Janez Rožencvet Leto Poletje Prvi poletni praznik je sv. Rešnje Telo in tedaj je že prav -vroče. Praz-nik obhajamo s procesijami, ki so po-sebno v mestih lepe. Ob hišah stoje svežc zeleni brezovi mlajci, okna so polna rož, sveče gore in ob cesti stoje goste vrstc ljudi, ki Čakajo, da pride procesija mimo. In slednjič pride procesija. Spredaj koraka godba, medeninasta trobila god-cev se bkšee, a za dolgo vrsto belo oblečenih dcklic s svečami se vcličast-no ziblje veliko, temnordeče župnijsko bandero. Vrsta belih deklic z venci in bandcrei je prešla in zdaj vidimo može, ki se trudijo s težkim banderom. Eden nese glavni drog. dva držita stranska droga, s katerim bandero podpirata. Vcs eas gledajo možje navzgor, da se ne bi z banderom kam zadeli ali zatek-nili, in včusih zatrepeta zlat križ z žarki vrh droga. Za najvcčjim zupnij-skim bandcrom se prikaie še dosti manjših bandcr raznih bratovšcin ali rcdov in za vsakim gre dolga vrsta rnož, žcna ali deklet. Mnogi gredoč na glas moHjo, v rokah pa nesejo težke gveče, ki jih darujejo ccrkvi. Potem nesejo pod nebom Najsve-tejsc. Nebo je bogato z zlatom vezeno in duhovniki so vsi v zlatih ornatih. Prav majhne deklicc potresajo rože na pot, velika monštranca z belo hostijo na sredi se lesketa kakor sonce, iz ka-clilnie se vije modrikast dim, mini-strantjc zvonckljajo, godba buči, Ijudje pa poklekajo in sklanjajo glave. Lcpo in svcto jc. Prvi gredo za nebom imenitniki, razvrščeni po časti in zaslugah, a za temi dolga, dolga vrsta drugih Ijudi, dokler ni slednjič procfsije konec. Gle-dalci se razhajajo in mnogi, ki so to-Hko časa stali na soncu, si brišejo pot s čela. Tedaj se priležejo češnje, ki so pr-vo poletno sadje. Zgodaj so cvetele in zgodaj zore. Sredi junija jih je največ, in kcr je tedaj praznik sv. Vida, pra-vimo: »Sv. Vid, čcšenj sit«. Pri tcm pa ne izgovarjamo »i« kakor v besedi mi-za, ampak le polglasni »e«, kakor ga sliširao iz ižanskih ust v imenu »Krira« ali besedi »bik«. še pred čcšnjami so zrele rdeče ja-gode, hkrati s poznimi češnjami pa borovnice, s katerimi imajo otroci šc več veselja. Če človek zleze na češnjo, ki siučajno ni domača. ga namrcč kma-lu kdo zmoti in zapodi. Jagode in bo-rovnice pa otroci lahko berejo, kjer ho-čejo, in nihče jih nc podi. Le škoda, da so tako drobne in je toliko obira-nja, preden jih je za pest v usta. \io-rovnice tudi hudo mažejo. Otroci so od njih vsi Črni okrog ust, ali tudi ve-vcrice, ki jih rade obirajo, imajo tftiaj črne gobčke. V ravninah, kjer so dobri travniki, začno Ijudje že kmalu po Binkoštih ali Rešnjem Telesu s košnjo. Trava jc vi-soka, da se otrok skrije v nji, a drcvje po logeb je videti skoraj kakor brez debcl. Selc ko padc trava, jc drevje spet višje. Mcd dolgimi ograbki se po-mikajo vozovi, na katere nakladajo dišeče stno, med grmovjcm pa teče po Iogch voda, ki tedaj s poscbnim vonjcm vabi ljudi k sebi. Po njeni soneni gla-dini švigajo povodni pajki, nad tolmu-nom pod staro vrbo se pa spreletavajo modri in zeleni kačji pastirji, ki imajo tako imc, čeprav nimajo nikoli opravka s kačami. Kvečjemu vidijo kdaj belo-uško, ki po vodi prav tdko vijugasto plava kakor bi lezla po subcm. Po hribih kose seveda kasneje, in marsikje samo po enkrat. V največjo kosnjo pade kresni vcčer. Tedaj je naj-daljši dan in zato pravimo, da se o kresi dan obesi. O kresu je hudo vroče, toda lepi so večeri, ko vse naokrog disi po senu in se pod črtio terao drevja svetlikajo kresničke. Na sam kresni vcčer zatikamo za okna kresnice, ki cveto ta čas v gozdu, a tudi v hiši nasteljemo ta vcčer po t!eh kresnic \n praproti. Jaje posteU s%. Janeza Krstnika, da si lehko na nji odpočije. Ce pride mimo in vidi zna-menje na oknu, stopi k nam pod stre-ho. Ta večer zažigamo tudi kresove na čast njcmu, ki je napovedal Luč sveta. Ko se zmraei, se oziramo po hri-bih. kje bomo zagledali prvi kres. Ne-*¦ l Šc svctlo. večcrnica miglja na njič ugasnejo tudi ti m le srebrne zvezde se blešee nad črno zemljo. Od-pravimo se spat in želimo, da bi veliki prerok res ponoči stopil v našo hišo ter se odpočil na postclji, ki smo mu jo pripravili. Štiri dni po kresu, na Vidov dan. se nehajo Šole in otroci dobc spriče- V l«ike pričaltovone velike potitnic* njem in obrise hribov vidimo še na-tanko. Zčaj zakličc nckdo: »Že vidim prvega!« Pogledamo tja, kamor kaže z roko. Res, drobna rdeča pika se motno svetlika vrh hriba, ali kmalu postane bolj živa in velika. Medtem vzklikajo že drugi: »Tamle ga tudi vidim!« — »Pa tam!« — »In na onem bribu dva!« RdeČe pike rastejo in kmalu žare P<> vsch hribih kresovi, Začnemo jih Štcti. Kdnr ima bolj bistre oči, jih na-štcjc več. ker vidi tudi take, ki jih dru-gi komaj s trudom razlocijo. Ali zdaj hocejo imeti še otroci svoj kres. Brž »nesejo skupaj slame, trsk in dračja ter ziižgo, PreŠerno skačejo skozi pla-tnen, dokler jim kres ne pogori. Med-tcm so jeli tudi kresovi po hribih uga-šati. Zdaj je zmanjkalo tega, zdaj one-ga, in samo kresovi, ki so si fantjc za-nje posebno prizadevali, še gore. Sled- vala. Ce so dobili dobra, je vcselje ve-liko zaradi spričevala in počitnic, ki se zdaj začno; če je pa spričevalo slabo. se mama na tihem joka, očka je siten in otrok poparjen. Počitnice se ne začno nič kaj lepo, ker človeku zme-rom očitajo: »Letal si in skakal. učiti se pa nisi hotel!« —¦ Ko da bi bilo uce-nje prav tako kratkoČasno, kakor ska-kanje in igranje! Tako ima mlad Človek v življenju križe in težave, za katere odrasli ne-čejo nič več vcdeti, kako so bridke. Prav je dejal otrok, ki so ga kregali zaradi slabega spričevala: »Naraesto, da bi me tolažili, rne pa še žalostite!« Po košnji se začnc suha vročina, v kateri zori žito. Polje, ki je bilo spo-mladi zeleno, je dobilo zdaj drugo barvo. Gre človek po razpokani stezi med njivami ter postoji, da si otre pot. 223 Nato se ozre naprej in nazaj, da vidi, kako je daleč, pa se mu zazdi, da je sredi rumenega morja, ki nima konca ne kraja. Od zemlje žehti kakor od zu-kurjenega parnega kotls, nad klasjem trepeta zrak, daleč na obzorju vzdiguje avtomobil s ceste dolg oblak prahu, in če se za hip ozremo v razbeljeno son-ce, se nam zdi, da kaplja od njega stopljeno zlato. Z vzdihom in povešeno gluvo stopimo spet dalje. Zaslepljene oči se polagoma razgledajo. Vidimo, kako izginjajo mravlje v razpoke ste-ze, kako lazijo pikapolonice in druge žuželke po bilkah io kako čebele in Čmrlji obletavajo cvetje med žitom. Nekje blizu mimo nas pa hiti prepelica po platno za JezuŠčkovo srajčko, in da ne pozabi mere, gredoč nenchoma po-navlja". »Pet pedi, pet pedi...«. Steza nas je privedla oa kolovoz med njivami in zdaj smo prišli na raz-potjc. Tu stoji lipa in poleg njc zidano znamenje. V znamenju je Marija, ki ima zlato krono na glavi in potno bc-lih, modrih in rdeeih poljskih rož pfi nogah. Smehlja se, ko vidi, da poljt Ijudem dobro obeta, a v naroeju drži Jczuščka, ki iztcza ročiee za pisanim metuljem. In za znamenjem poeiva v dehteči lipovi senci popotnik, ki si hladi bose noge v travi. Vroue je tedaj, da vse medli, aK tudi v najhujši vročini kmečko delo ne sme počivati, zakaj kar je zrelo, je treba požeti in spraviti. Zamujeno, bi bilo izgubljeno. Žtinjice žanjejo jecmen, ki je prvi dozorel. Bele rute imajo mocno čez čc-lo potegnjene, da se jim manj blcšči. Pridno napravljajo povesma ter pola-gajo nanje požcti ječinen, kotikor ga je treba za dobcr snop. Sklonjcne delajo in tc včasih se katera vzravna tcr si z za}iorclo laktjo zasenči oči, da se ozrc po polju ali nazaj, kjer leži v senci pšc-ničnega klasja sosednje njive njeno rnalo dete. Potem se spet skloni in urno žanje, da je ne bi katera prehitela. V žetvi priganja tlclo k delu. Za ječmenom je treba strnišče popleti, da zrastc strniščni koren, pšenico in rŽ je treba tudi kmalu požcti, potem njive preorati za jesenski pridelek ... Defl samo delo! Zato je tedaj po vasfl malo ljudi doma. Ce gre človck skozi vas, najde skoro vse hiše praznc. K.ar more gibati in delati, je v žetvi vse na polju. Le tu in tam ždi v senci starec, ki je že preslaboten za delo, ali leži v hiši za rdeče zastrtimi okni bolnik, ki je hvaležen, če stopimo k njemu, mu prinesemo vode ali mu preberemo p*t glavje iz življenja svetnikov. J| Pa tudi v mestih je tak čas praznfl Malo ljudi hodi po razbeljenih ulica« zakaj kdor je le mogel, je šel na počifl nice. Ta v hribe, drugi k vodi, ker je kopanje najlepši poletni užitek. Če gre človck mimo vode, ki je pripravna za kopanje, vidi v nji nič koliko ljudi. Skoro bi mislil, da se ves svet koplje in v vodi zabava. Ali ko premisli, kako malo je takih naravnih ali uraetnih ko-pališč in koliko je ljudi, spozna. da jih je prav za prav lc malo tako srečnihl Kmetje na poljih, dclavci v tovamaH obrtniki v delavnicah, rudarji v roviS zidarji na stavbah, matere doma, žn lezničarji, poštarji in brez števila dra gih Ijudi mora tudi poleti delati ter xz-kusiti, kaj se pravi: V potu lastnega obraza kruh jesti... In vendar je poletje lep in usm Ijen letni Čas. Nihčc ne zmrzuje p) noči, nikogar ne zebe v nogc m sir< mak ne trpi zaradi slabe obutve, ki lahko bos hodi. Poleg tega je svet ki kor bogato pogrnjena miza, ki Čafc da priscdejo in sc najedo vsi lačil Zverjad, ki je zimo prestradala, irc hrane na ostajanje, miska se naj> vrabci se nazobljejo, tudi največji n veži poleti laglje prebijejo kakor p( zimi, in če drugega dobrega nimajn uživajo vsaj senco. J Ali Ijudje včasih niso dobri. 0 prav jih je poletje bogato obdarilo, g< drniajo, da bodo beraci vso travo p) teptali in miši ves pridelek požrle. T) ko godrnjanje žali Boga Očeta, ki je ustvaril svet za vse ljudi tcr namcnil tudi miški in vrabcu zrno. čelo sv m* zrarači, in da ne vidi nehvaležnega svj ta, ga zastre z oblaki. Svetemu Eliji jfl pa hudo, da je Bog Oče užaljen. JezfiH 224 nu Ijudi pograbi vajeti, skoči na svoj voz in se zapodi po oblakih. Razjarjen poei z bičem. da se užge strela, in v sveti jezi zagrmi nad neusmiljenini I svetom: »Kaj, taki ste, da ne privoščite Siromaku sence in miški zrna!« Gro-2eČc odmevajo jezne besede od hriba do hriba, svetnikovi splašeni konii zdrve po oblakih in izpod kopit sc jim krese toča, ki se usujc na zemljo. Tedaj spoznajo ljudje, da je prišla n