Pravica
Glasilo KrščansKega delovnega* 1 j uti siva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din 1'
Cena: za 1 mesec
dan poprei — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za
inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Težhs dnevi
Vsak pokret je podvržen zakonom razvoja. Tudi delavski. Na razvoj pokreta morejo vplivati dobro ali pa kvarno različni faktorji. Dobro predvsem, ako je ustvarjena v članih pokreta tista borbena in neuklonljiva sila, ki naravnost tira pokret proti cilju. Kvarno pa vplivajo trenotne razmere: vse obča kriza. Kriza gospodarstva in kriza idejnega življenja.
Za pokret je kriza idejnega življenja nevarnejša kakor pa kriza gospodarstva. Kajti materielne dobrine moremo veliko prej nadomestiti. Duhovno razsulo potrebuje desetletja in desetletja, da ozdravi rane, ki jih je zasekalo to razsulo.
V delavskem svetu so se zgodile zadnja leta velike izpremembe. Delavske organizacije in ustanove s silo uničujejo, nove ustanavljajo z namenom, da bi dali delavstvu drugačno smer. Ponekod je šel ta proces mirnejše, ponekod bumejše in so tekli potoki krvi. V Avstriji so se bili delavci za svoje pravice z junaštvom, ki. vzbuja občudovanje.
Iz tega stališča so za delavce resnično težki dnevi. Tudi radi tega, ker morejo vplivati razdiralno tudi duhovno. Kajti slabičev se polasti ob takih razmerah malodušnost in so sposobni, da postanejo najbolj navdušeni hlapci zatiralcev proletarijata. Vzdržali bodo le tisti, ki so do dna duše prekvašeni z zavestjo, da se bore za pravično stvar in da morajo ravno radi te ga zmagati.
Zavedni proletarec namreč ve, da brez boja in žrtev ne bo dosegel svojih pravic. Kapitalizem bo poskušal, da obdrži brezpogojno svojo oblast. Pri tem ne bo in ne izbira sredstev. Zavedni proletarec ve, da je boj med kapitalizmom in socializmom boj dveh družabnih naziranj, ki ne moreta živeti eden poleg drugega. Ravno radi tega so prišli ti težki dnevi in bodo prišli še hujši. Kajti kadar se ruši staro in vstaja novo, so navadno hudi potresi.
Težke dneve preživljamo pa tudi mi katoličani. Usodno je to: Cim bolj poudarjajo sinovstvo božje, tem manj ga je med katoličani samimi. Pri vseh mogočih prilikah poudarja avtoriteto, zlasti je na dnevnem redu »Qua-dragesimo anno«, niso tisti, ki tako detektivsko budno pazijo nad krščanskimi socialisti, pokazali in dokazali niti z najskromnejšimi začetki, kakšna naj bo tista stanovska družba. Praksa dokazuje nasprotno. Pogorišča na političnem, socialnem) in gospodarskem polju.
Nekaj se jim je pa le posrečilo. Dosegli so, da je krščansko usmerjeno delavstvo stalo več ali manj ob strani, ko so morali sprejeti njihovi bratje in sestre vso pezo, pa tudi vse posledice boja za svoje pravice. Krščansko delavstvo so v očeh delavskega sveta diskreditirali.
Moramo pa takoj ugotoviti, da nočemo reči in trditi, da ne bi bili krščanski delavci iskreni delavci. Le šibki so bili v tem, da so se pod parolo katoliške skupnosti in borbe proti brezverskim marksistom pustili uspavati. Prezrli so, da so dobili glavno besedo kapitalistično usmerjeni »katoliški« voditelji; da so takrat, ko so rohneli proti brezverstvu v delavskih vrstah, sklepali dogovore z javnimi pogani in bogatajci; da so takrat, ko so peli slavospeve demokraciji, tajno pristajali na absolutistične režime. Šlo je le za to, koliko bo njihov levji del. Iskreni zavedni delavci iz krščanskega tal)ora tudi niso ušli svoji usodi. Morali so v koncentracijske tabore, v zapore, v prognanstvo in tudi v smrt. Kjer tega še ni, bo pa prav gotovo. Kajti usoda delavstva in delovnega ljudstva je vedno ista. Ravno radi tega doživljamo, da slave katoličanstvo na najvišjih mestih tistih mož, ki se vežejo in družijo z osebami, ki cinično premišljujejo in javno pribijajo, kaj jim bolj dopade, da delavce streljajo ali obešajo. »Katoliška poboža nost« in poganski cinizem sta si podala roko.
Krščansko delavstvo si mora biti na jasnem, kaj je pravo iskreno življenje po naukih
Zmaga razredno zavednega delavstva
Huda jama, 18. febr.
V nedeljo 18. it. m. so bile volitve v II. rudarsko skupino. Volillo se >je štiri delegate (zaupnike) in Štiri namestnike. Vsak volivec \je napisal ma glasovnico 8 rudarjev. On.i 'štirje, ki Lmiajlo najlveč glasov, so deleigatjie, nadaljuji štirje namestniki.
Razmnoženi' in med delavstvio razdeljeni! sta bili dve listi. Lista raizredno zavednega delavstva, katere nosilec je bil tov. Diacci, ,in .pa lista Narodne sitrolkovne aveze. Tov. Diacci jte bil z vsemi kandidati, ki so bili na njegovi1 ,listi, izvoljen z veliko večino. Dobili so glasov po številu kakor sledi:
Lista tov. Diiaccija: Diacci 189, Jančič 147, Klajnšek 138, Starc 133, Rep&e 125, Hrib-šeik 123, Z upam 109.
Lista N a ir. strokovne zveze: Špen,-de 93, M*|jiač 92, P riman 73, Dornik 71, Hribar 54, Zdolšek 52, Sum tar 49.
Votivnih upravičencev je bilo 264, oddanih glasov pa 227. Tako je 'dob.il tov. Diacci 80 odst. oddanih glasov. Pripomnimo, da je 'bila agitacija imimraa. Razdelili smo kandidatno listo 'med! vse rudarje. Dosedanje naše pošteno dello za rudarje pa je ibila agitacija za nas.
Visok funkcijo nar Narodno strok, zveze v Hudi jami je pred kratkim pripoivedloval ipaziniku, da imajo organiziranih 180 članov. Pa vpraša paznik: »Potem pa Diacoijevih nič ni?« »Seveda ne,« se odreže Š. No, pa saj ni nič posebnega, če Š. re*če mala drugače kot |}e res. Oh, Špendle, februar je tako knaltelk mesec, pa si ga 'že tolikokrat polomil. 'Kaj ibo pa Sele prihodnji mesec.
Delavci so pa rekli: »Mi hočemo imeti m za-
naše vere; v koliko je naša dolžnost, da delujemo v skupnosti in kje je meja tega skupnega delovanja. Življenje nam je dalo dovolj naukov, in sicer takih, da jih mora tudi slepec videti. Krščanskemu delavcu mora biti jasno, da ni mogoče nikako sodelovanje za korist kapitalizma, za kompromisarske nakane raznih veličin, četudi si nadeje blesteča imena katoliških mož, mora mu biti jasno, da je imeti mogoče zveze le s iskrenimi osebami, ki imajo krščanstvo bolj v delih, kakor pa v besedah. Težke dneve ima delavstvo tudi radi tega, kakor smo že omenili, da ni tiste notranje borbenosti in notranje resnosti. To so pokazali pretekli predpustni dnevi pri nas. Toliko veselic, plesov raznih poklicnih strok, in vse dobro obiskanih, da je skoraj nepojmljivo, kako je to mogoče. Tukaj sta se znašla na skupni točiti proletarec in kapitalist. In to je slabo. To je slabo zlasti za delavsko zavednost. Tudi v tem pogledu je še veliko dela. Taka vzgoja ni delavska.
Težki dnevi, ki jih delavstvo preživlja, morajo še bolj strniti delavske vrste, ideja za skupno proletarsko fronto mora postati še bolj živa, zlasti pa mora biti jasno, da je za krščanske socialiste samo eno mesto, to je pri proletarijatu. Pa naj bo to mesto težko ali veselo — naše je.
Maša delavska kultura
Dva bregova: V soboto, dne 17. t. m. je mladina JSZ igrala v dvorani Del. zbornice dramo »Dva bregova«. Nastop je bil prav posrečen, tako po zunanjem efektu kot po notranjih znakih mladinske orijentacije. Ni še dolgo, ko bi bilo v Ljubljani zelo tvegano prirediti dramo pod firmo JSZ. Že ime samo je vzbujalo pri nekaterih odvratne občutke in igrati pred pol prazno dvorano ni nič kaj prijetno. Pri »Dveh bregovih« pa je bila dvorana Del. zbornice skoraj polno zasedena. Vztrajni borci so zmagali. Tudi v Ljubljani so si počasi s svojo vztrajnostjo priborili kader svojega poslušalstva. In to je ravno prav posebno pomembno. Če smo pogrešali inteligenco, to še ni žalostno, ker ljubljanska inteligenca se zbira itak le v kavarnah pri brezplodnih debatah in pa še morda — na plesih. Pogrešali pa nismo mladine, to je, kar nas je posebno veselilo. O igranju samem se moremo izraziti le pohvalno. Saj so nas posamezne osebe naravnost presenetile. Ton in smisel igre je zlasti v drugem dejanju naravnost kričal v poslušalce, tako živo so igrali. Posamezni prizori so bili tako živi in življenjski, da prav malo takih vidimo v gledališču. — Ljubljana naj bi bila vzgled vsem skupinam v tem oziru. Zbrati mladino in zaposliti jo, to je in mora biti prav posebno važna naloga naših skupin. Zagorje drži dobro, a kje so drugi kraji? Dva bregova nista le pri starejši generaciji, ampak sta prav ostro ločena tudi pri mladini. In kar skupaj spada, naj tudi skupaj koraka.
upnike može, kiaiterim lahko ^anpamot, take, o katerih vemo, da to, kar rečejo, 'drži, in da do, kar 'obljubijo, izpolnijo.«
Živela delavska zavest!
Stran 2
»DELAVSKA PRAVICA«, 22. februarja 1934.
Leto VII.
Vevško delavstvo enotno protestira
(/«/ Vevško papirniško delavstvo že dolgo ni za svoiimi izvoljenimi zaupniki in da so zahteve I razpoložljivimi sredstvi pred morebitnimi preera-
Vevško papirniško delavstvo že dolgo ni spregovorilo. Mirno in brez vidnega odpora že par let sprejema vso težo krize na svoje ramena. Kljub vsej bedi in občutnemu pomanjkanju radi izgube zaslužka, ki gre v stotisoče dinarjev, delavstvo vztraja v delu z nezmanjšano pridnostjo in ne oziraje se na to, da mu je podjetje vso težo krize naprtilo na njegove rame. Podjetje je šlo mimo vsega tega z zaprtimi očmi ozirajoč se le na zaščito nezmanjšanih dobičkov. Namesto, da bi bik> podjetje izkazalo hvaležnost delavstvu za njihovo vztrajnost in discipliniranost, je prav to gospodarsko depresijo izrabilo proti delavstvu in mu zadajalo udarce, ki so globoko segali v čut dostojanstva delavstva in avtoritete njihovih zakonitih zaupnikov. Delavstvo zna premagati vse gmotne stiske, če vidi, da gre za obstoj podjetja, toda če so ogrožene in prav s strani podjetja teptane njihove moralne in socialne pravice, pa ne more mirno mimo tega.
Ko je bil pred par leti krivično preganjan in odpuščen takratni glavni obratni zaupnik Karel Pintar se je podjetje čutilo zmagovalca in vedno bolj briskiraio' funkcijo obratnih zaupnikov in jih skušalo spraviti na kolena. Ko so bili v mesecu januarju tega leta na novo izvoljeni obratni zaupniki, so smatrali za nujno potrebno, da opozore obratno vodstvo na nekatere nedostatke v podjetju z željo, da naj se iste odpravi. Te želje so obratni zaupniki sporočili ravnateljstvu v pismeni vlogi, katero navajamo:
1. Poveča naj se (kar je bilo že lani obljubljeno) baraka za shrambo koles, ker je sedaj najbolj primeren čas radi malega števila shranjenih koles. Obenem naj se naredi primeren lokal za sestanke obratnih zaupnikov, ker po enem letu obljubljenega prostora v tovarniški koloniji še danes nimamo. Prostor obratnim zaupnikom določa člen 16 delovnega reda.
2. V vratarski loži naj se tista zapora odpravi, ker je zelo nepraktična in morajo tisti, ki ostanejo med opoldanskim odmorom v obratu, lezti pod njo nazaj, potem ko oddajo svoje karte vratarju.
3. Ker podjetje še vedno ne obratuje v polnem obsegu ter s tem delavstvo izgubi mnogo delovnih dni, se opaža, da nekateri delovodje zelo pristransko razdeljujejo delo. Prosimo, naj bi obratno vodstvo dalo vsem delovodjem nalog, naj oni pri razdeljevanju dela postopajo pravično, ter naj po potrebi v tem oziru delajo v sporazumu z obratnimi zaupniki dotičnih oddelkov.
4. Odbor obratnih zaupnikov je sklenil, da bodo odslej naprej v malih zadevah, tičočih se specialno samo določenih oddelkov, zastopali posamezne oddelke zaupnikov po sledečem razporedu (naveden razpored). Kar se pa tiče važnejših zadev, pa zastopa vse delavstvo starešina ali celokupni zbor obratnih zaupnikov.
5. V zadevi Štibrič Franc naj se obratno vodstvo končno odloči ter prosimo za jasno stališče podjetja glede te zadeve. Ce je Štibrič kriv, je s tem, kar časa je že premeščen v Vevče k slabše plačanemu delu, dovolj zadostil svoji krivdi. Ima osemčlansko družino in mislimo, da mora biti za toliko želodcev že precejšen zaslužek, da jih nasiti. Naj bi se cenjeni naslov pri svoji odločitvi tudi na to oziral.
O gori navedenih točkah želimo razgovor v najkrajšem času. K razgovoru naj se povabi celokupni odbor obratnih zaupnikov.
Ravnateljstvo je gorenjo vlogo kratko malo zavrnilo z motivacijo, da ni sestavljena v duha prošnje. S tem je ravnateljstvo dokazalo, da hoče svojo nenaklonjenost napram izvaljenim zaupnikom še povečati. Morda se ravnateljstvo pri tem ni zavedalo, da stoji celokupno papirniško delavstvo odločno
za svojimi izvoljenimi zaupniki in da so zahteve navedene v gorenji vlogi zahteve celokupnega delavstva, ki jih bo tudi izvojevalo. Sestanek vevškega delavstva, ki je bil naperjen proti postopanju podjetja je nazorno pokazal, da stoji delavstvo neomajeno in enotno za svojimi obratnimi zaupniki in da nikakor ne bo dopustilo', da se jih izigrava, omalovažuje in briskira s strani kogarkoli. Delavstvo je zopet spregovorilo in obsodilo tako postopanje podjetja. Z obžalovanjem je delavstvo ugotovilo, da tudi na merodajnem mestu, kamor so se obrnili obratni zaupniki za pomoč in zaščito, niso našli razumevanja, kakor bi bilo pričakovati. Vloga ali bolje rečeno prošnja, ki so jo predložili obratni zaupniki ravnateljstvu, se je na sestanku celokupnega delavstva spremenila v zahtevo, in sicer zahtevo' celokupnega delavstva in na teh zahtevah delavstvo vztraja do konca. Delavstvo je na sestanku enodušno sprejelo naslednjo resolucijo in jo predložilo ravnateljstvu podjetja.
1. Delavstvo najodločneje protestira proti ravnanju ravnatelja Jahna, kateri je odklonil razgovor z obratnimi zaupniki, češ, da vloga z dne 22. januarja ni bila pisana v obliki prošnje.
2. Delavstvo poudarja, naj se njihovi obratni zaupniki smatrajo za zakonite zastopnike ter ne dopusti, da bi se poniževali s tem, da se silijo prosjačiti okoli zastopnikov podjetja.
3. Zahtevamo, da podjetje takoj pristopi k razgovorom s celokupnim zaupniškim zborom o vseh točkah zavrnjene spomenice.
4. Zahtevamo, da podjetje že vendar prične -redno obratovati in naj za to preskrbi potrebna naročila. Ce pa se to kljub prizadevanju podjetja ne da doseči, naj se pa zaposli pri zmanjšanem obratovanju čim več delavstva, ker nikakor ne gre, da podjetje gleda samo na svoj nezmanjšani dobiček, a delavstvo pri tem trpi pomanjkanje. Potem naj se gleda na to, da posamezni delovodje in mojstri ne bodo delavstva pošiljali domov, kadar se njim zdi, ker je dela kljub temu dovolj s čiščenjem strojev, ki so radi pretiranega varčevanja zanemarjeni, radi česar so lažje mogoče požarne katastrofe ter je življenjska varnost delavstva ogrožena.
5. Najodločneje zahtevamo, da se Stibriču Francu povrne škoda v iznosu 1400 Din, katere je utrpel zaradi nepotrebne premestitve k slabše plačanemu delu. To zahtevamo zato, ker je Štibrič po izjavi ravnatelja piopolnoma nedolžen. — V 6. resoluciji zahteva delavstvo, da bi podrejen organ tovarne ne smel fcldvebelsko ravnati ž njimi.
7. Delavstvo najodločneje zahteva, da se ta resolucija upošteva in izjavlja, da stoji za svojimi zaupniki v enotni fronti ter jih bo ščitilo z vsemi
razpoložljivimi sredstvi pred morebitnimi preganjanji.
Sedaj si lahko vsak napravi sam sodbo.
Delavstvu postopanje obratnega vodstva ni nerazumljivo. Kakor smo že zgoraj omenili, gre obratno vodstvo za tem, da obratne zaupnike onemogoči in uvede v podjetje absolutizem, pri čemur bi bilo delavstvo podrejeno milost in nemilost obratnega vodstva. To nam zlasti potrjuje dejstvo, da je bila zavrnjena vloga obratnih zaupnikov, v kateri so bile izražene želje delavstva, katerim bi bilo podjetje brez vsakih težkoč lahko ugodilo. Ne bomo ugibali, kaj se prav za prav skriva za tem postopanjem podjetja. Ne motimo se, če ugotovimo, da podjetje pripravlja teren za odpoved kolektivne pogodbe in redukcijo plač. Za dosego teh namenov pa je treba predvsem desorganizirati delavstvo in zmanjšati vpliv obratnim zaupnikom. Delavstvo pa je in bo ponovno pokazalo, da se v borbi za svoje gmotne in socialne pravice ne da zlomiti.
Rezultat vsega tega pa je, da je radi enotnega nastopa delavstva podjetje končno pristalo na razgovor o predloženi vlogi obratnih zaupnikov in je zadnji torek po posredovanju Inšpekcije dela zahtevam v glavnem tudi ugodilo. Upamo, da se je v delavstvu s tem utrdila nova zavest, da je le organizacija, ki predstavlja solidarnost delavstva, najučinkovitejša instanca za dosego svojih pravic.
Gibanje zavarovanih delavcev in nameščencev pri SUZOR-u
v mesecu novembru 1933.
V mesecu novembru 1933 je bilo zavarovanih v celi državi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev 540.690 delavcev in nameščencev. Te številke |x>kazujejo, da je članstvo naprami prejšnjemu mesecu padlo za 8771 član9V, napram mesecu novembru lanskega leta pa je zaposlenih 6755 delavcev manj.
Povprečna zavarovana plača znaša 22.79 Din in je napram novembru lanskega leta nižji za 1.21 Din. Ta padec je posledica tega, ker se je članstvo višjih razredov z dnevnico nad 24 Din dnevno zmanjšalo za 29.278 članov, na drugi strani pa povečalo število članov nižjih razredov vano plačo pod 24 Din dnevno in to članov.
z zavaro* za 22.423
je
Kovinarji
Javornik. Strokovni tečaj zadnje nedelje obravnaval temo: Naša industrija. Predavatelj dr. Aleš Stanovnik je v svojem lepo zasnovanem govoru orisal našo težko železno industrijo posebno KiID. Če pogledamo nazaj prva jiovojna leta, takrat si je delavstvo v svojih strokovnih organizacijah priborilo po vseli kulturnih državah išle precej dobro socialno zakonodajo in tudi plače so še nekoliko odgovarjale. To je držalo takole do leta 1926. Po tern letu pa vidimo, da je vsako leto slabše. I od-jetja se leto za letom bolj racionalizirajo, s tem pa mislijo, da je njihova dolžnost pospraviti tudi večje dobičke. Če pogledamo bilance, so vsako leto višje. Delavstva v obratih je vedno inanj, produkcija se veča, podjetniki pa vpijejo, da je kriza. Natančno je predavatelj to pokazal, ko je prebral bilanco KjID od letu 19 3. I/, tega poročila se vidi, da se je dobiček pod-jetja podesetoril, delavske plače pa se n'®11.!" štijo. rl o početje mora privesti delavstvo v trdno prepričanje, da je edina rešitev iz tega težkega položaja le delavska skupnost. Ob koncu je še na kratko orisal, kako si domišljujejo današnji
državniki ureditev držav. Eni so za korporativne .stanovske ureditve, drugi za kolektivne, tretji zopet za stare, po liberalnem vzorcu. Delavstvo ne more pričakovati ne od ene ne od druge nobenega izboljšanja, kajti, dokler se ne omeji zasebna lastnina, za kar |Da se nihče ne ogreva in si od tistih, ki kaj imajo, tudi ne bo, toliko časa bo delavstvo še vedno izpostavljeno kapitalizmu, da ga izkorišča po mili volji.
Kleparji
Ljubljana. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil sestanek naše skupine. Kot vsak je tudi ta pokazal, da se člani zavedajo svoje dolžnosti in znajo ceniti delo v organizaciji. Z odobravanjem je bil sprejet referat tov, tajnika, ki je poročal o položaju organizacije.	,
Sprejel se je predlog tov. Ferkova, da se članarina poviša od 11 na 15 Din mesečno za brezposelne 2 Din.
Sklenilo se je tudi, da skupina prispeva od vsakega člana plačane članarine četrtletno JSZ za tiskovni sklad 3 Din.
Tovariši na delo za pošteno strokovno organizacijo.	Klepar.
Viničarski vestnik
Sovražniki viničarjev
Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je na svojem letošnjem občnem zboru sprejela tudi predlog-, naj se sedanji viničarski red spremeni radi nevzdržnih vinogradniških razmer. Ljutomersko Vinarsko društvo je tudi že izgotovilo tozadevni predlog, ga razposlalo vsem ostalim vinarskim društvom z naročilom, naj ga podpišejo in ga kot samostojni predlog, vsaka, v svojem imenu, pošljejo kr. banski upravi.
Da gre ravno iz Ljutomera vedno naj-večja gonja proti sedanjemu viničarskemu redu in ravno od strani vinogradnikov, kateri svoje viničarje najslabše plačujejo in viničarskega reda drugače ne priznavajo, kakor če se jih v to pravnim potom prisili, je že itak znana reč. Zato se tudi sedanje akcije proti viničarskemu redu ne bojimo. Saj smo ravno viničarji tu v vinorodnih krajih dravske banovine pravi delovni narod, nikakor pa ne dotični ljutomerski vinogradniki. Nas je tisoče, teh pa je komaj nekaj desetin. Zato brez nas in brez našega pristanka do kakšne spremembe viničarskega reda sploh priti ne more. Naš glas, naše zahteve in potrebe morajo imeti celo prvenstveni značaj pri vseli merodajnih činiteljih. Viničarsko vprašanje je prav za prav eksistenčno vprašanje delovnega ljudstva naših vinorodnih krajev. S tem je viničarsko vprašanje obenem tudi za te dele dravske banovine največje socijalno in iiacijonalno vprašanje, nikakor pa ni to kakšna mešetarsko-kupčijska privatna zadeva peščice meščanskih, tako naših, kakor inozemskih vinogradnikov, kateri bi iz nas in iz naše zemlje samo radi vlekli in grabili, mi množica, pravi narod, mi pa naj zanje samo garamo, stradamo in črez prste gledamo. Mar mislijo dotični člani ljutomerskega vinarskega društva, kateri so v potu svojega obraza skovali ta zopetni predlog proti viničarskemu redu, da bi se z njegovo spremembo moglo takoj odporaoči nekaterim »gospodarsko fali ranim« vinogradnikom? Nikdar ne! Kadi viničarskega reda in radi viničarskih dajatev niso propadli, in magari, da bi njim odslej čisto zastonj delali, ne bodo mogli znova vstati. Vzroki »zafuranosti in spufauosti« niso na nas viničarjih, niti ne na viničarskem redu, marveč čisto drugod, zato jih tudi iščite in jih odpravite tam, kjer so. Če so torej komu med ljutomerskimi vinogradniki zadnji čas razmere postale že nevzdržne, povemo, da za nas viničarje nikdar niso bile dobre in so predvsem danes nam še desetkrat bolj nevzdržne. Pa še nas hočete pritisniti. Vprašanje pa je, če se bo posrečilo. Gotovo ne. Viničarski rod je tukaj radi viničarjev, ne pa morda radi vinogradnikov. Z zakonom in z močjo* države se mora vedno delati red in ščititi slabejšega pred samovoljo močnejšega, torej viničarja, pred slučajnim prevelikim izkoriščanjem vinogradnika. Mi hočemo le »viničarski« red, nikakor pa ne vinogradniškega.
Gotovi pa, kateri so mnenja, da jim vinogradi še vedno zadosti ne nesejo, pa jim kot najboljšo rešitev svetujemo, naj potem sami zagrabijo za motike in za delo, vsaj v svojih vinodragih, pa bodo videli, kako hitro jih bo minila vsaka misel o znižanju in prikrajšanju zaslužka komurkoli, še bolj pa jih bo minila misel na spremembo in poslabšanje viničarskega reda. Kdor ne dela, marveč samo prekrižanih rok gleda, tak tudi nikdar ne razume, česa je delavcu treba. Zakaj pa kmetski vinogradnik, ki pridela slabše vino in ga vedno cenejše proda, vedno boljše plača svoje viničarje in delavce in jim da še hrano? Zato ker on tudi sani dela. Ce je postal pri delu lačen in utrujen, ve, da je prav tako tudi z onim, ki zraven njega dela. Meščanski vinogradniki pa hočejo vedno biti v lepo izglajeni obleki, v veseli družbi po raznih vinskih hramih in zidanicah, svoje razne »milostljive« pudrajo takorekoč z žulji svojih viničarjev, ki niti kruha in soli nimajo. Vozijo se ti vinogradniški gospodje na izlete, na obiske in zabave, ko pa viničar po zaslužek pride, pa nikoli denarja
nimajo in se s krizo izgovarjajo. Delat naj gredo, pa bodo takoj na lastni koži občutili, da se današnje gospodarstvo, tako tudi vinogradniško, že dolgo več ne vodi po pravilnih potih, po naravnih in po božjih načelih, katera so: najprej je človek, potem gospodarski dobički in »kšefti«, najprej bodi človeka dostojno življenje obeh, viničarja in vinogradnika, ne pu samo vinogradnika, kakor je to danes. Kadar je to zagotovljeno in kar potem ostane od tega še povrh, to je potem smatrati kot pošteno in pravično pridobljeni dobiček. Ko bo to pri nas tako urejeno, tedaj natenkrat ne more biti več viničarskega vprašanja in tudi ne boino rabili nobenega viničarskega reda.
Organizacija
Občni zbor strokovne skupine viničarjev v Mariboru ho v nedeljo 4. marca ob pol 9 v prostorih Delavske zbornice III. nadstr. v Mariboru. Dnevni red: čitanje zapisnika, poročila odbora, volitev, sprememba pravil in slučajnosti. Vsi člani mariboske skupine ste obvezni, da se občnega zbora udeležite in s seboj pripeljete še tovariše!
Razno
Razno. Vložena je tožba zoper vinogradnika dr. Brandsteter Franca, odvetnika v Mariboru. Pritožba na »rezko načelstvo Maribor levi breg zoper predsednika občine Kamnica, ker je sabotiral »Uredbo o viničarskem redu< in naložil denarno takso HO Din za vsakega člana viničarske komisije, katero bi moral plačati predlagatelj vsake viničarske komisije. Na vi,nič. komisiji v Zg. Kungoti je zmagal viničar Roj Franc in dobil izplačano nagrado 500 Din. Zastopal ga je tov. Krpan Anton. Viničar černčič Anton je dobil pravdo pni sodišču in mu mora vinogradnik plačati 700 Din škode za mleko, ker ni mogel imeti pogojene krave radi nepopravljenega hleva. V Hočah je na vinič. komisiji tov. Sorko Štefan dobil od g. dr. Ipavica i!z-plačan odtegnjeni zaslužek 900 Din. Zastopal ga je viničar tov. Šauperl Viktor iz Limbuša. Razprava vinič. komisije na Kogu, na predlog viničarja Strniša Pavla zoper grofico Irmo Vurmbrand Georgevič radi zahtevka 11.568 Din, se ni mogla vršiti, ker od obtožencev nihče ni prišel. Zadevo ima že v rokah odvetnik. Tri' vinič. komisije, ki bi ee morale vršiti v obč. uradu Nova cerkev (Haloze), se niso vršile, ker vinogradniki niso prišli. Vložena je že tožba pri sodišču. V Ljutomeru je na vinič. komisijo prišlo do sporazuma. Vinogradnica Kolbl Mariju* je plačala odtegnjeni zaslužek 60 Din Simoniču Štefanu in mu da še dva hleba domačega kruha. Zastopal je viničarja Kosič' Janez. Raizprava proti upravniku minoritskega samostana pa se je morala preložiti, ker občinski urad k razpravi ni pozval viničarja predlagatelja. Sodišče v Mariboru ni pri razpravi dine 26. jan. pripustilo, da bi dr. Glančnik« zastopal odvetnik, marveč se je ta moral sam braniti, 'ker viničar tov. Tomažič Martin tudi ni imel odvetnika. Kozar Jakob od Št. Petra pri Mariboru je vložil predlog vinič. komisiji zoper Gungl Milo iz 'Maribora, viničar Kraner Franc pa zoper g. Soh\vairz, tudi iz Maribora. V Ivanj-kovoih se je dne 9. t. m. vršilo kar pet viničarskih komisij. Viničarje je zastopal tov. Rozman Peter, razpravam pa je predsedoval narodni poslanec Pe-tovar. V zadevi viničarjev Strmšek Jakoba, Cimerman Petra in Muršič Jakoba njih gospodarji niso prišli in se izdalo samo uradno potrdilo, zoper katere se sedaj vloži tožba pri sodišču. V sporni zadevi Šek Matije zoper vinogradnika Kovačiča Franca iz Krčovin pri Sv. Miklavžu pa se je dosegel sporazum, da ta plača viničarju 363 Din odtegnjenega zaslužka, 400 Din nagrede.in da flOO kg krušnega zrnja in 40 kg krompirja. V razpravi Kosec PetTa zoper vinogradnika Kosi Ivan«, pa se je dosegel sporazum, da dobi viničar še plačanega zaslužka 300 Ddn. Ta je v letu 1933 naredil svojemu gospodarju 161 dnin, ob računu pa bi gospodar rad vse tako napravil, da bi še viničar njemu ostmi dolžan, ne pa da bi on za teh 161 dnin viničarju kaj plačal.
Iz uredništva:
Radi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti dopisov iz Litije in Slovenjgradca. Na vrsto pridejo v prihodnji številki.
Sz centrale
Na okrožnico uprave »Delavske Pravice«, r kateri se naprošajo skupine naj pošljejo naslove delavcev, da bi se jim pošiljal list na ogled, sta doslej odgovorili samo dve skupini in sicer skup. les. del. Nazarje in skupina rudarjev v Zagorju.
Kaj pa ostale skupine? Usmerite delo tudi v ta pravec, kajti le na ta način, da povečamo število naročnikov, bo mogoče povečati tudi obseg lista.
Na okrožnico št. 5 z dne 16. t. m. prosimo vse skupinske odbore, kakor tudi zveze, da nam čimprej odgovore. Naj ne bo skupine, ki bi v tem oziru ne storila svoje dolžnosti.
Še vedno je nekaj skupin, ki nam ne sporoče, kdaj se bo vršil redni letni občni zbor. Vse odbore teh skupin pozivamo, da v najkrajšem času skličejo občne zbore in gredo potem na redno delo. Več aktivnosti in borbenosti.
Nameščenci
Nameščenec naj bo zaiveden član svoje organizacije! Ni zadosti, da 'se samo vipišeš v organizacijo, katere pravila .si dodobra preštudiral in si v n.jiih spoznal program ter ga priznal za svoijega. Vedno skrbno čitaj naimeščensko rubriko v svo-ijejn ičaisopisu, Pa tudi majpiši za svoj list vse, kair se godi v tvojem področju, kar bi utegnilo zanimati 'soi&lane in itako koristilo nameščemski organizaciji.
'V-si 'člani najj se ,pa tudi zaivedajo svojiih dolžnosti inapraim organizaciji. Keir si pa že med organiziranimi, bodi toliko zaveden, da boš članarino vedlno pravočasno poslal. S teim boš iže mnogo pomaigal k redneimu poslovanju odbora. Gotovo je pa tudi, da takoj v izačetku imeseea najlažje plal-čamo svoje obveznosti. Naša organizacij«' naj ima samo aktivne .člane, da bo živa in delavna. — Bllagaljinik.
Rudarji
Zagorje. V nedeljo, dne 18. t. m. je bil občni zbor naše skupine. Zopet smo polagali račune o našem delu. Res, danes so za delavce težki časi, a najbolj težki so za rudarje. In med rudarji voditi strokovno organizacijo v teh težkih časih ni lahko delo. Kljub vsemu temu pa se moremo pohvaliti. Vzdržali smo in ne samo vzdržali, celo napredovali smo za 17 članov. Posebng živahen pa je bil naš mladinski odsek. Imel je 28 sestankov s predavanji o načelnih vprašanjih. Priredil je tudi 3 igre in napravil je en izlet. Če bi pa ne bilo toliko naše mladine brez zaslužka, bi bil pa gotovo mladinski odsek še močnejši in tudi živahnejši. — V imenu centrale je odboru in celotnemu članstvu častital k uspehu tov. Langus. Povdaril je veliko važnost našega strokovnega pokreta danes, ko je na razvalinah klasične organizacijske dobe slovenskih katoličanov ostala samo še JSZ. Vsa znamenja drugod in doma pa kažejo, da bodo ravno strokovne organizacije odločilno vplivale na preureditvi družbe. Za katoličane so podane načelne smernice v papeževi okrožnici »Quadrage-simo anno«. — Izvolili smo nov odbor, ki bo, tako upamo, krepko vodil še naprej naše strokovno delovanje.
Zagorje. S 15. februarjem je prenehala s svojim delom prehranjevalna akcija za brezposelne. V Ljudski kuhinji se je cela dva in pol meseca kuhalo enkratno dnevno hrano, to je kosilo 40. brezposelnim delavc^gi^ Na vse prošnje osebne in pismene, katere jejjp^ebr. odbor vložil na občino radi denarnih sredstev s katerimi razpolaga občina, ki jih je dobila od banovinskega bednostnega fonda, za ustanovitev javne kuhinje, ali za podporo že obstoječe — se ni dobilo ničesar.
Prehranjevalna akcija za brezposelne, ni dobila ničesar od tega, razen nekaj koruznega zdroba. Vendar pa v banovinski bedn. fond prispevamo vsi, in bi bilo zato treba nekoliko več uvidevnosti, od strani odločujočih falftorjev! Sedaj je moral preh. ak. odbor s kuhinjo likvidirati. Da ni nudila Del. zbornica denarnih sredstev, bi morala kuhinja že prej prenehati. Zato so ji vsi, predvsem odbor preh. ak. brezpos., kakor tudi vsi tisti, ki so imeli dobro hrano, solidno postrežbo in toplo zavetišče, zelo hvaležni. Posebna zahvala tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k tej dobrodelni prehranjevalni akciji.
Sedaj se je že začelo z raznimi javnimi deli. Nekaj teh, ki so bili na hrani, je odšlo v Radeče, kjer se gradi ban. cesta. Odšlo jih je 55. V Zagorju so pa tudi začeli z razširitvijo glavne ceste, ki pelje skozi Toplice. Doma so zaposleni predvsem oženjeni delavci. Toda napornemu delu, ki
ga imajo, bi morala biti temu primerna plača. Oče z družino, pa hočeš nočeš, mora prijeti za delo in to za vsako ceno. Tu gre za skorjo kruha! Kako more živeti s sijajno plačo 2.50—-2.75 Din na uro, in ob tako trdem delu nihče ne pomisli. Ali nihče ne čuti več odgovornosti pred pravico, ki mora priti slej ko prej?!
Na tak način našega socijalnega in gospodarskega zla ne bomo rešili. To je samo krparija, samo miloščina. Ljudem je treba dati dela — in poštenega zaslužka — zaslužka tudi tistim, ki so le delno zaposleni, kajti vsak že danes bridko občuti na svoji koži, da je največji odjemalec le delavec, Zato sledi delavcu plača po vrednosti njegovega storjenega dela. Delavec samo garaj, drugi naj pa uživa sadove tvojega dela. Tako se godi, da danes kapital na račun tistih brezpravnih delavcev kuje kapital nemoteno naprej, kolikor se mu hoče, in to še posebno inozemski, ki izkorišča naše narodno premoženje!	Delavec.
Trbovlje, (Da se ne pozabi.) 25. febr. t. 1. pridite vsi člani m a- občni zbor naše strok, skupine rudarjev, iki se vrši otb 4 po,poIdlnie v 'tajnišitvu. O poloižaju našega rudarskega gibanja 'bo poročal strokovni tajnik 'tov. Lešnik.
Tekstilno delavstvo
Tržič. V nedeljo, dne 25. febr, t. 1. se vrši ob 9 dopoldne v dvorani našega doma redni letni občnii zbor naše iskupine s »1 edečim dnevnim redom: 1. Čitanje iz.apisn.Lka zadnjega občnega zbora, 2, Poročila odbornikov, 3. Poročilo. nadzorstva. 4. Govor delegata: iz Ljubljane. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegatoiv za otbčmi zbor JSZ. 7. Sprejetje pravilnika posmrtninsikega fonda. 8. Slučajnosti.
Ker na občnem zboru poda račun stari odibor in se določijo smernice za delo novega odbora v prihodnjem poslovnem letu, zato 'je važno za vsakega 'člana, da se občnega zbora sigurno in točno udeleži. Saj je vsakega člana častna dollžmosit in pravica, da na občnem iziboru izrazi svoje mnenje o 'bodočem delu skupine in. novega odbora, ki bo vsako dobro misel z veseljem osvojil. Zato se ■občnega izbora zanesljivo >vsi udeležimo, da polka-ižemo s tem, da smo vedno pripravljeni .pomagati s k n pin.i in se radi odzovemo njj ene mu vabilu.
V nedeljo j'e sto,pilo pred tržiško, javno®! »Podporno društvo Peko«, ko ije v Našem domu uprizorilo Shakespeare-jevo dramo »Othello«. Pod j pritiskom te'žke krize v 'čevljiairski industriji so si nameščenci in delavci tvrdke »Peko« ustanovili navedeno 'društvo, ki naj zbira fond za pomoč v 'času potrebe. Ker si društv o s samo članarino v današnjih razmerah ne more veliko pomagati, mora iskati v smislu svojih pravil drugih virov. Nedeljski poskus je ibil prav posrečen. Pos.etn.iiki nedeljske .predstave, ki so do zaidnjega, kotička napolnili dvorano, so podprli društvo pri njegovem človekoljubnem stremljenju, :zraiveni so pa ,imjeli res umetniški užitek, zia katerega so prirediteljem iz srca hvaležni. V nedeljo bodo igro- ponovili zvečer, drugo nedeljo pa popoldne.
Tiiho in neopaženo pa deluje Podporno, dru-šifcv.o v ituikajšnji predilnici, ki obstoja že precejšnjo dobo An ,je s članarino in prispevki tovarne zbralo že preccjšenj fond. Po skupnem dogovorni med lastniki toivame ter delavskimi zastopniki in organizacijami je društvo uvedlo obvezno član-stivio asa vise delavstvo te tovarne in pa popolnoma po pravilniku urejeno starostno .izavarovanje. V fond prispeva tovarna sama polovico plačane članarine. Vzajemno sodelovanje tovarne, nameščencev in delavstva izna roditi lepe sadove. Delavstvo si Je začelo pomagati samo in. prav iima.
Marsikateri delavec 'v Tržiču misli, da radi podpornih društev ni treba strokovne organizacije in misli to pustiti v memar. A to ije velika zmota, ki postane lahko usodna. Strokovna organizacija ima popolnoma drug in gotovo še važnejši pomen. Ona brani delavske stanovske pravice in 'gonje delavstvu, jče ne bo znalo svojih pravic samo braniti; a to zmore le v svoji stanovski organizaciji. O teim se borno pogovorili na občnem zboru naše skupine.
Lilija. Dne 25. t. m. ob 3 pop. se v,rti v go-stilnišikilh prostorih g. Cerarja Franka predavanje o bolniškem in nezgod nam zavarovani ju Ikakor tudi postopanje obratnih .zaupnikov pri raznih intervencijah pri podjetju. Čliani, pripeljite s seboj tudi sivoije tovariše, ker je to predavanje važno za vsakega delavca.
Lesno delavstvo
Slovenjgradec. V »Delavski Pravici« najdemo zadnja dva meseca polno poročil o delovanju naših delavskih strokovnih skupin, lk.i polagajo račune o svojem delu v preteklem letu. Lepa so ita poročila. Tudi pri nas oibstoja skupina, le žal, da ne more poročati o nikakršnem delu. Zakaj ne? Odgovor ni težak. Skupina spil Obstoja, a le na papirju, bolj kakor pa v resnici. Le životaril. Vzrok je v item, da nimamo Ijiudi, ki bi prijeli za delo od prave strani, in drugi največji vizrok je ta, kakor ga največkrat najdemo, nezavednost delavstva. Skušali smo že na vse načine spraviti skupino do rednega poslovanja, a delavstvu, razen par izjem, ni mogoče dopovedati potrebe in 'koristi svoje organizacije. Za t o ikioleiba delavstvo sem in it ja, delodajalci pa ga .izkoriščajo. In kadar hoče ta ali o:ni delavec storiti nekaj po svoji lastni volji in prepričanju, za svoj dobrobit, mu .je ie delodajalec iza petami, ki mu igroizi z odpustom in Bog si ga vedi s kotm. To se je predvsem opazilo tudi olb priliki občinskih volitev in violiitev v Delavsko zbornico, zlasti v tovarni .meril, kjer so delavce poklicali skupaj in jim zagrozili, da miora-voliti to, (kar oni zahtevajo, sicer bo sledil odpust. Delavstvo j,e moralo voliti v obeih primerih zagovornike kapitala, ne pa zastopnikov, iki 'so zagovarjali tudli .interese delavskih slojev. A delavstvo kljub itemu ne pride do prepričanja, da j'e rešitev le ena, in sicer ta, da se organizira. Govore sicer, da bi bilo že potrebno, a kadar pride za res, 'tedaj pa pade slehernemu srce v hlače in pravi: »Jaz foi že, kaj bo pia delodajalec rekel?« Mi pa pravimo: Ali delodajalec reče, kadar vas pritiska in se vam godi krivica: »Tega ne smem, kaj ibo pa delavstvo reklo?« Kaj bo rekla ijav-nosit, kaj socialni čut in ljubezen do, bližnjega? Ne tega ne boste nikoli slišali! Zato pa tudi ti delavec stori enikrait odločen korak!
Iz zgornjih raizlogov tudi naši možje, ki imajo smisel za 'organizacijo,, nimajo tiste moči1 in tudi ne veselja za kakšno stvarno delo, ko pa vidijo, da delavstvo samo sebi noče dobro. Brez članov tudi odboru ni mogoče kaj doseči. Skupina ali organizacija ibrez članov je kakor vojska brez armade, ki nič ne zaleže. Le kadar jie kateri postal brezposeln, tedaj vsak ve fcj'e 'je skupina, kje je njen tajnik. Tedaj pride prosit pomoči. Mnogim brezposelnim smo zadnji dve 'leti pripomogli do 'brezposelnih podipor in še mnogokrat žrtvovali pošitnino zdaj na eno zdaj na drugo stran. Pni tem pa nismo niti vprašali, če si naš, ali «i rdeč, ali celo plav. Storili smo svoijo dolžnost do bližnjega, da mu pripomoremo do podpore, ki mu 'gre in za kaJtero je leita iin leta plačeval prispevke. V;deli bomo, kako bo zdaj. Naši vztrajnejši in naiuvidev-n'0jša delavci so sklenili, da sikupino spravijo zopet k življenju. Poskusili 'bomo srečo, koliko zavednosti bo delavstvo sedaj pokazalo do, svojega Stanu. Zato sklicuje slkupina svoj občni zbor .za nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob 10 dopoldne v Zadružnem domu. Dneivni red je: 1. či tanje zapisnika zadmjega občnega zbora. 2. Kratko poročilo sitarega odbora. 3. Poročilo zastopnika centrale. 4. Volitve novega odbora in nadzorstva. 5. Predlogi in slučajnosti.
Želimo, da delavstvo sedaj' pride na občni zbor polnoštevilno in da začne intenzivno' delati za svoje koristi in, koristi vseh delovnih slojev.
Stavbitsski delavci
Ljubljana. Strokovna skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. Vsein članom se sporoča, da se bo vršil redni mesečni sestanek v četrtek 8. marca 1934 ob pol 5 popoldne v prostorih JSZ na Miklošičevi cesti 2/1. — Udeležba na sestanku je obvezna za vse člane. Ako hočemo, da se bo delo v skupini dobro razvijalo, mora pri tem sodelovati vse članstvo. To pa je mogoče samo na ta način, da se redno udeležujejo sestankov.
Vsi prosilci za podporo pri Javni borzi dela naj se nemudoma zglasijo v društveni pisarni med uradnimi urami. — Odbor.
Razno
Ljubljana. V nedeljo dne 18. febr. t. m. se je vršil redni letni občni zbor strokovne skupine JSZ. Občnega zbora so se udeležili vsi člani, zaposleni v tovarni »Zmaj«. Občni zbor je vodil tov. Toman. V novi odbor so bili izvoljeni kot predsednik tov. Rupnik Žan, pod-
nedsednicu Rozman Marija, tajnica Kunaver vanka, blagajničarka Bežuh Minka, gospodar Velič Franc. Kot odborniki: Jarc Franc, Baucon Frančiška in Gosar Marija. V nadzorstvo: Mlakar Ivan, Čuden Terezija in Srebot Francka.
V daljšem govoru je nato poročal zastopnik centrale tov. Rozman o važnosti delavskih strokovnih organizacij in delavske socialne zakonodaje. Ob tej priliki se je sklenilo, da se bodo večkrat vršili članski sestanki, da tako tudi delavstvo naše tovarne pride do one delavnosti, kakor ostale skupine JSZ.
Delavska kultura
Javornik. V nedeljo 25. t. ni. prirede člani naše skupine na Jesenicah v dvorani Krekovega doma igro »Hlapci«. Igra se prične točno ob 8 zvečer. Vabijo se vsi delavci in njihove družine, da se te Cankarjeve igre v velikem številu udeleže. Igra je za današnje čase zelo primerna. Na svidenje!
To m ono
Trbovlje. V soboto 17. t. m. se je pri popravilu eleiktr. voda smrtno ponesrečil el ek ‘rilčar Bratiun Janeiz. Vsaka zdravniška pomoč je bila nemogoča. Pokojni ,je 'bil zelo mirnega značaja, dober delavec in dober oče svoji družini. Zapušča ženo in enega otroka na malem posestvu v Bevskem. Blag spomin njegovi duši! Preostalim naše sožalje. — Že sedaj .praznujemo kar po tri dni v tednu, pa pravijo, da bomo še več. Kakio bomo živeli1? Z javnimi deli menda ne bo nič. Na banovinskem zasedanju se nas s kakimi javnimi deli niso nič spomnili. Gospodje, povejte, kaj na,j počnemo?
Tolažbo — namreč pustno — so imeli, sko.ro gotovo sami vrhniški brezposelni delavci in nameščenci, na .pustni torek s svojo maškerado. Bila je prav značilna ,za današnje čase.
'Pred nedavnim časom smo brali v listih, da ■bo začela z obratom neka nova tekstilna družba iv bivši Polakovi tovarni na Vrhniki in 'bi tako zaposlila tamkajšnje brezposelne. Ker pa visi znaki nič ne kažejo, so si pomagali .na, ta. način, da so postavili novo tovarno na štiri kolesa in. jo okrasili od vseh strani s kričečo reklamo, med drugim: »'Te ksit Jima-Vrhnika se priporoča, za cenj, naročila«. »Sprejme na delo 400 delavcev« (gotovo, tudi' neka!) nameščencev). Ta voz so vozili po celli Vrhniki, a sam glavni ravnaitelj nove .tekstilne je pa hitel od hiše do hišie z vzorci za naročila.
Ko seim te priizore slučajno videl, sem si mislili: edinstvena maškerada — bridka tolažba.
Zahvala
Rimske toplice. Podpisana se iskreno zahvaljujeva J. S. Z. za bolniško podporo. Obenem se zahvaljujeva tudi članstvu skupine lesnega delavstva v Rimskih toplicah, iki nama je priskočilo za: časa moje bolezni na pomoč. Vsak zavedni' delavec naj se zbudi iiz .spanija in naij se zave, kako ije potrebna iin koristna organizacija. Zato priporočam vsakemu delavcu in delavki, naj se organizira, kier v 'skupnosti je moč. Krščansko soc. pozdrav! — Ludvik iin Marija 'Deželak.
Socialna in gospodarska politika
SUZOR v decembru 1933. V decembru 1933 >je bilo iza varovanih pri Osrednjem uradu z.a zavarovanje delavcev v Zagrebu 513.079 delavcev, Na-pram 'decembru 1932 je podlo 'število zavarovanega delavstva iza 52.528 delavcev. Povprečna zavarovana plača znaša 22,69 Din in jie nižja na.pram letu 1932 za 1.08 Din.
Zahvala
Ker mi je KARITAS po smrti moje sorodnice takoj izplačala celo zavarovano vsoto, se ji najtopleje zahvaljujem in jo vsakomur priporočam.
V ič-Glince, 12. februarja 1974.
Jernej Sive l. r.
Pridobivaj novih naročnikov za „DELAVSKO PRAVICO"!
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cei. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice*: Srečko Žumer.