Belokranjsko kolo 
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago. 
Spisal J. Navratil. 
(Dalje.) 
IV. Žumbersko kolo. 
a. 
Kolo v Marin dolu1) in v Bojancih. 
a se Metličani in drugi Beli Kranjci niso stoprav od novih 
naselnikov: Žumberčanov ali Vlahov (kakor jih zovejo nekateri 
sosedi še dandanes) navzeli sedanjega »kola«, utegnem do 
kraja dokazati z Žumbcrskega kola načinom in besedami. 
Prcč. gosp. Ivan Šašclj poroča mi iz Adlešič takd: (Bodi tudi 
temu dičnemu narodnjaku zaslužena očitna hvala za to ljubav!) »Pri nas 
v naši fari« (piše gosp. Š.) »ne poznajo več »kdla«, in kolikor znajo 
naši ljudje za to, — za kolikor se spominjajo —, niso igrali; »kdlajo« 
pa še naši ,susedi4: Marindolci in Bojanci2): prvi o Božiču in Pč-
trovem,3) drugi pa na Jürjevo in ,uskrsni ponedeljak'.4) A kdlajo 
vsi skupaj: možje, žene, dekleta in dečdki, tedaj ne kak spol zdse. 
Popevajo pač pri »kolu« in »kdlanji«, a ne kakih gotovih (sta-
novitnih) pesmic. Vsak ,donesc' sabo bdril vina (dva ali tri, požunce'/') 
in s tčm v roki ,kolajo'. V sredi pa stoji mož, ki ima barils kakimi 
desetimi požunci. Kdor izpije pri »kolu« vino iz barila, temu dotoči 
mož iz srede. Kdlajo pa Marindolci in Bojanci vselej le pod milim 
') Namesto: »Marijindol« govori se med Žumberčani ali Vlahi in med Belimi 
Kranjci sploh: Märindol, Marindolci. (Metličani izgovarjajo: Mäm'dol, Mdrn'dolci, 
Mdrn'dolke. 
a) Prim. »Zgodovino fard Ljublj. škofije«. Izdaje A. Koblar IV. zv.: »Zgodov. 
Adlešičke fare na Belokranjskem«. Spisal Ivan Šašelj 1887; 14. I. N. 
3) »Petrtfvo«, o »Petrovem« veli Metličan temu dnevi; a vender Pdtrovo (a nc 
Petrovo) dčte itd. 
4) Vuzämski ali velikonočni ponedeljek. 
*) Poždnec = Požunska vinska mčrica (stare, večje mere bokal). Prim, pri Vuku 
»rječn « 527 p. b.: »Požunac« in pri Ivanu Filipoviču p. b. »oka vina«: eine Mass Wein. 
°) Metličan izgovarja »Mril«, m (gen. barila); pa v tem slučaji rekel bi on iba-
rilec«, kajti (leseni) bkril mu je mnogo večja posoda od (lesenega) barilca, ki drži po 
2—6 požuncev, in ima pri »vranju« (vehi) spleteno roČo, da ga nosiš lahko v roki. Še 
manjšemu barilcu pravijo Metličani in okoličani »barilček«. — Bartlec je tedaj = »pü-
erih« (izr. pütrh). 

nebom sredi vasi ali pa okoli cčrkve. Žal, da nisem mogel več se-
znaniti. Letošnje Jurjevo Vlaško bilo je namreč na včliko soboto . . . 
a ta dan je pri nas jako pddalo, da nisem mogel iti na Bojance ogle-
dat si tega starega običaja. 
b. 
Kolo v Brašljevicah. 
Po bratovem poročilu igrajo Žumberčani »kolo« o božiču, o ve-
liki noči (»uzkrsu«), o binkoštih in drugih veselih svetkih (»blagdanih«). 
Nalašč se je bil odpravil v nedeljo, 6. majnika meseca t. 1. (letošnji pra-
voslavni ali starovčrski »uzkrs«1) dopoludne o lepem vremeni med Žum-
berčane v Brašljevice, uro daleč od Metlike (za »Vinomerom«) nad 
,Radovico, Radoši in ,Drašiči\ da bi videl sam, kako igrajo Žumber-
čani »kolo« in čul, kaj in kako popcvajo. Že zdaleč je čul kako so 
grmeli možnarji v »Kaštu« (v Kašči), kder je bila včlika maša. 
,Popoludne' (po obedu pri dobrem znanci v Brašljevicah) prispe 
tam iz Metlike tudi šc neki gospod, rodom Čeh, z mladim Hrvatom 
(Samoborcem). Vsi trije prejdejo zdaj na grič nad vasjo, kder stoji 
sv. Jurija cčrkvica . . ., pred cerkvico je pa prostorna tratina, na kateri 
se kolo igra. Žal, da ta dan slučajno ni bilo »velikega kola«, zato ker 
so se bili dogovorili, da ,ga' bddo igrali v ponedeljek po večernicah 
t. j. na Jurovo proščenje', kamor pride vsako leto mnogo žumberskega 
sveta. Vender je stopilo v kolo pet »plesačic« (dve »djevojke i tri 
snahe«), pa prijemši vsaka svojo sosedo na levo in na desno z rokama 
za pas, začele so (v krogu) kolo igrati, pomikajoč se na levo in popevajoč: 
»Sede Marko Kraljeviču« itd. 
»Uprav so ,djačile',2) zato nisem mogel — piše mi moj svedok, 
dobro razumeti besed; čul sem tudi pesem: 
»Šetala se Mandalena« itd. 
Pa s^ skoraj nehale, zato ker niso hoteli stdpiti v kolo »momci« 
ki »kolo« še-le prav oživč. Preč. g. župnik Kaščanki, g. Abodič, 
pravi, da popevajo v kolu same junaške pesmi. Ker nisem mogel v 
ponedeljek na »kolo«, poslal sem glas, naj pride k meni dna Brašljevka, 
katera zna »kolo popevati«. 
Prišla je naposled iz Brašljevic »pjevačica Angjelina Vukasanovič«, 
in prinesla sabo naslednjih devet pesmic. Prvih šest pisala je ,oče-
vidno' moška roka, druge tri pa ona sama dosti pravilno s tčm do-
datkom pod svojim podpisom: 
»Bog poživi popjevača i slušača!« 
l) Po Vuku (ua sluh ali .fonetično': »uskrs«). 
-) Po domače: »Angja«. 

»Žumberačkoga1) kola pesme«.4) 
Šečes) Marko Kraljeviču 
Po Novome4), bielome 
Niš na Marku od odjela 
.Nek' košulja od pajmuka') 
Po njoj se je opasao 
Britku sablju pripasao 
Sablji svojoj govorio: 
Sablja moja, ,hvala' moja 
ako nebuš čela seči, 
Da du tebe razkovati 
.Dobrim konjem' na podkove 
jDjevojkami4 na kusture,6) 
Snašicami na iglice 
a junakim' na ostruge. 
Da, prokleti , kolo vodja', 
Tko te knjiga naučio? 
Materina sirot inja 
I ,otČeval zla baština 
2. 
Šetala se Magdalena') 
Sve uz Dunaj i niz Dunaj 
Sastala je Majku božu; 
Pitala jes) Majka boža : 
,Kamo šečeš, Magdalena1 (sic!) ? 
»K Majki božoj na Volavlje«. 
Sastali je9) ,dva angela': 
,Vrn' se natrag .Magdalena', 
Tam su vode ,poduboko' 
Tam su gore .povisoko'. 
»Nit je dalje, 
Nit je više, 
Morem stati valje,10) 
Nit'11) se s perom piše.« 
Kad se ženi jasna mjesčina, 
Liepo je ona svate sakupila: 
Zastavnika Boga velikoga 
Za kumpara12) Nikolu svetoga 
>) Uprav tako napisano v ,moškem' rokopisu po sedanji hrvatski književni pisavi, 
dasi čitamo v 3. pesmi: »Žumberska« (a ne »Zumberačka) djeca«. 
2) »Pjevačica« Angja napisala bi bila brez dvojbe: »pjesme«. (Puščal sem občina 
vsakemu svoj pravopis). Kesuejc sem pa zvedel, da Angja 11 e zna pisati, da ji je tedaj i 
zadnje 3 pesemcc napisala nečija druga roka, dasi je podpisana »Angjelina Vuksanovic«. 
8) Šeta = šeta se, 
*) Novi igen. Novoga). Tako je ime več krajem na Hrvatskem, v Dalmaciji, v 
v bosdnski (nekdanji turški) Hrvatski itd. 
6) N. m.: »pamuk« ; po naše: , pri vola', t j. drevesna volna (Baumwolle). 
ö) Kustura (belokr. kostura), Schnappmesser, a vender ne ,pipecl, nego nekaka 
,britva'; pa ne za .britje', nego za rezanje sploh. Beli Kranjec veli namreč (s Hrvatom 
vred) »britva« ne samo »britvi za britje« (Rasiermesser), nego vsakemu sklepcu (Schnapp-
messer, Taschenmesser) — razven »kosture«, ki ima to posebno ime; a Srbu je »kustura« 
vsak slab nož (Schimpfwort für ein Messer; Vuk. 317). 
J) »Mandalena« po domače. 
8) in *): »je« tü = ju (nsl. jo). 
,0) Morebiti: dalje(?); kajti tü ne pripada »valje«: odmah (mahom). 
u) Morda: (— neg', nego)? — 
1S) Za kuma (nsl.: za botra, ,kom<5ta'); iz talijailščine. Na Notranjskem pravijo 
»kompare« tudi vsakemu Človeku, kakor pri nas »boterr oudaj, kedar ne vemo, kako 
bi mu rekli. — Lahko, da so Žumberčani to tujko prinesli nekdaj sabo od Sen ja 
(.Zengg'). 

Starešinu Iliju svetoga 
Za svatbicu — zvezdicu Danicu. 
Kad je zvezda dare podielila, 
Bogu (je1) dala Nebo i višine, 
Petru dala ljeto i vručinu, 
A Nikoli more i brodove 
A Hiji striele i gromove. 
Rodilo nam žito i pšenica, 
Da su zdrava sva Žumberska djeca! 
Svim delijam piesma na poštenje; 
Daj nam Bože zdravlje i veselje. 
Svim nam skupa i svakomc zase! 
Izvir voda izvirala 
Iz kamena studenoga; 
Na njoj pije konj ,želenko'a) 
Na sedlu mu zapisano: 
Sveti Petar i Nikola 
I Jovanu krstitelju, 
Koj i kersti svako drvce, 
Samo neče trepetljivke 
Koja treplje usred ljcta 
Usred ljcta bezu vetra 
Usred zime bez studeni. 
Šetao se ban Ivane 
Po liepoj Banjoj Luki3) 
Pred njim ljuba konja vodi; 
Al' je tužna Angjelija; 
Al jc pita ban Ivane: 
,Što si tako tužna jako?' 
Hvalila se Hvalisava, 
,I)al ona neče pojt' za stara, 
Nek'1) za mlada golobrada. 
To začuo stari starče, 
Uzme ,škare'7) pa odreže brke, 
Uzc britvu pa obrije bradu; 
A onda doaje Ilvalisavi: 
»Hvalisavo, bi li pošla zame ? 
Ja ti imam vole vitoroge, 
I ja imam žita o tri leta 
Kladila se®) vila i djevojka, 
Koja če ih prvo uraniti, 
»Nepitaj me ban' Ivane, 
Kako nebi tužna bila? 
Tri sam kčeri poudala, 
A tri sina oženila, 
Da si nišam majke vid'la,1) 
Ni majkina gošča6) bila. 
6. 
I ja imam čizme do kolena.« 
»Što su tvoji voli vitorogi, 
To su (,ti') miši štakorovi;*) 
Što su kuče o tri kala, 
To u kuči paučina; 
Što je žito o tri ,lieta' 
To ti prah o tri lieta; 
Što su čizme do kolena, 
To ti brada obrijana.« 
7-
Dvor pomesti i vode .donieti1 
Mudra bila gizdava djevojka, 
!) Ta »je« je gledd na mdro odveč. 
-) N. m.: zelenko (Apfelschimmel; po Vuku i Filipoviču; nsl. pa »Grauschimmel« 
po Šmigocu i Drobniču). 
8) Po . . . Banji löki (Banjaluka v Bosni). 
<) Uprav slovenski. 
s) Gostinja (Gast weibl.); — 6) neg' (nego). 
7) To besedo Čuješ namesto prave domače: »nožice« (f. pl. tudi v Slavoniji.) 
s) Štakor (tudi belokr.): podgana; pa nI ta, nI dna ni domačega korena. Čehi 
pravijo, tej živali: nčmeckd myš; zakaj, — to ugane lehko vsako dčte. 
Vadljala se ali stavila je. 

Mudra bila, mudro se sjetila.1) 
Ona zove ptica lastavicu: 
»Ta Boga ti ,ptica lastavico', 
Kada prvi ,pictli4 zapjevaju, 
Ti doleti i mene probudi!« — 
To je ,lasta4 za Boga primila, 
I za Boga i za poscstrimstvo. 
Kad su prvi pietli zapjevali, 
,Doletila' pak djevojku budi: 
llajd', ustani ,gizdava djevojka4! 
Dvor pomesti i vode donesti.2) 
Dok djevojka ,bieli4 dvor pomela, 
Istom vila od sna se prenula; 
Dok djevojka vodice .doniela4, 
Istom vila ,bieli4 dvor poniela. 
Al' govori ,prebijelal vila: 
Ta Boga ti, gizdava djcvojko, 
»Tko je tebe od sna probudio, 
Mene vilu gorko prevario?« 
Al' govori gizdava djevojka; 
»Ne budali prebijcla vilo! 
Bog mi posla ptiču lastavicu, 
Ona me je od sna probudila, 
A i tebe tako prevarila, 
Jer sam prije mlada uranila«. 
Legoh spati, Boga zvati 
I prečistu Božju mati (ste!) 
Bog se javi na nebesi[h] 
Sa andjeli i čudjesi; 
Nebesa se otvoriše, 
Andjeli se poklonišc, 
Krst3) na nebu, krst 11a zemlji 
I sa mnorn je u postelji. 
Krst me čuva do ,pol noči4, 
Angjel Božji od ,pol noči4 
Mati Božja do svijeta (sic!) 
,A sami Bog do vieka4. (sic!). 
Hrani majka tri nejaka sina 
Svoj trojici1) ime nadjenula: 
Prvom ime: sjajna mjesečina, 
Drugomu je: žareno sunašce, 
A trečemu: tihana godina 
Prvi majci ovak' govorio: 
»Ja sam, majko, ponajbolji ranko&) 
Jer ja jesam sjajna mjesečina 
Koja sjaje po svu ,božju4 nočeu«. 
Drugi majci tako govorio: 
»Ja sam majko ponajbolji ranko; 
Jer ja jesam žareno sunašce 
Koje grijem sirotice na svietom.«6) 
Trcči majci stao govoriti: 
Ja sam, majko, ponajbolji ranko; 
Jer ja jesam tihana godina, 
Koja rosi po polju pšenicu, 
Da se raue:) sirotice jadne.'8) 
*) Domislila. 
s) To lice je uprav slovensko; kajti pravi Srb ali Hrvat veli (juž.) donesem, do-
nijeti ali donieti, kakor je v tretji vrstici te pesmi napisala i naša pevka. Tri vrste niže 
piše zopet pravilno po hrvatski pisavi: »doniela« (a ne: »doneslac itd. 
*) Križ. 
•») Besede: Dvojica, trojica, četvorica, petorica itd. značijo Hrvatu ali Srbu toliko 
(2, 3, 4, 5 itd.) oseb, a samo moškega spola; nekateri izmed novih slovenskih pisa 
sateljev začenjajo pa take besede tudi za ženski, oziroma za mešan spol; n. pr. dva 
moška pa tri ženske, — to je njim tudi »petorica«. 
'") T. j. hranko ali hranjenik (hranjenec, Zögling). Pri Vuku samo Rdnko, Man ns 
name, nomen viri. 
<) Vsekako »lapsus calami«. Pravilno bi bilo (zarad mere in slovnice): >Koje 
grijem sirote na sv'jetu«. 
") T. j. hrane (hranijo}. 
s) Bčdne (nesrečne). Belim Kranjcem je pa »jJtden ali j&dau«, — dna, o = jezen 
zna, o (zornig). (Dalje prihodnjič.)