Lev z oslom. (Basen.) f\T ho jc nameuil na lov.   NajtM si jo osla za poraagaea in gonjača, da Im raii z rigajočim ,,ia" zverino budil in plasil z ležišč in brlogov. Ko sta šla vštric proti gozdu, oglasila se je nad njima jczikava sraka z dre-vesa, ki jo stalo pii poti. ,.Na, lepa družlia to!" rekla je. ,.AH tc ni sram? Lev, pa z osloin hodiš!" — ,.Kdor mi lahko shiži, naj so mi le pridruži!" odgovoril je lev. Tako jnislijo tudi mogotci, kadar nižje v svojo družbo sprejmo.
Po tLet8iny-u.u
156
•''t«J4-*i'd-#r|'   "'''•'•¦•¦        ' k                                                                 ¦••¦•¦      •¦'.'¦   -i-¦¦"*>'
-¦rifc U. '¦        r                        S m r t.                                          ',
^P|° Je bil Prvi človek grešil v raji, ustvaril jo Bog Smrt. Dal jej je ^BKfJodobo človeških ogrodij z jekleno koso v desnej roci. Prva leta ui ^gSp imela smrt uičesar opraviti na zeralji. V nebesih je bivala tcr uaprav-Iyl Ijala knjigo življenja in smrti. V knjigo življenja vpisuje angel Keru-bimbios, a v knjigo smrti angel Kerubimker. Adam je bil prvi vpisau v kajigo življenja in prvi v knjigo smrti. Smrt mu je podala grenko smrtno kupo, pil je iz nje in uirtev je bil prvi človek. Eva se jc bridko jokala, da je izgubila moža; a Smrt jo je smijoč se tolažiJa: ,,Za njim bodeš ti prva pila grenko kupo smrti."
V začetku je prišla smrt vsako deseto leto na zemljo zvrševat povclja božja. A iz jednega rodu jih jo nastalo vof. Zaradi pomanjkanja prostora se je naselil eloveški rod v najpustejših krajih. Smrt je imela zinirom več opravila. Prišla je na zcmljo vsak incsec, pozneje vsak tedou in zdaj pride vže vsak dan. Iu da si je hitrejša nogo bJisek, vender komaj opravi svoja opravila. Vsaki dan se mora za jedno uro v nebesa podati, da pogleda v knjigo smrti in izve imena onih, katerim moni podati grcuko sinrtno kupo. Mnogokrat je tako trudna. da jo more angcl nebeški krepčati z jedjo, katero jej iz nebes prinese. Ko je nekoč razsajala kuga, imela je toliko opraviti, da je popolnem onemogla ter zaspala na sivej skali. Uolinki so vže zdihovali, da jim smrt toliko časa prizanaša; vedeli namret niso, da Smrt spi. Angel Kerubimker se je čudil, da sinrt še ni prišla pogledat v knjigo smrti. Sel je tedaj na zemljo in jo našel na sivej skali spočo. Vzdignil jo je, a oaa so ni probudila, kakor da bi bil tudi njo objel smrtni spanec. Sel je zatorej nazaj v nebesa ter poklieal angela Kerubimbiosa, naj mu gre pomagat Smrt priuesti v nebesa. Prineseta jo. Bog jej dahne v ogrodi in ona se vzdnimi. Okrepčana se povrne zopet na zeinljo. Pred razdejanjem sveta bode imela baje toliko opraviti, da jej bodeta niorala pomagati oba angela Kerubimbios in Kerubimker. Pri poslednjej sodbi bode stala v sredi med pravičnimi in krivi&nimi. Predno se bodo zavrženi v večno temo, a izvoljeni v vočno veselje podali, položila se bode smrt v grob, v znamenje. da zdaj ne bode več kraljcvala. V grobu bode počivaki na knjigali življenja iu smrti. Pokrov. s katerim se bode grob zaprl, položila bodeta na grob prvi in zadnji človek. Iz njenega groba bode vzrastlo drevo življenja. ki bode razprostiralo svoje veje ecz vse pouilajeno stvarstvo.                                                                               Ksacerij.