Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 225. v Liomiam v \ml m i oktobra m, Leto xlv. s Vel]a po pošti: = za celo leto naprej ., K 30'— za c n mesec „ .2-50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'—. ia ostalo Inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— za en mesec „ ..K 2-30 V opravi prejeman meseSnu, ■i'- = Sobotna izdaja: hs Za oe o leto . .... ti 7'— za Nemčijo oeloleino. „ S — za ostalo Inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm uiroka ln 3 mm visoka ali H* prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjib naročilih primeren popust po dogovora. ■ Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 v "z^ala vsak dan Izvzemši ne-O.dje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi bo ne vračajo; nefrankirana pism-* se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list m slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št 8. — Račun poštno Iiraniln'08 avstrljs ie št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188. Bol mini. Iz Nemčije je zavel v Avstrijo zadnje dni drug veter. Vsenemci so dvignili v Nemčiji svojo glavo in dogodki v Prusiji imajo in so imeli vedno še velik vpliv na naše Nemce. Vsenemci v Nemčiji so proglasili svojo zahtevo po nemškem miru. To se pravi, nastopili so odločno proti mirovni resoluciji večine nemškega državnega zbora, ki sc je postavila na stališče miru na podlagi medsebojnega sporazuma narodov. Začeli so besno tronjo oroti mirovni noti sv. očeta. Kdor je zasledoval parlamentarne dogodke zadnjih dni, je videl, da so Nemci v parlamentu zelo dvignili glavo. Uprizorili so naravnost besno gonjo proti slovanskim strankam. Nemška nacionalna zveza se je postavila na stališče »nemškega« miru, miru z aneksij ami, ne pa onega miru, kjer bi ne bilo ne zmagalcev, ne premagancev. In sedaj so vrgli nemški nacionalci pod naslovom »Na Nemce Avstrije« v svet tak proglas, kjer nastopajo javno za mir z osvojitvami in proti miru brez aneksij. To se pravi, Nemci so izpovedali, da hočejo, naj sc ta brezplodna krvava vojna nadaliuie. Ta proglas izzveni v sledeče mi^li: Mir brez aneksij bi škodoval nemškemu narodu. Interesi Avstrije se krijejo z interesi Nemčije. Samo zveza z močno Nemčijo je rešitev Avstrije. Pravi interesi krone so istovetni z interesi nemštva v Avstriji. V tej vojni se gre roko v roki z obstojem naše države »za ohranitev svetovnega pomena nemškega ljudstva za vso bodočnost.« Nočemo miru brez aneksij. Za centralne države je neobhodno potrebna a n e k s i j a Srbije in R u m u n i j e in sicer predvsem iz gospodarskega stališča. Dalje nastopa ta proglas proti splošni razorožitvi. Bodoči mir je — v smislu proglasa — samo v toliko mogoč, v kolikor ga bo združena oborožena »ila centralnih držav zaaotovila. Z agitacijo na vojno so prišli sedaj Nemci v avstrijski parlament. In to kmalu za tem, ko je sv. oče proglasil kot podlago miru načelo »samoodloče-vanja narodov«, načelo »pravica je nad močjo«, ne pa obratno, splošno razoro-ženje držav. Tedaj, ko je naš cesar Karel sprejel v svoj program osnovno smer mirovne Vzpodbude sv. očeta. Taki »proglasi na nemško ljudstvo« nam bodo v sovražnem inozemstvu zelo škodovali. Te izjave »vsenem-ških aneksijonistov« so najboljše orožje vojnih strank v državah entente prt racifistom. Vojna stranka pri sovražniku že agitira z besedami: V Nemčiji in Avstriji nočejo miru, ampak nadaljevanje vojne. Vsenemci imajo tam sedaj prvo besedo. Z državama, kjer odloča vsenemška politika, se ne moremo spuščati v mirovna pogajanja. Meč in gospodarska vojna naj odločita. Posebno pa skušajo še naši sovražniki na podlagi takih in podobnih vsenemških izjav izvabiti Ameriko na aktivnejšo udeležbo v vojni proti nam. Avstrijska zbornica je odgovorila na tako nemško hujskanje na vojno v proračunskem odseku. Tam so nenem-ške stranke skupno z nemškimi socialnimi demokrati preglasovalo Nemce in dale nezaupnico komisiji za nadzorstvo državnih dolgov. To je sijajna manifestacija zastopnikov zbornične večine za mir in odioron protest proti nadaljevanju vojne in nemškemu miru. Prvi, ki je v plenumu zbornice javno reagiral, proti taki agitaciji za vojno in proti miru, je bil naš dr. Lovro Pogačnik. Pridružujemo sc v polni meri njegovim izvajanjem: »Meir.škega miru ne ho, marveč se bo sklenil pravi mir človeštva, v katerega upajo vsi, ki so prave volje.« Protestiramo najod-ločnejše proti takemu boju proti miru od nemške strani. Avstrija ie po veliki večini slovanska in ta ogromna večina si želi tako zelo, zelo miru, trajnega, miru, zunanjega in notranjega, na podlagi intencij sv. očeta in mirovnega prizadevanja našega cesaria Karla.. meja. Tudi naj se ondi oziraje se na Sekul-ce ustanovi vojaška granica. Dalje zahtevajo izpopolnitev sedmograške železnice, ostrejše kazni za državi sovražne čine ter ostrejše odredbe glede zaplembe premoženja. Pristaši volilne reforme so imeli svoje zborovanje v Kološu ter sta bila navzoča tudi oba gori navedena ministra. Grof Apponyi je v svojem govoru nastopil proti mnenju, da bi bila splošna volilna pravica .mažarskemu značaju ogrske dežele nevarna. Dalje je izjavil, da je pristaš ženske volilne' pravice, četudi z gotovimi omejitvami. Glede jezikov in narodnosti je pripravljen k zelo dalekosežnim koncesijam; in-transigenten je samo tedaj, kadar skušajo gotovi vodilni krogi zastrupiti dušo dobro-vernih množic. Kot naroden ogrski politik se s svojo stranko vred zavzema za splošno enako in tajno volilno pravico. »Z nio sto-jnno in pademo!« Ogrska volilna reforma. Iz Budimpešte poročajo 1. t. m., da je načrt za volilno preosnovo dovršen in pride še tekom tega tedna v ministrski svet. Dve točki sta še odprti: Volilna pravica imetnikov Karlovega križca in ženska volilna pravica. V prvem vprašanju želi Ka-rolyjeva stranka, naj dobe volilno pravico vsi, ki imajo Karlov križec, dočim vladni načrt določa starostno mejo. Kar se tiče žena, ima po načrtu dobiti volilno pravico pnbližno 200 000 žena. Pred m eilffi lev no liiloosKein Vsi češki poslanci na Dunaju, Z Dunaja poročajo, da so bili k današnji seji v državnem zboru brzojavno poklicani vsi češki poslanci. Čehi o položaju. Iz Prage poročajo 1. t. m.: Celokupno češko časopisje smatra položaj v parlamentu za zelo kritičen. »Narodni Listi« menijo: Most med nemško vlado in ne-nemško večino se bo le težko našel. Dovolitev proračunskega provizorija bo v glavnem odvisna od odločitve Poljskega ! kluba. Ker gre za stvari, katere more do- j voliti vlada, se utegne zgoditi, da Poljaki ; privolijo v parlamentarno rešitev štirime-sečnega proračunskega provizorija. Trnka član gosposke zbornice. Bivši minister Otokar baron pl. Trnka je poklican v gosposko zbornico kot dosmrtni član, Spor med češkimi socialnimi demokrati poravnan. Spor, ki se je bil pojavil v češki so-cialnodemokratični stranki radi poslanca Šmerala, kateremu so očitali preveliko udanost nasproti vladi in izdajstvo narodnih koristi, se je sedaj poravnal. Poslanec Šmeral ostane na svojem mestu. Poljske zahteve. Z Dunaja poročajo 1. t. m.: Voditelje Poljskega kluba sprejme jutri ministrski predsednik dr. pl. Seidler. Poljaki zahtevajo odpravo vojaške oblasti v Galiciji in takojšnjo imenovanje civilnega namestnika. Razen tega zahtevajo, da se uredi vprašanje glede legij ter da se poljski pomožni odbor vrne Poljski. Dalje imajo več gospodarskih zahtev in zahtev, ki se tičejo obnovitve Galicije, Ogrske mirovne zahteve. — Grof Apponyi o splošni volilni pravici. Ravnateljski odbor »Sedmograškc zveze« je imel sejo, katere sta se udeležila tudi naučni minister grof Apponyi in minister za prehodno gospodarstvo Bela Fol-des. Predsednik grof Štefan Bethlen je predložil sklep, v katerem se izjavlja, da bi ne bilo v interesu monarhije, če bi se ob sklepanju miru hotelo vplivati na vladno obliko Rumunije. Dalje so Ogri odločno proti temu, da bi se med Rumunijo in monarhijo v kakoršnikoli obliki, posredno ali neposredno ustanovila kakoršnakoli dr-žavnopravna zveza. Pač pa je neobhodno potrebno, da se popravi ogrsko-rumunska Italijani se pripravljajo na dvanajsto soško bitko. Italija namerava še pred zimo, najbrže oktobra, z naporom največjih moči izsiliti odločbo vojske. Zavezniki 'jo bodo najbrže močnejše kot dozdaj podpirali, Naši letalci so nabrali s poleti dragocene podatke o sovražnih pripravah; Lahu so napravili veliko škode. Iz Italije prihajajo še vedno poročila o hudih nemirih. AVSTRIJSKO URADNO POMOČILO. Dunaj, 1. oktobra. Uradno: Na soški bojni črti so oslabeli napadi italijanske pehote. Pri Podlaki na Banjški visoki planoti smo v kali zadušili sovražni sunek. Z nezmanjšano silo se nadaljujejo topovski boji v odseku gore sv. Gabrijela in severnovzhodno od tam. Pri vojni skupini maršala barona pl. Conrada nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 30. septembra, eraj smo s presenetljivim in drznim nastopom neke naskako-valne patrulje, ki pripada 2. armadi (brigadi 83 in 84 iz Benetk in brigadi 257 in 258 iz Ortone) zboljšali naše postojanke nasproti jugovzhodnemu robu Banjške visoke planote, ker smo iztrgali sovražniku nekaj višin južno od Podlake in južno od Madonon. Ujeli smo 49 častnikov in 1360 mož. Odbili smo besne protinapade, ki so jih izvajali v zvezi z besnim obstreljevanjem; svoje postojanke smo držali. Ponoči od 28. na 29. septembra na bodoči dan so se popolnoma izjalovili novi sovražni poizkusi, da bi nas prepodili iz postojank, ki smo jih zasedli med Dolom in severnimi slemeni gore Sv. Gabrijela. Na tej točki smo ujel' 86 mož, med njimi 6 častnikov. Na ostalem pozorišču je ponoči nastopalo topništvo; patrulje so zelo delovale. Letalci so na celi julijski bojni črti precej živahno delovali. Naše skupine so obstreljevale včeraj sovražna skladišča severovzhodno od Nabrežine. V bodoči noči so obstreljevali z izvrstnim uspehom dobro znane točke trdnjave Pulj. Sovražnik je povsod odločno odgovarjal. Eno naše letalo se ni vrnilo. Dve sovražni letali, ki sta bili zadeti, sta padli in sicer eno pri Tržiču, drugo vzhodno od Črnove. Nova oienziva Cadorne? Amsterdam, 30. septembra. Iz transportov ladijskih topov i/. Marseillc v Genovo sklepajo francoski listi, da bo povzela Italija še v tem letu ofenzivo, predno zapade v gorah sneg. V armadnih poveljih je podžgal Cadorna čete, naj še enkrat pokažejo moč Italije. B- i Italijani na nedeljo 30. septembra. vunaj, 1. oktobra. (K. u.) Vojni tiskov-!'.. -an: Včeraj se sovražnik v odseku soške armade ni tako živahno boril, kakor prej. Na sovražno zbiranje na Banjški visoki planoti in v prostoru zahodno od Podlake smo namerili naš uničevalni ogenj, ki je y kali zadušil nameravane napade Italijane. Vso noč so v tem prostoru in v od> sekv. gore Sv. Gabrijela besneli boji s topovi. Vsi nastopi italijanskih patrulj so se izjalovili. Italijansko uradno poročilo o zračnih napadih. Rim, 30. septembra. Uradni načelnik mornariškega štaba poroča: Zvečer 28. sept. so vrgla sovražna pomorska letala na Gradež 22 bomb; ubita je bila ena ženska, druge škode ni bilo. 24. septembra so napadli trije zelo brzi sovražni lovski aparati dve naši pomorski letali, ki sta bili v spremstvu lovskega letala in oboroženega motornega čolna na poizvedovanju. Istočasno je sovražna torpedovka napadla naš motorni čoln, ki je odgovarjal s streli iz topov. Nato sta prišli dve drugi naši povodni letali in obstreljevali sovražno torpedovko iz majhne višine s strojnimi puškami ter jo prisilili, da se je takoj umaknila. Eno naših pomorskih letal je v boju s tremi sovražnimi aparati po ogorčeni borbi treščilo goreče v morje. Pilot, drugi načelni krmilar Luigi Zoni, je tako na junaški način končal svojo sijajno karijero kot letalec. Zjutraj 25. septembra so naša povodna letala z natančno merjenim ognjem bombardirala sovražne rušilce, ki so krožili ob istrski obali. 27. septembra zvečer so naša povodna letala napadla sovražne lope na Proseku, vrgla nanje 41 bomb i n se kljub silnemu obramnemu ogpju . vrnila nepoškodovana nr svoja izhodišča. 28, septembra zvečer po 8, uri je nekaj sovražnih pomorskih letal napadlo našo obalo med Pesarom in Numano in med Cesenaticom in Santa Croce; vrgla so mnogo bomb, povzročila nekaj gmotne škode in ranila dve osebi. Na neutrjeni kraj Sinigaglia vržena bomba je udrla v neko hišo, a ni zahtevala nobene žrtve. Skoraj istočasno, med 8. in 10. uro, je drugo sovražno brodovje napadlo našo obalo v južni Adriji med Monopoli in Leccc ter vrglo na Ostuni in Brindisi ve.liko bomb. V prvem kraju ni bilo nobene škode, v drugem, na katerega so se posebno vrgli, je bilo nekaj malega škode na stvareh, pač pa jc bilo pet oseb, med temi dva civilista, ubitih in 22 ranjenih. Napad smo sprejeli z močnim obrambnim ognjem in ga omejili. Eno napadajočih pomorskih letal sme sestrelili in oba letalca ujeli, V noči na 29. septembra so sovražna povodna letala, ki so prišla iz Salvora in Trsta, obstreljevala oglejsko ozemlje, Vil-lavincentino in Palmanovo. V takojšnjo povračilo so se dvignila 4 naša povodna letala in vrgla na vojaške naprave v Capo-salvore 18 granat in nekaj zažigalnih bomb. Kljub silnemu obrambnemu ognju in čuječnosti reflektorjev so se vsa nepoškodovana vrnila. Poset italijanskega kralja na francoskem in belgijskem bojišču. Lugano, 30. septembra. (Kor. ur.) O poselu italijanskega kralja francoske in belgijske bojne črte je objavila »Agenzia Štefani« poročilo, iz katerega posnemamo: Kralj se je pripeljal 26. t. m. zjutraj v Belfort. Sprejel ga je predsednik francoske ljudovlade Poincare, katerega je zunanji minister Ribot spremljal. Kralj je delil francoskim častnikom in vojakom od-J likovanja. Obiskal je Vogeze in Verdun. Med posetom Verduna so zelo bližin gro-J meli topovi. Dve uri pred posetom padle so štiri velike sovražne bombe v Verdun, kjer so povzročile veliko škodo. Iz Verduna so se peljali v Reims, kjer so si ogledali katedralo, kjer je pozdravil goste kar-dinal-nadškof. Na sosednji kolodvor sc je pripeljal ministrski predsednik Painleve, Tretji dan so obiskali bojno črto ob Aisne in Oise, kakor tudi ozemlje, ki so ga bili Nemci spomladi izpraznili. Zvečer se je v Chantilly poslovil kralj od Poincareja. Kralj jc rekel, da ga je zelo ginilo, kar jc videl in da se je prepričal o zvestobi Al-zacije nasproti Franciji. Iz Chantilly se je peljal kralj v Neuilly, kjer je obiskal črnogorsko kraljevsko rodbino. Drugo jutro sc je odpeljal v belgijski glavni stan. Sprejela sta ga kralj in kraljica. Ogledal si je čete in delil odlikovanja med nje. Zvečer 29. t. m. je odpotoval v Italijo nazaj. Cadorna na seji italijanskega ministrskega sveta. Lugano, 1. oktobra. Ministrski svet, ki se ga je bil udeležil tudi Cadorna, je trajal nad tri ure. Oficijelno se poroča, da je podal Cadorna zelo zaupljivo, gostobesedno in zgovorno sliko o izvrstnem vojaškem položaju. Ministri so kakor elektri-zirani poskočili in mu viharno ploskali. Ministrski predsenik je Cadorna globoko gi-njen objel; ostali ministri so mu najtoplejše stiskali roke. Italijansko opirališče proti podmorskim čolnom. Bezelj, 1. oktobra. V Messinski cesti bo ustvarili Italijani veliko opirališče za boj proti podmorskim čolnom. Resni nemiri v južni Italiji. Lugano, 1. oktobra, »Messagero« javlja: V južno italijanskih mestih so izbruhnili resni nemiri. Ljudje so plenili trgovine z živili; nastopiti so morali vojaki. V več krajih so razglasili poostreno oblegovalno stanje in uvedli vojna sodišča. »Avanti« opozarja, da so zasedle vojaške oblasti v Tu-rinu ljudski dom in da sc v Turinu splošna stavka nadaljuje. V Neapolju in v Campagni razglašeno vojno stanje. Curih, 1. oktobra. Vojno stanje so na petek razglasili tudi v Neapolju in v Campagni. Od četrtka so zopet izostali turinski listi. Proti socialistom v Italiji. Curih, 1, oktobra. Notranji položaj v Italiji se vedno bolj razvija v težko krizo. »Avanti« poroča, da so izvedli v mnogih mestih pri socialističnih organizacijah hišne preiskave. Socialistični krogi so za to zelo razburjeni. V Florenci se pripravlja velik političen proces. Obtožena sta tiskar Lunachi in tajnik stranke fcesci. »Corrierc della sera« pravi: Trdovratna vojski sovražna propaganda zahteva, da mora vlada odločno nastopiti, če hoče rešiti moralni odpor dežele. Preiekt v Turinu zaprt, ker je držal z revolucionarji. Lugano, 1. oktobra. Prefekta v Turinu so zaprli, ker je držal z revolucionarci. S topovi so zavarovali vse vhode v mesto in vse prehode čez Paa. Zaprli so več oseb, ker so poizkušali razstreliti most Humbert. Vojaški guverner je bil še pravočasno obveščen, da so nameravali napasti vojaško skladišče na Piazza Principe. Delavci morajo izsiliti konec vojske. Lugano, 1. oktobra. Nasprotstva med vlado in socialisti se vedno bolj poostruje-jo. »Avanti« poziva na shode v vseh mestih dežele, na katerih naj se naznani vladi jasno volja ljudstva. Ne sme se dopustiti, da bo maia, od ptujcev podkupljena tolpa odločevala usodo italijanskega ljudstva. Delavci morajo izsiliti konec vojske. ♦ ♦ ♦ Italijansko uradno poročilo. 1. oktobra. Na Banjški visoki planoti je sovražnik ponovil svoje napadalne poizkuse na postojanke, ki smo jih pred kratkim osvojili. Vselej smo ga popolnoma odbili. V ofenzivah zadnje tri dni smo ujeli 2019 mož, med njimi 63 častnikov. Na Krasu so živahno nastopale patrulje. V dolini Fumo (Adamello) so poizkušali sovražni oddelki približati se našim postojankam med Col della Porta in Col Forcel Rosso, a smo jih pregnali; naše patrulje so jih zasledovale in se polastile večjih zalog streliva in razstrelil. Ponoči od 29. na 30. septembra so metala sovražna letala bombe brez škode na obljudene kraje Palmanuov. Oglej, Tržič in na druge kraje ob Spodri); Soči, Ena ženska je bila ubita. Naši junaški letalci. Naši letalci nad Brindisi, Ferraro in Ponte Lagoscuro. — Laški letalni napad na Pulj. Dunaj, 1. oktobra. Uradno: Naša pomorska letala so zvečer dne 27. septembra metala z dobrim uspehom bombe na letalno postajo v Brindisi in na v tem pristanišču zasidrane torpc.iovke in podmorske čolne. Natančno se jc opazovalo, da sta skupino ruiilcev zadeli dve težki bombi in da so bili iu ostali cilji dobro zadeti. Uspešnemu podjetju proti "--Vn -»lovnim napadom pri Jessi, o katerem sc poročalo. ie sledil 29. jn, m, ravno tako uspešni napad naših pomorskih letalcev na zrakoplovno lopo pri Ferrari, kjer je bil zopet en zrakoplov uničen. Lopo sta zadeli dve bombi, zrakoplov je zgorel z velikanskim plamenom. Isti večer so metali uspefcno tudi bombe n» tvornice v Ponte Lag-^ouro. Sovražnik je ponovil in 29. sept. svoje letalne napade na Prlj, a povzroči ni nobene posebne vojašk® rl.! 7»«ebne škode. Dva mornarja sta bila ffln", rv»ko italijansko Malo je naš letalni preganjalec v zračnem boju nad morjem zažgal, lo-talo je padlo; letalca, dva italijanska totalna poročnika, str. mrtva. Povaljptvo mornarice. Nemirna Rusija. Kerenskij sestavlja vlado vseh stran!:. Stockholm, 30. septembra. (Kor. ur.) Iz Haparande: Kerenskij se trudi dalje, da bi sestavil vlado, v kateri bi hile .vse stranke zastopane izvzemši tistih oseb in organizacij, ki so simpatizirale s Kornilo-vem. Na nekem shodu zastopnikov trgovine in industrije so meščanski zastopniki stavili na vlado celo vrsto zahtev. Med drugim hočejo, naj se odpravi direktorij, naj imajo vsi ministri enake pravice in neodvisnost vlade od strank. Kerenskij ni ničesar izjavil. Generala Denikir« noW\o broeiti. Iz Petrograda poročajo: Delavski in vojaški svet v Kijevu in vojaške organizacije jugozapadne fronte se branijo izročiti generala Denikina komiriji, ki vodi preiskavo v Karnilovi aferi, Poostren položaj; v Petrogradu. Stockholm, 1. oktobra. Ruski listi poročajo, da so se razmere v Petrogradu tako poostrile, da so morali Kerenskega nujno pozvati z bojišča v glavno mesto. Ponoči so se posvetovali skupno z ministrom Čeretelijem in z veleposlaniki sporazuma. Zastopniki sporazuma so izredno vznemirjeni radi razvoja dogodkov v Rusiji; posebno se boje, da bi ne bil imenovan za zunanjega ministra kak Socialist. Pred državljansko vojsko na Finskem v Rusiji. Stockholm, 30. septembra. (Kor. ur.) Iz Haparande: Boj med meščanskimi strankami in socialnimi demokrati grozi, da se spremeni v državljansko vojsko. Jutri se prično volitve v deželni zbor. Meščansko časopisje očita socialnim demokratom, da so z včerajšnjo sejo uprizorili volilno goljufijo. Socialnodemokratično kandidatno listo psuje s Hooligan listo (Hooligan: angleško cestni ropar). Listo so sestavile vojaško oborožene rdeče garde, ki bodo morebiti še igrale Kornilovo vlogo. Novi voješki nemiri v Rusiji. Frankobrod, 1. oktobra, »Frankfurter Zeitung« javlja, da so priredili vojaki velike izgrede v Elizabetgradu, v Tambovu, Kijevu in Odesi. Tudi bivši car izvaja v Rusiji še vedno tajno oblast. Bern, 1. oktobra. Iz Londona: Ruski poročevalci londonskih listov pošiljijo neprestano poročila, ki pripravljajo angleško javnost na nove izredne dogodke v Rusiji. »Daily Mailov« dopisnik pravi, da mora biti svet vsak dan pripravljen na nov preobrat. Kakšen da bo, se ne more vedeti, a računati se mora tudi z najneverojet-nejšimi okolnostmi. Tudi bivši car izvaja še v Rusiji tajno oblast. Demokratičen posvet. Petrograd, 1. oktobra. (K. ur.) Na včerajšnji popoldanski seji demokratičnega posveta so govorili delegati vojaških organizacij Ukrajine, bele Rusije in mohamedancev. Zahtevali so trdno oblast demokracije in organizacijo armade. Delegati Ukrajine so med drugim nujno zahtevali oficielne mirovne korake. Zastopniki občinskih svetov iz Petrograda in iz Moskve in zemstev so se izrazili za koalicijsko vlado. Odstop ruskega mornariškega ministra. Berlin, 1. oktobra. »Voss. Ztg.« javlja iz Stockholma, da je vložil tudi novi mornariški minister admiral Verderenski prošnjo za odstop, katere Kerenskij ni hotel sprejeti. Verderenski ni kos nezdravim razmeram v ruski mornarici. Ljudovlada v Odesi. Budimpešta, 1. oktobra. »Ar Est« poroča iz Haparande: Demokratična organizacija v Odesi jc proglasila mesto za lju-dovlado. Ta vest je vzbudila med ruskimi četami veliko ogorčenje. Komisar nove vlade v Odesi jc izjavil, da bodo čete, ako se Odesa loči od Rusije, ki se bore na ru-munskem bojišču, odkoraale proti Odesi. Boljševiki nadaljujejo vneto s svojo agitacijo. Tuji narodi v Rusiji. Petrograd, 30. septembra. (Kor. ur.) Na kongresu tujih plemen, ki bivajo v Rusiji, ki je zboroval v Kijevu, so sklenili; 1, Rusija postani demokratična republika zveznih držav. 2, Vsako pleme v Rusiji — tudi kozaki — mora dobiti obsežno samoupravo, ki naj ji ustvari ustavne temelje vsako pleme samostojno, 3. V zvezi z zunanjim ministrom naj se ustanovi takoj posebna komisija, ki naj Ji pripadajo zastopniki v Rusiji bivajočih tujih plemen, da bodo na bodočem mirovnem posvetu branili svoje nafodne koristi. 4. Ustvari naj se svet narodov, ki izvedi načelo zvezne države. BOjl Z Rosi. Dunaj, h oktobra, Vojni tiskovni stan; Sovražnik je včeraj poizkušal po besnem ognju s topovi in minami prodirati proti našim postojankam severno od Grocesti. Naše hrabre čete so zapodilo napadalce hitro v njih jarke nazaj. Rusko uradno poročilo. 28. septembra. Na severozahodnem in jugozahodnem bojišču kakor tudi na ru-munskem bojišču so streljali 3 puškami, nastopali so tudi poizvedovalni oddelki. Kavkaško bojišče. Naši poizvedovalci so zasedli Drošan (35 vrst zahodno od Ne-ri). Vzhodno morjr:, Dne 26. septembra okoli 11. ure ponoči je zadel na južnem koncu otoka Oesel torpedni rušilec »Ohot-nik« na mino, ko jo je položil sovražni podmorski čoln; »Ohotnik« se je hitro potopil. Proti večeru je bil vržen na obal mal čoln z nekaterimi mornarji, štirje med njimi so bili ranjeni. Na pomoč so odrinili nek motorni čoln in več ladij. Od častnikov ni nihče želel, da bi zapustil rušilec; vsi so utonili. • * • Ohotnik spada k skupini rušilcev vrste »General Kodratenko«, ki so jih zgradili 1, 1905 in 1906. Obsegal je 615 ton, vozil je 25 morskih milj na uro,oborožen je bil z dvema 12 cm in s šestimi 57 mm brzostrel-nimi topovi, štirimi mitraljezami in s tremi cevmi za izpuščanje torpedov. Moštvo je štelo 98 mož. 30. septembra. Severovzhodno, jugozahodno in rumunsko bojišče: Streljanje s puškami in poizvedbe. — Kavkaško bojišče: Nič važnega. — Vzhodno morje: Dne 29. septembra se je poročalo, da so rešili na rušilcu »Ohotnik« le 43 mož. Vsi častniki, kakor tudi četrtina bojnega moštva je ostalo prostovoljno na krovu in se je potopila z ladjo. — Letalna služba: Naša lahka letala so vrgla na jugozahodnem pozorišču na nekaj krajev približno 10 pu-dov bomb. Letala vrste Muromec so vrgla okroglo 50 pudov bomb na sovražne čete in vlake voz. Pri vasi Eleonorovta, pri Grymalovu, je sestrelil naš »Muromec« sovražno letalo. Na istem pozorišču je nek letalni poročnik sestrelil sovražno letalo, ki je padlo goreče na tla. Rusi se razorožujejo, Berlin, 1. oktobra. »Journal de Gene-ve« poroča, da so dobavo streliva v Rusijo ustavili, ker vsled transportne zmede blaga ne morejo prepeljati iz Arhangelska na bojišče. Navedeni genfski list trdi, da je od devet milijonov mož ruske armade oboroženih le en milijon mož. Vojaške in gospodarske razmere v Rusiji sporazum zelo skrbe. Clemenceau grozi Rusiji. Berlin, 1. oktobra. »Koln. Ztg.« poroča: Clemenceau je odločno zagrozil Rusiji. Pravi, da se mora sporazum resno posvetovati, kaj naj se stori, če Rusija svojo reč. odkrito loči od naše in da ostane sredi1 pota. ko gre za to, da se izpolni dolžnost in da pomaga ruskim domoljubom. S Kerenskim bo morebiti mogoče, da se sklene dogovor, po katerem naj se mu pridruži skupno zastopstvo viad sporazuma, s katerim naj bi izvedel vse, kar je potrebno. »Koln. Ztg.« opozarja na dozdaj še ne dementirano poročilo, po katerem naj bi si razdelile rusko upravo Anglija, Francija, Japonska in Amerika in bi se tako ustvarila druga Grška. Pred novo Ilondersko bilko. Angleži se pripravljajo na nov velik sunek na flanderskem pozorišču. Iz taktičnih razlogov morajo napadati v ovinku Yperna. Tiste angleške divizije, ki so napredovale do črte Freezenberg-Hollebeke, se namreč nahajajo v :!o neugodnem pole" v|u. Njih postojanke > deloma močvir- nemški jarki jih nadkrijujejo. Iz te ne-jdnosti bi se radi rešili, da bi dosegli črto Paschcndaele-Gheluveld-Zandvorde. Računati se mora iz teh razlogov, da izbruhne v kratkem iznova flandrska bitka. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. oktobra. Veliki glavni stan: v • i. >, j . i. . ii i x . C. u u u * - u u j 1 s v vi Na Flandrskcm je močno besnel od opoldne topovski boj na obali in v ovinku Ynerna. Tudi nonoči so se živahno borili. Angleški in francoski letalci so povzročili zadnje čase v belgijskem ozemlju z bombami znatno škodo. Napadi so zahtevali med civilnim prebivalstvom veliko žrtev. Bojna 8rta nemškega cesar-j e v i č a. Ob Aisne, severnovzhodno od Reimsa in v Champagni so zopet pričeli streljati večinoma v zvezi s poizvedovalnimi boji, v katerih smo vjeli sovražnike. Pred Verdunom so se zmerno borili. Naši letalci so zopet metali bombe na vojaške stavbe in skladišča notranjega Londona. Druga letala so napadla Margate in Dover. Vsa letala so se vrnila neposkO-dpvana. » • * v r ' 1 • Včeraj smo sestrelili 14 sovražnih le« tal. Poročnik Gontermann je priboril svojo 37. in 38., nadporočnik Berthold 27. zračno zmago v zračnem boju. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 1. oktobra, zvečer. Veliki glavni stan: Na Flandrskem in pred Verdunom to streljali neenako močno s topovi; razvili so se tudi krajni boji pehote, ki so izpadli za nas ugodno. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleži nameravajo uničiti Ostende. Berlin, 1. oktobra. Vojni poročevalci javljajo, da se nahaja Ostende pred po-gibljem. Angleži so ves minuli teden brezobzirno obstreljevali mesto s težkimi topovi svojih ladij. Lepi kraj je posvečen popolni uničbi. Gospodarski položaj Francije ni sijajen, Bern, 30. septembra. (Kor. urad.) V francoski zbornici je izjavil včeraj poljedelski minister, da se mora misliti na to, kako bi na Francoskem več pridelali. Število živine je zelo padlo, stanje konj se je znižalo za 1 milijon. Posebno vznemirljivo je, ker je padlo število prašičev za sedem milijonov. Število ovac je padlo od 16 na 10, govedi od 14-75 na 12 milijonov glav. Bojevit govor ang:eškcga generala. Bern. General sir Jožef Richert je imel 24, septembra v Pontefract govor, v katerem je zavrgel mirovno geslo: »Nobenih aneksij, nobenih odškodnin« in izjavil, da morajo Belgija, Francoska, Srbija, Ru-munija in Poljska na vsak način dobiti odškodnine. Izgubljene ladje nevtralcev in vojskujočih se držav se morajo nadomestiti in odškodovati družine ubitih članov trgovske mornarice. Poleg tega mora plačati Nemčija del vojnih stroškov. Brez dvoma bi zmagovita Nemčija od sovražnika zahtevala vojno odškodnino. Edin vzrok, zakaj d ase enakega ne zahteva od Nemčije, bi bil, da se srednja Evropa obvaruje bankerota in anarhije. Na račun vojnih stroškov bi lahko prišle nemške kolonije. Pa tudi iz drugih vzrokov je priporočljivo, da se kolonije pridrže, namreč da južno Afriko obvarujejo pred tem, da ne bi Nemci izredno vojskeželjnih narodov opremili z modernim orožjem. Nadalje ne smejo trpeti nobenega nemškega brodov-nega opirališča v Indijskem oceanu. Avstralija zahteva od sovražnika očiščeno Tiho morje. Združene države bi to zahtevo brez dvoma podpirale. Končno ne smemo pozabiti na značaj bodočih vojsk. Podmorski čolni bi omejevali operacije angleškega brodovja nad vodo. Letala ne bi prihajala v skupinah po 40 ali 50, marveč kar po več sto ali več tisoč skupaj. Kemija bi zmanjšala težo njihovih bomb. Zračna brodovja bi imela poleg bojnih letal tudi provijantna, muni-cijska in ambulančna letala, Usoda kake države bi bila odločena v 14 dnevih. Zato je za Angleško življenjsko vprašanje,, da si nadzorstvo nad kanalom na ta način zagotovi, da gleda, da bodo strategične točke obrežja na kontinentu pod kontrolo entente ali pa v rokah nevtralnih držav, Predpogoj za to pa je vojaški poraz Nemčije, ki ne bo več daleč, kakor hitro bo novi svet zopet upostavil ravnotežje v starem svetu. llo sv. očeta sporazumu. Lugano, 1. otobra. Iz Rima se poroča: Sv. oče je v soboto opoldne izročil angle-šemu poslaniku pri sveti stolici odgovor osrednjih velesil. Priložil mu je novo noto svete stolice. Bazno poročila. Ukrajinci pred cesarjem. Cesar in cesarica sta 1. t. m. v gradu Werthold sprejela ukrajinsko poklonilno deputacijo, ko jo je vodil državni poslanec vitez pl, Lukasievič, Radoslavov o splošnem političnem položaju. Berlin, 1. oktobra. Sofijskemu poročevalcu »Vossischer Zeiaung« je Radoslavov 28. m. m. izjavil: Zelo sem zadovoljen z uspehom, ki so ga dosegle naše note. Kričanje sovražnih listov ne more izbrisati dejstva, da so naše note globoko vplivale Položaj, v katerem se nahaja sporazum, res ni zavidljiv. Rusija tako razpada, da jo ni mogoče rešiti: Italijo gloda beda. Anglija je neusmiljeno zadeta v svojem življen-skem živcu; Francija čuti že zdaj, da je osamljena. Amerika je daleč. Če bomo, kakor dozdaj, smptreno korakali skupaj, če se ne bomo pustili zavajati, in ako ostanemo složni, dobimo, o tem sem uverjen, tisti mir, za katerega smo se vojskovali in ki smo ga zaslužili. Pesimistične sodbe o položaju sporazuma. Rotterdam, 29. septembra. Publicist dr. Dillon je objavil v »Fortnightly Re-wiew« zelo pesimističen članek o splošnem položaju. Vpraša med drugim, če bi bila zmaga sploh yredna žrtev, ki bi jih zahtevala. Glede na Alzacijo in Loreno piše Dillon, da se na prebivalce ni zanašati. Če bi glasovali, bi se ne odločili za priklopitev k Franciji. Ni upati, da bi demokratična Nemčija vrnila Alzacijo Loreno Franciji. Lembat piše v »Humanite«: Asquith je voljo sporazuma izvrstno izrazil, a da se to tudi izvede, se mora doseči vojaška zmaga. Napačno bi bilo, če bi se zanašali na gospodarski pritisk, ker more pripomoči do zmage le Rusija. Z Rusi je zmaga zagotovljena, brez Rusov je le puhlica. Vse kaže, da se bodo v Rusiji polastili oblasti maksimalisti. Francija in druge vlade sporazuma si morajo brezpogojno zagotoviti Rusijo. Obnovitev Litve. Berlin. Upravni načelnik v Litvi, knez Vsenburg-Birkstein je na adreso litvinske deželne skupščine na vrhovnega poveljnika princa Leopolda Bavarskega odgovoril, da je Nemčija pripravljena sodelovati pri obnovitvi Litve. V ta namen je sklical Erinc Leopold Bavarski deželni svet za itvo, ki se bo pod vodstvom vojaške uprave posvetoval o podlagi bodoče uprave in gospodarstva Litve. Litva naj postane kulturna dežela. Člani omenjenega deželnega sveta so že imenovani. Deželni svet se bo spopolnil še z nadaljnimi člani, med katerimi bodo tudi Poljaki, Nemci, Belorusl in judje. Pripravlja se tudi občinska ustava. Glavna stavka v Argentiniji. Rotterdam, 1. oktobra. Glavna stavka v Argentinji je tako silna, kakršne še ni bilo v Argentinji. Stavkujoči so razstrelili cele železniške vlake. Če postane Branting švedski ministrski predsednik. Stockholm, 30. otobra. Branting je izjavil dopisniku »Ruske Volje«: Če pridem do oblasti, po kateri ne stremim, ostane Švedska nevtralna. Boril bi se le proti nemški demokraciji. Dnevne novice. '+ Za jugoslovansko deklaracijo se je soglasno izrekel občinski odbor v Št. Jerneju v seji 23. sept. Najtoplejše je pozdravil »Izjavo« z dne 15. septembra podpisano od presvetlega knezo-škofa ljubljanskega in obeh političnih strank glede note sv. Očeta in deklaracije jugosl. kluba, kateri se soglasno pridružuje. Jugoslovanski državnozbor-ski delegaciji je obč. odbor izrekel neomajno zaupanje. -f- Petdesetletnico svojega redovnega Življenja obhaja dne 3. oktobra v Strebers-dorfu (Dunaj XXI.), šolski brat, ravnatelj juvenistov Fr, Anzelm Mauser, imejitelj častnega križa: pro Ecclesia et Pontifice, Pred izbruhom svetovne vojske je bil ravnatelj na Hrušici pri Jesenicah, Ondi obhaja letos svojo redovno 50 letnico tudi cesarski svetnik Fr. Servancij Eichfelder. — Pod orožje je bilo do sedaj poklicanih nad 150 članov tega reda. Padlo jih je 11; med njimi en Slovenec, eden se pa že nad 20 mesecev pogreša. — Vič. Kljub resnim časom in slabim finančnim razmeram jc tukajšnja agilna konferenca sv. Antona dovršila, kar smo že dolgo časa želeli. Pri društvenem domu so se to poletje prizidala dva primerna prostora za tukajšnje dnevno otroško zavetišče. Delo se je lepo posrečilo. Dom ima zdaj popolnejše lice. Ob enem se je v dvorani napravila zelo potrebna galerija, Ako upoštevamo vedno bolj naraščajočo draginjo pri vse;h rečeh, se ne smemo čuditi, ako so tudi tu stroški veči nego se je s prva mislilo. Pa upamo, da bo plemeniti namen, ki ga ima konferenca pri vzdrževanju zavetišča, ganil mladinoljubna srca, da bomo čim prej poravnali vsaj glavne stroške. V ta namen se bo prihodnjo nedeljo t. j. 7. oktobra ob 4. uri popoldne v Društveni dvorani uprizorila bajna igra: »Janko in Metka«, pri kateri bodo sodelovali zave-tišni otroci, čisti dobiček se bo porabil v pokritje stroškov za zavetišče. Preplačila se bod6 hvaležno sprejemala, Rehabilitacija vojaških oseb. Domobranski minister je predložil cesarju predlog, ki se tiče rehabilitacije oseb, ki so radi majhnih pogreškov izgubili svoj vojaški čin. Predlog ima sedaj v pretresu cesarjeva kabinetna pisarna. Ako izide tozadevno cesarjevo pomiloščenje, odpadejo predlogi, ki so bili v tem ojiru stavljeni v državnem zboru. Pohvalno priznanje vojaškega poveljstva v Gradcu sta prejela enol. prostovoljec črnovoj. narednik Teodor Vodopiuc in črnovoj. narednik Franc Sager; prvi je deloval na vojaškem poveljstvu v Gradcu, drugi na poveljstvu v taboru za interniran-ce v Thalerhofu. Padel je na ruskem bojišču 211etni Jože Avsec iz Babne police, okraj Lož, I t. italijanskega vjetništva so se oglasili: desetnik Alojzij Šorli z Grahovega pri Tolminu, infanterist Zaje, doma pri Idriji ter infanterist Caharija z Nabrežine, vsi od 47. pešpolka. Zajeti so bili dne 22. avgusta. Njih nasiti je: Alojzij Šorli, ospedale da Campo Nr. 232. zona di guerra, Italija. — V italijanskem vjetništvu se nahaja Josip Rekar, in sicer v Benegi, Perugia. — Z najdeno patrono se je preteklo soboto poškodoval Mirko Lavrenčič, 8 in pol leta stari sin posestnika Alojzija iz Vrhpolja št. 120 na Vipavskem. Tolkel je po patroni, nakar je eksplodirala ter si je težko poškodoval oči, glavo in prste na desni roki. — Umrl je v Begunjah pri Cerknici posestnik in gostilničar Franc Vidrih, star 72 let. Primorske novice. Kuracijski urad Benjšice se sedaj nahaja v Davči, kuracija Novaki, pošta Cerkno. Kdor česa potrebuje naj se semkaj pismeno obrne. Za begunsko podporo bodo begunci potrebovali družinske liste, torej naj se nemudoma oglase, da se jim družinski listi preskrbe. Vsak naj naznani tudi hišno številko, da ne bo zmede in pa natanko svoj sedanji naslov še zadnjo pošto. Pozdrav vsem duhovljanom z Banjšice in Bat. Jos. Ušaj, kurat. Okradene begunke. Waidofen a. Ybbs. Okoli 12. septembra je prišla neka begunka iz barak v Waidhofen, da se najde delo in stanovanje. Tam je dobila dve begunki iz Goriškega, ki že delata v tovarni. Seveda so bile vesele nove tovarišice. Skupno so se pogovarjale od begunskega gorja in delale načrte. Pogovorile so se, da za prvo noč ostane tovarišica doma, da po-varje malega v zibki, one dve pa gresta delat. Vsaj eno noč ne bo stanovanje in otrok brez varuha I Pa glej začudenje, strah in žalost drugega dne! Nove tovarišice nikjer. Otrok premražen, ujokan, hiša prazna. Z novo begunko je zginila vsa obleka, perilo, kovček, denar, zlata verižica. Samo tista delovna obleka jima je ostala, ki sta jo imele ponoči na sebi. — Za begunko ni sledu! — Drugi begunci v Mauerju jo baje poznajo. Hodila je z njimi v šolo. — Povejte pa to: kaj zasluži tak človek, ki tova-riša-begunca okrade in mu vzame celo njegovo premoženje? Lep zgled. Iz Trsta se poroča: Ravnatelj tukajšnje podružnice avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in ohrt Rihard Tisčhler in njegova soproga Marija sta te dni praznovala svojo srebrno poroko. Ravnatelj Tisčhler je ob tej priliki daroval 25.000 K in sicer 15.000 K za šolske ustanove za otroke aktivnih ali bivših nastavljencev tržaške podružnice kreditnega zavoda in 10.000 K pa vdovskemu in sirotinske-mu fondu v Trstu z določitvijo za šolske ustanove za otroke, kojih očetje so v vojski padli ali umrli. Odlikovani orožniki. S srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje so odlikovani orožniški stražmojster in poveljnik postaje v Kanalu Jaroslav Koč-vara, dalje stražmojstri Anton Wagner v Soči, Viljem Haberland v Trenti, Alojzij Škrk v Tolminu, Fran Simčič iz Mirna v Ajdovščini, Dominik Planinščik pri neki orožniški četovaški stotniji in Ivan Jazbec pri vzpenjaškem pov., vsi dež. orožn. pov. št. 7. Tržaški tramvaj. Glede na odpust tržaškega tramvajskega osobja naznanja na-mestništvo, da so se uvedli najodločnejši koraki, da se že obljubljeni premog za tržaško plinarno čimpreje preskrbi. Kakor hitro se to zgodi, bo električna cestna železnica jela zopet obratovati. Medtem je namestništvo uvedlo pogajanja na korist osobju. skočil za njo ter ji zabodel nož v prsi, nato pa še samemu sebi, ter se lahko ranili Ker ni videl, kaj se je godilo z dekletom po umoru, pravi, da ne more samemu sebi verjeti, da jo je res umoril. Pravi tudi, da je prinesel nož s seboj v gostilno zato, da hi bil sam usmrtil. lj Ponesrečila je v nedeljo popoldne v Št. Vidu pri Ljubljani soproga nadrevidenta južne železnice gosp. Kancijanila Potočnik iz Slomškove ulice štev. 17, Dobila je precejšnjo rano na čelu. Spravili so poškodovano v tukajšnjo bolnišnica lj Zeschkovo tovarno na Fužinah je kupil tukajšnji trgovec gospod Avgust Jagodic. lj Prodaja petroleja se vrši od srede, 3. oktobra, do srede 11, oktobra 1917. Na vsako petrolejsko izkaznico se dobi p o 1 litra petroleja. Drenjati se nikomur ni treba, ker se bo dobil na vsako karto gotovo petrolej. Nekateri trgovci bodo oddajali petrolej razven na karte tudi na prejemnice mestnega magistrata. Te prejemnice se glase na ime dotičnega trgovca in so datirane z dne 2. oktobra, na kar naj se strogo pazi. Od št. 1 do 720 Ojstriž, Poljanska cesta. — Od št. 720 do 1440 Ravhehar, Pred škofijo 20. — Od št. 1440 do 1800 Jer-še, Sv. Petra cesta 14. —• Od št. 1800 do 2520 Simončič, Sv. Petra cesta 44. — Od št. 2520 do 3240 Tavčar, Stari trg 30. — Od št. 3240 do 3960 Jerančič, Karlovška cesta 8. — Od št. 3960 do 4320 Češnovar, Dolenjska cesta. — Od št. 4320 do 5040 Leskovec & Meden, Jurčičev trg. — Od št. 5040 do 5760 Soklič, Jeranova ulica 2. — Od št. 5760 do 6120 Jemec, Tržaška cesta 8. — Od št. 6120 do 6840 Jelačin, Rimska cesta 1. — Od št. 6840 do 7560 Stacul, Šelenbur-gova ulica. — Od št. 7560 do 8280 Pollak, Sv. Petra cesta 7. — Od št. 8280 do 9000 Zorman, Spodnja Šiška. — Od št. 9000 do 9720 Konsum, Zaloška cesta. — Od št. 9720 do 10.000 Sark, Marije Terezije cesta št. 13. Oddaja krompirja. Mestna oproviza-cija bo oddajala v sredo dne 3. t, m. v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti krompir tistim strankam drugega okraja, ki ga v torek še niso dobile. Na vrsto pridejo: od 8. do 9. ure dopoldne št. 900 do 1050, od 9. do 10. ure št. 1050 do konca. Vsaka oseba dobi tri kg, kg stane 30 vin. Prinesite s seboj posodo in drobiž. lj Krompir za tretji okraj. V sredo 3. t. m. bo oddajala mestna aprovizacija strankam tretjega okraja na nova rudeča nakazila krompir v svojem skladišču na Dunajski cesti. Na vrsto pridejo od 10. do 11. ure dopoldne št. 1—150, od 2. do 3. ure št. 150 do 300, od 3. do 4. ure št. 300—450, od 4. do 5. ure št. 450—600. Druge stranke pridejo pozneje na vrsto. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vinarjev. lj Špeh za tretji okraj. Mestna aprovizacija bo delila na nova nakazila strankam tretjega okraja špeh v sredo, 3. t. m., popoldne na Poljanski cesti št. 15. Na vrsto pridejo od dveh do treh št. 1 do 200, od treh do štirih št. 200 do 340. Druge stranke tretjega okraja prejmejo špeh pozneje. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 8 K 80 vin. lj Msso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez črke A. prejmejo v sredo 3. t. m. meso v cerkvi so, Jožefa, Določen je tale red: od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3 do 3 št. 200 do 400, od 3 do pol 4 št. 400 do 600, od pol 4 do 4 šv. 600 do 800, od 4 do pol 5 štev. 800 do konca. Ena oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol ko, 3 do 4 osebe tričetrt kg, pet do šest oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol krf. Kilogram stane 2 K. Prinesite seboj drobi::, otrok pod deset set starih ne pošiljijte po meso, držite se predpisanega reda, lj Dotična oseba, ki je v soboto popoldne v Miihleisnovem skladišču pri razdelitvi krompirja vzela temnorujav pled, se pozivlje, naj istega odda takoj nazaj v skladišče, sicer se bode sodnijsko postopalo proti njej. lj Zatekel se je pes prepeličar rujave barve vmešano z belimi dlakami, ki sliši na ime Lord. Odda se ga proti nagradi pri Jakob Zalaznik, pek in slaščičar v Ljubljani, Stari trg. lj Izgubila se je v nedeljo zvečer ruja-va listnica z denarjem in dokumenti na poti od pošte do Gradišča. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri upravništvu »Slovenca«. Rožne novice. Bivši ministrski predsednik in namestnik grof Bienerth je v Badnu nevarno obolel. — Nestor ogrskih duhovnikov umrl. V Budimpešti je umrl 27. septembra 1917 senior ogr. duhovščine, piarist J. Matisek v starosti 103 let. V visoki starosti je še učil na gimnaziji. Hutdenburgovo 70-Ietnico hodo na Nemškem slovesno obhajali. Berlinski magistrat pozivli« prebivalstvo, naj iz-yeei zastave. Gospa Suhomlinova hoče spremljati svojega moža v pregnanstvo ter je v to svrho vložila prošnjo. Novi ameriški razkošni vlaki. V Ameriki so uvedli nove razkošne vlake: Za poštnim vozom pride kadilni voz, v katerem se tudi veliko pije in — pljuje. Za tem sledi mal klubov prostor z udobnimi naslanjači, soba za gospode, kamor pa pridejo tudi dame in kjer je precej bogata knjižnica, mnogo časopisov, pisalne mize in pisalni stroj. Mnogokrat vozi tak vlak za zelo zaposlene ameriške trgovce celo strojepisca. Za tem vozom drdra jedilni voz, kjer se izborno in ne predrago je. Spalni voz obsega zasebna stanovanja za potnike, ki si to lahko privoščijo; drugi pa obrnejo svoj numeriran sedež in prikaže se udobna postelj s popolno posteljno opravo. Ideal vseh potnikov pa je razgledni voz z elegantnim opravljenim damskim salonom in širokimi okni. Tu imajo dostop le gospodje, ki so znani vsaj z eno damo v vlaku. Ponoči raz-svetljuejo okolico žarometi. Gospodarske iieiežke. Prevzemne cene za razne vrste H-vežnih in krmskih pridelkov. 2. t. m. je izšla naredba urada za prehrano, ki določa naslednje prevzemne cene za met. stot: Turšica 38 K, proso 40 K, ajda 40 K, grah 80 K, fižol 80 K, leča 120 K, bob 60 K, ozimna grašica 100 K, jara grašica 51 K, divja grašica 35 K, zadnje žito 35 K, koruzni štorži 15 K, volčji bob 70 K. Te cene veljajo tudi za tiste množine letošnjega pridelka, ki so se že pred uvel javi j en jem te nared-; be oddale. — Dobava semena krmske in sladkorne pese iz inozemstva. Uradno se poroča: Po c. kr, uradu za ljudsko prehrano pooblaščena preskrbovalnica za zelenjavo in sadje (Gemiise- und Obstversorgungs-stelle), Dunaj I., Plankengasse 4, sprejema naročila na seme krmske in sladkorne pese iz inozemstva, posebno iz Nemčije, Kmetovalci in trgovine s semeni, ki žele naročiti ta semena, naj naznanijo množine, ki jih potrebujejo, kakor tudi naslov dobavitelja (pridelovalca) in razpošiljalca do 15. oktobra 1917 na gori navedeni naslov zelenjadne in sadne preskrbovalnice. Kjer so pogodbe že sklenjene, naj se naznani tudi cena. Za ta naročila se posebne tiskovine ne bodo izdajale; vendar se prosi, naj se naročata krmska in sladkorna pesa ločeno. Ker se morajo začeti pogajanja z inozemskimi državami pravočasno, se na zakasnela naznanila ne bo mogoče ozirati. O podržavljenju južne železnice doslej še ni bilo govora v pogajanjih med vlado in družbo. Tako poroča »Fremdenblatt« z me-rodajne strani proti razširjenim govoricam, da je pričakovati podržavljenja južne železnice v najkrajšem času. — Kranjska industrijska družba je sklenila predlagati občnemu zboru, da naj se letos razdeli dividenda 14 K (proti 12 K lani). — Prevzemne cene za sočivje bo urad za prehrano letos znatno zvišal. Za lečo bodo plačevali 120 K (lani 55 K). — Glavni dobitek srečk »Avstrijskega rdečega križa« iz leta 1916 v višini 150.000 kron je zadela serija 3842 št. 53; 30.000 kron serija 15.813 št. 52. Glavni dobitek turških srečk 200.000 frankov je zadela številka 1,679.699. Promet s tropinami. Uredba urada za ljudsko prehrano, pooblašča politične deželne oblasti, da urede promet z inozemskimi vinskimi tropinami. Pri tem velja kot temeljno načelo za te oblasti, da je posestnik vinskih tropin upravičen te porabiti kot krmo v lastnem gospodarstvu, da smejo tudi žganjarne prehunane tropine pokr-miti v lastnem obratu in da smejo podjetja, ki predelujejo dnozgovino v mošt in vino, tropine na podlagi obstoječih pogodb dati nazaj prodajalcu drozgovine. Sicer se pa morajo tropine prodajati le deželnemu mestu za krmila, Vsled pomanjkanja premoga jc plinarna v Splitu popolnoma ustavila svoj obrat. Mesto je v temi. Varstvo mlečnih krav. Kmetijsko ministrstvo je zopet odredilo, da se je pri oddaji živine za zakol ozirati posebno na to, da se mlečne krave ne bodo jemale, Ravnotako komisijonarji ne smejo zahtevati vprežne živine, ako se le kako more dobavi zadostiti z oddajo mlade živine in takih krav, ki zaradi starosti ali kakih napak ne dajo dovolj mleka. Lansko leto so se kmetje v več krajih pritoževali nad nasilnostjo nekaterih komisijonarjev, ki so s svojo brezobzirnostjo napravili kmetijstvu in tudi konsumu precej in občutne škode. Gg. somisijonarje prosimo, da še ravnajo po dobljenih predpisih in oddanih varstvenih odredbah ministrstev, ker se bo letos vsak posamezni slučaj nasilnosti in samolastnega protizakonitega zahteva-nja zasledoval. Davek na razkošno blago na Nemškem bo znašal 20% dobavne cene. Letina za olje je na Turškem menda izvrstna. LMlanske novice. lj K umoru v Perkotovi gostilni. Morilec Frančiške Donaj je še v bolnici ter bo okreval. Morilec je imel z imenovano pol leta ljubavno razmerje ter mu je večer pred umorom dekle rekla, da zanj ne mara. Ko je drugi dan prišla v gostilno, kamor je redno vsak dan zahajal, ni sedela pri njem in tudi prepirala se nista nič. Tako izpove sam. Ko se je dekle ob 10, zvečer hotelo od gostov, poslovitij je Kikelj Ustanovitev srbske donavske banke. Iz Belgrada poročajo: V Curihu bivajoči srbski bankirji so sklenili ustanoviti srbko donavsko barko. Na čelu podjetja stoji bankir Isracl Alka!ay, ki bo po sklepu miru stopil v zvezo z avstrijskimi in ogrskimi bankami, da realizira novo bančno podjetje. Cene vinu na Primorskem. Dodatno se še poroča: Vina, ki vsebujejo 9 odstotkov alkohola, pridelana na Krasu, Goriškem in na tržaškem ozemlju: iz vinogradnikove kleti 333 K lil, v Trstu v steklenicah za porabo v družinah 4 K 64 vin. liter, v Trstu v gostilnah in krčmah 4 K 80 vin. liter, na Krasu, Goriškem v krčmah in gostilnah i K 48 v. liter; v osmicah 3 K 84 vin. liter. Cene so določene na podlagi temeljne cene za vsako stopno alkohola, ki znaša za istrska in tržaška vina 30 K, za kraška in goriška pa 37 K. Po tem se ima ravnati tudi cena za močnejša in )<<žja vina. Železni obroči za vinske sode. Da se morejo popraviti pokvarjeni sodi za vino in sadni mošt, je dala avstrijska železna komisija na razpolago gotovo množino železnih obročev. V naših krajih se bodo dobili obroči pri naslednjih tvrdkah: Za Kranjsko: Schneider in Verovšek, Ljubljana Franc Stupica, Ljubljana; za Štajersko: Greinitz, Gradec, D. Rakusch, Celje; za Koroško: I. Einicher, Celovec, Klein in I.ang, Beljak; za Istro in Dalmacijo; Greinitz, Trst. Mirovni pokret. Ugled sv. očeta v Italiji vedno večji. Curih, 1. oktobra. Iz Italije se javlja: Ljudstvo splošno želi in pričakuje, da se bo vojska še letos končala. Sv. očetu so zelo hvaležni, ker se trudi za mir. V najširših plasteh naroda se je ugled apostolske stolice zelo pomnožil. Sv. oče se posvetuje s kardinali. Frankobrod, 1. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Baselja: »Echo de Pariš« poroča: Sv. oče j e pozval najuplivnejše kardinale k sebi na posvet o odgovoru na nemško noto. Sv. oče bo mirovno iniciativo nadaljeval, a odločba zavisi od razvoja dogodkov. Sestanek dveh cesarjev, Berlin, 30. septembra. Wolff: Cesar Karel in cesar Viljem sta ob sestanku, km se je vračal cesar Viljem iz Rumunije, izrazila, da popolnoma soglašata v politič' nih in v vojaških vprašanjih. Diplomatske priprave za mirovni kongres. Berlin, 1, oktobra. »Denj« objavlja izjave ruskih diplomatov, ki dokazujejo, da rusko ministrstvo presoja zdaj vprašanje miru z drugega vidika. Uradni krogi pravijo, da ni več popolnoma nemogoče pričeti s pogajanji o miru. Priznavajo, da je ravno sedanji trenotek v vsakem oziru ugoden, da se prično pogajati o miru. »Denj« opozarja na okolnost, da so imenovali nove može na važnih poslaništvih v Bernu in Madridu in vse zato, ker se lahko prično, kakor sodi ministrstvo, vsak trenotek pogajati o miru. Žekov napoveduje, da se mir prej sklene, kakor se pričakuje. Soiija, 30. septembra. »Utro« objavlja razgovor z bolgarskim generalisimom Žekovom. Izjavil je, da je položaj na vseh bojiščih tak, da se ga morajo le sovražniki bati. V Rusiji se bodo polagoma prepričali, da se revolucija in zmagovita vojska ne moreta združiti in da morejo le uto-pisti primerjati rusko revolucijo s francosko, posebno še, ker je tvorila ruska revolucija logično posledico razočaranj vojske, Glede na mir je rekel generalisimus: Nihče ne more prerokovati, a smelo se lahko trdi, da se bo sklenil mir prej, kakor se misli. Bolgarija noče ne aneksij in tudi ne tujih ozemelj, marveč le dežele, o katerih cel svet priznava, da so bolgarske. Nevtralci sodijo, da se skrivaj že o miru pogajajo. Amsterdam, 29. septembra, »Nieuvve Rottcrdamsche Courant« sodi iz raznih izjav in znakov, da se pod roko že pogajajo o miru. Če se to ujema, je tem večjega pomena izjava nemškega zunanjega tajnika pl. Kiihlmanna, da je mogoče upati na mir v nekaterih tednih Objava not osrednjih velesil s strani svete stolice. Lugano, 30. septembra. »Osservatore Romano« je objavil besedilo avstrijskega in nemškega odgovora na noto svetega očeta. Izmenjavanje not med sveto stolico in Nemčijo. Berlin, 30. septembra. Reuter javlja iz Rima: Zanesljivo se poroča, da je naprosila sveta stolica Nemčijo, naj pojasni, "» lr n : An n n nnln ".. ^ ^ n I ^ _ _ «.3«LiRaB» stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4 50, (i lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in prunalnic Kemeny, Kaschau (iiassa) I., poštni predal 12/^06 Odrsko. 1042 Habim zanesljivega, treznega HLRPCR za KONJE proli dobri piači in hra i. I ti mora bi i vajen vožnje iz go da. Sprejmem tudi tesarje ali mizarje v tra no delo Ravnikar Fraiic, oblast, skušeni mestni teharski mojster, Linhaitova ulica St. 25 dobro ohranjen, brez vsake napake, je naprodaj. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2477. ki ima veselje do trgovine, poštenih staršev, se sprejme taknj pod ugodnimi pogoji. Firma J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko). Kupi se dobro ohranjeno Motorno kolo Ponudbe z navedbo cene, motor-jevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Motor 750. ] pleskarski Ufl inlikarskI J mojster IJuhlJana, rimska cesta 16 še priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadnjoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih olupkov hruSek in jabolk vsako posebej, po 2 K in dobro posušene prešgtiisie hruiek in jabolk po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. Prazne vreče vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. 2089 I.a britev iz srebro-jekla K 350, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia iasestrižni aparat. K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brux št. 1755, Češko. 111 za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 Zahvala, Za mnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja in ljubega pokojnika časteče številno sprem Ivo na žalnem potu izrekam vsem prijateljem in znancem svojo najglobokejšo zahvalo. Ljubljana, dne 30. sept. 1917. Luisita Hegemann. Gospodje in dame, ki občujejo v boljših družabnih krogih, si z indirektnim posredovanjem pri veliki zavarovalnici življenja lahko zasigurajo lep postranski zaslužek. Dopisi na naslov: Diskretion Ehrensache, F. 224, Kienreich, Annonz-Verm., Graz, Sack- sirasse 4.