NA ŠE RAZSTAVE
Oipn Milnnuoič
Scenograf Miomir Dcnit’
I ti K TBfci[MT,12> dl Denll
Dovolite ml, da ob tem, ko odpiramo v vaii lepi Ljubljani, v vaši operni h ¡Si razstavo scenograf ¿k ega dala enega od utemeljiteljev srbske scenografije, povem nekaj besed o njegovi razvojni poti.
Takoj moram povedati, da ljubljansko- občinstvo, predvsem operno, dobro pozna Miomi ra Dcniča. V sodelovanju 2 režiserjem Mladenom Sabljičem je v zadnjih letih inseeniral vrsto pomembnih opernih uprizoritev: Puccinijevi »Dekle z zahoda* in :-La Bohčme«, "Pikovo damo* Petra I. Čajkovskega, Br:!-tndvega »Alberta Herringa* in Verdijevega »Falsstaffa*.
Začetki njegovega gledališkega dela v Beogradu segajo v sredino četrtega desetletja tega stoletja. Po končani realki se posveti slikarstvu, S drugimi nadarjenimi slikarji Študira pri našem velikem slikarju Jovanu Bijedlču, ki ga tts me ]■ j a k gledališču in La ko vpliva na njegov razvoj in oblikovanje.
Zatem gre skozi gledališko šolo Narodnega gledališča, v kateri insconiru skoraj vse izpjtne predstave. V začetku 1935. leta je angažiran kot honorarni slikar Narodnega gledališča v Beogradu, 2e leta 1936 naredi prvi samostojni Inscenaciji za Panovičevo dramo »Dninarji* in Puccinijevo opero »Tosca*.
Obenem Študira tehnologijo na Tehnični fakulteti Univerze v Beogradu in jo 1937. leta absolvira.
V gledališču gre skozi prve faza razvoja gledališkega slikarja: spoznava skrivnosti tehnologije barv, scenske perspektive, strokovne terminologije ter izpopolnjuje risbo ¡n kompozicijo. V Lem obdobju temeljijo njegove scenske interpretacije na slikarskih stališčih. V relativno kratkem času prehodi pot od scenske dekorativnosti do simboličnega realizma.
Po osvoboditvi deluje Ucnič istočasno kot gledališki in filmski scenograf, uspešno pa se vključuje tudi v nastajajočo televizijsko scenografijo. V obdobju estetskih obračunov z verističnim realizmom usmerja svoja raziskovanja k stilizaciji. To se najbolj izraža v dobi umetniškega poleta njegove operne scenografije, Nase je sprejel breme in izkušnje vseh nasprotij, ki so spremljala scenografsko ustvarjalnost te dobe, vendar je ostal dosleden koncepLu stilizacije, ki je bil trdno zgrajen na postulatih idejnega, režijskega in interprelacijskega sozvočja. Njegova gorečnost, pripravljenost na sodelovanje brez osebnih ekshibicij in zaupanje v idejne nosilce gibanja beograjske operne šole so dali
OiLviriteu razstave stenografa, Miomira Dcniča
rezultate, ki bodo v zgodovini razvoja srbske scenografije ostati povezani z njegovim imenom.
V glcdallMu je insceniral nad štiristo dramskih, opornih Ln baletnih del več kot dvestotih različnih avtorjev. Njegove naj reprezentativne]^ operne stvaritve so: SREDNJEVEŠKA LJUBEZEN Trn na Lbotke, Baranovičcvo SRCE T Z LECTA, MenollLjev KONZUL, KNEZ IGOR Aleksandra Borodina, ERO Z ONEGA SVETA Jakova Gotovca, Janačkova KATJA KABANOVA, DON KI-FÏQT Julosa Massoneta, Herci gon j c v GORSKI VENEC, PIKOVA DAMA in EVGENIJ QNJEGIN Petra I. Čajkovskega, FAUST Charlesa Gounoda. ZALJUBLJEN V THI ORANŽE Sergeja Prokofjeva, BORIS GODUNOV Modesta Muswgskega, Belli uljeva NORMA in IVAN GROZNI Rimskaga-Korsakova,
Nič Tnpnj pomembne niso dramske insceti&clje: Shakespearov KRALJ LEAR, BERTOVE KOČIJE ali ŠIBILA VelimUa Lukiča, THOMAS MOOR Roberta Bolta, MAKSIM CRNOJEVTČ Laze Kostiča, PORTE ROYALE Monther-1 an ta, Sunovičeva HASANAGTNICA. NEČISTA KRI Bore Stankoviča,,.
Deniceve scenograiije so obšle svetovne gledališke centre: Dunaj, Salzburg, Bruselj, Sofijo, Bratislavo, Kopenhagen, Kairo, Aleksandrijo. Pariz, Nico, Atene. Osako, Zahodni Berlin, Frankfurt, München. Wiesbaden, Berlin, Leipzig, Am-
utiimiitnii sr-fjr XV (33j, IJulilfma ISTn
107
sterdam, Haag, Roterdam, Firence. Genovo, Palermo, Rim, Benetke, Trst, Monte Carlo, Varšavo, Barcelono, Madrid, Zürich, Losano, Edinburg Ln druge.
Zrelo obdobje Dimičevega ustvarjanja se ujema e dobo, ko je beograjsko gledališče v polni meri sprejemljivo ca vse vrste iskanj. Vsa gibanja Pa črti real icem-a bat rakci ja z vrsto vmesnih postaj in kompromisov, so v svetovnem gledališču tesno povezana s scenografijo. V Deničevih stvaritvah, ki segajo v prostor inovacij, lahko med sodobnimi smermi gledališke scenografije opazimo tri osnovno stilne celote: selektivni in ilustrativni realizem, prostorski funkcionalizem in abstraktni simbolizem. Prav tako obseinn je njegovo delo zunaj tega opusa. Usmerjeno je k realizmu kot trajni opori gledališča, ki v osnovi ne spreminja veliko svojega koncepta, čeprav uporablja tudi sredstva, ki jih ponuja sodobnost.
Z istim žarom kot sprejema stilna iskanja sodobnega gledališča, sodeluje tudi v sodobnem poizkusu, ki uporablja vsa izrazna sredstva, ki jih daje tehnični napredek. Predvsem so to osvetlitev in sodobni materiali. Osvetlitev je postala poglavitno izrazno sredstvo sodobne scenografije. V njegovih rokah dobi vrsto izraznih lastnosti od stilnih kval.tel pa do neizčrpnih motnosti za oživljanje atmosfere in neposredne j Sega konfrontiranja z ustvarjalci gledališke predstave. Novi materiali, ki so osvojili razna tehnična področja, so našli prostor tudi v scenografski umetnosti.
Denič je že zgodaj odkril čar in neizčrpne možnosti poskušanja z novimi material:. Klasičnim sredstvom scenske tehnike: lesu, platnu, zavesam, rekvizitom je pridružil vrsto sodobnih snovi: železo, aluminij, baker, polislerin, sintetične folije, penaste mase. posebne vrste tkanin, vrvi, fluorescentne baive in vrsto drugih.
Kljub temu da pri svojem ustvarjalnem procesu uporablja v glavnem tehniko eksperimentiranja z maketami, le redko odstopi od slikarske skice. Goji jo sistematično, z njo izraža svojo prvo likovno vizijo, v kateri imajo barve poseben pomen,
Obdobje, v katerem doseže svoj ustvarjalni vrh je pomembno poglavje v zgodovini beograjske gledališke scenografije, Njegove scenske rešitve pa sodijo Že v sodobno gledališko klasiko. Dedičeva vloga v razvoju scenografske umetnosti od naturalističnega mani Kzma pa do integralnega sodelovanja scenografije V predstavi kot eetoti je zagotovo nadvse pomembna.
Scénographe Miomlr Dénié
A l'occasion du vernissage de l'exposition du scénographe moderne serbe Mlomlr Eh:nie à l'Opéra de Ijuhljana, (J Ig a iUilmuvk décrivit -0iJ dicniill ,trtiiili(|uc Cl son oeuvre.
Les débuts de son activité irriisliquc au (héàtrE1 proviennent de ki moitié îles années quarante de ce HLêétc et durent jusqu’à nos jours. Il travaille comme scino-L'iMliliL- dE! L'opéra, du théâtre dramatique Cl dtl ballet. Smi oeuvre tend :ui réalisme en même mesure qu'aux: expérimenta modernes, il cultive systématiquement l'esquisse quoiqu'il utilise le plus la technique d'expérimentation avec les ma mi viles, su contribution au développement de la ECCIloerapIlle est grande Et fait partie du classique théâtrale contemporain.