'z konvencije Slov. moške zveze
Poroča JOŠKO PENKO, zastopnik Ameriške Domovine
|ie\j°boto ob devetih dopoldne ■L r- Fred Udovich, glavni fc^6 Slovenske moške
■	8 sedežem v Barbertonu,
1% atih in iskrenih Benci 0tvoril drugo redno kon-
■	Jo organizacije v Girardu,
■	°tivenciji je prisostovalo fcat^nih odbornikov in 14 de-
• Za konvenčnega pred-■o^ bil soglasno izvoljen ■Nile Ažanc' podpredsednika ^esnik in zapisnikarja
K Grdina-
■^Ztlat\se mora John Ro-
fcvila2elo spreten in taktičen, ■al -le spretno in razločno
Puter Vni tajnik vincent H-j,1'1 Uspešno referiral Au-
' Cvetek, predsednik fi-IOa ?lav»ega odbora. Biele Ucijski odbor, sestoječ P{,0(5atov Udovicha, Tomšiča ■hcjjj lria je sestavil in kon-P^litl pr^ložil in pozneje od-lNrav^e(*eče brzojavne popi <j Predsedniku Združe-| ■el.tu Zav Franklin D. Roose-|V Werner ju John Brick-j ^^slovanskemu mini-j Pžiiv^80 sedaj nahaja v Zed. j nFrancu Snoju, županu , ir-i].s,(|rard> O. in glavni M 1C' Slovenske ženske l%vn S' Marie Prisland. ■^'.tajnik je podal poro-Je organizacija od zad-
nje konvencije narasla za 500 članov, medtem jih je pa 16 umrlo. Organizacija šteje ob zaključku meseca avgusta 872 članov z $3,019.57 blagajne. Blagajniški napredek zadnjih dveh let je $2,632.57.
Poročila »glavnega odbora so bila kratka in medseboj harmonična. Pozna se, da so vsi nesebično delali za napredek organizacije.
Konvencija je po kratki razpravi sklenila, da organicija kot članica pristopi k jugoslovanski pomožni akciji, katero v smislu pravil predsednik zastopa sam ali po svojem pooblaščencu.
Priporočilo, naj se posmrtni-na poviša iz $100 do $300 je bilo odloženo na prihodnjo konvencijo.
Glavni tajnik je priporočal, da bi se v reklamo organizacije poslužili radija, na katerem naj bi organizacija vsake tri mesece imela slovensko radjio uro najmanj 15 minut. Sklep je bil, naj bodoči glavni odbor upošteva priporočila.
Sprejet je bil predlog, da se kakor do sedaj vsak mesec enkrat oglaša organizacija v glasilu in naloga glavnega tajnika je, da vsak mesec pošlje izvod podružničnemu tajniku. (Nadaljno poročalo sledi jutri)
--0_-
HI V
četrtek vsi na Lauschetov ples
■t _t
ij atsl<a organizacija 23. §Hb° Priredila v četrtek 25. !'(],> sijajen ples v SND na
K^skl Preostanek
Pio za Lauschetovo kam-
|vt0
jN^ak 6 samo ples, ampak ■i Hat* manifestacija sloven-E v«e i	se trudi in dela
[S, Svl'iplje. da bo priboj-il
|\ ,u Lauschetu. ISitHi 13a bo podan tudi lep
■	'•Htfi 0V Program, da bodo ta-
■	fleše^1 irneli užitek, ki sicer
i ^^asbeni in pevski
D.	J J katerega bo vodil clr. W% t(JS;Usche, bo obstojal iz |H **: V duetu bosta na-|ssu ljubljeni pevki Mrs. I Si^-Welf in Miss Ma-
E,\	T ' na klavir spremlja f S'^sche. Solo poje gdč. i c l(w > "a klavir sprem-
ISf'Seme.
§ W aragoveg,a dekliške-1	Nettie Gačnik, Elsie
Hrastar, Mary Ivanšek, Dorothy Jalen, Lillian Koshel, Dorothy Zugel, na klavir spremlja gdŽ. Eleanore Karlinger. Nastop ra--dio kvarteta: John Kovačič, John Sternisha, Rudy Koporc in Edward Siefert.
Za ples bo pa igralo kar sedem orkesterov in sicer Trebar-jev, Peconov, Jankovičev, Vad-nalov, Intiharjev, Malovašičev in Sokachev. Torej kdor rad pleše, bo šel prav lahko bos domov, če ne bo imel dobrih podplatov.
Vse to se bo vršilo v četrtek ob osmih zvečer. Vstopnina bo 35c, torej dovolj malo za tako lep program.
že danes sklenimo in si obljubimo, da bomo v četrtek večer napolnili narodni dom, kot ni bil poln še nikdar prej. Ako bo velika udeležba, bo sodnik Lausche, ki bo tudi navzoč, gotovo vesel, ker bo videl, da stoji narod za njim.
j), -0-
r,sPevki za Lauschetovo kampanjo
_
R \ a agilna narodna Albina Smrekar, BC^e r Slovenskega de-■L/1 • kluba 32. varde, j^li ^jla '$44.50, kar so ■Ni ^Ov ' članice kluba za ■ iftj hkaitlPan j o. Prispe-
fe>dai^' 13417 Kuhlman $5. john Verblic,
mr Cl Ave- tudi dal
P5fi fha rs- Tom Odlasek, VfoAve. sta dala
PvV sta dala: Mrs-He-
IX VCi 1110 E- 72- st in 15817 Daniel Ave-
IfV Vt s° Pa prispevali:
fH JS,ofič' Jos" Kovach
i	•)» John Zaman, An-
' ^ax Kobal, Steve
Lokar, Frank Pintar, John Tomšič, Frank Celigoy, Martin Smerki, Miss Angela Fink, Mrs. Apolonia Shoser, Joe Rogel, Frank Vilar, Fred Udovich (Barberton, O.), M. Intihar, Mr. in Mrs. Sustar, Mr. in Mrs. Blaž Piernat, Louis Yarm, John Sto-par, August Bolko, F. Cirnske, Anton Perusek, Frank Zadeli, Frank Grill, Joseph Centa, John Hrvatin.
V imenu glavnega kampanjskega odbora izrekamo najlepšo hvalo vsem skupaj.
-o-
Obletnica smrti Obletnica za pokojnim Frank Oblakom, 6719 Bonna Ave. bo v cerkvi sv. Vida jutri ob osmih.
Mesto naj lastuje ulično železnico, izjavlja sodnik Lausche
Sodnik Frank J. Lausche je včeraj popoldne formalno odprl svojo kampanjo za cleve-landskega župana in sicer v Geauga Lake parku, kjer se je zbralo nad 50,000 ljudi, da vidijo in slišijo edinega kandidata, ki ga podpira demokratska stranka.
Sodnik Lausche se je izjavil, da je edini izhod, da se reši važen prdblem transportacije v Clevelandu ta, če mesto kupi od družbe ulične železnice vso opremo in samo vodi ves prevozni sistem.
Toda Mr. Lausche je označil ceno za delnice, ki jo je ponudil j župan Blithyn družbi ulične železnice, namreč $45 na delnico previsoko, ker se delnice danes prodajajo na denarnem trgu po $27.50. Vendar, je rekel Lausche, bi morali davkoplačevalci pri volitvah odločiti, če so pripravljeni plačati to ali drugo vsoto za delnice, ker bo šel denar iz njih žepa, od 18 do 20 milijonov dolarjev.
Mr. Lausche je bil burno aklamiran od množice v avditoriju parka, ki je bil natrpano poln, a zunaj je stala druga tisočera množica.
Lausche je udrihal po sedanji in prejšnji mestni administraciji, ki sta zadnjih pet let vodili pogajanja z ulično železnico, pa nista nikamor prišli. Druge važne točke svojega programa je Lausche obljubil povedati tekom tega tedna v kampanji.
Za Lauschetom so govorili tudi zvezni senator McFarland iz Arizone, Paul Aiken, pomočnik Edwarda J. Flynna, načelnika ameriške demokratske stranke v Ameriki, bivši senator Robert J. Bulkley in načelnik Ray T. Miller. Miller je poudarjal, da kaže navzočnost senatorja McFarlanda in Paul Aikena kot dokaz ,da Roosevel-tova administracija želi, da bi bil Lausche izvoljen županom v Clevelandu.
V parku smo videli ogromno število Slovencev. Tako iz 32. kot iz 28. varde so prišli v park v avtnih povorkah, z okrašenimi avtomobili; 32. varda je imela s seboj godbo društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Newbur-žani pa so imeli fantovsko godbo sv. Lovrenca. Obe godbi sta igrali tudi na odru v avditoriju in želi obilen aplavz.
-o-
Največja bojna ladja na svetu, dodelana
Washington, — V torek bodo spustili v morje v Quincy, Mass. ameriško bojno ladjo U. S. S. Massachusetts, '35,000 ton tona-že, ki bo največja bojna ladja na svetu. Ladja bo veljala $80,000,-000. To je že druga ameriška bojna ladja, ki bo dodelana letos. Prva je bila South Dakota, ki je bila spuščena v morje v juniju. ' Ti dve ladji sta večji, kot je bila nemška ladja Bismarck, s katero so imeli Angleži mnogo opravka, da so jo potopili.
-o-
Poroka
V sredo, 24. septembra se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Joseph Strnad iz 1106 E. 67. St. in gdč. Valerija Polšek iz 1048 E,. 70. St. Poroka bo ob sedmih zjutraj nato se pa podasta na poročno potovanje. Prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu!
Budnica ni bila potrebna
Taborišče Clairborne, La. — Polkovna godba 164. ?>e-hotnega polka je vstala zgodaj in zehaje korakala proti središču taborišča, da zaigra budnico, kot je to navada vsako jutro, da spravi pokonci "mlade vojake." Narednik Bob Sanders, lci je korakal na čelu godbe, je bil sicer presenečen nad grobno tišino v taborišču, toda si ni delal sivih las radi tega. Navadno so letele na godbo zabavijice od vseh strani češ, da se z budnico nikamor ne mudi. Ravno ko se je godba pripravljala, da zaigra zaspanim vojakom kako .milo viža, mu je prišel nek ordo-nanc povedat, da ni treba igrati, ker polka ni doma. Odšel je bil ponoči na kratko vežbo.
Bolgarija je v vojni, trdijo poročila
Boji za Kijev še vedno besnijo, trdijo Rusi
Moskva, 22. sept.—Ruska vlada danes uradna priznava izgubo Kijeva, "mater Rusov" s tem-le kratkim naznanilom: "Po več dneh vročih bojev so naše čete odšle iz Kijeva." Kijev šteje 846,000 prebivalcev.
Dočim trdijo nemška poročila, da je "nemška armada zasedla Kijev, glavno mesto Ukrajine in da je armada že daleč naprej od mesta, pa.se zatrjuje iz Moskve, da se bi jejo še vedno vroči boji v severnih predmestjih Kijeva in da je nemška armada izgubila v boju za mesto 10 divizij. Rusi so že v petek priznali, da so Nemci dosegli mesto, toda da ga bodo Rusi branil od hiše do hiše in da si bodo morali Nemci priboriti vsak korak z velikimi izgubami.
Nemci poročajo, da so imeli Kijev obkoljen že več tednov in da je armada samo čakala na povelje, da od' vseh strani obenem udari na mesto. Ko je napočila ura za naskok, je planilo v boj vse nemško orožje, kar ga je bilo na razpolago v zraku in na zemlji.
Najprej so udrli na ulice Kijeva tanki, ki so metale ognjene zublje v hiše, v katerih so bili ruski strelci. Za njimi so prihrumeli bojni tanki, potem pehota z ročnimi granatami, a po zraku so vreščali bombniki, ki so metali bombe v ruske postojanke. Ob 11 dopoldne v petek je vihrala na mestni hiši nemška zastava.
Bivši governer Davey se v vsem strinja z Rooseveltom
Columbus, O. — V soboto se je vršiLa tukaj konvencija federacije demokratskega ženstva iz države Ohio, kjer je bilo navzočih okrog 1,000 delegatinj. Med drugimi je delegacijo nagovoril tudi bivši governer Davey, ki je presenetil vse navzoče s tem, da je podprl v vsem Rooseveltovo politiko, dasi je bil prej neprestan njegov kritik.
Davey je izjavil, da moramo stati za Rooseveltom v njegovem boju proti hitlerizmu in da naša bodoča sreča, prosperiteta, mir in svoboda je^ odvisna samo od naša zvestobe do Roosevelta.
"Jaz sicer ne priporočam, da bi se poslalo ameriško armado na evropka bojišča," je izjavil Da-cey, "ampak priporočam pa ves naš napor, da pomagamo demokracijam v boju proti Hitlerju. Nimam rad te zveze s Stalinom, toda on je manjše zlo od Hitlerja in on se bori proti našemu skupnemu sovražniku. Kadar bo ta največja nevarnost minila, lahko izstopimo iz zveze s komunisti.
"Zdaj se ne moremo več vrni. ti nazaj. Predsednik se je odločil in ob danih razmerah ni mogel storiti nič drugega."
Konvencija je izvolila za bodočo predsednico Mrs. Leno Si-ferd iz Lima, O. Protikandidati-nja je/bila Mrs. Ann Dorrington iz Clevelanda.
Poročila iz Turčije javljajo, da je bolgarska vlada razglasila v deželi vojno stanje. Hitlerjeve lepe obljube so premotile bolgarskega kralja Borisa, da bo šel pomagat Nemčiji proti Rusiji.
London, 20. sept. — Diplomatski viri zagotavljajo, da se je bolgarski kralj Boris odločil peljati svojo deželo v vojno na strani osišča. Iz Turčije javljajo radijska poročila, da je bolgarska vlada razglasila v deželi nujno stanje. Da se je kralj Boris odloči! za vojno na strani osišča, so vzrok sijajne obljube, katere je dal Hitler Bolgariji za njeno pomoč. Te obljube so:
Bolgarija bo imela oblast nad črnim morjem. Dobila bo pro-tektorat nad ruskim polotokom Krimom, ki se steza v Črno morje in katerega je nemška armada odsekala od zveze z ostalo Rusijo. Bolgarija bo dobila trgovski in transportni monopol v črnem morju. Bolgarija bo dobila delno administracijo nad oljnim poljem v Baku. Bolgarija bo dobila tudi protektorat nad Traci-jo, ki je zdaj grška in turška lastnina.
Bolgarska armada šteje okrog 500,000 mož. Toda nima pa sko-ro nobene bojne mornarice, niti kake izdatne zračne sile. Po prvi svetovni vojni je bilo Bolgariji prepovedano imeti večjo armado, ker se je borila na strani Nemčije. Šele leta 1938 ji je balkanska antanta dovolila zgraditi večjo armado. Do leta 1938 je smela imeti Bolgarija samo 20,-000 mož močno armado in še. te samo prostovoljce. Toda od maja 1940 je vpeljala dvoletno obvezno vojaško službo za vse moške od 17 do 65 leta.
Rusija je že pred nekaj dnevi obdolžila Bolgarijo, da je dala svoje ozemlje in vse potrebno na razpolago Nemčiji. Bolgarija pa dolži Rusijo, da je poslala v Bolgarijo svoje parašutarje, ki naj bi vršili propagando proti Nemčiji in vodili sabotažo. Prvi parašutarji so baje dospeli 11. avgusta, drugi 28. avgusta in tretji 14. septembra. Prva dva oddelka sta storila samomor, ko se ju je izsledilo, zadnji oddelek je bil pa ubit v boju s policijo in vojaštvom.
Kot trdijo najnovejša poročila, Bolgarija ne bo poslala svoje armade proti Rusiji, ampak bo pomagala Nemčiji s tem, da bo poslala vojaštvo v Francijo in druge okupirane kraje, kjer bo zamenjalo nemške vojake, ki bo. do potem poslani na rusko fronto.
-o-
Francoze pošiljajo delat v Smolensk
kern, Švica. (ONA). — Nek francoski ubežnik iz nemškega ujetništva pripoveduje, da so Nemci ustrelili . v Smolensku osem Francozov, ker niso hoteli delati na utrdbah. Nemci so izvabili 300 francoskih delavcev in jim obljubili dobro delo v Nemčiji. Mesto tega so jih poslali pa v Smolenk na rusko fronto. Ker so se Francozi uprli, so jih Nemci osem postrelili, ostale pa poslali v konfinacijo. Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 pobirala ases-ment v stari šoli sv. Vida.
Češki delavci stavkajo radi nezadostne hrane
London. (ONA). —Češki tajni radio "Nazdar" javlja, da so nastale v več čeških tovarnah stavke delavcev kot v protest radi nezadostne hrane. Nemci so zaprli voditelje, toda delavci niso hoteli na delo tudi potem, ko so naciji grozili, da bodo njih vodje postrelili. žene čeških delavcev so v mestu Nachod priredile demonstracijo s tem, da so nosile po mestu prazne košare.
-o-
Na operacijo V Glenville bolnišnico se je i podal v svrho operacije dobro poznani Joe Zulich, brat Mr. John Zulicha iz Neff Rd. Želimo mu, da bivše srečno prestal. Zadušitica Jutri ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete darovana sv. maša za pokojnim Anton Pla-ninškom. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni.
12 Francozov ustreljenih za enega nemškega vojaka
Paris, 20. sept. — Dvanajst Francozov je bilo danes postavljenih pred puške kot povračilo za nekega nemškega podčastnika, ki je bil ubit v Parizu zadnji torek. Nemške oblasti sva-re prebivalstvo, da se bo to število še dvignilo, ako ne bodo ponehali napadi na nemško vojaštvo.
Nemci streljajo talce, ki jih imajo zaprte, da bi s temi ustrahovali Francoze. Kadar je kak nemški vojak ubit, vzamejo Nemci zaprte kar od kraja, jih spostavijo ob zid in ustrele, dočim prave storilce nikdar ne primejo. Tako so Nemci zdaj ustrelili že 25 talcev, dalje so ustrelili sedem komunistov in tri vohune.
V istem času pa tudi francoska vlada v Vichy sodeluje z nemško v Parizu. V soboto je obsodila na smrt tri komuniste, da bi s tem zajezila vedno večji odpor proti Nemčiji.
PETAK SE JE ZREDIL V 54 LETIH
Fitcburg, Mass. — Leta 1887 je nek meščan vložil v Worcester banki $5 in kmalu zatem odšel iz mesta. Zdaj, po 54 letih, se je vrnil in šel na banko po svoj pe-tak. Pa ni dobil samo petaka, ampak $39.75, ker so znesle obresti v teh letih.
Dr. Opaskar zopet uraduje
Slovenski zobozdravnik, dr. V. Opaskar se je vrnil s poročnega potovanja in zopet ordinira kot navadno.
Iz bolnišnice
John Hrovat, 6711 Edna Ave. se je vrnil iz bolnišnice in prijatelji ga lahko sedaj obiščejo doma.
K,er ni mogel dobiti stanovanja, je peljal družino v mestno ječo
Joliet, 111. — Jimmy Jones, voznik taksija, je spoznal, kaj se pravi, kadar so v deželi dobri časi in prične primanjkovati stanovanj. S ženo in štirimi otroci je živel v skromnem stanovanju, za katerega je plačeval $8 na me-ec. Stanovanje mu je bilo odpovedano, ker je bila hiša prodana. S ženo sta preračunala, da če pritrgata nekaj tukaj, nekaj tam, da bi morda spravila $15 ?a stanovanje, več pa ne po njegovih dohodkih. Toda tudi zdaj nista mogla dobiti stanovanja, največ zato, ker so se povsod branili otrok.
Pa so se vsedeli zvečer v avto, ga zapeljali na periferijo mesta in tam prenočevali: štirje na prvem, štirje na zadnjem sedežu. Toda. več kot štiri noči niso prenesli. Peti dan je šel v Jimmy v mestno ječo in prosil tam za prenočišče, pač boljše kot v malem avtu. V tem je pa zvedel za žalostni položaj družine neki J. H. Fowler, ki je ponudil družini svoje stanovanje treh sob, ker je sam in pa ker dela ponoči.
-o--
Nov grob
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 5447 Lake Court, John Stih, p0 domače Strnad, star 58 let. Doma je bil iz vasi Cesta pri Dobrem polju, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zadnja štiri leta je bil zaposlen v Fisher Body. Tukaj zapušča žalujočo soprogo1 Mary, rojena Vičič, sina Johna in Josepha, pet hčera: Mary Lesiak, Frances Iannarelli, Louise Christen, Josephine in več drugih sorodnikov. Bil je član društva Clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ. Pogreb se bo vršil v sredo ob desetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Kalvarijo. Naj mirno počiva v tuji zemlji, preostalim naše iskreno sožalje.
V bolnišnice
Miss Florence Bricel iz 24465 Lakeland Blvd., se nahaja v Mestni bolnišnici. Prijateljice je lahko obiščejo. Nahaja se v Lowman paviljonu.
V spomin 8 mesecev smrti
Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances Ske-tse v spomin osem mesecev, kar je umrla. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
3IIH1Mi................................................................................................................................................................................4
PLES V P0ČAST LAUSCHETU!
'8
V četrtek, 25. septembra v SND, St. Clair | PETJE, PLES, ZABAVA! PRIDITE, BO PRIJETNO!	|
^-ll]IC3IMlllItllUC3lllllinnHE3IUIIIliiMIC3ll11tlMtMlC31MlllHIMlC:iMnnnnilC3lllllllliniC3Mllllljl)tlC3111MIIUMIC3n^	t Itcr^l MI1IJI1M IC>r>
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	MN*-	SLOVENIAN TtTORNTNO
§■	IN LANCUAGE ONLY	AMERICAN HOME
r^l	CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
9317 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
<ia Ameriko In Kanado, na leto |5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CC Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c	•
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 Tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
-83	No. 221 Mon., Sept. 22, 1941
Slovenci in jugoslovanstvo
Še bolj je vplival na vodilnega srbskega državnika Pa-šiča predlog hrvatskega člana Jugoslovanskega odbora Su-pila, nyj bi se ustanovila posebna hrvatska država, ako Srbija še ni zrela za zgodovinsko nalogo in se ne mara preurediti v jugoslovanskem smislu. Ko je Pašič s padcem carske Rusije izgubil tudi svojo trdno zunanjepolitično oporo in se je zbal angleškega vmešavanja v prid Supilovega načrta, je v zgodnji pomladi leta 1917 povabil na Krf zastopnike Jugoslovanskega odbora (Slovence je zastopal dr. Bog. Voš-njak) na razgovore. Hrvati in Slovenci so bili vedno mnenja, da bi se ustava in notranja ureditev Jugoslavije ne smela sprejeti niti s preprosto niti s kvalificirano večino, marveč bi se morala doseči edino le v popolnem sporazumu med Slovenci, Hrvati in Srbi, tako da bi tudi najmanjši del (Slovenci) ne mogel biti nikoli preglasovan.
Po skoraj pettedenskem pogajanju je bila dne 20. junija 1917 sprejeta in objavljena tako imenovana krfska deklaracija. V uvodu poudarja ta, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod s tremi imeni, da hočejo biti skupaj v svobodni in neodvisni državi z enotnim ozemljem in enotnim državljanstvom pod dinastijo Karadjordjbvicev. Država se bo (po Protičevem posredovalnem predlogu) imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; imela bo en državni grb, razen državne bodo priznane tudi posebne srbske, hrvatske in slovenske zastave, ki se bodo smele svobodno rabiti ob vseh prilikah. Enakopravna so vsa tri narodna imena, vse tri vere in obe pisavi, koledar pa se bo izenačil. Zoper londonski pakt je naperjena zahteva, naj nova država obsega vse pokrajine", ki ji pripadajo po narodnostnem načelu, glede ustave pa je bilo določeno, da se mora sprejeti s kvalificirano večino.
Krfska deklaracija pomenja kompromisno rešitev med Zahtevami srbske vlade in Jugoslovanskega odbora in predstavlja velik korak na potu zedinjevanja: saj je sedaj tudi službena Srbija sprejela načelo narodne samoodločbe in še odrekla zgodovinskemu pravu. Če je bila majniška deklaracija političen program, ki je budil tlačene k samozavesti in je vprav po osebni zaslugi dr. iKreka in njegovih ožjih so-trudnikov razgibala in razvnela ves ostali jug v soglasno zahtevo po lastni državnosti, je na drugi strani krfska deklaracija že čisto določen sporazum v temeljnih vprašanjih notranje in zunanje politike ustvarjajoče se skupne države. Iz opisa dogodkov ob zedinjevanju vemo, da so določbe krf-skega pakta ostale v bistvenih točkah na papirju in da sta se zedinjenje in ustava izvršila pod drugačnimi pogoji.
Pri reševanju jugoslovanskega vprašanja med vojno je bila prisojena važna vloga vojnim prostovoljcem. Pred svetom je namreč bilo treba dokazati, da hočejo avstro-ogrski Jugoslovani, ki so bili doma prisiljeni, boriti se na strani Nemcev zoper antanto, doseči svojo združitev v svobodni državi tudi z vojaško borbo. Jugoslovanski odbor je zato začel kmalu misliti na organizacijo prostovoljskih čet, zlasti med ameriškimi izseljenci, ki so oskrbeli tudi gmotna sredstva. Srbska vlada je rada sprejemala prostovoljce v svojo armado. Ni jim pa hotela priznati posebnih pravic in izjemnega položaja, kakor je to želel Jugoslovanski odbor, ki je ravno hotel poudariti tudi vojno sodelovanje Hrvatov in Slovencev. Zoper uvrščanje prostovoljcev v redno srbsko vojsko je odbor protestiral, zahteval je posebno "Jugoslovansko legijo" in februarja 1917 zagrozil, da drugače preneha z nabiranjem legionarjev. Ker je v utemeljevanju, da bo ta legija dobila nalogo, zasesti jugoslovanske pokrajine habsburške monarhije, Pašič sumil nekako posebno hrvatsko vojsko, je postal še bolj nezaupljiv.
Podobna trenja so se razvila tudi na Ruskem. Tam so se že zgodaj začeli priglašati slovenski in hrvatski vojni ujetniki za vstop v srbsko vojsko. Mnoge so Rusi poslali v Odeso v srbski dobrovoljski odred, ne da bi koga vprašali, ali je pri volji ali ne. Ko so to tudi v gmotnem oziru zapostavljeno moštvo srbski častniki s Krfa hoteli vključiti v Prvo srbsko dobrovoljsko divizijo, se je večina uprla temu naslovu. Razočaralo jo je dejstvo, da srbski častniki kakor tudi Rusi niso marali jugoslovanskega imena. Te čete so se hrabro borile v Dobrudži, dasi so se čule pritožbe, da morajo krvaveti na tujih tleh brez koristi za lastno domovino, ki bi jo želeli osvoboditi. Za boljševiško revolucijo je sledil tudi vojaški razkroj prostovoljskega zbora. Njegove ostanke so po velikih ovinkih prepeljali v Solun (spomladi leta 1918), kjer je šele regent Aleksander kot vrhovni,poveljnik srbske vojske dovolil ime "Jugoslovanska divizija," ki se mu je srbska vlada tri leta upirala. Prav ta Jugoslovanska divizija cc je ob preboju solunske fronte meseca septembra 1918 posebno odlikovala in s to zmago dosegla, da so sovražniki prosili za mirovna pogajanja.
(Konec prihodnjič.)
-:-o-:---
V četrtek vsi na ples v SND, ki bo prirejen v počast sodniku Lauschetu!
BESEDA IZ NARODA
Poslanik g. Fotic pojasnjuje
Washington, D. C. — Spoštovani g. urednik. V uvodnem članku Vašega cenj. lista od 13. t. m. nemalo me je začudila trditev, da "leži vsota od $1,000, ki je bila nabrana ob priliki Jugoslovanskega večera v Clevelan-du v banki in se je ne sme dvigniti in poslati trpečim rojakom vstaro domovino, dokler tega ne dovoli jugoslovanski poslanik v Washington-u."
O tej svoti sem samo izvedel iz poročila g. konzula dr. Mal-ly-a, ki ga je svojčas objavil v naših časopisih, a potem nisem ničesar več slišal o tem; o tej vsoti meni sploh ni bilo ničesar sporočeno, a še manj sem jaz dal komu bilo navodila o uporabi nabranega denarja.
Nabiranje prispevkov za pomoč od vojne prizadetim državam je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, a uporaba teh fondov je prepuščena edino le onim, ki so denar za ta namen nabrali, že iz tega razloga je vsaka trditev absurdna, da bi jaz zamogel dovoliti ^li pa prepovedati uporabo teh fondov za ta ali
hoteli Leona iznebiti in ga poslati v blaznico. Zato je naprosil Dobravec doktorja Kozino, naj bi preiskal Leonovo stanje in ga odposlal v kak zavod. Leon ni maral zdravnikov, ker se je čutil zdravega in ko sliši, da prihaja doktor Kozina, se skrije v sobi za špansko stdno. Kozina, ki mu je uživanje življenja glavni smoter, se tako senzani z Dobravčevo hčerko Emo in se v njo zaljubi. Mati to uvidi in želi privatni pogovor z zdravnikom. Prosi ga, naj nikar ne uniči srečo njene hčerke, kakor je uničil njeno. Očita mu, kako je varal svojega prijatelja, sedaj njenega moža. Leon vse sliši, pridivja izza španske stene in jima v groznih besedah očita mladostne grehe, ki so sedaj njegova nesreča.
V Eminem srcu se užge ljubezen do doktorja Kozine in kmalu se zaročita. Dobravec z veseljem privoli k zaroki, mati se trpeče upira. Sedaj jLeon še bolj zbesni. Po've jim, da se njegova sestra pač ne more poročiti z njegovim očetom. Dobravec in Ema se ne brigata za njegove besede, ker mislita, da je nor, mati si ne upa povedati resnice in zboli. Kozina de-monično izrablja situacijo in uživa ljubezen Eme. Edina oseba, ki Leona razume je Selano-va Jela, katera vedno trdi, da je Leon popolnoma normalen. Tudi med njima se vname pristna ljubezen. Jela brani Leona pred starši in Emo, zato ji prepovedo vstop v njihovo hišo. Radi tega Leon še bolj trpi in ne more več prenašati groznega položaja. Zadavi doktorja in hišo zažge.
To bi bila na kratko vsebina drame "Norec." Igra je globoko psihološkega značaja. Vse vloge so jako težke in zahtevajo dobrih igralcev. In te dobre igralce društvo Cankar ima.
Vlogo Dobravca je igral Anton Eppich z velikim razumevanjem in globokim čustvom. Ves čas je predstavljal dobrodušnega trgovca in skrbnega družinskega očeta naravno in čustveno. Berta Erste,-njegova žena Ana se je poglobila v svojo vlogo do skrajnosti. Bila je izvrstna v razburljivih scenah in notranji nemir je znala imenitno prikrivati pred domačimi. Gledalec je začutil ta notranji nemir. Podčrtavala in stopnjevala je vlogo tako, da si verjel njeni bolezni v* zadnjem dejanju.
Hčerka Ema je bila mlada, talentirana Ana čebulj, ki ima mnogo igralskih sposobnosti, tlživi se v vlogo takoj ko stopi na oder in najnavadnejši dialog je zanimiv. Kadar na primer izgovori navadno besedo m isto ponovi, jo variratako, da ni nikdar dvakrat enaka. Ima mnogo čustva, ki pride preko oderskih desk v dušo gledalca. Njeno prijateljico Jelo je podala Olga Marn. Olga je izbor-na igralka. Nič ne pretirava, nič se ne zaganja. Malo gest, toda tiste ki so, so na mestu. Notranje preživlja svojo vlogo in tudi kadar posluša soigralca živi v vlogi. Čutilo se je, kako je trpela z Leonom, energično ga je branila in razočarana nad vsemi domačimi je odšla z grozo v srcu.
Leon je> bil Milan Medvešek. Igral , je, kot da je ulogo nalašč zanj napisana. Glas se mu je dvigal, padal, drhtel in raz;ločna dikcija je povečala uspeh. Njegove besede so ti šle do mozga in kosti, da se je človek kar stresel. Izborna kreacija.
In Rudolph Widmar! Podal je ciničnega doktorja Kozino s .prav demonično flegmatičnost-jo. Imel je izborilo masko in izvrsten nastop. Nič ga ni spravilo iz ravnotežja. Porogljivo
drugi namen.
Nasprotno pa je res, da sem nekolikokrat potom časopisja apeliral na vse rojake v Zedinje-nih državah Amerike, da povsod in čim nabirajo za trpeče rojake v zasužnjeni domovini kakor tudi za naše vojne ujetnike, da bi se njim v neki meri moglo priskočiti v pomoč.
V	teh mojih apelih sem tudi opozoril, da se naj pomoč pošilja ameriškemu Rdečemu križu, da bo denar tudi res uporabljen za one, katerim je namenjen. Ameriški Rdeči križ pa sprejema pomoč samo za vojne ujetnike, a ne za civilno prebivalstvo, ker samo pri vojnih ujetnikih posto-ji jamstvo, da bo pomoč dodeljena onim, katerim je namenjena, medtem ko za civilno prebivalstvo Rdeči križ ni v stanju in mogočnosti, da nadzoruje razdelitev pomoči.
Zelo bi Vam bil hvaležen, da to moje pismo objavite v Vašem cenjenem listu.
Z odličnim spoštovanjem Konstantin Fotič, kraljevski poslanik.
, -o—-
Sijajen uspeh "Ivan Cankarja" v Pittsburghu
V	nedeljo 14. septembra, za časa konvencije Slovenske narodne, podporne jednote, je uprizorilo dramatično društvo "Ivan Cankar" iz Clevelanda pretresljivo dramo "Norec" v Slovenskem domu, Pittsburgh, Pa. Dramo je spisal Fedor Gradišnik.
Slišal sem že mnogo pohvale o igralcih omenjenega društva, toda nikdar mi ni bila dana prilika prisostvovati kaki njihovi prireditvi. Zato sem bil vesel, ko sem slišal, da bodo nastopili v Pittsburghu in odpravil sem se tja.
Drama "Norec" vsebuje tri dejanja in slika tragedijo bogatega trgovca in posestnika Anton Dobravca. Imel je lepo ženo Ano in dva otroka: sina Leona in hčerko Emo. Ana je imela v svojih mladih letih lju-bavno razmerje z zdravnikom doktor Kozino. Da se je bi doktor Kozina iznčbil, jo je oženil s svdjirn prijateljem Dobrav-cem. V zakonu se je kmalu rodil sin Leon in za tem hčerka Ema, ki se je razvila v lepo dekle. Ana se je vedno bala, da ne bi prišla sramota na dan in možu je vtepla v glavo, da je sin Leon bolan in sicer na možganih. Otrok je rastel, toda vsi so ga imeli za blaznega. Ker je postajalo družinsko' življenje vedno bolj neznosno, so se i
in sarkastično se je smejal izbruhom norca Leona in na kratko presekal besedo, kadar je bilo to na mestu. V ljubezenskih scenah je pokazal strast človeka, ki mu je ljubezen samo fizično uživanje. Mirne kretnje, prežete z notranjo energijo so vlile njegovemu igranju krepki obris značaja, ki ga je predstavljal. Težka vloga, ampak umetniško podana.
Frances Tavčar je bila služkinja. Vloga je sicer majhna, toda podala jo je naravno in v okviru izvrstnega ansambla.
Režijo je vodil Joseph Skuk. Videlo se je, da je dovolil igralcem svojsko ustvarjanje in to je povečalo uspeh drame. Znal pa je kljub individualnemu ustvarjanju obdržati harmonično celoto in zato zasluži vse priznanje.
Rad bi še natančneje opisal igranje posameznih igralcev, toda preveč bi vzelo prostora. Cankarjevi igralci so tako umetniško rešili svoje vloge, da bi delali čast vsakemu odru. S to igro bi šli prav lahko na oder dramskega gledališča v Ljubljani in postavili bi se. Igrali so naravnost sijajno. Igralec na odru mora pretiravati le v toliko, da se zdi publiki, kot da se odersko življenje naravno razvija pred nami. Kdor to zadene je umetnik. In to so zadeli Cankarjevi igralci v drami "Norec."
Slovenci v Clevelandu! Lahko ste ponosni, da imate med sebpj tako imenitno grupo igralcev, kot so pri dramatičnem društvu "Ivan Cankar." Pose-čajte njihove predstave, da jim s tem na novo vlivate poguma za nadaljnje ustvarjanje. To je vaše! Upoštevajte trud teh ljudi, ki žrtvujejo mnogo večerov, da vam pripravijo duševnega užitka prve vrste in da vas dvigajo iz vsakdanjosti, V vseh letih mojega bivanja v Ameriki še nisem videl tako sijajno igrane slovenske drame, kot je bila ta predstava.
In vi igralci, ki govorite slovensko besedo tako lepo; če bi vi tako igrali v Ljubljani in bi publika vedela, da je večina vas rojena v Ameriki, bi vam dala dvojno čast. To sem imel v srcu, ko sem zasledoval vaše ustvarjanje na odru in sem vas dvojno občudoval. Slovenci, ču-vajmo tako visoko kulturno stoječo organizacijo, kot je dramatično društvo "Ivan Cankar."
Tone Šubelj. -o-—
Iz Collinwooda
članice Oltarnega društva smo že na januarski seji sklenile, da bomo 19. oktobra slovesno praznovale 25 letnico obstoja našega društva v velikem obsegu. Imele bomo po cerkveni pobožno-sti velik banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Drage članice; dan 19. oktobra je torej naš dan, naš velik praznik, na katerega ste povabljene vse članice in sploh vsi fa-rani fare Marije Vnebovzete ter vsi naši prijatelji in znanci, posebno pa članice-ustanoviteljice tega društva. Pridite!
Vodstvo Oltarnega društva Seli in vabi vse krščanske matere v našo sredo, kajti omenjeni dan bomo imele pri cerkveni po-božnosti tudi slovesen sprejem novih članic. Bela žena smrt nam je letos že pobrala osem članic, torej je na vsak način potrebno, da zajezimo vrzel ,ki nam jo jo napravila neizprosna smrt in to nam je mogoče napraviti sJLtno z novimi članicami. Naša želja je, da bomo storile to z novimi močmi katerim bomo kaj kmalu delo pri našem društvu.
Krščanske matere zaznamujte ta dan na svoj koledar, da gotovo pridete v nedeljo 19. oktobra k nam, da bomo združene z našimi farani v družbi znancev in naših prijateljev praznovale 25 letnico našega društva. Na svidenje 19. oktobra v Collin-vvoodu! ' i	Odbor.
Vabilo na koncert
Skozi vse poletje smo videli in čitali v listih in glasilih vse polno raznih vabil in apelov na razne piknike. Torej sezona piknikov je za letos pri kraju in zopet se pričenjajo prireditve v naših narodnih domovih.
Tudi članice podx*užnice št. 50 Slovenske ženske zveze smo sklenile, da priredimo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Ta koncert bo nekaj posebnega v vaše razvedrilo. Ravno ta dan pa praznuje naša podružnica tudi desetletnico svojega obstanka. Ta prireditev bo res lepa in zanimiva, tudi velik "birthday cake" bodo imele pripravljen za ta dan.
Torej, le pridite! Za to našo slavnost smo dobile v našo sredo tudi našega opernega pevca g. Antona š^ublja, ki nam bo zapel nekaj pesmic. Nastopile pa bodo tudi ljubke pefke od te podružnice in sicer v šesterospevu, ki nam bodo zapele kot znajo le one, Louise Mlakar, Molly-Frank, Josephine Bradach, Carole Traven, Anna Decleva in Rosalie Jerman.
Kdor ljubi lepo slovensko petje, bo gotovo navzoč. Preskrbi-te si vstopnice pravočasno, dobite jih lahko pri vseh članicah. Vstopnina je 35 in 50 centov za popoldne in samo za zvečer pa je 35 centov. Tudi za plesaželj-ne bo preskrbljeno, kajti igrali bodo Kristoff bratje. Zato pa apeliram na vse članice Sloven ske ženske zveze od blizu in daleč, da posetite to našo slavnost v nedeljo, 28. septembra v Slovenskem narodnem domu na St Glair Ave. Začetek .prireditve ob 3:30 popoldne. Na veselo svidenje,
Mary F. Palcic.
Ce kdo želi kaj brezplačni rovati za v kuhinjo ali W J gega, naj sporoči tajniku kelj.	i
Torej zapomnite si, dne1 septembra popoldne in 1J je velika veselica v padnih Slovencev na 6818 1 son Ave. Prvovrstna J igrala popoldne in zve^rlJ ni vseh društev lahko vstopnice pri uradnikih®! vratih. Vsak je dobrodošel svidenje,
Anna Jeset1
-o—— d
Miš v svetovni
Iz zapadne strani mesta
Dne 10. septembra zvečer smo imeli med sabo častnega gosta g. sodnika Frank J. Lauscheta. Na željo nas vseh se je odzval, ko so mu sporočili voditelji 9. varde, da želimo videti g. Lau-ioheta še pred volitvami. Vede-i smo pa že naprej, da nam ne bo obljubaval zlatih gradov ali pa nas prosil, ker preveč poznano njegovo blago srce.
Imeli smo veliko užitka ob nje zovem govoru, saj nam vedno kaj pove, da se lahko nasmeje-ino. Le škoda, da nas je moral ^ako hitro zapustit, kajti čakale jo ga še druge seje. Ker je vsem Slovencem kot brat in prijatelj ato je tudi naša sveta dožnost, •a ga vsestransko podpiramo tako na dan volitev s svojimi glasovi in pa z denarjem tekom kampanje.
Ker pa že povsod nabirajo in prispevajo v ta sklad za kritje ogromnih stroškov, zato smo se tudi na zapadni strani odločili, da priredimo v ta namen veliko plesno veselico. Najprej se je o tem razmotrivalo na seji društva Soča št. 26 SDZ. Sklenjeno je bilo, da se obvesti vsa društva, da vsi skupaj delujemo pri tej prireditvi. Tajnik kluba je razposlal karte vsem uradnikom ter sklical sejo 15. septembra. Udeležili so se vsi in rade-volje prevzeli delo za našega rojaka — Slovenca.
Izvoljen je bil Charles Zakelj za tajnika in prevzel je- tudi vstopnice. Kdor jih še nima, naj pride ponje k Mr. Zaklju na 3540 W. 63 St. ali pa k Mr. Je-senkotu na 3567 W. 61 St. Vstopnina je samo 25 centov. Ta ples je velikega pomena in zato je dolžnost vseh Jugoslovanov, da se ga udeležijo in tako podpirajo svojega rojaka.
Sledeča društva so se priglasila za sodelovanje: Soča SDZ, Brooklynski Slovenci SDZ, Nanos SNPJ, Brooklyn SNPJ, Ve-lebit SNPJ, Sv. Križ KSKJ, SŽZ Brooklyn, O., Commodores SNPJ ter Gospodinjski odsek kluba zap^dnega doma.
Za kuhinjo bodo poskrbele Gospodinje, da ne bomo lačni.
V	elektropatologičnem jl
ju na Dunaju imajo V s® konservirano poljsko mlSi I na nevaden način inje'a | vlogo v svetovni vojni- J
L. 1916. je armada maršala Mackensena v Rumunijo. Sredi hud"11 vov, ki so vse ceste sprefjiii brezdanje močvare, so I edini oddelki navezani 1® J vodila brezžičnih postaJ-_^® dno so ta sporočila utih" I hod se je ustavil, zveZe M nim stanom ni bilo veC' 1 je zgodilo?
Majhna poljska miš s^I la vmešala v svetovno ■ Izstradana živalica je J zla med žice oddajne y da si poišče hrane. | šinil jak svetlobni °bl0^ ke žice. Miš je bila P d izolacijo v releju staje in povzročila kra ^| To je plačala s svojimi njem. Trajalo pa sa, preden so mog'1 J kje je pokvara ter J° ^
V	tem času ni mog1® j nikamor naprej, doK J prispela nova navodi3 J
daj. To je pa imelo zajJ dobre posledice, kaj*1 J so mislili, da je nemški dosti bolj naprej in s°. }n pravili krepak prot>v {()J ki ga je uvedel silen A ogenj. Toda topovi S^jj v prazno, sovražnik Je pifl leč zadaj. Ubito mi* "J na Dunaj, kjer je še i izmed najzanimiveJsl J metov v zgoraj nave" j
V	tem posebnem v je videti tudi drug®
so končale zavoljo e ^ j toka na tragičen na-efl vidiš vrabca, ki mu dolga travna bilka u^j J ca je bila sedla na ^T napetosti. Nekolik0 ^ij zne'je jo je Pokosi'%»| smrt, kajti dolga t! VH'J *ki jo je držal vrabec A je bila mokra in se Je. žice, tako da je na* , čni most." Še se.d»J v A drži vrabec to bilk0 i kljunu.	jej
Pred daljšim lovcu neki gad P°v jp1! trično motnjo in je tologičnem muzeju s ^M tva priča o nevarn°s ^J Žival se je splazil centralo in preko 1)3 ralnih tračnic. S M gega telesa je bih1 tračnici, ko se telesom dotaknila '/1 ce. 500 voltov je gadje telo — in ^Ljifl ni ubilo. Šele nasI. so-J ga odkrili in ubili Jj^fj čudili, da ni pogin%/l težkih opeklin	J
IZ NAŠIH NtSfe$4
Jenners, Pa. — Jj je vzel življenje .^CH star 52 let in dom*1 ^ "J Skočil je pod vlak- 3f ,1 oditi v New York- > j ja njegova druŽ' j£»j| vzrok, ni znano. ^^ jJ sina, hčer in dva br ^ VI riki je bil 35 /1 burghu je 19. avfig [et Ji ton Hor-vat, star ^ 1 v Petavi na
Štajerci riko je prišel pi"ed pušča ženo in	I
sina in v starem ^
____o— i
PODPIRAJTE
T RG0VG' I
K ruskim bojem in spomini na Rusijo
Jože Grdina
O Dnjepru, tej zgodovinski reki, ki je danes branik Kijeva, ter bo Nemcem povzročil dosti gorja in žrtev, je vredno pripomniti tudi to, da do bregov Dnjepra prišel apostol sv. Andrej, rodni brat sv. Petra, ki je na. svojem misijonskem potovanju, ko je širil Kristusov Evangelij, prišel kakor se trdi prav do Kijeva. Po Dnjepru je peljal knez Oleg svojo vojsko ter z njo ustrahoval Carigrad.
S sprejetjem krščanstva so Rusi sprejeli tudi omiko, katere središče je bil Kijev, ki je kot tak Rusu svet bolj kot druga mesta. In knez Vladimir je veliko storil v tem oziru. Po Vladimir jevi smrti se je pričel boj med Vladimirjevimi sinovi za velikoknežji prestol. Kot veliki I knez je postal starejši sin Sva-topolk, toda je prišel z bratoiria v navskriž in prišlo je do pobojev. Svatopolku je prišel na pomoč z svojo armado poljski kralj Boleslav I. Hrabri. Ko se je ta umaknil iz Kijeva, se je polastil prestola mlajši sin Vladimirjev, Jaroslav Modri ,katerega vladanje je bilo res modro in gospodarsko, ter je zelo dvignil svojo državo, katero je zelo razširil. Za Jaroslavom se pa spet prične boj, ko so se po njegovi smrti udarili sinovi J^roslava in niso hoteli ubogati starejšega brata Izjaslava, katerega je določil oče Jaroslav. Izjaslavu je prišel na pomoč poljski kralj Boleslav II. Smeli, katerega poznajo naši Slovenci iz Aškerčeve balade "Mutec Osojski," ki je kot mutec delal pokoro v osojskem samostanu na Koroškem, za zločin, ko je usmrtil krakovskega škofa sv. Stanislava.	I i
V Kijevu so še potem vladali nekateri prav dobri velki knezi, kot na primer Vladimir Mono-mah, ki je dosti storil za svojo državo, ičiesto pa je bilo dosti bojev za velikoknejžji prestol. Končni udar je pa prišel za Kijev leta 1169, ko je Andrej Bo-goljubski knez Suzdalski, ki si je po smrti svojega očeta Jurija Dogorukija velikega kneza v Kijevu lastil velikoknežji prestol, ter z 11 drugimi nezadovoljnimi knezi udaril na Kijev, ga oropal in požgal, prestolico pa prenesel na Suzdal v svernoležeči Vladimir. Ko se je Kijev zopet malo postavil na noge so ga leta 1240 opustošili Tatar j i, ki so mnogo prebivalcev pomorili. Zatem je prišel Kijev pod oblast Litve, potem pa je zavladala nad njim Poljska. Za vladanja carja Alek-seja Romanova (1645—1676) pa je prišel zopet pod Rusijo.
Kijev je prav krasno mesto! ter je tretje v Rusiji. Zdaj je bil sedež bogate žitne Ukrajine ali Malorusije. Meni se je mesto prav dopadlo, kj je naravno tako bogato in tudi industrijsko; zlasti pa je še vedno znamenito v verskem oziru. V njem počivajo nekdanji veliki knezi in številni svetniki katere časti ruski narod ter često roma na grobove; vsaj tako je bilo prej, kako je bilo začasa boljševikov, mi ni posebno znano, čul sem, da je bilo dosti teh grobov onečašče-nih in da je v tem oziru Kijev zelo trpel. Danes ga Rusi branijo brez izjeme pa bil to Malorus ali Velikorus, med katerimi še izza starih časov ni bilo posebnega prijateljstva, pač pa često sovraštvo, ki ima izvor še od tedaj, ko je Kijev izgubil prestolico, ki je bila prenešena na sever. Pri obrambi mesta odnosno Rusije pred Nemci pa se je vse to premostilo in Kijev branijo uprav po junaško in to predvsem radi njegove slavne preteklosti. Bra-nitelj te nekdanje prestolice je Maršal Budjeny.
Iz Kijeva smo se potem peljali proti Sibiriji, ker smo se za nekaj dni ustavili v Kazani, nekdanji prestolici Tatarjev. V tem mestu, o katerem je bilo s
svoječasno pisano da se bo umaknila ruska vlada iz Moskve, ako jo bodo ogrožali Nemci, kar pa izgleda, da Kazana se ne bo nekaj časa ruska prestolica. V Kazani, skozi katero teče reka Ka-zanka ,ne daleč proč pa Volga, je tudi dosti zgodovine. Tu so nekdaj gospodarili Tatarji, katere je pa temeljito potolkel ruski car Ivan Grozni, ki ni bil za Rusijo le škodljivec pač pa je napravil to dobro da je obračunal z nekdanjimi tlačitelji ter si najprvo podvrgel Kazano, potem pa še Astrahan, drugi tatarski kanat ter tako osvobodil Ruse te mongolske nadležnosti. Kazana ima še danes povsem mohamedansko — tatarsko lice, kar pričajo razne mošeje, predvsem pa tatarski odurni obrazi.
(Dalje prihodnjič)
--o--
Bivoli, ki jim je že grozilo iztrebljenje, so se zopet pričeli razmnoževati, ičireda bivolov živeča v Yellowstone parku, ki je štela leta 1901 komaj 25 glav se je do sedaj pomnožila že na 850 glav.
satan in iskariot
1941 Su Mo u'1 [fly [1415 21] 22 128] 29!	SEP. 1841 ©Wej^FrJSa; afflujE® 9 i 10 -11 il2 13 WM1819M mimm 3o t r n
Po nemškem izvirnika K. May*
KOLEDAR
* DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Pred 3500 leti je bila v Mezopotamiji postava ki je prepovedovala prodajo zemljišča drugemu kot družinskemu članu.
MALI OGLASI
Delo dobi
Takoj dobi delo Slovenka, stara 25 do 85 let, ki se malo razume v kuhinji in pa da bi pomagala v gostilni podnevi. Ako želi, tudi lahko ostane tu. V nedeljo je prosta. Zadaljne informacije se je obrniti na naslov 1393 E. 53. St., ali pa pokličite ENdicott 6456 med eno in četrto uro popoldne. )223)
Obiščite nas!
Kadar vas pot nanese na Hubbard Rd., North Madison, Of, se ustavite v
Strojinovi gostilni
Vsak petek ribja pečenka, v soboto fini špageti, v nedeljo kokošja pečenka. Lahko vzamete pivo in vino domov.
Naprodaj imamo 500 enoga-lonskih lončenih posod. Prodam fini med v posodi ali satov-ju. Naprodaj imam tudi panje s čebelami.
Anton Strojin, lastnik _(221)
Lepa prilika
Proda se poslopje in beer parlor na St. Clair Ave. Proda se po nizki ceni radi bolezni, t Hiša za 2 družini, 3 garaže na E. 92. St. čez Superior Ave. Cena samo $4,500. Poizve se pri S. J. Lucic, 8104 St. Clair Ave. od pondeljka naprej.	(221)
Trgovina naprodaj
Grocerija in delikatesna trgovina se proda. Nahaja se v slo-j venski naselbini. Zmerna cena. Naslov se izve v uradu tega lista.	(222)
Soba se odda
Lepa soba se odda pošteni ženski. Vprašajte pri Mrs. Skulj, 869 Rudyard Rd.	(221)
Gornja slika je bila poslana iz Nemčije in nam predstavlja nemško vojaštvo na straži ob železnici Moskva— Leningrad, potem ko so nemške čete zasedle to progo.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
arid Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD.
ENdicott 0487 CtXXTXXXXXZTXXXTXXXXXZXXXXj
Na sliki vidimo skupino ruskih tankov, katere so.zajele finske čete pri VartsUi. Fin ske čete se pomika jo od Karelian. Isthmus in se bodo združile z nemškimi ter skupno na padale Leningrad, ki je drugo glavno mesto Rusije.
teJ.Uvi<H pri čem da in h
fla smo ga prepoln .u.
IP h rešijo položaj.
je bil oskrbuj Rie je še važnejši po-0!tla sem se ga moral
morali Ayare v so-
fc&pe konjiče smo
m načeloval ko-
U ' Podeljena pa sta
jI vetl Poročnik in pod-
fci- SeSa smo imeli de-wm,
jim na kratko K* je zgodilo in kak J r jim razložil svoj
i|4^911 bi naj s svojim Vhod v sote-gp ki sam ob jezdil Sjj ^PH izhod, tretji
^h l .p0 Pol°žnih po-0V ter zasedel
h • Ayari bi bili v ^ niso mogli uiti.
^ 6 morali na milost
4tja(iron se Je moral
Polovici ljudi bi S\ drugi pa nje-Sce ' k&m sem si izbral
'«oti°]eea "delovanja" \\ ker so tam> ka"
tjj ujen°. taborili s svo-, v°jaki eskadro-sV(iali pri Mudheru. Itt1;i'em najprvo osvoji Ve.e> sto petdeset lju-|jSo tta razpolago, iw p°Polnoma odobra-N^lni načrt. ^ JUl napademo?" so
C°bče, mislim, ne bo \ '!e bodo sami vda-, 'cla ni izhoda in re. fa'to.
k, ^napadejo?"
feke' • • jim odvzame-; Ponudimo po-Poj dem poga- ( %" Pnudil jim bom' s g°je da jih bodo
Sa; Začnemo s poganjajo tale navo-
% tlr Pri vhodu, in izho-
\ posla, ko da
Ni. ba?'aj- če bi skuša-L
pfiga Pa Se bom Z | lj*.^kadrona osvoji op Ayari nas bo-^ Ui> Planili bodo Streljanja in kri-
fk hi ;Pravi napad pa rekel
in streljanje
d seveda ne pijlj a bi se prenagli-
r^.^^emo ubijati
PvJf moramo. Ni-
% J anJe bo le v prid r^vJ nemu gospo-.?Vfiku! čim več 'bi ,pa(le, tem manj ■ p'ačevali glavari-
N •
i!^aaJeh m°čno zalegel. 5 0iitHl 0 štediliskr-1 \Hle° "čim več glav, L. ^ačevati glava-i, ''i i
uram° Čas> k0
H'^lv^or in osvobo-menil stotnik lt;ij0na- "Da bomo godi. Daleč se spo-
Ift ,' ^a
bomo na ta-k času jutranje
l^^'tno tikrat moliti<
utegnemo
X %g"Kristjan si
^'s., ■ da nam ni
^C^"*ne:
;a3brz je moz , , 11 je s kristja-
ni —.
"Ne mislim tako!" sem odgovoril. "Vem, da morate moliti. Tudi sam molim, kadar mi veleva moja krščanska dolžnost. Molili bodete tudi vi vkljub temu pa bodete lahko pazili na sovražnika in se pripravili za napad."
"Kako bo to mogoče?" je dvomil.
"Pozabil si, ali pa morebiti ne veš, da so Ayari hanefiti in da opravljajo jutranjo molitev po predpisih svojega reda. Vi molite, ko zasijl prvi jutranji svit, hanefiti pa molijo nekaj minut pozneje, ko je videti el-isfirar — rumeno zarjo —. Ko bodo Ayari začeli, ste vi že gotovi in molitev vas ne bo ovirala v vaših verskih dolžnostih.
Ko začnejo Ayari el- fagr — jutranjo molitev, bomo planili in osvobodili ujetnike. Ker se jim niti sanjalo ne bo, da smo v soteski, bodo v prvem trenutku tako iznenadeni, da bodo izrabili, ujetniki bodo prosti —. In potem nam naj Ayari le pridejo—!"
Stotnik je bil zadovoljen.
še smo se domenili o podrobnostih pa odrinili na jug k dže-bel Magrahamu.
Ob dveh zjutraj je bilo, ko smo krenili na pot, ob pol štirih smo prigpeli. Ločili smo se, eden eskadron je po dogovoru zasedel vhod soteske drugi izho,d, tretji pa se je razdelil v dve četi, ki sta odjezdil na grebene. Z drugim eskadronom sem tudi sam odjezdil na svoje mesto na južno stran soteske.
Tam sem razpostavil svoje ljudi ter peš odšel na poizvedo- < vanje v sotesko.
Ayari so bili res nerazumljivo neprevidni—. Niti v vhod soteske niso postavili straž —. Kakih dve sto korakov sem se , splazil v sotesko pa nisem srečal žive duše.
Prvi krajec je visel že nizko na obzorju, še pol ure pa bi izginil in popolna tema bi zagrnila sotesko. In tema mi je bila zelo dobrodošla, Ayari bi nas ne videli.
Seveda bi tudi sam ne našel tako lahko ujetnikov. Zanašal sem se, da dobro poznam lego tabora.
Djal sem dlani krog ust in trikrat ponovil krik mrharja. Jeknil je po skalovju soteske, Winnetou ga je gotovo čul. Znamenje mu je povedalo, da je tabor zajet.
Vrnil sem se k svojim.
Čakali smo. Postavil sem straže v sotesko, drugi so se utaborili pri izhodu. Tiho so ležale čete, le včasi je motilo nočni mir hrzkanje konja.
Cas je mineval, krajec je izginil, zvezde so bledele. Na vzhodnem obzorju je zasijal prvi bledi jutranji svit.
Častnik je prišel k meni.
"Bi molili?"
"Molite! Pa tiho!"
Vojaki in častniki so pokleknili in molili.
Vzhod je zažarel v rumenem svitu. Tedaj je zadonel v soteski klic:
"Vstanite k molitvi! Vstani-te k službi božji! Molitev je boljša ko spanje!"
Svitalo se je. Smuknil sem po soteski. V ravni črti je'potekala, jutranji svit je odseval od vrhov, mračilo se je že tudi na dnu soteske. Precej daleč sem videl.
Spredaj nekje v mračnem jutru sem zagledal obrise konj, cel trop jih je bil. Za njimi so ležali ujetniki, naš eskadron izpod Mudhera. Spoznal sem jih po kroju. Niso bili zvezani, pa krog njihovega tabora je stalo kakih dvajset oboroženih Aya-rov. Za taborom ujetnikov je bil prazen prostor in za njim, tega sem se dobro spominjal, je bil tabor Ayarov. Vse je klečalo in molilo, beduini in ujetniki.
SEPTEMBER
25.—Demokratski klub 23. varde priredi ples v avditoriju SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta.
27.—Frances Susel Cadets imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd.
27.	— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Slovenska	ženska zveza priredi plesno veselico v avditoriju SND.
OKTOBER
4.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND.
5.—Glasbena	matica poda v SND na St. Clair Ave. opero "Cigan baron."
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND.
11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ imajo ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
11.—Gospodinjski	klub na Jutro vem priredi plesno veselico v SDD na Prince Ave.
12.—Podružnica	št. 49 SŽZ i priredi banket s kratkim pro- ; gramom v dvorani sv. Kristine ob priliki proslave 10 obletnice.
12.—Društvo Slovan št. 3| SDZ proslava 30 letnice v SND.
18.—Društvo Slovenske So-; kolice št. 442 SNPJ priredi ve-j selico v SND.
18. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvo-
rani.
19.—Podružnica št. 47 SŽZ i obhaja 10 letnico obstanka v ■ SND na 80. cesti.
19.—O 11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 ; letnico v Slovenskem domu na : Holmes Ave.
25.—Podružnica št. 8 SMZ1 priredi "Halloween" ples v Slo-! venskem društvenem domu na i Recher Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND.
26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
1.—Društvo	St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
2.—Sedemletnica	Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince„Ave.
8,—Dekliška Marijina druž-j ha fare sv. Vida priredi plesno ! veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave;
8.—Carniola	Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
9.—Pevski	zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
15.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.—Mladinski	pevski zbor ; črički priredi koncert v SND . na 80. cesti.
19.—častna	straža SDZ ples , v SND.
22.—rDruštvo	Danica, št. 34 j SDZ priredi veselico v SDD na i Prince Ave.
i 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. iN. D. plesna veselica v SND. | 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd.
23.—Dramsko	društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert v SND.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne	Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND.
21.	— Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.—Slovanski	narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND.
--o-
V Minnesoti je neki najemnik plačal najemnino v penijih. Najemnina je znašala $25.00 in zato je bilo potreba 18 funtov penijev. Gospodar se ni prav nič branil takega plačla, vsedel se je in takoj penije preštel in pro-našel, da je bilo 11 centov preveč, katere je vrnil najemniku s pripombo da naj prihodnjič bolje šteje;1 nv '«•

m«m»m:mt«mma:
NAZNANILO IN ZAHF
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodni^ A in znancem prebridko vest, da nas je nepričakovano pustil moj preljubljeni in nikdar pozabljeni sopr°s
Frank Prudicl
ii'i" <Č
ki je tako nanagloma izdihnil svojo blago dušo "Lojeni« zaspal dne 12. avgusta, 1941. Doma je bil iz v _ fl Cerknici.	ic9PeV
Po spremstvu iz A. Grdina in Sinovi pogrebne sv. Vida in po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. "M,yjff žili dne 16. avgusta, 1941 k večnemu počitku na lišče.	0
V	dolžnost si štejem, da se tem potom Pris5c" Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne ^ w |
Iskreno se želim zahvaliti vsem, ki so mi bil> j like žalosti v veliko tolažbo in pomoč na en način a 0 -j tudi lepa hvala vsam. ki so ga prišli pokropit, vse-jj molili ob krsti, se udeležili svete maše ter ga spr^jj večnem počitku. Posebna lepa hvala vsem, ki P b in se udeležili pogreba ter se poslovili od njega
Prisrčno se želim zahvaliti vsem, ki so v klai?s'jcf'-.i nemu položili krasne vence ob krsti pokojnega W jjie& ft Mrs. Margaret Klaus, družina Mr. in Mrs. Jch» jrffi t Mrs. Louis in Mary Riglar, družina Mr. in Mrs- 9 ; 64th St.; Mr. in Mrs. Prank Prudic in družina, dru^ Anton Ponikvar, Mr. in Mrs. Jack Branisel in s ;er ^A Anton Prime in družina, The Employees at W" ,t 1 Girls from University Hospital, društvo Slovenec. pfijV venska moška zveza, št. 6. Ravno tako tudi vse" 0 p> sosedom, ki so podarili krasen skupni venec, Pose a ki so nabirale darove za njih trud.	,
Prav iskreno se zahvaljujem vsem, ki so o maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega sicer: JW • m s Grdina in družina, Mr. In Mrs. Anten Ogrinc. w j J Medves, Raymond and Harry Medves, Mr. in /U1' P družina,'Mr. in Mrs. Frank Prudic in družina, M-1' jJJjfl die, Mrs. Ann Story, Mr. in Mrs. Anton P0"1?!" jot];' K Louis Rigler, Mr. in Mrs. Hlad družina, Mr. in Mf*' f^V' Mr. in Mrs. Prank in Jean MaceroL Mr. in ^..siii*1'.;/ Mrs. John Milautz, Mr. in Mrs. Jack Branisel dr%is5p f. J. Branisel, Mrs. Anna Branisel, Mr. Edward i» nik. Mr. in Mrs. Joseph Kptnik, Mrs. Jane ln jjr. i'1 f Mrs. Mariana Godec, Mr. in Mrs. Andy Zeleznik.' joWLfij Taufer, Mr. in Mrs. Andrew Leksan, Mr. in »'sj(1i; ri Mr. in Mrs. Modic. Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Mary Dolenc, Mr. in Mrs. Tony Baznik, Mr. in mi^K, n sek, Mr. in Mrs. John Legan in družina. icti, Ki, < Mrs. Gertrude Penko, Mr. in Mrs. Joseph	S'^.i
Anton Mulec, Mr. in Mrs. J. Delgaudlo, Mrs. Mrs. Angela Vogrig, družina Mr. in Mrs. John	»
Udovich, Mr. in Mrs. Prank Arko. Mr. Frank drli5l , Mrs. Anton Dragolic, Mrs. Mary Muniza, članice ji št. 11 SDZ.	. ,0 d«11 A
Nadalje se tudi iskreno zahvalim vsem. ki s » mobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. jt. n Prisrčna hvala tudi Članom društva Sloven f Slovenski moški zrvezi, št. 6, ki so se udeležili P^iU prisrčna hvala članom, ki so nosili krsto ter »h blagopofcojnega k prezgodnjem večnem počitku. ^ ^fjj/ Moja islq-ena zahvala naj velja pogrebnein	j
Grdina in Sinovi za vso prijazno vsestransko P° A urejeni pogreb.	j 1«jj
Prellubljeni in nikdar pozabljeni soprog, zasj^jr y, 1o oči, ker Bog Ti je uro odločil in prišla je nep» tf/rfyfTJ smrt in zahtevala življenje ljubljenega soproga. tod»,„r srcu, ko obiskujem grob. kjer počivaš sedal sam. v*1 je bila. da si se moral ločiti in oditi v prerani eT Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoča ostala:
MARY PRUDICH, soproga.
Cleveland, O., 20. septembra, 1941.
jo, se je premislil. Grozil mi je, če je- ne bom pustil. Nisem mu pa še povedal, da je Marija v drugem stanu, ker bi potem še bolj besnel . . ."
"Vem," je žalostno pritrdila botra. "Poznam ga. Zaletel je in nikoli ga ni mogoče ukroti-
ti. Povsod hoče it'.zJ zi zid. Kaj pa nje1"1' kaj vedo?"
"Tudi že. Mariji ušla ..."	.
"Lepo reč si nap* si znal malo
(Dalje prih^
Vihar, ki je nedavno divjal v Minneapolis"'	3
silen, da je poškodoval več poslopij. Gorn ja si	M
poškodovano poslopje Soo železniške družbe-	j je bil ubit in 34 ranjenih.
Potem je dejal Andrej:
"Marija, ostani malo tu, jaz pa poj dem z botrico okoli hiše, da ji nekaj povem. Saj vam je prav botra, ali ne?"
Botra ga je presenečeno pogledala, toda Andrej je že vstal in stopil k vratom. Tako ji ni ostalo nič drugega, kakor da je morala iti za njim.
Zunaj ga je pa kar vzela v šolo.
"Andrej, kaj se misliš iti z menoj slepe miši? Kaj pa naj vse to pomeni? Ali ne znaš več govoriti?"
"Ne bodite hudi, botra," je rekel. "V veliki stiski sem in ne vem si pomagati. Samo vi me še lahko rešite . . ."
Botra je obstala. Ta uvod ni obetal kaj dobrega.
, Mornarica Zed. držav je pravkar dobila novo bolniško ladjo m ranjene mronarje. Ladja je najmodernejše opremljena in se imenuje U. S. S. Solace. Slika nam kaže ko ravno dvigajo ranjenega mornarja na ladjo v pripravi, ki je popolnoma zavarovana in tudi zavarovana proti nepotrebnemu zibanju.
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Potem pojde z njim, prepustila se bo njemu, usodi. Prvič bo šla od doma tako, da ne bo vedela, kdaj se bo vrnila, in, — ali se bo sploh vrnila? Oče in mati še spita, niti ne slutita, kaj namerava obupana hči. O, ko bi vedela. . . .
In ko bi vedela, zakaj bo storila to, kaj je vzrok njenega bega. In kdo pojde z njo!
Spet je zaihtela. Tako so jo premagale te misli. Potem pa se je zravnala. Ne, ne sme biti cmerava, ne sme izgubiti vere vase. In kaj bo dejal Andrej, če jo vidi takšno? On še nekoliko upa. Zakaj bi mu jemala upanje, zakaj bi ga gnala v obup? Morda ima pa on le prav, ko pravi, da ne bo tako hudo, kakor mislita. Saj so še dobri ljudje na svetu in pomagali jima bodo.
V tem je od daleč zaslišala korake, potem pa znani žvižg.
Hitro je pograbila svojo košaro, — o, kako lahka je bila! — in odprla vrata.
Počasi je šla po stopnicah navzdol. Časih je kakšna stopnica zaškripala pod njenimi koraki. Takrat je vselej za trenutek obstala in prisluhnila, ali se kaj ne zgane. Potem je šla spet dalje. Ko je prišla do hišnih vrat, se je globoko oddahnila. Čez najhujše je že. Zdaj mora še odkleniti in potem . , . potem . . .
Potem bo dom za njo . . . Kakor tujka pojde od njega, kakor tatica, brez slovesa.
Roke so ji drhtele, ko je od-klepala. Potegnila je težka vrata k sebi, stopila na prag. Svež veter jo je vso oblil. Potegnila je vrata za seboj in zaprla. Pri ograji je videla Andreja, ki jo je čakal.
Pesek je škripal pod njenimi nogami. Košara, ki je bila tako lahka, se ji je iznenada zazdela težka, ogromna. Kakor bi morala vleči za seboj velik, težak greh.
Slabost se je je lotevala. Kar opetekla se je proti Andreju,
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MANDEL DRUG STORE
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 500
MandePs Headache Tabs
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Nottingham Coal Co.
GABRIEL & TEKAVEC lastnika IVanhoe 0753 Ker smo slovensko podjetje, se vam priporoča, da nas naj-prvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog.
Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postrežbo. 18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd.
ki je stal ob ograji in bil miren in tih kakor kip.
"Kaj ti je, Marija?" je šepni,. "Ali si bolna?"
Odkimala je.
"Ne, nisem. Sama ne vem, kaj me je zdajle prijelo. Saj bo takoj dobro. Samo odtod, odtod. Kakor bi se nekaj trgalo iz mene, tako se mi zdi . . ."
"Vem, Marija, da je hudo. Zapustiti dom, ni igrača. Toda verjemi mi: vse bo kmalu bolje. Videla boš, da je tudi drugje lepo, ne samo pri domačih, morda še lepše."
Marija mu ni odgovorila. S pobešeno glavo je stopala poleg njega in njene oči so neprestano strmele v pleteno košaro, ki jo je nosil Andrej.
Kmalu sta prišla iz vasi. Nihče ju ni videl. Pot je zavila proti gozdu, navkreber.
Marija si je že nekoliko opomogla. Njen korak je postajal varnejši, odločnejši.. Ko sta prišla na vrh griča, na jaso, odkoder se je prav dobro videlo v dolino, na vas, je Marija nehote obstala in se ozrla.
"Nikoli si ne bi mislila, da se bom kdaj takole odpravljala v svet, brez vsakega upanja, na slepo. Pa je le moralo tako biti . .
Andrej jo je prijel pod roko. Tudi njega je prevzelo nekaj čudnega ob pogledu na domačo vas, ki je bila zdaj že vsa svetla, a je vendar še spala.
Potegnil je Marijo k sebi in ji tiho rekel:
"Pojdiva! Pot je še dolga."
In res sta šla. Skozi gozdove, čez travnike, ki so bili že poko-šeni, mimo njiv, ki so bile preorane in so že skrivale v sebi ozimino. Vsa pokrajina je bila otožna, pripravljala se je k zimskemu spanju, in del te otožnosti je prešel tudi na Marijo in Andreja. Le malo sta govorila. Marija tod še ni hor dila, Andreju pa je bila pot dobro znana. Poznal je vse kraje, vsak hrib, vsak gozd. Pot je vodila skozi več vasi, toda ognila sta se ljudem in šla rajši skozi gozdove.
Marija, ki je le slabo spala, se je kmalu utrudila. Začela je jadikovati, da jo bole noge. Zato sta v gozdu sedla. Andrej je vzel s seboj nekaj malega jedi in to sta použila. Ura je bila šele šest in tako sta imela še dovolj časa. Poti pa sta že več kakor pol prehodila.
Srečala nista žive duše, saj sta hodila po stezah, kamor so ljudje le malo zahajali, zlasti ob zgodnjih jutranjih urah.
Po južini sta šla dalje. Zdaj nista več tako hitela in tudi pot je postajala še strmejša.
Ko sta prišla na vrh klanca, je dejal Andrej:
"Še čez tole dolino pojdeva. Ali vidiš onile hrib na drugi strani? Med drevjem se kaže živo rdeča streha. Tam prebiva moja botra. V dolino ne pojdeva, da ne bi srečala ljudi. Saj veš, da se morava skrivati, pa tudi pot bo po rebri griča krajša. Zdaj še malo potrpi in zberi svoje moči. Kmalu bova na cilju."
Marija je samo molče prikimala in prijela Andreja pod roko. Ni vedela, kaj naj zdaj govori, kakor bi ji bile vse besede zastale v grlu. Nekaj jo je davilo. Šele zdaj se je zavedela, da ne bo več dolgo, ko se bo tudi Andrej poslovil od nje. In s tem, da pojde k njegovi botri, ne bo skrita samo pred drugimi ljudmi, ampak tudi pred Andrejem. Kajti on ne bo smel hoditi k njej, da ne bodo ljudje prezgodaj odkrili, kam je prav za prav šla.
Čeprav je bila videti pot okoli doline kratka, sta vendar Marija in Andrej potrebovala še dobro uro, da sta prišla do le-
9
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisto v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
v.-------
iMniiiiinimi»m»iiiniii«mammmw»iiwBn»a8^^
____ . •
* * ★
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V
"Toda kako ga misliš?" je zvedavo vprašala botra. "S sprehodi?"
"Ne, poslušajte me. Nisem vam še povedal, da bom moral iti kmalu k vojakom. Nič se ne da pomagati . .
"Pa se zdaj bojiš, da ti ne bi kdo dekle speljal, ali ne?" se je posmejala botra.
"Ne, tega se ne bojim," je odvrnil Andrej, "Vanjo zaupam. Toda nekaj drugega je. Marija bo mati . . ."
"Ježeš?" je vzkliknila botra in sklenila roke. "Tak, še ta neumnost je bila potrebna. Kako pa misliš zdaj storiti ?"
"V škripcih sem, da še nikoli ne tako. Pred očetom sva se izdala, da hodiva skupaj. Mislil sem, da mi bo oče prepustil go-, spodarstvo in da se bom tako | otresel vojaščine, toda ko je od-jkril, kaj je med mano in Mari-
pega doma Andrejeve botre. Hiša je bila med drevjem in okoli nje je bil širok ograjen vrt. Ko je Andrej odprl vrata, je prihitel izza hiše pes in začel lajati. Hitro pa je spoznal Andreja, mu začel mahati z repom in se vzpenjati po njem, da se ga je komaj otresel.
Pasje lajanj« je priklicalo tudi botro samo. Pokazala se je na pragu, zastrla oči z roko, kajti solnce je močno bliščalo, in kar verjeti ni mogla, da je prišel Andrej, zlasti, ker je videla, da ni sam ampak, da ima še nekoga o seboj.
Na sredi poti so se vsi trije srečali. Andrej je pozdravili svojo botro, ki je vsa sijala od veselja.
"Kako pa, da si prišel, Andrej ?" ga js vprašala.
"Malo moram priti pogledat, kaj delate!" je odvrnil in prijel botro za roko.
"Kakor vidim, nisi sam," mu je rekla in ga vprašujoče pogledala.
Andrej ni vedel, kaj naj ji reče. Da bi prikril svojo zadrego, je hitro dejal:
"Pojdimo zdaj v hišo, botra. Tam vam bom povedal, kako in kaj."
Ko so sedeli vsi trije za mizo, in je že botra nanosila.vse dobrote, ki jih je premogla njena shramba, Andrej še zmerom ni mogel izpregovoriti. Nerodno mu je bilo, da bi se menil o vsem v pričo Marije. Zato se je sklonil k njej in*ji nekaj šepnil na uho. Marija ga je pogledala in prikimala.
"Kako da si prišel s tem dekletom?" ga je vprašala.
"Saj to je ravno," je odvrnil Andrej. "Ali je ne poznate?"
"Znana se mi že zdi," je rekla botra," toda dolgo je že, kar sem jo morala videti. Ne pozabi, da je že najmanj deset let, kar sem bila zadnjič v vaši vasi . . ."
"Kačarjeva je . . . Marija . . .
>>
"Glej, saj res. Da, spomnim se je, toda takrat je bila še majhna, in čisto drugačna, kakor je zdaj. Kako pa, da hodiš z njo skupaj? Saj so vendar vajini starši skregani. Še celo tožarili so se . . ."
"Marija je moje dekle," je mirno rekel Andrej. "To se ne da več izpremeniti. Najti moram pot, da bom premostil sovraštvo med našo in njeno družino."