GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO DVOMESECNIK LETNIK 74 ŠTEV. 6 (514) n VSEBINA JUBILEJNE ŠTEVILKE w 2 Ob stoletnem jubileju 5 Salezijanska skupnost na Dolenjskem in v Posavju 10 Salezijanska skupnost na Gorenjskem 16 Salezijanska skupnost na Igu 19 Salezijanska skupnost na Kodeljevem 22 Salezijanska skupnost na Koroškem 26 Salezijanska skupnost v Mužlji 30 Salezijanska skupnost na Notranjskem 36 Salezijanska skupnost v Podgorici 40 Zemljevid salezijanske navzočnosti na Slovenskem 42 Salezijanska družina 43 Salezijanska skupnost v Pomurju 48 Salezijanska skupnost na Primorskem 52 Salezijanska skupnost na Rakovniku 58 Salezijanska skupnost na Rudniku 60 Salezijanska skupnost na Štajerskem 66 Salezijanska skupnost v Želimljem 72 Salezijanska skupnost Inšpektorialna hiša 74 Programi Salezijanske mladinske pastorale 77 Druge ustanove inšpektorialnega značaja DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in druge namene lahko nakažete na žiro račun in pripišete, za kateri namen: Salezijanski inšpektorat, Rakovniška 6, p.p. 2404, 1001 Ljubljana štev. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV" _ dvomesečnik 6/2001, letnik 74 (štev. 514) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.o.o., Vrhnika ISSN 0353-0477 SV izhaja v 54 narodnih izdajah, v24 jezikih in v 128 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) inslcer: Antili (Santo Domingo) - Argentina - Avstralija - Avstrija - Belgija (Flamska) -Bolivija Brazilija - Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador- Filipini Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško, malayalamtamil,telugu, hindi) -Irska - Italija - Južna Koreja- Kanada- Kenija - Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija - Kongo - Litva - Madžarska - Malta - Mehika -Mozambik Nemčija -Nizozemska- Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska Rusija Slovaška - Slovenija - Španija - Sri Lanka -Tajska - Urugvaj - Velika Britanija Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). jubilejna številka ob stoletnici novembra navsezgodaj smo se napotili proti Ljubljani. Spremljal nas je vlč. g. Veronesi, naš • tedanji provincial. Spominjam se, kako mi je utripalo srce, ko sem se bližal svoji domovini, ki je nisem videl več, odkar sem prvikrat odpotoval v Italijo, to se pravi nekaj nad sedem let. Kako radostno se pozdravil svoje stare znance iz otroških let: Krim, Ljubljansko barje, Rožnik in naposled belo Ljubljano! V Ljubljano smo dospeli ob pol štirih popoldne z vlakom, ki pripelje iz Trsta. Bilo je 23. novembra 1901. Bila je sobota, dan posvečen Materi Božji. Deževalo je, mrzlo je bilo in pusto ...Na kolodvoru sta nas čakala g. Smrekar in g. Bradaška, blagajnik Društva. Zasedli smo dve kočiji in se odpeljali na Rakovnik. Dasi so pričakovali naš prihod, vendar nismo našli ničesar pripravljenega. Sobe v gradu so bile prazne in osamele, ni bilo ne postelj, ne druge najpotrebnejše oprave. Prvo kosilo, ki je bilo obenem tudi večerja, nam je pripravila sestra g. Smrekarja gdč. Nežika, ki jo imajo vsi starejši salezijanci v najboljšem spominu. Drugi dan, bila je nedelja, nas je presenetil nepričakovani prizor: ponoči je prav na debelo zapadel sneg. Prvo kapelico nam je pripravil že g. Smrekar: majhen oltarček s podobo lurške Matere Božje v eni izmed sob v prvem nadstropju. 23.11. 1901 Prihod prvih salezijancev na Slovensko Jožef Meze eden od štirih salezijancev, ki sov prvi skupini prišli na Rakovnik november - december • 6 »2001 Praznovanje stoletnice je priložnost, d ozremo nazaj, % čas, ki je minil, in v delo, ki je bilo opravljeno. Pri tem nam je v pomoč zlasti knjiga našega sobrata dr. Bogdana Kolarja Salczi/anci-sto letna Slovenskem, ki je izšla ob letošnjem jubileju, ter priložnostna razstava v prenovljenih prostorih rakovniškega gradu. Hkrati pa je to priložnost, da se ozremo tudi v sedanji trenutek. Jubilejna številka Salezijanskega vestnika, ki jo imamo v rokah, nas želi seznaniti z delom, ki ga danes opravljajo slovenski salezijanci in z njim bogatijo življenje krajevne Cerkve 1 Leto 2001 je za slovenske salezijance jubilejno. Mineva namreč 100 let, odkar so 23. novembra 1991 prvi štirje salezijanci prišli na Slovensko in se naselili v gradu Rakovnik v Ljubljani. Njihov prihod pomeni začetek salezijanskega dela za mladino na Slovenskem. V ZNAMENJU OVSA IN RAZMER Razumljivo je, da ješedanja podoba salezijanskega dela na Slovenskem v veliki meri odraz časa in razmer vde-šetletjih podrugi svetovni vojni. Če je bilo prvo obdobje (1901 -1945) predvsem čas hitrega razvoja in cvetočega življenja salezijanskih ustanov za mladino, pa pomeni drugo obdobje (1945-1991) čas, ko je značilno salezijansko delo zaradi neugodnih političnih razmer skoraj povsem zamrlo. Salezijancem so bile po vojni odvzete vse hiše in ustanove. Mnogi so morali zapustiti domovino, da so si tako rešili življenje. Nekateri pa so, zvesti veri in don Bosku, prelili svojo kri in bili kot »seme novega življenja« položeni v slovensko zemljo. * Skupaj z drugimi rojaki, ki jih je doletela ista usoda, so bili v svetem letu 2000 razglašeni za slovenske mučenec in pričcvalcc vere. Vse to potrjuj®, da v don Boskovi duhovni šoli dozorevajo tudi najplemenitejši sadovi »zvestobe do konca«. Tudi salezijanci, ki so preživeli in ostali v domovini, so morali skozi težke preizkušnje: številni so sf znašli v zapori h in na prisilnem delu, po krivici obtoženi in obsojeni ter deležni mnogih poniževanj. Mnogi so odšli na izpraznjene župnije in prevzeli delo JUBULEJU župnika ali kaplana. Tudi na župnijah so ostali zvesti don Bosku, zato so posebno skrb namenjali otrokom in mladini. Med prvimi v Sloveniji so začeli zbirati mlade k mladinskemu verouku in duhovnim srečanjem, organizirali zanje duhovne vaje in skupne počitnice, prirejali množične shode in srečanja, si zavzeto prizadevali za vsestransko prenovo kateheze, vodili številne ljudske misijonevdomovini in zamejstvu, predvsem pa skrbeli za noveduhovne poklice, da bi tako zagotovili nadaljevanje salezijanskega dela v prihodnosti. Novo obdobje salezijanskega dela na Slovenskem se je začelo 1.1991, v letu slovenske osamosvojitve. Slovenskim salezijancem se je tedaj zazdelo, da se znova ponavlja leto 1901 in da so po devetdesetih letih »znova na začetku«. Zopet jim je bila dana svoboda vdelu z mladimi, ne pa tudi konkretne možnosti, hiše, zavodi in drugo premoženje, ki jim je bilo odvzeto po vojni. Potrebno je bilo ogromno truda, da smo ponovno dobili v last nekatere hiše in zavode (grad in zavod na Rakovniku, hišovCelju, zavodvVeržeju), marsikaj pa še vedno ostaja v državnih rokah (nekdanji Mladinski dom naKodeljevem.Martinišče v Murski Soboti, nekateri prostori na Rakovniku). Razumljivo je, da so vse vrnjene stavbe v zelo slabem stanju in potrebne popolne obnove. Zato ob praznovanju stoletnice salezijanci spoznavamo predvsem to, da je življenje nenehno začenjanje. Hkrati pa še zavedamo, da pripada prihodnost samo tistim, ki zmorejo vedno znova začenjati in ne dovolijo, da bi jih življenje zlomilo. V UTRIPU SEDANJOSTI Kljub neugodnim političnim razmeram zadnjih desetletij pa salezijanci niso prenehali odkrivati in oživljati novih in izvirnih oblik dela za mladino, v katerih se tudi danes razodeva neuničljiva moč Duha in don Boskove katMjBMflf Že samo »potovanje« skozi kraje, kjer danes živijo in delajo slovenski salezijanci, nam razodeva zelo pisano podobo dežel in razmer. Srečamo jih na več krajih v ljubljanski kotlini, na Notranjskem in na slovenski obali, na Gorenjskem, Dolenjskem in v Zasavju, na Štajerskem in vPomurju, med zamejskimi Slovenci na Koroškem in Tržaškem ter med slovenskimi izseljenci v Kanadi, med katoličani v (t.i. diaspori) Vojvodini in Črni gori, pa tudi v 'samem osrčju Afrike, v Aziji in lužni Ameriki. Pravtako je zanimiv pregled dejavnosti, ki jih danes vodijo. Poleg dela na župnijah (41), ki je še vedno najbolj razširjeno, so zlasti v zadnjem obdobju zaživele številne de javnosti, ki vedno bol j zaznamujejo salezijansko navzočnost na Slovenskem. To je zlasti: delo za mladino na področju šolstva (Gimnazija Želimlje, Glasbena šola Rakovnik) in domske vzgoje (Dom Janeza BoskavŽelimljem, dijaški dom vMužlji, dom za dijake na Kodeljevem in za študente na Rakovniku); vzgojno-izobraževalno delo na osnovnih šolah (na Koroškem in Tržaškem) in srednjih šolah (na katoliških gimnazijah v Mariboru, Vipavi, Želimljem in na Zvezni gimnaziji za Slovencev Celovcu) ter znanstveno in pedagoško delo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Enoti vMariboru; delo za ogroženo mladino (ulično deloza mladino v projektuSkalavLjubljani, program PUM v Celju za mlade brez ustrezne izobrazbe in poklica, različni programi za mladevokviru društva Mladinski ceh); delo za družine (po župnijah tert.i.srečanja družin iz cele Slovenije v Želimljem in v Veržeju); delo za mlade animatorjeinlaiškesodelavce(požupnijah,na Uskovniških tednih in vokviru Šole zaanimatorje); delo za ministrante (izdajanje revije Ministrant, duhovna in druga srečanja za ministrante); delo na področju tiska in drugih sredstev družbenega obveščanja (založba Salve in Katehetski center); vodenje duhovnih vaj za otroke in mladino (Uskovnica in Koprivnik vBohinju, Trstenik pri Kranju, Pohorje, Veržej, Želimlje); vsakoletna priprava počitniški h programov za otroke po slovenskih župnijah (pod imenom oratorij); priprava vsakoletnih množičnih srečanj otrok (Čarno jezero na Rakovniku in Čarno morje v Ankaranu); organizacija mednarodnih srečevanj mladine (na družabni, izobraževalni in karitativni ravni); delo na področju mladinske glasbe (letna srečevanja otroških in mladinskih pevskih zborov iz cele Slovenije ter spodbujanje glasbene ustvarjalnosti mladih); povezovanje mladih na področju športa in drugih dejavnosti prostega časa. o jubilejna številka ob stoletnici V DON BOSKOVEM DUHU Pestrost ponudb in dejavnosti, v katere se vključuje veliko število mladih, priča, da je don Boskovduh, njegov odnos do Boga in človeka, zelo blizu čutenju in pričakovanjem današnjega mladega človeka. Zanj je značilna predvsem pristnost in nenarejenost, preprostost in domačnost, osebna bližina in prijateljstvo z mladimi, veselje in optimizem, podjetnost in neutrudna delavnost, odprtost za sodelovanje in želja, da bi se povezali vsi, ki želijo delati dobro. Salezijanci želimo tudi danes ohranjati in razvijati to, kar so prvi salezijanci prinesli na naša tla. To je | predvsem nov način pristopa k mlademu človeku: mlade ne želimo le poučevati in izobraževati ter se nato od njih odmakniti. Naša želja je, da bi živeli z njimi in med njimi. Don Bosko je ponavljal mladim• »Med vami se počutim dobro.« Mlade je imel rad. Rad takšne, kot so; rad na dvorišču in pri razvedrilu, rad v šoli in vvzgojnem domu, rad pri verouku in vcerkvi, rad vspovednici in med pogovorom, rad povsod - in mladi so to čutili. Praznovanje stoletnice je trenutek, ko se ;* oziramo v preteklost, razmišljamo o sedanjosti ter se hkrati utrjujemo vzavesti, da moramo živeti med mladimi in jih pripravljati za prihodnost. KOT VELIKA DRUŽINA Ob velikem zaupanju v Boga, ki nas je čudežno vodil skozi to prvo stoletje in ostaja z nami kot zvest sopotnik, pa čutimo, da je potrebno še nekaj, kar je bilo značilno tako za don Boska kot tudi za prve salezijance na Slovenskem, tj. veliko zaupanje v človeka, v dobroto in velikodušnost ljudi, ki so tudi danes pripravljeni podpreti vse, kar je dobro in plemenito, saj ima samo to zagotovilo prihodnosti. Slovenski salezijanci so zmogli opraviti veliko delo zato, ker so bili obdani s krogom dobrih ljudi, zlasti članov salezijanske družine in don Boskovih prijateljev. Praznovanje stoletnice naj bi bila zato predvsem obnovitev in utrditev vezi med vsemi, ki jih je nagovorila in pritegnila duhovnost sv. Janeza Boska in njegov način dela za mladino. Don Boskov zgled naj bo tudi vprihodnje za vse nas vabilo, da bi velikodušno prispevali svoj delež k temu, da bi bilo na obrazih današnje mladine več vedrine ter v njihovih očeh več luči in upanja v prihodnost. UREDNIK O JUBILEJNI ŠTEVILKI SALEZIJANSKEGA VESTNIKA Spoštovani! V rokah imate jubilejno številko Salezijanskega vestnika. Stoletna navzočnost in delo don Boskovih duhovnih sinov na Slovenskem je gotovo razlog, da se zazremo vvso pestrost in razvejanost salezijanskega poslanstva. Zato je ta številka Vestnika tudi zajetnejša. Na začetku nas nagovori višji predstojnik slovenskih salezijancevprof. Lojze Do bravec. Na strnjen način naspopelje vzgodo vino salezijancevna Slovenskem in razgrne raznolikost salezijanskega poslanstva danes. Sledijo bogato ilustrirani zapisi o petnajstih salezijanskih skupnostih (večinozapiso vso prispevali sobratje teh skupnosti). Ob koncu so predsta vi j ene neka terepom embnejše inšpektorialne ustanove in več odmevnih programov salezijanske mladinske pastorale. Zanimivih je še nekaj drugih utrinkov: zgodovinska zapisa na začetku in koncu Vestnika; zemljevid Slovenije z oznakami salezijanske na vzočnostidanes;preglednica skupin salezijanske družine; od strani do strani se pojavljajo zanimiva pričevanja salezijancev in drobciiz slovenske kulturnezakladnice, ki so vezani na ljudi tistih krajev, kjer danes delujemo salezijanci. Salezijanci vzklikamo: Bogu, Mariji in vsem vam, ki ste že del širokega salezijanskega gibanja, iskrena hvala za vse. Obenem pa vas vabimo, da nam z molitvijo, simpatijo in drugimi oblikami še naprej dobrohotno stojite ob strani. Janez Potočnik SDB urednik Salezijanskega cestnika LOJZE DOBRAVEC predstojnik slovenskih salezijancev november - december • 6 »2001 V zgodovini sostaro mestno jedro večkrat uničili ognjeni zublji in načele povodnji. Zadnji velik požar je bil 1854, ki je uničil župnijsko cerkev in precej okoliških hiš. Z zagrizeno voljo in Božjo pomočjo so v 8-ih letih zgradili sedanjo mogočno župnijsko cerkev, ki kraljuje pod sevniškim gradom in zbira pod svoje okrilje svoje vernike. Ravno, ko so cerkev dograjevali. je utihnilo svetniško srce bi. škofa A. M. Slomška. ODMEVI Z DRUGE STRANI SAVE I n ka ko smo se znašlisa lezi ja n -ci v Sevnici? Utrip mladostnega življenja na drugi strani Save, na Rad-ni, so tukajšnji verniki desetletja še kakodoživljali.Zapremnogeotro-ke, mladino in starejše je bila Rad-na med vojnama kraj molitve, kulturnega življenja, veselja in zatočišče v težavah. In spomin na tistedni in leta jeostal v ljudeh tudi, ko jeon-stran reke na Radni utihnila molitev in praznični oratorij. Letos 1. oktobra jeminilo 3,5 let, kar so prišli salezijanci tudi v Sevnico. Gorečnost in mladostna zagnanost prvih salezijancev je kmalu obrodila sadove ... Župnik Tone Hribernik se je zelo trudil, da bi prenovil župnijo, takocluhovno kakor materialno. Vzdrževal i 14 cerkva, kolikor jih ima sevniška župnija, res ni malo. Obsvetoletnem misijonu 1984 je želel prenoviti tudi duhovno podobo župnije. Leta 1987 je župnija dobila v osebi g. Franja Ta- Žegnanje v Sevnici-znamenito miklavževanje, 1.2000 Sevniški birmanci na duhovni obnovi v Zelimljem 1. 2001 november - december • 6*2001 Na oratoriju v Sevnici 2001 - obisk gasilcev Sevničani na počitnicah, morje 2001 siča svojega stalnega diakona, ki je bil hkrati tudi prvi stalni diakon v mariborski škofiji. Leta 1992 so začeli tudi s tedensko versko oddajo na radiu Sevnica. SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER Poleti leta 1996 je prišla v župnijo nova ekipa duhovnikov. Začeli ,so razmišljati o preureditvi kletnih in še nekaterih prostorov vSalezi-janski mladinski center (SMC). 9. novembra 1997 ga je blagoslovil apostolski nuncij E. Farhad. Od takrat ta"tentertudi živi. Sedaj jezanj odgovoren kaplan Jakob Trček. Organizirane so razne dejavnosti. Zadnje čase je močneje zaživela idejaskavtizma.Vduhunašega poslanstva je SMC odprt za vse, kise' ravnajo po določenih pravilih. V mesecu marcu 1999 je bil v župnij i desetdnevni misijon. Trdne vernike ješe bolj utrdil vveri, tistim, ki dvomijo, jedal misliti, oddaljenih se je le bežno dotaknil. Vera v prero-ditveni kvaspa ostaja. Župnija jedala karnekaj salezijanskih poklicev: sa-lezijanec Viktor Gane (nova mašal. 1995), sestre hčere Marije Pomočnice: rodni sestri Ivanka in (zdaj že rajna) Tončka Mešiček, pravtakose-stri Ivica in Milica Oblak. Nagle spremembe zahtevajo nove programe. Zato je eno glav- nih vodil župnije pridobivanje in oblikovanje župnijskih anima-torjev in Sodelavcev. Če jo bilo nekoč težko obnavljati cerkves je danes še težje prenavljati župnijo. Predvsem mladim bo treba ponovno ponuditi takega don Boska, ki še vedno živi zanje in z njimi, saj še kako potrebujejo prijatelja in očeta. Blagoslovitev jubilejne lipe ob zaključku dela na podružni cerkvi Vesela gora dom salezi janci in od tedaj oskrbujejo šentrupertsko župnijo. Čutenje z mladimi je obrodilo pestro, življenje in bogate šadove. Mladinske, pevske, ministrantske; m druge skupine so oblikovale utrip župnije in širše okolice.. Ka-teheza se je razvila v razgibano dogajanje, ki seodvija vse leto: v pripravi praznikov (miklavževa-nje, koledovanje, dan starščv), priprav na prvo sveto obhajilo in birmo, počitniški programi (ora-torij, počitnice na Uskovnici in v Ankaranu), poleg tega pa se župnija vključuje v kulturne dogodke kraj a in Cerkve/ " 7 jubilejna številka ob stoletnici Župnik lanez Vidic |e s svojo gorenjsko trmo tr!orehe v tež časih in ostal za vedno zapisa srcih ŠentruDertčanov Šentrupert Kraji mučeništva in svetništva Zavetnik: sv. Rupert Cerkev: 1.1393-1497, Župnija:!. 1044,pražupnija Prebivalci: 2500 Salezijanci:!. 1941 (Škrljevo, noviciat),!. 1943 župnija Župnik: Mirko Simončič Sv. Ema, koroška kneginja, je od Svojega moža Viljema podedovala posestvo, ki je imelo središče na gradu Škrljevo pri Šentrupertu. Okoli leta 1040 je na mestu Stare, ki so jozgradili oglejski misijonarji, pozidala cerkev sv. Ruperta, ki jepo-stala sedež ene najstarejših župnij na Dolenjskem. Šentrupert je utr- dil slovessredišča, ko se je prav tu leta 1163 odvijal posvet oglejskega patriarha Ulricha 11. s škofi in duhovniki z vse Kranjske in Primorske. Prebivalci so preživljali kuge in turške vpade, požare, pomanjkanja in tudi strahoto komunističnega nasilja. A vztrajajo in čutijo še danes?. okrilju mogočne župnijske cerkve, ki je eden najlepših spomenikov gotske arhitekture, in ob osm i h podružnicah, k i se sveti jopo dolenjskih gričih. Tod so vzklili številni duhovni poklici, tudi zaradi mučeniškesmrti duhovnikov Nahtigala in Cvara ter bogoslovca Hočevarja, našentru-pertskem pokopališču pa počiva svetniški kandidat Lojze Grozde. Vgradu Škrljevdsovujmi druge svetovne vojne našli začasni november - december • 6 »2001 Sem mislil, da sem sam Sem mislil, da sem sam na sredi teh valov, na sredi teh vetrov in nisem vedel, kam. In vendar ti si bil, mogočni moj Gospod, z menoj prav vsepovsod, kjer jaz sem boje bil Podal si mi roko in dvignil iz nizkosti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo. LOJZE GROZDE || v knjigi: Slovanski'niučenec Lojze Grpzde. Ljubljana KCK 1991 Zavetnik: sv. Lenart Cerkev: 17. stoletje Župnija: 1.1812 Prebivalci: 700 Salezijanci: 1.1966 Župnik: Tone Maroša Zanimivost: Ajdovski gradeč v bližini Salezijanci smo posredno navzoči v župnij že od 1920. leta, ko je začel hudomušni g. Stoklas vabiti pomoč sobrate iz salezijanskega zavoda na Radni (župnija Boštanj). Župnijo pa smo prevzeli skupaj s Sevnico in Razborjem. Letos je minilo ravno 3 5 let našega delovanja. Prvi župnik Seršen je veroukarje navduševal za verouk z j/erotičnimi veselicami in s srečolovom, mlade si je pridobil z režiranjem iger, imel je celo ključ od televizorja, ki jebilvobčinskihiši. Nič čudnega, da se je še živeči režimski časnikar vpraševal: Ali se sme župnik ukvar- jubilejna številka ob stoletnici Bj Skocjan - misijonska tombola jati s kulturo? Pa igre bi morale biti idejno boIjateistične.Tudi krajevnega vodovoda ne bi bilo, če se on ne bi zavzel zanj. Polnih 18 let je v župnij deloval Nace Kustec, dolgoletni misijonar v Indiji. Poglobil je misijonsko zavest, pridobil je veliko ministrantov, začel je z miklavževa-nji, otroci in mladi so pripravljali jaslice, uvedel je voditelje prvoob-hajancev, veroučence je ob začetku leta navduševal za pobožnost devetih prvih petkov s prejemom zakramenta sv. spovedi... Upam, da bo vse pastoralno prizadevanje pripomoglo k verski in moralni poglobitvi naše župnije, da bodo zakonski pari ostajali doma in da bodo imeli več otrok... Sam pa Sem hvaležen Bogu, kermi jeuspelo urediti in kot razmnoženino izdati ■Zadnjih 100 let Kronike župnije sv. Lenarta vZabukovju(1901-2001). Zavetnik: sv. Kancijan Cerkev: 1. 1777-1782 Župnija: I 1492 (prej sedež na Otoku) Prebivalci: 3100 Salezijanci: 1.1956 Župnik: Franc Maršič ¡Useka Zavetnik: sv. Matija Cerkev: 1.1600 Župnija. 1. 1876 (1788duhonvnija) Prebivalci: 600 Salezijanci: zadnja leta je bil župnik lože Peterlin, danes jo upravljajo iz Škocjana Zanimivosti:Konec 19. stoletja jeho-telkatehetlanezSmrekarod redovnic magdalenkkupitigraščinovRaduljah za salezijance; ker pa je bila cena previsoka , je kupil grad Ra kovni k. r\ Zanimivosti: deset podružnic, med njimi znamenita Božja pot Kraljice presvetega rožnega venca na Stopnem, zelo »dolga« župnija. Tukaj jerojen velik misijonar Afrike Ignacij Knoblehar (bil je tudi raziskovalec in etnograf), pa duhovnik in jezikoslovec Fran Metelko (znan po črkopisu metelčica) in nam najbolj znan beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar (pred tem je bil dvanajst let predstojnikslovenskih sa-lezijancev). november - december • 6 »2001 Poslanstvo župnijeTrstenik, Gorice in Koprivnik, dom za bolne sobrate na Trsteniku, bolnišnica na Golniku, kaplan pri sestrah HMP na Bledu, domova srečanj na Trsteniku in Koprivniku Člani skupnosti Stane Okorn*, Franc Levstek, lože Brečko, Franc Kavaš, lanez Kogovšek, JanezMaršič, Izidor Nastran,FrancOražem, Andrej Riglcr, lakobžalar, ložeZrim (Trstenik), Lojze Zupan (Goričel, Ivan Grudica (Bled) in Štefan Vozlič (Koprivnik). * V 2001 02 vodi siovcn.-iko iupmip v Sregorj i Vekkeg.j v v Hj':'ilu:rr,i. K u .. i,. jjjj^jjjji Čudovit pogled na Storžič Zavetnik: sv. Martin, Cerkev: 1.1869-74 (prva 1631) Župnija: 1.1787(duhovnija) Prebivalci: 800 Salezijanci: 1.1950 Župnik: Jože Brečko NAVZOČNOST V ŽUPNIJI Pri pastoralnem delu se trudimo, da bi dali župniji salezijanski pečat. Večji poudarek dajemo otrokom, mladim in tudi družinam. Z mladimi in otroki se vključujemo v programe salezijaske mladinske pastorale. Poseben poudarek dajemo tudi ministrantom in mladinskemu pevskemu zboru. V bližini cerkve stoji mežna-rija brunarica Takratni mladi salezijanski duhovniki so jo preuredili in usposobili za srečanja mladine in drugih skupin. Pred šestimi leti jebila stavba znotraj temeljito prenovljena. Vtej mežnariji se še danes srečujejo mladi. DOM ZA BOLNE SOBRATE Kmalu po letu 1952 so žup-nišče toliko preuredili, da so lahko sprejeli naše bolnike Dom sv. Jožefa pri Kapeli je oblast nacionalizirala in zasedla. Bolniki so se morali od tam preseliti na Trstenik. Ppribližno do leta 1973 so sestre salezijanke vodile gos- [JUUll [jaLVUlll LUUi fJUl 1 lagcuc pi 1 Okoli leta 1968 so na Trstenik prišli tudi salezijanci ljudskimisijonar-//(Rebek, Zorkoin MihelčičJ.Župniš-čejebilo treba povečati. Narejeneso bilesobe na podstrešju. Ppotrebapo domu za bolnike je bila vedno večja. S pomočjo inšpektori je, inšpektori-alnegaekonomaFrancaLevstka.jete-dan ji podjetni župnik fanezVidic začel z zidavo doma na lokaciji gospodarskega poslopja. Res, da so bile sobe majhne, vendarso polnih 30 let služile svojemu namenu; to je našim bolnim in ostarelim sobratom. Vedno bolj se je čutila potreba po novem domu... Prav letos, ko praznujemo 50-letnico prihoda sa-lezijancev na Trstenik, smo dočakali lep, nov dom. Čeprav je v teh letih na Trsteniku umrlo 32 sobra-tov, je to res prijeten dom, dom počitka in bratske solidarnosti, kjer bi radi omogočili starejšim sobratom dostojno preživljati starost in ustrezno zdravstveno oskrbo. ŠTEFAN ŽERDIN Rojen L / 922 v Črensovcih, umrl februarja 2001 na Trsteniku. Višji predstojnik slovenskih salezijancev od 1970-1976. »Ob petdesetletnici prihoda salezijancev v Slovenijo sva bil 9 Dolinarjem (Egidijem, op. ur.lpos-večenavduhovnika.Včasu, kose je zdelo, da za nas salezijance v Sloveniji ni več mesta ne dela, so tedanjipredstojniknataknačin hoteli dati poudarek jubileju. Z don Boskom so upali proti vsakemu upanju. In nisobiliprevarani. Rane vojne so se zacelile in salezijanci v naši domovini so naredili velik korak naprej. Daj Bog, da bi ob stoti obletnici mogli ugotavljati in se Bogu zahvaljevati za poglobitev in utrditevdon Boskovegaduhavna-ši inšpektorialni skupnosti... Sem salezijanski duhovnik. Nikakor si ne morem zamisliti, da ne bi bil du-hovnik-salezijanec. Najbrž drugačnega duhovništva za mene tudi ne bi bilo ... Vse svoje življenje imam močan vtis, da me nekdo močno spremlja z molitvijo.« (v: Salezijanski vestnik 4/1976) jubilejna številka ob stoletnici november - december • 6 »2001 CjDnl^ V tihem zavetju pred hrupom sveta Zavetnik: sv. Andrej Cerkev: 1.1852(prva 1.1376) Župnija: 1.1876 (1.1786duhovnija) Prebivalci: 1500 Salezijanci: 1.1949 ŽUPNIJA Že vsi prejšnji župniki, kakor tudi sedaj, so se v Goricah trudili za urejenost in lepoto župnijske cerkve in podružnicevZalogu. Pred štirimi leti je dobila cerkev v Goricah tri nove bronaste zvonove, nova okna in fasado. Trenutno potekajo restavracijska dela vseh treh oltarjev. Upamo, da bomo z razumevanjem in požrtvovalnostjo faranov, brez vsake finančne pomoči s strani kranjske občine in države, dela usešno končali do aprihodnjegaleta, ko bomo obhajali 150. obletnico posvetitve sedanje cerkve in obenem blagoslovili obnovitvena dela. Poleg rednega osnovnošolskega verouka imamo srečanja za mladino, na katera pogosto povabimo tudi druge salezijan-ske duhovnike, srečanja za ministrante, predavanja za starše veroučencev. Uspešno deluje tudi 25-članski župnijski pastoralni svet. S. Francka Žižek požrtvovalno uči mešani, dekliški in otroški pevski zbor, v katerem poje 30 otrok, in skrbi, da nobena nedelja ali praznik ne mine brez zborovskega ali ljudskega petja, ki ga vedno spremlja na orgle. Poučuje tudi verouk, mlade inštruira orgle in mnogim učencem in dijakom iz naše župnije pomaga pri učenju angleškega jezika. Goriški otroci gredo vsakič z veseljem na srečanje otroških pevskih zborov (prvo nedeljo v februarju) in na Carno jezero (prvo soboto v juniju) na Rakovnik. Mladina rada poroma v Stično; nekateri se vsako leto odločijo za sale-zijanske duhovne vaje za mlade, spet drugi za Uskovniški teden. Največ pa je vredno, da radi berejo pri maši in sooblikujejo bogoslužje. Vsak, ki želi, lahko dobi nekaj zase, kar mu pomaga pri rasti v zrelega človeka in kristjana. je bolnišnica 1995. leta končno dobila kapelo. Posvečena je Žalostni Materi Božji. Kapela, v kateri je Najsvetejše, je vedno odprta. Po navadi kličejo duhovnika v Gorice (04/256-1082), v moji odsotnost pa na Trstenik (04/256-0000) Če mi župnijske obveznosti le dopuščajo, se rad ustavim tudi pri bolnikih, ki ne prosijo za zakramente, se nimajo za verne ali so drugačne vere, želijo pa z mano deliti svojo izkušnjo bolezni, svoje trpljenje, duševne stiske, dvome, upanje na ozdravljenje, iskanje smisla, tipanje za Bogom. Hvaležen sem jim za ta prijeten občutek, da vidijo v meni človeka, ki jih je pripravljen poslušati inzanjemoliti.lnkovidim, koliko miru in tolažbe prinesejo vernemu bolniku zakramenti ali prijazen obisk, kako se sorodniki prenehajo bati zanj, potem si znova pritrdim, da je vredno biti duhovnik. Dragi bolni bratje in sestre, če se boste nahajali v bolnišnici na Golniku, si želim, da bi vedeli, da sem vam vedno na voljo jaz oz. moji sobratje na Tr-steniku. Prosim, da me obvestite o svojem prihodu in izrazite svoje želje.« BOLNIŠNICA NA GOLNIKU Bolnišnica Golnik je bila najprej banovinska ustanova. Po 1. svetovni vojni je postala Zvezni jugoslovanski in kasneje Republiški zdravstveni inštitut, danes pa je sodoben samostojen inštitut za pljučne in druge bolezni. Odi. 1922 do 1948 so tukaj delovale tudi sestre frančiškanke Brezmadežnega spočetja, ki pa so zaradi režima morale oditi. V parku je bila tudi lepa velika bolnišnična kapela, ki pa so jo pol. 1948 uporabljali v druge namene. Župnik Lojze pravi: »Odi. 1970, ko je bil Golnik priključen k župniji Gorice, bolnišnico duhovno oskrbujemo salezijanci. Zelo sem se zavzel, da jubilejna številka ob stoletnici Zavetnik: sv. Anton Puščavnik Kapela: 1996 (prva požgana 1953) Takoj po politični spremembi se je porodila želja za gradnjo nove kapele. Po približno petih letih pridobivanja potrebne dokumentacije se je začela novogradnja po načrtih arhitekta dr. Jožeta Marinka. Temeljni kamen je blagoslovil 1 1. avgusta 1996 ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran. Do jeseni je bila ka- Glej stvamičavse ti ponudi li jemat od nje ne zamudi, leniga čaka stergan rokal, palca beraška, prazni bokal. valentin vodnik prvi fgpnik na Koprivniku ■To pesefn je napisal na Koprivniku I. 1 794 november - december • 6 »2001 pela pod streho ... v naslednjih letih pa so se nadaljevala dela ... Leta 1999 je bil nameščen tudi 80 kg zvon, ki ga je blagoslovil takratni inšpektor Stanislav Hočevar .... Tako majhna župnija, kot je Koprivnik, tudi z mnogimi dobrotniki žalsše ni uspela poravnati vseh dolgov. Vkapeli, ki ima za zavetnika sv. Antona Puščavnika, so v poletnih počitnicah redne sv. maše vsako nedeljo (ob 1 1.00) in so lepo obiskane. jiuIjj_rj VjJJjI Najvišja župnija vnadškofiji (970m) Zavetnik: Povišanje sv. križa Cerkev: I. 1793 Župnija:!. 1793 (VVodnik) Prebivalci: 340 Salezijanci: 1.1960 Župnik: ŠtefanVozlič Dom srečanj: 1992/93 (25 postelj). Skupaj zžupniščem obnovljen ob 200-letnici župnije, cerkve in spomina na Valentina Vodnika, njenega prvega dušnega pastirja. Pesma na moje rojake Krajnc! toja zemla je zdrava, za pridne nje lega na jprava, polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, tebe rede. Za vuk si prebrisane glave, pa čedne nu terdne postave: išče tč sreča, um ti je dan, najdel jo boš, ak nisi zaspan. JJujiJjlJj'i:'J 1260 m Don Bosko, naš si - saj si "lanez" med ]anezL Don Bosko, naš si -ker to pišemo s K-a (nesC-e), (tako že od leta 18681 prav tako kot pišemo: Karantanija, Koroška, Kranjska. Don Bosko, naš.si - tak, kot te je upodobil Božidar lakac, in pravijo, da si eden najlepših na svetu. Don Bosko, naš si - ker si nas videl v sanjah in vzljubil. spregovoril si nam jeziksrca, dobrih oči, odprtih dlani, prijateljskega nasmeha, in vzljubili smo te kot očet a - zato, don Bosko, našsi, naš, med svojim ljudstvom pod Triglavom! Nisi samo tisti pred sto leti, ampak ti si svetnik naših dni in postal si praviljica prihodnosti, pravljica, ki ji verjamemo in zaupamo, saj samo še v pravljicah slišimo besedo besed -1 j u bežen! Tvoja zgodba je povest dobrih ljudi, ljudi za naš čas in za prihod je dni. Papež Janez Pavel II. jo 31. januarja 1988dejal: "Don Bosko, ki je najodličnejši vzgojitelj, uspe vzpostaviti sintezo med evangelijem in vzgojo: svojo osebno svetost uresniči z vzgojnim prizadevanjem. Ob spom inu sv. |a neza Boska, očeta in učitelja mladine, lahkos trdnim prepričanjem rečemo, da Božja previdnost, vabi vse člane velike salezijanske družine, starše in vzgojitelje, da vedno bolj dajemo prednostno pozornost mladim... Ne izgubljajmo poguma na tej privilegirani poti ljubezni, kot je vzgoja." Don Bosko se je z vzgojo lotil spreminjanja ljudi in tako postal resnični graditelj novega sveta! Don Bosko je praviljica, povest o človeku, ki je ljubil mladino. Prihaja čas - in je že-ko nas bodo zdravile samo pravljice. ker pomeni jo zmago dobrega, vero v zmago dobrega, srečen konec. Don Boska nibilosram reči: Ljubim vas! Kjetodanesslišimo0! Pa ljubezen ni samo najvišjespoznanje, jetudinajvišjedobro, kajti - "Bog je ljubezen1" ( I In 4,8.16). Don Bosko je praviljica, pravljica očloveku, ki je ljubil mladino. To so "zlati časi", kadarkoli nastopijo. Kadar človek občuti ljubezen, je pripravljen storiti vse, tudi ljubiti. To pa je novi svet, Božji svet, svet dobrih ljudi, to je pravljica prihodnjih dni. prof ToncOg/arSDB Ižanska salezijanska skupnost Poslanstvo Župniji Ig in Tomišelj, romarska cerkev z domom na Kureščku Člani skupnosti mag. Jože Pozderec, Janez Žerovnik, Aleksander Osojnik (Ig), Franc Stritar (Tomišelj) skupina, bralci, devet skupin krasilk in čistilk, mladinska skupina, ministranti, pri katehezi otrok pa nam pomaga sestra salezijanka (HMP). Vžupnijski cerkvi sta ob nedeljah in praznikih dve maši. Redna nedeljska maša je tudi v podružni cerkvi na Pijavi Gorici in v cerkvi Kraljice miru na Kureščku. Načrti za naprej so: obnova župnijskega doma in gradnja novih pastoralnih prostorov - mladinskega centra. Župnija Ig obstaja že 710 let. Cerkev kot stavba obstaja na tem mestu že zelo dolgo. Korenine morda segajo v prva stoletja pokristjanjevanja Slovencev. Na Igu se pojavlja zelo star vikariat sv. Martina , ki bi ga glede na patrocinij in s kosezi naseljeni okoliš mogli datira ti že v lO.stoletje.Dognanoje.da je bil Ig že 1291 samostojen vikariat vokriljušentpetrskepražupni-je in vikar, stalni duhovnik, je bil tedaj neki Godfridus. Če je torej obstajal vikariat, je bila zagotovo tudi cerkev, ki pa se v pisnih virih tega časa posebej ne omenja. Kot cerkveno zgradbo zasledimo prvič zapisano leta 1361. Na področju župnije je še 13 podružničnih cerkva. Nekaj je že obnovljenih ali na novo pozidanih, druge pa še čakajo. Sedaj obnavljamo cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Mateni in pa cerkev sv. Simona in Juda Tadeja na Pijavi Gorici. Obredni pastorali in verouku delujejo še štirje pevski zbori: otroški, mladinski in mešani ter mešani zbor na Pijavi Gorici; ŽPS, znotraj katerega so štiri komisije, gospodarski in karitativ-ni odbor. Potem je še zakonska ^■BBBBHI Na obrobju Ljubljanskega barja Zavetnik: sv. Martin, škof Cerkev: 1.1720 Župnija: i 1290(91),vikariat Prebivalci: 3700 Salezijanci: 1.1971 1940. leta je škof Rožman povabil vernike Ljubljane na spokor-no romanjes prošnjo za mir. Zaradi poškodovane cerkve je milostni kip Kraljice miru našel mesto v Želimljem. Odtod so zelo pogosto priromali še med razvaline porušene cerkve mladi, ki so se vŽelim-ljem zbirali na duhovnih vajah. 1992. leta je bila porušena cerkev spet obnovljena, kip Kraljice miru so iz Zelimelj slovesno pripeljali na Kurešček. Cerkev na Kureščku je bila ponovno pozidana pred desetimi leti in postaja vedno bolj pravo romarsko svetišče, v katerega prihajajo romarji iz Slovenije in tujine. Največ romarjev prihaja ob prvih sobotah in večjih praznikih. Pri Mariji. Kraljici miru, mnogi najdejo notranji mir, posebej vzakramentu sprave. Stene odprte kapele je akadem- 17 jubilejna številka ob stoletnici Kurešček 833 m Romarska cerkev Zavetnik: Kraljica miru Cerkev:!. 1992 (prva 15. stoletje, povojni požgana) Upravitelj cerkve je prof. Anton Košir ski slikar Lojze Čemažar poslikal s freskami, ki prikazujejo prizore iz zgodovine krščanstva na Slovenskem in nekatere osebnosti, mu- čence iz druge svetovne vojne in po njej, ki so umrli pod komunističnim nasiljem in so posebej zaznamovali slovensko Cerkev. Stopnice kot nebeška lestev Zavetnik: Marija, Kraljica presvetega rožnega venca Cerkev: 1.1722 Župnija: 1.1904 Prebivalci: 900 Salezijanci: 1.1949 Župnik: Franc Stritar »Če pogledamo iz Ljubi jane proti Krimu, opazimo ob vznožju cerkev vTomišlju, do katere vodi 125 stopnic. Tako ima vsak, kdor pride do cerkve, občutek, da je prišel na romanje. Že ValvazorvSlavi vojvodine Kranjske omenja cerkev, ki je bila stara Božja pot. Ob cerkvi Marije To-lažnice se je nabralo veliko zaob-ljubljenih podob in spominkov v zahvalo za prejete milosti. Nova cerkev je privabila še več romarjev. Cerkev krasijo lepe freske, ki predstavljajo češčenje rožnovenske kraljice. Ta kip so okronali predniki in s tem izvolili Marijo za svojo kraljico.« (v: Salezijanskivestnik 6/1993) »Ko je Cerkev don Boska postavila na oltar, je tako uradno priznala slog njegovega življenja in apostolskega dela kot zanesljivo pot svetosti. Posebnost in veličina don Boska je v njegovem originalnem slogu vzgojnega dela. Don Bosko, vzgojitelj mladine, je odli-vzor in učitelj vsem, ki jim je zaupana velika odgovornost vzgojnega dela. Vzgoja mladine je bila vedno, danes pa to še posebej čutimo, temeljnega pomena za prihodnost človeške družbe in Cerkve. Don Boskov zgled je zato tudi danes sodoben in aktualen. V pismu iz Rima (1884) je don Bosko razkril svoja temeljna spoznanja o umetnosti vzgoje. Jedro tega njegovega sporočila je povzetovstav-ku: Ljubi tako, da boš ljub)jen /Ljubezen, s katero ljubi vzgojitelj, se mora izražati v drži dobrohotnosti, prijateljstva, zaupanja in domačnosti.« (v.Sal. vestnik4/1983) ANTON KOŠIR Rojeni. 1939vSodražici, sedaj upra vi j a romarsko cerke v na Kureščku in je profesor zgodovine na GimnazijiŽelimlje. Višji predstojnik slo venskih salezijancev v letih 1982-1988. Poslanstvo župnija, dom za fante, posebne naloge sobratov Člani skupnosti Mirko Rakovnik (župnik), PeterBogataj, dr. Bogdan Kolar (docent za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti), mag. Janez Vodičar (profesor filozofije na katoliških gimanzijah). vec se zelo zavzemal, da bi bila načrtovana nova cerkev na Kodelje-vem posvečena prav njej, saj bi mlada svetnica najlažje postala zgled za duhovno rast mladim, ki so se zbirali v Mladinskem domu. Ko je bila 1.1938 cerkev v glavnem zgrajena, je kmalu postala priljubljen kraj pobožnosti in osebne molitve ... Po vojni se je Ljubljana močno širila na skoraj nepozidano področje Kodeljevega, zato so pastoralni razlogi narekovali ustanovitev nove župnije. Leta 1971 sta bila dograjena še zvonik in portal, kar je cerkvi dalo značilno zunanjo obliko. Leta 1972 je cerkev dobila še urejeno župnišče in prostore za verouk. ZGODOVINA USTANOVE NAKODELJEVEM Na začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je število obisko-valcevMladinskega doma na Kode-ljevem zelo povečalo. Na igriščih je bilo dovolj prostora za vse, kapela mladinskega doma pa je postala premajhna. V istem času se je na Slovenskem zelo razširilo čaščenje sv. Terezije Deteta Jezusa, ki je bila leta 1925 razglašena za svetnico in postavljena za glavno zavetnico mi-sijonov. Salezijanec dr. fosip Valja- V srcu Cerkve bom ljubezen Zavetnik: sv.Terezija D.Jezusa Začetki: 1.1919 (Salez. mladinski dom) Cerkev: I 1938 (posvečena 1.1965) Župnija: J. 1960 Salezijanci: od začetka Župnik: Mirko Rakovnik Prebivalci: 4000 Srebrna maša domačina Antona Bedenčiča Utrinek z oratorija 1995 Nadškof A. Žuštarblagoslavljazvonove 75-lets'alezijancevna Kodeljevem; obiskškofa iz Lisieuxa msgr. Pierra Picana november - december • 6*2001 SALEZIJANSKO DELO V ŽUPNIJI IN ZAVODU Zgodovina salezi janskega dela na Kodeljevem po prvi svetovni vojni je bila zelo pestra in razgibana. Vse» kakormoramozačetizvzgojnim, pastoralnim in pedagoškim delom (glasba) staroste slovenskih salezi-jancev, Martinom lurčakom... Po-vojnaletasobilazaznamovanasstra-hom in negotovostjo, vendar so tudi vtem času dozoreli sadovi salezijan-skega neutrudnega dela. Leta 1973 se je lahko župnija veselila svojega novomašnika Toneta Bedenčiča. Dolgo časa je veljal naslov Ob Ljubljanici J4kot tisti, kjer si dobil vse, kar je bilo potrebno za sodobni verouk (filmi, knjige, učbeniki, notni material, vmes pa še na-božnespominkein...), seveda vse pri neverjetno iznajdljivem in nepozabnem Vinku Furlanu. Ob dr. Valterju Dermoti, profesorju kate-hetike na Teološki fakulteti, je lahko v senci legendarnega sobrata Vinka Furlana in z mladimi strokovnimi močmi (Jože Bajzek, Tone Ciglar, France Škrabl) nastajal Ka-tehetski center, ki je končno mesto in prostor potem našel v Rudniku. Sedemdeseta leta dvajsetega stoletja so bila zaznamovana z razgibanim mladinskim delom. Sodobna kateheza je dobila svoj prepotrebni okvir vprostorih novega župnišča in v prizadevanju priznanih strokovnjakov na kate-hetskem področju (dr. Alojzij S. Snoj in dr. France Škrabl), ki sta bila drug za drugim župnika tu- kajšnje župnije. Po slovenski osamosvojitvi je bila v zvoniku kodeljevske cerkve nekaj časa Prvoobhajanci na svoj praznik prinašajo darov Sv. ianezBoskossv. Dominikom Saviem. defoCiriia Jeriča, SDB s. Milka Anžič, sedaj misijonarka v Kambodži dviguje zastavo Oratorija jubilejna številka ob stoletnici celo baza skavtske logistike pod vodstvom Rafa Pinose. Potem se je na Kodeljevo s prihodom dr. Bogdana Kolarja naselila zgodovina. Tu je napisal doktorsko disertacijo in tu so nastajali njegovi številni prispevki v uglednih revijah inknjigah. Dolga leta sta na Kodelje-vem bivala in ustvarjala legenda bolnišnične pastoraleJakobTuršičinsli-kar Ciril Jerič. Vzgojno delo in delo za poklice je na Kodel jevem z veliko zagnanostjo začel Janez Žabot, in ustanovili j. eomunitaMposta. Iz dijakov, ki stanujejo v naši hi jeoblikovala lepa skupina, ki z nami salezijanci živi v prisrčnem družinskem duhu. Njegovo delo nadaljuje mag. Janez Vodičar, hkrati pa s poučevanjem filozofije na škofijskih gimnazijah vVipavi in Mariboru tervŽelimljem opravlja zahtevno vzgojno in pedagoško poslanstvo in piše doktorsko disertacijo. Vžupniji pa hkrati z vsem tem dogajanjem poteka redna župnijska pastora la. Z običa j nim veroukom in pripravootrok in mladine na prejem zakramentov se župnijska pastorala sooča z vsemi sodobnimi izzivi in novimi možnostmi: poletni oratorij (50 otrok), nedeljski veseli popoldnevi, zimski počitniški tedni družin, poletni počitniški tedni za animatorje, ministrante in pevke, birmanski vikendi... DENACIONALIZACIJA Pravo travmo pa je na Kodelje-vem predstavljalo kegljišče, ki si ga je v prostorih pod cerkvijo uredilo kegljaško društvo Slovan. Sodni postopek za ponovno vrnitev teh prostorov cerkvi je dobival že maratonske dimenzije. Koježevsez-gledalo, da se bo ta pravda vlekla še v nedogled, je prišlo do nenadnega preobrata. Z nekaj odškodni-ne so bili kegljači pripravljeni takoj izprazniti kegljišče. 5. junija letos sta tako Janez Vodičar in župniks krampom in maco/oprebila pregradno steno med hišno kletjo in kegljiščem ter v znojnem in prašnem zmagoslavju vzela kegljišče v posest. PAVEL BERNIK rojen 11. 1.1917 vSkofjiLoki umrl 17. 7.2000 v Indiji Misijonarlndije(Slovenecz indijsko dušo), velik vzgojitelj duhovnih poklicev in njihov duhovni voditelj (vzgojil je več škofov i n d rugi h pred sto j n i kov). Ko jel. 1955 obiskal župnijo Selena Koroškem (župnikIvan Matko, salezijanec), se je začela akcija podpore misijonskim bogo-slovcem. Iz te pobude je bilo doslej podprtih že nad 1000 domačih (indijskih) bogoslovcev. Indijski sobratje, ki ga nadvse cenijo, so o njem že pripravili kratek življenjepis. >Z Bogom sem se vedno pogovarjalpo slovensko!... Naše upanje so polna semenišča z d uho vniškimi kandidati iz raznih plemen in tako se nam obeta nova evangelizacija, ki jo bodo vodili domači sinovi!« Modestov dijaški dom v Celovcu, kjer so kar nekaj let skrbeli za vzgojo salezijanci NENADOMESTLJIV PRISPEVEK SLOVENSKIH SALEZIJANCEV Po drugi svetovni vojni so se mnogi slovenski salezijanci znašli na Koroškem. Niso mirovali. Najdemo jih v taboriščih (Vetrn:j, Lienz, Špital ob Dravi), začasnih taborišč-nihšolah, med izgnanimi slovenskimi otroki... Nekateri so po nekaj mesecih oz. letih skupaj z drugimi begunci odšli proti Italiji, Kanadi, Argentini invdrugedržavesveta, kar nekaj pa jih je ostalo na Koroškem in prevzemalo delo po nekaterih koroških župnijah. Pri svojem zavzetem pastoralnem delu veljajo za začetnike nekaterih znamenitih misi- jonskih akcij: misijonske tombole, trikraljevskekolednike, podpore bo-goslovcemvmisijonih. Polnih 34 let (195 7-1991) pa so delovali v Mohorjevem dijaškem domu (Mohorjev dom, Heimlinger, Marijanišče, Modestov dom). To pomembno delo za Slovence na Koroškem sta začela dr. FranceCiganin Janez Rovan{že\. 1948 je v Globasnici začel trikra-ljevskokoledniško akcijo za mi-sijone), nadaljevali pa mnogi drugi sobratje (skupaj 52), med drugim tudi sedanji beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vtem obdobju je bilo v dijaški dom vpisanih prek 800 fanotv; maturiralo jih je 33 5; izmed teh jih je bilo pozneje 14 posvečenih vduhov-nike (med njimi tudi salezijanec Han-zej M. Rosenzopf, ki sedaj deluje med rojaki na Koroškem). Salezijanci na Koroškem še ved-noopravljajosvojevelikoposlanstvo: kot učitelji verouka na osnovnih šolah in Zvezni gimnaziji za Slovence vCelovcu, kot duhovni voditelji slovenskih dijaških domov, kot skrbni upraviteljižupnij SeleinŠt. Primož, kot zavzetimisijonskinavdušenci... november - december • 6*2001 Salezijanska skupnost nap W Koroškem Poslanstvo domska in šolska pastorala, župnije Sele, Št. Primož, pastoralna oskrba Spittal, Apače, Pastoralni center za Slovence v Celovcu Člani skupnosti Štefan Krampač (Sele), mag. Jože Andolšek, Anton Rozmarič, mag. Hanzej M. Rosenzopf (Št. Primož) prisluhnili njihovemu nežnemu petju... Hribovski ljudje, zasidrani med gorami, ki zakrivajo širok pogled, če se ne povzpneš nanje, ohranjajo kot sveto še vero in narodnost ... Čudovit planinski svet na široko odpira vrata vsakemu, ki želi širokih obzorij in občutiti domačnost sredi gora.« (Salezijanski vestnik 3/1995) »Pod cerkvijo je župnijski dom dvorana in štirje prostori za mladino , pevske vaj e in razne posvete. To je selski kulturni dom. Gradnjo kulturnega doma so finančno podprle tudi avstrijske oblasti. Oba oltarja, obhajilno mizo in deloma tabernakelj so s svojimi prispevki plačali selski otroci. Birmanski in krstni botri dajejo namreč otrokom darila za veliko noč. S posebnim pismom so botre in botrce opozorili, da želijo namesto daril enakovredno vsoto v denarju. Tako je velika noč 1963 za otroke iz Sel ostala v hvaležnem spominu. Na njihovih skromnih žrtvah se vsak dan daruje evharistični Kristus - nedolžna žrtev.« (Salezijanski vestnik 3/ 1977) jubilejna številka ob stoletnici Sel« Med dobrimi ljudmi Zavetnik: Marija Pomočnica Cerkev: 1.1960-64 (prva 1364) Župnija: 1.1787 Salezijanci: 1.1952 Župnik: Štefan Krampač Prebivalci: 700 »Ta planinski raj, naseljen z dobrimi ljudmi-zavednimi Slovenci, je kmalu povojni privabil nekatere salezijance, da so pobliže spoznavali te lepote, te ljudi in radi Zanimivost: župnik IvanMatko je salezijanskemu misijonarju Pavlu Berniku (Indija) prvi dal pobudo za akcijo: »Podpiramomisijonske bogoslo vce«. KRIZ V SELIH Leta 1489 so pridrli v Sele Turki. Na mestu, kamor so prišli Turki, je stal lesenkriž. Ljudska pripovedka pravi, daso Turki obtičali, ker je na tem kraju močvirje in se je konjem začelo udirati, da niso mogli naprej. Konji so padli na kolena. Voda, ki je tekla mimo križa in se je izlivala v močvirje, je postala krvavo rdeča. Zvon v zvoniku je začel sam zvoniti. Turki so se obrnili, rekoč: Sem nikoli več! Prebiva lei še danes čude-no rešitev pred Turki pripisujejo Božjemu varstvu. Prva skupina prvoobhajancev v župniji Slovenski pastoralni center v Celovcu leta 1990 Ministranti-nogometaši: Sele, Radiše, 1.200 november - december • 6*2001 DR. FRANC CIGAN Črensovci, 1908- /971 Koroška ga je ob njegovi smrti imenovala za »svojega največjega pevca zadnjih let k V zgodovini slovenske glasbe velja kot eden največjih raziskovalcev in zbiralcev koroške ljudske pesmi, pa tudi za zelo ustvarjalnega (njegov glasbeni opus obsega 1000 skladb), za ustanovitelja mnogih koroških zborov, za skromnega človeka, spoštovanega duhovnika ter zelo dobrega vzgojitelja in režiserja. »Živimo v velikem času in nihče nima pravice, da bi bil povprečen. Intenzivno bom gojil notranje življenje. Zato bom vstajal eno uro pred mašo, da bom mogel zbrano in zavestno opraviti duhovniške molitve, ki jim bom dodal obnovo zaobljub ... Don Bosko obsoja pietizem in navadarstvo. On meri pobožnost po delu: če si poslušen, požrtvovalen, delaven, potem si pobožen. Pobožen človek rad govori z Bogom, pa tudi o Bogu. Sicer je znamenje, da nima Boga vsebi!« (v Zvon Marije Pomočnice 2/ 1971) Št J^i/JjjJ l)'A nosti ima Št. Primož zaradi centralne lege na Zablaški ali Rikarski planoti zelo dobro infrastrukturo. Tu so ljudska šola, sedež Slovenskega prosvetnega drušštva Danica, dvojezični otroški vrtec... Pastoralno delo v župniji in okolici je zelo živahno. Poleg rednega dela se duhovnik Hanzej s skupino mladih zelo zavzema za delovanje na področju misijonskega prostovol jstva: že dvakrat so bili pri misijonarki s. Zvonki Mikec HMP v Angoli; živahno pa je tudi za don Boskov praznik: tudi letos so 27. januarja pravvŠt. Primožu organizirali v sklopu dejavnosti katoliške mladine svoj balanca turnir, na katerem se je zbralo osemnajst moštev iz desetih župnij. Zmagala sta predstavnika župnije Glo-basnica (proti domačinoma), po maši pa je škof E. Kappelari zmagovalcem izročil priznanja. Salezijanci v Podjuni Zavetnik: sv. Primož Cerkev: Št. Primož, 1.1977 Župnija: pred 1.1490 (št. Vid) Salezijanci: 1.1989, Župnik: Anton Rozmarič Prebivalci: 1300 Zanimivost: Sobratje tukajšnje skupnosti oskrbujejo župnijo Apače, slovensko skupnost v Spittalu, Slovenski pastoralni center v Celovcu, slovenske dijaške domove na Koroškem, poučujejo verouk na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu Št. Primož vPodjuni je manjše središče v turistični občini Škoc jan ob Klopinjskem jezeru. Kljub majh- JSUm november - december • 6 «2001 Poslanstvo župniji Mužlja (z Ečko, Belim Blatom in dijaškim domom), in župnija Beograd, posebne naloge sobratov Člani skupnosti Ciril Zajec in Franc Šenk (Beograd), Stanko Tratnjek, Stojan Kalapiš in Janez Jelen (Mužlja). üuiya DelovMužIji (Vojvodina), Beogradu (Srbija) in Podgorici (Črna gora) spada k poslanstvu ljubljanske salezijanske inšpektori-je v diaspori. Salezijanci smo začeli svoje misijonsko delo v diaspori, na našem jugu, kakor smo ga imenovali, v letu 1938 naKo-sovem v Uroševcu (ložeRadoha), leta 1947 pa pravzaprav po celotni Srbiji s sedežem v Nišu (Ve-koslavKatelic)« Banat-Vojvodina Prostranost panonskih polj Zavetnik: Marijino ime Cerkev: 1.1895 Župnija: 1.1909 (duhovnijal. 1899) Katoličani: 7000 (predvsem Madžari) Salezijanci: 1.1965 Župnik: Stanko Tratnjek Opažamo, kako so tolike žrtve in molitve salezijanskih pionirjev na duhovno silno trdi banatski zemlji - ki je v gospodarskem smislu sicer zelo rodovitna - začele prinašati že tudi sadove. Najlepši sad so duhovni poklici. Prvemu župniku Jožefu Tkalcu so se v Mužlji pridružili še: Štefan Zorko, Tone Horvat, Srečko Golob, lanezMaršič, Janez |elen, 1. 1987 po posvetitvi za duhovnika pa domačin bolgarske narodnosti iz Belega Blata Stojan Kalapiš. Ko se je Tkalec Jožef zaradi bolezni moral umakniti v Želim- lje, je bil kljub bolezni še vse do konca življenja tesno povezan z Mužljo: pripravil je celo vrsto odličnih prevodov slovenskih šmar-nicvmadžarščino: napisal pa je tudi lastne šmarnicepod značilnim naslovom Pomočnica kristjanov. POSLANSTVO V ŽUPNIJI Številke (krsti, poroke, obhajila, birme, pogrebi) kažejo, da je v Mužlji zelo pestro versko življenje (leta 2000 je bilo 80 krstov, 60 prvoobhajancev, 55 birmancev, 28 porok in 129 pogrebov). Vidi se, da je kljub vojni (19911999), ko se je v tujino odselilo veliko mladih družin in so ostali večinoma le starejši (število vernikov je v zadnjih tridesetih letih padlo za kakih 1500), še vedno precej krstov - žal pa je pogrebov več. Vletu prihoda salezijancev je bilo sorazmerje najbolj ugodno. Stanje v drugih katoliških župnijah je veliko bolj kritično. DRUGE SALEZIJANSKE DEJAVNOSTI Brez pretiravanja lahko rečemo, da ima danes župnija Mužlja izredno razvejano dejavnost s številnimi temeljnimi skupinami in gibanji. Naj jih naštejemo: ministranti, mladinski pevski zbor, don Boskovisotrudniki, og-njiščarji, vikendaši (hetvegesek) -krščansko gibanje mladih zakoncev, ki sedejavno vključujejo vžup-nijsko delo, skavti... Središče vojvodinskih skavtov madžarske na- rodnosti je prav v Mužlji, vodi jih našsobratStojan. Deluje tudi svetopisemska skupina, medjugor-ski molivci, pa tudi karitativna skupina, ki ima v teh revnih razmerah velikokrat premalo sredstev za pomoč, [anez skrbi za bolnike doma in v bolnišnicah in jih po možnosti oskrbuje z manjkajočimi zdravili, Stanko pa vodi tudi gospodarske zadeve in skrbi za nove poklice. Že tretje leto smo imeli poletni oratorij, ki so ga zelo uspešno vodile hčere Marije Pomočnice in animatorji. Seveda imamo tudi redni verouk, vsakoletno pripravo na zakon (edini vBanatu), kakor tudi mesečno pripravo na slovesni krst, ki je prvo nedeljo v mesecu. Je pa še ena dejavnost, ki je čisto v don Boskovem duhu: inter- nat za srednješolce in študente. V ta namen gradimo stavbo, ki smo jo pokrili 29. septembra letos. Na ta način bi želeli mladim, ki od daleč prihajajo v zre-njaninske šole, nuditi ne le stanovanje, ampak tudi versko in nravno vzgojo. Zrenjaninski škof LASZLO H UZSvAr je ob posvečenju našega prvega stalnega diakona Sandor ZoltanavMužlji,dne ^.septembra 2000, med kosilom pri Zlatem klasu dejal nekako takole v spodbudo novemu diakonu, salezijan-cem in vernikom: »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil slovenskim salezijan-čem, ki že vse od leta 1965uspešno delujejo tukaj pri nas v Vojvodini. V duhu don Boskove ka- rizme so si pridobili naklonjenost ne le Mužljancev, ampak tudi drugega prebivalstva, saj so v najtežjih letih vojne ostali na svojem mestu in vestno skrbeli za zaupane jim vernike, zlasti pa za bolnike in mladino. Za to herojsko delo dolgoletnega služenja naši škofiji se jim želim še posebej zahvaliti. Lahko rečemo, da je tudi prvi stalni diakon v Vojvodini kot žlahtni sad njihovega vsestranskega delovanja -pa tudi sad versko in narodnostno zavedne Šandorjeverodovine. Ne smemo pozabiti, da vsa ta rod o vi na zgledno sodeluje v župniji na različne načine. Naj vas vse,. dragi salezijanciin tudimužljanski verniki, obilno blagoslavlja Marija Pomočnica. J ¿J J J J mlisdimiJ« centrom Mlado župnijo je zaznamovalo dejstvo: salezijanci so bili na Rakovniku že od 1.1901. Poslanstvo - vzgojo mladih - so odgovorno sprejeli že od vsega začetka. Mnogi se še spominjajo obrtnih šol in delavnic na Rakovniku, starejšim domačinom pa je v spominu ostal predvsem oratorij: dvorišče in dejavnosti, ob katerih so se mladi vzgajali v prostem času. Vse to živi še naprej v naši župniji. Župnijsko središče, cerkev in župnišče so postali orientacijska točka za ljudi, ki živijo na tem področju . Obenem to daje tudi občutek pripadnosti... Župnijsko občestvo je prva leta trpelo predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Ti so bili zaradi nacionalizaci- Vsakega človeka Bog kliče in nagovarja. Od nas pa je odvisno, če na ta klic odgovorimo. Ali se upamo ustaviti in ubrati pot, na katero nasvabi Njegov glas?Na Rakovniku nas je pet mladih sobratov, ki smo zaslišali, začutili Njegov klic: Boštjan, Drago, fure, Zoltan in Klemen.Živimona kraju, od koder so salezijanci natančno pred stotimi leti ponesli don Boskovo vzgojno izkušnjo in salezijansko duhovnost širom Slovenije, mnogi misijonarji pa po vsem svetu. Na poslanstvo se pripravljamo s študijem, molitvijo, delom za mlade in JSUm november - december • 6 «2001 Bogoslovci-skupnost mladih sobratov »Pred nekaj dnevi sem dobil od prijatelja zgibanko, katere vsebina me je nagovorila. Na prvi strani zgibanke je pisalo: Bog je mrtev! (Nietzche). Na drugi strani pa: Nietzche je mrtev! (tiog). Za nekoga sta lahko ti dve trditvi samo igra besed ali pa dobra šala. Lahko pa se ob teh besedah tudi ustavimo in o njih razmišljamo. življenjem v skupnosti. Veliko nam pomeni zaupanje in veselje, ki ga doživljamovskupnosti. Naša glavna naloga je, da se vsestransko pripravimo na izzive, ki nam jih prinaša sodobna družba. Dobro se hočemo pripraviti na prihodnost, ki postaja izziv za vsakega kristjana, posebej pa še nas, ki živimo in delamo za mlade. Vveliko spodbudo so nam starejši sobrati, ki nam s svojim zgledom pričajo, dasevživ-ljenju lahko uresničijo sanje, ki jih sanja mlad človek. Povabim te, da se sedaj za trenutek ustaviš in premisliš, kam te vabi Kristus, na katero pot. Stvari lahko obračaš kakor želiš, vendar zadnjo besedo ima Bog.« Klemen Avgusta 1992 je bilo na Rakovniku srečanje treh dežel Združena pevska zbora Rakovnik- Kodeljevo prepevata na romarskem shodu je odvzeti.... Župnija je zelo mla-; da po strukturi prebivalstva; tu se še vedno naseljujejo mlade družine, ki so upanje prihodnosti. Da je naše občestvo živo, dokazuje tudi dejstvo, da v njej živi kar 25 sku-; pin, ki dajejo župniji poseben pečat... Kar nekaj jih je, ki skrbijo za oblikovanje bogoslužja, druge so namenjene pripravi na zakramente, skupine, ki skrbijo za kulturno dejavnost, karitas, zakonske skupine ...Našo župnijo še vedno zaznamujejo veliki bogoslužni dogodki, tudi romarski shodi. Ob teh trenutkih tudi kot župnija doživljamo milost Marijinega delovanja, ki je kot Pomočnica zavetnica naše župnije. Na področju župnije živi približno 8000 prebivalcev. vam* Ze desetkrat se je na Rakovniku »zgodilo« Carno jezeroza otro jubilejna številka ob stoletnici Oratorij na Rakovniku že nekaj let traja tri tedne 119981 Otroški živžav pred rakovniškim župniščem Na Rakovniku je tudi danes zelo živahno. Posebno popoldnevi oživijo v otroškem veselju, ko se osnovnošolci zbirajo k verouku. Prihajajo že veliko pred začetkom verouka in odhajajo pozneje, da se s pri jatel ji naužijejo veselja in igre na igrišču ali v igralnici. Ob večerih prihaja mladina k mladinskemu verouku in k drugim dejavnostim... Kaj pravzaprav pomeni SMC? Omogočiti mladim, ob vseh ponudbah, ki že obstajajo, zdravo okolje za razvedrilo, igro, pomoč pri učenju in za dejavnosti, pri katerih se mladi izpopolnjujejo in pripravljajo na prihodnje življenje v svetu odraslih ... Poleg zborov in pevskih skupin poteka pri sestrah HMP tudi nekaj drugih dejavnosti: ročna dela, kuharske spretnosti, ure pravljic za najmlajše... Tukaj je tudi nekaj športnih skupin ... Vživljenje SMC se je že globoko vsadil tudi poletni oratorij : pri nas traja kar tri tedne v juli- JSUm november - december • 6 «2001 ju, zato je dobrodošla pomoč staršem, ki so v službi, pa želijo otrokom omogočiti prijetne počitnice ... Že dolgo pa ugotavljamo, da je pri vseh teh dejavnostih potrebno imeti navdušene sodelavce: mlade animatorje, ki so usposobljeni za vodenje mnogih naštetih dejavnosti... za 35 ani-matorjev smo imeli v župniji dvoletno Šolo animatorjev ... Kaj je najbolj pomembno? Ves SMC moramo prežeti s pravim duhom. Zato namenjamo veliko časa duhovnosti.« (v: Salezijanski vestnik3/996) Salezganski mMiitslsi center (SMC) Ob pogrebu sobrata Andreja Ma jena jubilejna številka ob stoletnici Glasbena šola Začetek: september 1998, vpisprvih učencev enota; 2. november 1998- prvi dan pouka Status: prvo in drugo leto deluje kot Organizacijska enota Zavoda sv Frančiška SaleškegavŽelim-ljem,vletu2000-01 pakotOE Zavoda JanezaSmrekarja. Prvo leto: 53 učencev, 11 profesorjev; eksterni izpiti na Glasbeni šoli v Sevnici Drugo leto: 80 učencev, 15 profesorjev, eksterni izpiti na GŠ v Sevnici Tretjeleto: lOOučencev, 18 profesorjev, eksterni izpiti na GŠ v Sevnici Četrto leto: 110 učencev, 20 profesorjev; povečani prostori, prizadevanjeza verifikacijo. Vsa leta je veliko razrednih nastopov in koncertov. Letos je bil že drugi večdnevni glasbeni tabor za godalcev Novi Štifti na Dolenjskem. ODPRETI OČI, UŠESA IN SRCE ZA NEVIDNI SVET »Tudi glasba, ta umetnost vseh umetnosti, ta najčistejša in najpro-nicljivejša muza je v nevarnosti: da se je priučimo zgolj kot obrt, dajo posredujemo kot skupek informacij ... Atolahkoubijenjenodušo. Glasba lahko vzgaja, uči otroke discipline in vztrajnosti, spodbuja njihovo ustvarjalnost, odkri- ANDREJ MAJCEN Rojen 30.9. I 904 v Mariboru, umrl pa 30.9.1999na Rakovniku. 22 let je bil misijonar na Kitajskem, 22 let v Vietnamu, zadnjih 20 let pa zavzet misijonski delavec v domovini in iskan spovednik na Rakovniku. »Misijonarju svetujem, naj se najprej nauči --------jezika - dve leti tečaja - da govori, bere, se pogovarja z mladino in drugimi in tako naveže tesne osebne stike. Naj ne govori o sebi in pridobitvah v Sloveniji, ker to druge draži... Mladi! Za kaj večjega ste rojeni. Prišla je ura, da vstanete iz spanja. Rekel sem že tolikokrat in naj še tokrat rečem: Ne zafrčkajte čudovitih talentov ki jih imate, predramite se iz sebičnosti. Nehajte izgubljati čas!« va še neodkrite svetove, povezuje in združuje, odpira srce in dušo za tihe navdihe duhovnosti. Cilj naše glasbene šole ni le to, da naučimo otroke različnih glasbenih veščin, ampak da jih hkrati vključimo v življenje in delo župnije. ..« Polona Stegu (v Letno poročilo Gimnazije Želimlje1998-991 GLASBAPOVEZUJE IN VZGAJA »Čeprav je naša glasbena šola kot mlado drevo, ki ga je treba posebej negovati, zalivati/zaščititi in bo šele čez nekaj let pokazala svoje prave sadove, smo lahko zadovoljni... Zahvaljujem se vsem vam, profesorjem, da ste poskušali razumeti, za kaj pravzaprav gre. Pomembno je predvsem to, kar sem našel v Svetem pismu (1 Kor 14,26). Prvič: glasba zbira ljudi, toda to zbiranje je treba urediti; vsak ima svoje mesto in svojo vlogo. Drugič: vse, tudiglasba, naj bo v izgrajevanje! Čeprav ima glasba veliko vlogmed ljudmi, si moramo prizadevati, da bo vzgajala človeka. Tretjič: dejstvo je, da je glasba navzoča pravvnaši župniji. Želimo si, da bi na tej ze/77//>'pognala močne korenine.« župnik Metod Poslanstvo Katehetski center, župnija Rudnik, posebne naloge sobratov Člani skupnosti dr France Škrabl docent za pedagogiko na Teološki fakulteti, prof. Anton Košir profesor zgodovi ne vGitnnazijiŽeliniljc, rektor cerkve na Kureščku, Rafko Pinosa direktor Zavoda Janeza Smreka rja, Vinko Cingerlc, lanko Novak župnija Žcipulja Pogled na Barje Zavetnik: sv. Simon in Juda Tadej Cerkev:L 1755 (prejšnja!. 1526oz. 1. 1659) Župnija: I. 1787 Prebivalci: 3500 Salezijanci: I. 1968 Župnik: VinkoCingerle Župnijo sestavljajo naselja: Rudnik, Orle, Lavrica, Sela. Bogoslužje redfio obiskuje 250 ver- nikov. Kverouku hodi okrog 110 ve-roučencev, na mladinska srečanja od 20 do 25 mladincev. Duhovnik obišče vsak prvi petek okrog 20 bolnih in ostarelih. Župnija ima dva zbora: mešani in mladinsko-otroš -ki zbor, ministrante (13), lepo vršijo svojo nalogo bralci beril in drugi bo-goslužni sodelavci. Posebej dejavno sodelujejo člani ŽPS in cerkveni ključarji, odborza Lavrico. Kot povsod je tudi pri nas čutiti velik osip, zlasti mladih družin, pri obisku nedeljske maše, zakramentih in bogoslužju nasploh. Od jedra župnije sta najbolj oddaljeni naselji Lavrica in Šele. Nova cestna struktura jih ješe posebej razmejila. Vzadnjcm času potekajo pogovori o potrebnosti sakralnega objekta na Lavrici, ki pa je šcvBožjih rokah. Vgospodarskem smislu je veliko storil že pokojni Mirko Žerjav. Lanipasmoobnoviliostrešjccerk-vc in vrh zvonika. Prenova bo v prihodnje terjala šc veliko vztrajnosti, a sem prepričan, da bomo zaradi velikodušnosti mnogih dobrih ljudi zmogli vse pravočasno in kvaii-tetno opraviti. Težje je delo na duhovnem področju, čeprav ima župnija jedro dobrih, prizadevnih in vernih ljudi, ki kljub tem/n/sedan j e verske brezbrižnosti skušajo prižigati luč upa-njaza prihodnost. Ker smo v župniji salezijanci, želimo dati vernikom pečat sale-zijanske duhovnosti. Že pred leti se je v župniji osnovalo jedro mladih salezijanskih sotrudnikov, ki pa so sedaj nekoliko v zatišju. V šolskem letu 1999/2000 je bil v prostorih župnišča noviciat. Po zaslugi odbora za Lavrico in nekaterih posameznikov je lepo uspela pobožnost križevega pota v naravi, razstava pirhov in drugih velikonočnih dobrot. Letos smo ročnemu nogometu pridružili še koš za košarko, mize za tenis, pikado. Posebej pa smo bili veseli, da smo po velikodušnosti mladih anima-torjev in ob posluhu staršev lahko izvedli program oratorija. Trudimo se, da bi poleg rednih srečanj privabili mlade na večje shode (Ku-rešček, Stična...). Dve dekleti sta se pred kratkim udeležili šole za animatorjevdekanijskem okviru. Za ministrante in pevce mladin-sko-otroškega zbora smo poleg rednih srečanj v zadnjem času imeli romanje-izlet na Vransko, Slom, Ponikvo, Velenje (muzej rudarstva). Duhovni poklici iz župnije: brata duhovnika Franc in Martin Erkla-vec, njuna sestras. Elizabeta Erkla-vec SSK, in s. Milka Anžič HMR Križev pot v naravi, post 2001 MRiteliefsM center Zavetnik: Kristus, Dobri pastir Ustanovitev: 1988 Pri urejanju stavbe je priskočil na pomoč vrhovni predstojnik salezi-janske družbe EgidijVigano, ki je želel, da bisenašainšpektorijačimbolj vključila vkatehetskoin vzgojnode-ja vnostkrajevne Cerkve. To je še posebno poudaril 1.1992, ko je obiskal KC. Ob blagoslovitvi je nadškof v svoji pridigi zaželel, da bi KC postal novo duhovno središče, iz katerega naj bi prihajala zdrava duhovnahra-na, katehetski pripomočki za slovenske katehete inkatehetski priročniki za otroke, mlade in odrasle. Pri brat- Zlata maša dolgoletnega rudniškega župnika Mirka Žerjava JSUm november - december • 6 «2001 ski mizi je ravnatelj France Škrabl predstavil dotedanje delo KC, ki je bil ustanovljenžel. i 980, in nekatere načrte za naprej. Navzoči vrhovni svetovalec S. Cuevas pa je poudaril, da delo na področju medijevspada, po donBoskovem zgledu, med prvenstvene naloge salezijanske družbe in zaželel slovenskim salezijancem, da bi se na tem področju posebno odlikovali, saj so potrebe izredno velike, j Ob tej priliki je izšel tudi slovenski prevod knjižice Salezijanciin družbeno obveščanje, ki ga je izdal dikasterij za dmžbeno obveščanje. VKC je knjižnica, kapela in stanovanja za petsobratovVknjižnici je trenutno nad4.000teoloških,pedagoš-kihinkatehetskih knjig. Naročenih je 23 revij. Katehetski center je doslej izdal nad 240 knjig, njegovi predstavniki pa so doslej sodelovali na raznih domačih ali mednarodnih katehet-skih srečanjih. ERNEST SAKSIDA rojen 15.10.1919 vDornberkuna Vipavskem MisijonarvBraziliji(Corum-ba, Matto Crossoj, kjer je v šestdesetih letih ustano vil t. i. Don Boskovo mesto, ki danes šteje nad2000mladih. »Orožje ljubezni, vesti, pravičnosti, dostojanstva in spoštovanja je edino orožje, ki vzpostavlja resnično Božje kraljestvo bodisi vjužni Ameriki bodisi v kateremkoli delu sveta. Moč temu orožju bo dal Gospod, ki ga kličemo na pomoč, ga ljubimo in gremo za njim. Orožje, ki ga uporabljamo v Don Bo-skovem mestu jepravtoin samo to: Gospodova ljubezen!« Mari&sr Kjer Drava na široko polje zajde, don Bosko si mladino najde! Zavetnik: sv. lanez Bosko Cerkev: še nima lastne cerkve, samo kapelo Župnija: 1.1986 Salezi janci: od začetka Župnik: ToneLipar Prebivalci: 10000. Dominikov dom na Pohorju: 1.1993, kapela 1.2001. KOT V PINARDIJEVISUPI! Kar don Boskovim sinovom ni uspelo pet let pred tragedijo druge svetovne vojne, se je zgodilo pet let pred ustanovitvijo samostojne slovenske države. V Mari-borsmo prišli salezijanci in na desnem bregu Drave ob vznožju Pohorja je nastala župnija sv. Janeza Boska. Svojo začasno nastanitev smo dobili v prostorih bivšega vrtca. Bivši vrhovni predstojnik E. Vi-gano, ki nas je obiskal leta 1992, je primerja I to salezi jansko postojanko in delo z don Boskovim začetkom v Pinardijevi hiši. Podpisovanje zahteve za izdajo dovoljenja za don Boskovecenter Maribor - april 2001__ Izjava z 2361 podpisi Mestni občini Maribor: »S tem svojim podpisom podpiram legitimno pravico Župnije sv. Janeza Boska v Mariboru, društva SMC, župnijske Kari las in Sa-lezijanske družbe do ustreznih sakralnih, upravnih in vzgojnih prostorov v omenjeni župniji ter pozivam vodstvo Mestne občine Maribor in druge organe, da sprejmejo zazidalni načrt na lokaciji in v obsegu, kakor ga predvideva strokovno pripravljen predlog iz leta 1999 in izdajo potrebna dovoljenja!« 61 jubilejna številka ob stoletnici Poslanstvo župnija s salezijanskim mladinskim centrom Maribor-Janez Bosko, Dominikov dom na Pohorju, Salezijanski dom v Celju in projekt PUM, župnija Šentjošt, posebne naloge sobratov Člani skupnosti Tone Lipar, Viktor Gane, SMC Franc Podbevšck (ekonom) Ivan Zupan (sklad J. Boska) dr. Štefan Fercnčak (asistent na Teološki fakulteti MB. Maribor), Slavko Pajk in prof. Stanislav Duh (Celje), Tone Krnc (Šentjošt) in lankolvančič (Šmartnoob Dreti). Ob začetkih posameznih sale-zijanskih ustanov najpogosteje ugotavljamo, da so nastale na mestni periferiji, kar velja tudi za Maribor. Hitro širjenje strnjenega mesta na južni predel je botrovalo zamisli o novi župniji, ki naj bi jo vodili redovniki. Vodstvo slovenskih salezijancev je to pobudo sprejelo kot hvaležen spomin na bližajočo se stoletnico don Boskove smrti. Po devetdesetem letu in ob novih možnostih za razvoj župnijske in salezijanske mladinske pastorale smo se v dogovoru z mestnimi oblastmi odločili za bolj primerno lokacijo nove ustanove. V nekaj letih bi bilo mogoče uresničiti ta potreben in težko pričakovani projekt. Program priprave zazidalnega načrta se je vlekel kar nekaj let, ko pa bi moral biti sprejet na mestnem svetu, ga je župan umaknil z dnevnega reda. Upajoč, da se bodo zadeve v kratkem premaknile naprej, je župnija pripravila temeljni ka men za nov don Bo-skovcenter, ki ga je ob svojem drugem obisku v Mariboru blagoslovil papež Janez Pavel II. Ob letošnji veliki noci so člani župnijskega pastoralnega sveta in salezijanskega mladinskega centra sprejeli izjavo in zbrali okrog 2 500 podpisov za gradnjo don Boskove-ga centra s cerkvijo. Voditelj salezijanskega mladinskega centra v Mariboru pri sv. lanezu Bosku KAPELA SV JANEZA BOSKA Slikar lože Zel je naslikal za našo kapelo podobo Marije z Jezusom pred seboj in s šmarnicami v rokah. Zdi, da se je lezus na tej upodobitvi iztrgal iz Marijinega naročja in hoče k svojim vrstnikom. Na drugi veliki sliki pa jeupodobljen sv. Janez Bosko z mladimi na igrišču pod Pekrsko gorco. Nekateri ga zato kratko imenujejo Mariborski donBosko. Upamo, da bo kmalu postavljen še v kako drugo okolje in ne lena igrišče. SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER (SMC) Salezijanski mladinski center je eden od petih mladinskih centrov, ki so bili ustanovljeni leta 1993. Poseben razcvet dejavnosti je doživel vzadnjih letih. Kljub temu, da nima niti najosnovnejših prostorov za svoje delovanje, se znotraj SMC dogaja veliko raznih prireditev in projektov. Vvse to je vključenih več kot 20 animatorjev, ki se čutijo soodgovorne za sovrstnike. Tako skozi leto deluje več skupin, kotsoanimator-ska, debatna, vokalno-instrumen-talna skupina, organizirani so tudi tečaji kitare, plesa, italijanščine, razni športni programi in drugo. Pravte skupine so tudi organizatorji raznih JSUm november - december • 6 «2001 prireditev: Don Bosko Show, tritedenski ora torij, festival duhovno-ritmičnih pesmi, pikniki... SMC s svojimi dejavnostmi presega meje župnije, saj se v razne programe vključujejo mladi in otroci iz celotnega Maribora. Posebna dejavnost, ki zaznamuje naš mladinski center, pa je Vlak veselja, ki je odprt za mlade iz blokovskega naselja (Nove in Borove vasi), ki ob večernih urah nimajo kaj početi. Na Vlaku veselja\\m nudimo prostor za druženje, predvsem pa poskušamo ustvarjati pozitivno vzgojno okolje, ki ga ti mladi še posebej potrebujejo pri svoji osebnostni rasti. Vnašem mladinskem centru bi lahko še veliko več naredili za mlade, žal pa nas pri delu ovirajo omejene prostorske zmožnosti - dejavnosti se namreč v večini odvijajo v majhnih učilnicah in hladnih kontejnerjih. Maribor predstavlja izziv za nas salezijance, ki živimo tukaj, saj mladih, ki hrepenijo po donBo-skovNzgo\\, tukaj ne manjka. VZGOJA ANIMATORJEV Največ pozornosti je namenjene animatorjem, ki so nosilci vseh drugih dejavnosti in programov znotraj SMC. Animatorji se sreču-jejotedensko. Skupina jerazdelje-na v dve podskupini; mlajši in starejši. Srečanja imajo štiri cilje: usposobiti animatorja za delo z mla- jubilejna številka ob stoletnici dimi - pedagoški vidik; priprava konkretnih programov - praktično delo; duhovnostanimatorja; družabnost. Animatorji morajo na programih delovati predvsem kot homogena skupina. To dosežemo z družabnimi programi znotraj skupin ter z izleti in potovanji. Se pa animatorji tudi sicer veliko srečujejo in so prijatelji. Poleg tega se udeležujejo tudi drugih programov: Uskovniških tednov, Confronta, postnih duhovnih vaj, potovanj, obiskovanja tujih mladinskih centrov. P®il©fj@ DOMINIKOV DOM Pod okrilje te salezijanske skupnosti spada tudi Dominikov dom na Pohorju, ki nudi naši župniji in mnogim drugim skupinam prijeten prostor za srečanja, družabnost, versko in duhovno poglobitev. Svoje poslanstvo je začel opravljati!. 1993, potem ko smo ga salezijanci odkupili na licitaciji. Letos je dom bogatejši še za prizidek, v katerem je kapela in prostor za družabnost in razvedrilo. Salezijanci v Mariboru smo po-legrednega župnijskega dela zadolženi tudi za dom upokojencev, ki je na teritoriju naše župnije, vodstvo orglarske šole v Mariboru, duhovno vodenje raznih gibanj ter skrb za Dominikov dom na Pohorju. Salezijanski dom v Gaberju Zavetnik: sv. Janez Bosko Temeljni kamen: 1.1937 Začetekposlanstva: 1.1939-41 Nov začetek: 1.1994 (vrnjen dom), Skupnost: 1.2000 in program za mlade PUM KOMAJ ZAČETO DELO... Prizadevanja, da bi salezijanci prišli v Celje, segajo v dvajseta leta preteklega stoletja. S pomočjo do-brotnikovin pod vodstvom voditelja salezijanskih sotrudnikov Alfonza Pavla so si v tridesetih letih zagotovili zemljišče in zanj tudi izplačali kupnino. Ob blagoslovu temeljnega kamna se je zbralo blizu 2000 ljudi. Salezijanci smo se uradno zopet naselili v Celju 24. januarja 2000. Prišli smo trijesobratje (Stanislav Duh, Janez Krnc in Slavko Pajk) z namenom, da bi sodelovali pri novonastalem poslanstvu za mlade - Projektno učenje mladih (PUM) in da pripravimo vse potrebno za nov Don Boskov center na Hudinji v Celju, kjer bo tudi nova župnija, posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku. NOVA SALEZIJANSKA POMLAD V CELJU Z Mestno občino Celje smo dosegli sporazum o zamenjavi dosedanjega doma in zemljišč za novo večje zemljišče na bodoči lokaciji centra, razpisali smo natečaj za idejne načrte za novi center; udeležilo se ga je šest arhitektov. Naj- Izbrani projekt arh. ložeta Marinka JSUm november - december • 6 «2001 Celju. Prepričan sem, da nam bodo dobri ljudje priskočili na pomoč pri gradnji, tako kot so pred vojno, saj želimo delati za mlade v don Bosko-vem duhu terv velikem zaupanju v varstvo Marije Pomočnice kristjanov in priprošnjo blaženega Antona Martina Slomška. ORATORIJ TUDI V CELJU »Že zgodaj spomladi smo prejeli klic Slavka Pajka, salezijanca iz Sa-lezijanskegadoma vGaberju. Obotavljali smo se le za trenutek, preden smo »podlegli« lepim vtisom, ki so nam ostali od lani, in se seveda strinjali, da tudi letos sodelujemo pri pripravi in izvedbi tega enotedenskega projekta za okoliške otroke. Priprave so se začele s sestankom, ki mu je sledil še eden, pa še eden... Lepo se je bilo srečati s prijatelji od lani, znova videti Janeza Krnca, salezijanca iz Salezijanske-ga zavoda v Veržeju, ki je letos z enako energijo in zagnanostjo kot lani vodil oratorij. Število animator-jevse je tako rekoč podvojilo v primerjavi z lanskim letom. Janez nas je potrpežljivo spodbujal k pripravi delavnic, igerin drugih potrebnih stvari, brez katerih bi oratorij težko uspel v takšnem obsegu, kot se to je zgodilo konec avgusta! Vsi smo bili kar malo na trnih... Vkončni fazi je bilo na oratoriju čez sto otrok, ne le iz Celja, ampak tudi iz okoliških krajev: Teharij, Šmarja pri Jelšah, Dobrne...« Tomaž S. boljšo urbanistično in funkcionalno arhitektonsko rešitev zasnove centra (oratorij, veroučni prostori, salezijanska skupnost, župnišče, cerkev, športna dvorana in otroški vrtec) je izdelal arhitekt prof. dr. Jože Marinko. Celotna zadeva je sedaj v fazi priprave strokovnih podlag za spremembo zazidalnega načrta . Upamo, da bo v kratkem sprememba tudi sprejeta. V našem domu se že štiri leta drugo nedeljovmesecu (ob 15. uri) v lepem številu zbirajo molivci za duhovne poklice. Lani in letos smo s tridesetimi mladimi animatorji vodili oratorij za otroke celjske deka-nije. Letos se ga je udeležilo sto otrok v veliko zadovoljstvo njih samih in njihovih staršev. Med duhovniki in vokolju ječutiti naklonjenost do našega dela in načrtov, ki jih imamo v MARTIN JURČAK [rojen/. l907vVojniku, zdaj živi na Rakovniku) Višji predstojnik slo venskih salezijancevodl. 1964-70. G. Martin je starosta slovenskih salezijancev. Po vojni je bil obsojen na smrt, potem na dosmrtnoječo in bil nazadnje osem let v ječi. Bilje prvi župnik na Rakovniku, kot inšpektor je gradil poslopje Srednje verske šole v Želimijem... danes je na Rakovniku, kjer je več let obiskoval bolnike po župniji, še vedno pa je za vzet spo vednik. Kotzlatomašnikje v Dokle-žovju dejal: »Najlepša leta me vežejo na ; prva tri leta vzgojne prakse v Mar-tinišču v Murski Soboti. 40 prekmurskih fantov je bilo v konvik-tu, pomagal sem jim pri učenju, vodil pevski zbor in tamburaše, prirejal igre... Zame tista leta (v zaporu) niso bila izgubljena, temveč Božji dar križa ... Vvseh duhovniških letih sem si prizadeval, da bi bil vedno v službi Božjega ljudstva . Vselej sem imel tudi veselje do glasbe. Skoraj 60 let sem vodil zbore, tudi v zaporu. Prav glasba je pogosto odločala v moji službi. Pomagala mi je k ožjemu in pogostejšemu stiku z mladino, posebej z otroki. Ssvo-jim poklicem sem bil vedno zelo zadovoljen. Nikoli nisem zapadel malodušnosti. Vedno me je krepilo upanje v bol jše. Vsak dan pa hvalim Boga, da smem biti tukaj in mu služiti!« mrnmM\mrmm65 iMtJUŠt (1065 m) Zavetnik: Sv. Jošt, puščavnik Cerkev: 1.1899 (prejšnja 13.-14. st.) Župnija: 1.1882(1891) Prebivalci: 400 Salezijanci: z Dobrno ,1.1954 Župnik: ToneKrnc Zanimivost: Najvišje ležeča župnija vSloveniji. Področjeseda-njega centra župnije je bilo naseljeno že najmanj 2000 let pred Kristusom, v bližini so namreč odkrili žar-na grobišča haltštatske kulture. »Če se hočeš prebiti od enega konca fare do drugega, potrebuješ dobre tri ure hoda ... Župnija v tem planinskem raju ima marsikatero pozitivno značilnost: tu in tam se še zasliši spontano narodna pesem; tudi se še čuti pristna, za Slovence tako značilna, povezanost vaš-čanov, še posebno, če gre za medsebojno pomoč in družinske praznike. Kadar imamo v fari večja dela in akcije, in to je skoraj vsako leto, je le malo družin, ki bi stale ob strani in nič ne prispevale!« (v Salezijanski vestnik3/1994) Poslanstvo Zavod sv. Frančiška Šaleškega s tremi enotami: gimnazija, dijaški dom, dom srečanj; župniji Želimlje in Golo, Člani skupnosti mag. Peter Pole, ložeBergant, prof. Anton Ciglar (ravnatelj Gimnazije Želimlje, prof. pedagogike), Janez Drnovšek (ekonom), dr. Janez Jenko, Peter Končan (vzgojitelj), Peter Pučnik (vzgojitelj) inlvanjanezžabot. JSUm november - december • 6 «2001 SaI«Qmtslm Podsvobodnim soncem Zavetnik: Srce Jezusovo Začetek: 1.1966 (noviciatj Srednja verska šola: 1.1967 Gimnazija Želimlje: 1.1991 Obnova in dograditev ustanove:!. 1994-1997 POGLED V PRETEKLOST Želimlje ležijo na skrajnem južnem delu Ljubljanskega barja, nedaleč od slovitega turjaškega gradu. V tem dokaj nepoznanem kraju je vzačetku prejšnjega stoletja (1902-1908) župni-koval slovenski pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Tu je napisal tudi roman Pod svobodnim soncem. 1966-1991 Leta 1967 smo slovenski sale-zijanci vtem kraju odprli srednjo šolo (Srednja verska šola). Vdobrih dvajsetih letih obstoja jo je obiskovalo več kot 300 fantov iz vse Slovenije. Ker zaradi takratne zakonodaje šola ni bila javno priznana, je večina dijakov ob koncu šolskega leta opravljala razredne izpite na raznih državnih gimnazijah v Ljubljani, s čimer so si pridobili tudi javno veljavno izobrazbo in si odprli pot na vse smeri visokošolskega študija. Mnoge teh dijakov srečamo danes na pomembnih mestih v družbenem življenju. S svojim delom prispevajo pomemben delež k razvoj u in vsestranski preobrazbi slovenske družbe. Iz želimeljske srednje šole je izšla tudi skoraj vsa mlajša generacija slovenskih salezijancevter nekateri redovni in škofijski duhovniki. Vsa leta je bila želimeljska sale-zijanska ustanova tudi pomembno duhovno središče, kraj številnih srečanj za otroke, mladino in odrasle, vzgojnih posvetovanj in srečevanj družin iz vse Slovenije. 1991 Leto 1991 - leto slovenske osamosvojitve - je prineslo nove možnosti za delo z mladino. Tako smo še istega leta ustanovili vŽelimljem Gimnazijo Zelimlje, ki je prva javno priznana zasebna šolavsamostojniSloveniji (Akt o ustanovitvi, 23. april 1991) in živ spomenikna leto naše osamosvojitve (dr. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit). Gimnazija Zelimlje je odprla vrata fantom in dekletom, ki se želijo izobraževati v gimnazijskem Hkrati zgimnazijo je bil ustanovljen tudi Dom Janeza Boska (dijaški dom). Dijakom in dijakinjam iz oddaljenejših krajevnudi možnost za bivanje in vzgojo po donBoskovi vzgojni metodi, ki ne temeljim poudaijanjuav-toritetevzgojitelja, marvečnaodnosih zaupanja in prijateljstva. Vželimeljsko šolo in dom so se začeli vpisovati dijaki in dijakinjeiz vse Slovenije: z Gorenjske in Dolenjske, s Primorske, z Notranjske iniz Zasavja, pa tudi s Štajerske, Koroške in Prekmurja. Želimeljska šola je postala Slovenija v malem. 1994 Zaradi večjega števila dijakov in novih zahtev sodobnega pouka smoleta 1994 prenovili in nadgradili obstoječe stavbe. Tako smo pri- programu in v krščanskem svetovnem nazoru ter si odpreti pot na vse smeri univerzitetnega študija. Druga faza obnove - dograditev: blagoslovtemeljnega kamna dobili nove prostore za šolo in dom, ustanova pa je dobila prenovljeno zunanjo podobo. 1997 Vželji, da bi mladim omogočili kar najboljše pogoje za življenje in delo, smo se odločili, da zgradimo dodatne prostore za dijaški dom ter prostore za knjižnico in čitalnico, za obšolske dejavnosti, družabnost in razvedrilo. Velika pridobitev je nova večnamenska športna dvorana, ki nudi mladim v šoli in domu povsem nove možnosti za šport in rekreacijo. 1999 V letu 1999 smo nadaljevali z urejanjem notranjih prostorov in okolice zavoda. Uredili in opremili smo prostore za fitnes, s čemer smo obogatili ponudbo na področju športne vzgoje in rekreacije. Športno dvorano in prostore za fitnes ne uporabi ja jo ledijaki naše šole, ampak tudi krajani Želimelj in drugih bližnjih krajev. Zavod se s svojo ponudbo vedno bolj vključu-jevživljenje ljudi, ki živijovnjegovi bližini. Leta 1999 smo uredili tudi zunanja športna igrišča in odprli sodobno urejeno čitalnico, ki je eden najlepših prostorovvzavodu. V mesecu novembru smo uradno zaključili večletno delo prenove in razširitve naše usta- (od 1.9.2000delujevokviru Zavoda Janeza Smrekarja na Rakovniku). Izbira imena ni naključna, saj se je že don Bosko rad oziral v simpatičen lik sv. Frančiška Šaleškega, velikega humanista 16. stoletja. Občudoval je njegovo izredno predanost Bogu in hkrati veliko zaupali je v človeka in v vse dobro, kar je nasvetu. Krščanski optimizem, ki ga je izžareval blagi savojski škof, je navdihoval don Boska pri njegovem snovanju preventivnega vzgojnega sistema in duhovnosti, ki jo je želel ponuditi mladim. To je duhovnost, ki jo označuje domačnost in prisrčnost v odnosu do Boga in do človeka. Sv. Frančiška Šaleškega je izbral tudi za zavetnika svoje novonastajajoče družbe in nove. Ob tej priložnosti jo je obiskal vrhovni prestojniksale-zijanske družbe g. Juan E. Vecc-hi in številni gostje iz domovine in tujine. S«(«ll(itfiitl ZAVOD SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA 1 .septembra 1999 je zaživel Zavod sv. Frančiška Šaleškega s štirimi organizacijskimi enotami: Gimnazija Želimlje, Dom Janeza Boska, Centerza mlade, družine in odrasle (ali: Majcnov dom), Glasbena šola Moja dežela -lepa in gostoljubna je ta naša prizadevanja potrdila tudi Turistična zveza Slovenije, saj je 18. 10.2001 Gimnazijo Želim-lje razglasila za najbolj gostoljubno srednjo šolo v Sloveniji. Gimnazija ima predmetnik splošne gimnazije, kar pomeni, da daje enakovreden poudarek jezikoslovju, družboslovju in naravoslovju. Na gimnazijo se vsako leto vpišeta dva oddelka prvega razreda. Po sedanjem sistemu, ki je skupen za celo Slovenijo, imajo - tako kot na vseh drugih slovenskih gimnazijah -prednost pri vpisu tisti osmošol-ci, ki dosežejo boljši učni uspeh vzadnjih letnikih osnovne šole ter zberejo višje število točk pri preverjanju znanja iz slovenščine in matematike. 2. Dom Janeza Boska Ob Gimnaziji Želimlje je bil ustanovljen Dom laneza Boska. Dijakom in dijakinjam nudi možnost za bivanje in vzgojo po načelih preventivnega vzgojnega sistema, kot ga je utemeljil sv. janež Bosko. Kersmo salezi janci že po svojem poklicu usmerjeni k vzgoji mladine, to svojo značilnost najlažje uresničujemo pravvživljenjuindeluzmladimi.ki bivajovdomu. 69 jubilejna številka ob stoletnici po njem imenoval tudi njene člane -salezijanci. Zavod sv. Frančiška Šaleškega se s svojo dejavnostjo in pestrimi ponudbami vedno bolj vključuje v življenje kraja in okolice. To dokazuje tudi priznanje za izjemne strokovne dosežke pri bogatitvi zna nja drugih, ki mu ga je i 8. oktobra i 999 v Tednu vseživljenjskega učenja podelil Andragoški center Republike Slovenije. I. Gimnazija Želimlje Zasebna šola Gimnazija Želimlje pomeni novost v slovenskem šolskem prostoru. Njena drugačnost je zlasti v tem, da ne skrbi le za visoko kvaliteto izobraževanja, ampak tudi za primerno vzgojo. Šola si prizadeva za visok nivo znanja, zato vztraja na primerni zahtevnosti. Vsakoletni uspehi naših dijakov na maturi dokazujejo, da šola dosega visoke cilje. Letos je uspešno (100%) maturirala že sedma generacija dijakov. Vštirih letih šolanja in bivanja v naši ustanovi si poleg kvalitetnega znanja pridobijo tudi nekatere temeljne vrednote, ki so osnova za uspešno in srečno življenje. Prednost šole je čisto in mirno okolje sredi zelene doline, ki nudi skoraj idealne pogoje za učenje. Šola si prizadeva za ekološko naravnanost ne le v okolju, v katerem živimo, ampak tudi v življenju dijakov in dijakinj, ki naj bi vstopili v življenje brez zasvojenosti in vseh vrst odvisnosti, ki onemogočajo človeku, da bi se vsestransko razvil in uresničil. V okviru projekta Zelimeljski animatorji ob svojem prijatelju sv. lanezu Bosku Ponudba doma obsega pestro paleto dejavnosti, ki lahko obogatijo življenje mladega človeka: duhovnost, šport, glasba, gledališče, ustvarjalne delavnice, razvedrilo, potovanja... to je razlog, da se za bivanje v domu pogosto odločajo tudi dijaki in dijakinje iz Ljubljane ter drugih bližnjih krajev. Prizadevamo si, da bi mladi sprejeli dom kot svoj življenjski prostor, v katerem lahko uresničijo kar največ mladostnih pričakovanj in hkrati zorijo v odgovorne osebnosti. 3.Majcnovdom (CMDO) Zelimeljska ustanova se ne posveča le mladim, ki se šolajo na Gimnaziji Zelimlje. Ssvojovzgoj-no-izobraževalno ponudbo želi še na druge načine bogatiti slovenski prostor. Vta namen že vrsto let pripravljamo razna srečanja za otroke, mladino in družine. Programi potekajo preko celega šolskega leta, še zlasti ob koncu tedna. Pomenljivo je, da v pripravi in izvedbi programov sodeluje skoraj 100 mladih animatorjev, ki v prostovoljnem delu zdrugimi inza druge oblikujejo svojo osebnost in si nabirajo dragocene življenjske izkušnje. JSUm november - december • 6 «2001 JOŽKO KRAMAR Rojen 5.3. 1919 vŠmarcipri Kamniku. Misijonar daljne Oceanije (Indija, Burma, Filipini, PapuaNova Gvineja), kamor se je podal kot mlad šestnajstleten salezijanec. »Dragi fant, drago dekle, mar ti je že kdaj prišlo na misel, da je morda veliko duš v tvojih rokah in da je samo od tebe odvisno, če bodo te duše za vso večnost v Bogu srečne ali pa ... Položimo si roko na srce in pomislimo, če ne bi morda mogli kaj več storiti za dobro drugih! Naša sebičnost bi zahtevala, da skrbimo najprej zase in za svoje najbližje. Ljubezen kristjana pa meri veliko dlje. Kristusova ljubezen ne pozna meja!« Želimlje Zavetnik: sv. Vid Cerkev: 1.1886 Župnija: 1. 1878 Prebivalci: 1140 Salezijanci: 1966 Župnik: Ivan Janez Žabot Dejavnosti: župnijski pastoralni svet, župnijska karitas, ključarji, mešani župnijski pevski zbor, veroučna šola, ministranti, molitveni skupini, oratorij, kateheti, animatorji, mladinska veroučna skupina, športno moštvo, bralci Božje besede. Golo Zavetnik: sv. Marjeta Cerkev: iz začetka 19. stoletja Župnija: 1.1877 Prebivalci: 572 Salezijanci: 1.1971, Župnik: Ivan Janez Žabot (pastoralna pomoč: Janez Drnovšek) Dejavnosti: župnijski pastoralni svet, zvonarji, veroučna šola, organist in pevski zbor, ministrant-ska skupina, mladinska veroučna skupina, animatorji, bralci Božje besede, molitvena skupina. Zanimivost: bogat baročni oltar in prižnica (iz nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Dolenjskem). FRANC S. FINZGAR je bil župnik v Želimljem od 1902 do 1908. Tukaj je ustanovil osnovno šolo in napisal tudizgodo vinski roman Pod svobodnim soncem. V12. knjigi Zbranih del je o svojem župnikovanju v Želiml jem zapisal: Prihod: »V Želimlje sem prišel dokaj hladnega jesenskega dne. Počakali so me pod Rebrjo ob mostu odrasli in otroci. Je bilo čisto domače in hudo preprosto, kar mi je bilo zelo všeč. Ljudje so bili, kakor zelo blizu Ljubljane, vendar hudo preprosti in prvotni. Naglo sem se z vsemi seznanil, zlasti še zato, ker sem moral prevzeti zasilno šolo, ki je bila v župnišču v pritlični sobi.« Slovo: »Kakor sem gorenjske grčaste narave, me je slovo od Želimel j le ganilo. Sedem let sem bil tam, ves čas v najlepšem miru in slogi z ljudstvom. Radi smo se imeli. Želimlje ni bila kaka hrupna župnija. Vse je bilo skromnoin preprosto. Vselepa idila, kjer sem živel svoj svet; mnogo sem lahko književnode-. lal, dušnopastirsko službo vestno opravi j a 1, pom agal, da so dobili tako potrebno šolo, napravil orgle, se trudil za prosveto, da sem bil kar dovolj zaposlen.« jubilejna številka ob stoletnici Poslanstvo vodstvene službe inšpektorijesv. Cirila in Metoda, založba Salve, posebne naloge sobratov Člani skupnosti Blaž Cuderman, mag. Branko Balažic, Herman Gregorič, Marko Suhoveršnik, prof. Lojze Dobravec (inšpektor), mag. Marjan Lamovšek, prof. dr. Alojzij Slavko Snoj (deka n Teološke fa ku ltete) SOSEDJE LURŠKE MATERE Sedež ljubljanske salezijanske inšpektorijesv. Cirila in Metoda je od samega začetka (18. november 1922) na Rakovniku. Povojne razmere pa niso dopuščale, da bi inšpektor s svojimi sodelavci bival v posebni skupnosti. Zato je bila šele v letu slovenske osamosvojitve ustanovljena skupnost Ljubljana - inšpektorialna hiša, ki ima v inš-pektoriji posebno mesto. Njeno poslanstvo je v skrbi za ohranjanje in spodbujanje povezanosti med sobrati. V hiši ima dom in delovne prostore inšpektorialno vodstvo. Inšpektor, ki je po don Boskovi zamisli prvi odgovoren za ohranjanje in razširjanje pristne salezijanske ka-rizme v inšpektoriji in znotraj širše salezijanske družine, skrbi, da poslanstvo v posameznih skupnostih inšpektorije ostaja zavezano prvotnim namenom. Kerpa sodobna naglica zahteva prilagajanje na mnogih področjih, morajo tudi salezijanske skupnosti, če hočejo delovati na današnjemu času primeren način, odkrivati nove možnosti in priložnosti za udejanjanje don Boskovega vzgojnega načina. Prav v tem odkrivanju in uresničevanju novih pobud ima inšpektor s svojim svžtom odločilno vlogo. Pri tem mu pomagajo ožji sodelavci: inšpektorjevvikar, inšpektorial-ni ekonom, inšpektorialni ta jnik ter trije svetovalci, ki prihajajo iz raznih skupnosti inšpektorije. Vskupnosti Inšpektorialne hiše so tudi sobratje, ki opravljajo svoje delo v založbi Salve, poleg teh pa občasno sprejema tudi sóbrate, ki prihajajo na obisk iz diaspore (Jugoslavija) ali iz daljnih misij onov. Poleg inšpektorialne hiše je prenovljen prostorpred lurško kapelico, v kateri je lepo obnovljen kip Marije Brezmadežne, h kateri se zatekajo mnogi njeni častilci iz Ljubljane in od daigod ter prosijo za njeno varstvo. MED ŠTUDENTI IN ŠTUDENTKAMI NA UNIVERZITETNIH OBZORJIH Izgublja se zgodovinski spomin , da so duhovni sinovi sv. Janeza Boska začetniki nekaterih izrednih pobud v Cerkvi na Slovenskem, ki so jih prevzeli še drugi in se utegne celo pozabiti, kje je njih čisti vir. Zato bodi ob koncu prvega stoletja salezijanskega delovanja pod Triglavom še enkrat zapisano in to kar v obliki vprašanj, na katere bosta bralec in bralka prav lahko kritično odgovorila: Kdo je začel z zbirko knjižic za prosvetljevanje ljudstva na začetku 20. stoletja in kdo si je ponovno izbojeval to dejavnost v 60-ih letih, ko so bili časi še popolnoma svinčeni? Kdo je začel s prvimi urejenimi veroučnimi učilnicami in rednim župnijskim veroukom kmalu potem, ko je bil ta vržen iz slovenskih šol? Kdo je prvi izdajal pesmarice za ljudsko petje, za otroške in mladinske zbore? Kdo je prvi začel zbirati in vzgajati ministrante na shodih in duhovnih vajah? Kdo je začel z gibanjem moliv-cev za duhovne poklice? Kdo z ora-toriji po slovenskih župnijah? In še bi lahko naštevali. Ob koncu prve stoletnice pa omenimo še to, da so zdaj štirje slovenski salezijanci člani profesorskega zbora Teološke fakultete Univer- ze v Ljubljani, nekaj pa jih deluje na drugih univerzah. Glasbeno izroči-logojimuzikologdr. ŠtefanA. Feren-čak, ki jepredavatelj liturgičnega petja in voditelj Orglarske šole vMari-boru. Zgodovinsko raziskovanje, strokovno pisanje in arhivarsko delo je področje docenta za cerkveno zgodovino dr. Bogdana Kolarja, ki je tudi člansenata fakultete. Kate-hetsko izročilo častno nadaljuje dr. France Škrabl, ki je bil kot sestavlja-lec učbenikov več let voditelj Slo- venskega katehetskega sveta, zdaj pa je docent za pedagogiko in andra-gogiko. Vseslovenski načrt za župnijsko katehezo in izdelavo učbenikov za prvi dve trilet ji osnovne šole je zasnoval in vodil dr. A. Slavko Snoj kot predsednik Slovenskega katehetskega sveta, zdaj pa profesordi-daktike, katehetike in homiletike (cerkvenega govorništva), dekan Teološke fakultete in član senata UniverzevLjubljani. Kronist jubilejna številka ob stoletnici JSUm november - december • 6 «2001 POSTNE DUHOVNE VAJE Že nad dvajset let potekajo t.i. Postne duhovne vaje, ki se jih vsako leto udeleži več kot 200 mladih. Podobno kot Uskovniške tedne si je tudi te zamislil in začel voditi Jože kZofcskupaj z laiškimi animatorji in pozneje vse bolj tudi ob sodelovanju drugih salezi-janskih duhovnikov. Takole sam pravi: ■»Na Rakovniku ... smo duhovniki spoznali, da brez vsakoletnih duhovnih vaj ne bo mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi načrtovane programe in dejavnosti. Že od vsega začetka so sodelovali a nimator ji, kajti duhovnikov ni bilo dovolj. Začetki duhovnih vaj so bili v Bohinju in udeležilo se jih je okrog 100 mladih, trajale pa so le en prosti konec tedna... Kraji,kjer sedaj potekajo duhovne vaje, so: Stična, Mirenski Grad, Želimlje, Bled... (op.ur.:danespaMirenskiGrad, Bled, Želimlje, Pohorje, Veržej). Duhovne vaje so bile namenjene srednješolcem, študentjepa naj bi sodelovali kot animatorji ... Mladi, ki se udeležujejo duhovnih vaj, tudi raje obiskujejo verouk in se navdušujejo za vlogo animatorstva!« (v: Salezijanski vestnik3/l996). USKOVNIŠKI TEDNI Med počitnicami se na Uskovnici v koči Pod Robom odvijajo Uskovniškitedni- tedni za vzgojo župnijskih sodelavcev. Letošnji je bil že 16., pod naslovom: Kristus, dar za vse-mladiza mlade. Začetki so bili težki, skupina zagnanih voditeljev (Jože Ramovš, jubilejna številka ob stoletnici Imre Jerebic...) pa je pod vodstvom Jožeta Vidica ob študiju in dobri pripravi zastavila program in urnik tedna, ki je do danes ostal skoraj nespremenjen. Celoten teden temelji na skupnem bivanju, dopoldanskih predavanjih in popoldanskem delu po skupinah. Dan se zaključuje z evharistijo, s kulturnim ali veselim večerom. Prepleta se delo po skupinah, molitev, puščava, družabnost in osebna izkušnja vsfeh udeležencev. Pomembno vlogo predstavljajo animatorji, ki vodijo skupine, pa tudi navzočnost duhovnikov salezijancev-tega.so udeleženci izredno veseli. Predzadnji dan je posvečen osebni poglobitvi, spovedi ali pogovoru z duhovnikom. Mladi vsakokrat odhajajo domov navdušeni in drugo leto skoraj gotovo pripeljejo s seboj še katerega od svojih prijateljev. V treh tednih se zvrsti nad 200 mladih iz vseh koncev Slovenije. TEDEN SMD Bog nas kliče vskupnost Letos smo na Tednih salezijanske mladinske duhovnosti na Koprivniku razmišljali onaših skupnostih, zanje molili in jo tudi gradili. Vsak dan vtednu smo bolj poglobljeno razmišljali o enem vidiku: najprej je potrebno srečanje s seboj in z brati ter sestrami. Bognas osebno nagovarja, kliče po imenu v skupnosti in za skupnost, kjer mu na njegove izzive osebno odgovarjamoz odgovornim življenjem. Skupnost nam pomaga razvijati darove in jih živeti kot poslanstvo. Vpetek pa smo se odpravili v celodnevno puščavo, premišljevali o svojem življenju in svoje duše po Božjem usmiljenju očedili pri zakramentu sprave, saj brez odpusčanjam osebne rasti in ni rasti v skupnosti. V soboto smo se poslovili v zavesti, da v svet ne odhajamo popolni, vendar pa opogumljeni. Prijateljstva, ki so sč spletla med nami, ohranjamo v molitvi in medsebojnih srečanjih. Barbara ORATORIJ Oratorij je ustanova ali bolje: dogajanje, življenjska izkušnja, ki želi celovito (na vzgojni in pastoralni ravni) odgovoriti na tako različne potrebe mladih. Poseben pečat, ki ima še vedno svoj značilen sijaj, mu je dal sv. Janez Bosko. V zvestobi njegovi karizmi se je beseda oratorij pred kakimi desetimi leti pri nas na Slovenskem uveljavila za večdnevni (tedenski) večinoma počitniški program za otroke (v krščanskem duhu), ki jim omogoča, da v svojem kraju koristno preživljajo počitniške dneve. V zadnjih letih je prišlo do prave poplave teh programov: v letu 1996 se je oratorij dogajal v 25 župnijah, letos pa že v približno 90-ih, zajel pa je okrog 6000 otrok in 1000 mladih animatorjev. ČARNO JEZERO - RAKOVNIK ČARNO MORJE-ANKARAN Leto sv. Dominika Savia (1992) je spodbudilo sa-lezijansko družino, da je pripravila prvi otroški festival - praznični dan za otroke iz župnij, kjer delujejo salezijanci in hčere Marije Pomočnice. Odločili so se za datum, obseg, način, temo, zbrali sodelavce in vedno posebno težo dajali nekaterim trenutkom, npr. prihod na Čarno jezero (plezalna stena, gugalnice, gostoljubna hiša, letališče... j, Že prvo leto je bil odziv nadvse spodbuden. Temeljna shema ostaja že deset let enaka... Za otroke želi biti ta prireditev priložnost, da se igrajo, doživljajo vedno nove pustolovščine, ob tem pa se še veliko naučijo za življenje. Prihajalo je od 1000 do 1500 otrok, sodelovalo do 300 animatorjev, vedno je bilo organiziranih kakih 2 5 delavnic (otokov)... Letos je bilo jubilejno, deseto, Čarno jezero! Podobna prireditev z nekoliko prirejenim naslovom (Čarnomorjefva v jesenskem času se je dobro leto pozneje začela na Obali v salezijanski župniji Ankaran, in sicer za otroke z obalnih župnij. OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBORI Don Boskov praznik 1.1996 pomeni še en pomemben korak v zbiranju otrok in mladine: prvič so pri maši sodelovali združeniotroškipevskižborhz več župnij : vsi otroci so prepevali vse pesmi skupaj, in sicer ob priložnostno sestavljenem orkestru mladih. Najprej so organizatorji pripravili izbor pesmi, potem to razposlali zainteresiranim zborovodjem, ki so se vpri-pravi na praznik enkrat zbrali in se pogovorili, kako bodo svoje otroke učili posamezne pesmi. Generalka za zbore je bila tri ure pred slovesno mašo, po kratkem odmoru pa so zapeli pri maši. Veličastno! Srečanje je bilo, razen dvakrat (Cerknica, Kodeljevo), vedno na Rakovniku, udeleževalo pa se ga je od 600 do 900 otrok (oz. 20do 35 zborov). Ker je za mnoge zbore Rakovnik kljub vsemu daleč, so se letos prvič zbrali otroški zbori Pomurja (okrog 10,250 otrok) in 20. maja prepevali za praznik Marije Pomočnice v Veržeju. Podoben način so izbrali tudi mladinski (mešani) zbori.-pvjič so se srečali in sodelovali pri maši na Rakovniku zadnjo nedeljo 1.1999 (180 udeležencev), ko je bil med nami vrhovni predstojnik salezijanske družbe, JuanE.Vecchi.Ddrugo srečanje pa bo letos za sam jubilej stoletnice prihoda salezijancev na Rakovnik- prav tako zadnjo nedeljo v novembru. ŠPORTNE IGRE MLADIH ULIČNAKOŠARKAZAMINISTRANTE Šport je ena bistvenih sestavin vzgojnega poslanstva . Veliko se je o tem govorilo in naredilo ob priložnosti Mednarodnih športnih iger salezijanske mladine (PGS), ki so bile leta 1992 v Sloveniji. Tedaj smo gostili kakih 800 mladih iz raznih koncev Evrope. Pri teh športnih srečanjih ni najpomembnejše tekmovanje, ampak veliko bolj druženje, prijateljevanje, koristna uporaba prostega časa... Na podoben način se v zadnjih letih vsako leto odvijata dva ali trije športni turnir-jimladihfvečinomavLjubljani/KodeljevoinŽelimljem), ki zberejo različno število ekip. Tekmujejo predvsem v odbojki, košarki in malem nogometu. April 1.1996 pa pomeni tudi prvo srečanje v street-balluza ministrante (tekmovanje v košarki na en koš, v ekipi so trije tekmovalci), ki so ga salezijanci organizirali preko revijeMinistrant. Pivo srečanje je bilo na Rakovniku nekaj tednov pred prvim papeževim obiskom, potem so si sledila srečanja v Želiml jem in Ljubljani. SKALA mladinska ulična vzgoja IZZIV ZAŠTUDENTE Na Rakovniku v Ljubljani se je v letu 1995 zbirala študentska skupina. Navduševali so se ob življenju in delu sv. Janeza Boska. Posebej jih je presenečalo, kako se je z mladimi srečeval po ulicah mesta Turina. Približati se je znal najbolj zapuščenim in ubogim. Mladi iz študentske skupine so ob tem navdihu odšli na ulice mesta Ljubljane. Opazovali so mlade, se zanimali zanje in seznjimipogovarjalti.Videliso.daje veliko mladih na ulici. Preko sredstev obveščan jaso zvedeli, da ima veliko mladih probleme/.zasvojenostjo, mnogi pa zaidejo v kriminal... Ob navdihu in zgledu učitelja mladihse je iz konkretnih potreb mladih rodil projekt SKALA. Glavni cilj je bil, da bi /. mladimi vzpostavili osebni odnos zaupanja v njihovem življenjskem okolju/na ulici/ ter jim dati oporo v prizadevanju za izhod. DAJATI DOM SKALA delu je danes v okviri i Zavoda |a neza Smre-karja. Mladim skušamo nudil i dom, ljubezen, zaupanje, prijateljstvo, pomoč pri izobraževanju. Z njimi se čevanju, pogovorih mladi začutijo, da so i lekomu dragoceni, da so neprecenljive vrednosti in da se lahko na nekega zanc^jo.Tistim, ki imajo večje težavezzasvojenost-jo, mamili, pomagamo, da odidejo na zdravljenje. Med mlade se zapeljemo tudi z Busom veselja. To je prirejen avtobus, na katerem lahko mladi ob igri ter raznih delavnicah koristno preživljajo prosti čas. Dvanajstka ( / 2-ka):\c mladinski center v naselju Nove Fužine. Odprt jevsakdelovni dan, od enih do petih popoldne, za osnovnošolsko mladino. Vtem času imajo možnost narediti domačo nalogo, se igrati in ustvarjati v delavnicah. Za starejše je odprto od petih do sedmih zvečer. Organizirani so tudi izleti, športni turnirji in večdnevne počitnice v različnih krajih. Ob torkih in petkih je 12-ka odprta tudi ob večernih urah, od dvajsetih do dvaindvajsetih, za klepet in igro. VCeljudelujcSA>tf>l-/VMprojektnoučenjezamlaj-šeodrasle. Skupini dvajsetih mladih (15 do 25 let), ki niso končališole, nimajo poklica inso brezposelni, skuša pomagati, da končajo kakšnošoloalida si najdejozaposlitev. Delo SKALE vodijo salczijanci, za strokovnost skrbijo zaposleni. Osnovnega duha celotnemu delu dajejo animatorji. Vsak ponedeljek jeob pol osmih zvečer srečanje na Rakovniku, kjer scob ustvarjalnem sodelovanju vseh oblikujeceloten program. VSKALOvednoz velikim veseljem sprejemamo noveanirnatorje. FrancBrečko JSUm november - december • 6 «2001 salve družbeno obvešččanje ZVESTI DON BOSKU : Če za katero področje pastoralnega dela lahko trdimo, daso salezijanci na Slovenskem načrtno posnemali zgled sv. Janeza Boska, potem to velja za uporabo sredstev družbenega obveščanja. Domala v vsakem okolju, kamor so se naselili, je veljalo njihovo prepričanje, da morajo na tem področju biti na čelu napredka in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za učinkovito pastoralno delo. Skupnost na Rakovniku se je teh načel držala od vsega začetka, zato je kmalu ustanovila tudi svojo lastno tiskarno. Med prvimi publikacijami , ki so jih izdajali, so bile brošure o lastni ustanovi, molitveni pripomočki za gojence, knjige za širjenje po-božnosti do Marije Pomočnice in različne druge po-božnosti, drobne knjižice z versko vsebino za širše ljudske sloje. Ideja prvega rakovniškega ravnatelja Angela Festa je bila izdajanje rednega glasila, ki bi sotrud-nike in dobrotnike redno obveščalo o življenju v sale-zijanskih skupnostih in širilo poznavanje Janeza Boska. Ksalezijanski tiskovni dejavnosti je pred vojno spadala tudi knjigarna in papirnica Mladinska založba, predhodnica današnje Mladinske knjige. Po letu 1945 je komunistična oblast onemogočila verski tisk. Salezijanci so izgubili tiskarno, po 1.1954 pa so začeli zrazmnoženinami na ciklostil. Brošuram in knjigam so se pridružili še različni plakati, diapozitivi in drugmaterial za pomoč pri verouku. Začetnika tega dela sta bila Franc P Mihelčič in Vinko Furlan. Leta 1967 so knjižice po begunstvu v Trstu v povojnih letih začele ponovno izhajati na Rakovniku. Knjižicam so sledile številne knjige, druge publikacije in revije. Svoje mesto je dobil tudi Marijanski koledar, ki ima za seboj čez 30 let izhajanja. KATEHETSKI CENTER IN ZALOŽBA SALVE Skrb za oskrbovanje slovenskih katehetovz novimi priročniki in drugim gradivom je spodbudila vodstvo Ljubljanske salezijanske inšpektorije, da je leta 1980 ustanovila Katehetski center, ki je dobil nalogo, da spremlja razvoj pastorale in kateheze po svetu, da skrbi za širjenje verskih knjig in pripravlja katehetske pripomočke in avdiovizualna sredstva za pomoč pri verouku. Ravnatelj Katehetskega centra jesSvojimi sodelavci pripravil veliko strokovnega katehetskega gradiva in z različnimi knjižnimi zbirkami obogatil pastoralno delo z ministranti (revija Ministrant), mladinskimi skupinami, mlajšimi zakonci itn. Danes nadaljuje dobro zastavljeno delo slovenskih salezijancev na področju sredstev družbenega obveščanja založba Salve d.o.o. Ljubljana. Samoime nakazuje poslanstvo ustanove: SAL-salezijanci, V-vzgoja, E-evangelizacija.Vpodročje svojega dela je uvrstila vrsto pobud za načrtno vzgojo uporabe sredstev družbenega obveščanja, zato prireja tudi različne seminarje in mednarodna srečanja za delavce na tem področju. Ustanova je dobila lastne prostore, opremljene za grafično pripravo besedil in drugih medijev, potrebne delovne prostore, urade in trgovino. Sodelavci te salezijanske ustanove se zavedajo, da je treba biti navzočvslovenskem prostoru, tudi na in-ternetskih straneh (www.salve.si), za to se vključujejo v novo evangelizacijo z zavzemanjem za krščanske vrednote, s katehiziranjemotrokin mladih, z vzgajanjem in usposabljanjem mladinskih animatorjev, s pomočjo družinam pri reševanju njihovih zakonskih in vzgojnih vprašanj, z izdajanjem teoretičnih in praktičnih pripomočkov za katehete in katehistinje, bolnim in trpečim pa knjižice in knjige prinašajo duhovno tolažbo in utrjujejo vero v življenje. Branko Bala žic ZGODOVINA Društvo Mladinski ceh je bilo ustanovljeno leta 1992 na pobudo nekaterih mladih in salezijancev, med njimi celodesetletjenajbolj prizadevnega Rafka Pinose. Osnovni namen društva jepovezovanjesalezijanskih mladinskihcentrovinrazličnihdelovnih skupin,sciljem,da postanejo prepoznavnemladinskeskupinevSloveniji. Osnovna ideja ni zaživela v polnosti, veliko bolj so se razvile dejavnosti različnih interesnih skupin, ki sobilepreventiv-negaaliizobraževalnegaznačaja.Vletihdelovanjajebilov olsviru društva velikosodelovanjazraznmskupinami.Druš-tvo je bilovedno v pomoč tistim, ki so potrebovali svetovanje, pravno indaigo pomoč. SEDANJOST Mladinski ceh je nacionalna mladinska organizacija z izredno pestro ponudbo programa za mlade. Delo je usmerjeno v štiri temeljna področja: 1) delo na lokalnem nivoju in podpora mladinskim cen trom in klubom: Sodeluje s kar nekaj klubi in drugimi mladinskimi centrivSloveniji,patudivtujini(Podgorica, Bratislava, Valencija, Utrecht). Trenutno pa Ceh sodeluje z več kot 10 enotami, ki so razporejene po vsej Sloveniji in tujini. 2) programi za aktivno in koristno tervzgojno preživljanjeprostega časa mladih: Vsodelovanju s SDB in HMP Ceh sodeluje pri organizaciji Čarnega jezera in poletnega počitniškega programa za otroke oratorij. Trenutno nudi bazo kovč-kovs pripomočki za izvajanje delavnic, pripravljajo tudi razne igre in delavnice. Program Mednarodno priznan je - AWARD je namenjen mladim med 14. in 24. letom starosti in vzpodbuja celosten razvoj posameznika. 3) neformalno izobraževanje: Ceh v sodelovanju zUradomRS za mladino pri MŠZŠ pripravlja indeksneformalnega izobraževanja in projekt priznavanja in uveljavljanja neformalno pridobljenih znanj.Vokviru tega pripravlja okrogle mize in debate ter sodeluje s finsko organizacijoYOUTH ACADEMY Polegtega daje velik poudarek tudi pedagogiki igre. Sknjigoiger, Igrajmose, in kartotečne zbirke iger, Igrajmo se II., je dosegel svoj prvi uspeh v slovenskem prostoru. Sedaj jepotrebno ta znanja nadgrajevati in jih v obliki seminarjevponuditi tudi drugim. 4) usposabljanje in izobraževanje animatorjevna lokalni in nacionalni ra vni: Ceh jeustanovil prvi trenerski centervSloveniji, in sicer je moral za pomoč zaprositi ameriško ambasado, ker ni bilo dovolj sredstev. Z njihovo pomočjo jezažive-la ideja mladinske akademije, ld je namenjena usposabljanju animatorjev in multiplikatorjev na področju mladinskega dela v Sloveniji. Poimenovana je MLAKAin v prihodnosti računa na dodatno pomoč, ker je prihodnost mladih in njihovega sodelovanja vrazličnih oblikah karitativnega dela odvisna od tega, ali jim bo ponujeno izobraževanje, ki ga nujno potrebujejo. SODELOVANJE Sodelavci Ceha sodelujejo na okroglih mizah o pomenu mladinskega dela doma in vtujini. ZačetekSKALE jebilvokviru Ceha. Sodeluje v izvajanju Čarnega jezera in oratorija. Ceh je pripravil videokaseto Bansi, mapo Igre, mapo Delavnice, kartotečno zbirko Igrajmo se II, izdal je4knjige, organiziral dve bilateralni izmenjavi, imel prvo prostovoljko EVS v Sloveniji in še in še... SKLEP Društvo Mladinski cchjc torej namenjeno vsem, ki bi radi za mlade naredili stopnice v boljšo prihodnost, nenazadnje je lahko stopnica tudi za razvoj kakšne nove skupine ali vstopno mesto za kakšnega novega sodelavca velike salezijanske družine. Oglej si www.mladinski-ceh.si in se nam pridruži v prizadevanjih za boljši jutri mladih. Pisar Društva mladinski ceh Gornik Jože ______________________—7f\ jubilejna številka ob stoletnici Ob stoletnici prihoda salezijancev na Rakovnik Vabljeni na ogled razstave v gradu Rakovnik december 2001 - januar 2002 ponedeljek - sobota: 14.30- 16.00 nedelja: 9.00- 12.00; 14.30- 16.00 za skupine tudi po dogovoru tel.: 01/4273028 tel.: 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.sl Dvanajstka . Ulica 1 Ulica2 Bus veselja Skala PUM Celje SKALA RAKOVNIK PUM CELJE voditelj Franc Brečko SDB MAVRICA VERŽEJ voditelj Janez Kmc SDB GLASBENASOLA RAKOVNIK voditelj Polona Stegu < Vzgojno-izobraževalni programi Tečaji in seminarji Enodnevni in večdnevni duhovni programi Razna srečanja « Program nižje glasbene šole : Orkester in komorne zasedbe * Srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov • Tečaji pritrkovanja VSAK DRUGI MESEC D0NB0SK0 PRITEBID0MA! Saiezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga Želijo. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijanske delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo »I, naslova. '¿A PSHHliil Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RakovniškaG, p.p. 2404 1001 LJUBLJANA Leta 1877 gaje ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. JSUm november - december • 6 «2001 RAKOVNIK V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE \mo pol ure od Ljubljane proti dolenjski strani, to je za dober sprehod, stoji grad Kroisseneck. Kranjec mu Rakovnik pravi. S tem zaznamuje isto, kar Nemec s svojim Kroisseneckom, namreč 'račji kot'. To ime ima od številnih rakov, ki živijo v mimo tekočem potočku. Nemški Krebs se po kranjsko imenuje rak in Krebseneck Rakovnik. Na Avstrijskem pravijo rakom Kroissen ...Ta grad stoji na malce dvignjenem pobočju, od koder je lep razgled po vsem Ljubljanskem barju tjagordo Vrhnike. Stoji sredi lepih vrtov, zasajenih z dišečimi cvetlicami in žlahtnim drevjem, na vzpetini za gradom pa se bočiprijazen gozdič. Obkrožajo ga vedno zeleni travniki in dobro obdelane njive, kisezrcalijo vbiižnjih ribnikih inbajerjih. Grad je postavil Janez Putschar, učen pravnik in doctor iuris. Mož je bil zelo bogatin ker ni imel nobenega dediča, je porabil svoj denar za zidavo... Zidanje in podiranje se je neprestano vrstilo eno za drugim: kar je sedaj sezidal, je brž nato dal podreti. Tako je imel vedno dosti dela, dokler je živel. Na ta način se je gradu prijelo ime, kije hkrati nomen in omen, zakaj bilo je z njim tako, kakor pove ime: nekaj časa naprej, nekaj časa nazaj, prav tako kakor rak, ki leze zdaj naprej, zdaj nazaj. Ob Dolenjski cesti na južnem vznožju Golovca leži Rakovnik. Danes je že del mesta Ljubljana, v preteklosti pa je bil še na podeželju. Poznali so ga predvsem ljubljanski sprehajalci, saj je bil priljubljen cilj njihovih nedeljskih sprehodov. Zanj so vedeli tudi lovci, zlasti še po letu 1641, ko je ljubljanski odvetnik Ivan Bučar tu postavil svoj grad ... o njem je zapis tudi v Valvazorjevi Slava Vojvodine Kranjske založba ^^^^ trgovina priprava za tisk video no« Bosi« MolimozdonBoskom 450SIT Molimo z Marijo Pomočnico 450 SIT Pisemski papirz mislimijaneza Boska 400SIT «« tel.: 01 427 73 10 • p.p. 2404 #1001 Ljubljana Salve www.salve.si • info@salve.si VZGOJNI SPISI Salezijanci -sto let na Slovenskem 4.000 SIT Oratorijosv.Janezu Bosku (Vsakemu...) 2.200 SIT Spomini 2.000 SIT Delajte dobro in pustite vrabčkom čivkati 1.500 SIT Pregovori don Boskove mame Marjete 200 SIT Varuhi sanj s prstom na miški 2.160 SIT MEDITACIJE Molimo t * i z Marijo Pomočnico v T