, se bodo pa v konkurenčnem boju uniee-vali posamezni okoliši »Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeit« Ml pa rečemo: Hmeljarstvo se samo uravnava. Prestali smo že nekaj kriz, prestali bo-demo še sedanjo, ako si bodemo prizadevali pridelovati le samo hmelj — najboljše kakovosti. Cene in $e|m§ifa poreOia. Kolje sa vinograde ln za sadno drevje, kakor vsake vrste rezan les prodaja ali »menja za dobro vino Franjo Gnllšek, Maribor, Razla-gova ulica 25. 363 Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 8. marca so pripeljali špeharji na 58 vozeh 137 komadov svinj. Meso so prodajali po 15— 28 Din, slanino po 19—22. Na trgu so bili 3 vozi s 27 vrečami krompirja po 1—1.50 Din. Čebula 3—3.50 Din, zelna glava 1—6. Sena je bilo radi dečja le 2 voza po 85—90, slama po 50—60. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajdovo pšeno 5, proso 2, fižol 3—3.50. Kokoš 30—45, par piščancev 48—85, puran 70, domači zajec 10—12. Jabolka 3.50—80, suhe slive 10—12. Mleko 2.50—3, smetana 12, surovo maslo 40—48, jajca 0.65—1, med 16—20 Din. Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 7. marca 1930 Je bilo pripeljanih 200 svinj in 1 ovca. Cene so bile za komad: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—200 Din, 7—99 tednov stari 250—350 Din, 3—4 mesece stari 380—450 Din, 5—7 mesecev stari 480—550 Din, 8—10 mesecev stari 650—950 Din, 1 leto stari 1000—i 1300 Din. 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 155 svinj. — Kupčija je bila precej živahna. Pri prehlajenjit, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandeljih, živčnih bolečinah, trganju v ndih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franc Josefove« grenčice. Po «orlliah univerzitetnih klinik se odlikuje >.FraEn Josefova« voda radi sigurnega učinka mi prijetni uporabi. »Franc Josefova« gren-"■ica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iji spererijskih trgovinah. S5i Ribnica na Pohorju. Katoliško prosvetno društvo nam je pretečeno nedeljo predstavilo Meškovo trodejanko »Mati«. Val igralci so podali svoje vloge tako živo ln občuteno, da smo pozabili, da smo v Ptačnikovi dvorani, ki je bila natrpano polna hvaležnega ljudstva. Hvala vam, gospod Miha in igralci! Po igri smo oder zopet odnesli in v četrt uri smo gedeli pri pogrnjenih mizah. Od začetka smo bili bolj redkobesedni, ker smo res sočustvovali z usodo matere, Silve, Milana ln Ivana. Pa kmalu so vrli »kamnoseški« zagodli in mi tmo se veselili, češ, hvala Bogu, da Se naša mati živi, da se otroci vračajo iz tujine ter ljubijo domovino in mater. I Ljutomer. Prosvetno društvo t Ljutomeru vprizori v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol štirih popoldne pretresljivo zgodovinsko igro v petih dejanjih »Mlini pod zemljo«. Vstopnina navadna. Pridite v mnogobrojnem številu I Šoštanj. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo, dne 16. marca, popoldne ob 3. uri v Slomškovem domu Lavtižarjevo spevoigro »Darinka«. Vsi, ki zadnjič niso dobili vstopnic, povabljeni ! Ljudska samopomoč« t Mariboru je imela v nedeljo, dne 23. februarja, v Gambrinovi dvorani svoj II. letni občni zbor. Občni zbor je otvoril načelnik gospod dr. Ivo Sorll ter pozdravil vse navzoče člana, posebno pa še oblastnega zastopnika gospoda Saksido, in nato poda! besedo posameznim poročevalcem dnevnega redi. Po poročilu društvenih funkcionarjev je štelo društvo dne 31. decembra 1929 v vseh svojih oddelkih 12.204 članov. Po predloženi bilanci znašajo aktiva 471.863.54 D, od tega je naloženih 341.3199.54 Din v raznih denarnih zavodih in v vrednostnih papirjih. Rezervni sklad znaša 467.465 Din. Skupni promet društva je presegel 7 milijonov Din. Na podporah je društvo izplačalo v 272 smrtnih elufajih 710.450 Din. Ako prištejemo izplačane podpore prvega poslovnega leta v zneskti 221.357 Din, je društvo izplačalo tekom svoje ga dveletnega obstoja 941.807 Din. Odboru se je dal enoglasno absolutorij. Kot posebna zahvala za vestno in nesebično delovanje se mu izroči na. predlog nadzornika Remeca častnr diploma. 321 Posestvo se proda, \Z% orala, Rošpoh, ure od Maribora, zraven g. Viharja. 352 JHH33HH fOSOmillCfl V L1UT0ME.1U r. z. z n. z. ▼abi v»e «vuje o&tia k Si. rednemu občnemu zboru ki se vrši v nedeljo, dne 23. marca 1030 ob pol 9. uri dop. v Okrajni posojilnici. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobren je računskega zaključka za 1. 1929. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora se vrši v emislu S 38 zadružnih pravil za pol ure pozneje drugi občni zbor, z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. 353 Načelstva. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jezeru v Prevaljah, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne SO. marca 1930 ob 3. uri popoldne v Farni va3i št. 17 s sledečim sporedom: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 5. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 6. Sprememba praviL 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se vrši pol ure pozneje zborovanje na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklep čno brez ozira na število navzočih zadružnikov. — Odbor. 351 Učenec sa takoj sprejme: umetni mlin Anton Kopše v Zgornji Polskavi. 354 Dne 3. marca piše o »Težakovem olju za živino« gospod Žibred Jernej in več njegovih Bovaščanov sledeče: Gospodu M. Težak, Zagreb. Vaše »Težakovo olje za živino« zelo dobro učinkuje pri govedi in pri svinjah. Vsem, ki smo ga poizkusili, zelo ugaja in ga bomo vedno uporabljali ter ga tako z lahkim srcem vsakemu priporočamo, da ga poskusi pri svoji živini. Z odličnim spoštovanjem: Zibred Jernej in več drugih. Podpeč, Sv. Vid, p. Planina ob Sevnici. 358 Cepljenke, korenjake in ključe: Laški rizling, Gutedel, beli burgundec, kraljevino in še nekaj mešanega, na Gotlie št. 9 Rip. & Rerl 1909 in Portalis ima več tisoč komadov na prodaj: Rudolf Flucher, Zgornja Bistrica pri Slov. BistricL 364 Bobra njiva se proda. Vpraša se: Pobrežja, Stanka Vrazova ulica 1, p. Maribor. 348 Stanovanje blizu mesta. Naslov: Koprivšekj Maiibor, Gosposka ulica 40, vrata d Sr>5 Zidana hiša z leseno drvarnico, hiša prikladna za ureditev trgovine, v prometnem industrijskem kraju v Mežici, se bo prodala na javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri pri sodišču v Prevaljah. CeniLna vrednost Din 80.300. 337 Sprejme se majer s 4 delavskimi močmi. —> Vprašati je pri gostilničarju Dimnik, Sv. IIj v Slov. goricah. ?,(J8 Posestvo se da v najem, ležeče v okolici cefk-ve sv. Ahaca, fare Sv. Jurij ob južni ž. 309 Scmcitshl ©v £§ ( dobite najceneje pri Josip Rosenberg mlin in veletrgovina žita, Maribor. 8:;? Polzela. Občni zbor podružnice Hmeljarskega društva na Polzeli se vrši v nedeljo, drn 16. t m. po prvi sv. maši pri Cizeju. Predavt gospod ing. Dolinar o hmeljarstvu, gospod ing. Oblak pa o kmetijstvu sploh. VI ju in® vabimo hmeljarje in druge k obilni udeležbi! Rečica v Savinjski dolini. V pondeljek, d nt 17. marca, se bo vršil v Rečici ob Savinji vsm lik kramarski in živinski sejm. Kupci in pro« dajalci vljudno vabljeni. — Županstvo Rečic^ ob Savinji. Ponikva ob južni žel. Ko si izdihnila, Mi<4» ka Cahonova dne 8. marca svojo nedolžno du« šo, prišle so mi na misel besede nekje zapisM ne pesmi. Ko so zvonovi zvonili bolj k vstaj»« nju nego k pogrebu, je spremljala zvonenj< pesem. In ko so Te položili v grob ter Ti pen ci zapeli — nekdanji izborni cerkveni pevk^ — se mi je zazdelo, da se je »črna zemljaJ spremenila v prekrasen vrt, po katerem se i» prehajaš — lilija med lilijami — in prepeval s svojim srebrnim glasom: Ave Marija in Al*« luja! Izpočij se, izmučena duša! Minilo je dol« go trpljenje — sedaj si srečna, večno pri bo4« jem Srcu! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 25. februarji smo spremili k večnemu počitku vernega kw ščanskega moža, 73 let starega veleposestniki Martina Dovečar ziRucmanec. Naj počiva % miru, duša naj pa se raduje nad zvezdami! ^R. O. ILAUNIG: 12 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Pred odhodom je poklical Fran Nadasdy še Petra Zrinjskega ter ga rotil, da naj ne pozabi, Izrabiti prilike, prikleniti grofa Tatenbaha za stvar zarotnikov, saj kakor je spoznal, je pot pripravljena in prepričevalnim besedam Franko-pana in spretnosti Zrinjskega se gotovo posreči, da pridobijo grofa Tatenbaha zanesljivo za se. Grof Zrinjski je stisnil Nadasdyju krepko roko ter se poslovil tudi od drugih gostov. Kmalu je postalo v gradu vse tiho. — Peter Zrinjski, Frankopan in Tatenbah so se podali v posebno sobo, tudi grofica Zrinjska Jim je sledila. Vsedli so se v naslonjače, grofica Je zavzela prostor pri visokem oknu ter gledala v črne oblake, ki so se podili daleč sem od juga ter padali vedno nižje in nižje. Tu in tam svetel blisk in zamolkel grom. Iz daljine se je slišal bližajoči se vihar. Grofici je ugajal ta veličastni pojav ▼ naravi, saj je bil v skladu z njenim duševnim stanjem. Velike važne stvari se odločijo, mogoče še danes. Ali se razpršijo težki oblaki skrbi in negotovosti ali pa pride svetel blisk, ki razžene temne misli ter se pokaže jasno nebo svobode, neodvisnosti? In danes je tukaj oni, ki ga ljubi, ne zaradi tega, da bi ga privezala na zarotniško stvar, ljubi ga nesebično, čisto. O, kako ji Je bilo srce nemirno, kako je hrepenela, da bi objela svojega ljubljenca ter mu rekla, da velja njeno mišljenje le njemu. Uprla je večkrat svoj pogled v grofa Tatenbaha, ki je bil danes tako dražesten in v vsej svoji krasni postavi še enkrat tako lep. Nekaterikrat so obvisele njene oči na njem. grof Tatenbah je to opazil, bilo mu je, kakor bi se izlivala iz njenega srca prijetna milina, ki ga je docela omamila, »Kako ti je ugajalo, dragi Tatenbah,« povzame besedo grof Zrinjski ter pogleda svojega gosta s pomembnim pogledom. »Slišal sem marsikaj, kar mi je novo, če je vse tako, je stališče res težavno,« odvrne grof Tatenbah. »Dobro, da to sam uvidiš,« pripomni Frankopan in za trenutek Domembno pogleda svojo tisMns za. trgovce, obrti nike, urade, kako« tudi. večbarvne ra* zglednice, barvo« tisk« in druge v svojo stroko spa« dajoče tiskanice * latinici in cirilici izvršuj a hitro, solidno ia po najnižjih cenah Tiskarna s?. Cirila v Mariboru Koroška c. S Čekov, račun štev. 10.602 Telefon inter urb. št. 2xip štev. 10.602 g Kmetovalci pozorl Pomlad trka na duri ter kliče kmetovalca na polje. Kakor boš sejal, tako boš želi Da bo pridelek obilnejši, je polagati veliko važnost na prvovrstno seme in zadostno gnojenje. Plombirana semena vseh vrst, kakor n. pr.: domačo deteljo, lucerno, travno mešanico, runkelj, korenje, čebuljček ter vrtna semena dobite najbolje v Mariboru pri Klanjšeku. Tam je tudi zaloga umetnih gnojil kakor: superfosfat, kalijeva sol, čilski soliter, nitrofoskal, apneni dušik in Tomaževa žlindra. — Če hočeto torej, da boste imeli uspeh, kupujte kmetijske potrebščine pri: Kluiiilcli Imim, PlariHor (zraven apoteke Sv. Areh) Glavni trg. Istotam tudi lahko zamenjate za olje: bučno semo, mak, solnčnice in rips. 345 Elacodarni svatje. Na gostiji Klasinc-Peržuh }e bila nabrana svota 1500 Din za uboge afri-Ike misijone. Božji blagoslov novoporočence-ina in prisrčni Bog plačaj veselim svatom! Družbo sv. Petra Klaverja za afriške misijone !» Ljubljani taka poročila in pošiljatve vedno »eseliio. Ubogi zamorčki molijo za vse mile dobrotnike. — Da bi se našlo mnogo takih go-•tij, kjer se spomnijo tudi misijonov, bil bi Hagoslov za novo družino ln vso župnijo. Oistrica nad Dravogradom. Če pogledaš »Slovenski Gospodar«, vidiš zaporedoma: t;»m •o nabrali toliko za Dijaško kuhinjo, tam toliko za bogoslovje itd. itd. Mi tudi nabiramo. Lani smo nabrali za prenovitev Marijinega oltarja, ki nam ga je prav okusno na novo pozlatil pozlatar gospod Franc Zamuda, znesek 1080 Din (nam je prenovil tudi tabernakel na »elikem oltarju za 500 Din), letos smo pa po-•lali Družbi vednega češčenja za cerkveno obleko 1150 Din in smo si pri tej priliki osnovali vsak stan svojo zbirko: zakonski svojo, mladeniči svojo, dekleta svojo. Da smo lažje te zbirke spopolnili, smo pa ob veselih prilikah, ob porokah, pobirali za cerkveno obleko ter dobili pri petih porokah 400 Din. Ali ni-•mo korenjaki v tej mali pogorski farici? Sedaj bomo pa še malo potegnili ter prenovili še glavni oltar in oltar sv. Ožbalta, pa celo cerkev malo poslikali in, naše gorsko svetišče dobi. kolikor je pač tr naših razmerah mogo-le. tudi od znotraj čedno novo obliko. Razvanie pri Mariboru. Pretečeni teden je umrla gospa Kotz Marija, žena gostilničarja ln posestnika. Umrla je bila velika podporni- ca tukajšnjega prostovoljnega Gasilnega društva, pa tudi revežem je bila velika dobrot-nica. Naj počiva v miru! Mesto venca na grob pokojne gospe Kotz je daroval Gasilnemu društvu 150 Din razvanjski župan Kac Mihael, za kar mu izreka društvo zahvalo 1 — Občinski zastop je poslal ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje resolucijo, v kateri se isto opozarja, naj se dosedanje delavsko zavarovanje nikakor ne poslabša, pač pa zboljša, in da se naj uvede zadostno zavarovanje delavstva tudi za starost in onemoglost. Hoče. V nedeljo, dne 2. marca t. 1. je za večno zatisnil oči gospod Vernik Pavel, posestnik v Spodnjih Hočah, ubožni oče, ustanovitelj in bivši načelnik požarne brambe, bivši župan, cerkveni ključar itd. Pogreb se je vršil v sredo, dne 5. t. m., s sv. mašo ob pol desetih dopoldan. Da je bil zelo priljubljen med vaščani in farani, so pokazali ljudje domače fare in iz drugih vasi, ker so se udeležili v tako mno-gobrojnem Številu pogreba. Videli smo tudi, kako je bil priljubljen pri požarnikih, katerih se je udeležila pogreba lepa četa (76 članov iz 12 gasilskih društev), na čelu ji požarni avtomobil mariborskih gasilcev, za njimi pred rak vijo pa godba bralnega društva v Hočah. Pogreb je bil, kakoršnega še ni bilo v Hočah. Rača pri Maribora. Dne 2. marca t. 1., na pustno nedeljo, so priredili mizarski pomočniki mizarskega podjetja gospoda Petroviča domačo veselico, koje čisti dobiček je bil namenjen ubogim šolarjem domače šole. Cenjenemu občinstvu, ki se Je mnogobrojno odzvalo našemu vabilu ln pripomoglo k tako lepemu uspehu, bodi izrečena na tem mestu naj-prisrčnejša zahvala. Cisti dobiček v iznosu 336 Din se je oddal na merodajnem mestu ta revno šolsko mladež. Šmarje pri Jelšah. V pustnem času se je marsikaj spremenilo pri nas. Nastopili so novi gospodarji in prišle so mlade gospodinje v to in ono hišo. Med drugimi pa nas je zapustila vrla mladenka Francka krščansko-na-rodne rodbine Smoleta v Stranjah in se omo-žila k Sv. Janezu šentštefanske župnije. Bog ji daj srečo ln blagoslov na novem lepem domu. Posebno tukajšnji Katoliški dom je o-hrani hvaležen spomin. Letošnja mila in ugod na zima se Je že očividno poslovila od nas. Ledu in snega ni več, pač pa so solnčne lege že posipane z marjeticami, zvončki in drugimi znanilci ljubke spomladi, če ostane 40 dni tako, kakor je danes na god 40 mučenikov, bo kmalu vse v zelenju in cvetju. Zato je pa nujno potrebno, da poskrbimo za najpotrebnejša dela po vinogradih in sadonosnikih. Naš rojak Ivan Vreže, sih Jurja, na Bohovem, se je to zimo udeležil sadjarskega, vinarskega in kletarskega tečaja v Mariboru. Prepričani smo, da bode to ali ono nedeljo pri sestanku naših sadjarjev in vinogradnikov v Katoliškem domu obrazložil, kar je podučne-ga videl in slišal posebe glede rezitve trsa in gojitve sadonosnikov. Mu bomo prav hvaležni za tol Izdatki so vedno večji, moramo tedaj skrbeti, da bodo tudi naši pridelki Izdatnejši in boljši Naše bodoče gospodinje bodo imel« v kratkem svoj dvomesečni gospodinjski tečaj, Vurberg. Letos 1. marca bo 7 let, kar je na Vurbergu otvoril gospod dr. Boleslav Okolo« kulak sanatorij ruskega Rdečega križa. Ii malega začetka je postalo veliko podjetje ia dandanes ima okrog 70 bolnikov, Rusov in Srbov. Prišel je še en zdravnik in sicer gosp. dr. Boris M. Sujetin. Poleg bolnikov prihajajo na Vurberg še druge, večkrat znamenite osebe. Pretekli teden so prišli čisto nenavadni gostje in sicer ruski umetniški orkester »Rus-lan« pod vodstvom gospoda kapelnika Simeona Kiriloviča Mirošnikova. Gospodje so bili tri dni v sanatoriju. Po dnevi so ogledovali naprave v sanatoriju in okolico, zvečer so pa imeli koncerte. Petje in godba je seveda bolnikom in drugim čudno ugajala in to tembolj, ker so bolniki navajeni miru in tihote, naenkrat zaslišali znane in tako prijetne glasove iz njihove velike, sedaj tako nesrečne domovine. Od tukaj so se ruski umetniki odpeljali v Zagreb. — Naši fantje so postali navdušeni igralci. Dne 23. februarja so predstavljali igri 'Fernando, strah Asturije« in »Začarano pismo«. Ker so res dobro igrali ia sta igri jako ugajali, morali so na splošno željo dne 2. marca igri ponoviti. — Predpust je bil letos zelo dolg, a pri nas je prišlo malo deklet v zakonski jarem. Je pač neprilikal Ene imajo snubače, a se ne marajo možiti, druge bi se rade, a nobeden ne pride! Sv. Marija t Puščavi. Nekdo se v zadnji številki »Slov. Gospodarja« pritožuje čez puščavska dekleta, češ, da se novomodno kuš-trajo, nosijo klobuke in kratke kikelce. No, radi bi poznali tistega, ki je to pisal! Pri nas ni nikakega modernega kuštranja, še manj klobukov in kratkih kikelc, temveč pretežna večina je delavnih, preprostih kmetskih deklet. Če dopisnik ne verjame, naj pride in pogleda naše žuljaste roke. Če pa ima katera klobuk ali slamnik, pa to nikogar nič ne briga! — Pri nas v Puščavi se vse prenavlja in popravlja, tako da ima Puščava sedaj prav čedno zunanjost. Saj je pa bil že skrajni čas, da se olepša izletnikom tako priljubljeni kraj. sestro, »ali se še spominjaš na naš razgovor v Račjem?« »Vse mi je še v spominu,« odgovori grof Ta-tenbah prostodušno. »Mi se moramo osvoboditi tega Jarma, ne smemo več odlašati. Ti nam moraš pomagati, saj si najveljavnejši plemenitaš na Štajerskem,« povdari Peter Zrinjski, »vidiš, tudi turški sultan je na naši strani.« »Kaj, turški sultan, on je vendar druge vere in zatiralec krščanskih narodov,« se začudi Ta-tenbah. »Ti se temu čudiš,« odvrne Zrinjski in se rahlo nasmehne, »vidi se, da si zelo rahločuten. Poglej, to ni prvi slučaj — zgodovina nas to uči.« »Kakšne dokaze imaš,« vpraša Tatenbah radovedno. »Štajerski rojak iz Gradca, Mohamed je stopil pri sultanu v službo ter dosegel eno najvišjih časti: stotnika na sultanovem dvoru. In Korošec \Velcer je postal načelnik harema, Gradčan Ah-med pa se je povsnel do mesta velikega vezirja in dobil za ženo Mihrnah, hčer Soliman-a Velikega.« »To mi je novo,« reče začudeno Tatenbah ter pogleda za trenutek grofico, ki se mu na- smehne ter pokima, češ, vse to je res. »S tem pa,« poseže vmes Frankopan, »še ri rečeno, da se moraš odpovedati krščanski veri. Lahko si kot štajerski vojvoda katoliški knez pod turškim varstvom, saj je tudi Kašper pl. Gradec, nekdanji pisar pri nadvojvodu Ferdinandu, dobil kot plačilo za tolmača in poslaništvo ime vojvoda otoka Naksos ter bil imenovan za kneza Moldave. Tako tudi ti lahko nosiš vojvodov klobuk grofije celjske ter velikega dela Štajerske.« Nastala je trenutna tihota, kajti zadnje besede so tako osupnile grofa Tatenbaha, da je samo nemo gledal oba, ki sta mu zrla mirno in resno v obraz, kakor bi se zavedala teže in pomena ravnokar izrečenih besed. Sedaj je bil Tatenbah na jasnem, kaj je hotela reči grofica Zrinjska z onimi zagonetnimi besedami v Riegersburgu. Tedaj za to gre: voj-vodski klobuk se mu obeta. Ali ga hoče odkloniti, on, ki je bil toliko častihlepen in vladeželjen? Poerledal je grofico Zrinjsko, ki se je dvignila s sedeža pri oknu ter stopila bližje. Stala je pred njim kakor boginja, ki mu nudi roko, da se dvigne visoko, vedno višje, kakor si je on stavil svoje geslo, dokler ne bo na vrhuncu slave in moči — V Puščavo vse rado prihiti: duševno Izmučeni, da si izprosijo od nebeške Gospe božje pomoči; telesno izmučeni, da v izredno zdravem pohorskem smrekovem gozdu dobe telesnih »oči. Potrebno pa je še mnogo truda, da se dopolni pričeto delo na olepšavi Puščave. Na-|a znamenita romarska cerkev Matere božje j« potrebna velikanskih poprav znotraj in zunaj. Obračamo se na radodarno občinstvo, še posebno na romarje,, da priskočijo cerkvi na pomoč s kakim večjim darom. Marija bo bogata plačnical Sv. Anton na Pohorju. Če napravimo bilanco o letošnjem predpustu, moramo reči, da Uismo ne napredovali in ne nazadovali. Smo »stali nekako v istem tempu, kakor v prejšnjih letih. Naš gospod so jih precej zmetali slva n->š predobri p. Elekt Hamler. Sam je želel, da bi se ta obletnica izvršila na najbolj tih in skromen način. Zasluži pa naš jubilant, da bi se njegov jubilej obhajal na najslovesneiši nn-Cin. Sam liubi Bog namreč ve, koliko dobrega je že p. Elekt storil tekom svojega do'golet-nega delovanja pri Sv. Trojici. Samo Najvišjemu je znano, koliko strtih src in koliko skrušenih in tolažbe potrebnih duš je že dvig nil in zopet spravil z Bogom, pred vsem v spo-vednici, kjer še zmiraj neutrudljivo deluje. Zato mu pa prav vsi, ki ga poznamo, in še zlasti njegovi spovedanci, želimo prav iz vse ga srca, naj ga ljubi Bog ohrani troiiški župniji, našim Slovenskim goricam in našim Prekmurcem zdravega in krepkega do skrai nih mej človeškega življenja, po smrti pa mr podeli večno plačilo v nebesih! — PokopaM smo prejšnji teden na tukajšnjem pokopali-Iču zlatoporočenko Marijo Kurbos iz sosednje Gočove. Komaj tri tedne po svoji zlati poroki j« le Uvela, potem pa lepo spravljena i Bogom zatisnila svoje trudne oči. Ker je vse svoje življenje tako rada zahajala k troJiSki romarski cerkvi, zato Je hotela biti pokopana na trojiškem pokopališču. Zelja se je dobri mamiki tudi spolnila. Gočovčani so pokojno na njeni zadnji poti spremljali v najobllnej-šem številu. Naj počiva v miru na trojiškem pokopališču! Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Umrla je v Sen čaku vzgledna krščanska mati in vzgojiteljica svojih otrok Marija Bojht, roj. Erhatič, mati č. g. bogoslovca Janka Rojht. Dne 24. januarja t. 1. pa smo mu pokopali očeta Lovro Rojhta. Naj jima obema sveti večna luč, č. g. bogo-slovcu in ostali družini pa naše iskreno so-žalie! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zahvala. Iskreno re zahvaljuem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste tolažili in obiskovali našo drago mamico v njeni težki bolezni. Nadalje se zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji noti. prav posebno pa preč. gospodu Jos. Poplatniku. župniku na Polenšaku, za vodstvo pogreba, nadalje preč. gospodu ziatomaš-niku in domačemu župniku Jožefu Sinku, č. g. kiplanu Matiji Neudauerju. gospodu orga-nistu in v«em pevcem za ganljive žalostinke! Bog Vam plačaj! Janko Rojht, sin bogoslovec. F v. Lovrenc v Slov. poricnh. Na sedmini po pokojnem Lovrencu in Mariii Rojht se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 220 Din. Bog plačaj vsem darovalcem! Sierfanci pri Sv. Lenartu. V nasi vasi se je dne 17. februarja poročila Tončka Leben z gospodom Martinom Canjko, kateri je izkušeni kovač in posestniški sin na Vršiču. Želimo mlademu paru obilo sreče v zakonskem življenju! Sv. Lenart pri Veliki Nedalji. Ritmeržani se prav redko oglašamo v našem ljubkem »Slov. Gospodarju« Ne manjka pa nam novic, že radi tega ne, ker se nekateri radi tožarijo. Pa še druge reči se dogajajo. Bil je tu nek mlad človek, o katerem se ie govorilo, da zna denar delati. Ko mu pa je prevroče postajo pod nogama, jo je nemudoma odkuril n»7,n.no i-^rn Pred več tedni so se ženske iz Ritmnrkn in o-kolice začele pritoževati, da jim manjkalo kokoši, purani in tudi mlade jarike. Nekatere ženske so se hudovale nad dihurjem, druge pa spet nad lisico. Tiste, ki so preklinjale dihurja, so se presneto zmotile, uganile pa so tiste, ki so imele na sumu lisico. In bila je res to prefrigana dvonožna lisička, ki ni hodila po noči, ampak po dnevi, jemala iz žepa BBBBSEESE Ne razmišljali Moderna le dandanes samo svilena obleka. Ako želite, da bo ista dobra in cenena, piiite Se danes doois-nico TR^UMSKEMU DOMU STERMECKI t Celja, ta lahtevajte najnovejše vzorce. Enobarvna umetna »vila v raznih modernih barvah Din 28 meter. Crepp de Chine Din 80, Sil), 108, Crepp Georgotte Din 135, Crepp Batiu ¡¿05. Bogata izbira taita, pralne svile, svile za podlogo itd. Radi razpošiljanja po celi Jugoslaviji, je vedno ogromna zaloga in velika izDira. Naročila čez Din SCO -oštnlne prosta. Veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje št 24. Dravska banovina. ¿07-« po par zrn koruze, in takoj je bila v roki lepa pečenka za večerjo, ki se je potem delala pri dvonožnem lisjaku. Omeniti še moram, da so že mreže postavljene, v katere se bota vjela lisica in lisjak, da bodo ostale ženske mirna pred nekrivcem dihurjem! Ormož. Kmetijska podružnica se je pogodila z glavno družbo v Ljubljani zaradi umetnih gnojil. Skladišče bo pri gospodu načelniku Petku na Hardeku. V prvi vrsti naj se javljajo člani, ako bo kaj preostalo, se bodo gnojila oddajala tudi nečlanom. — Katoliško prosvetno društvo je imelo po lepi uspeli prireditvi dne 19. februarja občni zbor, na katerem se je izvolil nov odbor, ki si bo, tako upamo, prizadeval, da se med nami zopet oživi društveno življenje. Opaža se, da se društvenih prireditev redkokedaj ali skoro nikoli ne udeležijo nekateri ljudje, ki bi po svojem položaju in krščanskem prepričanju morali društvo podpirati vsaj tako, da ne prezirajo njegovega truda, ki je v prireditvah. V tem oziru bi se lahko mnogo učili od drugih, ki trdno držijo skupaj in že zaradi discipline pridejo zraven, če že ne iz veselja. — Na ženitnini Ivana Mun da in Jerice Puklavec v Frankovcih so vrli gostje zbrali za dijaško semenišče v Mariboru 123 Din. Zopet je vzbudil zanimanje starešina, tukaj gospod Martin Ivanuša. Živeli! Ženin in nevesta sta iz debrih. uglednih, krščanskih hiš, oba člana krščanskih organizacij. Nevesta je bila zadnji d\e leti prednica dekliške Marijine družbe. Dekleta so se z družbeno zastavo udeležile cerkvene poročne slovesnosti svoje prednice. Lahko se reče, da je v celem pred pustu ravno ta poroka vzbudila največ zanimanja I vojvoda štajerski, naslednik slavnih in mogočnih celjskih grofov. Obšel ga je strah pri tej misli, a zopet se je pokazala njegova narava: omahljivost. »Velepomembne so tvoje besede, Frankopane, a pomisli1' je treba, da mora biti še marsikaj tajamčenega.« »O, ti neverni Tomaž, česa se pa bojiš,« reče Peter Zrinjski pomirjevalno. »Na kakšno moč morete računati zavezniki? Kaj morete pričakovati od Turka, kaj od Kranjcev, Korošcev, Hrvatov,« vpraša Tatenbah v eni »api. »Zavezniki se najdejo, Turk je obljubil pomoč, kakor hitro zavzamemo Riegersburg, Radgono, Ptuj ali Gradec,« odvrne Frankopan. »Toda, kdo da denar, kdo živila, kdo bo poveljnik, kam se rešimo, če se napad ponesreči,« vpraša Tatenbah hlastno, ves razburjen. »O, nič se ne boj, to je najmanjša stvar,« sku-ia pregnati Peter Zrinjski vse pomisleke, »denar spravimo skupaj in živil nam ne manjka. Vidim, da si zelo previden, Tatenbah, toda bodi miren, tudi drugi so imeli pomisleke, a so se morali prepričati, da je vse dobro premišljeno.« »Koga si že pridobil za se,« vpraša Tatenbah! in radovedno pogleda Zrinjskega. »Če hočeš vedeti in da se prepričaš, da delamo varno, vedi, da sta že podpisala Fran Wesse-leny in Fran Nadasdy pogodbo, glasom katere hočejo delati z vsemi silami na to, da po zakonih in ustanovnih pravicah, dobljenih od kraljev, čuvajo Ogrsko in Hrvatsko in branijo do zadnje kaplje krvi. Le žal, da je Wesseleny umrl.« Ker grof Tatenbah nič ne odgovori na to in gleda z Izrazom dvoma, vstane grof Zrinjski ter reče: »Vidim, da si tudi glede tega nezaupen. Zato ti hočem pokazati črno na belem, da govorim resnico.« Rekši stopi k dverim, jih odpre ter zgine v sosedno sobo. Frankopan to videč, pogleda svojo sestro, ki se Je približala Tatenbahu, s pomembnim pogledom. Nato odide za svojim svakom. Tatenbah in grofica Zrinjska sta ostala sama. Prsa so se ji močno dvigala, v obraz ji je šinila rdečica in njene oči so vzplamtele. Trenutno je nastal molk. Grofica je stopila bližje, položila desnico grofu Tatenbahu na rame, z drugo pa ga pogladila po mehkih kodrih, mu pogledala bistro v oči ter rekla z odločnim elasom: Najboljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tisliauinc, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran. de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvna razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah TIskarna s». Cirila bJMgpu, Horoska l5 Orreu 19*. 8LQVKNSKI GOSPODAH 12. marca 1930. Menj alnica trži med mlinom in kmetom Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 0, pred- pust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ta vzklik učenca v Prešernovi pesmi ee letos vsiljuje tudi nam in našim sosedom: nam je letošnji predpust odvedel ii far« kar lest nevest, ali celo osem, ako bi vse pri čistem računali. Izmed teh so bile tri vrle Marijine družbenice, kar na en dan skupno poročene ter s tem odpuščene iz fare, da gredo ca svojimi ženini v cirkovško župnijo, kamor želimo, da naj njihov prihod prinese srečo in blagoslov v družine: Marija Predikaka je šla b Štefanom Vukom v Dragonjo vas, Dolenc Helena z Jožefom Trčkom ter Peršuh Jera z Matevžom Lah pa v Šikoie. Ker upamo, da o priliki dobimo i mi od sosedov zopet dobro povračilo, upamo, da tudi pri cirkovških nevestah radi tega ne bo prehude in večstoletne ramere! Po ena vrla nevesta odide tudi v Hajdino in v Majšperk. — Od Sv. Vida smo dobili v Apače enega vrlega mladega gospodarja in eno gospodinjo v Spodnje Pleterje. Pri vseh pa Bog daj: bilo srečno! — Pa tudi smrt ni popolnoma mirovala ta čas: po dolgem hiranju je umrl v Pleterjah vojni invalid čevljar Tomaž Stajnko, v Zupeči vesi pa Jožef Predikaka, ki je bil dolga leta nabiralec mleka. Oba je ugrabila jetika. N. v m. p.! Šikoie. Dne 24. februarja t. 1. se je poročil Trčko Jožef iz Šikol z gdč. Dolenc Heleno iz Pleter, oba iz uglednih hiš. Na njuni gostiji bo veseli svatje nabrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 126 Din. Posnemanja vredno! Mesti starešine sta zavzemala gospod Trčko Franc, župan iz občine Šikoie, in gospod Kranjc Matevž, občinski odbornik občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker je bila nevesta iz poštene hiše, so ji na zadnji poti iz ledig-stanu napravili pleterski fantje slavolok, prejeli nekaj odkupnine, isto ne zapili, temveč darovali v dober namen, zvečer pa nevesti zapeli ■lovo. V sredo, dne 26. februarja, ko se je nevesto spremljalo na njeni novi dom v Šikoie, so ji v čast napravili šikolski fantje slavolok, ženinu pa so prišli gasilci-jezdeci nasproti. Na večer so tudi šikolski fantje zapeli ženinu in nevesti lepo pesem v slovo. Mlademu paru telimo mnogo sreče in blagoslova! Apače — Sv. Vid pri Ptuju. Svatje na gostiji Korpič-Mohorko so noleg zbirke y t^vT društveni dom v Sv. Vidu zložili še 65 Din 1 ca novo bogoslovje v Mariboru. Bog povrni darovalcem s svojim blagoslovom! Sv. Jurij ob Ščavnici. K zadnjemu dopisu o poroki Rauter-Tratnik smo dobili naslednje pojasnilo: Jožef Rauter iz Sovjaka zadnji čas nikakor ni bil več član mladeniške Marijine družb«, marveč je nehal biti član. Razlogi so tukaj znani. To objavljamo radi naših prelepo prospevajočih Marijinih družb, kojih vrli člani s svojim življenjem delajo čast sebi, svojim staršem in celi župniji. Sv. Jurij ob Ščavnici. Letošnji predpust smo Imeli tridnevno pobožnost v čast sv. Rešnje-tnu Telesu, ki nam jo je oskrbel domači gospod župnik. Udeležilo se je je lepo število fa-ranov. Bile so pa tudi vasi, ki so imele te dni takozvane »vedre«. Želeti bi bilo, da bi se to ne zgodilo več. — Porok je bilo lepo število. Precej kandidatinj za zakonski stan pa še bo čakalo, ker ženinov ni bilo od nikoder. Med drugimi se je poročila zvesta Marijina druž-benica, prej tudi članica Orlic, Tonika Fras s Francem Kocmut, ter mlada družbenka, 18-letna Ivanka Jaušovec z g trgovcem Maksom Simonič. Vsem novoporočencem obilo sreč« in blagoslova! Ljutomer, 8. III. Dva mlada begunca. Dva 'dijaka meščanske šole, ki obiskujeta drugi razred sta dne 7. t m. iz neznanega vzroka, mesto da gresta v šolo, odšla neznano nekam. Prvi je sin davčnega sluge Franja Kristl iz Ljutomera, star 12 let, večje postave, blede bar y«, podolgastega lica, nosi navadne črn» čev- lje na zapesto ter siv« volnene nogavice, krat k« žamatne hlače, sivi jopič in skoraj do kolen segajočo zimsko suknjo, na glavi ima sivo športno čepico. Drugi Je po imenu Grossmann iz Apačke kotline, majhna postav«, debeli, rdečeličen, nosi nizke čevlje z jermenom, dolge, rujave hlač« ter telovnik in suknjo ist« barve in športno sivo čepico. Da navedena mogoče od potovanja n« omagata, s« Ju naj eventuelno odda prvi žandarmerljski Staniči, da dobita zakonite potne liste v svojo domovino. Kaj ju je napotilo na potovanje, ali slabo zasledovanje pouka v meščanski šoli, ali se pa mogoče zanimata za druge dele sveta, ni znano. Sigurno pa je, da Ju bo dovedla oblast domov ravno tako, kakor že več takih mladih potovalcev. Ljutomer, 8. III, Dne 7. t m. Je privozil o-sebni avto, last A. Zavratnik, po cesti iz Ormoža proti Ljutomeru ter bliže pokopališča trčil v voziček (vagonček) brez spremstva, last tvorničarja opeke Al. Krainz v Ljutomeru. Delavci tovarne opeke, misleč najbrže, da je cesta prosta, so spustili vagonček, da prosto dirja v tovarno, a žal je pridrvel nasproti o-sebni avto, kateri se pa seveda ni mogel takoj ustaviti, in sta trčila. Rasen poškodbe na avtomobilu ni bilo nobene nesreče. Ljutomer, 8. III. Leopold Rodošek, prekaje-valec v Ljutomeru, je kupil od Julija Strasser stavbišče, ki meri okroglo 1000 kv. m., za ceno 51.000 Din. Cena ni nizka in no zaostaja mnogo za stavbišči metropole dravske banovine: bele Ljubljane. Tu hoče gospod Rodošek postaviti stanovanjsko hišico z delavnico in pro-dajalnico svoje obrti. Tudi v tem slučaju bi bil dobrodošel regulacijski načrt za mesto Lju tomer. Boreči pri Lju'omeru. Izročili smo dne 6. t in. materi zemlji truplo pokojna Terezije Mag dič, kmetice iz Borec pri Ljutomeru, ki je po dolgi in mučni bolezni v 53. !t)ui svojega življenja mirno v Gospodu zaspala. Neizprosna ¡etika ji je pretrgala nit življenja ter zapušča žalujočega meža in otroke. Sama je vestno in skrbno izpolnjevala cerkvene in božje zapovedi. Kako priljubljena je bila tajna. je pokazal mnogoštevilni pogreb. Bodi ji Bog o-bilen plačnik, ostalim pa naše iskreno s>o-žal je! Sv. Bolfaok pri Srsdištu. Bralno društvo sv. Bolfenka pri Središču ima v nedeljo, dne 10. marca, v prostorih Kmetske hranilnice in posojilnice pri Sv. Bolfenku ob S. uri popoldne svoj redni občni zbor. Vljudno vabimo vee člane in članice, kakor tudi one, ki želijo pristopiti, da se občnega zbora v prav obilnem številu udeležijo! — Odbor. Sv. Vid pri Ptuju Ta teden smo pri nas zaključili kmeti jsko-nadaljevalno šolo. Za konec šole smo napravili izlet v Maribor, kjer smo si ogledali razne naprave: vinarsko šolo z vzornim gospodarstvom, sadjarsko zadrugo, ki nas je jako zanimala ter Cirilovo tiskarno. Vse nas je jako zanimalo. Povsod so nam lepo razložili in pokazali razne naprave, zato se vsem lepo zahvaljujemo. Upamo, da bo naša kme-tijsko-nadaljevalna šola obrodila za vso faro lepe sadove, saj smo se marsikaj naučili. Želimo le drugo leto vsaj dvakrat toliko učencev! — Na pustno nedeljo je naše Prosvetno društvo priredilo lepo zabavo. Tri vesele prizore so nam pokazali: hčer, ki bi se rada motila in je zato v »Gospodarja« pisala, dalje »Vedeža Miha« in »Štipko Ptička«. Vse se Je smejalo po dvorani, pa naj bo Vedež ali Vse-znal ali Štipko ali mlada hči ali čevljarski vajenec, vsi so izborno igrali. Pohvalti moramo tudi moški pevski zbor, ki je zapel Vodopiv-čeve »Zabe«. Bil je lep dan poštene zabavel — Pripravljamo dve igri ln sicer »LurSko pasta-rico« in »Verigo«. Ta predpust je bil pri nas kaj živahen. 31 paro* Je bilo okiicanih, 19 parov poročeni ii. Sv. Acdral j SIot. gor. Celo smo zadremali, Sel« predpustnl čas nas j« nekaj predramiL Saj pa j« tudi teden ca tednom donela vestla ž«nitovanJska godba. Celih 16 parov je namr«! cahrepenelo po zakonski kletki ln le eden M J« pravočasno skesal. Veselih gostij ne bodali popisoval, saj si ▼ vseh tistih družinah »Slo* Gospodar« vsakotedenski gost, samo en« at obiskuješ. Tukajšnji okolii J« izvrsten kraj neveste, kakor so nafti ljubi fikl razglasili, cato pa, vrli k nam! Kako veselo racpoloženj« v«čini gostij, doka» so cbirke v razne dobif namen». Tako so na gostiji Fras-Habjanll ra oifBn« 'ejsiueoias ojjffBfjp «z uja Qi II«^ gostiji Rek-Duh. Gostj« poročencev Dank« Lovrec pa so zbrali lepo svoto za novo bogfti slovje v Mariboru, na gostiji Kocmut-ToploJ pa za novi božji grob v domači cerkvi. Vs«M| novoporočencem želimo, da bi v zakonske* stanu dočakali še srebrno in zlato poroko. Sv. Andraž v Slov. goricah. V zimskih m#» secih se je vršil kmetsko-nadaljevalni tečaj in sicer vsako nedeljo in četrtek. Fantje so M s precejšnjim zanimanjem udeleževali ves £af imenovanega tečaja in sicer 20—30. Akoravnf so poučevale le tukajšnje domače moči, s4 fantje še precej zadovoljni. Seveda se bo nadaljevalo pričeto delo tudi še drugo in tretjo zimo. Naj tudi ne ostane vsaka beseda v srcu, nekaj koristnega za življenje pa bo imel vsak udeleženec. — Na pepelnico zjutraj je ustrelil tukajšnji gospod šolski upravitelj psa, ki j« osumljen stekline. Dve osebi je popadel, kj sta morali takoj k tozadevni preiskavi. Stek« !ina ustreljenega psa pa še ni uradno dogna» na, bojazen je pa vsekakor upravičena. Konjice. Dne 16. februarja t. 1. se je v tu« kajšnji nadžupnijski cerkvi vršila poroka g. Rozike Skrbinšekove iz Konjiške vasi. Za to-varišico si jo je izbral nadebudni g. Eduard Mlakar iz Čadrama, kateri je po dovršeni vi« norejski šo'i prevzel posestvo na svoji rodni grudi. Nevesti, katera je bila dolgoletna cerk« vena pevka in izborna diletantinja na odru Katoliškega društvenega doma v Konjicah, so fantje pred odhodom iz domače vasi pri gostilni Ivana Kolarič v Konjiški vasi zaprli cesto tako, da jo je moral njen mladi ženin za primerno svoto odkupiti. Od odkupnine so fantje znesek 60 Din darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru, kar je vsekakor posnemanja vredno. Svatje pa so darovali 110 Din za dijaško semenišče. rrovo telefonsko številko 2723 ima: Zobozdravnik dr. Dernjač. 294 Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalcu, r. z. z n. z., vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 23. 3. 1930 ob 9. uri dopoldne v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanj« revizijskega poročila. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1929. 5. Sprememba pravil r §§ 4 in 29:1. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, s« vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število udeležencev. 870 P VoršK Alojz vljudno naznanja otvoritev odvetniške pisarne v Celju, 81« Dečkov trg it. 3. : s 12. m tr e a 1930. SLOVENSKI GOSPODAH Stran 11. poslužujte se SAMO MLINOV. Vitanje. Lepa in hvalevredna je navada, katero je vpeljal tuk&jSnji velečaatlti gospod tupnik, da namreč vsaki t vat je o priliki poroke darujejo nekaj za popravo farne cerkve. Tekom let >e Je samo teh darov nabrala prav ledna ivotlca. Nekateri tvatje darujejo kar pe 200, celo čez 400 Din. Posebno letošnji pred-puat so bili darelljivi, nekaj ker je bilo precej porok, nekaj pa, ker m obeta, da te bode ob Splošni pomoči vseh faranov letošnjo pomlad počela popravljati farna cerkev, takoj ko se o Veliki noči prestavimo v Marijino cerkev. Tukaj Je namreč navada, da se od praznika Vseh »vetnikov pa do Velike noči obhaja vsakdanja ilužba božja v farni, od Velike noči naprej pa » krasni Marijini cerkvi na Hriberei. — Ker Ittos ni huda zima, so se pojavile, kakor že *eč let zaporedoma, v okolišu Gornjega Brezna divje svinje, katere so že prejšnja leta naredile nekaterim kmetom po travnikih precej Ikode. Skupini drznih lovcev se je posrečilo, da so eno teh mrcin ustrelili. Kdor je hotel, si je naslednjo nedeljo lahko privoščil pečenko U divjačine, ker so meso prodajali po 12 Din kilogram. Stoprce pri Rogatcu. Izredno slovesnost smo obhajali dne 24. februarja t. 1. Anton in Marija Fakin sta obhajala zlato poroko, sin Franc in vnukinja Marija Novak pa sta stopila v zakon. Slovesni obred je izvršil v cerkvi domači gospod župnik v navzočnosti sorodnikov in znancev zlatoporočencev ter ob obilni udeležbi ljudstva, ki je prihitelo od blizu in od daleč iz radovednosti, kako se vr-Si zlata poroka. Kaj takega stoprška župnija 6e ni doživela. Jubilanta sta čila in zdrava in Jima želimo, da bi doživela še biserno poroko. Zlatoporočeneema najlepše čestitke; novo-poročenemu sinu in vnukinji pa obilo sreče in blagoslova na pot življenja! St. Jani na Vinski cori. Pustna društvena prireditev dne 2. marca t. 1. je prav dobro uspela. Bil je govor o veselicah in veselju, vpri zoriii smo dve veseloigri »Zdaj gre sem, zdaj pa tja« in »Pri gospodi«, med odmori pa zapeii tri primerne pesmi. Igralci, zlasti igralke so dovršeno izvršila svojo nalogo. Najbolj sino se seveda smejali Meconi. Le žal, da dvorana to krat ni bila polna. Ker se snuje tamburaški zbor in smo nabavili inštrumente za 1950 Din, prosimo v poravnavo dolgov večjega zanimanja. Pošteno veselje je še vedno najcenejše. Za materinski dan dne 25. t. m. nekaj pripravljamo, da počastimo naše mamice in jim iz kažemo dolžno hvaležnost. — Težka izguba je zadela naše društvo, ko nas je zapustil dolgo letni podpredsednik Joža Sedovnik, ki je šel v Lembcrg za oskrbnika Galejeve graščine. Tudi na tem mestu mu izreka odbor za nesebično In neumorno delo v prid društvu najprisrč-nejšo zahvalo. — Dne 16. t. m. v nedeljo po sv maši se -ši ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in so pra vila od banske uprave že potrjena. Doslej se }• priglasilo k društvu 17 članov, ki že dobivajo »Sadjarja«, drugi, kakor upamo, se še priglasijo na občnem zboru. Pride tudi en •davatelj strokovnjak iz Celja. Članarina Din se plača na občnem zboru. Drami je. Lepa slovesnost se J s vršila pri fca« dne 10. svečana, ko sta obhajala občespo-fttovani Martin Slemenšek, posestnik, z vrlo mladenko Kristino Korenjak, prednico Marijine družbe, svojo poroko ob navzočnosti prijateljic in družbenk, katere so se kaj lepo poslovile z mičnim nagovorom in lepim pet }»m, da se je marsikomu porosilo oko. Na »beh domovih slavljencev so zvesti naročniki »8lovenskega Gospodarja« in drugih krščan-»kih listov. Odličnima novoporočencema želi ■ao mnogo sreče in blagoslova! Sv. Jurij ob Južni žeL V »Slovenskem Gospodarju« poročajo dopisniki od vseh krajev •al* ožie domovine, da so v preteklem pred- pustnem času mnogi ženini in neveste šli pod zakonski Jarem. Tudi v naši fari niso spali, ampak obhajali v precejšnjem številu vesele gostije. Vsem novoporočencem želimo obilo božjega blagoslova na potu zakonskega življenja! Predvsem pa čast našim fantom Rep-ljanom, cerkvenim pevcem, kateri so s svojim lepim petjem na predvečer poroke ženinom in nevestam odpeli slovo od njihovega ledig-stanu. Tem fantom kliče tudi »Slovenski Gospodar« kot svojim zvestim čitateljem in agitatorjem: Bog vas živi! Sv. Jurij ob Južni železnici. Dne 17. februarja sta sklenila zakonsko zvezo gdč. Uršika Novak in g. Franjo Ocvirk v Podgradu pri Sv. Juriju ob južni železnici. Bilo srečno! — Na gostiji so svatje zbrali za novo bogoslov-nico v Mariboru 100 Din. Sv. Križ na Slatini. Zadružnogospodarski tečaj dne 19. februarja se je vršil v znamenju snežnega meteia. Prireditelji zato niso računali z večjim obiskom in so povabili udeležence v prostore gospodinjske šole. Tam se je med strokovnjašlum predavanjem gospoda Pušenjaka nabralo toliko poslušalcev, da smo se morali preseliti v Društveni dom, kjer nam je v poljudni besedi povedal gospod Doiinar veliko novega in koristnega za dvig naših kmetij in okrepitev našega gospodarstva posebno tu v bližini Rogaške Slatine, za kar mu smo zelo hvaležni. — Dne 2. marca je prišel k nam že davno napovedani »Deseti brat«. Občudovali smo ga, kako sigurno se je kretal na našem lepem odru. Prišel je z obilnim spremstvom, ki se je kmalu udomačilo pri nas. Najraje smo gledali Krjavlja, ki pa mu ie žalibog ušla koza, ki se je je tako silno veselil. Strašno rad bi jo pokazal radovednemu občinstvu, pa je moral biti zadovoljen on in mi s pletenjem koša. Pa jo prižene prav go tovo na oder pri ponavljanju na velikonočni pondeljek. Takrat pa pride na račun on in mi, pa še koza. Sv. Križ pri Rofaški Slatini. V nedeljo, dne 2. marca, je šel k sv. maši v sosednjo župnijo Sv. Florijana pol Bočem Franc Škrabl, posestnikov sin iz Zgornjega Šefovega. Po sv. maši je ves dan hodil okoli. Zvečer že v pr-.vem mraku je prišel navskriž s fanti Šent-floriianfani. Fantje so se sprli. Franc Škrabl ie klical na korajžo in poskočil za nekimi 'anti. Fden izmed bežečih je počakal Franca Škrabl, ga obdelal s kamenom po glavi, nakar ca je še razrezal z nožem, da mu je kar izbruhnila kri in so izstopila čreva. Škrabl je bil pri priči mrtev. Morilec se je šel takoj prijavit orožnikom, kateri so ga takoj zaprli. Umorjenega so spravili v mrtvašnico k Sv. Floriianu in je bil tudi tam pokopan. Star je bil 25 let, velike in krepke postave. Zopet žr tev alkohola! Mladina, glej, nudi se ti prav žalosten zgled, na kakšna pota vodi sovrag alkohol. ftSO DECO Po ceni obed. H gostilničarju majhnega mesteca je prišel nekoč tujec in je zahteval za svoj denar dobro mesno juho. Nato je vprašal, če more za svoj denar dobiti tudi še kos govedine in ka ko prikuho. »Seveda«, je rekel gostilničar in dodal, če gospod morda ne želi tudi kaj vina. — »Da, da!« je menil gost, »vsega dobrega, kar pač morem dobiti za svoj denar.« — Ko mu je šlo tako lepo vse v slast ter je vse pospravil, je potegnil 1 dinar iz žepa ter rekel: »Tako, gospod gostilničar, tu je moj denar.« — Gostilničar se je razjezil: »Kaj naj to pomeni? Vi mi dolgujete 25 dinarjev 50 par!« — »Ni mogoče!« je pojasnjeval gost. »Nisem zahteval jedil in pijače za 25 dinarjev 50 par, ampak za svoj denar. Tu je moj denar. Več nimam. Če ste mi dali zanj preveč, je to Vaša krivda, gospod gostilničar, ne pa moja.« — »Vi ste fin gospod«, je rekel gostilničar in se je smejal. »Jaz Vam stavim predlog: Podarim Vam obed in še 10 dinarjev povrh. Tukaj ja denar. Napraviti pa mi morate uslugo!«. — »Kaj naj bi to bilo?« je vprašal gost. — Gostilničar je odgovoril: »Idite sedaj k mojemu sosedu, h gostilničarju »Pri jelenu« in mu naredite isto kakor meni.« — Tedaj je vtaknil gost denar hitro v žep, si dal klobuk na glavo in med vrati je rekel: »Pri Vašem sosedu »Pri jelenu« sem bil najprej in baš on me je poslal k Vam.« Izrekši je izginil. — Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade! Mož, ki naj bi bil nagačen. Nekaj nenavadnega se je prigodilo gospodu, po imenu Muffel, ki je živel za dobe carice Katarine v Leningradu, kjer je imel visoko službo. Gospod Muffel je bil osebnost, znana vsakomur; imel je mnogo prijateljev ter bil često gost celo pri caričini mizi. Lahko si mislite, kako se je prestrašil, ko je prišlo povelje, da ga po caričinem naročilu nagačijo kakor kako žival. To pa se je zgodilo tako-le: Muffel je sedel v svoji sobi, ko je pritekel sluga s poročilom, da je vsa hiša obkoljena od vojakov in da ga želi videti policijski ravnatelj. Gospod Muffel ni vedel za nobeden prestopek, kljub temu pa so se mu šibila kolena, ko mu je policijski ravnatelj naznanil, da ga mora vzeti na caričino povelje s seboj. »V Sibirijo?« »Ne, hujše je!« »Kaj pa sem zakrivil?« Policijski ravnatelj ni dal odgovora. »Povejte mi vsaj, kaj hočete početi z mano!« Z veliko težavo je povedal policijski ravnatelj: »Carica je zapovedala, da Vas damo —< nagačiti.« »Kaj, mene? Nagačiti? Človeka? — Vi se motite, ali pa si dovoljujete prav neslano šalo.« »Ne eno, ne drugo. Tako je, kakor sem Vam rekel. Dajte, pripravite se!« Gospod Muffel je bil ves obupan. Vse, kar je mogel izprositi, je bilo, da je policijski ravnatelj hotel izročiti še prej carici pismo, v katerem je prosil gospod Muffel za milost. Carica je prejela pismo. Ko ga je prečitala, se ji je izpremenilo začetno presenečenje v veliko veselost, ko je razumela, za kaj gre. Dolga leta je namreč imela psička, ki mu je bilo »Muffel« ime. Prejšnji dan je živalica poginila in carica, ki jo je jako rada imela, je izdala kratko povelje: »Muffel se mora takoj nagačiti!« In seveda so hiteli, da bi povelje -izpolnili. V tedanji Rusiji je bilo vse mogoče §®lfiiš>§! lene Je, gledati na to, da je njeno oblačilo krojeno po obstoječi moli, Veletrgovina Stermecki t Celju Vas lahko posluži i najmodernejšo konfekcijo po ceio smernik cenah. Zahtevajte takoj novi ilustrirani cenik t več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno. Damske obleke Iz delena Din 80, 120, rlps Din 130, etarnin 160, iz «vi-Urnega popellna Din 160, umetna svile 170, Iz volnenega sukna 2/U. 370, blu-ae 34, SI, 62, suknje 85, 11.5, pomladanski plslii »J, 370, «JO, oblekce za deklice od Din 39 dalje, kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi preko Din ¿00 prosti poštnine. Trgovski dom H. Stermecki, Celje št. 24. Dravska banovina. ¿07-1) fn ker je bil samo en Muffel znan, bi pač bil moral trpeti on. Carica ni pustila nesrečnega gospoda Muffel v negotovosti, sama se je pripeljala na njegov dom ter mu je priobčila, da ji nenagačen bolj koristi. Dobil je seveda takoj zopet prostost. Za spomin mu je pozneje darovala nagače-nega psička. Muffel si ga je postavil na svojo pisalno mizo, da ga je večkrat spomnil na pre stane strašne ure. m Deček In vrabee. Povej, povej mi, atej, le, kako da vrabci se love, oj vrabci! A Če hočeš to, moj sinek ti, na rep potrosi jim soli, le vrabcem. v v Takoj poteče res po njo, iztegne vrat, prežeč s soljo, na vrabce. In ko se prvi usede kam, ' 1 'v pa misli: tebe že imam, ti vrabeo. \ ' A frrr . . ., in vrabca ni nikjer, v grmovju zacvrči: čer, čer, oh vrabec! »Saj, atej, vsak že odleti prej, ko potrosim soli, vsak vrabec!« g EJ, pusti, sinek, ga, naj bo, če spak prekanjen že tako, je vrabec! - i Prevedel Lj. C. Rešitev ugank. I, Zemljišče se mora tako-le razdeliti! v El E! E! El 2. Iz razpredelnice črtaj Številk« tako, da ti ostane «X»- " ' 1 X 7 " T _13 X » - J9 20 100 t Nove uganka. ' ' ' 1. Prestavi številke v sledeči razpredelnici tako, da bodo navpične, vodoravne in ¡>oiev-ne svote iznašale 34. < i 2 8 4 6 e 7 8 9 10 11 12 13 14 16 16 2. Kako dobimo potom prelivanja v veijl posodi natančno 4 1 tekočine t (Prva posoda drži 3 1, druga pa 5 0 3. Prvi deček: »Če se greš danes popoldne drsat, grem s Teboj. Pridi pred našo hišo, okna so pritlična in vsa zamrzla. Jaz bodem v sobi, Ti pa potegni z nohtom v led na šipah 3 črte, če greš ob treh, ali 4, če greš ob štirih. Tako Te mama ne bo videla, jaz pa bom le vendar vedel, kedaj Te najdem!« — Ali je to mogoče, kar je deček zahteval? 4. Teh 16 vžigalic preloži tako, da bode pet kvadratov 1 m m i:I m Nekaj iger. 1. Jajčji skok. Igralec dobi v roko izpihano kurje jajce in mora z njim trikrat čez majhen jarek skočiti, ne da bi jajčne lupine zdro- Jfell © & bil. To se vidi lahko, aH samo le poskusite! Potem bodete videli, kako težka je ta igra. 2. Tak ■ skledico fižola. Vsakdo, ki igra to igro, dobe dve skledici, eno prazno, eno pa i fižolom. Med tekom je treba presipati fižol 1« polne skledice v prazno, pa tako, da nič ne pade na tla. Tudi to ni lahko; kajti prvič se lahko pade in drugič so tovariši že mogoče pred vami, kar vas zapelje do hitrega prest, pavanja, kar navadno ne Izteče gladko. 3. Žvečimo! Nit, dolga 60 do 70 cm, ima v sredi privezano presto ali drugo pecivo. Od dveh igralcev vzame vsak konec niti v ust« med zobe, roke pa morajo biti sklenjene n« hrbtu, štejemo: »Ena, dve, trii« Na »tri« čneta oba žvečiti nit in jo potegovati v ust«. Kdor pride prej do peciva, ga lahko sn«. Smešnlce. Tudi resi V šoli so govorili o velelniku. Prf uporabi je dal učitelj nalogo: »Zapovej konju, naj potegne voz!« — Peterček: »Ilijo!« Točen odgovor. Tonček: »Ali je ženin tvoj» sestre bogat?« — Franček: »Ne vem prav, pa mislim, da ne. Zadnjič sem slišal, da sta dve gospe govorili o njem, pa je ena rekla: Oh, t« revež!« Vljudnost. Omnibus je prenapolnjen. Zork« sedi na krilu svoje mamice. Kar vstopi gospod, pri katerem je videti, da težko hodi. Zor-ka skoči urno s krila materinega in reče prav vljudno gospodu: »Prosim, blagovolite sesti!« Prav pogodil. Na izprehodu pride mati S malim Tončkom mimo travnika, na katerem se pasejo krave. Mati pokaže na bližnjo kravo in reče: »Glej, Tonček, to je kravica, ki nam daje dobro, belo mleko.« Tonček hitro pokaže na drugo kravo, rekoč: »Ona rjava tam pa nam da sigurno kavo, kaj ne, da?« Snažnost. »Mama, ali spadajo ušesa k vratu ali k obrazu?« — »Zakaj?« — »Ti si rekla, naj mi dekla umije samo obraz, zdaj mi hoč« pe še ušesa.« Težek odj.ovor. Janezek si ogleduje na bankovcu za 10 dinarjev dvoglavnega orla, potem pa vpraša: »Oče, ali sta to dva poročen« orla, ali pa sta dvojčka?« StrlCek naš Matiček pravi je kujon, to ve njegov konjiček, ki ga podkava on. htjuse se njegovo kmalu naveliča in ga hudo brcne, slika, glejte, priča. Striček gre k zdravniku, da rane mu poveže; a v svojem jeznem srcu osvetit' se priseže. Konjička močno zveža pri tleh in gori z vrha, mu pritrdi podkovo. No, zdaj pa brcaj mrha! CIU$ USTANOVLJENA LETA 1831 ). ICELHJ Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaj« Uverenja za izvoz blaga. 1 f e v lastni hlSI Narodni dom Za varnost hranilnih vlog lama poleg lastnega aktivnega premoŽenja po Din 100,990.000 — Se lastna glavnica in rezerve, hi znašajo shispaj nad Din 14,500.000 —. ■ - Podružnici: Aleksandrova c. St. 11 (v lastni IUS1) 221 Vase prihranke naložile popolnoma varno pri MIEi®¥! POSOJILNICI - PlcljsHi c. 10, Maribor registre >ana zadruga z neomejeno zavezo Renta! davek se vlagateljem ne odtegne. «6 efcresii: £a mge: nsiezane 6—?%, fezans VU—-3gsg ček. zev. v LjuDljan: rai. it i 4349. POSOjila ¡50 9 —10°/.. Nalagajte po položnicah! HRIŽCn PO lUTROVCli Objava. Ker se po bližnji in daljnji okolici širijo razne neosnovane govorice 8 prozornim namenom, da bi Škodovale mojemu obratu. In dobremu imenu ter se celo govori, da mi Je obrat zarubljen; izjavljam, da so take govorice nesramna laž. Da morem take neresničnosti preprečiti, naprošam vsakogar, kateri izve za raznašalca, da mi ga blagovoli javiti. Tajnost poročevalca zajamčena. Cezanjovci, dne 3. 3. 1930. Ivan Ribič in sin, mlin, žaga, oljarna, Cezanjovc. p. Ljutomer. Proda se takoj 45—50 meterskih centov sladkega sena prve vrste, med tem tudi nekaj otave. Župnišče Sv. Jurij ob Pesnici. 332 Posestvo se proda na Spodnjem Ilajdinu št. 5, 1 km od Ptuja. Janez Pal. 328 Posestniki gozdov, pozorl Kupim stavbeni les. Pogoj: Dostava v Maribor. Ponudbe z o-značbo cene za okrogel in tesan les, vsako posebej na: Ivan Uršič, tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 307 %B konjev z opremo ter event. z vozom vred odda Laiferšfteršfia opeharita Dri Mariboru. KAM limvi SPISI IBI I « i »Minili I ""II HM".......I" F...... Prostovoljna arszuj se viv->i uae o±. marca 1930 ob 10. uri dopoldne za posekanje stavbenega lesa: emrek, hojk in hrasta, okrog pet oralov, se skozi licitacijo na licu mesta proda samo drevje, ali pa z zemljiščem vred, skupno meri 7 oralo" gozd leži v Selcih, blizu velike ceste. Oglasiti se je pri občinskem uradu v Selcih, Sv. Rupert v Slov. gor. Feliks Kur-nik, posestnik, Zavrh št. 2. 350 faničar z 4 delavci in ofer s 3 delavci se sprejmeta. Oskrbništvo Slivnica pri Mariboru. 349 tTčenec za kamnoseštvo se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Matija Rozman, Pobrežje pri Ma riboru. 360 IISMMA SV. CiaiLA V milHBOR!) najbolj čitane knjige na vsem •vetu, kar je statistično dokazano. — Dosedaj so Izšli •ledeči zvezki • to-le vsebino: I. zvezek: Jezero smrti. MoJ roman ob Nilu. II. zvezek: licSio sem v fteliho romsl. lil. zvezek: Pri Samarifc. IV. zvezek: Med lezli!. Vsak zvezek zase zaključen spis. Cena vsakemu zvezku Lin IS" . Vsi štirje zvezki .Krli-ein po lutrovem" tvorilo zaključeno zbirko spisov. Cena vezani knjigi (vsi štirje zvezki sku, ai) polplat-oo Bin 61-, celo p atno liln TO'-. Avtoriziran prevod vseh Kari Mayevili spisov (vsak tretji me-scc izide nov zvezek) izdaja: Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse blago na Slomškovem trgu 6, kakor komati, različne konjske opreme, do-kolenice, kovčeki za potovanje, roine torbice, nahrbtniki itd. 10 do 30% ceneje. U-godna prilika za nakup. Ravnotam se proda tudi manjša blagajna 77 — 50 — 30 cm. 3G1 Sadno drevje, slabejše, dobro vkoreninjeno, se oddaja 17. in 18. marca v Šmarjeti pri Celju, poleg državne ceste Celje - Vojnik. 355 Jabolčna drevesa na sejmu v Šmarju dne 20. marca. ____358 Kuharica, poštena, v srednjih letih, vešča gospodinjstva in gospodarstva, želi stalne službe v majhnem župnišču. Naslov v unravi lista. 357 Pozorl Važno! Zavarovanje proti požaru, streli itd. ter življen-sko zavarovanje spre Jema zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani: Joško Šumenjak, Jarenina. Zapirajte wafa! Uboge ženel Venomer revne, venomer zaposlen«, na prepihu . . . Ako vkljub prepihu in slabemu vremenu želite ostati odporni proti prehlajenju, iniluenci, brenčanju v ušesih, zobofcolu, naduhi, kažlju, sluza-vosti — tedaj uporabljajte dnevno Fellerjev prijetno diieči Elsailuid. »Elsailuid« z zakonom zavarovan! Že 33 let služi to dobro narodno sredstvo in kosmetikum za drgnenje in obkladek pri revmatizmu, gihtu in oteklinah. Tudi za želodec, pri krčih in slabostih; nekoliko kapljic Eisa-iiuida na sladkorju! 14G7 V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna steklen:-čica 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnatlmi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Štirje taki zavoji že s pošin. in zavojem samo 173 Din. Naročila na naslov^ IEUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Conja, EIsatrg 341. Ako pa potrebuete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-krogljice, 6 škat-ljic 12 Din. * Oblastna Hranilnica marlborsfce oblasti Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva H, nasproti poŠte. (Preje: JaZaeMaJersk« hranilnic«, Celje). Dovoljuj« vsakovrstna komunalna, melijoracijska ln hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računa, eskontira ln reeskontira menice, izvršuj« tirovne ta kontokorentae posle in vse druge r denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložne knjižic» ln tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih «avodov ter jih ODrCSlU IC 110 |U$Otn£ |if. ' Za vse obveie Oblastne hranilnice mariborske oblasti |aiBCi draVShO banovina s vsem svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo. ———————— zalo so naložbe t zavoda pupuarno varne. ———————— Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 662 V malih oznanilih stane vsaka beseda Din 1-20. Najmanjša cena ta oglas jt 8 Din. Manjši tneski se lahko pošljejo p enamkah. Mala oznanila Mali oglasi se objavljajo samo ako s« PLAČAJO NAPREJ! Upravnišlvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena tnamka za 2 Din za od- ] govor. Upravni&tvo.! l*o vseh krajih Iščemo moška in ženske, kjerkoli imajo svoj poklic in bivališč«. Dnevni zaslužek do Din 250.—. Prijavit« »•: »TEH-NA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka ra odgovor. 93 Vabilo na redni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, r. z. z o. z., ki se bo vršil na Jožefovo, dne 10. marca 1930, ob pol 9. uri zjutraj v posojil-niški sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob istem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov.__342 Popolnoma opremljen avtomobil za potarno brambo 1 in pol tonski se proda. KJ«, pove uprava lista. 272 Najcenejši vir h ureza vanje šip, kakor prire-lavanje po meri in velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnlk, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). « 1312 Aeipljevo drevj«, krasna visokodebla, dobiste pri drevesnici Dolinšek, Kamni ca pri Maribor^_339 ftrešno opeko, najbolj trpežni, lahek, nepre-močljlr ln najfinejši materijal. Vsakdo si lahko opeko ogleda, da j« res po ceni. Iz tvornice, ki Jo lastopa Kari de Mont«, opekarna Zamarkova, Sv. Lenart v 31. g- 331 fabolčn« divjake, Izredno lepe ima ca oddati Mirko Rezar, Kresnike, p. Store. 338 Po celo nizki oanl prodam en rabljeni pol-tovorni auto znamke Daimler in en bencin-motor 4—5 konjskih sil. Jurij Skrbinšek, žaga na Zgornji Hajdini 61 pri Ptuj«. 324 Pomočnika, boljšo moč, kateri zna vsako delo, tudi fino, sprejme takoj Martin špor«r, krojač, Sv. Jurij ob južni žel. 326 Sprejmem poštenega lanta ali dekla, ki ima veselje do učenja organistovanja. Naslov v upravi lista. 303 Vlničer z 4—5 delavskimi močmi se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Marija Novačan, Slosbarg, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. Slo Iščem vajencai Frane Bkrjanee, čevljarski mojster, Mihalovci, p. Ivanjkovci. 317 Dva učenca sprejme Cesar Ivan, umetni po-dobar in pozlatar v Mozirju. — Uljudno se priporoča čč. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Za dobro in trpežno delo se jamči. _341 Uprava minoritskega posestva sprejme dekle za razna dela. 337 Iščem delo v čevljarstvu in kmetijstvu. Na« slov pove uprava lista. Btt Potrebnje se majer s 3—5 delavci. Prednost • kravami. Pilz, Pesnica. S2t Kupim in prevzamem vsako količino frišnfk jajc do preklica po najboljši dnevni ceni, današnja cena 70 do 85 par. Ako se cen« zviša pa konkurenčna cena. Prevzema se ia točno plača predpoldan: Maribor, Koroška cesta 10, na dvorišču; popoldan pa v lastni hiši: veletrgovina sadja in jajc, Koroška r«» sta 126—128a. Ivan Göttlich. 821 Proda se lepo posestvo pod prosto roko v ob« čini Andrenci št. 38, p. Sv. Anton v Slo*, goricah. 32S Lepo posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarske« ga poslopja ter 4 oralov zemlje, 5 minut od postaje Hajdina, prodam ugodno. Hajdina št. 95, Ptuj. 330 Sadna drevesa, visoka stebla in okulanti, najbolje ukoreninjena. — Tudi vinsko trsj« v raznih sortah na najboljših podlagah. Kakor triletne smrečice za žive meje, razpošilja: Drevesnica I. Gradišnik, Dobrna pri C«-ljn. jCenik^ zastonj! 40 Krajnike oddam, 2, 3 in 4 m dolge, po 50 para meter. Zamenjam tudi za koruzo. Josip Radič, žaga, Oglenšak pri G. Polskavi. 362 Knpim turbino v dobrem stanju za 13 metrov padca in za 250 do 350 sek. lit vode ter dobro ohranjeno želez-j« in kolesa za veneci-janko. Ponudbe Andrej Marine, Selnica ob Dravi. 296 Veletrgovine i vinom in gostilničarji, pozorl Okoli 30 hI belega vina, sotiranega in mešanega, Rizling, ŠipoiL Traminec itd in okoli 30 hI Izabelskega vina ter okoli 60 hI jabo!-čnika se želi po nitki ceni prodati. Pod 9 hI s« ne pošilja. Oglasiti s« Je na vileposestm Segula, Hlaponci, pošt* Juršinca.______26® Sodarsk« pomočnik« sprejme pri prosti hrani, stanovanju in ]>«-rilu Franc Repič, so-dar, Ljubljana-Trnovo. Istotam s« sprejme va- m pKTTimmiTraiJiimnnDmnnoo^ rxTTTrTnrrrnaqp Predno si nabavite zimsko blago obiščite rgovski dom v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji meri 981/, mtr z 38 velikimi izložbami. Velikanska Izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. 1399 Modne knjige zastonj. xrinnaoDtxinDo lIjji i i laaaaDaaDanrirTiaoijaLco u it r rri ARJI1 I Skrajni ta» je, da »i nabavite na pomladansko Škropljenje Mrborin priznano naf&otfše uredstroproti rasnim iUortljlvcetn ln leznltn M A J» 7¥JE G A J» U F, V J A. družb« z omejen« zavez«, \1mm111m\a yui>yana,iie$imtr4if 12. m arc» 1980. HDTOfSKI «OBPOnSX ■"H f r i f Stran 15. Ï6 , . Vabilo XXIII. redni"obinl ibor Ljudske posojilnice v Celju registrovane zadruge s neomejeno zavezo, H •• vrli Im 24. marca 193« «b L «d »«poldne t pcsojilnllkl pozvetovalnld. —- Dnevni redi ^ t Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva, i Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. L Razdelitev Čistega dobička za leto 1929. I. čitanje revizijskega poročila, ft. Sprememba pravil. T. Spremeba pravil. ^ s S. Volitev nadzorstva. I. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ob zgoraj navedenem času ne bil sklepčen, se vrši uro kas-fttje drug občni zbor, ki sklepa v smislu 8 32 z. p. feirez ozira na došlo število zadružnikov, oziroma Bastopani del vplačanih deležev. Celje, dne 5. marca 1930. 125 -C NaCelstvo. Konjski hlapec, starejši, priden, naj se Javi pri O. Svaršnik, Majšberg, Ptujska gora. 347 Zdravo kmečko dekle, ki zna kuhati, se sprejme k mali obitelji za vsa hišna dela. Vodovod v hiši. Vinko Petek, trgovec, Velika Nedelja. 292 PljaCno bolezen K ozdravljivo ! PtfuEa« tuberkuloza, svile«, ka-lelj, suhi kašelj, aoino potenje, breahljalnl katar, katar t grlo, lz-bruhanje krvi, hripavost, naduha, badenjo itd. — io ozdravil NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi ametnostl katera Je £e mnoge rešila. Uporablja te lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim mftm imCtiioin Vašega prearasijemanja slrisijal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnja zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za danažnje 840 stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: GEORG FULGER, EERLIN-NEUKOLN, Rlngbahnstrasse Nr. 2i, Abt. 624. 6kspo rina hiša MARIBOR lastni* 11 Min ¿Prisiertiik Aleksandrova c. 19 Za bližajočo »e »pomlad ter velikonočne praznike imam pripravljeno veliko iibiro io sieer: ciročfc nogavice par td Din 5-— naprej t črni, sivi, drapp, rujavi in beli barvi, tnoftke (sokne) nogavice od Din 5 — naprej, flor nogavice od Din 12 — napre;, tiamsk« nogavice od Din 7 — naprej. Zakvaiiteto prevzamem polno garaneije I JB en iSiv 11. Vezenine meter od Din -'75 uaprei, čipke meter od /W ituntje fitsentšt . DjB I--naprej, svilene trake meter od Din 1-naprej. Vsake vrste sukanca, prejce, fgsl, gumbov ter raznega pribora za Šivilje in krojače po brezkonkurenčnili cenah. — Rično delane otročje Čevlje ter sandale b usnja od Dia 21- naprej. — Lastno vezenje, predllskanje In pletenje! -rnr mfp . »rafe, spodnjih hlač, samoveznlc, palic, P cetfat fzvtl a : dežnikov 1. i. Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v ccloti brez kakega odtegljaja. i ► > ► ^ v' n^ ^ -yr ^tT V V "V "V ■ semena vsakovrstna, kakor Semena travno, deieljno, pesno in vrtnarsko g seme v najboljši kakovosti priporoča « staruzitaisa frrdka II. PERMJS • »stanovileno iee« * Pl/HHBCMt Ceniki na razpolago I žive, ščuke, krape kupim več sto. D. PACNIK, delikatesa Laško. 846 Lepo posestvo 10 oralov v Oseku 1, proda Franc Fišer, Sv. Be-ned kt v Si. gor. 34S HQ8B3aeBIB&SOIBBBISBBSBEQBIS93 [Ročna dela: ■ S kuhinjske preproge, priičke, bla- 3 s zinice itd. Vseh vrst D.M.C. prefice | 1 Velika zaloga volne! * i LP8TAN, Celfe 1 ■ 171 Ustanovljeno leta 189S pere temeljilo vse, Zahtevajte torej dosledno le 154 pravo terpentlnovo tudi volno In svilo. milo Oazela. Mer na url iaiiho presodite fe pravzaprav samo zunanjost, a najvažnejše je vendarle stroj, za katerega pri nakupu ne morete vedeti, ali je dober ali slab. O Sut-tner-urah iz lastne renomirane švicarske tovarne ur se ve že čez 32 let, da so prvorazredne, ter da gredo točno do sekunde. Prave Suttner-ure dobite po vseh cenah. 2e za JS M Din dobite pravo švicarsko Anker-tH* Remontoir-uro št. 120 najtočnejš« regulirano, a samo 58 Din stane prava švicarska Remontoir-Roskopf ura št 121 s Ia strojem, svetlečimi se radium številkami in kazalci. A samo HH Din stane zapestna ura št, 3720 i i?«! kožnatim jerrrehom. dobrim strojem, dobre kakovosti. Dalje plačamo samo za P''avo Anker-budilko št. 125, poni Klano, 16 cm visoko. Žepne in zapestne ure, okrasne predmete in darove vseh vrst Iz zlata, srebra itd. v najmodernejši izdelavi, ure nihalke, kuhinjske ure itd. v ogromni izbiri najdete v veliki novi ilustrirani domači knjigi, katero tudi Vi Brezplačno dobite, ako jo zahtevate še danes od strokovne urarske tvrdke 1168 H. SUTTNER, LJUBLJANA Ž.T. 9D2. mmi občni mm Hranilnice in posojilnice Sv. Anton v Slov. gor., r. z. z n. z., kateri se vrši dne 19. marca 1939 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako se pri tem zborovanju ne doseže sklepčnost, se vrši 1 uro pozneje drug občni zbor, na istem mestu in z istim sporedom, ne glede na število članov. — Načelstvo. 34® Najvarnejše in najboljše naložite denar pri i v Celju regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo 1 h mi\ lastni polaši na vogalu Hroijo Petre ceste in Vodnlho^e ulice iir!il!!!l!l!lll!llll!!llllllllllillllHllliilllllll!!llll!llHI!lllll!llllii Stanje hranilnih vlog zna-6a nad Din S5.000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najusodnejšimi pogoji. Za hrsn lne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 193 ^oiiumuimiiinuuiumBiiiiuiiiHRiiuiust&BmamBB^ Rentnl davek plačuje posojilnica Iz svojega in ga n« odteguj« vlagateljem. ^im«iHiiiiiiiiiiiiHniinniHiiiiiiiiuiiiiiiiiiaiB«Hiffiti^ Jiskar: Tl3karna &v. Cirila v Mariboru. pre