MOYINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 71
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 26TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Kongres bo začel preiskovati vzroke sedečih slrajkov. Novi štrajki napovedani. Policija v mestih mobilizirana
Washington, 25. marca. Kongresman Dies iz Texasa je vče-i'aj predlagal na zborovanju poslanske zbornice kongresa, da dovoli, da se imenuje poseben od.-ek zbornice, ki naj začne preiskovati vzroke sedečih štrajkov.
Dies je predlagal odsek bro-ječ sedem kongresmanov, ki naj pronajde, kdo je začel s sedečimi štrajki, kdo in zakaj jih je povzročil, in če so ravnatelji tovaren imeli vohune, ki so hujskali na poboj.
Kongresman Dies je obenem izjavil v poslanski zbornici kongresa, da so "sedeči štrajki" nevarnost za obstoj javnega reda in miru, nevarnost za pravi obstoj ameriške vlade. Njegova resolucija za imenovanje preiskovalnega odseka je bila izročena odseku za nameravane postave.
"Meni se taka preiskava ne zdi dcsti vredna," je izjavil vodilni demokratski kongresman O'Connor iz New Yorka, "toda Počakali bomo in videli kaj pride iz tega."
Kongresman Dies je ostro napadal sedeče štrajke in jih obsodil kot zavrnitev vseh ameriških pravic in postav. Njemu je hotel odgovoriti kongres m a n Bernard iz Minnesote, toda je bil preprečen v tem radi parlamentarnih pravil.
Bernard je povedal samo to: "Po mojem mišljenju iso sedeči štrajki postavni. Delavci se borijo za svoja dela in za svoj obstanek, in pri tem nikakor ne kršijo te ali one postave."
Boston, 25. marca. Policija v tem mestu je bila "mobilizirana." Kot se je izjavil policijski načelnik, je slišal, da nameravajo začeti s sedečim štrajkom uslužbenci v department trgovinah.
New York, 25.5 marca. Sodnik višje isodnije Miller v tem mestu je odredil, da morajo sedeči štrajkarji se umakniti iz tovarne Champion Shoe Manufacturing Co. Izjavil je, da se nahajajo štrajkarji na neposta-ven način v tovarni.
Velikonočni program
Redni slovenski radio program, ki je pod vodstvom Mr. Charles Zormana, se bo oddajal na velikonočno nedeljo od 5:30 do 6:15 popoldne. Na tem radio programu bo nastopil izvežbani cerkveni pevski zbor "Ilirija" pod vodstvom Mr. M. Rakarja. Zbor bo zapel sledeče pesmi: 1. "Skalovje groba." 2. "Zveličar gre iz groba." 3. "Dan presveti." 4. "Današnji' žarki" in 5. "Jezus je od smrti vstal." To je jako lep in bogat program. Med pevskimi točkami igra godba Petra Srnov-šnika. Poslušajte!
Predsednik bi lahko ustavil sedeče štrajke
Washington, 25. marca. Včeraj, ko je prišlo do kratkega besednega boja v poslanski zbornici kongresa glede delavskega vprašanja, je republikanski kongresman Hoffman iz države Michigan povedal, da bi predsednik Roosevelt lahko z eno samo besedo prenehal vse sedeče štrajke. Kongresman Hoffman je dejal, da če bi predsednik svojemu "najetemu hlapcu, gover-nerju Murphyu iz države Michigan," zapovedal, da se sedeči štrajki takoj prenehajo, bi se to tudi zgodilo. Hoffmanu je odgovarjal kongresman Rabout iz Michigana, ki je dejal, da je go-verner Murphy vesel, ker je "najeti hlapec' 'izkoriščanih delavcev, za katerih pravice se poteguje.
-o-
V bolnici
V	Glenville bolnišnici se nar haja Mrs. Mary Slabe, 1023 E. 61st St. Obiski sedaj niso še dovoljeni.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva Martha Washington, št. 38 SDZ naznanja, da bo pobirala nocoj večer asesment od 6:30 do 7: 00 v stari šoli sv'. Vida.
Strela v glavnem mestu
V	četrtek ponoči je udarila strela v poslopje v Columbusu, kjer zboruje državna zbornica. Poslanci tedaj niso zborovali.
Brezplačen pouk
V St. Clair kopališču in v šoli na Woodland ave., bo učil naš slovenski umetnik, Mr. Gregory Perushek slikanje, i-i-sanjej kiparstvo, lesorez in podrobno. Pouk mu je poverila vlada. Vsak se lahko vpiše v to šolo in jo obiskuje brezplačno. V St. Clair kopališču bo pouk v pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. Vpišite se že prihodnji pondeljek večer. V šoli na Woodland ave., pa bo pouk v torek in četrtek popoldne in zvečer. Kogar zanima taka umetnost, naj izrabi to priliko, ker ga nič ne stane in mu bo nekoč mnogo koristilo.
-o-
Napeljava žic
Pravilna in korektna napeljava električnih žic v vaši hiši in v vašem stanovanju je velike važnosti radi večje varnosti in boljše postrežbe z elektriko, pravi S. E. Strunk, izvedenec Electrical lige v Clevelandu. Zlasti se mora paziti na dobre žice, ker slabe žice se hitro izrabijo in največkrat povzročajo požar v stanovanju. Napeljevanje električnih žic pod preprogami, pod vratmi, je tudi nevarno. Vselej poverite vsako električno delo izkušenemu elektrikarju. Bolje je plačati par dolarjev več, da ste varni pred ognjem. Slabe, pokvarjene električnie žice in ne-pravila napeljava elektrike so vzrok največ požarjem v hišah.
Lepa zahvala
Pri Guarantee Mfg. Co. na 96. cesti in Carr Ave., se vrši štrajk. Včeraj in predvčerajšnjim so imele ženske piketirke kaj slabe čase. To sta videla tudi Mr. in Mris. II j as' iz 71. ceste, ki sta poslala piketirkam gorke in krepil-ne pijače. Naše Slovenke, katerih veliko dela v omenjeni tovarni, se omenjenima dobrotnikoma prav lepo zahvaljujejo. In se še drugim priporočajo.
Več delavnic
V Clevelandu se nahaja danes 2,200 delavnic in tovaren. V letu 1933 smo jih imeli le 1803. Tekem lanskega leta je bilo v vseh tovarnah in delavnicah zaposlenih 129,220 oseb, v letu 1933 pa 95,189.
Blagor njim!
Cleveland je že od zad-njefja torka skoro brez pravega gospodarja. Mestna hiša. je h rez poveljnikov. Skoro vsi najvišji uradniki so pobegnili iz mesta, njim na čelu sam župan Burton. Mr. Burton je v Washing-tonu, kjer čaka na. pričevanje pred kongresnim odsekom glede cen naravnega plina. Z njim je odpotoval tudi demokratski-u)>orn iški councilman Reed. In naš hrabri direktor javne varnosti Elliott Ness se sonči v Floridi. Z njim je odpotoval tudi direktor parkov Mr. Varga. In zdravstveni komisar dr. Knapp se seveda uči. v Floridi, kako bi Cleve-landčanom podaljšal zdravje. Direktor financ Mr. Ge-sell je odšel v New York, da pripelje župana Burtona nazaj v Cleveland. Direktor postav Crowe je odpotoval v Alcron, kjer bo "študiral" prometne postave. No, v jeseni bo županska kampanja, in mestni uradniki so si zgodaj vzeli počitnice, da bodo lahko klepetali v jeseni.
--o-
Annat postava
Tisočerim relifnim družinam v Clevelandu in okolici preti izgon iz njih stanovanj, ako šolski odbor u«pe v svojem prizadevanju, da se prekliče Annat postava. Omenjena postava je bila narejena v letu 1933 v prid onih gospodarjev, ki so imeli na stanovanju relifne družine. Postava pravi, da ni treba gospodarjem onih hiš, ki imajo na stanovanju relifne družine, plačati davek. To je bil edini način, da ;:o ostale relifne družine v hišah, ker bi se jih gospodarji sicer branili. Sedaj je pa doba te postave potskla, a državna zbornica namerava rok podaljšati, proti čemur se pa silovito brani šolski odbor, ki pravi, da dobiva premalo davkov, da bi vzdrževal šole. Radi Annat postave zgubi šolski odbor vsako leto $250,000. •o
Silovita zrakoplovna ne-! sreča v Pennsylvania |
Pittsburgh, pa., 25. marca.! Devet moških in štiri ženske so bile ubite v četrtek večer, ko je razkošni zrakoplov Transkonti-nental linije se zalete! v valovito polje pri poskusu pristati v Allegheny zrakoplovnem pristanu. Vsi ljudje na krovu zrakoplova so bili ubiti. Dr. MacLean, poslovodja zraljoplovnega pristana je izjavil, da so katastrofo brez dvoma povzročila oledenela krila zrakoplova, ki je bil na potu iz Newarka v Chicago. Zrakoplov se je nahajal v višini nekako 2,100 čevljev, ko so ljudje| opazili, da so švignili plameni iz zrakoplova. Takoj potem je planil zrakoplov navzdol in se zaril s prednjim koncem v zemljo. Neki farmar v bližini mesta katastrofe je bil prvi na mestu. Pripovedoval je, da je videl, kako se je zrakoplov trikrat prevrnil, ko so motorji še vedno delovali, nakar, se je zaril v zemljo. Nesreča se je pripetila ob 3:42 v četrtek večer. Tisoče ljudi i?e je v naglici znašlo na licu nesreče. Zrakoplov je vozil s ^e-boj mnogo vreč pošte, ki je bila vničena. Na lice mesta so dospeti zvezni in državni uradniki, ki so takoj začeli s preiskavo. --o--
Prvo dekle v 100 letih
Asbury Park, N. J., 25. marca. Družini Mr. in Mrs. Frank Matt-he.je bila- v bolnici rojena hčerka. Kot se je izjavil stari oče mlade matere je to prva hčerka v Matthews družini tekom zadnjih 100 let. Tekom štirih generacij so bili raznim družinam rojeni sami sinovi, katerih je bilo v družini 39. Novorojenka ima tri brate, njen oče je den izmed sedmih bratov, stari oče je izmed osmih bratov in prastari oče se je poročil iz dru- . žine, ki je imela !) sinov.
Za čisto pivo
Herbert, Hafele, državni ki mist pri. komisiji, za kontrolo opojne pijače, je izjavil tekem, javnega zaslišanja- včeraj, da SO odstotkov gostile n v državi Ohio ne skrbi za- snago v prostorih in poaodah, kjer se pretaka po ceveh pivo. Tudi kozarci. so v največ prostorih nesnažni. Zaslišani so bili člani. komisije, pivovarji, bar-tenderji, zdravstvene oblasti in vsi so strinjali v tem, da je treba nekaj narediti, da bo vladala v pivnicah večja snaga in bo manj nevarnosti za prenašanje bolezni. Predlagano je bilo, da se naredi postava, glasom. katere se mora vsak kozarec po vporabi za 5 sekund položiti v antiseptično tekočino, da se morajo cevi, po katerih se pretaka pivo najmanj dvakrat na teden čistiti. Ako gostilničar po prvem opominu ne bo skrbel za snago v svojih prostorih, zgubi permit.
Roosevelt pravi, da ne bo novih davkov
Warm Springs, Ga., 25. marca. V konferenci s časnikarji je predsednik Roosevelt izjavil, da nikakor ne pričakuje, da bo kongres tekom sedanjega zasedanja odredil nove davke. Dosedanji dohodki zvezne vlade bodo zadostovali za stroške. In Bog sam ve, da je sedanjih davkov dovolj in da ne moremo zmagati še novih.
Lepo je spomladi
Začelo se je z bliskom in gromom v sredo zvečer, v četrtek zjutraj je zapadel sneg, tekom dneva so zamrznile ulice in se pokrile z nevarnim ledom tako, da smo imeli mnogo avtomobilskih nesreč. Toplomer je padel na 18 nad ničlo. Preko noči od četrtka na petek je zopet zapadlo mnogo snega. Za danes prerokujejo hud mraz, a jutri bo gor-keje.
šerif zbolel
Novo izvoljeni šerif Martin O'Donnell je radi neprestanega nadlegovanja od strani onih, ki iščejo delo, tako zbolel, da mu je zdravnik zapovedal, da mora takoj iz mesta in naj se vrne šele v nekaj mesecih. Stotine ljudi je vsak dan nadlegovalo šerifa za delo. Ni imel niti časa za jesti, niti za dober počitek. Zaenkrat ne bo nihče dobil delo v uradu šerifa.
Nemški farmer ji posvar jeni, da bolj delajo
Berlin, 25. marca. Nemški kmetovalci so dobili včeraj od vlade svarilo, da vporabijo več meči in napora pri poljedelskem delu, tako da se bo Nemčija glede prehrane lahko sama vzdrževala, ali pa bodo nadomeščeni z ljudmi, ki znajo bolje delati. Na drugi strani je pa vlada obljubila farmarjem jako ugodne kredite in razno orodje. Predvsem je potrebno obdelati vsak kos zemlje, ki je dosedaj zapuščen. Pričakuje se, da bo izboljšanih najmanj 5 milijonov akrov zemlje v Nemčiji še tekom letošnjega leta in da poljski pridelek letos bo zadostoval za zadostno prehrano nemškega naroda.
Laški in ruski poslanci v spopadu
London, 25. marca. Med ruskimi in italijanskimi poslanci je prišlo včeraj skoro do dejanskega spopada radi raznih očitanj tekom zborovanja, katerega so se udeležili zastopniki 27 različnih narodov, ki so sprejeli zadnje določbe glede popolne nevtralnosti napram španski civilni vojni. Zastopniki omenjenih 27 držav garantirajo, da Španijo popolnoma obkolijo, da ne bo nihče mogel v Španijo ali iz Španije. Na ta način pričakujejo, da bo najhitreje konec španske civilne vojne. Tekom zborovanja je ruski poslanik očital Italiji, da je tekom zadnjega meseca poslala 60,000 vojakov v Španijo. Ne-voljno je planil laški poslanik kvišku, zagrozil s pestmi in rekel, da bo dal tak odgovor, kot ga ruski poslanik zasluži. Zastopnika Francije in Anglije sta kemaj naredila mir med diplomati.
--o-
Velika nesreča z busom. 18 oseb mrtvih
V soboto se prične v Washinglonu akcija glede sedečih štrajkov. Predsednik Roosevelt v važnem posvetovanju i voditelji
Washington, 25. marca. V petek večer se vrne predsednik Roosevelt iz toplic v Washington, in takoj v soboto se bo začel posvetovati s kongresnimi voditelji, da se dožene, kaj naj kongres naredi glede bodočih sedečih štrajkov.
Mnogo vodilnih kongresma-manov se je že oglasilo z zahtevo, da je treba nekaj narediti in sicer takoj. Formulirali so že svoje ideje, toda čakajo izjave predsednika Roosevelta, ki pride v soboto.
Kongresni voditelji se zavedajo, da zna nastati katastrofa, ako se ne odpravi sedečih štrajkov. Da-si so mnenja kongresmanov različna od mnenja predsednika, toda se bo prišlo do neke srednje poti tozadevno.
Konferenca, ki i?e vrši v soboto, je prišla nenadoma. Ni ras, da sojo zahtevali demokratski voditelji v kongresu in da se je predsednik podal. Toda položaj je tak, da potrebuje takoj temeljite remedure.
Mnogi očitajo predsedniku, da bi lahko preprečil sedeče štrajke, če bi hotel, kar pa ni resnica. V postavah ni nikjer pisanega, kar bi predsedniku narekovalo, kako mora postopati v enakem položaju.
Re pa je, da ima predsednik velik vpliv pri delav.-kih voditeljih, in ko je v sredo popoldne predsednik Roosevelt napram Lewisu izjavil, da želi, da nastane mir, je Lewis po konferenci s Chryslerjem takoj odpoklical sedeče štrajkarje iz tovaren.
Mussolini zopet izzivlje svet, trdeč, da ima na razpolago 9 milijonov vojakov za spopad
London, 25. marca. Ker je tere pošilja Mussolini na špansko gotovo francosko in angleško ča- fronto, navdaja bolj strah kot
sopisje zadnje čase zopet začelo napadati Mussolinija, je laški diktator včeraj ponovno zagrozil, da ima Italija pripravljenih 9,000,000 bojevnikov, ki so pripravljeni umreti za Italijo.
V resnici je Mussolini zadnja leta silovito razvil laško vojno silo, toda kot trdijo dobri poznavalci razmer, se niti manjšim državam, kaj šele Franciji ali Angliji treba bati laških groženj.
600,000 Italijanov še do danes ni moglo podjarmiti neoborože-ne Abe-inije, in one junake, ka----o-
Od cerkve sv. Vida
Na veliki petek bo pobožnost v cerkvi sv. Vida ob 2:30 popoldne in ob 7:30 zvečer, čaščenje sv. groba in sv. Križa se vrši vas dan v petek in v soboto. Na veliko soboto bo običajna jutranja pobožnost z blagosbvljenjem vode ob 7. uri zjutraj. Blagoslovitev jedil bo pa popoldne ob 1. in 2. uri in zvečer ob 6. in 7. uri.
bojaželjnost.
Italija ima v resnici danes 453,000 mož pod orožjem. 970,-000 se jih nahaja v rezervi, ki je aktivna in 5,700,000 je v neaktivni rezervi. Poleg tega računa Mussolini tudi na 5,000,000 fantičev od 14 do 17 let starih, katere bi v skrajnem slučaju poslal na morišče.
Francosko kot angleško časopisje izjavlja, da je ta armada bolj v številkah na papirju, kot da bi v resnici pomenila kako nevarnost za ostalo Evropo.
8:30, 10:00 in 11:30.
o-
Laška razporoka
Mrs. Jane Gradenigo, soproga bivšega laškega konzula v Clevelandu, grofa Gradenigo, je včeraj vložila na Common Pleas sodniji prošnjo za razporoko. V prošnji pravi Mrs. Gradenigp, da je njen mož zanemarjal svoje dolžnosti in da je okruten napram njej. Mrs. Gradenigo je hči znanega ameriškega milijonarja Grassellija, toda ti milijoni očividno niso prinesli družinske isreče.
Ilirija mlajša Pevske vaje Ilirije ml. se vršijo v pondeljek zjutraj ob desetih in ne popoldne. To je samo za pondeljek, ker ni šole.
Lahi odločno zanikajo
Rim, 25. marca. Vladno laško poročilo pravi, da je pred nedavnim odplul iz Neapolja parnik Sargenta, ki je imel na krovu zdravnike, bolniške strežnice in obveze za Španijo. Odločno pa zanika isto poročilo, da bi iz Italije odplula dva parnika, ki sta imela 2,000 Abelsincev na krovu, in ki so bili namenjeni v pomoč španskim nacionalistom. --o-
Pokojnina za vdove
Dublin, Irska, 25. marca. Irska državna zbornica razpravlja te dni o predlogu, da se vsem Irskim vdovam dovoli starostna pokojnina. Računa se, da imajo danes na Irskem nekako 41,500 vdov. Nekatere irske vdove že danes dobivajo pokojnino, ki -je pa tako malenkostna, da ne zada tuje za preživljanje. Po novem načrtu bi dobivale irske vdove nekako $15.00 pokojnine na mesec.
-o-
Vest iz domovine Mr. John Lupšina, 10201. Prince Ave., je prejel iz domovine žalostno vest, da je preminula 4. marca v fari Kapela pri Brežicah njegova mati v visoki starosti 87 let. Pokojna zapušča v Clevelandu dva sina, Johna in Franka, ki vodita trgovino z gro-
se je zavzela'za njo elevelandska j 7Ta7sas7 domače "hrane in se cerijo in mesom. V domovini za-
Salem, 111., 25. marca. V bli- Spovedovalo se bo samo do 6. žini tega mesta se je pripetila | ure zvečer. Na velikonočno ne-strašna nesreča z busom. Busje|deIjo bo Vstajenje pri prvi sv. vozil 23 oseb, ko se je razpočilo'maši ob 4 zjutraj. Druge sve-prednje kolo v bližini nekega1 te maše bodo: ob 6:00, 7:00, mostu. Bus je vrglo proti kame-niti ograji mosta s silnimi posledicami. 18 oseb je bilo na mestu	Vest iz domovine ubitih, dočim jih je pet resno po-j Mrs. Mary Hlad, 6532 Metta škodovanih. Dva bosta najbrž Ave., je dobila iz domovine ža-še umrla. jlostno vest, da je v fari Am-
-o--j brus umrla njena mati Marija
Izgnana ženska	Ščinkovec, v visoki starosti 79
V Beulah parku so izgnali ne- let. Pokojna zapušča v Ame-ko 64 let staro Mrs. Nellie Mit- riki hčer Mary Hlad in brata chell iz njenega stanovanja, ker John Mikliča, v stari domovini že 6 mesecev ni plačala najemni- pa tri sinove in eno hčer ter ne. Mrs. Mitchell je hroma in ne dve sestri. Bodi ranjki mami-more hoditi. Pred leti se je po- ci rahla domača zemlja!
nesrečila v nekem restavrantu Nfl vcHkonočne počitnice pri delu. Odtedaj ni več zmožna Mr Michagl Lach> k- gtudira za delo. Država ji je plačevala j ^ kolegjju v pittsburg, Kana,, $33.00 na mesec podpore. To je	domQy y cleveland za
rabila za hrano, elektriko in plin. velikonočne počitnice. Na kole-Najemnine ni mogla plačati, to-|g. ostane potem še do junija rej so jo vrgli na ccbto. Končno megeca Gotovo je pogrešal tam
policija, ki je dala odpeljati nje-jbo kar gotovo dobro počutil pri Pušča ranjka tri hčere. Naj bo no pohištvo v svoje skladišče, a minih poticah in kolačih_ Do_ starko je vzela neka usmiljena; ^	Mickie,
žena k sebl	j Za Kulturni vrt
* Pobiralci smeti in odpadkovMrs. Frances Misley iz Char-v Parizu so odšli včeraj na don, Ohio, je prispevala za Jugo-štrajk z zahtevo po večjih pla-' slovanski kulturni vrt $3.00. Za-čah.	ivedni rojakinji iskrena hvala!
ranjki rahla domača zemlja!
Zadušnica
Za pokojno Gertrude Kocjan-čič se bo brala sv. maša zadušnica v pondeljek ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji r&njke naj se udeležijo.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio _Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
BESEDA IZ NARODA

SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. C.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months European subscription, $8.00 per year._Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 71, Fri., March 26, 1937
Veliki petek
Danes je Veliki petek, dan smrti in groba, ko je umrl največji človek vseh vekov — Kristus Bog! Na Kalvarijo ga je poslal narod, H kateremu je prišel kot odrešenik, na Kalvarijo je bil poslan po Poncjju Pilatu, ki je izjavil, da ne veruje v krivdo tega človeka in si je umil roke na krvjo pravičnega!
Tako je govoril pred 1937. leti pogan.! "On ne veruje v krivdo pravičnega!" Dasi je bil Poncij Pilat, rimski namestnik v Judeji, pogan, pa je čutil v svojem srcu in razumu, da je Krist več kot človek. Ni bil njegov pripadnik, toda slišal je iz najboljših virov, kot piše zgodovinar Fabij, da je Krist učil preprosti narod kaj je prava resnica in kaj je — Bog!
Ene največjih religioznih tajnosti katoliške vere so: Sveta Trojica, to je, en Bog v treh osebah, in včlovečenje Sina božjega, ki je prišel na svet, da po 2,000 letih, potem ko je bil ustvarjen prvi človek — ljudem zopet prinese resnico in misel na Boga Stvarnika.
Ljudje, ki smo bili ustvarjeni, da prebivamo na tem svetu, smo prvotno verovali v enega Boga-Stvarnika. Nerazsodnost, podedovana po izvirnem grehu, je vodila človeštvo v zmote in v poganstvo, kar vse je tiralo svet v vedno večjo pogubo. Namesto Boga Stvarnika so začeli maliko-vati pred zlatimi teleti, oboževati živali in žijveti v skrajni nebrzdanosti. Vedno več je bilo takih na svetu, ki so trdili in govorili, — uživaj, človek, žri in pijančuj, saj je kratka doba na svetu, po smrti se pa vse neha! Samo norec more kaj takega govoriti . . .
Krist je prišel na svet kot človek, Bog Sin, da bi znova pripeljal in privedel človeštvo k razumu, k razumevanju Boga, ki je sicer prisodil trpljenje narodom sveta radi izvirnega greha, toda ki je ob enem pokazal pot k neskončni radosti ljudi v večnem, življenju.
Krist je šel med narod in učil večne resnice. Po Kristu smo dobili krščanstvo in osem sto milijonov ljudi sledi danes njegovim naukom, nekateri dosledno, nekateri boječe, drugi zopet brezobzirno. Krist, ki je bil Bog, je živel med narodom 33 let, rojen je bil v revnem hlevcu, učil je narod večnih resnic, in ko so tedanji oblastniki videli, da mu sledijo preogromne množice, so ga — umorili. Bičan, zasramo-van, opljuvan, s trnjevo krono kronan, je bil peljan na Kalvarijo, kjer je kot Bog pokazal v skrajnih mukah kot človek, kaj, je resnica, da je zemeljsko življenje minljivo, da so oni, ki so preganjani in trpinčeni — njemu najljubši. Vabil jih je s svojo smrtjo na Velik petek v svoje kraljestvo.
Motijo se ljudje, ki mislijo, da se s smrtjo na svetu vse neha. Da, za nerazumno, brezsodno životinjo, za žival, toda ne. za človeka, ki ima dušo, ki je ustvarjena od Boga. Krist nam je pokazal na Veliki petek pot, ko po križu pridemo k Njemu, kjer po trpljenju na tem svetu, ako se držimo zna-čajnih svetih resnic, lahko uživamo večno življenje.
Koliko Velikih petkov je imel na primer naš ljubljeni slovenski narod v življenju! In enako drugi narodi, ki niso nikdar stremeli po svetovnem gospodstvu, pač pa so bili zadovoljni, da so nas puščali v miru, da smo vršili svoje živ-ljenske dolžnosti in se ob smrti spravili s svojim Stvarnikom in odšli tja, kjer ni gorja in preziranja. Naš mali narod to dobro čuti v svojem bistrem razumu, zato pa tudi ne veruje farizejem in bogotajcem, ki mu skušajo naliti sladkosti v čaše itak nemirnega življenja in pogubiti dušo, ki je Stvar-nikova.
Ko gledate na križ, na katerem je visel Bog Sin na Veliki petek, se spomnite, da ste tudi vi trpin na tem svetu, prizadevajte si svojemu bližnjemu storiti vse kar morete, da mu olajšate gorje, in ko pride ura smrti, kot je prišla ura smrti za Boga Sina in našega Stvarnika na veliki petek — da pride tudi za vas ura smrti, ko boste polagali svoje račune o življenju. Veliki petek je najbolj spodoben dan za enaka razmišljevanja!
Dopis iz Euclida
Vesele velikonočne praznike vsem čitateljem Ameriške Domovine in vsem članom društva sv. Kristine št. 219 KSKJ. To društvo bo obhajalo svojo 10 letnico na 4. aprila in na to našo sl&vna-t vabimo vsa društva in vse gl. uradnike KSKJ iz države Ohio in vse farane sv. Kristine, da nas posetijo na 4. aprila. Začetek programa bo ob 7:30 zvečer. Po programu na odru se lazvije plesna veselica.
Dragi člani! Pridite vsi na to društveno prireditev, saj 10 letnica ni vedno. Pokažite ljubezen do društva vsaj sedaj ob 10 letnici. Društvo vam je edina opora, če ste bolni, zato pa tudi vi društvo podpirajte, kadar vas kliče.
Povem tudi vsem članom, ki bi morda pozabili, da ima naše društvo 3. aprila skupno spoved in na Belo nedeljo skupno sv. obhajilo. Pridite v spodnje prostore ob 6:45 zjutraj. Pripnite si znake. Ob sedmih odkorakamo v cerkev, kjer bo naša društvena maša, za vse nas in za umrle člane. Vsaj enkrat v letu se ispo-mnimo svojih umrlih bratov in sester.
Zvečer pa tudi ne pozabite priti, boste pirhe dobili. Pozdrav vsem skupaj.
Terezija Zdešar, tajnica. --o-
želim vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem ter vsem čitateljem Ameriške Domovine. Pozdrav!
Jerry Stroin. -o-
Ob 10-letnici podružnice štlOSŽZ
Razno iz Geneva, 0.
Neki 11 letnf deček v Gallipolis, O. ima kroglo v glavi, katere mu zdravniki ne morejo vzeti. Nosil jo bo torej vse svoje življenje. To ni nič, saj imajo nekateri tam samo slamo, pa so vendar pri najboljšem zdravju in učakajo dolgo življenje.
❖ * :|t
Me eca oktobru, letos, se vrši lovska razstava v Berlinu. Torej naši slovenski lovci iz Ohio naj gledajo, da bodo kaj poslali tje. N. pr. če bi solovec Lukežič iz Barbertona poslal svojo cvaj-undfircgarco bi gotovo vzbudila zanimanje.
jJ:	»j-
V Nemčiji ne smejo do velike noči jesti krofov. To je bil ukaz od države, da se hrani na masti, ma«lu in žitu. So pač'imeli dolgočasen predpust.
* !,': *
Poslušajte, ljufJje božji, v Eu-iji bodo imeli volitve. To bo prvič po revoluciji. Ampak, da. ljudje bodo smeli voliti le tiste kandidate, ki bodo odobreni od bol.jševiške vlade. Torej tukaj ne bo nobenega "neodvisnega" kandidata.
Malo je že pozno, pa vseeno moram malo popisati, kako so nam kaj ugajale slike, ki jih je kazal pri nas Mr. Anton Grdina. Tako ob kratkem rečem: prav izvrstne so bile. Ljudje so bili prav zadovoljni. Posebno sem bil pa jaz vesel slike iz Žužemberka ob času birme. Tako sem bil vzradoščen, da bi bil iskoro naglas zavpil. Komaj sem se vzdržal. Pa zakaj? Zato, ker sem zagledal na sliki mojo mater, ki so še tako korajžno hodili tam po Žužemberku, čeprav jih imajo čez 75 na rami.
Well, take slike bi še enkrat radi videli, zato bomo pa Mr. Grdi no še enkrat povabili v Ge-nevo enkrat to poletje, pa nam boste pokazali še kaj slik. Lahko sme ponosni Slovenci tukaj v Ameriki, da imamo enega takega človeka tukaj med nami, da nam pokaže našo lepo domovino <r slikah. To je res nekaj dobrega in koristnega za ves narod.
Mr. Grdini želim še mnogo let življenja in veliko uspeha s slikami. Prav lepa mu hvala za kazanje slik v Genevi, ki je bilo v korist naše cerkve.
Pa naj napišem še par vrstic, kako se imamo tukaj na farmah. Vse je dobro in vsega je dovolj: snega, dežja in blata, čudna je letošnja zima, ki sicer ni huda, toda jako spremenljiva. Ta pre-! brisani marc ima pa res pravo zajčjo naravo, da se kar prevrača sem in tja, na lepo in grdo. Pa, mislim, zima je šla zdaj gotovo od nas in pridejo lepi spomladanski časi. žolne so že začele udrihati po suhem drevju in vrane že kraka j o. To nas spcminja na spomladni čals in kmalu si bo treba rokave zavihati in stopiti na polje. Jej, spet bo prijetno. Res, farmerji smo najsrečnejši ljudje na svetu, ko nam dela nikdar ne zmanjka, ne pozimi, ne poleti. Edino slaba je ta, ker "colenge" ni. če bi bilo še to, potem bi bilo pa že za dihati. Uncle Sam se vedno bolj obrača proti Clevelandu, zato je pa boljše tam kot tukaj. Pa je menda povsod enaka godlja in mi smo pa kuhavnice, ki jo mešamo.
No, zdaj bo vsak dan boljše. Mraza ne bo več in kmalu pride poletje in takrat se pa vid'mo spet. Ob koncu tega dopisa pa
Cleveland (Collinwood), O.— Deset let je dolga doba za posameznika, za organizacijo je pa primeroma kratka. V spominu mi je še, ko sem čitala o ustanovitvi Slovenske ženske zveze, pa isem si mislila, no, vendar so se enkrat pokorajžile tudi slovenske žene in pa bogve, če se bo tudi pri nas ustanovilo kako podružnico. In res, že čez dobra dva ali tri mesece potem, sem zopet čitala, da so pri nas v Col-linwoodu ustanovile zavedne žene podružnico št. 10 in kako je ta podružnica hitro rasla, vam rečem.
In zakaj, mislite, je tako hitro napredovala? Pač zato, ker so bile žene prepričane, da je to dobra katoliška organizacija in pa pctreba, da /se žene osamosvojimo. Res da je bilo takrat polje bolj ugodno kot je danes, pa vseeno ne bi bilo treba nekaterim naprednim krožkom tako hinavsko zavijati oči in pisati, da plemenite cvetke počasi rasejo, ako se jim zdi, da dovolj hitro ne napredujejo. Naša SŽZ go-ovo ni kriva tega.
Malo mi je vstran ušlo, pa oom hitro popravila in povedala, la obhajamo na 4. aprila desetletnico ustanovitve naše podružnice, katera je druga po številu članic. Sicer bi bila lahko prva, pa pri nas imamo most, ki .teli Collinwood v dva dela. Ravno tako se mi zdi kot v starem kraju, ko so polja delili v spod-i.ji in zgornji konec. Tukaj pa pravimo južna in severna stran. Pa so si članice iz severne strani ustanovile podružnico št. 41 'n kot sem čula, je skoro polovica članic prestopilo k tej novi podružnici.
Sedaj pa par vrstic k desetletnici naše podružnice. Pokažimo, da smo res sestre, spadajoče k edini slovenski ženski organizaciji. Udeležimo se te naše slav-nosti v polnem številu in pokažimo, da se te naše organizacije zavedamo in da tudi v javnosti nekaj štejemo. To dokazuje dejstvo, da na naših društvenih sejah so prečitana številna pisma in zahvale.
Četrtega aprila, to je na Belo nedeljo, si kar zaznamujte in recite: Takrat pa v Collinwood v Slovenski dom na Holmes Ave., ko bo podružnica št. 10 SŽZ priredila lepo tridejanko "Dve nevesti." Igralci se pridno učijo pod izvrstnim vodstvom igro-vodje Mr. Rakarja. In še več drugega imamo na programu, tako da ne bo nobenemu žal, ako nas bo posetil. Veliko duševnega užitka vam bomo pripravile, da boste en prav prijeten večer preživele v veseli družbi.
Da pa ne boste mislili, da bo samo igra, pa nič plesa, vam pa hitro zagotovim, da bo igral Jan-kovičev orkester, potem je pa luštnost že kar garantirana. Pa zakaj pa ne, saj bo to na Belo nedeljo in takrat se bomo brez skrbi zavrteli.
Pa še nekaj bolj imenitnega sem vam pozabila povedati oziroma ne morem zamolčati, čeprav sem obljubila, da bom. Naš novoustanovljeni drill team bo pokazal svojo izurjenost, katere se je naučil pod vodstvom Mrs. Tanko. Same mlade in zale članice so zraven. Pa paradne obleke bodo imele, pravi starokraj-ski dragonci. že eamo to je vredno pogledati.
Pohvaliti moramo te naše mlade članice, ki so se tako lepo združile v krožek, v katerega so
nja, primerjanja in tekanja, pa samo zato, da vam bodo res nekaj lepega pokazale ob naši desetletnici. Ne pozabite torej na 4. aprila.
Vesele velikonočne praznike vsem čitateljem tega lilsta in velikonočni pozdrav vsem našim članicam in članicam naše dične Slovenske ženske zveze.
Jennie Koželj. -o--
Veselje na Jutrovem
Jutrovo. — Več let je že preteklo, ko se je nam nudila prilika videti krasne premikajoče slike v naši S. D. D. na Prince Ave. Da se zanimivo stvar obnovi, so sklenili tukajšni klubi na željo več rojakov, da se isto uprizori na belo nedeljo, četrtega aprila, točno ob tretji uri popoldne in sicer v korilst nove cerkve sv. Lovrenca v Newburgu.
Slike, kakoršne ima sedaj Mr. A. Grdina na razpolago, so v resnici nekaj lepega, toraj naj nikdo ne zamudi te izredne priložnosti. Mr. A. Grdina je strokovnjak v tem in sigurni bodimo, da bo nas vse zadovoljil, stare in mlade, Gorenjce, Dolenjce, Notranj-ce in Primorce, kakor tudi štar-jerce in Hrvate. Vsak bo lahko videl svoj mili kraj, kjer mu je tekla zibelka in mu pela njegova mamica milo slovensko pesmico — uspavanko. — Ker je čisti preostanek namenjen za tako plemenit namen, je dolžnost vsakega tukajšnega vojaka, da se te predstave udeleži in tako pokaže vsaj dobro voljo, da smo tudi mi Jutrovci pripravljeni nekaj žrtvovati v korist nove cerkve sv. Lovrenca, da bi se čim prej pričela graditi.
Poleg krasnih premikajočih slik, ki bodo privabile marsikateremu rojaku srebrne bisere gi-njenosti iz njegovih oči, bo pa kazal naš odlični Mr. J. Grdina svoje čarovniške umetnosti, ka-koršnim je edino le on kos. Kaj vse bo Mr. J. Grdina pokazal, ne bom tukaj našteval, ampak se naj pride vsakdo prepričati osebno in ne bo mu žal. Kdor ga je že videl ga bo prišel zopet pogledat, kdor ga pa še ni, naj ne zamudi te redke priložnosti in ne bo mu žal.
Miss Josephine Bubnič z Elizabeth Ave. bo Msakteremu postregla pri izstopu v dvorano s pet dolarjev vredno vstopnico za borih 40 centov. To pa storimo iz tega vzroka, ker si vsakdo želi zopet malo razvedrila in veselja po minulem postnem času v katerem ni bilo nikakih veselic, kar je več kot prav, ako pomislimo na velike dogodke, ki so ise vršili v Jeruzalemskem mestu. On ki je dal svoje življenje za nas, je veličastno vstal iz groba, a z Njim smo vstali tudi mi, vsaj upajmo tako. Radujmo se sedaj z Njim in prispevajmo z malimi svotami visi, — prav vsi — za Njegovo borno bivališče.
Toraj v nedeljo, dne 4. aprila ob tretji uri pop. vsi v dvorano, —od vseh vetrov, — in ako bo dvorana premajhna, bo imel Mr. A. Grdina tudi Ribničane s seboj, ki jo bodo z našo pomočjo napravili dovolj veliko za vse.
Jutrovčan. -o-
stu ni takoj dobila nameščenja. Zdaj jo je spet vleklo v mestni vrvež, čeprav je bilo v prirodi lepo in prijetno. V mestu se pač drugače živi, saj je tam vse glasno in hrupno in človek se razmahne in brezskrbno zaživi. dokler je še mlad.
In ko je prišel tisto soboto pred cvetno nedeljo njen fant Jože, boječ in čvrst kmečki korenjak, mu je smehljaje se rekla:
"Dragi moj, jutri bo cvetna nedelja, a jaz se poslovim. Pridi tudi ti na kolodvor, da se še vidiva preden me odnese vlak. Pa na šopek cvetja nikar ne pozabi, saj veš, da ljubim rože!"
Začuden in žalosten je postal fantov obraz. Rad bi ji kaj odgovoril, pa je rajši molčal, saj so mu bile besede prevsakd nje in preubožne, zato je z dekletom le malo govoril.
Ona pa je bila štacunarka in ni tega razumela. Najrajši je govoričila kar ure in ure, se smehljala in pripovedovala vse mogoče nepomembnosti.
Jože je bil sin premožnega zemljana in starši niso marali Zore, te lahkokrile gosposke stvarce.
"Kaj bo ta na našem gruntu ! Zajedla se bo vanj in ga počasi uničila, saj ne zna prijeti za kmečko delo ta cukrenka!" se je jezil oče, a mati je z lepo beseda Jožetu prigovarjala, naj se spametuje in pusti gosposko frfro, ki ni zanj, ker ga sploh ne mara in se samo igra z njim.
In Jože je počasi spoznal, da njegova Zora ne ljubi samo njega, temveč tudi druge, saj se jim je vpričo njega smejala in jim zagotavljala, da jih ima rada.
Na cvetno nedeljo je že na vse jutro, ko je vstal, premišljeval, ali naj odseka nageljnov vršič ali ne, Nagelj je imel okoli dvajset lepih krvavečih cvetov, ponosen je dehtel skozi okno in se vzpenjal po zidu. Kdor ga je videl, ga je občudoval in vsi mimoidoči so si ga radi ogledali.
Jože ga je pa hotel žrtvovati in dati za spomin lepi Zori, preden se od nje poslovi.
In zmagala je njegova ljubezen. Z ostrim nožičem je odrezal nagelj in ga nesel svoji dragi na postajo.'
Kako se je začudil, ko jo .je zagledal. Učitelj in organist, štacunarski pomočnik in študent Lipe, ki je bil na počitnicah, vsi so jo spremili in ona je sedela tam in se jim smejala, a okoli sebe je imela samo cvetje, ki so ji ga prinesli njeni oboževalci v slovo.
Zora je kar v obraz zažare-la, ko je sprejela nageljne ter jih položila poleg drugih šopkov.
Mladenič ni mogel govoriti.
Hudo mu je bilo in sramoval se je, ko jo je našel v družbi kar treh drugih. Takoj mu je bilo žal nageljna, ki ga je njegova mati gojila s pravo skrbnostjo in ljubeznijo ter ga čuvala kakor dragocen zaklad.
Zora pa se je poslavljala:
"Zdaj grem in mislila bom na vas, to lepo vasico in te miler drage kraje ! Ne bom vas pozabila ! še' v sanjah bom večkrat med vami, saj ste dobri in pošteni ljudje!"
Vsem po vrsti je podala roko. Potem se je spet zasmejala:
"Prinesli šte mi cvetje, ki ga tako ljubim! Tudi jaz moram dati vsakemu cvetko za spomin!"
Vzela je Jožetov šop nageljnov, odtrgala za vsakega cvet in mu ga vtaknila v ^umbnico.
Ko je dala Joži nagelj, ga je poljubila kar vpričo vseh:
"Pozdravljen bodi, ti moj dobri fant, in srečen ostani.!"
"Xje boš zdaj, kam naj ti pišem?" se je iztrgalo iz Jožeta.
Ona je malomarno skomignila z rameni:
"Nikar ne poizveduj in pusti me rajši svojo pot! Sam si že moral spoznati, da nisem za tebe ! Rada imam prirodo, toda le, da jo gledam, da bi se pa z njo borila za skromni njen sad, o tem ni govora, zakaj mnogo prešibka sem in prekmalu bi klonila. Tebe sem vendar ljubila in ne pozabim te nikoli, res, fant moj, prav nikoli ne!"
Jože ji ni odgovoril. Pustil jo je in ni niti čakal na odhod vlaka.
Ko je bil že kakih sto korakov od postaje, se je še enkrat ozrl. V mladi jutrni zarji je žarelo belo poslopje kakor okrašeno z nageljni, vrtnicami in makom. In sredi te bleščave je zagledal dim in droben bel robček, ki mu je mahal v slovo.
Jože pa ni odzdravil. Mislil je na svoj odrezani nagelj in hudo mu je bilo.
Ko je zakorakal čez brv, še je trenutno ustavil, še enkrat je zazrl pred seboj obraz mlade štacunarke, še enkrat je začutil v srcu tegobo in bolečino. Potem je strgal iz gumbnice nagelj in ga vrgel v valove:
"Zbogom, moja prva ljubezen!"
še je videl rdeči cvet, kako se je zazibal v vodi, se zasukal in pojem izginil.
Osamljen in truden je prišel domov. Vasica se je smehljala v jutrnem soncu in zvonovi so veselo oznanjali cvetno nedeljo.
Ce verjamete al' pa ne
Konec mlade ljubezni
Zora je stopila na plan. Njena vitka postava v svetli pomladni obleki je zablestela v mladem soncu. Velike sinje oči so se smehljale, ko se je zazrla preko polja.
Tisto leto je bil cvetni teden že ves v cvetju. Povsod so se smehljali drobni znanilci vesele pomladi. Teloh je rdeval na rebri, poleg njega so brstele je-trnice in velikonočnice, a tro-bentic je bilo vse rumeno, med tem ko so zvončki pozvanjali tik ob poti.
Zora je ljubila cvetje in pomlad in življenje. Za cvetno nedeljo se je pa ppslavljala iz vasi. Samo leto dni je bila pri vaškem trgovcu za pomočnico,
a potem je šla nazaj v mesto, zelo zainteresirane. Koliko šiva- Na deželo je prišla le, ker v me-
Znana filmska igralka, Mary Astor in njen "najnovejši" soprog, Manuel Del Campo iz Mehike.
Cerkniški zdravnik se je bavil poleg zdravilstva tudi z kokošje-rejo. Saj je imel čas, ko je bilo pa v teh krajih tako malo bolnikov. Vendar se pa pripeti, da je zbolel Osredkov Tomaž. Zdra-vijik gre k njemu, ga preišče in ko pride domov, napravi kroglice ter jih izroči dekli, naj jih nese Tomažu obenem is pismom, v katerem je bilo navodilo, kako naj Osredkar jemlje kroglice. Ob istem času pa dene v košarico šest piščancev in naroči dekli, naj jih spotoma odda pri šerkotu.
Da bo, je rekla vestna dekla naglo, ker je bila vesela, da bo spotoma lahko nekoliko poklepetala v Hrenovem malnu z mamo. Ker je klepetanje najbolj važna zadeva na tem svetu (to trdijo enske), se je dekla Mioa najprej dodobra nabrala novic, potem je pa naglo odvihrala z naročilom. Pri šerkotu je izročila zdravilne kroglice, Osredkarje-vemu Tomažu je pa dala pismo in piščeta.
Tomaž i?e je močno začudil, ko je videl piščeta v košarici, še bolj se je pa začudil, ko je odprl pismo in bral zdravnikovo navodilo: Vsako uro po dve!
Kaj je pa šerko rekel, ko je dobil kroglice mesto piščet, sem pa pozabil vprašat.
r*
a
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namikca laTlrnlku K. Mara
"Kam?"
"V Mastanli. Tudi jaz bom jezdil v Mastanli, pa kolikor mogoče v ravni črti."
"In kje se najdemo?"
"Tega ne vem, ker ne vem, kje bom sora dohitel. Vsekakor Pa se spet vidimo v Mastanli-ju."
"Pa veš, da je jezdil v ravni črti v Mastanli?"
"V ravni črti čez hribe in doline gotovo ne. Njegov pla-^c je preslab za tako nevarno
Potovanje."
"In če ga prehitiš?"
"Bom pa počakal nanj."
"Boš vedel, ali je pred teboj ali za teboj?"
"Upam, da bom."
"Pa še nekaj, gospod. De- deti. Kolovozi peljejo od sela žele tod ne poznaš! Zašel boš. do sela, večkrat pa niti navad Ij1 nesreča se ti utegne pripetiti. Vzemi vsaj mene s seboj,
Sospod."
kmetij, pašniki ležijo med njimi. Vsaka kmetija šteje po šest do deset koč. Koče so spletene iz vrb j a, stene so od 'znotraj in od zunaj pomazane z ilovico, ki je pomešana z debelo nasekano slamo. Znotraj so stene pobeljene. Mestoma so koče tudi v zemljo izkopane. Od daleč so podobne košaram ali pa stožcem, ki molijo iz zemlje. Ene koče so stanovanja za ljudi, za člane "zadruge" — družine —, druge so hlevi za konje, za govedo, svinje, ovce in perjad. Domače živali so popolnoma svobodne, miroljubno se sprehajajo med kočami kmetije.
Zapadnoevropskih cest ni vi-
Frigidaires
6 kubič. čevl. prostornine, malo rabljeni; prej $199.50, zdaj samo $89.50. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. (x)
Hiše naprodaj
Na 66. cesti, ima 10 sob, tri garaže. Hiša na 68. cesti, 10 sob, hiša na 74. cesti, ima 12 sob. Takoj $1,000.00. Hiša za eno družino na 74. cesti, ima 8 sob, takoj $50.0.00. Zidana hiša na 95. cesti, takoj $1,000.00. Hiša na 92. cesti, za dve družini, takoj $800. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366j Marquette Rd., blizu St. Clair in 55. ceste. (72)
Stanovanje
obstoječe iz treh sob se da v najem. Kopališče in garaža. Odda se tudi stanovanje obstoječe iz petih sob, kopališča. Garaža na razpolago. Vprašajte na 6424 Spilker Ave.	(71)
H *
M
H H H H H H N H
US
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978
*H
H
Išče se
zanesljivega rojaka, ki ima vese-
"Ne boj se zame, moj ljubi Halef! Moj konj je dober in ^oje orožje je tudi dobro. Ne bojim se ničesar. Tebe pa ne ^orem vzeti s seboj."
"Zakaj ne?" je žalostno rekel.
"Ker moraš ostati pri tovariših. Postavil te bom za njihovega poveljnika."
To mu je seveda zelo ugajalo- Potolažen je dejal, da bo skrben vodnik in poveljnik.
Dal sem še tovarišem potrebna navodila. In ker smo morali uvaževati vse različne motnosti in se za vsak slučaj podrobno domeniti, smo se poglobili v pogovor in nismo pa-na kawwase.
ne steze ni najti. Tujec, ki de-j ]je za Real Estate in General žele ne pozna in misli malo j Broker Business. Najboljši dodal je potovati ko od enega se-'hodki za bodočih 5 let. Tudi la do drugega, mora res imeti j srednje starosti gospodična ali nagon ptice selivke, ako zapu- j g.0Spa ima prednost. Za nadalj-
na pojasnila naj se zglasi v nedeljo od 1 do 5 popoldne na 3490 E. 93rd St. pri Union Ave. Mr. Jelarčič.	(72)
sti kolovoz ter se poda na slepo srečo povprek čez deželo.
In tako se je meni godilo. Res drzen sem bil, da sem si: upal od ceste v stran in v ravni črti črez deželo. Druga nisem vedel, ko c'a leži Mal=tanli točno na jugo-zapadu.
(Dalje pihodnjič)
MALI OGLASI
FINO VINO
Ako želite v resnici fino vino za velikonočne praznike, na drobno ali na debelo, in po zmerni ceni, tedaj se gotovo
[n ko sem se čez nekaj časa ogias;te pri ^'učajno ozrl, je jezdil samo	^ _
Se kawwas baši za nami, njego- Anton Korošec in Sin Ve£a podložnika pa ni bilo ni-	1063 Addison Rd.
kjer več.	________
Vedel sem vnaprej, da bo ta-' ko. Pa naredil sem se začude-
ZA VELIKO NOČ!
Pri nas je vse v redu in pripravljeno. Pridite v našo trgovino in vam zavijemo blago in boste zadovoljni odšli. Imamo obleke vse mere, ne bo jih zmanjkalo. Vse mere, barve in cene. Posebno lepa in velika zaloga svilnatih oblek.
Zakaj bi hodili v mesto, ko dobite pri nas cenejše. Ravnokar smo dobili tudi veliko izbe-ro slamnikov za žene .in dekleta. Imamo tudi lepe bele obleke za otroke za obhajilo ali birmo, lepe tančice.
Pri nas dobite'vse, kar potre-
nega in nevoljnega. "Kje je tvoj tovariš?" Ozrl se je in ves prestrašen vzkliknil:
"Effendi, saj je jezdil za menoj!"
Njegova osuplost je bila odkritosrčna. Videl sem mu na
bujete pri vaši družini, spodnja
POZOR GOSPODINJE! i in vrhnja obleka. Pridite, zakaj bi se drenjali po mestu, ko
Ako želite imeti za velikonočne praznike v resnici najboljše
DOMAČE ŠUNKE
obrazu, da se ne hlini. Prepri-	želodce, klobase in drugo
Čan je bil, da jezdi tovariš še	domačo slanino, kakor
Vedno za njim.	tu(ji vsakovrstno groceri-
"Kje je?" sem ponovil.	. . , . ^ • "Izginil je, razpršil se je/JO m zelenjavo, kupite pri
izgubil se je, uničen je, zemlja	nas. Cene so izredno niz-
Sa je požrla!" .je pravil ves ke!
dobite pri nas vse, kar rabite. Se vam toplo priporočamo za praznike.
Anžlovar's
6202 St. Clair Ave.
Vesele velikonočne praznike voščimo vsem odjemalcem in od jemalkam, prijateljem in znancem. Dosti dobrih in lepih pirhov.
zbegan.
"Nisi opazil, da je zaostal?"
"Kako bi naj opazil? Si ti opazil ?"
In je pripomnil:
"Koj pohitim za njim!"
Obrnil je konja. Izgovor je j kil dober in prilika še lepša. Tudi sam je lahko izginil, se razpršil, izgubil. Poznal sem te i turške kawwase in njihove na-vadice. Ni bilo prvikrat, da so me spremljali, in tudi ni bilo Prvikrat, da soi lepo drug za drugim izginili.
Toda oditi mu nisem pustil.
"Stoj!" sem ga ustavil. — "Ostal boš! Ni časa, da bi iskal ubeglega tovariša."
Voščim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam še nadalje vaši naklonjenosti.
JOE ZULICH 5810 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 0472
Zgubil se je pes
lovske "beagle' 'pasme, rjavkaste, bele in deloma temne dlake. Sliši na ime "Jack". Licenčna številka je 5477. Kdor ga je slučajno dobil, je prošen, da ga vr-
.! ne lastniku na 4030 St. Clair Pa saj mora vendar z nami,
Jezditi."	| __-_—
"Opravi ž njim, ko se vrneš j Piano harmonika v Odrin! ' Sedaj pa bomo jez-1 naprodaj, vredna $120.00, ima dili dalje. In ti hadži Halef 48 basov. Proda se za polovično Omar pazi dobro na tegale Ceno. Vprašajte po 5. uri zvečer kawwas bašija! In glej, da i na 1037 E. 70th St.	(72)
bo storil svojo dolžnost!"
Pognal sem vrancai in kmalu sem bil sam na samotni cesti.
Cenejše hiše od cenejših!
Opozarjam kupce hiš na sledeče: Hiša 12 sob, za dve družini, v izvrstnem stanju bliz'u 74. ceste. Cena $53800.00, takoj $1800.00. Hiša 10 sob za dve družini pri E. 140. cesti, cena $4000.00, takoj $500.00. Hiša 8 sob, za eno družino, v Collinwoo-du blizu Grovewood Ave., cena $3200.00, takoj $1000.00.
Dobro idoča grocerija in mesnica naprodaj. Električna ledenica, poceni rent. Cena samo i $2400.00. Več podrobnosti vam drage volje da
Mike Jalovec
6424 Spilker Ave. ENdicott 3039.
(Mar. 19. 24.20).
Pozor!
Radi poziva na zadnjo redno mesečno sejo društva Dvor Ba~
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
V tistih krajih imajo vasi -ga št. 1317 C. O F. se vam tem čisto bolgarski značaj. Bol- ■ potem naznanja, da jegl«ie Barsko selo navadno ne leži obiranja vse v najboljšem teku
cesti, ako smemo tiste kolovoze ! Kar ->e.Pa »adborstnar dobi
tako imenovati, ampak precej	vzroka je popolnoma pojasnil
daleč v stran in se s ceste niti	članom pri zadnji seji. Nadalje
ne vidi. Običajno leži ob bre-	se vljudno vabi vse člane dvora
gu potoka. Ta daje selu vodo	Baraga, da se skupno udeležijo je za njega tudi naravna
hramba.
Bolgarske naselbine so precej nagosto posejane. Vsaka naselbina ima po več dvorov,
sv. maše na velikonočno nedeljo ob 10. uri zjutraj. Zbiranje bo v prostorih, kjer se vršijo seje. Z bratskim pozdravom — Math Baznik, taj nik-zapisnikar.
Čimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
UEnderson 3113
DOBEU PREMOG IN TOtNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P J. ČIMPERMAN J. J. FRER1CKS
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
mmma * polki »logi. Potil lan« tudi po potu.
Mandcl Drog Co. <0702 Waterloo Rd. CUt.I.o«, C.
SLOVENSKO PODJETJE
BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR, AVE.
1	*
I	+
I	*
I	Zavarovalnina i
i *
-s-
i 4 4
4 *
Ž
4
I
4 4 4
I
I	t
VSEH VRST
Se priporočamo
HAFFNER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
ISvete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, lastnic« 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene.
Ko1 JUGOSLAVIJE
7
BREMEN-EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
All potujte s priljubljenimi ekspresnimi parn-iki:
COLUMBUS HANSA^ DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK
Izborne železniške zveze od Chorbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je preminul naš soprog in oče	,
Peter Cerar
ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 5 marca 1937 v starosti 58 let. K večnemu počitku smo ga položili 9. marca 1937 na Calvary pokopališče.
Dolžnost nas veže, da se prav lepo zahvalimo vsem tistim, ki so ga priš.li kropit in ki so ga spremili k večnemu počitku. Prav lepa hvala darovalcem za sv. maše: Mr. in Mrs. Jack Stefart, Mr. in Mrs. Stanley Cerar, Mr. Tom Retič, Mr. Gregor Rejc, Mrs. Ogrinc, Mr. in Mrs. Peter Cerar, Mr. in Mrs. Louis Cerar, Mr. in Mrs. Majk Turk, Mrs. Katy Rejc, Mr. in Mrs. Prank Cerar, Mrs. Rates.
Prav lepa hvala vsem tistim, ki so dali brezplačno avtomobile za pogreb: Joe Zabukovec, E. 152nd St.; Prank Lober, E. 152nd St.; Joe Morant, Darwin Ave.; Tom Retič, Saranac Rd.; Mrs. R. Boren, Darwin Ave.; Peter Cerar, E. 222nd St.
Iskrena hvala vsem darovalcem cvetlic in vencev: Mi', in Mrs. Majk Mikovik, Mr. in Mrs. Dobida, Trafalgar Ave.; Mr. in Mis. Prank Cerar, Mr. in Mrs. Stanley in Vincent Cerar. Mr. in Mrs. Peter Cerar, Mr. in Mrs. Jack Stefart, Mr. in Mrs. Louis Cerar, Mr. in Mrs. Majk Turk, društvo Kras št, 8 SDZ, društvo sv. Janeza Krstnikaj št. 37 JSKJ.
Lepa hvala Msgr. V. Hribarju za tako lepe obrede v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Mr. in Mrs. August Svetek za njih vljudnost in postrežbo.
Tebi pa, dragi naš soprog in oče, naj bo lahka tuja zemlja In počivaj v miru.
Žalujoči ostali:
Margaret Cerar, soproga; "	Peter, Stanley, Frank, Louis, Vincent, sinovi;
Mary por. Stefart, Francos por. Mikovek, Molly por. Turk, hčere,
Cleveland, Ohio, 26. marca 1937.
Lanny Ross pravi:
"Luckies nikdar niti najmanj ne nadlegujejo
mojega grla"
"Že dolgo časa se veselim Luckies. So lahka kaja in nikdar niti najmanj ne nadlegujejo mojega grla ... in to se tudi tiče mojega glasu. Zdi se mi, da je slehernemu znano, da vzame precej ur skušenj za enourno predstavo .. . posebno s programom kot je novi 'Shoiv Boat'. Dvomim, pa, če vedo, kako krasen občutek je malo počivati, popolnoma pozabiti delo in kaditi Lucky."
M v
V/
N,
I eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesionalnimi moškimi in ženskami - odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo.
Mr. Ross odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate Jahko zaščito grla od Luckies - lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljiveev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted'*. Luckies so prijazne grlu.
NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA"
<r < T
LL S
Lahka Kaja "-Zaščita Vašega Grla
PROTI DRAŽENJU—PROTI KA&LJU
l>nrlgltt 1337. m« American foMtco ('oropan.
Nasproti St. Clair Ave. kopališču
Oblecite se za veliko noč za manjši denar kot kdaj prej. Prilika, da si prihranite $5, $10 in celo $15 na oblekah in površnikih. Naša 11-letna navzočnost v tej okolici govori sama zase o poštenem trgovanju, dobrem blagut in dobrimi odnošaji z ljudmi, ki so bili naši prijatelji.
Eno in dvovrstne, plave, rujave, sive, rumene, pisane, plaids, črtaste. Vse mere za vse modele-
EAST OHIO ClUS COMPANY
MAin 6640	East Sixth in Rockwell
MODERNO PLINOVO PEČ
T ETOS bo štirideset tisoč clevelandskih žensk kupilo nove moderne plinove peči—in se radovale po cele ure vsak teden, v novi prostosti.
Z eno izmed čudovitih; plinovih peči lahko, če želite, denete vso jecl v peč, naravnate kontrole, greste proč za ure—ter pridete nazaj, ko bo jed perfektno skuhana, pripravljena za serviratl.
Moderne plinove peči prihranijo tudi stopinje. So peč, delovna miza in kuhinjska shramba, vse obenem—vse, kar kje želite, ko pripravljate vašo jed.
Tudi manj časa za čiščenje radi nje gladkega, za vse življenje trajajočega emajla. Nič jedi se ne pokvari, ker rezultati so gotovi z modernimi kontrolami. Tudi kuhinja je udobna z manj stroški za kurjavo radi moderne in-zulaclje peči.	,
Oglejte si privlačne, krasne, nove plinove peči pri vašem trgovcu. So jako zmerne v cent in stanejo samo eno četrtino za obratovanje kot druge avtomatične peči. Noval plinova peč se bo sama izplačala, ter vam dala ure počitka za nameček.
"Modernizirajte s plinom"
Po dolgem trenutju napetosti sta si pogledala naravnost v oči. Svet se je mahoma čudežno razgrnil pred njim?,. — Njiju spomini so se vračali v minulost z brzino bliska na hudournem nebu. Nič več nista bila drug drugemu tujca. To ni bilo več enodnevno prijateljstvo, Aldous ji je trdneje stiskal roke. Tisoč stvari mu je sililo na ustnice. Preden pa je utegnil izpregovoriti, se je pojavila v Janinih očeh nenadna groza. Okrenila se je z obrazom, tako da je gledala proti oknu. Obupen vzkrik ji je planil iz ust. Aldous je skočil. . . Nikogar ni bilo. Spet se je ozrl na Jano. Bila je vsa bleda in tresla se je. Roke je imela prekrižane na prsih. Njene oči, od strahu široke in temne, so strmele v okno.
"Tisti človek!" je spravila iz sebe. "Njegov obraz je bi) tu — na steklu — kakor obraz živega peklenščka!"
"Quade?"
"Da,"
Ko je planil proti vratom, ga je prijela za, ramena.
"Stojte!" je viknila. "Nikamor ne smete!"
S praga se je za trenutek ozrl. Bil je prav takšen, kakršnega je videla v Quadovem šotoru, baš tako strašno hladan in s tistim mirnim nasmeškom na ustnicah. Njegove sive oči so nalikovale smehljajočemu se jeklu.
"Zaprite vrata za menoj in ne odprite jih, dokler se ne vrnem," je velel. "Ženska ste in gost moje hiše, Ladygray. Ne dam, da bi vas žalili!"
Opazila je, da je odhajajo nekaj potegnil iz žepa. V luči svetilke je ujela lesket tiste stvari.
VII.
John Aldous je trdno sklenil, da ubije Quada. Brzo kakor zajec je stekel okoli vogala koče, okoli okna ter obstal, prisluškujoč, z avtomatsko pištolo v roki in vrtaje z očmi v temo, kje bi se ganila kaka senca. Bil je pripravljen na
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO |
TRINER'S ELIXIR OF RITTER WINE
Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico
— NAItOČITU SI PKOSTI VZOKBC —
i Triner's Bitter Wine Co. ' I 544 S. Wells St.. Chicago, 111. I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime .......................
I Naslov .....................
V nek
I lekarnah
vse. Hotel je ustreliti Quada, ker .je slutil, da je bila ta u-a zver pri oknu. Sle-vensov mali je imel prav. Bili Quade je zasledoval Jano. Njegova gnusna duša je bila z vrhom a polna hlepenja, da bi s« je polastil in Aldous je vedel, mora biti v tej strastni raz-paljenosti bolj podoben morskemu volku nego človeku — da je plazeča se, slinasta, te-imo iščoča stvar, ki nima za seboj samo podzemeljskih sil, 'ampak tudi dosti denarja. Se-jdaj, ko ga je iskal, ga ni smatral za človeka, ampak za zver. |Pripravljen je bil, da sproži. Toda slišal ni ničesar. Niti lo-' masten j.'i ni čul niti teptanja nog niti šuma plazečega se te-(lesa. Mesec je vzhajal šele ;čez uro, zdaj je bila še tema, ki jo je ublaževala samo bleda ipolusvetloba zvezd. Iz razda-il.je kakih sto jardov je/slišal 'h ukan je sove. Zunaj na reki j je nekaj pljusnilo. Iz gozda onkraj bivolske prerije se je Soglašalo bevskajoče zavijanje 'prerijskega volka. Pet minut je stal tiho kakor pečine za njim. Zdelo se mu je, da bi bilo brezumno, ako bi šel dalje in bi zaman iskal Quada v temi. Vrnil se je, potrkal na vrata in stopil v kočo, kakor hitro je Jana odprla.
Še vedno je bila bleda. Njene oči so bile razširjene.
"Pričakovala sem, da se vrnete — takoj," je dejala. — "Bala sem se že, da vas ne bi I bil —"
"— v temi podrl na tla?" je rekel Aldous, videč, da ji beseda ne gre z jezika. "Nu, to bi bilo zanj kakor nalašč, Jana." Ta odgovor mu je ušel čisto nehote. Imenovati jo Jano, se mu je zdela najpreprostejša stvar na svetu. "Treba je, da vam pojasnim, kakšen človek je ta Quade — in zakaj je, j kakor vse kaže, gledal skozi okno."
Zdrznila'sc jo.
"Ne — ni treba — vem!"
"Vsega ne veste," je dejal Aldous z izrazom odločnosti v bledem obličju. "Vaša varnost zahteva, da zveste več, nego ste sami uganili. Ako bi bili takšni, kakršnih je večina ostalih žensk, vam ne bi povedal resnice, ampak vam bi jo skušal utajiti. Glejte, kakšna je stvar. V Skalnih gorah je samo eden še opasnejši od Quada; ta edini je Culver Rami v Tete Jaune. Tovariša sta — tovariša v zločinu, grehu, v vsem, kar je zlega in kar jima donaša zlata. Njiju vpliv med sirovimi živi ji ob železniški progi je neomejen. Zavarovana sta. tako dovršeno, da ugo-nabljata celo stavbene podjetnike, ako se ne dado izkoriščati. Tistih nekaj neškodljivih redarjev, ki jih imamo na progi, je docela brez moči, da bi jima prišli do živega. Nagrabila sta si tisočake zlasti na tri načine: z razbojništvom, z žganjem in z ženskami. Bili Quade je zavržene j ši izmed obeh. Strašna bestija je. Culver Rann se mi vidi kakor gladka, bleščeča se kača. A tu ne gre zanj, tu gre za Quada."
Začutil je, da mu je skoro nemogoče nadaljevati, dokler ga Jana tako nepremično gleda s svojimi sinjimi očmi.
"— ki sva ga napravila za svojega sovražnika," je končala ona namestu njega.
"Da — in ne samo to," je rekel, obračaj e pogled v stran. "Jana, sami ne morete v Tete
Jaune. Nikamor ne smete sami. Ako bi šli —" :j { "Kaj bi se zgodilo?" "Ne vem. Morda se ne bi nič zgodilo. Toda sami ne morete iti. Zdajle vas spremim k Mrs. Ottovi, jutri pa pojdem z vami v Tete Jaune. Sreča, da imam tamkaj kraj, kamor vas lahko povedem in kjer boste varni."	t *;{g| Ko sta odhajala, se je Jana žalostno ozrla na stol.
"Sram me je, da moram o-staviti posodo v takem neredu," je dejala.
Nasmehnil se je, in ko sta stopila skozi vrata, ji je vtaknil roko pod pazduho. Ko sta prekoračila malo jaso ter ju je obdajala senca, smrek, in balzamovih jelk kakor gosta stena, jo je prijel za roko.
"Tema je, utegnili bi se spotakniti," se je oprostil. "Tu ni tako kakor na okroglem trgu pred hotelom Cape Verde, kaj?"	18 r] i
"Ne. Ali ste pobrali katero tistih malih rdečih školjk? — Jaz sem, kar z grozo so me navdale. Čudne istorije so pripovedovali o njih."
Vedel je, da gleda med govorjenjem predse v neprodir-ni zid teme in da tisto, zaradi česar mu je stisnila roko, ni bil spomin na krvave školjke, ampak misel na Quada. V desnici je trdno stiskal ročaj svoje avtomatične pištole. Čeprav je sleherni živec v njem trepetal, vendar ni bilo čutiti v njegovem brezskrbnem glasu niti sledu kake opreznosti1
ali pripravljenosti.
"Krvavordeče školjke me niso vznemirjale," je odgovoril; "težko bi trdil, da me je kaj silneje prevzelo od kač. Strašanski bojazljivec sem, kadar naletim na žival, ki leze brez nog. Pred kačo vselej pobegnem, tudi ako ni večja od vašega mezinca — da, mala kača travnica me ne pripravi v nič manjši strah kakor udav. Stvar sama je tisto, kar vpliva name, ne njena velikost. Nekoč sem skočil iz čolna v 10
čevljev globoko vodo, zato, ker je moj tovariš ujel na trnek jeguljo in je trdil in trdil, da je riba. Tu gori hvala Boga. nimamo kač. Kar vem, sem videl v severnih krajih vsega ?amo tri ali štiri."
Tiho se je zasmejala, čeprav jo je neprijetno mrazilo od teme.
(Dalje prihodnjič)
Nnrofite se na dnevnik Ameriško Domovino!
URADNI IZLET
v JUGOSLAVIJO
pod pokroviteljstvom
Srbske Narodne Federacije
pod osebnim vodstvom MR. B. M. PEKICHA, glavnega tajnika
SRBI ZED1NJENIH DRŽAV IN KANA-DE!
Pridružite se našemu 'izletu. Potujte z nami in obiščite sorodnike in prijatelje.
Pridružite se našemu spominskemu obisku groba pokojnega kralja Alexandra.
Izletniki odplujejo iz New Yorka na parniku
BERENGARIA 19. junija
(VIA CHERBOURG)
Rezervirajte prostor zgodaj. Vprašajte za posebne publikacije, ki natančno popisujejo ta izlet.
Za informacije in rezervacije se obrnite na
MIH A L JE VIC BROS.
6031 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
CUNARD
White Star

Tukaj je vaša prilika, da boste fino oblečeni v velikonočni paradi za manj denarja, ko ste ga še kdaj
prej potrošili za obleko.
Pol ali cel pas modeli, polo, raglans, balmacans, guard modeli. Vseh barv in modelov.