ŠTAJERSKI GO Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55C30 Nr. 39 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 30. September 1944 Einzelpreis 10 Rpf Uspešni udarci nc Težke izgube tujih komunističnih tolovajskih skupin — Med tolovaji vlada veliko razočaranje glede držanja spodnještajerskega prebivalstva V smislu nalogov iz Moskve skušajo v zadnjem (asu tolovajske skupine, ki so vdrle v Spodnjo Štajersko in ki vedno znova dobivajo z one strani meje dovoz in oskrbo, izvrševati svoje zločinske akcije v škodo spodnještajerskega prebivalstva. Po boljševiškem in anglo-ameriškem receptu skušajo te roparske in morilske napade slikati prebivalstvu, ki ni neposredno prizadeto, kot »osvo-bojenje». Vsled odločne vpostave pripravljenih ekseku-tivnih sil beležijo tolovajske skupine pri tem ob vsaki priliki najtežje izgube. Dne 11. septembra 1944 pozno zvečer so močne tolovajske skupine napadle naselbine Praßberg, Packenstein in Sannbrück (Kreis Cilli). Pri svojem napadu so uporabili tolovaji tudi težko orožje, ki jim je padlo v roke vsled Badoglijevega izdajstva v letu 1943. V naselbinah nastanjene eksekutivne sile, predvsem manjše edinice Wehrmannschaftsregimenta Untersteiermark, so se v premoči se nahajajočim tolovajskim skupinam hrabro in odločno uprle, prizadevajoč besno napadajočemu sovražniku najtežje izgube. Po izpovedih vrnivših se prisilnih reknitirancev in ujetnikov iz poznejših bojev so imeli komunistični tolovaji pri Praßbergu 42, pri Packensteinu 29 in pri Sannbriicku 21 mrtvih ter večkratno število ranjencev. V teh bojih je padel SA-Standartenfiihrer Franz Woll junaške smrti. Lastne številčne izgube so bile razmeroma majhne. Po skoraj 48urnem težkem boju so vdrli tolovaji v naselbine ter izvedli »osvoboditev« v obliki plen- jenja, ropanja in pustošenja. Na bestialni način so umorili več mož in neko ženo, pri tem pa so po boljševiškem vzoru streljali svoje žrtve v tilnik, jim iztikali oči ter jih tudi sicer mučili na najsra-motnejši način. Po začasni zasedbi naselbin so se morali tolovaji umakniti. Eno izmed komunističnih tolp je zasledovala neka bojna skupina nemške vojske ter jo je 17. septembra v področju severno od Schdn-steina razpolovila na dva dela. Ta tolpa se je boju umaknila v noči na 18. september z naglim begom proti severu in vzhodu. Samo v teku zasledovalnega boja so izgubili tolovaji naštetih 27 padlih in 26 ujetnikov. Kakor so potrdili ujetniki, je znašalo dejansko število 10 mrtvih v tolovajskem taboru predvsem radi učinka lastnega artilerijskega ognja večkratno število tistih padlih, ki so jih pustili tolovaji na bojišču. 10. septembra 1944 je uničila neka manjša policijska edinica v področju Wotsch (Kreis Cilli) neko tolovajsko skupino, zbrano na neki kmetiji. Postavljene varovalne straže so bile bliskoma izločene. Ujetih je bilo 13 tolovajev, med njimi šest oboroženih babur. Štirje tolovaji so bili v boju ustreljeni. Po izpovedih ujetnikov je v razstreljeni kmetijski hiši poginilo nadaljnjih 17 tolovajev. Dotičnega kmeta, lastnika kmetije, in njegovo ženo se je kot pomagača tolovajev aretiralo. Pomembne uspehe proti neki tolovajski skupini na Bachernu je dosegla neka nadaljnja bojna skupina nemške vojske v času od 1. do 16. sep- Vorzügliche Tarnung Artillerie und Werfer haben Feindansammlungen wirksam zerschlagen. Ein schwerer Werfer, gut getarnt, in einem Maisfeld PK-Kriegsberichter Paul (Sch) tembra. Tolovaji so imeli 39 mrtvih in 21 ujetnikov, mimo tega pa je bilo zaplenjeno večje število pušk in strojnega orožja. Tolovajem se je pri tej priliki odvzelo ukradene konje in krave. Tudi v teh spopadih so bile dejanske izgube tolovajev po izpovedanju ujetnikov bistveno višje. 20. septembra ponoči je skušala neka tolovajska skupina, ki je prišla preko meje, napasti naselbino Schiltern, Ta skupina je bila odbita v vsč-urnem boju, ki je zahteval med tolovaji 18 mrtvih, ne oziraje se na tiste izgube, s katerimi so se tolovaji zopet zavlekli čez mejo. 22. septembra 1944 je razbila na južnem obronku Bacherna v območju naselbine Kotsch neka kombinirana bojna skupina nemške vojske, policije in Wehrmannschafta ob osebni udeležbi Garffei-terja neko poveljevalno postojanko tolovajev. Do-tični tolovaji so se bili zbrali v svrbo razgovora. Pet tolovajskih voditeljev in podvodKeljev je bilo ustreljenih, osem pa uietlh. Med ujetniki sta sa nahajali dve kurirki. Dotični kmet, ki je svojo hišo dal na razpolago tolovajem za njihove sestanke, je bil na licu mesta ustreljen. Stanovanjska hiša in postranska poslopja so bila vpepeljena. Po izpovedovanju ujetnikov je pri tem poginilo nadaljnjih 11 merodajnih tolovajskih iunkcijonarjev. V zvezi s temi uspešnimi boji zadnjih dni ja uspel velikemu številu prisilno rekrutiranih Spod-nještajercev povratek v domače vasi. Vsi ii vr-njenci pripovedujejo med drugim tudi o velikem razočaranju tujih tolovajskih voditeljev nad dejstvom, da jih spodnještajersko prebivalstvo ni nikjer sprejemalo z odprtimi rokami kot »osvoboditelje«, kakor so si to predstavljali. Ti pomembni uspehi zadnjih dni širokoustnih tolovajev OF niso samo težko zadteli, temveč so jih tudi razočarali. Naš boj proti tej boljševiški roparski sodrgi pa se bo nadaljeval do dokončanega uničenja za blagor spodnještajerskega prebivalstva. Hd. MHUmmm Fisislic 2e v zadnji številki našega lista smo omeniM spamotne kapitulacijske pogoje, ki jih je diktirala Sovjetija skupno z Anglijo na bojišču neporar ženi, toda od Mannerheima in njegovih politikov izdani Finski. Medtem je že prispela v Finsko boljševiška kontrolna komi^jja, ki ustvarja po nalogu zloglasnega Zdanova vse predpogoje za sistematično boljševizacijo Finske. Po nalogu bolj-ševikov so bile razpuščene na Finskem vse stranke in organizacije, ki so se upirale kapitulaciji Mannerheimove klike. Vse nacionalne elementa, ki bi se utegnili upirati sovjetskemu jarmu, preganjajo boljševiki in njihovi pomagači na vsa pretege. Dočim bi prišli kot »vojni zločinci« pred sovjetska sodišča vsi častniki in vojaki, ki so sa zlasti v Kareliji borili proti boljševikom, odpirajo 6edaj ječe vsem komunistom, da bi čimprej poplavili Finsko s sovjetsko agitacijo. V glavnem mestu Helsinki računajo, da bodo imeli najmanj 300.000 brezposelnih, čim se bo izvedla demobili-/acija finske w>jske. Boljševiki vedo, da bodo brezposelni Finci najpripravnejši razširievaici boljševiških * idej. Pomanjkanje živeža je vedno večje in niso prišla finsko-švedska pogajanja ni-kambr, ker finske ladje ne morejo v švedske luke in ker Švedi ne vedo, ali boljševiki ne bi zaplenili Fincem namenjenih pošiljk. Siloviti boji v srednji Holandiji iajtfežji spopadi na italijanski fronti — Povsod je opažati žilavo in vztrajno ter uspešno nemško obrambo v zvezi z učinkovitimi protipoiezami Pretekli torek so nemške čete 1. angleško padalsko divizijo pri. Amheimu uničile kljub nadaljnjemu ojačenju iz zraka. To se je zgodilo na najožjem prostoru in je bilo pri tej priliki ujetih 2800 Angležev, med njimi komandant divizije. Medtem so ee pri Nijmwegenu upirale lastne čete iz smeri Eindhoven prodirajočemu sovražniku v težkih bojdh. V področju Aachen so bili odbiti vsi sovražni napadi, mimo tega pa je bila v protinapadu zamašena neka frontna odprtina. Sovražno mostišče ob reki Sauer pri Echternachu je bilo v večdnevnih bojih razbito. Pri Luneville-u so se naše čete spričo sovražne premoči umaknile na vzhodni rob mesta. Trdnjavi Boulogne in Calais sta odbili vse napade, obenem pa je končal junaški zadnji odpor posadke trdnjave Brest na polotoku Le Crozon, kjer je general Ramcke več tednov junaško branil svoje postojanke pred sovražno premočjo na ljudeh in materijalu. Posadka trdnjave Brest bo za vedno zabeležena v zgodovini. — Nadaljeval se je »V l«-ogenj na London. V Italiji so se nadaljevali težki obrambni boji. Ob Jadranu se sovražniku prodor kljub najhujšim naporom ni posrečil. Nemške čete so po petkovem poročilu nadaljevale uničevanje obkoljenih ostankov 1. angleške padalske divizije. Severno od Nijmwegena so bile zaustavljene proti severu prodirajoče sovražne sdle. Južno od Nijmwegena so uspešno prodirale nemške čete, in sicer v protinapadu. Nemško letalstvo je v holandskem prostoru uničilo veliko število sovražnih letal. Pri Aachenu so bili odbiti sovražni oklopniški napadi. Jugovzhodno od Aachena se je ojačil sovražni pritisk. Za Nemce uspešni boji so se odigrali v področjih Pont d Mousson, Nancy in Luneville. Težki boji so 6e vneli za Remiremont. V težkih obrambnih bojih so se nahajale posadke trdnjav Calais, Boulogne in St. Nazaire. — Severno od Firence so se izjalovili številni sovražni napadi, istočasno pa je sovražnik vsled velikih izgub opustil svoje poskuse prodora. — Ameriški bombniki so v četrtek napadali madžarsko ozemlje, bombardirali so pa tudi Mannheim, Ludwigshafen, Koblenz in Mainz. Iz sobotnega poročila izhaja, da so naše čete v težkih obrambnih bojih pri Vechelu prekinile zvezo med sovražnimi silami v Južni in Srednji Holandiji. Sovražnik kljub vsem naporom ni mogel razširiti 6vojega vdora pri Eindhovenu ter je v 6rditih bojih beležil velike izgube. Pri Aachenu je bil sovražnik odbit v težkih bojih, obenem pa so ga naše čete vrgle v protinapadih na njegova izhodišča. Na fronti Eifel in ob reki Sauer pri Echternachu so bile izvršene učinkovite frontne korekture. Tu je imela izredno težke izgube zlasti 5. ameriška oklopniška divizija. Težki boji so se vršili v področjih Metz, Luneville, Chateau-SaJins ter ob gornji Moseli pri Remiremontu. Boulogne, Calais in Dünkirchen so 6e uspešno upirali. — Pri Lucci in Pistoji v Italiji so se izjalovili sovražni napadi in le' pri Fiorenzuoli je zamogel sovražnik razširiti 6voj vdor. — Bombni terorni napadi so veljali mestoma Kassel in München. Zbitih je bilo 15 štirimotornikov. Po poročilu, ki je bilo izdano preteklo nedeljo, je sovražnik izkrcal s težiščem pri Nijmwegenu nove rezerve iz zraka. Nemške čete so takoj prešle k napadu. V Zapadni Holandiji so se medtem naše čete po načrtu umikale na nove položaje. Pri Aachenu in ob fronti Eifel so bili odbiti sovražni napadi. Pri Luneville-u, kjer so nemške čete zaustavile sovražnika, so izgubili nasprotniki od začetka bojev 106 težkih okiopni-kov tipa Sherman. Iz obeh mostišč Epinal in Remiremont so bile nemške čete umaknjene na vzhodno obrežje reke Mosel. V Boulogne-u so se upirali ostanki nemške posadke z največjim junaštvom. Napadi na Lorient in St. Nazaire so bili zaman. Nemške baterije so učinkovito obstreljevale Dover in Folkestone. — Londgn je bil v soboto težko obstreljevan s »V 1«. — V Italiji je sovražnik beležil pri Fiorenzuoli le malo terenskih uspehov, ker so bili vsi njegovi napadi odbiti ob velikih izgubah za sovražni tabor. — Ameriški bombniki so napadli več krajev v Jugovzhodni Nemčiji in v sudetskem prostoru P" noči so terorizirali Neuß in Düsseldorf. Nad Rei- 7. ameriška armada spričo žilavega nemškega od-chom in Holandijo je bilo pri tem zbitih 32 ame- pora imela le male lokalne uspehe. Težki boji so riških letal. se odigravali pri Calaisu. — Povračilni ogenj Velike izgube so prizadejale nemške čete po "V 1« nad Londonom. — V Italiji so bili odbiti poročilu z dne 25. t. m. v področju Arnheim— vsi sovražni velenapadi v smeri prodora nemške Nijmwegen v protinapadih sovražniku, ki se je fronte. — Terorni napadi so veljali mestom Osna-izkrcal iz zraka in še ni razvil svojih sil k na- brück, Bremen in Hamm. Anglpški letalci so napadu. Vzhodno od Eindhovena je sovražnik izvo- padli Frankfurt in Karlsruhe Nad Reichom in jeval le malenkost terena. Pri Aachenu 6o bili nad Holandijo je bilo zbitih 33 sovražnih letal, odbiti sovražni napadi in uničeni številni njegovi — tanki. Pri Nancy-ju in Chateau-Salinsu je bil sovražnik zavrnjen v nemških napadih. Težke boje M — -- . i I . . ,.(( so beležili pri Epinalu in Remiremontu. Pri Dün- „ii€MSlCS|a V SOVgefSSCI jeCI kirchenu in Calaisu je bilo živahno artilerijsko delovanje. Posadki Lorient in St. Nazaire sta Kakor poroča »Völkischer Beobachter« po virih razbili sovražne napade in izvedli učinkovite iz Stoekholma, je boljševiški zgodovinar ii go-protinapade. Posadka v Boulogne-u se je udala spodarstvenik David Dallin objavil v listu »Ame-po hrabrem odporu sovražni premoči. — London rican Mercury« članek, v katerem razvija avtor je bil v noči na 25. t. m. zopet v težkem ognju svoje misli o načelih, po katerih baje namerava »V 1«. — Pri Fiorenzuoli so nemške čete odbile Sovjetija nastopati v po njenih četah zasedeni sovražne oklopniške napade, istočasno pa so se Nemčiji. naše čete v jadranskem odseku na povelje umak- Dallin opozarja svoje ameriške čitatelje pred-nile na nove postojanke severozapadno od mesta vsem na to, da ima kazen nekako centralno me-Rimini, kjer je sovražnik izgubil v napadih 35 sto v sovjetskem svetovnem nazoru in da je te-tankov. daj kaznovanje v velikem obsegu orožje komu- Več sovražnih napadov so nemške čete odbile nistov v njihovem socialnem boju. Glavr,; cilj na mostišču v Zapadni Holandiji ter pri Anvereu, sovie,t°v pa je pri tem fundamental™ preobrat eo-medtem pa so se nadaljevali težki boji zlasti pri clalne strukture v sleherni deželi. Kazen bi no Eindhovenu. Dočim so se sovražni napadi pri Ve- mnenju sovjetskega zgodovinarja zadela vse pla-chelu izjalovili, je sovražnik prodrl pri Helmondu sti ne™škega naroda, ker gre za to, da se oropa par kilometrov proti vzhodu. Velike izgube je Nemčijo sleherne politične in gospodarske moči. utrpel sovražnik pri poskusu reševanja obkolje- Z Nemčijo bi se imelo zgoditi 'sto, kar se je že nih ostankov 1. angleške padalske divizije Pri zgodilo na Poljskem in v baltiških deželah. Ziv-Nijmwegenu je- sovražnik silovito napadal, pri- jeniški standard nemškega naroda po njegovim dobil pa je le malo tal. Pri Aachenu so zavrnile mnenju ne sme biti višji, kakor je bil življenjski nemške čete več napadov ter obkolile neko ame- standard v tistih delih Sovjetske Unije, ki jih je riško- bojno skupino. Odbiti so bili nadalje napadi Nemčija prvotno zasedla. pri Luneville-u. Močni odredi ameriške 7. arma- Iz Wega tega je razvidno, da bi boljševiki Nem-de so nadaljevali svoj velenapad med mestoma "M pripravili strašno usodo. Kdor ne bi bil sem Epinal in Remiremont. Težki boji so se odigra- krvnik, bl mu stalno grozila smrt. Ali se je tedaj vali ob' reki Mosel. Sovražnik je bil nadalje od- ™d!ti, da daj«5 nemški narod spričo tako satansV h bit pri svojih napadih na Calais. — Povračilni načrtov stopnjevani odpor, ki se bo nadaljeval .'o ogenj je veljal mestu London. — Vsi sovražni uničenja vseh zunanjih nasprotnikov nemškega poskusi prodora v Italiji «o se izjalovili oh hra- naroda? brosti in vztrajnosti naših čet. Tudi ob Jadranu - je nova nemška obrambna fronta vzdrževala sovražni pritisk. — Terorni napadi so veljali Za- POLITIČNE. P'ELF.ZK F padni Nemčiji, zlasti mestom Koblenz, Frankfurt ■ —.....ij'.mj.. -.i. - I in Straßburg. Zbitih je bilo enajst sovražnih le- tg] U Ameiikanci žeiijo oporišča v vseh delih sve- „ ... , „_, . . ., ta. »Zedinjene države bi morale svoje zaveznike Po poročilu z dne 27 t m bila 1. angleška in sovražn;ks, poučiU, da bQdo po v^jni Zedinie- ^ * m k°rPUS, V enaJStd.nev- ne države zahtevale oporišča v Atlantiku in Fa- mh srditih bojlh ^dokončno m popolnoma uničena dfiku kot qaran,ijo naSe bodoče vamosti na. Ujetih je bilo 6450 Angležev. Sovražnik je imel š miru.s9 Tako e izjavi! predsednik zunanjem • VßC tisoč mrtvih. Zaplenjeno bilo 30 topov in odbora genata Ze^njeni}l dPrž Coifally, ki "e 250 voz i. Uničenih je bilo tisoč jadra mh tovor- na skupščin: amiirijke isgih za6{opaJ «tališče, da nih letal, zbitih pa nad 100. drugih letal. Pri Emd- moraj/Zedmjene države obdržati vsa «toč«, ki hovenu se nadaljujejo boji z ojacenim, angle- so „„^ čete - tet volni ' sk.m. četami. Od Aachena do Metza so beležili n 2if),)vski mHjor je odredu bičaEje ¡etnikov. razen artileniskih dvobojev le lokalno bojevanje. . ... . . J. . 1 „ _ ., 1 n . kt ■ --i- - • j- Ameriški list »Chicago Dailv Tribune« poroča, Pri Nancy-ju so se zrušili sovražni napadi v na- , 7 ... . 7T j-- , i, , , . s™ >i„j r .____- r,__,. ,__. da je ameriško vojaško sodisce obsodi o na 1 to sem ognju. Med Epmalom m Remiremontom je . . . ., , , . . ... ' dni prisilnega dela m na izključitev iz oborožene sile majorja Lous-a Rotschild-Lekov-a, bivšega tekstilnega trgovca, ker je odredil bičanje vojakov, ki so se nahajali kot jetniki v vojaškem zaporu. Židovski major je odredil bičanje } gumijastimi cevmi, ki povzročajo grozne bolečine in ne povzročajo vidnih znakov v obliki podplutb. □ Švica in njene vojne skrbi. Nevtralna Švica ima težave z železniškimi zvezami v Nemčijo, Italijo in Francijo, manjka ji pa tudi vsaka zveza v Španijo, kjer ima v pristaniščih blago, ki čaka na prevoz v Švico. Trenutno ugibajo, ali bi se dalo urediti avtomobilski tovorni promet, ki bi obavil prevoz blaga med Snanijo in Švico, dokler se ne vpostavijo radi vojnih dogodkov v sosednih zemliah prekinjene in otežavane železniške zveze. V kolikor bo to preko zasedene Francije izvedljivo, je poglavje zase. Druck und V e r ! a q • Marburqcr Verlags- und Drvr Ges. mbH— Verlagsleitung. Egon Baumgartner Hript- schriftleiter Friedrich Golob: alle in Marburg/Drau, Badgasse 6 1 Ko/bustowo Dfä/ca* totciyce REICHSHOF . tna/st Prsenorsk V K to y v «o, ii/fiursoy ^VK fraxotwe \ \V\ Jowcrou « ¿n synn* ; / v r j < \ ffžis 8/a/o»o nam dopovedovali, da se stara, gnila, diktatorska Jugoslavija ne sme več povrniti. Slovesno so odstavili begunsko kairsko vlado in z bolečino v srcu smo žrtvovali svojo domovino Tri leta smo verjeli, da se borimo za velike in vzvišene cilje. Zaradi tega smo pustili svoje domovine, svoje družine in mirno življenje. Trpeli smo lakoto, bolezni in neprestano preganjanje. Z bolečino v srcu smo žrtvovali svojo domovino vojni vihri, ker smo bili prepričani, da vse to žrtvujemo zaradi lepše bodočnosti, v katero nas vodita Tito in Osvobodilna fronta. Tri leta smo pobijali največ lastne brate, ker so nam govorili, da so to izdajalci in edina ovira na poti do naše zmage. Zdaj, po treh letih trpljenja in boja, so nas voditelji in poveljniki Izdali, in izdali s tem našo stvar. Naš bog, naš Tito, ki je pred pol leta odstavil kralja Petra in njegovo vlado, je poslal v isto vlado svoje zastopnike. Ti so prisegli odstavljenemu kralju, čigar vrhovni poveljnik in glavni zaupnik je še vedno general Mihajlovič. V izdajalsko vlado ni poslal kakih starih partizanskih borcev, temveč bivšega jugoslovanskega diktatorskega bana Marušiča, najbolj zloglasnega zatiralca slovenskega delovnega ljudstva pod vlado krvavega kralja Aleksandra Isti Tito, ki nas je gnal v boj proti kapitalizmu in imperializmu, je te dni odletel v Rim in se tam pobratil z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom, glavnim zastopnikom angleškega in amerikan-skega kapitala. Našo slavno narodno osvobodilno vojsko je dal na razpolago angleškim in ime-riškim fašistom za bodočo vojno proti slovanski Rusiji. raza do poraza, ker se nas hoče iznebiti, da bi Jo sam popihal na varno. Pismo so dobili švabo-branci pri Dakijevem kurirju. V njem Daki pravi dobesedno: »Ze zdaj, ko nas jjonijo Nemci in domobranci, nas vrag jemlje'. Kaj bo šele, ko se bodo spravili nad nas še Angleži!« Dajci sam ne verjame več v svojo stvar, na« pa vseeno tera v smrt ter nas farba z rusko zmago in rusko pomočjo. Predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, dr. Mak« Snuderl, je že pred dvema mesecema poslal klerikalnim krogom v Ljubljani pismo, v katerem prosi, naj mu omogočijo povratek v Ljubljano. V pismu razodeva, kako strašna korupcija in nemorala vladata v vodstvu OF. Takole pravi: »Med moštvom razsajajo zlasti 6polne bolezni. Vojaki stradajo in so ušivi, vodstvo pa ima na pretek izbrane hrane, najboljših vin ter žensk. Nemorala v vodstvu OF je nepopisna. Vse mora vzeti vrag.« Mi krvavimo in umiramo v neprestanih bojih, naši izprijeni škricarski voditelji pa žro in se kur-bajo v Kočevskem Rogu. Zraven se pogajajo na naš račun s tistimi, pred katerih puške nas ubogo rajo gonijo, da bi jim ne bili pri svinjskih kupčijah v nadlego. Tovariši partizani! Naš boj je bil zastonj. Domobranci nas gonijo kakor pse, naši voditelji in poveljniki nas izdajajo. Dovolj je naših žrtev in gorja! Pobijmo izdajalce, ki so n,am lagali tri leta in nas zdaj prodajajo kapitalistom in beli gardi ter na Primorskem sklepajo sporazume z Nemci in s fašisti Postrelimo politkomisarje, komandante, partijce in vse politične pse, ki stoje s pištolami za nami. Pobijmo jih in se rešimo, kamor kdo ve in zna. Ce rešujejo oni svoje glave z izdajstvom in brez ozira na nas, storimo mi prav tako. Dovolj je žrtev in trpljenja za prazen nič. Ostanimo živi! Ne dajmo se pobiti za ljubljanske škrice, ki so nas tri leta vlekli za nos, živeli od našega boja ter pošilja,li milijone osvobodilnih posojil v inozemske banke — zase. Dvanajsta ura bije. Naredimo konec izdajstvu in skrbimo za svoje življenje, za nič drugega. Smrt izdajalcem osvobodilnega boja in slovenske stvaril Do] oknpaiorlem onstran mefe! V št. 265 dnevnika »Marburger Zeitung« je objavil dr. Helmut Carstanjen uvodnik, čegar glavne misli so sledeče: »Uničite okupatorje!« »Zapodite okupatorje iz dežeie in škudujte jim, kjerkoii le morene«, »Okupatorjem niti enega samega žitnega zrna!« Ta bojna gesla je citati v komunističnih letakih OF, da se človeku že kar gabi. Mi ta gesla radi potrjujemo in pravimo: Da, boj okupatorjem! Kdo pa je okupator? Okupatorji so ljudje, ki nekaj okupirajo in si torej hočejo protipravno nekaj prilastiti. Okupatorji so narodi ali politična gibanja, ki neko deželo nasilno zasedejo v namenu, da bi jo trajno obdržali. Tako so boljševiki 1. 1939 okupirali male narode Estonske, Letoncev in Litvancev. Šele Nemci so jih I. 1941 osvobodili komunistične strahovlade. Boljševiki okupirajo sedaj Romunijo, Bolgarijo in Finsko. To so okupatorji, ki hočejo zagospodovati po vsem 6vetu, ki naj za njih dela in gara. Kdo so okupatorji na Spodnjem Štajerskem? Morda Štajerci, Nemci, ki so se 1. 1941 ob navdušenih pozdravih celokupnega prebivalstva vrnili na Spodnje Štajersko? Ali je bilo prebivalstvo Spodnje Štajerske, ki se je s sprejemom v organizacijo Steirischer Heimatbund maja 1941 do 90% priznalo k Nemčiji in Adolf Hitler-ju, okupirano? Noben resno misleč človek pač ne bo zatrjeval, da smo vdrli v lastno domovino ter jo okupirali. Če je nekdo, ki ima sveto pravico do dežele in do zemlje, je to tisti, ki je v tej deželi doma, ki je v tej deželi gradil svoje hiše, oral njeno zemljo in dvignil blagostanje. In to 6o bili več kot eno tisočletje ne morda Kranjci in čiči, pa tudi ne »Jugoslovani«. Najmanj pa predniki tiste tuje tolovajske sodrge, ki jo je poslal ko-mun:stični glavar Jrx»in Broz ronati na Snodnie Štajerskem. Dejanoko so bili to naši rojaki, Štajerci. Le-ti so vedno sodelovali s prebivalci Gornje Štajerske in Spodnje Štajerske, čisto vseeno, ali so se posluževali nemščine ali pa narečij na Spodnjem Štajerskem. Ta skupna domovina Štajerska je bila že od pamtiveka del Reicha, ka;e-remu danes zopet pripada. Njena usoda je neločljivo povezana z usodo Reicha. Na nemški način so si prebivalci Štajerske od Dachste.na do Save uredili svoje življenje in nemški meč jih je varoval pred nevarnostjo, pretečo z jugovzhoda. Medtem ko so morali balkanski narodi več stoletij živeti pod turškim jarmom, so se Spodnje-štajerci lahko gospodarsko in kulturno razvijali. Da zamorejo Spodnještajerci s ponosom gledati na svoje lepe hiše, pokazovati na urejene srenje in da se jih je spričo balkanske nepismenosti šolalo za življenje in da so Spodnještajerci solastniki vsega, kar daje življenju vrednost življenja, se imajo edinole zahvaliti svoji usodni skupnosti z nemštvom. Nemcev 6e torej nikar ne more smatrati kot okupatorjev, ker je Spodnja Štajerska njihova last in last z njimi neločljivo povezanih Spodnještajercev že nad tisoč let. Okupatorji Spodnje Štajerske so bili tisti zastopniki jugoslo-vanstva, tisti Kranjci in čiči, ki so 6e Spodnje Štajerske 1. 1918 proti vsakemu pravu polastili in se po njej šopirili. 23 let so imeli Spodnještajerci srečo, uživati »blagoslov« teh okupatorjev. Takrat so našo domovino nasiloma raztrgali. Adolf Hitler jo je zopet združil. Sedaj pa skušajo tuji komunistični tolovaji znova okupirati Spodnjo Štajersko ter jo pahniti v nesrečo. Da, tuji okupatorji so to, ki danes ropajo, morijo in plenijo na Spodnjem Štajerskem. Le poglejte si voditelje OF, 6ame tuie komuniste, ki so že pod bivšo Jugoslavijo sedeli po ječah. Ali gre tu za Kidriča, Kardelja, Baeblerja, Fajfarja, Marušiča ali Avšiča, vsi so z one strani meje, sami ! Grozodejstva Sercerjeve Tolovaji so umorili več slovenskih narodnjakov iz Spodnje Štajerske Ljubljanski »Slovenec« z dne 29. decembra 1943 je objavil na drugi strani dolgo poročilo o grozodejstvih in krvavem koncu takozvane »Šercerje-ve brigade« na Kranjskem. Spodnještajerce bo zanimalo v tem poročilu 6amo »klanje na Travni gori«, ker so boljševiki iz OF ubili s streli v tilnik več znanih slovenskih narodnjakov iz Spodnje Štajerske. Iz članka, datiranega iz Postojne, je razvidno, da 60 se maščevali tolovaji nad prisilno mobiliziranimi fanti radi težkega poraza, ki ga je doživela Sercerjeva brigada na »Grčarici«. Tolovaji so bili skriti v »Jelenovem žrelu« in so se od tam pomaknili na Travno goro. Na Travni gori so vse tiste, ki so jih spoznali kot »nezanesljive«, slekli do nagega, jih zvezali tri po tri skupaj in nato »likvidirali« s streli v tilnik. Ves jok in prošnje mučenih žrtev so bile zastonj. Kakor poroča očividec, so boljševiki umorili na ta način 38 mož. Doslej se je ugotovilo sledeča ime- na umorjenih: Bojan Rosch (Cilli), Slavko Rustja (Cilli), Rafko Samec (Cilli), Franjo Sketa (Fraßlau), Marijan Batschnik, Zvonko Kratschun in Drago Schocher (Marburg). Ta grozni zločin so izvršili komunistični tolovaji dne 5. novembra ob 3. uri popoldan. Strel v tilnik je oddal neki dolgi, suhi tolovaj. Po tem krvavem dejanju so boljševiki umorili še pet Ba-doglijevcev, 8 uniformiranih tolovajev in mnogo civilnih oseb. Nemške čete so nato pri vasi Trata popolnoma uničile Sercerjevo brigado. Poročilo »Slovenca« je vsakemu mislečemu človeku dovolj. Ako ti komunistični krvoločniki, ki vedno zatrjujejo, da hočejo »osvoboditi« Spodnjo Štajersko, morijo znane slovenske nacionalne fante, čijih starši so bili znani kot »koroški borci«, nastane vprašanje, kaj neki bi imeli po taki »osvoboditvi« pričakovati ostali Spodnještajerci! Spodnještajerci sc borijo, delajo m verujejo Bundesfübrer Steindi o položaiju na Spodnjem Štajerskem in o nalogah, ki jih bo treba izvesti V Heimatbundsaalu v Marburgu se je v pondel-jek zvečer vršilo veliko zborovanje kot uvod nadaljnjih 33 zborovanj v Kreds-u Marburg-Stadt. Glavni govornik je bil Bundesführer Steindl, ki je žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje vseh poslušalcev. Tokrat je Bundesführer korenito obračunal s polovičarstvom, z nejasnostjo in z govoricami Na vojaško strumni način pa je položil prst tudi na spodnještajerske rane, ustvarjajoč tako tisti jasni položaj, ki bo odpihal vso meglo dosedanje nejasnosti. Uvodoma je povdaril Bundesführer, da Führer te vojne ni hotel. Po volji naših sovražnikov pa te vojne ni možno primerjati s tistimi obračuni, ki so končali s premirjem in nato z mirom. V tej vojni — tako ie povdaril Bundesführer -^-pomeni zmaga življenje, poraz pa smrt. Program uničevanja naših sovražnikov je nedvoumen in dopušča ekle-* panje o posledicah za Nemčijo. Romunija, Bolga-riia in Finska so pokazale, kaj bi.se zgodilo z Nemčijo, ako b.i omagalo nemško orožje. Ti vzgledi nas krepijo v zavesti, da je treba vojno nadaljevati do končne zmage. Bunidesführer se je nato bavil s prorokovanji. -Dejal je, da se v lastnih napovedih n'so zmotili 6amo Nemai, temveč tudi nasprotniki, ki morajo 6vojo zmago odlagati od meseca do meseca. Pomoliti je treba, da se v šestem vojnem letu ne nahajamo samo mi, temveč tudi sovražniki in da so njihove težave najmanj ravno tako velike kot naše. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Bundesführer nato podal sliko treh razdobij te vojne. Prvo razdobje so tvorili bliskoviti pohodi, drugo razdobje je označevala obramba s prepustitvijo prostora, ki ga ie moral sovražnik odkupiti s potoki krvi in gorami materijala. V tretjem in sedanjem razdobju pa gre za odločitev. V to tretjo dobo —- tako je povdaril Bundesführer — gremo z novim orožjem in z novimi divizijami, borili pa se bomo z vso od- tnji tolovaji, ki bi hoteli Spodnjo Štajersko okupirati pod krinko osvobditve ter v njej etabli-rati svojo krvavo boljševiško strahovlado. To so okupatorji! Ti ljudje prinašajo Spodnji Štajerski nesrečo. Samo njim velja naša borba, da se bo v deželo zopet povrnil red in mir, obenem pa tudi tisto blagostanje, ki je bilo, preden so se pojavile tostran meje tolpe, da bi okupirale Spodnjo Štajersko. Geslo slehernega Spodnještajerca mora tedaj biti sledeče- Smrt in pogin komunističnim okupatorjem! Smrt krvi žeir'"- okupatorjem v službi Moskve! Zmaga in svo' "nještajerske samo v Ve- liki Nemčijil ločnostjo tako dolgo, dokler bomo živeli. (Burno pritrjevanje). Sovražniku doslej ni nikjer uspelo izločiti nemških armad. Po Führerjevem povelju so bo na nemških tleh branilo vsako hišo in cesto do zadnjega (dolgo, navdušeno pritrjevanje). Tu ne bo pomagal noben teror in Führer bo že pravočasno sporočil, s'kakimi iznenadenji bodo imeli računati naši nasprotniki. V nadaljevanju svojih izvajanj se je Bundesführer dotaknil totalne vojne, njenih ukrepov in učinkov, nato pa je govoril o posebnih spodnje-štajerskih skrbeh. Jasno je, da sta razpoloženje in držanje v zvezi z nemškimi uspehi ali neuspehi. Toda to razpoloženje ni važno, kajti važno je, da je krog mož okrog Adolf Hitler-ja trden in odločen, iti po poti, katero je zarisal Führer. Sedaj gre za vprašanje varnosti in za dejavnost tolovajev. Z veliko ironijo je odpravil Bundesführer mnenje tistih, ki spravljajo tolovaje v zvezo z »zgrešenimi političnimi ukrepi«. Tolovajev — tako je dejal Bundesführer — najdemo povsod: na zapadu, pa tudi na vzhodu. Tu gre za rafinirano urejeno boljševiško vojskovanje, ki so ga pripravili že davno s šolanjem primernih ljudi. Cestokrat so vse skupaj prikrivali z nacionalno krinko, toda sedaj je krinka padla. Zverine v človeški podobi rišejo svojo pot z umorom, ropom in nasiljem. Bundesführer je nato omenil ukrepe proti tolovajem. Prebivalstvo je imelo sedaj dvoje možnosti: strahopetec je izginil, .nemški človek pa je dejal: »Sedaj šele z vso močjo!« Ostro je obračunal Bun-desfiihrer s -tistimi, ki so demonstrirali svojo stra-hopetnost s prenagljivimi ukrepi. Bundesführer je v zvezi z vprašanjem tolovajev omenil tudi ukrepe, ki naj zavarujejo varnost Spodnje Štajerske. S tem je podan odgovor na vprašanje varnosti Spodnje Štajerske, katero se bo branilo po njegovih besedah do zadnjega. Ostre besede je rabil Blindenführer na naslov tistih raznašalcev govoric, ki se ne plašijo niti klevetanja vodilnih osebnosti, da bi tako izzvali 6labo razpoloženje. Na Spodnjem Štajerskem bo po Bundesführerjevih besedah prejel teror 6voj odgovor v obliki proti-terorja. Tako je bil ustreljen kmet in 6e je vpe-pelilo njegovo kmetijo, ker je imel pod svojo streho vodilne tolovaje. V zvezi s tem je omenil Bundesführer vse tiste Ukrepe, ki se jih bo pod-vzelo proti tistim, čijih sorodniki paktirajo s tolovaji. Bundesführer je končal z ugotovitvijo, da bo i v bodoče treba računati z marsikatero obremenitvijo. Važno je le, da ne izgubimo živcev, da ne postanemo strahopetni in da ne kapituliramo. Naša naloga — tako je končal Bundesführer ob burnem pritrjevanju zborovalcev — je: delati, boriti se in verovati boli kot kedaj ponrei ^lannerhešm — orctlje i»oI|š&vš!kv Finske čete se marajo po nalogu fvŽosbve borili proti nemškim četam — fišosk»*. je brezobzirna naptam slabičem Kakor poroča »Völkischer Beobachter« iz Stock-holma, mora izdajalec Mannerheim iti do konc po poti nacionalne katastrofe finskega naroda, slabosti in neznačajnosti finskega vodstva je n. 6tala za finski narod najsramotnejša usoda, ki \ jo je sploh možno zamisliti. Brutalni zavojevale noče zagospodovati samo nad finskim narodoi nego hoče zasužnjiti tudi duha podjarmljene< naroda. Moskva ukazuje, na Finskem pa sed samo izpolnjujejo boljševiške naloge in žel Maršal Mannerheim hoče biti sedaj vzor slabot-poslušnosti, kakor je bil nekoč vzor hrabrosti f: skega naroda. Sovjetski tisk je zahteval izpolniti pogojev premirja in tako je Mannerheim pretek soboto zaukazal kot poslušni hlapec boljševikr pohod finskih čet proti nemškim četam. V ned ljo so izdali po Mannerheimovem povelju dru komunike, ki pravi, da so finske čete delor zavzele Suomussalmi in da se približujejo naf bini Puolanka. Tako je postal maršal Mannerheim orodje boi ševikov. Finska mora sedaj izpolnjevati točko z točko diktata, ki zahteva celo žrtvovanje lastni čet v službi boljševizma. Mannerheim je to sto ril. Moskovska »Pravda« je skregala finskega m nistra Borna, ker je omenil z grenkobo določil? premirja. Po mnenju »Pravde« finski minister nima pravice tožiti, še manj-pa izpovedovati svoja čuvstva in svoje misli. Z razpustom vseh nacionalnih organizacij je dokazano, da tudi finski narod nima več pravice do izpovedovanja svojih čuvstev in misli. Toda vse te žrtve, ki jih Finske polaga sedaj na oltar Moskve, še niso nikak konec. To je šele začetek. Čim slabotnejše je vodstvo Finske, tem brezobzirnejše je gospostve moskovitov. Rdeči teror divja po Franciji Iz poročil švicarskega tiska izhaja, da »vladajo« sedaj v Franciji kar tri »vlade«: De Gaaille, »osvc bodilni odbor« odpornega gibanja in zavezn š' glavni 6tan. Vsi ti trije režimi izvajajo princip e" sekucije, pri čemer pa ni nikdo varen pred bir pa najsi sedaj pripada tej ali oni ljudski plas Najhujše divja takozvano odporno gibanje, ki p kazuje z v6o jasnostjo svojo komunistično barv' To gibanje terorzira zlasti jugozapadno in i govzhodno Francijo. Teroristične skupine izvrši jejo množinske aretacije. Usmrčenja aretiranem se izvaja na javniih trgih, n^ da bi se prebivalstv sploh obrazložil vzrok za te justifikacije. V v -nost pošiljajo svoje žrtve po moskovskih metodah. Župana malega mesteca St. Julian so posivili ti poživinjenci bosega na razbeljeno ognjišči dokler se ni zgrudil. Doslej »o uničili že več tiso Francozov. To število se bo kmalu povečalo, kc je znani voditelj komunistov Maurice Thorez ž zopet v Parizu. De Gaulle se ie zastonj branil po -vratka tega komunista, toda zaman. Pa tudi sicer mora-De Gaulle s prekrižanimi rokami gledati pn-čenjanje boljševikov. Teroristom je zrasel greben že v toliko da opozarjajo celo De Gaulle-a, da se ima njegova vlada zahvaliti za njen obstoj edinole gibanju narodnega odpora. O O sestanku Ftthrer-Pavelič piše hrvatski minister dr. Makanec med drugim sledeče: »V času, ko se pri drugih narodih pojavljajo zmešnjave slabost in panika, je hrvatski narod dokazal, da predstavljajo Hrvati ljudstvo časti v zadevah svojega življenja in vojega obstoja. Osebnost Fiihrerja je napravila na nas vse najgloblji vtis. Nekaj nerazumljivega je, kar ga na prvi pogled dvigne iz kroga drugih. Vsak njegovih stavkov je absolutne določnosti. Kapitulacija? Ob navzočnosti takega moža se ta beseda sploh ne more misliti, še manj pa spregovoriti. On je siguren v svoji zadevi. V njegovem glavnem stanu pred-vladujeta popolen mir in varnost Od strani mogočne Nemčije pričakuje Hrvatska kot neodvisna J"»va veliko bodočnost.« Bilder aus dem Kriegsgeschehen Unsere Ja startbereit Genau so drohend wie aaprqen des 11. September 1944 tiefschwarze Wolken am Hur::, hängen, stehen unsere Jagdflugzeuge »FW 190« einer ingruppe am Start. Kurze Zeit später waren sie beteiliqt aafcr hohen Abschußzahl von 139 Feindflugzeugen, die an dtli Tage durch die Jagdabwehr dem Eeüiiigefügt wurde ' | Scherl-Bilderdienst-Autoflex Sprengboot im Anqriff Kurz vor dem Ziel schleudert sich der Sprengbootfahrer von seinem Boot ab, das mit höchster Geschwindigkeit auf se n Ziel zurast. Der Sprengbootfahrer wird von Ka^neraden auf^ genommen PK-Zeichnunq Fritz Friedel (Sch) Von der Südfroni Ferngelenkt steuert ein »Goliath« dem Feind entgegen PK-Kriegsberichter Pietzsch (Atl —Sch) Bei Säuberungsunternehmen unserer Kriegsmarine wurden in der Ägäis 88 Motorsegler vernichtet oder aufgebracht PK-Zeichnunq Fritz Friedel (Sch) Starker Einsatz unserer Luftwaffe im Osten Maschine nach Maschine einer »Ju 87«-SchlachtfIiegerstaffeI rollt an die Tankstelle. Jede Minute ist kostbar, denn das neue Ziel ist schon wieder angegeben: Panzer im Weichselbogen PK-Kriegsberichter Radebach (Sch) EDELWEISS GEGEN SOWJETSTERN HELDENKAMPF STEIRISCHER GEBIRGSJÄGER AN DER KARPATENFRONT Nachstehender Bericht schildert den heldenhaften Kampf zweier Stützpunktbesatzungen in den Randkarpaten. Nach dem die Sowjets einen tieferen Einbruch erzielt hatten, kämpften' die Jäger eines steirischen Gebirgsjägerregiments auf ihren Stützpunkten, völliq auf sich gestellt, solange, bis Ersatz kam. Sie ermöglichten durch ihr tapferes Aushalten einen vollen Abwehrerfolg gegen die sowjetischen Angriffe. PK. Wochenlang war es ruhig um die Stellungen und Stützpunkte tief im Karpatenland. Oft brannte die Sonne sengend heiß auf die Höhen, und noch öfter rann unendlicher grauer Regen, tropfte von den Zweigen der Fichten und Buchen, klatschte auf die Zeltbahnen der Posten und füllte den Grabengrund der Kampfstände mit schmutzig-braunem Wasser. Dann rutschte'n die Grabenwände nach, und zäher, gelber Lehm überzog Stiefel und Uniform. Manchmal kam in diesen ruhigen Zeiten ein sowjetischer Späh- und Stoß- trupp. Dann gab es eine kleine Schießerei, und Handgranaten krachten dumpf detonierend durch den sonst so stillen Wald. Zwischendurch zogen wieder eigene Spähtrupps los, zu erkunden oder die Bolschewisten aufzustöbern. So gingen die Tage dahin, und die steirischen Gebirgsjäger von der Edelweiß-Division taten ihre Pflicht nach und des Dienstes ewig gleichgestellter Uhr. Es wurde emsig gebaut und geschanzt auf den Berqen der Randkarpaten Kampf6tände und Wohnbunker entstanden und feste Stützpunkte, die gleich kleinen Festungen auf beherrschenden Höhen liegen, wurden errichtet. Schwer schufteten die Männer aus der Steiermark, denn 6ie wußten, daß, wenn die Sowjets angreifen, sie mit starken Kräften anrennen. Und daß-sie eines Tages kommen würden, war sicher. Immer sehen wachsame Augen nach der Feindseite. Darin geht e6 auf einmal los. Ein Feuerorkan durchrüttelt die Nacht und schlägt mit allen Kalibern seine Pranken auf die Höhen der deutschen Kampfstellungen. Als die Bolschewisten glauben, die deutschen Bergstellungen genügend mit ihrem glühenden Eisenhagel umgepflügt zu haben, greifen sie an. Es sind vor allem Strafbataillone einer sowjetischen Schützendivision, die zuerst vorgeschickt werden, die Stützpunkte zu berennen. An einem Stützpunkt hat Feldwebel Orlowsky nach dem Wirbel . des sowjetischen Trommelfeuers, das ihm glücklicherweise keine Ausfälle brachte, geschickt seinen Zug zur Verteidigung angesetzt. Die bolschewistische Angriffstruppe, die versuchte, den Stützpunkt überfallartig anzugreifen, geriet dadurch in einen Feuerhagel aller leichten Infanteriewaffen 60 daß sie sich unter schweren Verlusten zurückziehen mußte. Vier Feindanqriffe wehrte der tapfere Feldwebel mit seinen Jägern ab und warf teilweise eingedrungene Sowjets mi tder blanken. Waffe wieder zurück. Am Morgen des folgenden Tages hänqeiT an die vierzig tote Bolschewisten im Drahtverhau vor dem Stützpunkt als blutiger Tribut' der mo&kowitischen Angriffswelle Die Sowiets versuchen ,sich vor den deutschein Stellungen einzugraben, Jim dann verbissen ihre bisher mißlungenen Angriffe fortzuführen. Da fährt in sie ein Feuerschlag der deutschen Artillerie, und Erdfontänen spritzen zwischen den Schützenlöchern der erdbraunen Gestalten auf. INoch ist der Rauch der deutschen Einschläge nicht verweht, da bricht Feldwebel Orlowsky, ein gebürtiger Düsseldorfer, mit seinen Jägern aus der Steiermark zum Ge-qenstoß vor und wirft in raschen Ansturm de Bolschewisten den Berg hinunter. Heiß brütet die Sonne und liegt gleißend auf den grünen, von . Granaten zerwühlten Almmatten, während die Gebirgsjäger nach kämpf durchwachter' Nacht mit brenneden Augen und schweißverklebten Stirnen weiterhin auf ihren Posten stehen. Zur gleichen Zeit tobt der Kampf um die Nachbarhöhe eines anderen Stützpunktes. 24 Stunden lang umklammern die bolschewistischen Sturmtruppen den Berg, in dessen dichter Waldkuppe sich der Stabsfeldwebel Spari aus St. Stephan in der Steiermark mit seinem Zug verteidigt. Immer wieder greifen die Sowjets an und dringen teils bis zu den Kampfständen vor. Immer wieder werden 6ie zurücifgeworfen. Unermüdlich ist der Stabsfeldwebel als Seele des heldenhaften Widerstandes trotz einer Verwundung inmitten seiner Jäger. Nur durch rücksichtslosen Einsatz Ist es ihm möglich, alle Anstürme geschickt abzuschlagen und den Bolschewisten empfindlich Verluste beizubringen. Mit Granatwerfern und Ge-wehrqranaten zerhackt er den Rinq der Sowjets und stößt beim Weichen des Feindes aus eigenem Entschluß sofort nach, Gefanqene dabei ein-brinqend und zahlreiche Waffen erbeutend. Tapfer kämpfen die steirischen Gebirgsjäger, ganz auf sich aliein gestellt, im granatenzerfetzten Berqwald mit eiserner Ruhe'gegen die anbrandenden Sowjetwellen. Diese halten den Stützpunkt fest umschlossen, wollen ihn um jeden Blutpreis haben, sind bereits weit im Rücken der deutschen Verteidigungslinie. Immer neue sowjetische Kräfte werden in den Einbruchsraum hineingeworfen. Eine bedrohliche Situation hat sich entwickelt und unaufhörlich strömen die Sowjets durch die verbreitete Frontlücke. In der Hitze des Augusttages kämpfen die Jäger schwer gegen die Ubermacht. Es ist nur qut, daß reichlich Munition vorhanden ist und auch die Wasserbehälter vorsorglich gefüllt 6ind. Hinter den aus dicken Baumstämmen geschichteten Brustwehren stehen mit jagdgeübten Augen die Scharfschützen. Da ist zum Beispiel der Gefreite Leut.schacher aus der Obersteiermark, der innerhalb von zwölf Stunden neun bestätigte Abschüsse mit seinem Zielfernrohrge-wehr aufweisen kann. Nach vielen Stunden schweren Kampfes inmitten eines Hexenkessels bolschewistischer An- griffstruppen kommt Entsatz. Kameraden 6toßen durch das von den Sowjets überschwemmte Wald-gebiet zu den am meisten bedrängten Stützpunkt vor und reißen die Umklammerung auf. Am nächsten Tag werden rasch herangeführte Kräfte, die von anderen weniger bedrohten Frontstellen herausgelöst wurden, angesetzt, den sowjetischer Einbruchsraum anzugreifen und zu säubern. Noch einmal prasselt der Höllenlärm des Infanteriegefechtes im Rücken der Stützpunkte auf. Diesmal geht es darum, die Masse des eingebrochenen Feindes zu vernichten. Unter dem Eindruck seinei blutigen Verluste und der überaus hartnäckiger Verteidigung der deutschen Stützpunkte, die seinen Nachschubweg stören und der deutschen Artillerie eine hervorragende Feuerleitung auf die bolschewistischen Transportkolonnen ermöglichen zieht er sich langsam zurück Die Sowjets hatten zwar .einen augenblicklichen Einbruch erziehlt den auszunützen sie jedoch dank des heldenhaften Abwehrkampfes der Gebirqsjäger nicht in dei Lage waren. Die steirischen Jäqer von der Edelweißdivision haben hier an den Randkarpaten ei-"en vollen Abwehrerfolg errungen'. Kriegsberichter Hans Friedmann „40 milijonov nhiiccv prever DNEVNI DROBIŽ * Junaška smrt za Fiihrerja in Reich. V Pet- Ameriški Žid ISorgenihan se igra krvnika nemškega naroda - Rooseveb in Churchill $_j ¿^j^tva in ^ so preje biu fiDfiki državljani, zgovorno siiko o velikih storitvah Ortsgruppe na To velja tudi za tiste, pri katerih je dvomljivo, vseh področjih. □ Kari in Mihael iščeta stanovanje. Romunski aj¡ so kedaj posedovali finsko državljanstvo. * Nagrade za zbiranje starega papirja. S 1. ok- razkralj Kari je zaprosil angleškega kralja za do- \j španski komentar k bojem v Tlolandiji. List tobrom začnejo sprejemnice starega papirja ali voljenje, da bi se naselil v Londonu ali v kakem »informaciones« piše k bojem v Holandiji sle- šolske sprejemnice izdajati za vsak kilogram od-drugem angleškem mestu, da bi tam »iz bližine« deče: »Nemško vodstvo je spremenilo boje pri danega starega pap!rja po eno znamko za nakup lahko opazoval nadaljnje dogodke v Romuniji. Arnheimu v za zaveznike uničujočo obrabljeval- papirja. Za pet znamk za nakup papirja, ki se Angleški kralj mu je nato odgovoril, da mu je no bitko.« jih dobi za oddajo petik kilogramov starega pa- slično prošnjo predložil njegov sin kralj Mihael, □ prometna zmeda v Franciji. Kakor poročajo pirja, se lahko kúpi v papirnicah mapo, obsto-ki ga je treba v prvi vrsti upoštevati, češ da ima §pfinski dopisniki s francoske meje, je francoski ječo i'z pet pol papirja in pet pisemskih ovitkov več pravic do »opazovanja dogodkov« v Romu- železniški promet popolnoma ohromel. Francozi dobro kvalitete. Za oddanih 50 kg starega pa-niji. Bolj težko izvedljivo je, da bi se dovolilo ¡z južne Francije prejemajo poročila o usodi svo- pirja se pa dobi nabavni listek za nakup 500 li-istočasno bivanje očetu in sinu v Angliji, ker so jj^ sorodnikov v Parizu samo preko Ženevskega 6t0v pisalnega papirja za pisalne stroje Din A 5 se boljševiki protivili Karlovi naselitvi v Parizu. Rdečega križa. - ali 5"kg papirja za paketiranje v polah navad- Če ni željen v Parizu, tudi hi možnosti, da bi se □ F;nska pod boljševiško kontrolo. V Helsinki nega formata. Slednjega se bodo najbolj poslu-mu dovolilo bivanje v kakem drugem vladnem je pri6pelo doslej 85 članov sovjetske kontrolne ¿evali obrati in uradi. mestu Evrope. Prihod Mihaela pričakujejo v An- komisije. Kakor znano, bo ta komisija kontroli- * Hausarbeitstag za dekleta. Hausarbeitstag se gliji prihodnje tedne. Pravijo, da bi se po »na- raja finsko izpolnjevanje pogojev sklenjenega Iahko dovoli tudi dekletom, ki so poklicno zapornih tednih« rad nekoliko odpočil. Čakati mora premirja. poslene, če so za to dani predpogoji, in sicer če samo še na dovoljenje za potovanje od sovjetskih □ Ra2VOJ operacij v Pacifiku. Japonski vojaški jjm je mati umrla ali pa bolana. Urad DAF-vojaških oblasti. • strokovnjaki vidijo v najnovejših invazijskih po- prauenam,t izjavlja, da lahko dobijo pravico do □ Ameriški bombnik kršil švicarsko nevtral- sknsih Amerikancev pioti Pililiju in Marotaju H3USarbeitstaga tudi hčerke, če se je mati od-nost. Nad švicarskim ozemljem se je nedavno prvi korak k odločilnim bojem med Japonsko m sejila z in.iajšimi brati in sestrami in vodijo ona pojavil ameriški bombnik, ki ga je švicarska flak Ameriko v Pacifiku. Pri tem prevladuje mnenje, g06pOdinjstvo. V dvomljivih primerih odloča obrt-prisilila, da je prisilno pristal. Letalo so zaplenili, da ta odločitev ni več daleč, akoravno je juzm na nadz0ma oblast. posadko pa internirali. del Filipinov oddaljen še vec sto milj od seda- ^ 130.,elnica lzuma šivainega slroja. Ravnokar □ De Gaulle tlači tisk. Severoamenški poroce- njih bojev. ie miimlo 130 let, odkar je Tirolec Josef Maders-valci poročajo iz Parisa, da je general de Gaulle □ Filipinska vojna napoved. Predsedmk fill- Jb r iz Kufsteina sestavil prvi šivalni stroj, uvedel na področju Francije izredno strogo cen- pinske republike je izjavil, da se njegova de- Mq. . b¡] pokliCu krojač in je ves svoj vek zuro tiska. žela nahaja v vojnem stanju z Zedinjenimi drza- ^ g študijem in izdelovanjem naprave, ki bi □ Japonska je prekinila diplomatične odnošaje vami Severne Amerike in Veliko Britanijo. r.va]a mehaničn0i kar mu je uspelo, ko je do-s Finsko. Japonski zunanji minister je minulo ne- □ Seja švedskega parlamenta. Švedska vlada ?3 ,eto starosti Kakor je že navada pri deljo izročil finskemu poslaniku v Tokijo noto, je sklenila z ozirom- na nedavno izvršene držav- izumitelj;h je za svoj i2um dobil samo počaf tiki izjavlja, da je Japonska prekinila diplomatske nozborske volitve sklicati sejo starega parlamen- (gv v ob]|k. svetinje svoj življenjski večer je stiike s Finsko. ta, ki se bo vršila okrog 15. oktobra. preživel kot miloščinar v sirotišnici. □ Ncjv ameriški pritisk na Argfentinijo. Wa- . □ Nelson poroča Rooseveltu. Vodja ameriške v »- . ,, ip 9 shingtonska vlada je postavila Argentinijo pod vojne produkcije Donald Nelson se je vrnil s * Izdelovanje ur, ohnS,a, m kolesja zai ure e novi pritisk. Kakor poroča DNB iZ9 Lizbone, se svojega potovanja iz Cungkinga ter.bo poročal . oktoteom gl^aso:m odlc^nega^bora za ameriške ladje na svoji vožnji iz Južne v Se- Rooseveltu o svo ih razgovorih z maršalom Cang- fino mehaniko in optiKo usiavijeno. vu vemo Ameriko počenši s 1. ¿ktobrom ne bodo kaiškom glede dobave vojnega materijala. _ > ne. nanaša na električne ure m na popravila ur. smele več zasidrati v argentinskih pristaniščih. □ Anglo-ameriško-sovjetski pritisk na Švedsko. . □ Tudi finski državljani se morajo javiti. Švedsko časopisje ne prikriva, da hočejo Anglija, „ „„ , -Reichsführer-W in šef nemške policije je odredil, da Amerika in Sovjetija Švedsko na nekakšen način Zatemnitev dne 2. oktobra od 1SMO do a. tire. se morajo v teku 24 ur javiti vsi finski državljani prisiliti k izjavi o tem, na kateri strani vojnega ofl 3> do oktobra od 18,30 do 5. ure. pri prvi policijski oblasti. Finske državljane iz- tabora se nahajajo švedske simpatije, ker ie ostala _ . pod 15 let javijo zakoniti zastopniki. Javiti se izven voii>° —————— UMNI KMETOVALEC KISANJE KRME j Stara in povsem kmečkim gospodarjem znana resnica je, da nam vsako jesen, posebno pa še, kadar je jeseni mnoqo vlage, propade mnogo j krmil, ki jih ne moremo več pusušiti, niti vseh tproti pokrmiti v svežem stanju. 2e dolga desetletja se trudijo kmetijski strokovnjaki in napredni kmečki gospodarji, najti uspešen in priročen način za ohranitev tovrstne ' jesenske krme. Sprva so poskušali 6vežo krmo kisati v takozvanih »silažnih jamah« — prav tako, j kot kisamo zelje v kadeh. Vendar se jame v ta i namen niso posebno obnesle. Če so bile betonske ali zidane, je še nekako šlo, toda take j vrste 6ilažna jama je draga in le nerada drži ne-. propustno. Če pa je površno zgrajena, poči in za-, teka v njo voda, ki vso krmo 6kvari Razen tega i je treba tako jamo pokriti I Še slabše pa 6e obnese 10 neobzidane silažne jame. V teh se že pri polnjenju ,a prav tako pri izpraznjevanju meša prst in blato med krmo ter j jo kvari. V neobzidanih, kakor v obzidanih ensi-I lažnih jamah je tudi izpraznjevanje prav težko in nerodno. Zato se za jame za kisanje krme dan-I danes več ne navdušujemo, a če jo že moramo napraviti, jo izkopi jemo kje nod kozolcem, kjer j je pod streho. Novodobna oblika shramb za kisanje krme so takozvani »silo-stolpi« ali kratko »silosi«. Teh je j nešteto vrst in patentov, ki so vsi več ali manj I dobri. Vendar je zaenkrat našemu kmečkemu go-I spodarju nemogoče, priti do kateregakoli teh pa-I tentnih silosov, ker 60 trenutno pač razmere take, | da njih gradba ni mogoča. I Vendar bi bilo škoda, če bi kmečki gospodar pustil, da mu krma brez koristi segnije, — 6amo zato, ker nima »silosa«.* »Silo-stolp« je namreč mogoče napravili prav preprosto iz — slame! Kako, bomo na kratko razložili: V neposredni bližini hleva, ali celo tik ob nje-qovi steni, izberemo pripraven prostor. Vel kost 6e ravna po množini krme, ki nam jo je okisati. ^e bomo se preveč uračunali, če računamo na .vsakih 1000 kg sveže krme 1 kubični meter prostora v bodočem »silosu« In ker bomo naložili krmo približno dva metra na visoko, radi česar ¡bo višina silosa, ko 6e knna uleže, približno poldrugi meter, lahko potrebno talno ploskev tfkoj ugotovimo s pomočjo ključa: Za vsakih 3000 kg sveže krme potrebujemo 2 kvadratmetra talne ploskve za silos! Ko smo tako izračunali potrebno talno ploskev • (pri tem omenjamo, da silos ne 6me biti nikdar ožji od dveh metrov širine in nikdar širji od pet metrov, ker bi ga bilo sicer težko polniti in iz-praznjevati!) zabijemo okoli odločene talne ploskve močne kole, ki naj za približno dva in pol metra molijo iz zemlje Medsebojna oddaljenost kolov se ravna po slami, ki jo bomo vporabili za stene silosa. Če uporabljamo pšenično slamo, bo nemara en meter oddaljenosti med koli dovolj. Oblika silosa je seveda najbolj idealna okrogla, ' ali ovalna, — če pa napravimo pravokoten 6ilos, moramo vsaj oole zaokrožiti. Slamo polagamo na znotrajšnjo stran kolov. ; Najbolj enostavno je, Če so nam na razpolago še takozvane »otepne« ali »otepi«, to so snopi, ki smo jih omlatili, ne da bi jih razvezali. Kdor nima teh. mora pač žrtvovati škopnike. Slamo vlagamo približno tako. kot bi de.ali slamnato streho, to je, na notranjo stran slamnate plasti, vzporedno s koli na zunanji strani, postavimo preklje ali letve, ter sproti, ko polagamo plasti 6lame naokoli, z žico ali z vrbovo trto pritegnemo kol in prekljo trdno skupaj. Seveda, ne napravimo te slamnate stene v celi višini naenkrat, marveč najprej morda kak meter visoko, in šele, ko smo do te višine silos že napolnili, steno postopoma. vsakokrat za kakega pol metra, še par-krat zvišamo. Tako imamo zdaj »silos« pripravljen in lahko začnemo s polnjenjem. Takoj 6kraja moramo opozoriti, da v tak slamnat silos ne polnimo krme zrezane, marveč celo! Celo koruznice ne režemo, marveč jo lepo zrav-I nano polagamo snop k snopu. Ostalih vrst krmo, kot na primer otavič, deteljo krmske mešanice, fižolovino, korenjovko, pesno listje in podobno mečemo kar pomešano med 6eboj na kup, in sproti drobro stlačimo sproti vsako plast. Tlačimo _I BREZ SILOSA! najlažje 6 konjem ali z govedom, ako je silo toliko prostoren, da se ta lahko obrača na njem. Pri majhnem silosu lahko tlači človek, enako kot zelje. Če krmo zrežemo, jo je nemogoče tako dobro 6tlačiti, kot če je cela! Tlačiti je treba, dokler ni ves kup dodobra stlačen. Če je med krmo pretežna večina detelje ali grašice, moramo pridevati med zgornje plasti krme posebno sredstvo »Amasil«, ki ga je kupiti v trgovinah s kmetijskimi potrebščinami, ker bi se 6icer krma skvarila. Krmo mečemo v silos vedno tako, da je na sredini kup višji, in se pri tlačenju sproti zravnava. Ko silos napolnimo do vrha, namečemo na vrh še plast neuporabne krme, ali sveže nasekane listnate 6telje, ali praproti — in to vrhno plast tlačimo tako dolgo, da nastane iz nje sočnata mezga, ki tvori nato »6treho« silosa. Druqe 6trehe silos ne potrebuje. Seveda pa mora biti ta krovna plast na sredi nekal višja, da dež lahko odteka, ne pa da bi se deževnica v sredini nabirala! Če silos polnimo v več presledkih, moramo pred vsakim nasledjim polnjenjem prejšnjo plast najprej ponovno dobro stlačiti. Sploh i« treba tla-čenje večkrat ponavljati, tudi, ko je silos že do vrha poln — vse dotlej, da je vrenje dovršeno, kar se zgodi navadno v dveh do treh tednih. Slamnati 6ilos ima to prednost, da ga lahko odpremo od strani kjerkoli in jemljemo krmo iz njega, ne da bi ga morali od z.goraj razkopavati. Na enka način kot krmo, je mogoče v slamnatem silosu okisati tudi parjeni krompir za svinje. Vendar je v ta namen še beli pripravna kakšna nerabljena staja v svinjaku, ki jo znotraj ob stenah obložimo s 6lamo in nato 6tIačimo krompir (ali tudi manjše množine krme, na primer pesino listje!) vanjo, prav tako kot v kad. Kdor misil, da okisane krme ni mogoče pokrmiti, naj pomisli, koliko kislega zelja in repe ljudie pojedo — zakaj pa bi domače živali ne mogle uživati okisane krme? Samo treba jih je nanjo navaditi —- in kar je bolj važno: mi se moramo navaditi, tako okisano krmo pravilno mati pripravljati! VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOTIČEK NEKAJ O USPEŠNEM ŠKROPLJENJU Letos je prvo škrlupasto leto. Še celo tisti, ki so škropili svoje drevje, se pritožujejo, da je — v kolikor ni napadeno od škrlupa — opaljeno od škropiva. Sadno drevje uspešno škropiti ni tako enostavno, sploh sedaj v vojnem čaqu, ko manjka škropiva, dobrih škropilnic in delavnih moči. Toda z voljo in trudom ter pravilno izvedenim škropljenjem se še kljub temu lahko pridela lepo čsto sadje. Tudi nadomestna škropilna sredstva, (»Kupfersparmittel«) so se dobro izkazala. Naj bo naveden en primer škropljenja, ki je bilo letos izvedeno takole: Letno škropljenje jablan pred cvetjem je bilo izvršeno 22. in 23. aprila z 1% nosprasitom. Ker je bilo letos vreme zelo deževno, torej vlažno in toplo, ugodno za razvoj škrlupa, se je moralo škropljenje pred cvetjem ponoviti, in 6iicer je bilo izvršeno devet dni nato 1. in 2. maja s Pomarsolom. Ponovno je bilo škropljeno po cvetju dvajset dni pozneje 22. in 23. maja z \% žveplenoapneno brozgo (svežo doma kuhano) z dodatkom 400 gr svinčenega arze-nita. Dobro bi bilo škropiti po cvetju najmanj še enkrat, pa razmere niso dopuščale. Uspeh je pa kljub temu že sedaj znatno viden. Sadje je lepo, normalno razvito, čisto, brez škrlupa ter brez opalienja po škropivu. K uspehu je pripomniti sledeče: Drevje je bilo že več let redno škropljeno z dobrim uspehom, vsled tega ni bilo y taki nevarnosti radi okužitve. Računalo se je, da bo enkratno škropljenje pred cvetjem zadostovalo, kakor pa že omenjeno, 6e je vsled vlažnega vremena moralo ponoviti. B I je že skrajni čas, ker so 6e že nekateri cveti deloma odpirali. Nospra-sit je bakreni preparat z dodatkom arzenita ter učinkuje ob enem proti škrlupu kakor proti škodljivcem. Pri ponovnem škropljenju se ni vzelo nosprasita, ker bi isti morda opalil, po drugi strani pa bi se zastrupilo čebelice. Jablane gotove 6orte so ob vlažnem vremenu kakor je letos, kadar je močno vlažen zrak silno občutljive za bakrene preparate ter nastanejo občutna opalje-nja na plodovih, listju in mladicah. Zato se najdejo letos primeri, kjer je bilo škropljeno z bakrenimi preparati, na pi.: z nosprasitom, bakrenim apnom ali z galico, ob nepravem času, navadno prepozno, ko je škrlup že napadel, — da je to drevje kljub temu močno prizadeto po škrlupu, poleg tega pa občutno opaljeno od škropiva. Iz tega razloga 6e je vzelo za drugo škropljenje pred cvetjem Pomarsol. Pomarsol je preparat brez bakra in arzena, ni strupen, ne povzroča opaljenja, a je kljub temu dobTo učinkovit proti škrlupu, poleg tega pa se ga lahko nabavi brez nabavnih znamk, ker se prosto prodaja. Za tretje, to je prvo škropljenje po cvetju, katero je bilo izvršeno takoj, ko je odpadel zadnji cvetni listič, bi bil sicer spet najbolj učinkovit nosprasit, se ga pa spet vsled nevarnosti opalje-n>a ni vzp|o. zvptilerioflnn^tifi brnzna. vn+prn se je v tem primeru uporabilo v 1% go6tobi, z dodatkom 400 gr. svinčenega arzenita, se je izkazala kot zelo učinkovito sredstvo proti škrlupu, obenem pa kot strup zoper jabolčnega zavijača. Pripominja se, da se naj uporablja zmiraj sveža brozga, ki ima ostei duh po žveplu; stara, ki že smrdi po gnilih jajcih, je brez učinka. Kdor hoče z uspehom škropiti, mora pravočasno škropiti: Prvič škrapiti, kadar je drevje že odqnalo, oziraje 6e na vreme, kadar je toplo in vlažno vreme, navadno po dežju; tedaj obstoja možnost kaljenja zimskih trosov. Z mski trosi se nahajajo povsod, predvsem pod drevjem na odpadlem listju, v obliki nekakih bobničev, v vsakem posameznem bobniču pa se nahaja po več trosov. Ti bobniči se napijejo vlage ter se ob toplem yreme«iu razpočijo in vržejo trose s silo v zrak, od koder jih potem veter raznese in z njimi okuži drevje. Kakor rečeno, se spo-mladna okužitev izvrši potom vetra, medtem ko naslednja okuženja potom dežja, kadar deževne kapljice padajo iz lista na list. Okužitev zdravega drevesa, ki stoji ločeno od okuženega, je tedaj skoraj izključena. Najvažnejše je tedaj škropljenje ob času, ko je bilo drevje okuženo po vetru od zimskih trosov. Vsako nadaljnje škropljenje pa je odvisno od vremena in se mora v presledkih po 10 do 14 dni ponavljati. Le v suhem vremenu sledi naslednje škropljenie še le tedaj, čim je padel dež ali kadar je nastalo vlažno in soparno vreme. X Švedska je zaprla ladijski promet v Vzhodnem morju. Švedska vlada je z ozirom na popolnoma spremenjen položaj v in okrog Vzhodnega morja počenši 6 27. septembrom prepovedala vsak inozemski trgovski ladijski promet v švedskih teritorialnih vodah, ob obali Botniškega morskega zaliva in Vzhodnem morju. Gre torej za področje od švedsko-finske meje na severu do Fa!6terba. Ladje, ki 6e v imenovanem času nahajajo še v švedskih vodah, lahko zaključijo svoja potovanja. Skleip pomeni popolno ustavitev trgovskega prometa iz Švedske v Nemčijo po vodah Vzhodnega morja, to je ohromitev prevoza rudnin. Tudi prevozni promet med SaBnitz-em in Trelleborg-om je ustavljen. Prevoz v Dansko ostane. X Švica izdeluje nov šivalni materijal za operacijske svrhe. Da bi se osamosvojila v poqledu oskrbe šivalnega materijala za zdravniško medicinske 6vrhe, so v Švici začeli izdelovati takozvane Cat-niti iz ovčjih črev Surovine dobivajo iz Španije in Portugalske. Cat-sukanec ima to prednost napram dosedaj uporabljivemu sukancu, svili ali ameriškemu produktu Nvlon, da ga človeški organizem sprejme poDolnoma vase, ne da bi bilo potrebno po zaceljeni operaciji te niti odstranjevati. Za sterilizaciio, ki je neoporečna, so inrmili nnv T"vstonek. GOSPODARSTVO j Kemična industrija Pod kemično industrijo razumemo tisti del industrije, ki se bavi v pretežni večini z nadaljnjo predelavo surovin, ki nam jih daje narava. Kemična industrija je navadno razdeljena na anor-ganično kemijo, destilacijo lesa, izdelovanje dušika in karbida, oljnatih barv, razstreliva, foto-kemičnih produktov, kemično-farmaceutskih izdelkov, mineralnih barv, izvlečkov iz barvnih snovi (kosmetični izdelki, črnilo, čistilna sredstva, asfalt, lepenka), eterična olja, dišave, žveplena gnojila, lim, želatina, celuloid, smolnati izdelki, fir-nis, lak itd. Kemijo so poznali že naši davni predniki v prazgodovinski dobi v primitivnem stanju, v starem in srednjem veku je pa sčasoma nastala iz iste nekakšna kemična obrt za pridobivanje kovin, stekla, usnja itd. O kemični industriji v pravem 6mislu besede se lahko govori šele v začetku 19. stoletja. Kot nekakšno izhodišče in povoj kemične industrije je gledati leta 1791 ustanovljeno fabrikacijo umetne 6ode, ki se je prvotno najbolj razvila v Angliji. V Nemčiji je bil izumitelj Lie-big kemik, ki je dal koristna navodila posebno za ustanovitev izdelovalnic superfosfata in začetkom 60 let 19. stoletja za ustanovitev tovarn za izdelovanje kalijeve soli. Potrebe dušika za kmetijstvo je kril čilski soliter, ki je hkrati nudil podlago za pridobivanje solitrove kisline ter plinarne in koksarne, ki izdelujejo amonijak kot stranski produkt pri destilaciji črnega premoga. Prvotni takozvani Leblanc-ov način izdelovanja sode je z izumom Belgijca Solvay-ja našel v sedemdesetih letih nevarnega tekmeca v amoniak-soda-postopku, obdržal se je pa kljub temu še nekaj časa, ker je izdeloval klor kot stranski produkt. Ko je pa nemška tvrdka Griesheim-Elektron izumila in uvedla takozvano alkalihlo-ridelelektrolizo, je predstavljalo to cenen vir klora, kar je zaključilo usodo Leblancovemu načinu izdelovanja sode. Nemški kemik Knietsch je z izumom modernega kontaktnega postopka izpodrinil starodavno uveljavljen način pridobivanja žveplene kisline. Uporaba takozvanih katalizatorjev, ki so značilni za njegov postopek, so tudi drugače veliko koristili razvoju kemične industrije. Ko je pozneje uspelo s pomočjo električnega toka dušik iz zraka združiti s kisikom ter na ta način uresničiti sintezo solitrove kisline, je pozneje uspela Haber-ju in Bosch-u sinteza dušika in vodika, to je izum amonijaka. To je Nemčijo osvobodilo uvoza čilskega solitra ter ji hkrati omogočilo izvoz umetnega solitra. Uporaba organske kemije je omogočila pri destilaciji črnega premoga pridobivanje bencola, iz bencola so začeli pozneje pridobivati anilin, ki je v Nemčiji služil kot podlaga za izdelovanje barv. Temu razvoju kemije je sledilo izdelovanje umetnih dišav, umetne svile, umetnih snovi itd. Vzporedno s kemično industrijo se je razvila tudi Tarmaceutska industrija, ki je prinesla zdravniški vedi "dragocene prepárate kakor aspirin, ■antipirin, piramidón, veronal, salvarzan, germanin itd. Omeniti je še izdelovanje umetnega kavčuka ter pridobivanje bencina iz črnega in rjavega premoga ter razna razstreliva, ki jih uporablja sodobno vojskovanje. " Končno je naglasiti, da zavzema kemična industrija Nemčije vodilno mesto na svetu. To je pripisati višini nemške znanosti, podjetnosti in zmožnosti, kar je na področju kemije neovrgljivo doprineslo največji delež v korist človeštva. Zanimalo bo, da je tudi največja kemična tovarna na svetu nemška tvrdka I. G. Farbenindustrie A.-G., ki je nastala iz združitve mnogih kemičnih industrij. Njeni kemični izdelki predstavljajo po vseh delih sveta iskano in nad vse cenjeno blago- GOSPODARSKE VESV X Turška zunanja trgovina. Odkar je Turčija prekinila odnošaje z Nemčijo, so vedno bolj vidne težave v njeni zunanji trgovini. Nemčija namreč ni bifa samo važen trqovski partner Turčije, temveč ji je hkrati omogočala zunanje trgovske stike preko njeneqa ozemlja. Tako je na primer prekinjen ves trgovski stik s Švedsko. X Španske težave z izvozom oranž. V pridelo-lovalnem letu 1943-44 so v Španiji pridelali 500.000 ton oranž. Od tega so izvozili 238.000 ton, ostanek so pa uporabili doma. Bilanca nikakor ne zadovoljuje, ker so oranže izvozili po razmeroma nizkih cenah in ker produkcija zdaleka ne dosega pridelka izza časa pred meščansko vojno. Nekoč je znašal povprečen pridelek oranž 1—1,2 milijonov ton letno, izvoz je dosegel 800.000 do 1 milijon ton, domači konzum pa komaj 100.000 ton pri zadovoljivih izvoznih cenah. M ALE VESTI_| * Napišite na vse živilske karte svoje naslove! To je predpisano in v interesu vseh potrošnikov. Trgovci namreč ne smejo prodajati na odrezke kart, ki niso označene z naslovom lastnika. V slučaju, da 6e založi ali izgubi živilsko karto, je naslov tisto sredstvo, ki omogoči morebitno vrnitev pravemu lastniku. * Malenkostno znižanje obroka kruha. Počenši z 68. dodelilno perijodo, ki se začne dne 16. oktobra 1944, se za malenkost zniža obrok kruha. Znižanje znaša za normalne potrošnike (zaključno opravičencev do dodatnih kart z izjemo delavcev pri dolgotrajnem in nočnem delu) 200 g tedensko, pri deci do 6 let 100 g tedensko. Znižanje pri samooskrbovancih znaša 100 g tedensko. Nezni-žani ostanejo obroki otrok od 6 do 10 let, mladoletnih od 10 .do 18 let ter delavcev pri dolgotrajnih in nočnih delih. Po novi ureditvi znaša tedenski obrok kruha za normalne potrošnike v bodoče 2225 g. * Določila k 60-urnemu delovnemu tednu. Nemški narod 6toji z vsemi svojimi silami v odločilnem štadiju svojega boja za obstoj. Nemški vo- jaki delajo čudeže na vseh frontah. V velikem •številu- obratov opravlja elita našega delavstva že danes najvišje in najtežje naloge v pogledu storitev. Zato se mora prilagoditi delo tudi po vseh ostalih obratih totalni vojni vpostavi. Ce zahteva delo in produkcija, 6e mora delovni čas moških delovnih sil podaljšati na 60 ur tedensko. Izjema velja samo za dela, ki so nevarna zdravju. Delovni čas mladoletnih nad 16 let ter žen se določa pod istimi predpogoji na 56 ur tedensko. Dovoljenje za nadure do tega 56-urnega dela v tednu ni potrebno. Ostali zaščitni predpisi o delovnem času žen in mladoletnih ostanejo v popolnem obsegu v veljavi kakor doslej. Podrobnosti o vsem tem so razvidne iz odredbe z dne 31. avgusta 1944, ki je izšla v listu Reichsgesetz-hlatt I na strani 191 in jo je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko uvedel tudi za svoje področje s posebno odredbo. * Smrt blage žene. V Marburgu se je za vedno poslovila od svojcev, prijateljev in znancev gospa Maria Wersel, ugledna gostilničarka in posest-nica. Pokojna je uživala kot gostilničarka ugled, cenili in spoštovali so jo pa razen domačih tudi vsi, ki so poznali njene lepe in dobre značajne poteze * Sestanek Ortsgruppenftihrerjev Kreisa Mar-burg-Land. Dne 20. septembra je priredil Kreis Marburg-Land shod, katereqa so se udeležili skoraj vsi Ortsgruppenfiihrerji. Pri tem je Stabsleiter Pq. Nitzssche obrazložil potrebo ukrepov, ki so se izdali qlede oddajnih predpisov, zadevajoč kmetijske pridelke, nanašajoč se tudi na po tolpah ogrožena področja. Kreisführer Doboczky je nato popisal celoten političen položaj in njeqovo vzvratno delovanje na Kreis. Ortsqruppenführer-jem je dal navodila za nadaljnje delovanje ter jih pooblastil za lastno postopanje v slučaju potrebe. Apel je zaključil z besedami: »Težave, ki jih premagujemo v času uveljavljenja.so samo mimoidočega značaja. Po zasluqi naše nezmotljive vere v poslanstvo Reicha jih bomo zmogli v to-variški skupnosti.« * Odlikovanje železničarjev. Na velikem apelu železničarjev železniškega ravnateljstva Villach je Präsident Dr. Zechmann izročil vidne znake odlikovanja tistim članom svoje posade ki so se obnesli in uveljavili pri obrambi letalskih napadov. Med odlikovanci je bila tudi železničarka. * Zborovanje mladine. Dne 21. septembra so na šolskem dvorišču višje šole v Marburqu priredili apel učencev in učenk, ki ga je otvoril ravnatelj šole Dr. Franz Kleindienst. V svojem otvoritvenem govoru je povdaril enotnost in sodelovanje med šolo in organizacijo Deutsche Juqend. Nato je spreqovoril Bannführer Sturm tei obdelal vojno-politični položaj, ki postavlja nemšlci narod pred odločitev. Opirajoč 6e na zgodovinske vzqleda, je naglasil, da zmaga vedno 'isti, ki ne izgubi volje do boja ter vztraja do cilja. Danes smo vsi na fronti in povsod kjer stojimo, moramo držati naše odseke. Prišli bodo tedni, ko bo morala mladina obojega spola dokazati, da zasluži ime mladina Adolf-a Hitler-ja« Barbara von Cilli — nemška cesarica Iz spodnještajerske zgodovine Naša lepa Spodnještajerska je že od pamtiveka sestavni del nemškeqa Reich-a. Germanska plemena Gotov, Vandalov in Lanqobardov so se tu med preseljevanjem narodov naselila in obdelovala zemljo naše domovine. Ta qermanska plemena so postala avtohtona in tako se še danes preteka po žilah naših Spodnještajercev njihova kri. V 5. in 6. stoletju so prišli Vendi kot podlož-niki divjih Avarov v naše doline in zasedli prazne doline. Stari Vendi so bili pastirsko pleme. Preslabi, da bi se zoperstavljali divjim Avarom, so poklicali Nemce na pomoč. Nemci so te divje tolpe pregnali, obenem po so prinesli kulturo. V deželo so prišli nemški vojščaki, trgovci, rokodelci in kmetje. Gradili so mesta, Vende pa so učili uporabljati plug, qojiti boljšo živino, hmelj, vinsko trto itd. Na strategično važnih mestih in na strmih hribih so qradili nemški vitezi svoje gradove. Med spodnejštajerskimi plemenitaši so bili celjski qrofje najmogočnejši ir najboqatejši plemiči. Izhajali so iz rodbine Sanneqq. Njihov qradic se je nahajal v Savinjski dolini. Pridobili so si vedno več premoženja ter se končne preselili v Cill' k Vladali so na qradu Ober-Cilli. Ker so bili zelo bojeviti, so se pogostoma udeleževali oboroženih spopadov z vsemi sovražniki Nemčije. Bojev proti Turkom, takratnim največjim sovražnikom Reicha, se je udeležil tud' qroi Her-mann II. Celjski. Muslimani so napadli cesarsko vojno pri Nikopolu v Bolqariji ter jo skoraj uničili. Cesar sam je komaj zbežal in Hermann II. mu je rešil življenje. Kasneje je nemški cesar Siqismund obiskal mesto Cilli. Njemu na čast sc priredili posebne slavnosti in veselice. Na eni izmed teh veselic v mestnem qradu (današnja Burgkaserne) te Si-qismund spoznal lepo Hermannovo hčerko Barbaro. Cesar še je vanjo zaljubil in je zaprosil očeta za roko. Poroka se je vršila 11. novembra leta 1408. Celjanka na nemškem prestolul Veselje in vriskanje srečnih Celjanov ni imelo ne konca in kraja Po štirinajstdnevni qostiji, polni bleska in razkošja, sta si Siqismund in Barbara oqledala spodnještajerske kraje. Prebivalci 60 visokima gostoma povsod priredili leb sprejem. Cesarska dvojica se je nato vrnila zopet v Cilli, odkoder sta odpotovala v svojo prestolnico. Barbara ie nrieta ^«^Vr, l^+r» v ,'n pri tej priliki obiskala svoje prijatelje in znance. Posebno pri srcu ji je bil kraj Tiichern. To naselbino so celjski qrofje sploh zelo ljubili Tiichern-ski qrb je tudi sličen celjskemu, samo da imajo Tiichernčani namesto treh zvezd le dve zvezdi na plavem polju. Po smrti cesarja Sigismunda je živela vdova Barbara sama na svojem gradu v Praqi. Takrat je bila Praga qlavno mesto nemškeqa Reicha in središče nemške kulture. V Praqi je bila ustanovljena tudi prva nemška visoka šola. V 69. letu svoje starosti je postala Barbara, nekdaj nemška cesarica in najlepša žena svoje dobe, žrtev qrozne kuqe. V jeseni leta 1450 so jo položili v kraljevski qrobnici v Praqi k večnemu počitku. Tako je našla nekdaj skromna qro?ica Barbara Celjska, doma iz najjužnejšeqa kraja velikeqa nemškega Reicha, svoj qrob daleč od svojeqa rojstnega kraja. Za nas pa je dejstvo, da je bila Celjanka nemška cesarica, najboljši dokaz za trditev, da je Spodnja Štajerska od pamtiveka pripadala k Reichu. kakor je tudi v ostalem njena zqodovina najtesneje povezana s pestro nemško zqodovino. Od Save do Severnega morja je vladal nemški cesar Siqismund in njeqova žena je bila spodnje-štaiersko deklo, lepa, zala in pametna grofica Barbara. To je živ dokaz, da je spodnještajerska dežela vedno pripadala k nemškemu Reichu in nienovemu življenjskemu prostoru E. P a i d a s ch (Cilli) HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za hrabro zadržanje pred sovražnikom na fronti «o dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Franz Sidaritsch iz Puschendorfa; Gefreiter Andreas Her-nia iz Paulsdorf-a; Grenadier Anton Frank in Grenadier Josef Platowschek iz Ortsgruppe Marburg V: Soldat Josef Koren, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Josef Flisser iz Unter-«tainza, Ortsgruppe Oberradäcersburg, Kreis Lut-tenherg fOberjäger Hermann Kowatsch in Gefreiter Rudolf Meßner iz Ortsgruppe Hohenmauthen, Kreis Marburg-Land. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern «o dobili: Meister der Technischen Nothilfe, Dipl. Inq. Hans Göll in Zugwachtmeister der Technischen Nothilfe Walfried Robitsch, oba pri TN-Ein-»atzkommando Untersteiermark. * 2. oktobra je začetek zimskega časa. Letni čas laključimo letos v noči od 1. na 2. oktober. Dne 2. oktobra ob 3. uri zjutraj je premakniti ure za eno uro nazaj. Normalni čas se bo zamenjalo zopet dne 2. aprila 1945 ob 2. uri zjutraj z uvedbo novega letnega časa. * Bolgarski državljani se morajo javiti. Pri najbližji krajevni policijski oblasti se morajo javiti vsi bolgarski državljani, ki živijo na področju Velike Nemčije in so starejši kakor 15 let, medtem ko prijavijo izpod 15-letne njihovi zakoniti zastopniki. * Deset let težke ječe za 13 povzročenih umetnih splavov je dobila pred sodiščem v Grazu 39-letna Theresia Steinberger iz Bnrenhscha Kreis Voitsberg. Sodišče ni moglo izreči smrtne kazni, ker so se zločini izvršili še pred uvedbo odredbe o zaščiti mater, ki predvideva za taka hudodel-»tva smrtno kazen. * 2'vilske karte se sprejemajo v kraju stanovanja. To velja za vse, ki menjajo svoja bivališča ter je dolžnost in predpis, da se v takih primerih odjavijo oziroma prijavijo pri pristojnih uradih Kartenstellen. To velja tudi za vse ostale nabavne izkaze, velja pa seveda tudi za fete, ki s svojimi obrati in upravami menjajo kraje svojih bivališč Merodajen je kraj bivanja, ne da bi se oziralo na morebitno ne opuščeno «ianovanje v 6tarem kraju pred preselitvijo. ^-ftjp-rtTEb? p,- T">šir-th ^aket h. Številka pošt-neoa okrožja (Postleitzahl) pospešuje razpošiljanje in dostavo, poštni upravi pa na ta način pomaga itediti delovne sile za totalno vrffao vpöstavö. Da bi se to doseglo tudi pri poštno-paketnem prometu, je potrebno, da se napiše na poštnih paketih 4—5 cm veliko in prav posebno dobro vidno in čitljivo PostleHiahl s kakim temnim svinčnikom. To omogoča na poštah v paketnih prostorih in na kolodvorskih peronih tudi ponoči m pri slabi razsvetljavi hitro in lahko čitanje oziroma sortiranje, in, kar je glavno, brzo dostave. s * Popust" zaposlenih žen. Predpis o dopustu v delu se nahajočih žen v času, ko pridejo na do-pnst njih možie-vojaki, določa sledeče: »Načelno indijo omožene žene, ki delajo poklicno, pravico do 18 delovnih dni dopusta v dopustnem letu, če |e mož bi! naimani tri mesece odsoten od doma, tn s:cer na predlog To velja tudi za žene, ki so zaposlene samo poldnevno Na čas od 18 delovnih dni se mora zakonski ženi pripadajoč plačan počitniški dopust vračunati To drži tudi kljub odrejenih omeiitev v dovoljevanju dopustov. Ke'chstreuhänder der Arbeit (zaupnik Reicha za de!o| lahko i?, voino-oospodarskih razlogov zniža dopust od 18 na 12 dni.« * Preskrba očal za vojaške obveznike. Izšel je odlok vrhovnega poveljstva oborožene sile, da se bo (dokler traja vojna) vsem vojnim obveznikom in vojnim prostovoljcem, v kolikor so za vojno sposobni ali pa pogojno za vojno sposobni, Izdalo že pri naboru, morebiti s pritegnitvijo strokovnega zdravnika, predpis za nošenje očal, ako to jim ista potrebna. Dotični obvezniki ali prostovoljci dobijo nakaznico, jia 6i takoj po naboru preskrbijo pri pogodbenem optiku oborožene sile orala za službo in očala Za masko. Vozne stroške do optika poravna Wehrbezirkskommando. V izjemnih slučajih, morda pri postavljanju Uk, se lahko opusti predpisovanje in nabava očal, kar se pa zgodi takoj po vstopu v vojaško službo. * Vojne poškodovance šolajo za občinsko in unravno službo. Gemeindeverwaltuncrsschiile Steiermark v Grazu je doslej izšolala v 27 učnih tečajih kakih 700 vojnih poškodovancev ter jih I pripravila za vstop v občinsko in upravno službo. V svrho uspešnejšega nadaljevania ie imenovana- šola uredila sedaj v Mürzzuschlagu bivši hotel »Steirerhof«, kjer bodo učni prostori in stanovanja za 35 učencev. Tečaj se deli v tri dele: prvotno je trimesečni teoretični pouk v zavodu. Temu sledi dvomesečno praktično delo v občinskih upravah, kjer bi gojenci radi postali nameščenci, kar je v največjih primerih izvedljivo. Zakjuček tvori štiritedensko teoretično šolanje zopet v Miirzzuschlagu, ki je povezano s polaganjem zaključnega izpita. Izpit opravičuje do nastavitve kot uradnik srednje službe (Mittlerer Dienst, Sekretärlaufbahn). Tako skrbi Nemčija za 6voje v vojni poškodovano moštvo! * Poenostavljenje določil o domači žganjekuht. Kmetovalci, ki so bili opravičeni izdelovati žganje, ki ni podvrženo monopolskim oddajam, so morali to doslej vsakoletno prijaviti pristojnim carinskim uradom potom posebnega obrazca (Jahresanzeige für den Hausbrand). Sedaj je pa Redchs-finanzminister odredil, da lahko izostane to prijavljanje, dokler traja vojna. Opravičenci do izdelovanja domačega žganja, ki želijo v pridelovalnem letu 1944-45 (od 1. oktobra 1944 do 30. septembra 1945) kuhati monopolske oddaje prosto žganje, jim do 15. oktobra 1944 ni potrebno predlagati letn;h prijav. Pač pa morajo, kakor doslej, prijaviti vsako tako žganjekuho pristojnim carinskim uradom v dveh izvodih na obrazcu »Anmeldung für den Hausbrand«. Prijava prve žganje-kuhe velja v pridelovalnem letu hkrati kot letno poročilo. * Odlikovan zdravnik. Führer je ■ odlikoval z redom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes profesorja Dr. Kreuz-a, rektorja univerze v Berlinu ter šef-zdravnika izrednih iacaretov. * Jesenske športne tekme v Marburgu. Minulo soboto in nedeljo se je v Marburgu vršila jesenska športna tekma organizacije »Deutsche Ju-nend". 2e v soboto jutro je bilo živahno vrvenje. Pimpfi in mala dekleta so dali iz sebe vse svoje najboljše moči, da bi dobili listino ali pa značko o dr^eženem športnem uspehu. Pa tudi v nedeljo je mladina pokazala svoio strumno držo ter podala ri^kaz «voi.ih telesni h sposobnosti, ki 6o predstavljale zakliuček polletnega udejstvovanja. Zmagovalce so počastili s primernimi govori ter izročitvijo priznaInih listin in značk. * Kaznovano razmerje z voinimi ujetniki. Sodišče v Leobenu je kaznovalo 20-letno Mario Schmedler iz Rötsch-a, Kreis Judenburg, ker ie leta 1943 vzdrževala z več voinimi uietniki nedovoljena razmerja in prelomila delovno pogodbo, ">a dv» in pol leta težke ječe. Obsojenka je bila že predkaznovana radi tatvine in preloma delovne pogodbe. * Siavliajte predloge! Včasih se človek tudi od živali lahko nekaj nauči. Na primer polet po zraku s pomočio letal Se ie v svojih prvih poskusih opi- "-a ptičiecm poleta. Marsikateri človek se je učil plavanja po vzgledu razn;h vodnih živali. Primitivna ljudstva brez civilizacije so in še danes posnemajo razne živali v načinu obrambe pred sovražnikom, v načinu skrivanja pred vre-■T^p^fiVirrv ne7aod;>.ini, preferodeniu jarkov, rek, strmin itd. Najbolj pametni ljudje se lahko od omejenega človeka nekaj naučijo. Marsfkdo ima -iobre «wsleke, ki iih «ajn ne more uresničiti. 7ito ie v interesn vseh. da stavljajo na naslov Feldpostnummer 08000 svoje predloge za totalno T-airi^ vno«tflvo. Kierkoli se lahko nekaj,-kar služi vojni in njeni zmaai. izboljša, popravi, odpravi ali pa na novo uvpde, je to nap'sati na papir ter nrvciati h^pr poštnine na imenovani naslov. Predloge je pisati kratko in jedrnato, navesti je pa tudi naslov nd.pošiliatelja. * Ustavitev poštnih pošiljk na Finsko. Pošiljanje pošte na Finsko je ustavljeno. Pošte ne bodo sprejemala nobenih pošiljk, na poti se nahajajoče pošiljke pa se bo vrnilo odpošiljateljem. * Smrt priletnega Trifailčana. V Trifailu je umrl eden najstarejših domačinov, prevžitkar, Michael Saberloschnik, star 91 let. * Ustanovitev odlikovanja za železničarke. Prometni minister je ustanovil značko (Dienstnadel) v bronu, srebru in zlatu, ki jo bodo podeljevali že-lezničarkam v znak posebnega odlikovanja v železniški službi v času vojne. * Deset sinov v vojaški službi. Zakonca Kari Richard in Theresia Dax v Neuburg a. d. Donau imata 8 sinov in 2 pastorka pri vojakih. Enajsti sin pa dela v neki oboroževalni industriji. Od osem sinov, ki se nahajajo vsi na raznih frontah pri raznih vrstah orožja, so bili doslej ranjeni že trije, ki so se pa po ozdravljenju takoj vrnili zopet na bojičša. * Slovo od junaško padlega Wehrmanna. Minulo soboto so v Sarhcontelrlu položili v hladno zemljo Antona Korent-a, ki je padel kot Wehr-marin v boju s tolpami. Od pokojnika so 6e poslovili njegov Kompanieführer, Obertruppführer Bößner v imenu Wehrmannschafts-Standarte ter Ortsgrupepnführer Pg. Steinbock kot zastopnik Ortsgruppe in Pg. Kindlhofer v imenu Kreisfiih-rerja. Sprevod je olepšal z zastavo častni vod Wehrmannsohafta, dekleta Ortsgruppe Sachsenfeld so mu pa zapela zadnjo pesem. * Počitniški dopusti za delavce oboroževalne industrije. Reichserholungswerk DAF bo tudi v bodoči zdmi v omenjenem številu nadaljeval s počitniškimi dopusti za delavce oborožitve, rudarstva in kmetijstva. * Poenostavljeno sestavljanje Bezugschetnov je odredil Redchswirtschaftsmin,ister. Gre za Bezugscheine, ki so namenjeni zadnjim potrošnikom. Na mesto dosedanje navedbe imena in naslova, bodo glasili sedaj samo na imejitelja (Inhaber). * Vsaka izstrelitev iz »V 1« uniči povprečno 400 hiš. Tako je izjavil angleški minister za narodno zdravje Sir Henry Willink ter dejal,_ da je to nemško orožje pravcato »hudičevo orožje«. * V brivnicah se brijejo stranke same. Ta sistem je uvedel lastnik brivske obrti v Teutoburger Waldu. Ker nima ne pomočnikov in ne vajencev, se bavi sam s striženjem, medtem ko imajo britja potrfbni moški pri niem na razpolago ves brivsky prib'or, da se obrijejo v njegovem lokalu sami, za kar plačajo mali prispevek. * Križanje krompirja s paradižnikom je uspelo po triletnih poskusih vzgojitelju rastlin Back-u v Hörse-ju pri Hobru. Cvet tega novega krompirja je podoben paradižnemu cvetju, medtem ko izgleda rastlina sama kakor navadna krompirjeva rastlina. Gomolj, ki so mu dali ime Hörse, ima rumeno meso in je nekoliko močnat. Okus se seveda tudi razlikuje od ostalega krompirja. * Radetzky. Letos je minulo 86 let, odkar je umrl zgodovinsko znani avstrijski feldmarša! grof Radetzky, ki je štel med največje vojskovodje svoje dobe. Starejši Spodnještajerci se še spominjajo pripovedovanja svojih dedov in pradedov o vojnih pohodih, v katerih j:h je vodil Radetzky od zmage do zmage. Možje Spodiije Štajerske so stali kot vojaki pod njegovim poveljstvom nai-več v bojih in vojnah v današnji Italiji, kjer so mu s svojo hrabrostjo pomagali dobojevati njegove največje zmage. V bivši avstrijski in tudi nemški oboroženi sili so najlepše čislali spomin slavnega vojskovodje s takozvanim Radetzky-maršem, koračnico, ki jo je uglasbil slavni skladatelj Johann Strauß (oče) in jo je smatrati med najbolj priljubljene, kar bo verjetno tudi ostala. Grof Josip Radetzky se je rodil kot sin čeških staršev dne 2. novembra 1766 v Trzebnitz-u ori Klattau-u na Češkem, umrl je pa>5. januarja 1853 v Milanu v Italiji. * Trgovine izposojalo likalnike. Oberbürgermeister nekega velikega nemškega mesta je objavil svojemu prebivalstvu, da imajo gotove trgovine v svojih lokalih na razpolago električne likalfiike, ki si jih domačinstva lahko izposodijo za razne dneve v tednu proti malenkostni odškodnini. Zamisel ni slaba ter bo brezdvomno našla posnemalce, razširljiva je pa seveda tudi še na razne druge vsakodnevne predmete, ki jih primanjkuje in jih radi vojne ni možno izdelovati in .kupiti. Deu&Cte Reicli*ie lere über 100 Millionen RM = 480 000 Gewinne nnd 3 Prämien 6 X 500 000 3 X 300 000 3 X 200 000 18 X 100 000 24 X 50 000 usw. Lospreise ie Klasse für V, 3.-, '40 Schwer traf mich die traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter, guter Mann und fürsorglicher Vater, Bruder und Schwager Herr Franz Krnz Gend. Haupiwachtmefster am 8 September 1944 im Alter von 44 Jahren gelallen ist, Tüffer, Frauheim, Kranach, den 14. September 1944. In tiefer Trauer: Aloisla Krnz, Gattin; Franz, Gottfried, Johann, Söhne: Juliane, Mutter; Geschwister sowie alle übrigen Ver- 839 wandten Hinweise suoi S paren sind Forderungen der Gegenwart, um über Mangel-Zeiten hinwegzuhelfen. Die Waffen für den Sieg gehen jetzt vor, und auch „Roso-dont" muß deshalb sparsam gebraucht werden, Roscdont difrtjHHM»)ZAHNPASTA OGLAŠUJTE ! Wii geben die traurige Nachricht daß unser liebe! Sohn und Bruder Obergefreiter Fritz Hölscher im 21 Lebensjahre an der Ostfront, am 23. August 1944, den Heldentod tand. Großsonntag-Zimmendort, an, 27. September 1944. In tiefer Trauer: Alois und Rosa, Eltern: Alois, Bruder; Emma und Franziska, Schwestern; Maria Hölscher, Großmutter, und aHe übrigen Verwandten. 649 Tiefbetrübt geben wir die traurige Nachricht, daß unsere liebe Gattin, unsere Mutter und Schwester. Frau Theresia Wretzl geb. Tscherne am 25. Septembei 1944. um halb 5 Uhr, im 59. Lebensjahre nach langem schwerem Leiden sanft entschlafen ist Das Begräbnis der teuren Verstorbenen findet am Donnerstag, den 28. Septembei 1944, um 10 Uhr, vom Trauerhause Ober-Kötsch Ni 34 at'f den Orstfried-hof statt. Marburg-Drau, Oner-Kötsch,, am 26 September 1944. In tiefster Trauer: Gottfried Wretzl, Gatte; Berta Kmetltsch, Konrad, Gottfried, Theresia, Kinder; Anna Tscherne, Mutter: Una Eicholzer, Mltzi Zaff, Anna Retschnik, Franz Tscherne, Geschwister. 647 In unermeßlichem Schmerz gebe ich die für mich noch unfaßbare Nachricht, daß mein liebes Töchterchen Hermine Butschek geb am 27 Dezember 1943, am 17. September 1944 nach schwerem Leiden gestorben ist. Wien XXIV, Mödling. Römerbad, am 19 September 1944. In tiefet Trauer: Aloisia Bulschek, Mutter, sowie alle übriger Verwandten. ENERGIEVERSORGUNG SUDSTEIERMARK AKTIENGESELLSCHAFT. Die Koksverbraucher werden aufgefordert ihren Koksrückstand der Periode 1. luni bis 30. September 1941, bis 30 September 1944 abzuholen. da sonst darüber zugunsten anderer verfüg' wird. Die Gaswerke Marburg und Cilli. 843 In tiefstem Schmerze gebe ich die traurige Nachricht, daß mein bester Gatte, unser guter Vater und Brqder Ludwig Jarz Telegraphenarbeiter am 16. September 1944, im Alter von 40 Jahren, in Ausübung seines Dienstes in Frankreich bei einem rerrorangriff schwer verwundet wurde und seinen Verletzungen in einem Lazarett erlag. Marburg-Drau 19. 9. 1944. In tiefster Trauer: Malhilde Jarz, Gattin; Franz, Stt-fan. Söhne; Rosa Jarz, Mutter; Stefan und - Franz, Brüder. 634 nraoMal Mein einziger geliebter Sohn und Bruder Franz Perschack ¿{-Panzer-Grenadier ist am 28 luni 1944 bei den schweren Abwehrkämpfen an der Invasionsfront gefallen. Wachsenberg, am 23 September 1944 In tiefster Trauer: Franz Perschack. Vater; Aloisla, Schwester. 639 esiier Anzeig er Zu verkaufen Pferd, 14 Monate alt, zu verkaufen. Antragen bei Pliberschek Alois, Anblick 23, bei Plankenstein. 644-3 Verkaufe ovalen Auszugstisch, Nußholz politiert, stark gebaut, um 150 RM. J. Putschko, Marburg-Drau, Triesterstaße Nr. 57. 650-3 Zu kaufen gesucht Kaufe 50 bis 60 kg schweres Schwein auf Einkaufsschein. Anschrift: Tsch. A., Luisengasse 113, Thesen bei Marburg. 648-4 „Slajerski Gospodar" vom Jahre 1941 und 1942, komplett, zu kaufen gesucht. Umek Martin, Fraustaudnerstraße 33, Drauweiler. 646-4 Kaufe guterhaltene Fässer. Alois Leber, Unterkunigund 19, Post Kunigund. 643-4 Steifengesuche_ 5 Ökonom, Absolvent der Wein- Obst- und Ackerbauschule mit langjährigen Zeugnissen, sucht Posten. Zuschriften unter ,,Ehrlich und nüchtern" an die Verwaltung des Blattes 645-5 Offene Stellen 6 Winzerfamilie, brave und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. November beim Winzerwechsel anzutreten Anschrift erliegt in der Verv d B1 800-6 Winzer mit 5 Arbeitskräften wird gesucht. Farbenhandlung Sabukoscheg, Ed-mund-Schmid-Gasse 9. Marburg/Dr. 633-6 Tischleriehrllng wird sofort aufgenommen lgnaz Griletz. Cilli, Eschenbacherstraße 23. 842-6 Suche ehrliche, fleißige Winzerfamllle für Weingarten in der Nähe Marburgs. Zuschriften unter „Winzer" an die Verw. des Blattes. 841-6 Gesucht wird eine Wirtschafterin für größeren Hof. Pflichtenkreis: Verköstigung von 3—5 Leuten, Betieuung des Geflügels, von 3—4 Schweinen (Schweinemagd ist da) Aufsicht bei 3 Kühen, Ordnung halten im Hofe. Angebote an die Administration des Blattes unter „Wirtschafterin". 840-6 Ruhiges Winzerehepaar mit Arbeitskenntnis im Obst-, Garten Feld- und Weinbau sowie Viehhaltung, wenn möglich mit drei bis vier Arbeltskräften für Dauerstellung in der Untersteiermark wird so fort aufgenommen. Offerte unter „Eilpost" an die Verw. des Blattes. 638-6 Faßbinder per sofort gesucht für Obst-und Weinbauschule Maiburg/Drau. 627-6 Drei bis fünf Arbeitskräfte für Winzerei am Stadtrand werden aufgenommen. Reiser, Marburg-Drau, Girstmayerstraße 2. 651-6 Heirat Verschiedenes Abgangig! Knabe, 12 Jahre alt, blond, Name Markt Johann abgängig. Nachrichten über den Ver-ten über den Verbleib sind an die Adresse Borovmk Paula, Custozza-gasse 28, Marburg Drau, zu senden 637-14 12 Winzer, 47 Jahre alt, Witwer wünscht zwecks Ehe Bekanntschatt mit Fräulein von 30 bis 35 Jahren. Zuschriften an die Verwaltung des Blattes unter „Witwer". 641-12 B Funde - Verluste 13 Lederhandschuh Uchtbraun in Pöltschach von der Brücke bis Bahnhof verloren. Abzugeben gegen gute Belohnung bei Anton Podgorschegg Landwirt, Pöltschach Nr. 38. 642-13 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A SClTEI AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft BEKANNTMACHUNG Betr.: Einkellerung von Speisekartoffeln. Wie im Vorjahr wird auch heuer dem Verbraucher wieder die Möglichkeit geboten Kaitoffe'n einzukellern. Die Einkellerungskartoffeln können entweder beim Verteiler oder direkt beim Erzeuger bezogen werden. Die Ein-kellerungsmenge beträgt füi die Zeit von» 13. November 1944 bis 22. Juli 1945 (neun Zuteilungsperioden) 100 kg, für Kinder bis zu drei Jahren 50 kg. Beim Bezug der Elnkellerungskartolteln beim Verteilet dürfen vorläufig nur 50 kg je Einkellerer gegeben werden. Die Ausgabe der restlichen 50 kg darf erst nach Auiruf vorgenommen werden. Im Erzeuger-Verbraucherverkehr sind bei Vollein-kellerung, um einen zweimaligen Transport zu verrael den, die 100 kg Kartoffeln auf einmal zu beziehen. Der Verbraucher, der beim Verteiler die Kartoffeln beziehen will, hat den Bezugsaurweis für Speisekartof-fein für die 69. bis 77. Zuteilungsperiode dem Verteiler bis längstens 1. Oktober 1944 vorzulegen Die Lösung eines Einkellerungsscheines unterbleibt ¡n diesem Falle. Die 50 kg KartoffsUi sind vom Verbraucher für die Zelt vom 13. November 1944 bis 18. März 1945 zu beziehen. Der Verteiler hat sämtliche Worhenabschnitte für die 69. bis 72. Zuteilungsperiode und von der 73. Zuteilungsperiode die Wochenabschnitte I und II zusammenhängend von dem Bezugsauswels fr Speisekartoffeln abzutrennen Beim Bezug von Einkellerungskaitoffeln auf Grund eines Bezugsausweises für Speisekartoffeln für Kinder bis in drei Jahren sind die 50 k» auf einmal zu beziehen und vom Verteiler sämtliche Wochenabschnitte vom Bezugs-ausweis abzutrennen. Die Übernahme der Belieferung hat der Verteiler durch .Aufdruck seines Firmenstempels auf der aur den Bezugsausweis hierfür vorgesehenen Stelle anzuerkennen Der Verteiler hat die zusammenhängend abgetrennten Wochenabschnitte gesondert von den Wochenabschnitten für den laufenden Bezug dem zuständigen Ernährungsamt bis längstens 14. Oktober 1944 einzureichen das Uber die entsprechende Menge Speisekartoffeln einen Bezugschein A. der mit einem E zu kennzeichnen ist. ausstellt. Die Verbraucher, die beim Erzeuge- die Einlagerung!-kartoffcln beziehen wollen haben bis zum 1 Oktober 1944 Ihrer Kartenausgabestelle den Bezugsausweis für Stelse-kartoffeln für die 69. bis 77. Zuteilungsperiode vorzulegen. Bei Volleinkellerung werden von der Kartenausgabe-stelle sämtliche Wochenabschnitt- des Bezugsauswelses für Speisekartoffeln zusammenhängend abgetrennt und den Verbrauchern zwei Einkellerungsscheine für ie 50 kg I ausgehändigt. Bei Teileinkellerung ist dem Verbraucher | ein Elnkellerungsscheln über 50 kg für die Zeit ?om 13. November 1944 bis 18. März 1945 gegen Abtrennung sämtlicher Wochenabschnitte für die 69. bis 72. Zatei-lungsperiode und der Wochenabschnitte I und II der 73. Zuteilungsperiode von der Kartenausgabestelle auszuhändigen. Bei Vorlage eines Bezugsausweises Iür Kinder bis zu drei Jahren ist gegen Abtrennung sämtlicher Wochenabschnitte nur ein Elnkellerungsschein zu 50 kg auszn-folgen. Die Verbraucher haben sich vor Lösung der Einkelle-rungsscheine zu vergewissern, daß sif auch tatsächlich die Kartoffeln bei einem Erzeuger beziehen können. Die Einkellertmgsscheine müssen von den Verbrauchern vor der Lieferung von Kartoffeln spätestens iedoch Zug um Zug dem Erzeuger übergeben werden. Der Erzeuger hat die Einkellerungsscheine dem zuständigen Ortsbauernfüh-rer zum Umtausch in Kontrollscheine zu übergeben. Bei Zustellung von Kartoffeln durch den Erzeuger an den Versorgungsberechtigten dient der Kontiollschein als Transportbegleitschein Bei Selbstabholung durch den Verbraucher ist von diesem bei der Kartenstelle eine Bescheinigung anzufordern, welche Menge e- auf Grund der abgegebenen Einkellerungsscheine mitzuführen berechtigt ist. Diese Bescheinigung gilt für den Verbraucher als Transportbegleitscheln Die Verbraucher sind für die Zeit, für die sie Kartoffeln eingelagert haben, vom laufenden Kartoffelbezug ausgeschlossen. 837 Im Auftrage: gez. Lungershausen.