Leto XLVTI - št. 36 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 10. maja 1994 Razlika je očitna - politično geslo, ki velja tudi za krompir Stari po 10 tolarjev, novi po 160! Gorenjski kmetje se bodo z lastno iznajdljivostjo, s pomočjo zadrug in trgovcev le znebili krompirja lanske letine. Zadruge ga odkupujejo po 10 tolarjev za kilogram, k tej ceni pa bo tri tolarje dodala še država. To je v Primerjavi s tem, kar je treba odšteti za krompir nove letine (okrog 160 tolarjev za kilogram), bore malo. Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRAN1LSICE-GLOBUS KRAS J Kranj • če je bilo ob koncu marca pri *J»etih in v zadružnih skladiščih na gorenjskem Se blizu 4.500 ton krompirja lanske letine, ga je zdaj po zatrje-ya^Ju zadružnih delavcev pri kmetih že °y malo pa tudi skladišča se počasi in v*trajno praznijo. V kmetijski zadrugi Cerklje, kjer je bilo °o koncu marca pri kmetih in v zadružnem skladišču več kot dva tisoč ton lanskega krompirja, ga imajo zdaj v skladišču še okrog 300 ton pa tudi pri kmetih ga je bolj malo. Kmetje so ga precej prodali sami, nekaj pa s pomočjo zadruge in zasebnih trgovcev. Ker lanskemu pridelku že močno "gori pod nogami", ne gledajo več dosti na ceno in so ga pripravljeni prodati tudi po smešno nizki ceni. Zadruga ga za izvoz na Hrvaško odkupuje po deset tolarjev za kilogram, k tej ceni pa bo tri tolarje izvoznih spodbud prispevala še država. Podobno kot v cerkljanski zadrugi je tudi v kranjski Slogi, kjer so aprila prodali okrog šeststo ton krompirja, v skladišču ga imajo še okrog 250 ton, a tudi za tega predvidevajo, da ga bodo ob nekoliko večjem povpraševanju na domačem trgu prodali do konca maja. • CZ. Pločevinasti blišč sredi Ljubljane v petek popoldne so na Gospodarskem razstavišču odprli 18. Slovenski avtomobilski salon, najpomembnejšo avtomobilsko razstavo na prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo- Na razstavnih površinah, ki so jih morali letos krepko povečati, so razstavljeni skoraj vsi £°vi avtomobili, ki so bili na ogled na fenevskem avtomobilskem salonu, predstavl-§ pa se tudi slovenska spremljajoča industrija. °»šč pločevinastih lepotcev je popestrilo tudi Qrugo dogajanje. V petek je na Renaultovem razstavnem prostoru nastopala plesna skupina, pri Suzukiju je gostoval slikar Jure Cekuta, pri Škodi pa je v nedeljo v živo igral IX band. Salon spremljajo številni domači in tuji novinarji, v petek pa sta ga obiskala tudi obrambni minister Jelko Kacin in ljubljanski župan Jože Strgar. Gneča je bila že minuli konec tedna precejšnja, zato se za rekordni obisk najbrž ni potrebno bati. Več o salonu v današnji posebni prilogi. • M.G., slika G.Šinik Danes preberite stran 5 Klemenovo srce bije v drugih prsih V SOTOČJU stran 18 V vasi ne manjka pevcev in igralcev stran 26 Ni tako slabo, da bi jamral,pa vendar.« Državni zbor sprejel letošnji proračun Vreča, težka skoraj 408 milijard Pri končnem usklajevanju so poslanci predvideno vsoto proračunskih izdatkov povečali s 406,6 na 407,9 milijarde tolarjev. S tem so povečali proračunski primanjkljaj, čeprav so prisegali, da mora biti čim manjši. Ljubljana, 6. maja - Poslanci so vložili na predlog proračuna okrog 130 dopolnil, večinoma pa so "tiščali" v proračun objekte iz svojih volilnih enot. Prednjačile so ceste vseh kategorij, upokojenska problematika, ekološki projekti, kapelice in drugi sakralni in kulturni spomeniki. In kje bi predlagatelji dobili denar. Vzeli bi ga obrambnemu in notranjemu ministrstvu, ministrstvu za gospodarske dejavnosti, predvsem v postavki za prestruk-turiranje in ohranjanje delovnih mest, državni upravi in uradu predsednika republike. Nekaj uspeha je bilo. Proračun je bil povečan za dobro milijardo, večino tega denarja bo šlo za moderniza- cijo regionalnih in magistralnih cest. Ustrezno temu so poslanci povečani proračunski primanjkljaj, ki tako znaša, tudi po mnenju vlade, še sprejemljivih 0,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Kako bo pokrit, še ni znano. Vlada računa na izdatnejši dotok denarja v proračun, finančniki pa opozarjajo, da bi bilo najslabše zadolževanje proračuna pri primarni emisiji Banke Slovenije. To bi povzročilo inflacijo. Sprejemanje državnega proračuna je pač za poslance najlepša priložnost, da se prikupijo volivcem. Eden od poslancev je dejal: Saj ne gre za moj, ampak za naš denar! • J.Košnjek NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri! hotel bellevue KRANJ -lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja... Šmarjetna 6, Kranj, tel.: 064 311211, fa* 064 312122 RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 153.478,00 SIT aH 8925,00 SIT mesečno! T«l./Fax: 064/ 22 10 40 v*Čer di> Wl bil navaden Večer - V soboto zvečer na Bledu ni bil navaden /n tudi i tri tlsoč ljubiteljev narodnozabavne glasbe iz raznih krajev Slovenije vjo i'*z tuJlne je prišlo na letošnji 8. Alpski večer, za katerega tradicijo skrbi le ,a med drugim tudi ansambel Alpski kvintet. - A. Ž. 1 (L J Bohinj, 7. maja- Pred hotelom Kompas v Bohinju se je v soboto popoldne končal drugi turistični rallv. Tudi letos so posadke štartale v geografskem središču Slovenije na Vačah, po vožnji prek Domžal, Jarš in Mengša pa so pripeljali na Gorenjsko. Na Brniku so vozkiki in voznice opravilii spretnostno vozno, nato pa so se podah prek Zbilja, do Jeprce, Škofje Loke in Železnikov v Zali Log. Po vzponu na Soriško planino so se spustih v Bohinj, kjer so končali pot. Namen rallvja je bil poleg tekmovanja tudi spoznavanje tega konca Slovenije, vozniki in voznice pa so bili na cilju zadovoljni, saj jih je ves čas spremljalo lepo vreme in večino tudi dobra volja. Več o rallvju je zapisano v današnji Stotinki. • VLStanovnik Olepšan Sv. Jošt Sv. Jošt, 8. maja - Po sveti maši v petek popoldne v cerkvi na Sv. Joštu, ki jo je vodil škof Jožef Kvas, je bila tudi manjša slovesnost, na kateri je v kulturnem programu nastopil moški pevski zbor iz Stražišča. Potem ko je bila nedavno tega obnovljena nekdanja mežnarija in se zdaj imenuje Finžgarjev dom, je škof Jožef Kvas v petek blagoslovil in s tem tudi odprl še Krekov dom, ki bo poslej namenjen uresničevanju zamisli in idej, ki jih jc Sred osemdesetimi leti na oštu že uresničeval Janez Evangelist Krek, ko je okrog sebe zbiral mlade izobražence in jih pripravljal za njihovo odgovorno delo. Željo, da bi v Krekov dom, ki stoji na kraju, kjer je bU nekdaj hlev bivše mežnarije, spet radi prihajali mladi, je na slovesnosti še posebej poudaril v nagovoru in sporočilu poudaril tudi predsednik občinskega odbora SKD Kranj dr. Peter Vencelj. Zatem je škof Jožef Kvas blagoslovil tudi obnovljeno gostišče Dom na Sv. Joštu. • A. Ž. O O O t: <© CM K* I« o po o M JE 11 ■ £55 g. lil "8* * Minister Jelko Kacin napoveduje Do leta 2000 slovenska vojska Predhodnika Janeza Janšo je pozval, naj natančneje pove, kdo je dal v javnost skrivno Bizjakovo poročilo, napovedal pa je tudi vsebinske in organizacijske spremembe v slovenski teritorialni obrambi. Ljubljana, 6. maja - Obrambni minister Jelko Kacin je dejal, da bo do leta 2000 nastala slovenska vojska, da bo vsak nakup vojaške opreme pokrit z izvozom in da je v Zakonu o obrambi mogoče urediti poveljevanje in vodenje oboroženih sil ter pristojnosti predsednika repubUke, vlade in državnega zbora. Zakon je sedaj v državnem zboru pred drugim branjem. Minister je odredil izredni inšpekcijski pregled v prvi specialni brigadi Moriš, katere učinkovitost se mora povečati tudi pri drugih bojnih nalogah, ne sme pa postati poskusna enota. Posamezniki so profesionalni, Albin Gutman pa je povedal, da je položaj v enoti bistveno boljši, kot bi človek pričakoval po zamenjavi poveljnika Toneta Krkoviča. Vojaški strokovnjaki se bodo izobraževali na domačih šolah, postopoma bo nastajal utečen sistem, okrog 30 častnikov in podčastnikov pa bo v kratkem odšlo na šolanje v tujino. Albin Gutman je po obisku v Združenih državah Amerike povedal, da tam jemljejo slovensko vojsko za resnega partnerja. * J.Košnjek Novo vodstvo vladnega urada za informiranje Borut Šuklje novi direktor Slovenska vlada je na četrtkovi seji po odstopu Mileta Šetinca za novega direktorja vladnega urada za informiranje imenovala Boruta Šukljeta, po poklicu profesorja slovenščine. Borut Šuklje ni novo ime v slovenski politiki. Bil je član vodstva Socialistične stranke Slovenije in poslanec, ki je leta 1990 prvi predlagal plebiscit o samostojnosti Slovenije. Njegovo kolajno so si nato pripeli drugi. Bil je glavni urednik Televizije Slovenije pred junijsko vojno, med njo in po njej, pa minister za kulturo, sedaj pa je poslovnež. Kot socialist je bil med zagovorniki združitve v Liberalno demokracijo. V novi veliki stranki je v vodstveni ekipi. Za vsa dela, ki jih je doslej opravljal, in tudi za novo dolžnost, pravi, da jih jemlje kot kulturo v najširšem smislu. • J.K. STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna stranka Kranj Nesmiselno drobljenje občin Kranj, 4. maja - Kljub večkratnim pripombam in posredovanjem v državnem zboru je treba za slovenski narod storiti mnogo več kot samo obljubljati, tako na področju sociale, zdravstva, stanovanjske problematike in zaposlovanja. Med ljudmi v kranjski občini narašča nezaupanje do vladajočih struktur. Socialna beda je vedno večja, več je nezaposlenih, mlade družine pa so brez stanovanj in osnovnih življenjskih pogojev. Območni odbor Slovenske nacionalne stranke Kranj ugotavlja, da imajo kljub takšnemu stanju NOVI Slovenci prednost tako pri zaposlovanju (problematika delovnih viz) kot pridobivanju stanovanj. Tako stanje je nevzdržno, je zapisal predsednik kranjskega odbora Igor Dolhar. Stranka se pripravlja na lokalne volitve, ki morajo biti do konca leta kljub obotavljanju vladajočih struktur, da prepusti svoje stole komu drugemu. Drobljenje sedanjih občin je nesmiselno, tudi zato, ker smo v času velikih socialnih problemov. Zavedati se je treba, kdo bo to plačal in da gre zahodna Evropa v procese združevanja občin. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA j Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' J ti, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tetka:nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je^srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna druiina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrostt tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Državni zbor sprejel letošnji proračun Poslanci so ga povečali za eno milijardo Kljub 130 dopolnilom na predlog letošnjega državnega proračuna so ga poslanci sprejeli presenetljivo hitro, v treh dneh. Dobil je prepričljivo večino navzočih poslancev, izrazito pro»| so bili le poslanci Slovenske ljudske stranke. Na račun sprejetih dopolnil pa bo letošnji* proračunskih odhodkov za milijardo več. Vendar so še v mejah ki sta jih postavila vlada m Banka Slovenije. Ljubljana, 10. maja - Med najbolj zadovoljnimi po petkovem večernem sprejemu letošnjega državnega proračuna je zanesljivo premier dr. Janez Drnovšek. Poslanci so kljub dopolnilom proračunske izdatke povečali le za eno milijardo, zdržala pa je tudi vladna koalicija treh strank, od katerih sta bih Liberalna demokracija in Združena lista socialnih demokratov dokaj uglašeni, le krščanski demokrati so prednjačili po številu dopolnil. Sedaj, ko je proračun sprejet, se praktično niti dr. Janezu Drnovšku niti trem vladnim strankam pretirano ne mudi z odločitvijo, katere stranke bodo v prihodnje sestavljale vlado. Tudi zato ne, ker nobena od teh strank tudi ni navdušena za predčasne parlamentarne volitve. Če pa bi proračun padel, bi se to znalo jeseni zgoditi. Prvotni predlog proračunskih izdatkov je bil 406,6 milijarde tolarjev, dopolnila poslancev pa so izdatke povečala na 407,9 milijarde tolarjev ali 13 milijarde več. Ker ostajajo prihodki na 394,8 milijarde tolarjev, se je proračunski primanjkljaj povečal z 11,7 na 12,8 milijarde tolarjev. To je še vedno "v mejah normale", saj znaša primanjkljaj 0,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Po napovedih premiera dr. Drnovška m finančnega ministra Mitje Gasparija pa utegne biti se manjši. Uspela so predvsem "cestna" dopolnila k državnemu proračunu. Več denarja gre za urejevanje dotrajanih regionalnih in magistralnih cest. Večina poslancev, razen liberalnodemok-ratskih, ki so opozarjali na nevarno povečevanje proračunskega primanjkljaja, je menila, da so bile te ceste predolgo zapostavljene. Pokazalo se je, da je "cestni lobi" v državnem zboru kar močan. Poslanci so tudi spremenili nekatere odločitve v drugi obravnavi. Obrambi so vrnili 65 milijonov tolarjev, notranjim zadevam pa 200 mili- ionov tolarjev. Tudi proračunska rezerva bo večja za 56,6 milijona tolarjev. Nekaj več denarja so poslanci izglasovali za pomoč našim manjšinam v tujini, Slovenski izseljeniški matici in Svetovnemu slovenskemu kongresu. Več denarja bo za novo ustanovljeno javno gozdarsko službo in za urejevanje in napredek podeželja. Več denarja bo šlo za subvencioniranje prehrane študentov, za predšolsko vzgojo romskih otrok in za gradnjo invalidskih stanovanjskih skupnosti. Po- O proračunu so povedali Nevarno novo zadolževanje Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek: "Zelo težko je bilo uskladiti različne interese v tak obseg proračuna, ki Je po našem mnenju ravno še na meji sprejemljivosti v sedan- {'ih gospodarskih razmerah, 'roračun vključuje pomembne nove naložbe, na primer sistem avtocest, obrambne naloge in drugo in je bilo zato težko uskladiti druga področja. Vlada je tudi vztrajala na izhodišču, da proračunski primanjkljaj ne sme presegati enega odstotka družbenega proizvoda. Obstajajo številna mnenja, tudi ekonomistov, da bi z večjim primanjkljajem lažje premostili sedanje težave m hitreje prebrodili krizo, vendar smo prepričani, da ne smeo* prevzeti prakse številnih zahodnih držav, da se z 00^"j zadolževanjem države rešujejo številni problemi. Finaflcn trdnost naj bi bila ena od temeljnih primerjalnih prednos Slovenije. O proračunu so povedali Zadnja letošnja plača prihodnje leto Minister za finance Mitja Gaspari: "Cilj letošnjega proračuna je zadržanje realnega obsega javne porabe, kar pomeni, da posamezne oblike javne porabe ne smejo preseči rasti inflacije. Letošnji proračun temelji na postavki, da letošnja inflacija ne bo višja od 13 odstotkov. Zmanjšale se bodo neposredne obdavčitve in povečale posredne. Sedanja stopnja neposredne obdavčitve gospodarstva naj bi se zmanjšala s 45,3 odstotka na manj kot 45 odstotkov. Proračun je grajen na tekočih cenah in v fiksnih znesklih, tako da renominaci-ja ne bo mogoča. Mogoč bo rebalans, o njem pa bo odločal državni zbor. Predlagan je tudi postopen zamik plač. Porabniki proračuna naj bi zadnjo letošnjo plačo dobili januarja prihodnje leto." slanci so izglasovali skoraj pol- bo ob nadaljevanjuuspešne g j drugi milijon več za štipendije podarske rasti zbralo v'J*J~zh, športnikom. Proračun je tako blagajni več, kot je nacrto "zaprt", vlada pa računa, da se • J.Košnjek Seja slovenske vlade Blagovne rezerve bodo skrb države , Za gospodarsko in drugo promocijo Slovenije bo od*' ^ skrbel poseben odbor. V proračuna je za to namenja 766 milijonov tolarjev. ; nejše pa bo tudi hr*nQ' večinoma pri večjih prede-1 y cih, proizvajalcih in trgov** okviru komercialnih zalog- Vlada je ustanovila 0*2,2 promocijo Slovenije. K°j ^. usklajenega dela na tem r % dročju je narejen v .**fgLe-Gospodarsko zbornico nije presežena pa D oirna vrzel, saj naša dr?a^T-ovios-veliko gospodarskih m trg" e kih predstavništev ter po* pfi agencije. Odbor bo ministrstvu za ekonomsM^ $ nose in razvoj, startat P* v 766 milijoni tolarjev, »a okviru letošnjega držav ^ proračuna razporejeni zlična ministrstva. Ta of ^ ne bodo mogla po^JLjek soglasja odbora. • J.*«8^ Ljubljana, 5. maja - Slovenska vlada je sprejela predlog zakona o blagovnih rezervah in ga posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Novost je predvsem ta, da blagovne rezerve v prihodnje ne bodo več stvar občin, ampak države. V osnovi so blagovne rezerve namenjene saniranju večjih motenj v preskrbi kot posledici naravnih nesreč večjega obsega ali vojne. Blagovne rezerve lahko posredujejo tudi v primerih večjih motenj ali nestabilnosti pri blagu, potrebnem za osnovno preskrbo, in v primerih nestabilnih cen in težav z odkupom. Vse storitve s tega področja bo upravljal javni gospodarski zavod. Izdatke za ohranjanje rezerv bomo s tem zmanjšali, smotr- STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCg, 'družil & in krščanske demokrate, veselilo pa bi jih, če bi se jim pn d0\p kdo. Ugotovili so, da se slabe terjatve bank prekvajo v lav^^ zato naj davkoplačevalci postanejo večinski lastniki ban*s0O£jars^ vili naj bi tudi posebno preiskovalno sodišče za %jLeta, * kriminal. Vladajoča koalicija uveljavlja pragmatični lioerj g se ne meni za nacionalne interese in za demokracijo. Demokratska stranka Slovenije Proti izrednim volitvam Ljubljana, 6. maja - Poslanci Demokratske stranke Slovenije so na časnikarski konferenci povedali, da so proti izrednim volitvam, do katerih je pot natačno določena in ni samo stvar politične odločitve. Izredne predčasne volitve bi ohromile parlament in državo, prav tako pa bi odvrnile pozornost od lokalnih volitev. Obeh volitev ni mogoče združiti, saj imajo vsak poseben pomen. Demokrati so tudi proti predlogu Združene liste socialnih demokratov, da bi morali spremeniti ustavo in obvezno predpisati ustanovitev pokrajin. To bi uničilo koncept lokalne samouprave. Slovenska ljudska stranka Liberalizem ni demokracija Ljubljana, 6. maja - Slovenska ljudska stranka in Civilna inicijativa, ki sta osnovali alternativni gospodarski program za Slovenijo, bosta svoj program predstavih v posebni publikaciji, Pričakujejo pa tudi soočenje njihovega in vladnega programa, avnost naj presodi, kateri je boljši. Sedaj iščejo stranke, s katerimi bi lahko program uresničili. Računajo na socialdemokrate, Zelene Slovenski krščanski demokrati Koalicija na daljši rok . ,nnt^\o Ljubljana, 6. maja - Slovenski krščanski demokrati J^fT projekt dvostrankarske koalicije med njimi in Liberamo cijo, ki naj bi, po besedah glavnega tajnika stranke Edv"*( gtevd0 držala na daljši rok. Noava koalicija bi imela omejeiu bf(J # poslancev, ki bi morah biti bolj cbsciplimrani. To bi ouu ^ nekatere druge stranke, ki jim ne bi škodovala Pten9r ■ stta&t Ustanavljanje kril v krščanski demokraciji m razbijanj\ ^ Glede izstopa Viktorja Blažiča Iz stranke Edvard StamC mjg, moJ to storil iz čustvenih razlogov, čeprav je škoda, dai taKo { ^ zapušča stranko. Blažič je namreč na vodstvo bisdJ w očitke. • J.K. --< Uredniška politika: neodvisni nestrankarski edrtica: IrejŽal , oglasna Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časo GOMEM^P GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: i po Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Danica Zavrl-Zl " iilitično-informativni pol tednik s< ogataj / Novinarji in uredniki: Hel - . tednik-* '»fjjj, poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / D^^or ta ftov«Cveto Z"r5i«5 lena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Manja V01^**^rCVij, UffZ&fi Potojjrafija:^ KRANJ / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefas 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Ujetje DELO - TČR, V***Ž2*^P° rejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem 9. maja - Četrtkov javni pogovor z dr. Jožetom Pučnikom v izzval Peter Čolnar nekdanjega jo štiri desetleja demokratične- predsednika SDSS. V odgovoru je dr. Jože kot aVrac'j° "otela Creina še zdaleč ni pritegnil toliko poslušalcev, SDss°d prireditev, ki jo je nedavno tega kranjski odbor ujjj^ 0r|aniziral z Janezom Janšo. V celoti so navzoči soglašali z Pučnik najprej zanikal trditev, niarr potrebno povojne dogodke razglasiti kot zločin oblasti, da se je kdaj koli z; Sl nJ Pa je bilo tistih, ki se strinjajo z njegovo oceno, da nove pari0 na kratki rok nimajo velikih možnosti doseči L**Jnentarno večino. Pogovor je vodil Peter Čolnar, direktor ^jskega radia. Josti bomo preštevali, dokler ne bodo preštete frva in prevladujoča tema ]avnega intervjuja, ki ga je Jganiziral občinski odbor So-^»demokratske stranke Sloveli6 v Kranju z nekdanjim fredsednikom SDSS in vod-Je.p Demosa dr. Jožetom Pučkom, so bili povojni poboji in J^nje režima, ki je tedaj Jn»el na oblast. Peter Čolnar [a Je uvedel z opozorilom, da JJ Kranj v gozdu za pokopanem, pa tudi nad vojašnico, ^°|e Teharje, kjer so končali /JJP Življenje mnogi brez ob-2* >n na skrivaj. Prvo vpra-J°Je dr. Jožetu Pučniku, ki Poseduje komisiji Državne-W zbora za raziskavo povojnih J°b°jev in pravno dvomljivih pjjj-esov, je zato bilo, kdaj da volje za sodelovanja okvirih Demosa ni več. Absurd je, da je Združena lista - nekdanja komunistična stranka, uspela tudi uradno v Driavnem zboru svoje nekdanje prigrabljeno premoženje legalizirati, saj je v zamenjavo za stavbo na Tomšičevi dobila dve stavbi - vili vredni 6 milijonov mark. Zmota demokratične države je, da se je o tem sklenila uradna pogodba, in se dopustila vknjižba lastninskih pravic zavzemal za zlitje z Zvezo komunistov, pač pa si je nasprotno prizadeval za to, da se prostor evropske socialne demokracije ne prepusti komunistom. To bi nam-reč pomenilo njihovo rehabilitacijo, hkrati pa je očitno, da socialna demokracija s komunizmom nima ničesar skupnega. Politika je bila vedno umetnost možnega, in znotraj tega je bilo mogoče iskati različne rešitve. Njegova koncepcija za možnost večinske pridobitve oblasti je bila, da naj bi poleg novih strank nastale demokracije (DS, ZS -obeh struj, SDSS, SLS, SKD) v okvire demokratičnega gibanja pritegniti tudi sposobne m poštene ljudi z one druge strani (nekdanjih političnih ga razvoja, žal pa smo si izbrali tudi zelo neodločno in "mečkavo" pot in način, kako to preseči. Demokratične sile lahko združi le Janša Med novimi strankami slovenske demokracije je veliko nesporazumov, ki neredko izvirajo tudi iz osebnih nasprotij njihovih najvidnejših voditeljev. To najbolje potrjuje dejstvo, da pred jesenskimi lokalnimi volitvami še ni pove-zujočega programa, ni sporazuma o koaliciji za skupen nastop na volitvah. Edini, ld ni skregan z vsemi odločujočimi, je Janez Janša, ki lahko s svojim ogromnim ugledom med ljudmi prispeva k taki povezavi, s svojimi izrednimi sposobnostmi pa je verjetno rudi edini, ki bi uspel voditi in ?hko l^ki fazVskaniT Dr Pučnik doo-j« .uPamo» da bodo ti n.a začetku opozoril, da se WSlJa sreiuje z veliko teža-fcg saJ je očitno, da so arhivi 225*> zločinci so za seboj dok? J'to zabrisali sledi, zato ri.b,vajo le obrobne infonna-3 ."»ti, ki veliko vedo, pa vp?Jo ničesar povedati. Zelo ^[]etno se mu zdi, da ta vin^lu* del slovenske zgodo-u.^.ne bi nikdar dovolj po-Pr;5en, kot tak pa vedno fetn ct manipulacije in ver-^no tudi pretiravanj, kar nam noV 0 ne bo koristilo. V rna^nern primeru ne gre za SteSTftSrssrpw,ame,,t t k..wh ,edene ^x-a so storilci teh povojnih gore demokracije iJSftj ov tako pospravili za Priznati pa je potrebno, da dajj J« Potrjuje, da so se zave- So se prav z volitvami v letu da ta^ratn-kZe organiziran zločin mienih oblasti in le v posa-Haš^'P^merih tudi za osebno . ^ anJe in obračunavanje. PoKQ#Pvei"Osa so začeli N\atl*e takoj po volitvah n^:pra8anje, ali je dr. pomenijo nove možnosti in načine za Erizadevanja za spremembe. >el pravil take demokracije in načina boja za oblast pa je, po mnenju dr. Pučnika, tudi priznavanje rezultatov volitev, zato ne deli mnenja tistih, ki tem rezultatom danes oporekajo. Res je, da stranke niso imele enakih začetnih izhodišč, vendar je rezultate volitev treba upoštevati in predvsem skrbeti, da bodo na prihodnjih volitvah drugačni. Niso pa seveda volitve edini način boja za oblast, pač pa med oblike , **«*a ra7tv»H r» _ i • za ooiasi, pae pa meu udum »»TS?«?? &£ poli.«negaPud^vova„ja sodi vprašani opozoril, razlike v Demosu etu l9QntakoJ P0 volitvah v u ln ga onemogočale 'Javile 1 19 tem a "/J kič* Qa bi vodil odločnejšo ko je prevzel oblast. ?Poinft. ?!na Je zahtevala •)erte£S0?'asJe, in povsod, let>i nam 01 bil°' tudi dogovor ^C"? °Z- ukreP_ v Parla-* USpeL To se je Sih J—• pn lastnini »zaci ^T?Ll^žbenoPolitičnih 55* nek- _ or- S* J" kriterijih za h sem rt državlJanstvo, pre-Ja bi Sinl b,1° volJe za to, ^eklo«0^^*5 razčiščevali ttadarh ^l^neje posegli v .stvarstvo ,n odločneje raz-S'h «J¥l do eianov nek->miiS,t,čnih struktur. Iz H°iave 1 slogov so takšne Ss D^aV,Zven Prikrivali, fr°Učitevla.hko že vsaka resna >o ?anJih dogodkov Salo nZe'*kJe se ie to ^in m^°sežena samostoj- Snij??, narodno Priznanje ° hCi l Začetku leta 1992 <1U dokončno pokazale, različne druge oblike izkazovanja državljanske volje, civilnega Eoguma tako v sferi kulture, ot gospodarstva. Dogajanja v državnih organih so lanko le vrh ledene gore zrele, prave in široke demokracije, zato je dr. Drnovšek, s primerjavo nedavnih demonstracij z jogurtno revolucijo, po mnenju dr. Pučnika, padel na izpitu demokracije. Dva Jožeta Pučnika? "Spoznal sem dva Jožeta Pučnika: pogumnega in izjemnega človeka, ki se je zavzemal za demokracijo in samostojno Slovenijo; drugega Jožeta Pučnika, ki je govoril o socialni demokraciji kot levi stranki, ki naj se združi z naslednico Zveze komunistov in so zaradi tega nekateri člani SDSS stranko začeli zapuščati; danes pa imamo zopet starega borca za demokracijo, enega najzaslužnejših mož za samostojno Slovenijo. Bi lahko ta dva lika, vtisa povezali," je med drugim organizacij), saj je v Sloveniji, to so dokazali rezultati že dveh demokratičnih večstrankarskih volitev, drugače zelo težko doseči večino. Ta koncepcija v SDSS ni uspela (npr. predlog za združitev s socialisti) in danes je prevladala drugačna. Po oceni sedanje politične zavesti Slovencev je dr. Pučnik prepričan, da bi nove politične stranke, tudi če bi se trdno povezale (kar je še žal precej oddaljeno) zelo težko dosegle, kot je dejal, 50,1 odstotka, zato je v tem političnem boju potrebno še zelo trdo in inovativno delati, pojasnjevati in prepričevati. To je tek na srednje, če ne celo na dolge proge, je še dodal. Čas bo pokazal, kdo je imel prav. Na poti v demokracijo mečkamo Sicer pa je dr. Jože Pučnik, da so prav slovenski komunisti, bolj kot kjerkoli na svetu, uspeli zamenjati svoje perje, svoj zunanji videz, in veliko prizadevanj bo potrebnih za to, da se v politično sprevrženih opredelitvah, kaj je v Sloveniji levo in kaj desno, pride do vsebinsko pravih razvrstitev. Prav odlok tedanjega ministra za pravosodje in upravo dr. Pirnata, da zahteva registracijo prenoviteljev kot socialnih demokratov v občini Ljubljana - center, je v mnogočem prispevala k zameglevanju pravega stanja in je hkrati zgovoren dokaz neenotnosti in nesoli-darnosti med strankami nekdanjega Demosa. Za SDSS je bilo sodelovanje v obeh Drnovškovih vladah v bistvu žrtvovanje, vse v imenu varnosti slovenskih meja - zlasti južne, katere porok je bil Janez Janša kot obrambni minister. Ne delajmo si utvar, je opozoril dr. Pučnik, da imamo razvito demokracijo, saj nam manjka- usklajevati tako povezavo. Čas za strnitev vrst se neusmiljeno že izteka. Parlament je legalen, ni pa legitimen V razpravi, ko so besedo dobili obiskovalci, je bilo največ nasprotovanj mnenju dr. Pučnika, da zahteva po izrednih volitvah, hkrati s komunalnimi, niposebej realna niti smotrna. Obiskovalci niso delili mnenja, da za volilno zmago kratkoročno ni velikih možnosti, pač pa so bili prepričani, da je potrebno, podob-no, kot je nedavno na podobnem pogovoru v Kranju menil Janez Janša, več optimizma, ld bo člane tudi bolj spodbudil. Vsi so pritrdili izraženim pogledom dr. Pučnika o razčiščevanju preteklosti, mnogi pa se niso strinjali z ugotovitvijo, da je slovenski parlament legalen, zaradi vseh strankarskih sprememb in prestopov pa ni več legitimen. Prepričani so, da je vse pogostejše povezovanje SDSS m ŠLS oblikovanje nove prave levice, tudi v socialnem smislu političnih zatočišč in ščitnic interesov delavcev in kmetov, pri čemer je dr. Pučnik menil, da je to lahko le izhodiščni okvir, ki ga je s pritegnitvijo še vseh ostalih pravih demokratov nujno potrebno razširiti. Razprava se tudi ni ognila najaktualnejših dogodkov, kot je afera Smolnikar, razčiščevanja v ministrstvu za notranje zadeve, nastop Milana Kučana v Državnem zboru, dogajanja v SKD, napad na Krkoviča in nenavse-zadnje o položaju v medijih. Dr. Pučnik se je poslovil rekoč, da se morda, tudi v njegovo veselje, kljub vsemu, vidito še pred parlamentarnimi volitvami že letos jeseni. • S. Zargi, foto J. Pelko STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Škof j a Loka 0 delovnih mestih in koaliciji V četrtek, 12. maja, ob 17. uri prireja občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Škofje Loke v veliki predavalnici srednješolskega centra na Podnu javno tribuno z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar. Pogovarjati se nameravajo o temi "100.000 delovnih mest -utvara ah resničnost", z glavnim tajnikom Združene liste Dušanom Kumrom pa "o koalicijski problematiki." • Š. Ž. LDS Radovljica Z Jazbinškom o novih občinah Radovljica - Radovljiška liberalna demokracija pripravlja jutri, v sredo, ob 19. uri v prostorih knjižnice v Radovljici pogovor z nekdanjim ministrom Mihom Jazbinškom o novih občinah. • CZ. /C^^S ZDRUŽENA LISTA I socialnih demokratov Škojja Loka vabi na javno tribuno z ministrico -JOŽICO PUHAR in DUŠANOM K UM ER JEM na temi: "100.000 delovnih mest - utvara ali resničnost7' "Koalicijska problematika" v veliki predavalnici OS Peter Kavčič v Skorji Loki v četrtek, 12. maja 1994 ob 17. uri. *tSDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! predsednik sdss Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek Datum rojstva Naslov_ Kraj_ Poštna številka_ Krajevna skupnost Občina_ Izobrazba Poklic_ Zaposlen(a) pri/v Telefon doma_ Telefon v službi _ Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V_, dne_ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086 Zaradi velikega zanimanja za prijavnico za vpis v SDSS, objavljeni v Gorenjskem glasu, SDSS obvešča, da prijavnice lahko tudi fotokopirate in jih pošljete na sedež stranke. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Ob 60. obletnici Partizanskega pevskega zbora in ob dnevu osvoboditve mesta Kranja vas Združena lista vabi na koncert ZBEŽITE SENCE, VZIDI ČISTI DAN ki bo v torek, 10.5. ob 20.00 url v kinu Center Vstopnice po 200 SIT so v predprodaji pri prodajnem okencu kina Center. ___VABLJENI I Izkušnje Na področju dosedanje lokalne samouprave, ki se bo z novimi občinami kmalu poslovila, smo si v minulih dvajsetih letih in več nabrali StevUne izkušnje. Ves čas smo na primer ugotavljali, da ni bilo sistemsko urejeno financiranje krajevnih skupnosti Prav zaradi te neuresničene pomanjkljivosti prejšnje samouprave so po krajevnih skupnostih na nek način "izsilUi" vsaj različna merila, ki so opredeljevala na tak ali drugačen način obvezno soudeležbo za še tako majhno akcijo v kraju ali krajevni skupnosti Največja izkušnja iz tega obdobja, ki je zagotovo ne gre spregledati pri prihodnjem lokalnem samoupravnem odločanju, je skupno opredeljevanje in dogovarjanje. Ne glede to, kako bo jutri z uresničevanjem takšnih ali drugačnih potreb posameznih krajev in območij v novih občinah, se člani občinskih svetov ne bodo mogli odreči podpori in sodelovanju krajanov, občanov oziroma volivcev. Iskanje skupnega jezika in usklajeno načrtovanje ter delovanje bo nedvomno osnovno in glavn pravilo bodočega novega lokalnega samoupravnega sistema. In prav v tej osnovni ugotovitvi velja iskati odgovor tudi pri jutrišnjem odločanju (na referedumu) o prihodnji samoupravni organiziranosti Na podlagi izkušenj, kako so nekje do zdaj uspevali (ne)enotno razreševati probleme ali urejati potrebe se velja zamisliti in potem opredeljevati • A. Žalar Šola ima zdaj telovadnico Mošnje • Z gasilsko vajo domaČega društva v Mošnjah in proslavo, ki so jo po scenariju inž. Tineta Benedičiča pripravili Šolarji podružnične šole Mošnje so v nedeljo popoldne v krajevni skupnosti proslavili letošnji krajevni praznik. Slavnostni govornik, ki se je spomnil dogodkov iz izselitve krajanov in požiga domačiiter obnove po vojni ter prizadevanj, da bi šola dobila tudi telovadnico, je bil delegat zbora KS občinske skupščine iz Mošenj Andrej Resman. Prizadevanja za obnovo šole pa je razložil ravnatelj matične šole A. T. Linharta Srečko Toman. Program pred polno dvorano, ki bo poslej služila šolarjem za telovadnico, domačinom pa za rekreacijo in različne prireditve, pa so pripravili šolski pevski zbor pod vodstvom Braneta Pinha in učenci Glasbene šole Radovljica iz Mošenj in okoliških krajev. Ob krajevnem prazniku so v nedeljo pripravili v dvorani razstavo dosežkov domačih športnikov iz minulega obdobja in nazadnje pogostili tudi najstrarejše krajane. Slovesnosti ob prazniku sta se udeležila tuid predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme in predsednik izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman. * A. Turistično - promocijski projekt Slovenije navznoter in (kasneje) tudi navzven SLOVENSKI ŠOPEK V PREDDVORU V petek, 6. maja, se je v preddvorskem Domu kulture odvijala prireditev projekta Slovenski šopek, na kateri so tokrat svoj kraj predstavili Ribničani in Preddvoračni. Predstavili so se z lastnim kulturno-turističnim programom, vmes pa so nastopili tudi posebni gostje: mala pevka Nina in harmonikar Peter, družinski kvartet Zdovčeve dečve iz Črne na Koroškem, igralec Kondi Pižon, Edvin Fliser ter svetovni kralj orglic Andrej Blumauer. Slednji pri projektu sodeluje tudi kot donator oziroma umetniški mecen. Skupaj z gospo Marijo Kos, ki si je celoten projekt zamislila, sta povezovala petkovo prireditev. Na čase nekoliko preveč improvizirano zadevo je uspešno prekrila publika, ki se je s ploskanjem in smehom izredno aktivno vključila v program. Namen Slovenskega šopka je premagovanje razdalj med posameznimi kraji in predvsem od človeka k človeku. Po besedah Marije Kos naj bi bil vska od nas turistični delavec, potrebujemo le malo spodbude k novemu načinu razmišljanja - na poti k Sloveniji kot turistični deželi - vrtu Evrope. • E. Gradnik kovinAtehna KOVINOTEHNA, d.d. Mednarodno trgovsko podjetje Celje objavlja naslednje prosto delovno mesto PREDSTAVNIKA - POTNIKA za območje GORENJSKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne ali tehniške smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju trgovine - 6-mesečno poskusno delo - vozniško dovoljenje B kategorije Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, telefon in lastno vozilo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta, naj pisne ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba. Krajevna skupnost Kokrica Poleg manjših tri večje akcije Martin Leskovar, podpredsednik KS: "Problemov, ki smo jim s skupnimi močmi kos, lotevamo sami. Glede lokalne samouprave pa smo za ohranitev dosedanjih povezav." Kokrica, 8. maja - Ob podpori sedanje širše, občinske skupnosti so v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini vedno sami razreševali različne infrastrukturne probleme. ludi letos imajo na ta način v programu tri večje akcije. Probleme, ki jim sami niso kos, pa so opredelili kot "postopno reševanje". Potem ko so na področju letošnjega urejanja cest v krajevni skupnosti eno akcijo že končali, se že nekaj časa pripravljajo Martin Leskovar na ureditev in asfaltiranje ceste v Srakovlje. Po nedavni ureditvi bankin ob cesti v Tatinec že nekaj časa potekajo priprave za ureditev ceste v Srakovlje. Gradbenemu odboru je od novega leta uspelo zbrati 42 podpisov za zemljiška soglasja, saj je zemljišče, po kateri poteka sedanja cesta, še vedno v zasebni lasti. Ob tem, ko krajani že zbirajo denar, upamo, da bomo uspeli tudi na natečaju in ob podpori še nekaterih naj bi zbrali 10 milijonov tolarjev, kolikor bo po predračunu veljala ureditev 800 metrov dolgega odseka v Srakovlje." Poleg manjših vzdrževalnih del imajo letos v načrtu tudi pridobitev vse potrebvne dokumentacije za obnovo in ureditev kulturnega doma. Na ta način bi prostor v sedanjem objektu bolje izkoristili in pridobili prostore morda za gasilce, turistično in druga društva. "Ne tako majhna akcija trenutno poteka tudi v Okornovi ulici, Ob prihodnji lokalni samoupravi in opredelitiv za občino Kranj podpredsednik KS Martin Leskovar pravi: "To, kar zmoremo, smo že zdaj največkrat naredili sami. Če ne bi bilo podpore širše skupnosti, marsikatere akcije ne bi zmogli. Za naprej ne vidimo razloga, da bi sedanje utečene poti in načine oziroma tovrstne naravne povezave prekinjali. Mislim, da smo in bomo tudi v prihodnje navezani na bodočo občino Kranj. Kar pa zadeva ostalo, na primer društveno dejavnost, je le-ta že zdaj zelo živahna v Turističnem društvu, pri fasilcih in na športnem; na ulturnem pa so aktivni trenutno pevci, ki ta mesec pripravljajo tudi koncert. kjer so se krajani ob sodelovanju KS in upravlj alcev po lanskem udaru strele pozno jeseni odločili za obnovo vodovodne, električne in telefonske inštalacije. Večja investicija, ki se je tudi že začela, pa je obnova zvonika. KS sodeluje s sredstvi iz natečaja, denar pa so prispevali tudi krajam. Ta dela bodo po predračunu veljala 2 milijona tolarjev. Hkrati pa bomo pred domom in cerkvijo uredili tudi parkirišča." Aljažev dom v Vratih Težave s cesto in z delovno silo Mojstrana, maja - Stanko Kofler, predsednik PD Dovje-Mojstrana, trenutno poleg Helene Bežne c in Marice Rauh skrbi za Aljažev dom v Vratih. Na vprašanje, da imajo menda težave z iskanjem delovne sile pravi: "Res je. "Obral" sem vse gorenjske zavode za zaposlovanje pa niso našli nikogar; vsaj takega ne, ki bi bil primeren za delo v Vratih. Imam občutek, da z zavoda pošljejo včasih tudi takšnega, ki bi se ga radi znebili. Zelo pa je prizadel planinske koče ukrep, da upokojenci lahko delajo samo 160 ur, saj po kočah v glavnem delajo prav upokojenci. Za mlade je delo na takšnih mestih najbrž res težko, saj je treba delati od jutra do večera. Vendar pa bi v domu redno zaposlili moč za stalno. Delala bi pol leta, pol leta pa bi bila prosta. Pa tudi plača ne bi bila slaba. Upam, da bo poleti bolje, ko pridejo študentje, vendar pa ti ostanejo samo mesec ali dva." Kako pa je s cesto v Vrata? "Zaradi dolgega jesenskega deževja se je cesta novembra lani udrla. Na Republiškem skladu za ceste smo o tem obvestili gospo Fazarinčevo, ki ie obljubila, da bodo poskrbeli vsaj za enosmerni promet, vendar ni bilo nič. Šele ko sem po naključju srečal gospoda Sajno z ministrstva za promet, se je premaknilo in dela so se začela v teh dneh. Izvajalec ie Cestno podjetje Kranj, ki cesto sicer dobro vzdržuje." Kakšno turistično sezono pričakujete? "Mislim, da bo boljša od Zaradi poškodovane ceste je bil Aljažev dom od lanskega novembra za avtobuse nedosegljiv. lanske, čeprav lani ni bila ravno slaba. Pokvarilo jo je deževje, ki se je začelo že septembra, Aljažev dom pa je odprt do konca oktobra. Če je lepa jesen, je v hribih veliko ljudi. Letos pričakujemo precej Čehov in Slovakov, največ pa bo gotovo Nemcev in Avstrijcev. Sicer pa tisti, ki so zadolženi za promocijo Slovenije, naš planinski svet premalo poznajo. Ni pa tudi Eravih povezav med planins-imi in turističnimi društvi. • E. Gradnik Zavzetosti za razreševanje različnih problemov v KS ne manjka. Pred nedavnim so krajani Tatinca kljub izredno slabemu vremenu sami uredili blizu pol kilometra bankin ob cesti v Tatinec Takrat je v akciji sodelovalo okrog 25 doma-činov s stroji hodnje leto pa bi mordu t uresničevanjem le-teh J*>hk° začeli razreševati problem P' silcev in ostalih društev. P* V Okornovi ulici so se po lanskem udaru strele odločili za celovito ureditev komunalnih naprav. Med problemi, ki jim sami niso kos in jih nameravajo postopno reševati, pa so še pokopališče, prostori za gasilce m kanalizacija. "Pri pokopališču bomo v prihodnje poleg denarne potrebovali tudi strokovno pomoč. Mislim pa, da se bomo s tem problemom ukvarjali Še kar nekaj let. Kar zadeva dom, imamo letos v načrtu izdelavo idejnih projektov, pri- bo večji zalogaj, kjer pjbJJJ, več ali manj lahko le toda^ pri uresničevanju. SicerLlL krajam v sedanji krajevni s*»r nosti Kokrica radi in i veu*j£ razumevanjem sodel^fJ0 urejanju manjših Prob,e^f0. na področju komunalne o« ma gospodarske infrastruKi . Zdaj imamo prakso, da P°rL0 kjer se odločijo za k** ^ akcijo, imenujejo tud' gradbeni odbor, sicer pa M^Jj mo (glavni) gradbeni odbor i v okviru sveta krajevne s* nosti." • A. Žalar ""^ ^^mmmtumHmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm......... — . y PRIJETEN LOKAL NA JEZERSKI CESTI - Viti Z"P*"0Jo8D petek zvečer na Jezersi cesti 93 a v krajevni skup se Primskovo odpri gostinski lokal Kavarno Arena. v zasebna ponudba, ki se je pred nekaj leti začela ra/>U j„ mestnem središču Kranja, vse bolj širi tudi na P0^eJte J^ro* Jezerska cesta počasi postaja tudi zanimiva ponudba. 4o|jJJt0 Arena s parkirnim prostorom, 50 sedeži v njej in Pra.v oSijc» zunaj, bo v Gorenj ah, kot so v petek menili številni s^^jfii prijetna popestritev s slaščicami, toplimi sendviči in raz»i ^ napitki Odprta bo vsak dan od 9. do 23., ob nedeljah p« 00 do 20. ure. Ribiči se jezijo Teleta niso hrana za ribe Cešnjevek, 7. maja - V spodnjem, po ribah zelo "g^g * ribniku Ribiške družine Bistrica- Domžale pododbora ^ u Češnjevku v krajevni skupnosti Velesovo so člani »etos ^0 tretje poginulo tele. Za storilce, ki so se na ta na~r,£ str«" poginulih telet, sicer ne vedo, res pa je, da je neaai oziroma na tem območju nekaj trdnih kmetij "Verjamem, da je za gospodarja kmetije pogin teleta precejšnja škoda, ki pa je morda ne obeša rad "na veliki zvon". Vendar ribnik, povrhu tega bogat z različnimi vrstami rib, ni pravo pokopališče za tovrstne nezgode. Takšno meso ni nobena hrana za ribe, lahko pa okuži celoten ribnik in na ta način povzroči ogromno škodo," je v soboto dopoldne povedal pri ribniku v Češnjek-vu Marko Zupan, član pododbora in vodja ribiških čuvajskih trojk na tem območju. Ovrgel pa je pomisleke, da gre morda za zlonamerno početje. Ob tej priložnosti pa smo tudi izvedeli, da ima pododbor Pšata ribnike v Češnjevku in Lahovčah in na obeh območjih tudi po eno brunarico. 43 Ribiči so morali iz jjggf* Češnjevku v soboto V tretje poginjeno tele. vel članov pododbora, katerega predsednik je Tone ^e^,gjo gospodari z vodami na tem območju. V Češnjevku ^„je^. fojitvena ribnika, članski in turistična ribnika tako v . jje^j ot v Lahovčah pa sta bogata s krapi, ščukami, a/°UIV't0 so »5$ somi, smuči in različnim ribjim drobižem. Prejšnjo sod ^jbflC tudi člansko tekmovanje v Lahovčah, na katerem so m ^ <6 ujc Marko, ki je ujel krapa, Janez (postrv) in Štefan Zupa > somiča. • A. Žalar Ljudmila Taškar iz Šenčurja žaluje za sinom Klemenom Klemenovo srce bije v drugih prsih »redi aprila se je smrtno ponesrečil 17-letni Klemen Taškar iz Šenčurja« Mladeniča ni več, ijegovi materi Ljudmili, ki je na tragičen način izgubila že drugega sina, pa je v tolažbo - -« -*---— J---ML__»11. Sredi njegovi misel, da Klemenovo srce utripa v drugih prsih. Šenčur, 6. maja • Kirurgi na ljubljanski kliniki so namreč Klemenovo srce presadili 45-letnemu Stojanu Boletu. "Ko me je pravnica na kliniki vprašala, ali sem pripravljena darovati organe, n»scm veliko pomišljala. Privolila sem, češ da bo to pomagalo drugemu ohraniti življenje, če že Klemenu ni dano..." nam je dva tedna po izgubi sina pripovedovala užaloščena mati. , "V petih letih sem izgubila *ar tri svoje bližnje. Pred leti mi £ v prometni nesreči umrl brat. Tfi leta za njim se je smrtno Ponesrečil moj najstarejši, 28-etni Edo. Niso še minila tri }eta, ko se je ponesrečil najm-'aJŠj, Klemen..." pripoveduje v frnino odeta mati. V vogalu dnevne sobe pri fotografijah JlJenih dveh tragično preminu-Jjo sinov gori sveča. Ljudmili \a5kar, ki je imela štiri sinove, f^ta še dva. Mlajši Janez, ki wna že svojo družino, je pri °cetu, 27-letni Jure pa skupaj z nl° deli neznosno žalost ob nedavnem tragičnem dogodku. "Klemen je bil tako veder in dobrosrčen. Gospodu, ki bo «vel z njegovim srcem, želim, ?a bi bil prav tak," nadaljuje Hudmila. "Veliko prijateljev je lmel, pred kratkim je domov Popeljal tudi dekle. Ko se je med njimi razvedelo, da je Padel in da leži v bolnišnici Klinično mrtev, sem imela pol-n° hišo njegovih vrstnikov. V ?p£ni tišini je bilo slišati le spanje... Prijatelji še vedno Pohajajo, čeprav Klemena ni Več- S tem ko so njegovo srce Posadili drugemu človeku, Klemen zame na neki način živi..." £Metni mladenič se je pones-ti 20. aprila, ko so na pogorju ostrešju hiše v Cerkljah P°Pravljali streho. Pri sedanjem Rojstni je fant delal komaj Poldrugi mesec, podobnih izkusi pa si je nabral že pri preJsnjem delodajalcu. Oba sta Ljudmila Taškar pred svojo hišo: "Najraje bi odšla kam drugam, kjer ni bolečih spominov." 17-letnega Klemena Taškarja ni več, njegovo srce pa bije v prsih 45-letnega Stojana Boleta. hvalila njegovo pridnost, vztrajnost in spretnost, kot bi delal že deset let, je dejala fantova mama. V bolnišnici je Ljudmila kmalu po nesreči še zadnjič videla sina. Povedali so ji, da zanj ni upanja in jo prosili za privoljenje, da presadijo srce. "Ne vem, kako sem zbrala moč, da sem se odločila. Nisem vedela, komu bodo presadili srce mojega sina. Toda ko sem na televizijo slišala za uspelo presaditev srca, mi je nekaj reklo, da gre za Klemenovo srce. Ko žalujem za sinom, nenehno mislim tudi na to, kako srečni so svojci tega moža, ki mu je Klemenovo srce ohranilo življenje. Nekoč v prihodnje bi rada navezala stike s tem človekom. Dokler bo živel, bo na neki način živel tudi Klemen." Ko si bo Stojan Bole, ki živi s Klemenovim srcem, nekoliko opomogel, ga bo Ljudmila Taškar obiskala. Zdaj je tudi njena bolečina še prehuda. Oba s sinom Juretom brez volje tavata po hiši, ki jo je v treh letin doletela tragična izguba. Mama Ljudmila je od lanskega {'anuarja v pokoju, prej pa je >ila zaposlena na brniškem letališču, brezposelni Jure se ogleduje za delom. V teh okoliščinah je izguba še težja. Ljudmila pravi, da bi najraje odšla kam drugam, kjer bi je znani predmeti ne spominjali na sinova, ki ju je izgubila. Še vedno se ji med vrati prikazuje podoba starejšega Eda z njegovimi značilnimi kretnjami, še vedno je živ spomin na radoživega Klemena, ki je vešče znal posnemati Košnikovega ata s televizije... Zadnja dva tedna je zaradi sinove smrti strta mati veliko razmišljala tudi o dejanju, ki je bilo za mnoge v njeni okolici nedoumljivo. Prepričana je, da bi še mariskateri svojec, ki ga doleti tragična izguba najdražjega človeka, ravnal podobno. Tudi v slovenskih bolnišnicah je precej bolnikov, ki bi jim transplantacija telesnih organov rešila življenje. Čakajo le na odrešilni klic, da so našli darovalca. O tem, da po svoji smrti darujemo dele telesa, se lahko odločimo že za življenja, izpolnimo in podpišemo namreč kartico z napisom "Sem darovalec, rad bi pomagal nekomu živeti po svoji smrti." Na kartici še piše, naj darovalec s to željo seznani tudi sorodnike in naj kartico vedno nosi pri sebi, na zadnji strani pa je tudi izjava, da lahko po smrti njegovo organe uporabijo za transplantacije. * D.Z.Žlebir Tabor ustvarjalcev v Kranjski Gori Od kreativnega pisanja do zdrave prehrane ^■Bjska Gora, 30. aprila - Pred prvomajskimi prazniki je j£*°Jsko podjetje Gregor v okviru svojega projekta Klub Modri *lov J\nrea"° ustvarjalne delavnice za skupino mladih iz 1 pridružili pa *"* " •«»*• <••<<• mladi Slnvonri iz va. iLJ?,na mladih v turistični delavnici pod mentorstvom gospoda Il»eka kfetb Modri Janez' W deluje Prirp "eto m za sv0Je filane CSf irazne ustvarJalne oblike miart- ke deJavnosti, je tokrat L7V Ponudil štiridnevni taft slo, KranJski Gori. 30 mladih *anw e,nskin šo1 in tokrat *udi iz deiavl-va/ ie ustvarjalo v štirih so 1nicah- V literarni delavnici ^ihelJr0d mentorstvom prof. Pisani £-^a učili kreativnega Teden Rdečega križa Solidarnost, strpnost, nenasilje V skupni izjavi ob Tednu Rdečega križa, ki je letos od 8. do 15. maja, a dr. Mario Villaroel Lander, predsednik Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, in dr. Corneuo Sammaruga, predsednik mednarodnega odbira Rdečega križa, poudarjata vrednote nenasilja, solidarnosti in strpnosti, ki so v današnjem svetu pogosto prezrte... Številni ljudje, moški, ženske, otroci, so vsak dan žrtve nasilja, bodisi žrtve spopadov med vojskujočimi se silami ali pa žrtve rasne ali verske nestrpnosti. Vsaka družba bi morala svoje otroke naučiti načela "drugačen, toda enakovreden", pravi skupna izjava ob Tedenu Rdečega križa. Znanje, razumevanje in sposobnost vživeti se v drugega, so nujno potrebni za razvijanje medsebojnega spoštovanja Preprečevanje nasilja in razvijanje tolerance ne izvirata iz bojazlji vosti, kot sodijo nekateri, temveč prizadevanji velikega poguma in drznih dejanj. Takšno prizadevanje je odvisno od popolnega spoštovanja posameznika in od dejstva, da mir ne pomeni le odsotnosti spopadov, temveč odločnost pri reševanju nesoglasij na miroljuben način. Čeprav prepoved določenega orožja, denimo protipehotnih min, omeji nasilje, pa je treba učinkovito ukrepati že v mirnem času. Vseplošno razširjeno poznavanje mednarodnega humanitarnega prava je nujno potrebno za zagotavljanje spoštovanja teh osnovnih pravil in za njihovo izvajanje v času spopadov. Vsak član mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki je razširjeno po vsem svetu, skuša preprečiti in olajšati trpljenje ljudi. Pri premagovanju trpljenja v tem svetu pa to gibanje išče tudi pomoč ljudi, kakor pravi v skupni izjavi, zato ker vsakdo lahko pripomore k boljšemu svetu s spoštovanjem pravic, enakovrednosti in dostojanstva drugih ljudi. • D.Z.Ž. 'Ja- Priredili so jim tudi turistično delavnico, saj Kranjska Gora z okolico naravnost kliče k spoznavanju te vrste znamenitosti. Ob osnovnih dveh delavnicah so se člani kluba vključili tudi v različne športne igre, ponudili pa so jim tudi znanje o zdravi prehrani. Spoznavali so razne načine sproščanja v kriznih situacijah in se naučili aktivne družabnosti. • D.Ž. AVTO SOLA Škofja Loka, Frankovo nas. 157 ^633-114,620-211,310-222 d.o.o TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 $mnmm IZREDNI POPUSTI kuhinje MARLES, SVEA30% kuhinje GORENJE 20% jedilniške garniture 25% pohištvo GARANT 30% O NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMII Prevoz brozplačanl Del. časrod 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobota:od 9.-12. ure Most med bolnikom in zdravnikom: MIRA VALANT Zdravju prija način življenja naših dedov Medicinska sestra Mira Valant pravi svojim bolnikom: moramo biti prijatelji, saj se bomo dolgo srečevali. Po dvajsetih letih v bolnišnici na Golniku ima namreč zadnjih nekaj let opraviti z bolniki v internistični ambulanti kranjskega zdravstvenega doma. Bolnikom, ki zbolijo za neozdravljivo boleznijo, svetuje, kako s pravim načinom življenja in samokontrolo olajšati bolezen in narediti življenje znosnejše. Pri svojem delu se res dolga leta druži z istimi pacienti, z nekaterimi Še iz časov, ko je delala še v bolnišnici. Katerih bolnikov je med pacienti internistične ambulante največ? "V ambulanto prihajajo bolniki z različnimi notranjimi boleznimi. Najštevilnejša skupina so diabetiki. Zanje delamo trikrat tedensko m vsakič jih pride na pregled od 40 do 80. To vsakokrat pomeni tudi dolgotrajno in mučno čakanje, ki bi ga našim bolnikom radi prihranili, vendar nam to vedno ne uspe. Ena od sester v ambulanti dela z zdravnikom, druga pa je bolnikom na voljo za svetovalne pogo- \ vore, kajti kronični bolniki, s katerimi se srečujemo v naši ambulanti, potrebujejo veliko pogovora." Zlasti bolniki s sladkorno boleznijo morajo dobiti veliko informacij o tem, kako kljubovati bolezni in skrbeti za zdravje. Kaj jim svetujete? "Poučevanje človeka o zdravem načinu življenja je daljši proces in ne stvar ene ali dveh seans v naši ambulanti. Za Eovprečnega človeka, ki se ima o tem možnost poučiti iz terature m vsakodnevnega tiska, zdrav način življenja ne bi smel biti nekaj novega. Toda je Že tako, da na ta pravila ne mislimo, dokler smo zdravi. Pn današnjem hitrem življenjskem tempu smo prisiljeni sklepati različne kompromise, tako pri prehrani, kot pri drugih stvareh, šele bolezen nas prisili, da prisluhnemo priporočilom o zdravem načinu življenja. Po najnovejših merilih naj bi bil zdrav tradicionalen način življenja: preprosta skromna hrana, kakršno so uživah naši dedje, in veliko fizične aktivnosti, kakršno je bilo težko telesno delo naših prednikov. Od tega smo danes, ko je merilo standarda bogato obložen krožnik, že zelo oddaljeni. Našim bolnikom svetujemo prehod na zrnato hrano z veliko balastnih snovi, zelenjavo, sadje, pa čim manj mesa, namesto sedečega življenja pa svetujemo čimveč telesne aktivnosti, prilagojene seveda starosti in drugim zmožnostim bolnika. Hkrati jih učimo tudi veščin samokontrole, da lahko sami nadzirajo, kako poteka njihova bolezen." Most med bolnikom in zdravnikom: LESTVICA 1. Melita Lukanc 2. Helena Sitar 3. Zdenka Kramar 4. Ida Podjed 5. Cirila Žagar 6. Ruža Rajgelj 7. Ivanka Hartman 8. Vida Raztresen 9. Majda Ambrožič 150 glasov 58 glasov 34 glasov 23 glasov 19 glasov 10 glasov 10 glasov 9 glasov 4 glasovi Se tudi vi osebno držite zapovedi o zdravem življenju? "Tudi sama skušam zdravo živeti. Poskusim tudi vse izdelke za diabetike, ki se pojavijo na tržišču, da jim znam verodostojno svetovati." Dolga leta ste delali v bolnišnici. Kakšne izkušnje prinašate odtam? "Tudi v bolnišnici sem veliko delala s kroničnimi bolniki, ki jih sedaj srečujem v internistični ambulanti. Že tedaj sem se z njimi veliko pogovarjala. Za nekoga, ki zboli za neozdravljivo boleznijo in je postavljen pred dejstvo, da bo moral preostanek življenja jemati insulin, je to hud šok. Prava beseda ga omili, prava informacija doseže, da si človek zna pomagati. Zato je za dobro medicinsko sestro pomembno, da si za bolnika vzame čas in se z njim veliko pogovarja. Z leti sem tako pridobila veščino, kako človeku povedati, da ne bo preveč prizadet, a da bo hkrati resni vzel tvoje besede. 20 let turnusnega dela sem imela dovolj, čeprav me sicer na bolnišnico vežejo prijetni spomini. Zlasti rada sem delala s hudimi bolniki. Tu je učinek našega dela hitro viden. Ni lepšega občutka od tistega, ko se bolniku stanje izboljša. V bolnišnici sem doživela tudi veliko smrti. Veliko jih je tudi ostalo v meni. " Kakšne odnose imate z bolniki v ambulanti? Kako se odzivate na njihovo morebitno nejevoljo? "Vselej pravim, da moramo biti prijatelji, saj se bomo ob njihovi dolgotrajni bolezni dolgo družili. V ambulanti pa pride do sila različnih reakcij, tudi konfliktov, saj so bolni ljudje občutljivi, stresno pa je zanje Že dolgo čakanje. Zato moramo biti do njih zelo tolerantni. Veliko pa jim pomeni, kadar zanje iz dobre volje narediš korak več, kot je tvoja dolžnost, kadar si jim pripravljen kaj urediti ali da jim prihraniš kako pot. Držim se tudi načela, da nasmeh nič ne stane, obogati pa oba, tistega, ki ga daje, in onega, ki ga sprejme." • D.Z.ZIebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj KULTURA looi GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 10. maj* W^ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca. V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. JESENICE - Jože Dakskofler v razstavnem salonu Dolik razstavlja karikature pod naslovom Naši politiki v karikaturi in pesmi, V bistroju Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprot-nik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz Ljubljane. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črno bele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Požegar-Mulej iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikeSandro Pečenko. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava risb Vide Bogataj-Vidke. V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze Kalinšek. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je odprta prenovljena stalna zbirka del slovenskih slikarjev. KALIGRAFIJE MAJE POGAČNIK Kranj - V Mali galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj razstavlja dela nastala v tehniki, ki je domača slikarstvu Daljnega vzhoda, Maja Pogačnik. Umetnica je sicer rojena v Kranju, v Ljubljani je končala srednjo šolo za oblikovanje, kasneje pa se je vpisala na Visoko šolo za uporabno umetnost na Dunaju - smer uporabna grafika, fotografija in ilustracija. Tam je nadaljevala tudi s podiplomskim študijem in bila kot grafičarka nekaj let zaposlena v največjem centru alternativne kulture v Avstriji. S slikarstvom se je začela ukvarjati šele pred nekaj leti, približno takrat, ko se je seznanila s tai chi-jem, obliko kitajskega meditativnega gibanja. Zato je, kot je napisal v uvodu v razstavo Marko Tušek, slikarstvo oziroma kahgrafije Maje Pogačnik tesno povezano z vzhodnjaškim razumevanjem sveta in s tem slikarstva. V njem si moramo v predstavo predvsem priklicati celovitost dogodkov, katerih rezultat so razstavljena dela. Daljni vzhod namreč lepoto slike razume predvsem kot odsev lepote in usklajenosti duha osebe, ki je sliko naredila. Poteze na papirju, ki so sprva razpoznavne, pogosto figuralne kompozicije poenostvijo skoraj do abstrakcije; so predvsem plod usklajenega dela misli in telesa. Maja Pogačnik se ukvarja tudi z ilustracijo in tudi pri tem je tako kot pri njenem slikarstvu čutiti težnjo po enostavnosti. Sama pravi, da želi na čim bolj enostaven način pokazati največ. Da jo moti zahodnjaška kompliciranost, ki velikokrat povzroči, da izgubimo bistvo. Seveda pa je, tako kot z vzhodno filozofijo, njeno delo determinirano tudi z njenim poklicem grafičarke. Maja Pogačnik tokrat prvič razstavlja v Sloveniji. • M A. SLIKARJIMATURANTJE Jesenice - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 12. maja, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo, na kateri se z likovnimi deli predstavljajo slikarji - maturantje jeseniške Gimnazije. Na likovni prireditvi, ki jo bo odprl prof. Bratko Škrlj, se bodo s slikami predstavili: Boni Čeh, Branko Čušin, Rajko Korbar, Marisa Monti, Leopold Oblak, Tomaž Železnik in Karel Kirih, poleg njih pa še maturanti - slikarki amaterji: Simona Bartalanič, Elvira Bojadžič, Jaroslav Bok, Nina Cerkovnik, Valentin Cundrič in Valerija Čučnik. Na otvoritvi bo nastopil tudi pesnik in glasbenik Boštjan Soklič. Razstava bo odprta do 23. maja. SLIKARSKA KOLONIJA NA BLEDU Bled - Minulo soboto se je na Osnovni šoli Bled zbralo okoli petdeset udeležencev četrte slikarske kolonije, ki jo je organiziral Limit iz Štor. Opremljeni s slikarskimi potrebščinami Limita so udeleženci, med njimi poklicni in nepoklicni slikarji, likovni pedagogi in učenci osnovni šol Prežihov Vbranc Jesenice, A.T. Linhart iz Radovljice, iz Smlednika in Lesc, ustvarili vrsto del v olju, akvarelu in suhem pastelu. Izbrana dela nastala v likovni koloniji bodo na ogled še pred koncem šolskega leta na Osnovni šoli Bled, pa tudi drugod po Sloveniji. Bogastvo jezikovnega izročila Svet zavoda Osnovne šole PREDOSLJE Predoslje 17 a, 64000 KRANJ razpisuje v skladu s statutom delovno mesto RAVNATELJA OŠ Predoslje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena zakona o osnovni šoli. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. septembra 1994. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, program dela in vizijo razvoja šole pošljite v 15 dneh na gornji naslov s pripisom "prijava na razpis". O izbiri boste obveščeni pisno po pridobitvi soglasja ustanovitelja. VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS Kranj - Minuli četrtek je bil v gradu Kiselstein muzejski večer s prof. Marijo Cvetek, avtorico knjige Naš voča so vcas zapodval, kjer so zbrani zakladi pripovednega izročila iz Bohinja. Knjiga je razdeljena po žanrih. Vsebuje pravljice ali pravl-jijce, kot jih imenujejo Bohinjci, pa pripovedke, bajke, šaljivke, zgodovinske in razlagalne po-vedke,. zapisane v več kot dvajsetih različnih govorih Bohinja. Knjigo dopolnjujejo vinjete Slavice Cvetek. Marija Cevetek, bibliotekarka na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Lubljani, je doma iz Srednje vasi v Bohinju, sicer pa živi v Mengšu. Po dolgoletnem študiju Bohinjskega govornega izročila zdaj s tega področja pripravlja tudi magisterij. Z narečnim govorom ste se začeli ukvarjati že kot študentka slavistike pod mentorstvom dr. Tineta Logarja. Od kod to zanimanje za narečne in govorne posebnosti okolja, iz katerega izhajate? Dr. Logar nas je v času študija navduševal za zbiranje govornih posebnosti, toda takrat nam je bolj kot za zgodbe šlo za dialekt in govor kot njegovo manjšo enoto. Sicer pa je mene to že od zmeraj veselilo, še ko sem bila majhna sem rada poslušala ljudi, ki so pripovedovali. Oče je bil dober pripovednik, pa tudi ostali v družini. In tudi zgodbe sem zapisovala že v osnovni šoli. Pa nato v srednji. Po svoje, seveda. O dialektološki transkripciji nisem vedela skoraj nič.Ti teksti so namreč zelo zahtevni za zapis. In za branje prav tako. Polni znakov, ki jih običajni bralci ne poznajo. Zame bi bilo pravzaprav lažje pisati v pisavi, kakršna je uporabljena v strokovni knjigi Slovenska narečja. Zelo sem si razbijala glavo s tem, kako govore zapisati tako, da bodo razumljivi za čim večji krog bralcev. Tudi drugi ljudje mi kaj pošljejo, pa ne zaupam povsem njihovemu zapisu. Najraje se sama prepričam. Sicera pa sem se navadila hitro zapisovati. In dobro poznam vse bohinjske govore, tako da mi ni težko. Kakšno tehniko zapisovanja uporabljate pri svojem delu? Pripoved, govor najprej posnamete, kako pripra- Plesno gledališče V KRALJESTVU Z. Ali kako so filmski junaki izstopili iz svojih filmov in se znašli na plesnem odru. Filmski junaki so bih plesalci. Jaz - mi - smo bili gledalci. Samo torej gledali dvodimenzionalno kinematografsko podobo ali gledališko plesno sliko, ki je tridimenzionalna? Alenka Hain, koreografima, je izbrala iz tipičnih slovenskih filmov detajle zgodb in jih dodelila sedmim plesalcem in tako je vsak postal filmska oseba. Postal plesalec z močno poudarjenimi karakterističnimi potezami. Torej igralec. Zato to ni bil več plesni projekt, kjer je ples le lepota gibov in abstrakcija, temveč je postalo fizično gledališče, kjer je ples gledališki gib, ki nosi vsebino. V tej predstavi so liki ujeti v splošno vseslovensko zgodbo o tragiki, patetičnosti, o trpečih materah... Predstava sama ni padla v ta slovenski sindrom, temveč je ustvarila ironičen odnos. In to ironičnost je poudarjal čevelj, ki je iz predmeta postal glavni akter, saj je povezoval različne zgodbe in usode. Ker pa ceveh le ne more biti prava oseba, tudi liki ne postanejo. V trenutku, ko bi lahko zaigrali svojo zgodbo in svoj film tako pripeli ah do konca, se izgubijo v drugih zgodbah. Izgubijo tudi v drugih časih: enkrat vsi tečejo za vozom, drugič lovijo Kekca... Zato so izgubljeni, smešni. Prav tako naenkrat postanejo smešne igralske republike iz filmov, ki predstavljajo zvočno podlago v predstavi. Torej nobene manipulacije z glasbo; pred nami je prazen prostor omejen s posuto zemljo, ki loči plesni prostor od gledalčevega, so čevlji in osebe. Plesalci so poskušali slediti filmskim predhodnikom, si pri tem ustvariti svoj način izražanja; mogoče pa je to najbolj uspelo Nataši Jereb, ki je v lik trpeče matere vnesla (ni zaičevalno) smešnost in tako poudarila bistvo predstave: ironičnost. Vsi skupaj Ea so ustvarili zanimivo in dobro predstavo. Neprimerni so bih le ostumi, ki so spominjali na tip "trdnjavskih" oblek, in so tako razbijali vsebino plesne zgodbe. Vsekakor pa bi predstava še bolje "zasijala", če bi imeli na voljo dober svetlobni blok, ki bi ponujal boljšo, bogatejšo osvetlitev. Plesna premiera skupine Nova je bila v petek, 6. maja, v Domu kulture v Stražišču. Ponovitev bo v sredo, 22. maja, ob 20. uri prav tam. Predstava traja približno 35 minut, vmes pa se boste kar nekajkrat zasmejali. • Ž. R. TV AVKCIJA Umetnine na TELE-TV Kranj - Danes, v torek, ob 20. uri bo na kranjski TELE-TV prvikrat stekla prodaja umetnin. Oddajo v živo bo vodil Tomaž Kukovica. K sodelovanju so povabili štirinajst likovnih ustvarjalcev, poklicnih in tudi nepoklicnih, ki so za televizijsko prodajo namenili slike, kipe, fotografije in keramične izdelke. Med ustvarjalci so imena, kot so Barbara Demšar, Boni Čeh, Dušan Lipovec, Nejč Slapar, Mirna Pavlovec, Alenka Kham-Pičman in drugi. Izklicna cena likovnih del se bo gibala med 199 in 225 DEM v tolarski protivrednosti. Med oddajo bodo z intervjuji nekatere umetnike tudi predstavili v sliki in besedi. vite preprostega človeka k temu, da vam začne pripovedovati ? Ljudje se snemanja bojijo. Bolj ko je pripovedovalec avtentičen, težje se sprosti ob tehniki. Pa naj bo to magnetofon ah televizijsko snemanje. Imajo tremo, včasih se vse skupaj jim neumno zdi. Vseeno zdaj želim, da bi posnela vse, s katerimi sem se pogovarjala. Nekateri so žal že umrli. Nekaj zgodb vem že vse živjenje, nekaj zapisala po spominu, in - beseda da besedo; veliko sem pisala o ljudeh, pa so mi tudi oni veliko povedali. Zvedo, kaj delam, in se oglasijo. Objavljam v časopisih, imela sem nekaj radijskih oddaj, tako da me poznajo. Vaša knjiga "Naš voča so včas zapodval" je izšla aprila lani. Od tedaj ste imeli U veliko predstavitev, knjiga je bila kmalu razprodana. Od-zivtistih, ki so prihajali na predstavitve, je bil zelo dober. Kdo so torej ljudje, ki berejo vašo knjigo pripovedi, zapisanih v gorenjskih narečnih govorih? Ko sem pisala knjigo, sem mislia na to, da bo bralcu razumljivo napisana. Mislila sem si, da bodo domačini, Bohinjci kupovah knjigo, in tudi Gorenjci nasploh. Pa so jo naročali od vsepovsod. Bolj in manj izobraženi ljudje. Starejši in mlajši. Se nameravate ukvarjati tudi z govori z območja, kjer zdaj živite? Mengeš z okolico je prav gotovo tudi zanimiv za tovrstno proučevanje, zapisovanje in zbiranje zanimivih izročil? Tudi tu je zanimivo. Povedali so mi že nekaj starin molitev, ljudje se oglašajo m mi prinašajo najrazličnejše tekste. Žal primanjkuje časa. Kako vi raje govorite. V narečju ali pogovornem j**'' ku? Toliko let sem učila v Šob, včasih smo študentje smrtno resno govorih le knjižno slovenščino. Zdaj vsi malce popuščamo. Vsega se seveda ne da povedati v narečju. Kljub temu da obvladam vse bohinjske govore. • M. Ahačič, foto: Janez Pelko Gledališka premiera v Preddvoru PLES TATOV Francoski dramatik Joan Anouilh je med Slovenci dobro tako po svojih "rožnatih" komedijah kot po "črnih" tragep1 J 0 všeč nam je njegova zmes humorja in grenkobe ter njeg umetelno poigravanje z različnimi stilnimi sredstvi. y Komedija Ples tatov, ki io je v kulturnem domu v Pred"^..jja eteklem tednu zaigrala gledališka skupina KUD M. _m zaigrala gledališka skupil Valjavec, je ena od njegovih zgodnjih iger. P.re£jst^y^tuenib skupino devetih različnih oseb - pripadnikov različnih druz- razredov, ki pa so si kljub razlikam nekoliko tudi vol. nagnjeni so h goljufanju. Eni so poklicni tatovi in cestni posgj ki kradejo kar na cesti ali v razkošnih aristokratskih vilah. }±Z kradejo v preobleki poslovnežev in bančnikov in svoje inwr povečujejo z nepoštenimi posli; tretji pa goljufajo sami sebe'iLjci prepričujejo, da živijo spodobno in udobno življenje, a se v re ^ dolgočasijo ter zatirajo svoja prava čustva. Logično je, da ^ številna sebična hotenja vodijo v veliko zmešnjavo, ki "Lost. nudi obilo možnosti za komične situacije, publiki pa daje moz flj da se nasmeje neumnostim in zmotam, ki jih v svoji ne"^|aio ambiciji zagrešijo dramski liki. Ker dramski junaki P.npkupaj. različnim družbenim razredom, ne morejo dlje časa ostati sk F v Njihovo druženje je lahko le kratka avantura, počitniška zaDa tjjo kateri sicer nihče ne pridobi veliko, vsi pa v tem času .sPr^0 # svoje prikrite nagone in se ob tem tudi izdatno zabavajo. posebej velja za ostarelo ladv Hurf, ki ji srečanje s tremi pr ^0 tatovi pomeni tolikšno poživitev enoličnega življenja, da J odpusti krajo njenih lastnih umetnin. mereh* Režiser Kondi Pižorn je predstavo oblikoval v dveh ™\ dramske like in dogodke je razvrstil v kontrolirano in e jjlce mrežo odnosov in odrskih peripetij, znotraj le-te pa je mn°£eznih ali dogodke posebej poudaril. S poudarjanjem .P0?a™nel3 elementov se je izognil nevarnosti, da bi komedija az.eTtli0 stereotipno in se s svojim načinom režije pridružil niou gledališkim trendom, ki v igro vključujejo tudi izrazit °9" drSlu ter moderno glasbo. Režiserjeva sodelavka Alenka Ham je fl8 Sb oblikovala tako, da nas mnogi elementi spominj )ifio ovnovske norčije, s čimer je poudarjeno že sicer P . jg "cirkuško" razpoloženje. Glasbeni vložek moderne rep g' ^ondi skomponiral Lado Jakša, besedilo na to glasbo pa Je "aPlff l2ya}^ Pižorn, ki je rep točko ob spremljavi kitarista tudi sam ^ Lado Jakša je prispeval tudi zelo lepo, nostalgično scensK. » R6p za komorni kvartet, ki na odru spremlja dramsko dogajanj^ ^ glasba v predstavo prinaša nadih radoživosti in avantunzrn . f3 v zgodbi pooseblja pa ustvarja tipično ajo trije pritepeni tatovi, glasba malega f>cjj6, ustvarja upicnO Anouilhovo vzdušje melanholije in rewe^ da v Dodatna zanimivost in nenavadnost predstave je se v njej igrajo tudi otroci, ki so veliko mlajši od svojih drams ,es06 ifl Kljub mladosti so dobro zaigrah in pokazali veliko mero ^qSOx duševne prožnosti. Za to, da je bil pogosto kaniPTbei \c&ot nastopajočih vseskozi tekoč in razločen, pa je posicr Ludvik Kaluža. • Mirjani Novak GOSPODARSTVO UREJ A:MARIJA VOLČJAK Guverner Banke Slovenije dr. France ARHAR o letošnji denarni, gospodarski in izvozni politiki Stabilen tolar in umirjene cene V sistemu celotne ekonomske politike pomeni stabilna denarna politika nižjo inflacijo in gospodarsko rast v stabilnih razmerah. Irdne cene omogočajo najsiromašneišim slojem, da se jim majhni tolarski prihranki ne bodo razvrednotili. Inflacija najbolj obdavčuje siromake. Večje varčevanje pa je vir za večje naložbe, pravi guverner Banke Slovenije dr. Arhar. Kranj, 10. maja -Guverner slovenske centralne banke je s Pfavo analizo sedanjih in možnih prihodnjih gospodarskih in denarnih razmer pretekli teden nastopil pred poslanci državnega zbora. V bistvu ie dal prav načrtovani politiki vlade, saj je bil njegov nastop zelo uglašen z nastopoma premiera dr. Janeza Drnovška in finančnega ministra Mitja Gasparija. Nekaj ključnih guvernerjevih ugotovitev za nazaj in za sedanji čas: lani je bil po večletnem padanju družbene-Ba proizvoda dosežen preobrat 2 eno odstotno rastjo bruto domačega proizvoda; visoki Presežki na tekočem računu Plačilne bilance v zadnjih treh •etih so omogočili hitro rast deviznih rezerv države, ki znašajo 1,93 milijarde ameriških dolarjev in zadostujejo za financiranje tri do štirimeseč-Qega uvoza blaga in storitev; Presežek tekoče plačilne bilance se je zmanjšal, kar je Posledica manjših naročil iz tujine (tudi iz bivših jugoslovanskih republik), spremenjeni medvalutni odnosi, Predvsem padec lire in skandinavskih valut ter večjega domaČega povpraševanja; Politika nepriznavanja fiksnega tečaja se je pokazala za dobro, saj tako ravna tudi y?čina držav Evropske unije, £j so najpomembnejši slovenski gospodarski partner; lani so Se investicije realno povečale 2a okrog lz odstotkov, kar ni veliko, je pa pomembno, če-Prav je nedokončana privatizacija dodatna ovira, Banka Slovenije pa je že maja lani 2ačela zniževati obrestne j^re, posledica tega pa so tudi nižje obrestne mere pri Poslovnih bankah, pri katerih Se že kažejo pozitivni rezultati sanacije. i i KI - Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar Hiperinflacija je preteklost Načrtovana letošnja 13-od-stotna inflacija je po meri Banke Slovenije, ugotavlja fuverner dr. France Arhar, aka stopnja zagotavlja, da bo konec leta slovenski tolar še stabilnejši, stabilen denar pa je največje poroštvo domačin in tujim investitorjem. Brez porasta direktnih investicij si težko predstavljamo hitrejši proces privatizacije. Ali obratno: privatizacijski proces potrebuje čim stabilnejši denar. Predvidevanja za stabiliziranje gospodarske rasti so realna, stabilen denar pa umirja cene. Banka Slovenije meni, da sta v denarni politiki obrestna mera in tečaj tolarja podrejena člena. Zato bo osrednja banka še naprej ohranjala drseči devizni tečaj, kar je obveza do Mednarodnega denarnega sklada, katerega članica je Slovenija. Guverner je rudi povedal, da se varčevanje vdomači valuti povečuje, ročnost se podaljšuje, tudi prek enega leta, kar je dobra osnova za optimizem 6ri nadaljnjih investicijah, anka Slovenije bo še naprej delovala pri zmanjševanju inflacije in ne le pri preprečevanju hiperinflacije. To je zdaj že preteklost, ki se je pa vsi prav dobro spominjamo. Zmanjševanje inflacije na primerljivo evropsko raven ostaja Nadzor nad bankami in hranilnicami Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je napovedal strožji nadzor centralne banke nad poslovnimi bankami in hranilnicami in usklajenost z evropskimi merili. Od L avgusta dalje bodo morale imeti poslovne banke predpisano 8 odstotno kapitalsko ustreznost. Banka Slovenije tudi ne ieli postati podaljšana roka davčne uprave glede spremljanja gospodarskih odnosov s tujino, ima pa nad njimi pregled in nadzor. Po guvernerjevih besedah so v sanaciji tri banke: Ljubljanska banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor in komercialna banka Nova Gorica. Pri slednji poskus privatizacije in sanacije (prevzem banke, ošiičene slabih terjatev do ravni, ko bi njen kapitala znašal nič, investitorji pa bi vplačali dodaten kapital) ni uspel. Za prvi dve banki so bile izdane obveznice z državnim jamstvom, ki jih je Izdala Agencija za sanacijo bank In hranilnic Obe banki naj bi te sredi leta dosegli 4 odstotno kapitalsko ustreznost, pozitivni gotovinski tok pa je bil dosežen že lani. temeljni cilj Banke Slovenije, pravi Arhar. Banka si postavlja za letošnji cilj nadaljevanje sanacije bank, pri čemer bo vztrajala pri reorganizaciji obstoječe bančne strukture. Monopol ene banke, predvsem pri poslovanju s tujino, se počasi vendar vztrajno spreminja v konkurenco s oljem cenejših bančnih storitev. Pričakujemo, da bo prišlo letos do združitev nekaterih bank, obenem pa tudi do osamosvojitve posameznih bank. Pomembno bo usklajeno delovanje fiskalne, dohodkovne in zunanjetrgovinske politike. Ta koordinacija je danes po ugotovitvi guvernerja spet aktualna zaradi zmernega povečevanja mase plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja le na osnovi večje produktivnosti dela, zaradi usklajenosti med socialnimi dajatvami in zakonskimi prispevki za razne sklade na eni in odhodkovno stranjo javne porabe na drugi strani in zaradi možnega zadolževanja države in državnih skladov zaradi proračunskega primanjkljaja. Za centralno banko je sprejemljiv le uravnovešen proračun, ker prinaša vsako zadolževanje negativne posledice: zadolževanje na tujem povečuje ponudbo na deviznem trgu, kar se kaže že sedaj, ko je na trgu okrog 350 milijonov mark deviznih presežkov, zadolževanje doma jemlje denar, ki bi šel za naložbe, to pa povečuje obrestne mere, emisijsko posojilo centralne banke prora čunu pa bi povečalo inflacijo. Države Evropske unije so se dogovorile, da državnih proračunov ne bodo financirale s Eosojili centralnih bank. • J. [ošnjek o ^rvisno podjetje Kranj je od 8. aprila v stečajnem postopku Vsi upniki bodo popolnoma poplačani tečajni upravitelj Franci Perčič: "Podjetje bi se dalo s sanacijskimi ukrepi rešiti že pred uvedbo stečaja." JjJ"! - Temeljno sodišče v Kranju je na ne, delavskega sveta in sindikata Servis-p8» podjetja Kranj 8. aprila letos uvedlo za 523* "t*8!11! postopek in za stečajnega «cer C¥a ""enovalo Francija Perčiča, ki Ela„ Vo* stečajni postopek begunjskega bteT' "»ojstranškega KPM-a in likvidacijski HUSt0Pek ljubljanskega Adita. rje v*lo V *e Servisno podjetje Kranj izpolnjenega^6 formalne pogoje za uvedbo stečaj-fran P°stoPka. pa bi se podjetje po oceni reSjtfl* perčlča še pred uvedbo stečaja dalo Vorostor za prednjima sedežema ahko spremeni v poltovornega s samo dvema sedežema plus sprednja dva ali pa v pravi tovorni prostor. HVALIMO: prostornost In udobje - oblika - kultiviran motor. GRAJAMO: samo ena drsna vrata - okretnost -stikala. potrebno, skoraj ni. Pontiac trans sport ne slovi po pretirani okretnosti in prebijanje skozi mestno gnečo utegne biti dokaj težavno. Po višim prilagodljiva zadnja prema pomaga pri zaviranju pretiranega nagibanja karoserije, pri pretirano hitri vožnji v ovinek pa avtomobil sorazmerno hitro uide izpod nadzora. Takrat je potrebno manevriranje z volanom in previdno delo s Štirimi kolutnimi zavorami, ki pa imajo že serijsko dodan ABS, vendar je vozilo kljub svoji velikosti dokaj dobro ukrotljivo. Za evropski trg so lani namenih manjši in varčnejši 2,3-litrski motor, kakršnega hčerska podjetja ameriškega General motor-sa vgrajujejo tudi v druge modele, le da ima pri trans sportu manj moči in več navora. Njegov zvok je rezek, toda hrupa, razen pri prigarijan-ju v višje vrtljaje, ki pa ni Cena do registracije: cca 53.320 DEM (Avtotehna VIS, Ljubljana) In končni vtis? Pontiac trans sport je zanimiv, velik in udoben enoprostorski avto, in čeprav je po poreklu Američan, je spretno prilagojen tudi evropskim potrebam, vključno z ugodno ceno. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: enoprostorska limuzina. Motor štirivaljni, štiritakt-ni,vrstni, nameščen spredaj, 2260 cem, 108 KVV/147 KM, večtočkovni elektronski vbrizg, 16 ventilov. Mere:4946 x 1886 x 1670 mm. Najvišja hitrost: 185 km/h (tovarna), 182 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 8.0/10.2/13.41 neosvin-čenega 95 okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 12.91. Dostop v zadnj drsna vrata zapirajo • M. Gregorič, slike J. Pelko ŽIVILA KRANJ trgovina In gostinstvo MESTO PTUJ se predstavlja Radovljici v nakupovalnem centru RADOVLJICA od 10. do 13. maja 1994 Predstavili se bodo: mesto Ptuj s svojo turistično ponudbo Vinarstvo Haloze - Ptuj Mlekarna Ptuj in Perutnina Ptuj. Vsak dan degustaclje ln možnost nakupa kvalitetnih izdelkov tudi do 30% ceneje! Še posebej vabljeni v petek, 13. maja, od 9. do 19. ure, ko bo zaključna prireditev, na kateri bodo sodelovali: folklorna skupina Iz Markovec pri Ptuju In kurenti, ob 16.30 pa bo nagradno žrebanjel PTUJČANI VAS PRIČAKUJEJO! MEŠETAR Večji stroški prireje V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelov izračunali, da so bili aprila stroški prireje litra mleka na kmetijah (z enajstimi kravami in povprečno mlečnostjo 3.800 litrov na kravo) 44,49 tolarja, stroški prirasta govedi pa pri pitanju do 510 kilogramov teže in pri dnevnem prirastu 0,85 kilograma 235,5i tolarja. Stroški pridelave mleka so bili aprila za 1,9 odstotka višji kot marca, stroški prirasta govedi pa 1,3 odstotka. Na povečanje je zaradi 5-odstotne podražitve goriva in za povprečno 12-odstotne podražitve traktorskih priključkov najbolj vplivala višja cena traktorskih storitev, poleg tega pa tudi višje obračunana vrednost ure živega dela. Razlog je v tem, da so se povprečne neto plače v gospodarstvu aprila povečale za 3,3 odstotka. Zanimivo je, da kar četrtino vseh stroškov prirasta govedi predstavlja vrednost teleta, pri pridelavi mleka pa približno tolikšen delež predstavljajo domače strojne storitve in domače delo (neto). Koliko za zemljišča V radovljiški občini je za kvadratni meter gozdnega zemljS** prve kategorije treba odšteti 112 tolarjev, za kvadratni meter gozda druge kategorije 95 tolarjev in za meter gozdnega zemljišča tretje kategorije 77 tolarjev. Zemljišče četrte kategorije stane 53 tolarjev za kvadratni meter, pete kategorije 42, šeste 28 in sedme 14 tolarjev. Kvadratni meter travnika prve kategorije je po 263 tolarjev, druge po 228 in tretje po 193 tolarjev. Za travnik četrte kategorije je treba odšteti 148 tolarjev, za travnik pete kategonje 123 tolarjev in za travnik šeste kategorije po 105 tolarjev za kvadratni meter. Travnik sedme kategorije stane 88 tolarjev, osme pa 70 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščni sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanje, lege m oddaljenosti parcele ter še od drugih dejavnikov. Odkupne cene živine V Mercatorju - Mesoizdelki Škofja Loka že od 28. marca dalje poskusno razvrščajo, vrednotijo in plačujejo mlado pitano govedo po novem pravilniku o vrednotenju klavne kakovosti goved, medtem ko starejše govedo plačujejo po ceniku, ki velja od »• novembra dalje. MPG - mlado pitano govedo (v SIT/kg): plačilni razred ocena E2.E3 E1, E4, U2, U3 E5, U1, U4, R2, R3 U5, R1.R4, 02,03 R5, 01,04 05, P1.P2, P3.P4.P5 živa teža 199,20 192,20 182,00 151,20 135,00 116,10 meso 369,00 356,00 337,00 280.00 250,00 215,00 Starejše govedo (v SIT/kg): III. zunaj razreda 96,20 185,00 88,40 170,00 80,60 155,00 65,00 125,00 ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVAN^ Jaka Platiše 13.64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879 NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV Možno.l obroin.g. odplačevanj. SEDAJ JE P1RAVI ČAS ZA NAKUF ■ GOMLCA najcenejši oljni gorilci, montaža* meritve in regulacijska oprema: Vfe 0& -THYSSEN »ustav ^ rišla oblečena kar v dobrih 100 et staro oblačilo, ki je med obiskovalci in strokovno komisijo vžgalo. Temu je dodala znanje Gas, sodelavci radijske oddaje Daj nehi no, Slovenske novice m Pivovarna Union, ki so pripravili to tekmovanje, so s pomočjo sponzorjev vse tekovalke nagradili, še zlasti pa je bila zadovoljna Tjaša Vidic iz Safarija v Lescah, ki si je kot najblj simpatična prislužila potovanje na Kanarske otoke. Tako je torej s pomočjo Helene Blagne, Betke Suhel in Janeza Dolinarja, ki sta prireditev povezovala, Gianija Rijavca in Brendija, ter seveda še mnogih, ki so bih bolj za odrom, izzvenela prireditev na Gorenjskem sejmu, ki se je bomo kar še nekaj časa spominjali. Prihodnje leto jo obljubljajo znova in še bolj pestro, tekmovalke pa so vse obljubile ponovno srečanje, če jih bodo gostje le predlagali, so dodale. Bomo videli. • Darko Koren, foto: LJeras Zadnjič, na pohajkovanju P° dolini Vrat pod Triglavom, ugledam nedaleč stran od v gmajni, nek listek. yenavadno, kajti dolina Vrat Jf. v tem času še spodobno laf* in brez Papirja in emba- <*H glej! lej°.pisana premočena in ob-Dn* kartica ui na nJeJ pripet iOrn balon! Takoj mi postane 3°' da sem hočeS nočeS o/i ti balona, ki je s spornom vred pripotoval, kaj veš S, t daleč in odkod v sl°-kar 8°zdovef Igro poznam, toJIJ Pred časom so te v nec lah kot ^Jditelji podob-je b ulona gostili druiino, ki nSif^burga spustila balon, nailn ? Bodeščah ga je n0„ ;. odpisala in tako so tiSS..Prijatelji. Te balone po sei2l)l. spuščajo na posebnih niti u'? tekmovanjih in če se ZaS Sa/on nekJe daleč najde, vtada med pošiljatelji neiz- *S£ V€SeJje ■in še lepe S* " dobijo. baliJ, * Du meinen Luft-bltt?*J&uuk* hast. Schicke Ae»w . Karte an umste-SeveLAnsc,hrift zuruck..." balone V kr™no, da smo b0°?{ek naš" ^ seveda teliu\karto poslali k pošilja-p J" balona nazaj v Garmisch mli.Z?*1*™ bo tam neki im^t^ristianHellerpo i»*esjjaakal od Presenečenja bJinn»e,potem ttovek po tem CTSSm odkritju spravi obSe£*e cajtenge. V nekem neka m č'anku se kuduje VenL Lond°uu iiveča Slo-ka do kraja vnemar- nim in zanikrnim odnosom Slovenije do njenega projekta: promocijske postavitve slovenskega kozolca v Angliji. Ker biva v Angliji, ve, kako dovzetni so Britanci za posebnosti, pripoveduje, kako nosi vse stroške sama in kako ni nikjer niti moralne, kaj šele finančne podpore njenega promocijskega projekta. V nekem trenutku obupa se ji celo Balon na Slovenskem in slovenski kozolec v Angliji? Da sta to dve različni temi? Ne, ne bo držalo! Da pošlješ balon nazaj je sicer v prvi vrsti prijateljska, tako rekoč medčloveško prijazna gesta, slovenski kozolec na vrtu samega britanskega princa pa vseslovenska promocija -čeprav na različnih ravneh, oboje nas povezuje s svetom! TEMA TEDNA Vsak Slovenec en balon Ker promocija Slovenije na državni ravni ni vredna piškavega oreha, bi bilo najbolje, da se vržemo v naslednjo prakso: pošljimo v Evropo balone s svojim naslovom. Dva milijona balonov ali vsak Slovenec en balon. zapiše, da bi najraje rekla: "Slovenci, jebite se, jaz se grem Angležinjo." Tako daleč jo je namreč pripeljal amaterizem in pišmeunovski odnos tistih, ki mislijo, da so promocijski alfa in ornega dežele. Ven je treba, da se vidi, kako je treba Slovenijo promovirati, ne pa čukati in filozofirati doma in sloneti nad tem, koliko promocijskega denarja bo kapnilo iz državnega proračuna. Ali se ne bo, lepo vas vprašam, vsaj nekaj angleških cajtengov spraševalo, od kod je tisto čudo od kozolca na prinčevem posestvu? Ali ne bo v Garmisch u vsa Christia-nova žlahta iskala po zemljevidih, kam je zaplaval balon in kje je Slovenija? Dobro - to so običajne in nekam samoumevne promocijske drobtinice neke dežele. Naj se zdijo še tako trapaste, očitno je, da so edine, ki so nam še ostale: če ne bo osebnih in prijateljskih stikov ali vsaj poskusov na osebni ravni, k nam ne bo še tistih pet gostov. Kajti promocija na državni ravni "sfali" ravno tedaj, ko je najbolj potrebna. Kaj, če bi ob pomanjkanju slehernega državnega smisla za turistično promocijo vsi skupaj zrihtali ene balone na helij in jih s svojim naslovom poslali v Evropo? In bi plavali čez doline in hribine - kakšnih 90 procentov bi se jih izgubilo ali nikoli našlo - če nam bo sreča mila pa bi jih našli vsaj kakšnih 10 procentov. In če bi takodelali furt na furt in ponucalt 2 milijona balonov -vsak Slovenec en balon - bi bil verjetnostni Izračun najdbe slovenskega balona še višji. In še bolj bt nas poznali in spoznali - takole v desetih letih bi poslali 20 milijonov balonov v Evropo in ni vrag, da se nas ne bi veter usmilil in jih lociral direktno na glave prebivalcev evropskih mest. Ostane nam torej edino upanje - baloni in dobrohotni veter. Po dvajsetih letih take prakse bi bit že pretežni del Evropejcev do grla sit te Slovenije in njihove balo-narske promocije! Mi bi bili pa turistično promovirani! Ne tako kot zdaj, ko nas živa duša ne pozna in ko se hudujemo: ah, spet so nas zamenjali za Slovaško! Samo čakam, kdaj se bodo ob tem našem zmrdovanju nad Slovaško vzdignili Slovaki in rekli: "Zdaj smo pa mi že do grla siti, da nas zamenjujejo s tisto Slovenijo!" • D.Sedej Nabito polna dvorana Gorenjskega sejma Poglej in zadeni v Kranju Kranj, 10. maja - Stojan Auer, TV voditelj in dobitnik letošnjega TV viktorja, je s svojo oddajo Poglej in zadeni tokrat prvič gostoval na Gorenjskem. V soboto zvečer se je pred skoraj pet tisoč gledala v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu nekaj čez 20. uro po prvotnih težavah s Rusedanjem obiskovalcev in nekaj hude krvi prireditev začela, lajprej so nas do 21.40 ure, ko se je začel tudi televizijski prenos, zabavali ansambli Strmina, Pod design, Monroe in tamburaška skupina. Nato se je začelo zares. Prireditev je s petjem otvoril Kranjski kvintet, nato pa je na oder prišel Stojan Auer, kije prireditev od začetka do konca speljal strogo profesionalno. Obiskovalci v dvorani, celo tisti, ki smo sedeli že skoraj za odrom, smo tako imeli občutek, da je speljati tako obsežno prireditev z zahtevno sceno, mnogo gosti in in nastopajočimi, pravzaprav precej lahek posel. Zasluge za to, da je oddaja takšna, kot je, ima prav gotovo sedaj verjetno že zelo utečena ekipa, ki sodeluje pri Eripravi in pa seveda entuziazem in sposobnost Stojana Auerja, i smo ga ob tej priložnosti prosili za intervju. Kljub veliki zasedenosti, ki k tovrstnem poslu spada, je v petek, ko je v Kranj pripotoval, prijazno našel čas tudi za nas. Oddaja Poglej in zadeni je bila na Gorenjskem prvič. Ali ste kdaj prej že nastopali na Gorenjskem in kakšna se vam Gorenjska zdi kot dežela? "Ne, na Gorenjkem res prej še nisem nastopal, se mi pa pokrajina zdi najlepši del Slovenije." Kdaj ste prvič javno nastopili in kakšni so bili občutki? "Prvič sem vodil tekmovanje DJ-jev in sicer državno prvenstvo, nato pa sem po diskotekah nastopal z radijsko oddajo Lestvica slovenskih diskotek, na kar imam lepe spomine, saj smo bih po vseh krajih zelo lepo sprejeti. Občutki so bili dobn, občinstvo pač ni bilo tako zahtevno, da bi moral imeti tremo." Katero šolo pa ste dokončali? "Kot petnajstletnik sem bil nor na motorje in tako sem se vpisal na sredno strojno. Še danes trdin, da je človek pri štirinajstih, petnajstih še absolutno premlad, da bi se odločal, kaj bo v življenju počel. Tako je bilo tudi z mano. Na višnjo strojno sem se sicer še vpisal, nato pa sem se prepisal na VEKŠ, šolo dokončal, nato pa postal pripravnik na Kaju. Potem sem delal na radiu, dokončal enoletno interno šolanje na TV, kjer mi je med drugimi govor izpilila tudi Kranj čanka Ajda Kalan. "Ste se kdaj ukvarjali s Športom? "Ja, veliko časa sem aktivno igral košarko. Bil sem v kadetski reprezentanci Slovenije." Ste poročeni? Imate otroke? "Sem poročen in imam osemletno hčerko Sandro." Kaj pa počnete v prostem času? "Tega imam res zelo malo. Kot družini nam ostanejo predvsem nedelje, ki jih izkoristimo zase, gremo na kakšen izlet ali pa obiščemo starše." Kako ste prišli na idejo za oddajo Poglej in zadeni? "Ko sem prej še delal na radiu in časopisu, sem vedno imel željo, da bi se poskusil še na televiziji. Tako sem imel najprej tedenske prispevke v oddaji Zdravo. Želel pa sem si narediti oddajo, ki bi bila drugačna od drugih. In to sem dosegel zares s trdno voljo, kajti v začetku na Televiziji ni bilo razumevanja. Sama ideja pa prihaja iz oddaje italijanske televizije, vendar pa je to, kar gledate sedaj, šele začetek nečesa, kar naj bi bilo." Imate vzornika? "Moj vzornik je hkrati tudi moj prijatelj Grga, nekdanji voditelj Sedme noči, ki pa so ga na HTV žal odžagali. " Slišali smo, da bo jeseni koncept oddaje spremenjen. Kaj konkretno se bo spremenilo? "Najprej je za dobro oddajo potrebna dobra scena. Ta bo jeseni 2-krat večja od sedanje, to je taka, kot je v Sloveniji še ni bilo. Nato je tu osvetlitev. Tudi tu bomo naredili veliko. Kar se same vsebine tiče, pa bodo igrice drugačne z večjimi nagradami. Vsaj upam (smeh). Nato bo tu še več znanih imen iz tujine in podobno. Sicer pa bomo vse to prikazali že na finalni oddaji, 1. julija, na stadionu v Ljudskem vrtu." Kako bi sebe okarakterizirali? Ste vesel človek, resen, miren, tih, zgovoren, komunikativen? "Predvsem sam s sabo nisem nikoli zadovoljen. Nikoli nisem zadovoljen s tem, kar je, kar sem naredil, vedno hočem nekaj več. Ko na primer gledam v nedeljo dopoldne ponovitev oddaje Poglej in zadeni, si želim, da bi vso stvar izpeljal drugače. Skratka, sem zelo samokritičen. Ljudje, ki me poznajo, da pravijo, da sem priden, delaven človek." V oddaji je veliko glasbe. Kako jo izbirate? "Za oddajo izberem glasbo, za katero se mi zdi, da je všeč čimveč ljudem. Moram pa reči, da je v Sloveniji zelo malo glasbenih skupin, ki bi bile kvalitetne, ki bi bile s svojo glasbo na primer sposobne napolniti dvorane. Pri Hrvatih je drugače, pri njih to ni problem. Mislim, da to odraža trenutno stanje na slovenski glasbeni sceni." Kakšna glasba pa je všeč vam? "Kadar sem sam, rad poslušam italijansko glasbo." • L. Čolnar, Foto: G.Sinik Domači zdravnik ************** Smrekovi vršički so polni vitamina C Gozd je naenkrat ozelenel, mlade smrečice so se odele v svetlo zelenje svojih vršičkov. Od nekdaj so jih ljudje nabirali za medenje na soncu, da so fozimi imeli sirup proti pre-ladom, bronhitisom, katarjem, vnetjem grl, pljuč in si z njim pomagali pri splošni izčrpanosti. Le predolgo ne smemo čakati, vršičke moramo nabirati raje manjše kot velike. Nalagamo jih v steklen kozarec s širokim vratom; izmenično plast sladkorja, plast vršičkov. Kozarec postavimo na sonce, če pa smo ga pripravili v slabem, hladnem vremenu, ga raje za začetek Eostavimo k štedilniku v ku-inji, da se nam ne bo sladkor preveč strdil in ga kasneje postavimo na sonce. Pozimi ga pijemo po žličkah samega ah s čajem. Odličen sirup, ki je zelo zdravilen za dihala otrok, dobimo, če zelene, nezrele storžke in poganjke 5 ur kuhamo v obilni vodi. Nato vse skupaj precedimo, dodamo sladkor in ponovno kuhamo, da se zgosti v sirup. Smrekove iglice vsebujejo obilo C vitamina. Pravijo, da bolj ko je pozimi mraz, več ga ie. Vedeti pa moramo, da ga s kuhanjem vsaj polovico uničimo. Zato vršičke, če je le mogoče, jejmo same. Ko se sprehajate po spomladanskem gozdu, se vzpenjate v hrib, grizljajte vršičke namesto bonbonov in viterginov. Prijetno vas bodo osvežili in vam "dali slino". Sicer pa iz vršičkov pripravljamo zdravilni čaj. Vršičke poparimo s kropom, počakamo 5 do 10 minut, osladimo z medom in pijemo proti kašlju, katarju in drugim boleznim dihal. Ta čaj čisti kri in zdravi katar mehurja, uči pater Ašič. S pomočjo tega čaja se v postelji dobro spotimo. Čaj smrekovih vršičkov prežene tudi spomladansko utrujenost. Sopara iz smrekovih vej zaradi terpentinovega olja čisti dihala. Kopeli iz smrekovih vej pomagajo zoper protin, poživljajo okorele mišice in večajo telesno odpornost in zmogljivost. Smrekove vejice kuhamo posebej in dodamo kopelni vodi. Ta kopel učinkovito zdravi tudi kožne bolezni, kraste, izpuščaje, tvore. Če imamo doma pljučnega bolnika, mu v bolniško sobo prinesimo svežih smrekovih vej in mu jih po možnosti menjajmo na dve uri; veliko lažje bo dihal. Pater Ašič svetuje tudi mazilo za rane iz smrekove smole, govejega loja, voska in olivnega olja. Olja mora biti eno tretjino, pravi, da ostane mazilo mehko. Borovnice na visokem deblu izvirajo iz ameriške samonikle borovnice. Oblikujejo grozde jagod, ki so temne, okajeno škrlat-nomodre barve s sivim poprhom. Njihova aroma se povečuje s kuhanjem ali vkuhavanjem. Zahtevajo hladno, vlažno podnebje, potrebujejo 700 do 1200 ur pod 7 stopinj C m zelo kisla tla (pH 4,0-5,5). Visokogrmovnate borovnice zrastejo 1 -2 m visoko. So listopadne, z belimi cvetovi spomladi in izrazito rumeno in škrlatno barvo jeseni. Češuljaste borovnice (ameriške) led gorenjskimi vrtičkarji je vse več zanimanja za tako menovane ameriške borovnice, ki doma na vrtu obilno rodijo epe, debele borovnice, če jih seveda prav vzdržujemo in legujemo. Kaj vse je treba o njih vedeti, smo vzeli iz knjige ENCIKLOPEDIJA VRTNARJENJA, ki je pravkar izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Ashovo borovnico (Vaccinium ashei) gojijo enako kot visokogr-movnato skupino, toda prenaša manj kisla tla in bolj sušne razmere. Gojijo jo večinoma le v Avstraliji in v ŽDA. Jagode so bolj drobne in bolj škrtajoče kot pri visokogrmovnatih. Rodijo od srede do poznega poletja. V začetku je pridelek majhen, toda po petih, Šestih letih pridelamo na grm Že 2,25 kg, na starejših grmih pa še precej več. Borovnice so samoplodne, toda rodijo bolje, če sta blizu skupaj posajeni dve različni sorti. Lega in sajenje Borovnice potrebujejo sončno lego, čeprav prenašajo nekaj sence. Tla morajo biti odcedna. Pred sajenjem moramo odstraniti vse trajne plevele in če so tla alkalna, jih moramo izboljšati tako, da jim primešamo 15 cm debelo plast kislega komposta do globine najmanj 60 cm. Lahko uporabimo tudi žvepleni cvet, 50-120 g/m2. Borovnice lahko gojimo tudi v velikih loncih ali čebrih s premerom 30 do 40 cm, ki so napolnjeni z vresnato lončno prstjo. Sadimo jih od pozne jeseni do pozne zime na razdalji 1,5 m. Korenine pokrijemo z 2,5 do 5 cm prsti m zastiramo s kislim kompostom ali listavko. Če gojimo več sort, je oploditev boljša in pridelek večji. Redna oskrba Da izboljšamo rast in pridelek borovnic ter ohranimo kislost tal, na katerih jih gojimo, dodamo vsako leto spomladi po 35 g/m2 amonijevega ter kalijevega sulfata in 105 g/m2 kostne moke. Rastline zastremo s kislim kompostom. Zalivamo z deževnico. Ko plevemo, ne smemo motiti korenin. Škodljivci in bolezni Borovnice lahko zobljejo ptiči, zato grme pokrijemo z mrežo. Druge bolezni in škodljivci redko povzročajo težave. Obrezovanje in vzgoja Borovnice rodijo na dve ah triletnem lesu. Novih grmov dve ah tri leta ni treba dosti obrezovati, izrezujemo le šibke poganjke, da se zagotovi močno osnovno ogrodje. Nato obrezujemo redno, da zagotovimo dobro rast novih pogankov iz osnove, enako kot pri črnem ribezu, s tem da izrežemo vsako leto najstarejšo vejo. Obiranje in shranjevanje Borovnice zorijo več tednov. Zato vedno obirmao le zrele jagode, ki se rade ločijo od grozda. Borovnice uspešno shranjujemo za vkuhavanje, vlaganje ali zamrzovanje. Razmnoževanje Sredi poletja vzamemo 10 do 15 cm dolge neolesenele potaknjence, jih naprašimo s hormonskim praškom za ukoreninienje in jih nato vtaknemo v kisel šotno/ peščeni substrat za ukorenin-jenje. Potaknjence damo v razmnoževalni zaboj, dokler se ne ukoreninijo, nato jih presadimo v večji lonec. Preden jih presadimo na prosto, jih utrdimo. Priporočljive rane sorte so Bluecrop, Bluetta, Earlvblue in Patriot, srednjerane Berkelev, Herbert in Ivanhoe, pozne pa Coville, Darrow, Goldtraube 71 in Jersev. Poskusimo še mi Čebulna juha s krompirjem 150 g čebule, 20 g maščobe, 10 imoke, voda ali juha, 200 g rompirja, sol, poper, limonin sok. Na maščobi praiimo na tanke lističe narezano čebulo. Ko postane svetlorjava, jo poprosimo z moko, premešamo in zalijemo z vodo ali juho. Juha naj dobro prt vre (če nas moti čebula, jo zmeljemo ali pretlačimo). Nato v juho zaku- hamo na majhne kockenarezan krompir. Ko je skuhan, po okusu dosolimo, popratno tn zakislimo z limoninim sokom. Janeževe rezine 4 jajca, 24 dag sladkorja, l zavitek vanilina, 24 dag moke, 1/2 zavitka pecilnega pras*»> janež, maslo za pekač. Jajca stepamo s sladkorjem, da se speni in dobro naraste. Primešamo vanilin in m0*JJj presejano skupaj s pecilnim praškom. Testo razmaŽemo po pomaščenem pekaču, posujemo z janežem in spečemo v zmerno topli pečici. Pečeno zrežemo na -1 Iz šolskih klopi Rudolf Breuss ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE ter drugih navidez neozdravljivih bolezni z naravnimi sredstvi. Izredno zanimiva knjiga, ki opisuje zdravljenje taka. s postno terapijo ob uporabi čajev ter zelenjavnih sokov. Rak še vedno spada med glavne vzroke za prezgodnjo smrt tn zato Je dragoceno vsako novo spoznanje o njegovem premagovanju. Avtor navaja, daJe sam ozdravil več kot 2000 ljudi, sicer pa ocenjuje, daje bilo z njegovo terapijo ozdravljenih te več kot 45.000 ljudi. Knjigo lahko naročile po povzetju z naročilnico ali po telefonu. Cena je 1.197 STT. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE po ceni 1.197 SIT. Ime in priimek:...............................' Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna št........................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TfeliFai 063/X7-734 Podarimo si zdravje!__% VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ So vam pesmice, ki jih ta mesec poslušate v radijski oddaji Vrtiljakova lestvica všeč? Romana zna izbrati, kajne? No, kljub temu ste prejšnji teden nekaterim dah' več glasov, drugim manj. Vrstni red na lestvici je po prvem krogu glasovanja takle: 5. TANGO MATTO 4. NA MORJU VSE LEPŠE JE 3. DANES JE DAN VESELJA KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Prva ljubezen Kje so tisti zlati časi, ko si bil še normalen. Prijatelj, le kaj ti je? Za vsak mišji kakec zardevaš. Misli ti uhajajo drugam. Sploh me ne poslušaš. Pa med poukom... Lc kam gledaš? Ne, ti nisi moj stari prijatelj. S teboj je res nekaj narobe. Še nikoli nisi bil tako zasanjan. In to ti, ki si zmeraj imel punce le za babe. Zato sem vedno mislil, da ti ta strup ne bo prišel pod kožo. Na, pa ti je zlezel kar v srce! Ha, ti mi kar govori, kako da je lepo, če srečaš tisto babnico. Saj jo jaz tudi. Povem ti po resnici, da prav nič takega ne vidim na njej, da bi bilo vredno zgubljati glavo. Ampak ti delaj, kar hočeš. Toda rečem ti, jaz ne bom nikoli zaljubljen. Toliko že poznam ženski svet, da vem, da ni vreden mojega zanimanja. Ne mineta še dva tedna, ko s kar se da naravnim glasom sprašujem prijatelja: "Ej, kako pa je ime tej smrklji?" "Kateri?" "Tisti, poleg tvoje sestre." "Jure, ti sprašuješ po puncah! He he he, kaj pa si govoril še pred kratkim?" "Si pa res otročji!" mu jezno siknem in se hitro poslovim. "Dekleti grem vprašat, koliko je ura." Nevidna roka me vodi v njeno bližino. Vsak korak mi poveča srčni utrip, roke se mi potijo... Srečen sem! • Jure Šenk, 6. b r. OŠ Predoslje GREMO NA IZLET! KDO: nagrajenci KAM: po Gorenjski KDAJ: 3. junija S KOM: S Petrolom in Gorenjskim glasom Filmska nagradna uganka Pravilni odgovor na zadnje nagradno vprašanje je Schindlerjev seznam. Žreb je po dve brezplačni kino vstopnici tokrat podelil A nji Zezli-na iz Kranja, Struzevo 47 d, in Milanu Bojaniču iz Kranja, UI. 1. avgusta 5. Čestitamo. Ta teden bodo v Kranju vrteli drugi del zabavnega filma Nune pojejo. Glavna junakinja je uspešna pevka Deions Van Cartier, ki pusti kariero, da bi pomagala redovnicam Cerkve sv. Katarine obdržati cerkveno šolo. Njene "metode" sprva niso všeč niti učencem niti starokopitnim jezuitom, na koncu pa se seveda vse izteče, kot se spodobi. Nagradno vprašanje: katera slavna (temnopolta) lgr«1* nastopa v glavni vlogi Glma Nune pojejo? • Odgovore pošljite do 19. maja na naslov: CP Gorenj glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. dal* Zakaj mi je všeč pomlad . ker so lepe rože - Sajda . ker poslušam prijetno žuborenie Sore in se lahko igram z vodov pesku - Mateja . ker mi tako lepo diši, ker rastejo zvončki in cvetijo hruške - Svetlina . ker nadaljujemo zidanje hiše • Marko . ker so lepe, pisane rože - Simona . ker listje v krošnjah šumi - Špela . ker bo teniški tečaj - Uroš • Učend L b r. OS Ivana Tavčarja, Gorenja vas Bil sem vprašan Bil je petek in učiteljica za slovenski jezik je M?°1>^>0 spraševanje. Vsi so se učili, toda jaz sem jim povedat,« bom javil. . ^ Ura se je začela. Učiteljica je stopila v taxtea u» . pozdravila. Nato je vprašala, ali se kdo javi. Brez "^jLJe sem dvignil roko in stopil proti katedru. Prvo ^tJ^o jebilo, kateri sta sopomenki za književnost. Brez težav ^ odgovoril: slovstvo m literatura. Vprašanja so se vrnui«- . mi je kot po maslu. Potem me je učiteljica še W^*SAr napisal pesnik Bom A. Novak o tem, kdo Je.P^g v Vprašanje me je zmedlo. Toda spomnil sem se daljne kateri smo brah Novakovo pesmico. "Pesnik je }nyi^ wtro ki neguje besede kot rože tn jih sklada v pesmi," sem ^ odgovoril. Učiteljica mi je postavila še nekaj yPI9^il s/es sem znal. U&tehica ie vprašala: "Koliko je zasluzi" razred je v en glas vzkliknil: "Pet!" ovalni0*' Srečen sera odšel v klop s petico v zvezku in v ren^-tod • Miha Marolt, 5. a t OS prot dr. Josipa «e»U*» p JijimmifimMOBiLSKi^LON^ 11. STRAN • GORENJSKI GLAS / .MRLJANA. 7.-15. MAJ 1994 W, 10. maja 1994 "T^j^lj!^^"^ ? - "' * G°RENJSK' °M Slovenske avtomobilske sanje prostor je zaseden s svežo floto, v kateri so ibiza, toledo in seveda najnovejša cordoba. Četrti člen koncema VW, češko ŠKODO pri nas zastopa ljubljanski Avtoimpex. Za salon in 18. Slovenski avtomobilski salon, tretji po osamosvojitvi Slovenije l^J^MP^J^^*^; «as^M slovenske okvire in postala najpomembnejša tovrstna pnreditev me Alpami, Donavo in Jadranom. Slovenski avtomobilski trg 86 s svojimi 60.000 prodanimi novimi avtomobili v lanskem tetu uvršča med majhne, toda Pomembne in številni obiski Principalov naših zastopnikov jj> letošnjem salonu so za to oovolj dober dokaz. Svetovna avtomobilska industrija je še oaleč od rožnatih časov, med-tem ko je bilo pod slovenskim avtomobilskim soncem lani Povsem drugače. Letošnje napovedi predvidevajo, da bomo Slovenci pokupili nekaj manj novih avtomobilov, toda bolj bistveno je, da se bo trg morda počasi vendarle ustalil, »si Slovenski ekskluzivni zastopniki tujih proizvajalcev motornih vozil so v Ljubljano Pripeljali skoraj vse, kar je pečina doslej videla samo po foleviziji ali v časopisih. Vsaj navidezno imajo ev-r°pske avtomobilske tovarne v zadnjem času nekaj več 2agona, kar gre verjetno pripisati dejstvu, da so ponekod Prepričani On resnici na ljubo tako kažejo tudi prvi prodajni Meseci v letošnjem letu), da je [ecesija že dosegla najnižjo ocko in da se črno leto 1993 'atos ne bo ponovilo. ■ Russelheimski OPEL, ki je 'ansko leto kljub zmanjšanemu evropskemu deležu zabelil kar čeden dobiček, je s Pomočjo avstrijskega zastop-y* GM Avstrija in treh Slomških pooblaščenih pro-aajalcev na svojem razstavam prostoru pripeljal ves Program, od najmanjše in tudi Pri nas uspešne corse do seveda tudi prodajo je name- Novomeški REVOZ kot naj-njen nov akcijski model com- pomembnejša in pravzaprav fort line, pri Avtoimpexu imajo edina popolna domača avto- tudi še nekaj mopdelov silver line, pdsebej zanimiv na razstavnem prostoru pa je pick up fun, za zdaj še kot Študija, morda pa kdaj kot resničen rekreacijski avto. Ena od številnih dobrih lastnosti teh avto mobilska tovarna se lahko pohvali s kakovostno izdelavo renaulta clio. Po kvaliteti med vsemi Renaultovimi tovarnami, ki izdelujejo ta model, sodi na drugo mesto, med razstavljenimi modeli pa je poleg pred mobilov je tudi ugodna cena, ki kratkim predstavljene lagune in se povrhu ni spremenila že več tvvinga s platneno streho po- kot pol leta. Avtoimpex pri- sebna atrakcija. To je študija pravlja še nekaj drugih novos- avtomobila za prosti čas im- ti, med njimi je že delujoče enovana argos. Trisedežni Avto-moto društvo, v kratkem roadstar je poln nenavadnih in pa bodo organizirali tudi lastno hkrati uporabnih rešitev in rent a car službo, v kateri bodo eden od napotkov, kakšen bo vsi modeli. avto prihodnosti. Revoz zasto- AUDI A8 limuzinske in kombijevske omege, ki je bila v svoji povsem novi podobi predstavljena na letošnjem ženevskem salonu. Ljubljanski Tehnounion, ki bo v kratkem praznoval 30 let dobrega poslovnega sodelovanja s svojim principalom muenchenskim BMW, ima v prodajnem programu novega aduta: BMW 316 compact, kombilimuzino, ki je hkrati tudi najmanjši BMW in s katerim pri Tehnounionu računajo, da si bodo uspeli odrezati tudi del tržne pogače v razredu kamor sodita VW golf ali opel astra. Autocommerce Intercar je že dolga leta zastopnik trikrake zvezde, MERCEDES- BENZA avstrijsko graškega PUCHA. p0RD PROBE Skoraj presenetljivo dobro se je na našem trgu prijel lani novi mercedes C, letos pa je v Ljubljani razstavljen tudi prenovljeni model S. Na Pucho-vem razstavnem prostoru je novost že znani terenski avtomobil 320 GE, z novim bencinskim motorjem. FORD, ki ga pri nas od lanskega leta zastopa mešana firma Summit motors, je bil lani v tem segmentu uspešen z modelom escort, ki je imel v prodajnem programu kar se-demdesetodstotni delež. Letos se je dvignila prodaja mondea, evropskega avta leta. Summit motors ima trenutno po Sloveniji 24 prodajno-servisnih mest, v zadnjem času pa se resno pogovarjajo o možnostih kooperacije med Fordom in slovensko spremljajočo, industrijo. Koncem VW ima pod seboj štiri blagovne znamke, od teh kar tri zastopa Porsche Inter Auto iz Ljubljane. Podjetje, ki mu je v sorazmerno kratkem času uspelo postaviti servisno-prodajno mrežo za VW in AUDI, ločeno pa tudi za SEAT. Še letos naj bi začeli zastopati tudi Porsche, dva avtomobila pa sta na ogled že na salonu. Žal iz Ženeve niso dobili oživljenega hrošča concept 1, med audiji pa se je najbolj bleščal aluminijasti A8, za katerega so tudi že napovedali cene na slovenskem trgu: nekaj manj kot sto tisočakov v markah za model 2.8 in 126.000 mark za 4.2 guatro. Seatov razstavni BK W » i aro radovljica, lancovo 7d, "tel.: 064-714-925 ti SISTEM MICHELANGELO PREVOZNIH SREDSTEV vozila SKUPINA VOLKSVVAGEN, MODEU: IBIZA CORDOBA TOLEDO TERRA, lahko dostavno vozilo i AxALPO CORDOBA ŽE ZA 19.378 DEM POOBLAŠČENI PRODAJALEC Oprešnikova 86, Tel.: 212-679, 212-155 SALON VOZIL 51. Ž.igarja 30 Tel.: 218-690 UGODNE CENE MOŽNOST KREDITA LEASING UftAONO PREDSTAVLJENI NA AVTOMOBILSKEM SEJMU V LJUBLJANI V HALI A IN V OKVIRU GENERALNEGA UVOZNIKA PORSCHE INTER AVTO LJUBLJANA KOT POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA PODROČJE GORENJSKE -h, mVIHAIHSERm REZERVNI DELI: FIAT, GOLFJASTAVA SLOMŠKOVA 8, (MENGEŠKE S.) 61234 MENGEŠ TEL: 061/739-282. 737-7SS VOLANSERVIS mobitel PE KRANJ Koroška c. 27 6400 KRANJ RAZMIŠLJATE O NAKUPU MOBITELa POKLIČITE 064/222-616 DOBILI BOSTE VSE INFORMACIJE O: - VRSTAH APARATOV - PLAČILNIH POGOJIH: TAKOJŠNJE PLAČILO, LEASING (12 mesecev), ODLOŽENO PLAČILO (6 mesecev) APARATI V ZALOGI MONTAŽA VOZILA ORGANIZIRANA Vsi, ki se boste naročili za nakup do 16. 5.1994, prejmete 3 mesečno brezplačno naročnino! MARUTI QIPSY pa tudi VOLVO in v prodajnem programu pri nas je novost, 4407460 s turbodizelskim motorjem. Druga avtomobilska tovarna, koprski Cimosje bil lani pod vtisom krize v evropski avto- mobilski industriji in s tem zmanjšanih naročil za svojega principala CITROEN. Letos se je položaj popravil in tako bodo za slovenske kupce lahko dobavili okoli 6000 vozil Med njimi bodo tudi trije novi mod- SUZUKI VITARA ART VVAGON eli: za slovenski trg zanimiv ZX break (karavan), kombi jumper in ob koncu leta še nov enoprostorski avto evasion. Med novosti sodi tudi v Franciji izredno uspešna xantia s turbodizelskim motorjem. Francoski PEUGEOT, k 9« pri nas zastopa Avtohiša Ciaa&, ima razstavljen nov enopros torski avtomobil 806, Ki J razen v malenkostih enaK kui Citroenov, za ljubitelje prepma pa kabriolet 306, ki ga Je v RENAULT AVTO ŽIVLJENJA PRESA RENAULT Trgovina z vozili in rezervnimi deli, telefon: (064) 422-522 64207 Cerklje na Gor., Slovenska 49, telefon:(064) 422-520 • PRODAJA VOZIL RENAULT - celotni program »TRGOVINA Z REZERVNIMI DEU • SERVIS, KLEPARSKA IN UČARSKA POPRAVILA »VLEKA VOZIL - V0Z/L4 NA KREDIT ■ MOŽNOST PLAČILA STORITEV NA DVA ČEKA NAJVEČJA IN NASTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA Ker tivuENH '■ VjUinost Delovni Čos na naših poslovnih mestih: Zavarujte sebe, svoje sopotnike in svoj avto. Storite to učinkovito. Mi poznamo samo eno pot: AKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Poslovno mesto Sklepanje avtomobilskih zavarovanj in prijave vseh škod Ogledi vozil Kranj in Jesenice tel.: 064/212-853 7.-19. ure sobota tel.: 064/81-145 7.-13.ure 8.-16. ure sreda 8.-17. ure Radovljica tel.:064/714-061 7.-19.ure sobota 7.-13. ure ponedeljek 8.-23. ure Škofja Loka tel.: 064/620-196 7.-19. ure sobota 7.-13. ure sreda 8.-11. ure Trzic tel.: 064/50-045 8.-16. ure sobota 8.-12. ure torek 8.-10. ure Bohinjska Bistrica tel.: 064/721 -291 ponedeljek 14.16. ure sreda in petek 9.-11. ure ponedeljek 14.16. ure ŠKOFJA LOKA d.o.o. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost Kidričeva cesta 50 Tel.: 064/632-121, 632-730 Telefax: 632-397 PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠKOFJI LOKI, KIDRIČEVA 50 PRANJE IN ČIŠČENJE OSEBNIH VOZIL SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV POOBLAŠČENI SERVIS TAM, GOSPODARSKA VOZILA MERCEDES KLEPARSKA IN UČARSKA DELA ZA TOVORNA OSEBNA VOZILA IN AVTOBUSE GENERALNE OBNOVE MOTORJEV IN OSTALIH SKLOPOV PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED REDNI TEHNIČNI PREGLEDI VSEH MOTORNIH VOZIL MONTAŽA GRELCEV VVEBASTO V TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE MONTAŽA ZAVORNIH SISTEMOV ABS PRODAJA OSEBNIH VOZIL ŠKODA INFORMACIJE PO TEL. 064/632-730, 632-121, TEL.&FAX: 632-397 Webasto Popravilo poškodovanih avtomobilov lahko zaupate obrtnikom oz. servisom, s katerimi imamo pogodbe. Tako ne boste imeli skrbi z nabavo rezervnih delov in zalaganjem finančnih sredstev. Vse to bomo uredili namesto vas! V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI! ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. OBMOČNA ENOTA KRANJ NA BLEDU, RIBENSKA 6 • SERVIS OSEBNIH VOZIL VAZ: LADA SAMARA NIVA • V GARABCIJI IN IZVEN GARANCIJE • MENJAVA GUM, CENTRIRANJE, OPTIČNA NASTAVITEV KOLES • TESTNI PREGLED MOTORJEV OSEBNIH VOZIL (MOTOTESTER) • PRANJE IN ČIŠČENJE OSEBNIH VOZIL IN AVTOBUSOV u STORITVE IZVAJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CK INFORMACIJE PO TEL. (064) 77-910 DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE l&MOVEMI&VfOMOBILSKIMON B**W 3161 COMPACT jjjjlikoval Pininfarina, narejen J i« na osnovi tudi pri nas pesnega modela. . 'Pijanska avtomobilska in- rw ,Ja Je lani izgubila soraz-'emo velik del evropskih &FIAT- LANCIA in ALFA p^EO imajo od pred kratkim nas novega generalnega zastopnika. Podjetje Avto makar skuša urediti prodajo, že v kratkem pa obetajo nov Fiatov adut: model punto, ki naj bi bil tudi pri nasnaprodaj po ugodni ceni. Od prestižnih In skrbno varovanih FERRARIJEV je letos na ogled samo eden: 348 cabrio. AUDI AVANT RS2 Obiskovalci bi seveda radi videli tudi 456 GT, vendar se ga Motoklubu iz LJubljane ni posrečilo dobiti do začetka salona. V Sloveniji imamo zdaj tudi že vse zastopnike japonskih in drugih avtomobilskih tovarn z Daljnega vzhoda. Med najbolj priljubljenimi v minulem letu je bil pri nas NISSAN, ki letos sicer razen prenovljenega modela 200 SX nima bistvenih novosti. Nov model višjega razreda maxima bo pri nas verjetno na voljo šele v drugi polovici prihodnjega leta, leto kasneje pride novi sunnv in -INTEX Savska 34, Kranj, telM4l2224H int.17 POSREDNIŠKA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV Možnost nakupa na kredit prepis vozil Del.čas.od 9.-12. ure In od l4--18.ure, sobota od 9.-13.ure SERVIS IN AVTO SALON AVTO M - TRŽIČ TCBPT-Predllnlška16 tel.:53-334 Del. čas.: od 8.-12. ure In od 13-17. ure sobota od 8.-12. ure S TEM OGLASOM LAHKO PRI NAS OPRAVITE BREZPLAČNI PREVENTIVNI OGLED VAŠEGA VOZILA ! Trgovina "Avto Markovič", d.o.o. Spodnji trg 40 Tel.:064/620-647 Trgovina vam nudi avtomehanske dele, avtokaraserijske dele, različna olja, dodatno opremo in avtokozmetiko. UGODNE CENE: Lamela 101 2.400 SIT Zavorne obloge grt 1.095 SIT Amortizer GOLFI prednji BOGE 3.000 SIT Blatnik GOLF 1-2 prednji 5.675 SIT Blatnik 101 prednji 3.715 SIT CASTROL GTX3 31 2.299 SIT ELF ŠPORTI 51 2.875 SIT SEDEŽNE PREVLEKE TOVARNE OKROGLICA MINI - MEDLA - MAXI 3.500 SIT Velika izbira dodatne opreme proizvajalca LAMPA - ITALIJA Avtokozmetika - ATAS ITALIJA COMA ANGLIJA alpetour-bandag toFJA LOKA, KIDRIČEVA 8, Tel. 0647631-181 obnavljanje avtoplasčev za tovorna vozila, avtobuse in težko mehanizacijo ŠIROKA PALETA PROFILOV Lahka tovorna vozila rl2ypRNJAKI IN AVTOBUSI SgADE* m "'**imii AnurLAdU IMAJU bAKAm,UU 1AJ UJ!AD£ II % * OBNOVO BOSTE PRIHRANIM 50% ZBERITE PROFIL, KI NAJBOLJ USTREZA VAŠIM POTREBAM samo bandag je 1E^REDSTAVUENI PROGRAM DOBITE V NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI J^nl VSEH VEČJIH VULKANIZERJIH IN TRGOVINAH V SLOVENIJI PROGRAM PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA VISOKA KVALITETA ZA NAJUGODNEJŠO CEN0I CENIK i j OBNOVLJENIH POTNIŠKIH AVTOPLASČEV PROFIL PROFIL i 1 1 CENA j| j DIMENZIJA t CENA +DAVEK +DAVEK || 'p135-12 2.544,00 - 1145-12 2.568,00 n~1S5 -12 jI 135-13 2.748.00 2 976 00 2.724.00 2.940.00 jI ! 145 13 2.868.00 3 132,00 \ [ 155 -13 2.988.00 3 156,00 ;i 165-13 3 228,00 3 468 00 145/70-13 2916.00 3 528.00 ; '155/70-13 3.228,00 3 588,00 ; j 165/70-13 3.444.00 3 828.00 i 175/70 -13 J155-14 3.588.00 3.948.00 I 3.708,00 i ;135-15 ____3.528.00 11 | 155-15 3.888,00 ! VSI OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI IMAJO GARANCIJO KUMHO OtMINAJA TP MPC 1 + 20% pd. 145-10 756 3 451.00 136-12 756 1501.00 \ 135-12 766 3.142,00 146-12 766 3.464,00 146-12 766 3.463,00 145-13 756 4.402,90 156-13 756 4.206,00 155/701 3 756 4 750.00 j 165/70-13 756 6010,00 176/70-13 756 5.418.00 166/70-13 766 5639.00 166/66-13 766 5.313.80 166/66-13 7« 7.274,00 166/60-13 768 7.300,00 206/60-13 764 6250,00 206/60-13 768 9.250,00 1 75-14 BPH 852 7600.00 185-14 652 8 636,00 196-14 852 8 341,00 176/70-14 766 5.819.90 176/66-14 766 6660,00 166/60-14 766 6004,00 165/66-14 756 7.240,00 165/70-14 756 6 767,00 186/60-14 768 6437,00 195/7014 756 7 250,00 216/66-14 764 11 750,00 225/66-14 764 12.360,00 146-16 766 4873,00 166-15 756 5.453,60 166-15 756 6686,00 215/75-15 822 13.656,00 P225/75-15 762 6361.00 P236/75-16 762 9326,00 236/76-16 622 15 496,00 P206/7O-16 780 7.660,00 166/16-16 766 6660.00 166/66-16 766 7.633,00 186/63-18 786 6680,00 P216/66-16 784 11 360,00 186/60-16 768 6340,00 206/80-16 766 9 860,00 186/60-15 784 8X680,00 206/80-16 764 11380.00 206-16 622 11.060,00 245/60-15' 766' " 8.780,50' MARAI\IGOI\ll>» _tyre at*w CINIK ZA GUME MARANGONI Dimenzija LETNE GUME Tip + 20% pd. i '45-13 900T 4.799.90 m I 145/70-13 M900 5.095.10 m 1 155/70-13 M900T 5287.30 M 1 165-13 9001 6.049.10 M 16S/70-13 9O0T 5.998,10 m 175/70-13 M9O0T 8.829.10 M 175/70-13 M9000 8.842.80 M 175/70-14 M900T 7.275.10 M 175/70-14 M9000 9.392.50 B 185/70-14 M900T 7.813.50 M 195/85-14 M900T 8.484.50 M 175/85-14 M900T 7.346.70 m 185/65-14 M9O0T 8.154,50 I 185/80-14 M9000 8.675.60 1: 195/80-14 M9000 9.577,80 1 185/65-15 M900T 8.538,60 1 1 195/65-15 M900T 9.075,90 B: 1 185-14/8PR C M500 10,176,40 m 1 185/75-14 C M90 4S 10.207.90 I 1 175/75-18 C M904S 10.838,00 1 1 195/75-16 C M904S 12 224.30 H 1 206175-18 C M904S 13.593,50 H ZIMSKE GUME 145/80-13 155/80-13 165/80-13 155/70-13 185/70-13 175/70-13 185170-14 175/85-14 185/65-14 185185-15 M&50 M950 M950 M9SO M950 M950 M9S0 M950 S. 722.70 8.133.80 6090,80 8.921.80 7.758.80 9.153.10 9.501,30 10.176.40 ZA HITROSTI DO 210 km/h AVTOKOZMETIKA - evropska kvaliteta sedaj tudi pri nas - vse za vaš avto od šampona do zavorne tekočine * cene najnižje-kvaiiteta najvišja VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V NAŠi TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI IN PRI VSEH VEČJIH VULKANIZERJIH V SLOVENIJI Trata 32, 64220 Škofja Loka, Slovenija Telefon: 064/631-151, fax: 064/632-502 Dvojne kabine, pregradne stene, povišane strehe in nadgradnje VARNA LOČITEV POTNIŠKEGA IN TOVORNEGA DELA VOZILA Podjetje Termo iz Škofje Loke s svojim obratom v Poljanah se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot proizvajalec maloserijskih komponent za domačo in tujo avtomobilsko industrijo. V svojem programu imajo dvojne kabine, pregradne stene, povišane strehe in nadgradnje iz armiranega poliestra za dostavna in lažja tovorna vozila. Že več kot 20 let je podjetje Termo dobavitelj nekaterih komponent za avtobuse podjetja AM Bus. Za avtomobilsko industrijo izdelujejo komponente namenjene predelavi serijskih vozil v vozilo po želji kupcev. Najpomembnejši so sistemi dvojnih kabin. V ta namen predelujejo osnovne izvedbe dostavnih vozil, v katero namestijo še drugo vrsto sedežev, tako da so tako prirejena vozila posebej primerna za različne montažerske dejavnosti. Takšna vozila med drugim uporabljajo tudi poštna podjetja. Tovorni prostor je povsem ločen od potniškega, zato je prevoz tovora varen, hkrati obstaja možnost carinskega plombiranja. Notranjost dvojne kabine je barvno in stilno usklajena s celotnim vozilom, posamezne prilagoditve pa so podrejene željam naročnikov. V drugi segment sodijo predelne stene, ki jih vgrajujejo takoj za prednjo vrsto sedežev. Primerne so predvsem za manjša dostavna vozila, kot sta na primer renault express, ford courier, ford transit in nissan urvan. Pregradna stena prav tako popolnoma loči potniški in tovorni prostor. V Termu izdelujejo tudi plastične nadgradnje za zaščito tovora, ki ščitijo tudi celotni nakladalni prostor, ta program je predvsem namenjen lahkim dostavnim vozilom japonske proizvodnje. Podobno je s povišanimi strehami, ki so namenjene manjšim kombijem pretežno japonske proizvodnje. V programu je tudi različna dodatna oprema in spojlerji. Izdelki na slovenskem trgu še niso povsem uveljavljeni. Največ povpraševanja je po dvojnih kabinah. Večino proizvodnje izvozijo v dežele Beneluxa, Avstrijo, Španijo in Italijo. Za celoten program nudijo tudi montažo. NISSAN S CARGO nato še primera. Zato pa so pri Nissan Adrii na razstavni prostor poleg ostalega postavili šaljivi dostavni avtomobil s cargo, ki je kot oblikovalska študija prepuščen domišljiji. HONDA, ki jo pri nas zastopa AC Mobil, se je lani zaradi premočnega jena pri prodaji srečevala s precejšnjimi težavami, ki so jih letos uspeli ublažiti z dogovorom o novih nižjih cenah in tako so v letošnjih štirih mesecih pri nas prodali 160 vozil. Ljubljanski Center, zastopnik TOYOTE je eden od tistih, ki ima v prodajnem program vse, kar je naprodaj tudi v sosednji Avstriji, letošnji novosti pa sta nova športna celica m "pomanjšani" lexus 300. MAZDA, ki ji je lani na našem trgu šlo tako, kot so predvidevali pri zastopniku MMS, letos pa sicer nekoliko pod pričakovanji, ima na razstavnem pro$' toru osvežen model 121 in seveda hišni ponos xedos »: Sicer pa si prizadevajo, da bi si HYUNDAI SCOUPE CABRIO OMOB1LSKO ZAVAROVANJE Spoštovani partner! Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a, tel., fax: 214-976 Poslovalnica Škofja Loka, Titov trg 4, tel., fax: 620-898 Poslovalnica Tržič, Trg svobode 18, tel., fax: 53-403 Poslovalnica Radovljica, Gorenjska c. 33, tel., fax: 714-820 DELOVNI ČAS: predstavništvo Kranj od 7. do 18. ure poslovalnice od 7.30 do 15. ure, ob sredah do 17. ure Izkoristite ugodnosti pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ter izredno ugodne plačilne pogoje pri kasko zavarovanju; Kasko zavarovanje: - 20 % popusta pri takojšnjem plačilu premije - brezobrestno obročno odplačevanje premije - 10 obrokov - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje: V primeru, da ste pri obveznem zavarovanju vašega avtomobila pri TI Lil dosegli 50-odstotni bonus, Vamvletošnjem letu kot prva slovenska zavarovalnica priznamo Efrlfll popusta. Ob škodi izgubite 10 % bonusa, če pa imate bonus v višini Hj] pjj, vam ta v celoti ostane. Za popravilo avtomobilov lahko izDirate med pogodbenimi servisi, ki jim najbolj zaupate. Boniteta se prenaša tudi med otroki in starši in ne le med možem in ženo. Ob sklenitviobveznega zavarovanja dobite kupon, s katerim izkoristite iMfcfl popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju. zavarovalnica tilia, d.d. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI Brezplačno Na izbranih bencinskih servisih vam bodo naši prodajalci brezplačno zamenjali olje v motorju vašega avtomobila. Uporabili bodo naše visoko kakovostno motorno olje, lahko pa si ga boste tudi sami izbrali. Tako se vam ne bo treba mučiti s tem neprijetnim opravilom ali zgolj zaradi tega voziti avta k mehaniku. MENJAVA Hitro Celotna menjava je opravljena strokovno v nekaj minutah, saj je postopek menjave z našimi novimi agregati hiter in preprost, a vendar temeljit. v Cisto Menjava poteka tako, &a rabljeno olje izčrpamo & motorja in vanj nalijerno sveže olje. Izčrpano olje shranjujemo v posebni zaprti posodi in s tem preprečimo kakršnokoli onesnaževanje okolja. Okolju prijazno Rabljeno olje v zaprtem sistemu izčrpamo v cisterno in ga odpeljemo v nadaljnjo predelavo ali pa ga uporabimo za energetski vir. V Petrolu se dobro zavedamo katastrofe, ki bi jo lahko okolju povzročila že najmanjša količina izlitega olja. OLJA Bencinski servisi na Gorenjskem, kjer vam bodo brezpla zamenjali olje: ^ BLED, Ljubljanska 30, KRANJ, Koroška 53fr, MEDVODE, Gorenjska c ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. la ^>> APETJ« V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (5) Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja Tržiško seme klije tudi drugod rjan ino 1 a se ^fc. maja - Od 13. do 15. maja 1994 bodo v Tržiču že *«• mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja. To Je programsko najbolj pestrih tovrstnih prireditev na "vetu, ocenjuje A. Pavel Florjančič iz podjetja Geoprof, ki ^oš časopis predstavlja njen dosedanji razvoj in ~*?SnJi program. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, £?le9 tradicionalnega sejma, razne delavnice in raz-^^e ter se podali k geološkim posebnostim v okolici . "Tržiška razstava mineralov j? bila sprva predvsem srečanje 'JUbiteljev, že pri drugi priredit-pl Pa je začela sodelovati tudi j^Kulteta za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane. Z udeleŽbo strokovnjakov je razstava dobila svoje mesto v Mednarodnem koledarju tovrst-mb prireditev. Nova stopnica Pri vzponu kvalitete so bili tokovni seminarji za učitelje n*ravoslovja, ki sta jih pred Ndrugim desetletjem uvedla Pništvo prijateljev mineralov ln fosilov iz Tržiča ter Zavod *a šolstvo," se spominja A. p"ve| Florjančič, tedanji vodja fceologfce službe v Rudniku Jrana Žirovski vrh, dolgoletni pn tržiškega društva in sode-la^ec podjetja Geoprof. "Financiranje na osnovi sa-^ovipravnih dogovorov - imeli več kot 30 podpisnikov - je ?a,nreč po razpadu nekdanje Ju8oslavije propadlo, zato smo ^lotili poslovanja po sodobnih P^ncipih. Poleg Društva prija-p'Jev mineralov so v podjetje ^eoprof pristopili občina Tržič, Hldakta Radovljica, Alpetour sl GorenJski 8las iz Kranja. j*uPaj si prizadevamo za orga-gzacijo dejavnosti, predvsem «obraževalnih, prek vsega leta. smo že imeli dve razstavi z geološko tematiko, dve pa pripravljamo za jeseni. Poleti nameravamo organizirati raziskovalni tabor pri nekdanjem rudniku živega srebra v Podlju-belju, v sodelovanju s televizijo pa naj bi posneli z udeleženci PROGRAM PETEK, 13. maja od 10. do 13. ure MINFOS '94 - strokovna predavanja za poznavalce. Seminar za učitelje (oboje v OŠ Bistrica); ob 15. uri Demonstracija ekološkega programa Sava Kranj (na reki Tržiška Bistrica); ob 17. uri Odprtje razstave "Ujeti simboli' Lene Sajn tn Mine Mrzelj (Paviljon NOB v Tržiču); ob 19. uri Svečana otvoritev s kulturnim programom (OŠ Bistrica) SOBOTA, 14. maja od 9. do 19. ure Sejem, razstave, delavnice, ekskurzije (šola in okolica) NEDELJA, 15. MAJA od 9. do 18. ure Sejem, razstave, delavnice, ekskurzije (šola in okolica) TOKOS tržič @ JJOVARNA ORODJA ZA KMETIJSTVO, OBRT IN STORITVE *^Q0VINA DETELJICA _ ^"tovarniška prodajalna deteljica VRTiČlcARJi, klVIETOVAlci, obRTNiki, rl0by MOJSTRll v_ NUDIMO VAM VEUKO IZBIRO: J • vseh vrst orodja in pripomočkov za vrtičkarje • rezilnih delov za kmetijsko mehanizacijo • orodja za zidarje, keramičarje, mizarje, pleskarje... • vseh izdelkov iz programa Tokosa in njegovih partnerjev ADLUS, BWG in KAUFMANN. ob dnevih mineralov in fosilov °W od 9. do 12. iN od 14. do 19. ure ODPRTO TUDI V SOBOTO IN ^uod 8. do 12. ure. Ttl.: 5J.261 NEDELJO, 14. *n 15.5.94 °brtniški sejem v tc deteljica % bistrica pri tržiču i Obči^SJf^'da 00 Zbornica obrti in podjetništva Tržič v sodelovanju S. 79g?' 10 in ZKI Tržič v času razstave mineralov in fosilov, 14. in 15. SEJEM £ tpovskem centnj Deteljica organizirala prvi OBRTNIŠKI ^hvnn'ma v Tržiiu P056000 tradicijo. Na stojnicah bodo tržiški konfekcii"1 P^Pto'ti P° ugodnih cenah prodajali obutev, usnjeno *°6ofo J° ,n 9alanterijo ter dodatni program. Sejem bo potekal v ^odohfj in v nedeljo, 15. 5., od 8. do 17. ure popoldan. ^botoZ Sejme bodo tržiški obrtniki odslej pripravljali redno vsako tretjo bodo r^i?esecu' nas,odnjič 18. 6. - v juniju. Poleg obrtniškega sejma okonc't3"' ODiskovalcem ponudili tudi turistične oglede mesta in M^Jrrt,90?tinsko Ponudbo. V Tržiču upajo, da bodo na ta način *' * oživitvi ponudbe občine Tržič. Vse dodatne informacije: Zbornica obrti in podjetniš, Predilniška cesta 8, Tržič 0h.. Tomaž Zavri, Marija Gračnar, tel.: 064/50-669 uocina Tržič, Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti Trg svobode 18, Tržič Slavka Zupan, Katja Oman, tel.: 064/53-051 int. 38, fax: 064/50-277 lanskega raziskovalnega tabora sedem kratkih oddaj. Naša prva skrb so mednarodni dnevi mineralov, ki jih vsako leto obišče do 10 tisoč ljudi, med njimi tudi veliko strokovnjakov, visokih politikov in drugih pomembnih oseb. Po obisku se tržiška prireditev uvršča takoj za najbolj znanimi razstavami v Arizoni, Muenchnu in Ste Marie aux Mineš. Tudi letos pričakujemo več kot 20 domačih in 30 tujih razstavljalcev; med slednjimi glavnino iz Češke, Poljske, Nemčije in Avstrije. Vsako leto pokažejo kakšno novost, ki preseneti celo strokovnjake. Lep primer so amaterji, ki odkrijejo nova nahajališča, na primer, kamene strele in fluor-lta v Selški dolini. Morda se v osnovni šoli Bistrica, ki nas gostoljubno sprejema iz leta v leto, nagnete celo preveč stvari. Zato smo veseli, da tržiško seme klije tudi v drugih krajih. Lani so pripravili prvo razstavo mineralov in poldragega kamenja v Galeriji Avsenik v Begunjah, letos pa nameravajo podobno prireditev organizirati v Ljubljani. Morda je to priložnost, da se razstava v Tržiču ohrani kot stičišče strokovnjakov in zbiralcev," ugotavlja sodelavec Geoprofa.Posebnost letošnjih mednarodnih dnevov mineralov je razširitev na tri dni, saj se bo strokovni del prvič odvijal že v petek. Pričakujejo okrog 100 učiteljev naravoslovja iz vse Slovenije, ki jih bo zanimal projekt Kaj lahko storimo za vodo. Ekološko obarvan bo tudi petkov prikaz izdelkov kranjske Save za pasivno varstvo voda na Tržiški Bistrici pod sotesko. Prvi dan bodo dopoldne strokovna predavanja za poznavalce, zvečer pa bo svečanost s kulturnim sporedom v OŠ Bistrica, kjer bo razstavo mineralov odprl predsednik državnega sveta Ivan Kristan ob navzočnosti uglednih osebnosti. Razstava, kjer ob ogledu poteka tudi menjava in prodaja, bo v soboto in nedeljo. Obenem se bodo v raznih delavnicah predstavljali šolski krožki in amaterji, od katerih bodo obiskovalci lahko zvedeli marsikaj o mineralogiji in obdelavi raznih kamnov. Tudi letos bodo organizirani prevozi v Dolžanovo sotesko in Podlju-belj. Kogar ne mikajo naravne zanimivosti, pa obisk v Tržiču lahko izkoristi še kako drugače, saj bodo gostov veseli trgovci in gostinci. * Stojan Saje DELOVNI ČAS PONEDELJEK. TOREK, &DEDA, ČETRTEK 08-24 PFIEK, (SOBOTA 0&O2 NEDELJA, PRAZNIKI 10-24 Drago Rajsar, Predilniška 1, Tržič v prvem nadstropju avtobusne postaje, tel. 50-691 • Pestre malice in kosila po ugodnih cenah • Jedi po naročilu ter ribje specialitete ter škampi • Pizze in razne sladice PRIJETEN PROSTOR S 60 DO 80 SEDEŽI, ZA POROKE IN DRUGE PRIJETNE PRILOŽNOSTI! Ob sobotah zvečer in ob nedeljah v času kosil živa glasba "AMJV TRGOVINA BR0DAR TRŽIČ, Trg Svobode 24 DVE TRGOVINI V ENI JEANSBOUTIOE kolekcija ameriškega jeansa GENERAL C0MPANY ŠPORTNA TRGOVINA oblačila in obutev znanih firm: NIKE, LOTO, BRUGI, CAMPAGNOLO ZELO UGODNO mokasini že od 1.500 SIT dalje cokle od 1.780 SIT dalje anorak + hlače BRUGI samo 6.700 SIT Odprto:"'8.-19., sobota 8.-12., tel.: 50-240 -P> LEMMADETEL, ozman-Logar mr. ph. TEL_/FAX: 064/53-52« £Mclisa T.C. DETELJICA, TOŽIČ, teL: K4/52-242 Odprto: 9. -12. la 15. -1». •oaotat.-U. ČA3i»smvn**ozMrruLA» sanitetni material •APARATI ZA MERJENJE PRITISKA* NOGAVICI ZA REČNE tllJR • OTROŠKI PROGRAM : CHICO, NUK* VELIKA IZBIRA IGRAČ AVTO KLEPAR STVO^ DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58 174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU KVAUTETA IN ROKI Z^OTOVLIENj TRGOVINA IN STORITVE TRGOVINA ČOPIČ Na Logu 12 64290 Tržič Tel.: 064/50-987,51-667 NUIDIA40 VAAts • barve, lake, lepila, čistila • fasadni material • tapete vseh vrst Še posebno ugodno z vgradnjo! Del. čas od 7. do 11.ure, soboto od 8. do 12.ure ? tir ftirum Ras ZELO UGODNO Tržič, Koroška cesta 26, Telefon: 064/52-055 PIZZE SOLATE KALAM ARI v OCVRTI OSLIČI KLOBASA S SIROM OCVRTE HRENOVKE VSE DOSTAVIMO NA DOM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 12. DO 21. URE POD GORAMI Zrcalo kulture S turističnim vodnikom po Dolžanovi soteski Danes bregovi, nekoč morsko dno zgodovino, ali za tiste, ki prisegajo na rekreacijo. Dolžanova soteska, maja - Kdor se odpravi po Slovenski geološki poti, si bo njen najbogatejši in najzanimivejši del - Dolžanovo sotesko - ogledal z vrha navzdol, kakor pač vodijo oznake ob poti. Za nepoznavalce geologije Je privlačen tudi krajši sprehod v obratni smeri, kjer bo njegov pogled privabilo še kaj drugega kot raznolikost kamnin. In ker je nas spremljal Janez Šter, kustos tržiškega muzeja in turistični vodnik, je za naše bralce natresel v popotno malho prenekatero posebnost Slovenska geološka pot -s pripisom "dr. Buserjev avtoban" Svet na zahodnem delu Karavank je za strokovnjaka pravi geološki vrtec. Zato ni čudno, da so geologi prisluhnili ideji Mirka Majerja iz Društva prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču o ustanovitvi geološke Dolžanova soteska ni zanimiva te za geologe, je prepričan Janez S ter. Morda bi kdo vendarle želel vedeti, daje prišel k točki 161 • Foto: S. Soje poti v Dolžanovo sotesko. Od Jezerskega prek Pečovnika, Dolge njive, pod Košuto do Kofc, skozi Dolžanovo sostes-ko v Tržič in naprej skozi Podljubelj, prek Begunjščice, Zelenice, pod Stolom, mimo Javorniškega Rovta do Jesenic so speljali okrog 50 kilometrov dolgo pot. Kot je v prvi izdaji Vodnika po Slovenski geološki poti leta 1983 ugotovil avtor Stanko Buser, je prav Dolžanova soteska krona tega geološkega vrtca. Gre za eno najbolj znanih nahajališč mlajše paleo-zojskih plasti z neverjetno bogato vsebnostjo okamnelih fosilnih ostankov. Samo rame-nonožcev so odkrili okoli 80 vrst, med njimi več kot 20 novih, ki so jih prvič na svetu našli in popisali na tem kraju. Izredno je bogastvo velikih luknjičark, nekaj tudi novih vrst v svetovnem merilu. Ena takih je kroglasta kranjska schwagerina, katere podobo so prvič odkrili v črnem apnencu na drugem velikem cestnem ovinku v soteski 1937. leta, živela pa je pred približno 280 milijoni let v toplem morju. "Za današnje obiskovalce se zdi najbolj neverjetno prav dejstvo, da so bili ti bregovi nekdaj dno širnega morja. Čudijo se nad podatki o množici najdenih fosilov in starosti posameznih vrst kamnin, v katerih so se ohranili. Zato je geološki steber s tablo, postavljen na začetku devetdesetih let, kar primerna učilnica o vrstah kamnin za nepoznavalce. Zbirko najdb iz Dolžanove soteske si lahko, posebej ob slabem vre- KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABUCE? Na naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, ki so opremljena s starimi jugoslovanskimi registrskimi tablicami. Se veliko več pa [e voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovoljenja, in ker se bliža dan, ko z jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem in registrskimi tačicami ne bo mogoče več voziti, želimo opozoriti vse, ki ta dovoljenja tn registrske tablice še uporabljajo, naj se čimprej odločijo za zamenjavo, ki se ji ne da izogniti. 0 problemih, ki se nam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zvedeli v naslednjih vrsticah. Z uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bil določen dveletni rok za zamenjavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj in registrskih tablic s slovenskimi. Ta rok poteče 25. junija letos. V začetku so občani - vozniki in lastna« motornih vozil pridno menjali vozniška dovoljenja in registrske tablice. V pol leta je bilo zamenjanih kar četrtina vozniških dokumentov tn registrski tablic. Pozneje se je zamenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasnila. V začetku letošnjega leta smo upravni organi za notranje zadeve gorenjski občin ugotovi, da bomo imeli do 25. junija še veliko dela. Kar 34 odstotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih vozi se bo moralo v tem Času oglasiti pri nas zaradi zamenjave vozniških In prometni dovoljenj ter registrskih tablic. Najmanj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici i Tržiču, kjer je svoje vozniške dokumente in registrske tablice zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov i lastnikov motornih vozil. Na Jesenicah in v skorji Loki je zamenjalo vozniška dovoljenja i registrske tablice 65 odstotkov voznikov In lastnikov motornih vozil. Največjo gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej občini zamenjalo registrske tablice 65 odstotkov lastnikov motornih vozli, vozniška dovoljenja pa komaj 54 odstotkov voznikov. Preko 10.000 voznikov bo še moralo zamenjati dovoljenje! Kljub veliki količini dela, ki nas čaka pri zamenjavi registrski tablic ne pričakujemo posebni problemov. Pri tem nam ie ves čas pomagajo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motorni vozi. Precej več problemov pričakujemo prt zamenjavi vozniški dovoljeni Te je mogoče zamenjati le na sedežu upravnega organa, poleg tega pa je postopek izdaje novega vozniškega dovoljenja zaradi zapletene izdelave samega dovoljenja precej daljši, kot traja postopek zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi novega vozniškega dovoljenja moramo uporabiti poleg računalnika in tiskalnika za Izpis dovoljenja še tri posebne naprave - napravo za obrezovanje i obSkovanje fotografij, napravo za vtisnjen je fotografij v vozniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik še ni opravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za Izdelavo vozniških dovoljenj in je imamo ie toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogoji, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjerizdajamo vozniška dovoljenja in registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje, V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec aH več. Opozoriti vas želimo še na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozu, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovoljenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor Ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motorni vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega. In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrski tablic in prometnega dovoljenja? Za zamenjavo registrski tablic potrebujete le prometno dovoljenje i sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) in 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikost 3,5 x 4,5 cm In osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki in lastniki motronih vozil, ki ne boste zamenjave urejali sami, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, a katerim ga pooblaščate, da smo v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno izkaznico. Vozniki i lastniki motorni vozil, k) imate še stare jugoslovanske vozniške dokumenta In registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščali organizacijah, saj boste tako zmanjšali obremenitev upravnega organa i s tem pomagaš' skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje. Upravni organi za notranje zadeve občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič menu, ogledajo tudi v tržiškem muzeju. Gotovo pa je čisto drugače v naravi, ko se sami podajo k posameznim točkam geološke poti. Kadar je čas, lahko sami pobrskajo ob poti za zanimivimi primerki kamnin; najbolj obiskana je točka 13, zato je tudi precej izropana. Tako se zgodi, da včasih vodič spusti iz svojega žepa primerek fosila, ki je potlej dragoceno darilo enemu od obiskovalcev," izda vodniško skrivnost Janez Ster med našim obiskom v soteski. Romantika, ki je bila prej trdo življenje Ob ogledu točke 13 se nam ni storilo nenavadno odkritje fosila, zato pa nam je vodič odkril nekaj skrivnosti iz preteklosti. Kot ie povedal, se je prav tod začela zgodba o Dolžanovi soteski, v nekdanjem kamnolomu apnenca. Naprelomu 19. in 20. stoletja so tamkajšnji delav- ci in direktor živosrebrnega rudnika iz Podljubelj a pomagali nabirati fosile, ki so jih nato pošiljali geologu Schellvrienu v obdelavo. Delavci so menda to radi počeli za kakšno steklenko vina, raziskovalci pa so za skromno plačilo prišli do dragocenosti narave. "Seveda, vsega geološkega bogastva niso odnesli na tuje, saj je še po drugi svetovni vojni prof. Anton Ramovš s študenti odkrival čudovite fosile kar na cesti, ki so jo posipali z apnencem iz soteske. Vsekakor so tujci prinesli v te kraje tudi kaj dobrega! Kot priča tabla ob vhodu v cestni predor, je baron JrančiŠKji Qlobočnik\ Cerkvena 15 Tržič 64290 tel.: 064/53535 ODPRTO: 11-21, SOBOTA 11-23, NEDELJA, PRAZNIKI 7-21 PONEDELJEK ZAPRTO I TRGOVINA TRŽIČ, Trg svobode 20. OBUTEV ZA VSO DRUŽINO UGODNE CENE Odprto 9-ll, 14-18.30 sobota 9-12 za i se zani za Julius von Bom, berlinski bančnik, dal zgraditi ta predor. Ko so ga 1895. leta odprli, se je menda še isto leto prvič popeljal z avtom v Dolino. Še nekaj stoletij nazaj so bile edina povezava s svetom ozke poti, po katerih so domačini nosili oglje v koših k tržiškim kovačem. Njihovo trdo življenje se je le malo izboljšalo po odprtju ceste proti mestu. Največ koristi od izkoriščanja lesa v prostranih gozdovih in lova na velike črede jelenov je gotovo še pozneje imela gosposka. Iz baronovih časov se je ohranila tudi zgodba o grajskem lovcu, ki se danes zdi romantična, tedaj pa je bila tragična. Baron je namreč zalotil lovca ob nenadnem prihodu domov v svoji spalnici z grajsko spletič-no. Nesrečna zaljubljenca sta potem storila skupno smrt na srednji od treh piramid nad Dolžanovo sotesko, kjer je danes plezalni vrtec." Tisto, kar navdušuje sedanje obiskovalce Dolžanove soteske, je prav raznolikost vseh bogastev. Geologi se navdušujejo nad kamninami, iz katerih še niso f>rišli na dan vsi sledovi pretek-osti. Ljubitelji narave se radu- jejo njene neokrnjenosti, saj se v zgornjem delu struge Tržiške Bistrice še pretaka čista voda. Brzice reke med skalnimi bloki so gotovo najbolj priljubljen kraj za domače in tuje kajakaše, skalne pregrade nad sotesko pa najraje obiskujejo - kot smo že izvedeli od našega vodiča - alpinisti od vsepovsod. Tržiški alpinist Filip Bence, ki je spoznal mnoga gorstva sveta, nam je ob naključnem srečanju zagotovil, da je zagotovo najlepše v njegovi Dolini. • Stojan Saje, foto: S. Saje Nad naravnimi lepotamil s* navdušujejo tudi kajakaši. DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predilniška 16, TRŽIČ • velika Izbira blžuterlje • ženska kozmetika, parfumerlja • moška kozmetika, brivniki • plenice PAMPERS, vse za nego otroka, stekleničke AVENT In DISNEY, vozički HAUCK, avtosedežl • vse za higieno (vložki ALVVAIS), čistila, pralni praški, sveče, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI ! VEDNO KAJ NOVEGA BOGATO IN POCENI Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-med, Tržič, d.o.o.. Pot na polje 50, Pristava tel: 064/57-577 UGODNI PLAČILNI ROKI IN RABATI Tržič . Predilniška 1° V trgovskem centru BPT dobite -vodovodni material in material za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN u Možnost plačila na o-* čeKe pri nakupu blaga v naši prodajalni v vrednosti nad 5.000 SIT. DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM! Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&fax: 064/50-516 APROI2 SALON POHIŠTVA Proizvodno prodajni center BPT Tržič Tel: Fax.: 064/50-557 VSE VRSTE POHIŠTVA ZA VAS IH^ AKCIJSKI POPUST" i vzmetnice in postelje NOVA OPREMA • vrtne garniture PVC - uvoz iz Italije • rolo omarice, servtrne mizice • cvetlična stojala in korita Odprto: od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure dolina odpira svoja vrata obiskovalcem Kraj, ki nima niti cerkve niti gostilne °mačini so vseeno družabni in gostoljubni. Tudi letos bodo radi sprejeli sprehajalce po Dolžanovi SJteski ob razstavi mineralov v Tržiču. Po r!Ia' Jelendol> rnaja - Kdor prvič sledi Tržiški Bistrici ql nJenem toku iz Tržiča navzgor, Je najprej presenečen ^^If^odu skozi Dolžanovo sotesko. A tudi naprej, do r^eucou Dolina in Jelendol se je vredno podati! Kot je Jan Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti £j7jfz Kavčič, so srnjaka za lovski golaž že odstrelili. ločini pa bodo lahko ocenili ob predstavitvi projekta kai^edttev soteske, ali so načrtovalci iz doline "ustrelili rat, aa kozla". Turizma namreč ne želijo širiti na svojega zelenega okolja. na^a. krajevno skupnost Doli-nainf -do1 J'e značilno, da je jmanjša po številu prebivalst-Drit" največja po površini. Na 2'tfno tretjini ozemlja tržiške 20n živi komaj nekaj več kot 2s P[ebivalcev. V Dolini imajo 2a;eJ Jelendolu pa le 13 hiš. Prvi staJ>. Je poseljen povečini s eJSimi domačini, med kater- taro m novo popotno brnenje v Dolini J'le malo mladih družin. V Poz^ zase^ku se še danes a pisana sestava gozdnih delavcev, ki so se v preteklosti priselili v Jelendol predvsem iz Prekmurja in Bosne. *'Naselii, ki sta geografsko ločeni z bregom, povezujejo le ista cesta in podobne skrbi. Velika pridobitev je sicer od predlani asfalt na odseku ceste pod Dolino, kjer pa udor še čaka na popravilo. S prizadevanjem krajanov in občine smo uredili tudi križišče pri Ukcu in priključek do nekdanje šole. Namesto vrste raznih tabel smo postavili dva lična kažipota, v vsakem naselju po enega. Že prej smo povišali in razširili predor, da se lahko pripeljejo skozi sotesko tudi večja vozila. Čeprav ni v kraju niti cerkve niti gostilne - še trgovino imamo bolj skromno, v našem kraju družabnosti ne manjka. Vse bolj pa se odpiramo za obiskovalce iz doline, posebno ob mednarodnih dnevih mineralov in fosilov v Tržiču in okolici. Letos smo s pripravami na sprejem gostov pohiteli. Srnjak za lovski golaž že čaka v skrinji. Na stojnicah pred gasilskim domom bodo krajani ponujali 14. maja popoldan in ves naslednji dan tudi razne domače dobrote, od kruha in potice do žganja. Za razvedrilo gostov bosta poskrbela domača harmonikarja. Seveda bo moč kupiti še kakšen originalen spominek in razno turistično literaturo, na ogled bo razstava starega gozdarskega orodja in tudi gradivo za ureditveni načrt Dolžanove soteske," je napovedal predsednik Janez Kavčič. Zaenkrat popotniki hodijo mimo Prebivalci srednje generacije se že nekaj časa zavedajo, da morajo kaj storiti sami za razvoj svojega kraja. To dokazujejo s Pod nekdanjim gradom v Jelendolu se poti razcepijo. Erostovolinim delom v gasils-em, kulturnem in športnem društvu ter ob delovnih nalogah po načrtih vodstva krajevne skupnosti. Vseeno je marsikaj v prihodnje odvisno od drugih. "Že dolgo čakamo na uredit- ^°stilna Pr' Slug v Tržiču ima skoraj stoletno tradicijo Ko si zaželite dobre hrane... *°bčnlh !?r' **lug iB svojo ponudbo razširila s prijetno teraso, na kateri je v teh n'b dneh prav prijetno posedeti. let Ob glavni cesti v Tržiču že skoraj sto do sladic in pijač. Tudi tisti, ki so morda malo Tstoji n •y,avni cesTI v irzicu ze SKoraj sio ao siaaic in pijač. iuai tisti, ki so moraa maio Priciobj|a0st'.,na' ^'si |e v tem dolgem obdobju manj lačni, bodo lahko izbirali med več bičani t6'"* u9'ed in i° dobro poznajo tako vrstami pizz. Slow*J.. kot tudi prebivalci druaih kraiev Ker pa veliko ljudi prihaja v gostilno ob času malic in kosil, so zanje pripravili posebno ugodno ponudbo malic od 8. do 11. ure in ljudem v kompletnih kosil, ki jih strežejo med 11. in 16. tudi prebivalci drugih krajev £°nurih!! ln tudi tujini. Že tretje leto pa fVarir?-x90stilne Pr' Slug oblikuje Željko do'očenoč' ki ve- kaj Je treba ,: enern trenutku ponuditi. bolje ?Jx6^ Ponudbe hrane, ali pa morda silnem f0? nišna specialiteta, so ribe. Na gorskih i!SU v gostilni imajo kar 11 različnih "teta rU6?' Postrvi, ki so hišna specia-ž.°batCa *. ancina. orade- morskega lista, r'ki° Dh^ DOV na vec načinov, nudijo tudi na vec ni *° ter li9nJ6, Pripravljene prav tako ^a tisto if-,nov- Seveda pa niso pozabili tudi "i rau' Kl Um morska hrana ni preveč pri srcu raja PripJ^ sežejo po ostalih jedeh. Zanje so posedimo na prostem, so uredili tudi teraso, Pravijo'1 cuelotno ponudbo zelo okusno pri- na kateri nam nikakor ne bo odveč malo to*đlE3r, ane P° želji gostov, od hladnih posedeti, popiti kavo ali morda naročiti velik Q|. iuh, glavnih jedi po želji, tudi na žaru, dober sladoled za našega malčka. uro. V gostilni Pr' Slug pa so zelo veseli tudi večjih zaključenih družb, ki se ob raznoraznih svečanostih ali praznovanjih lahko umaknejo v posebno sobo, ki jo za take priložnosti posebej pripravijo. Pokličete jih lahko po telefonu 50-450, sicer pa je gostilna odprta prav vsak dan, in sicer od 8. do 23. ure. Ker pa se bliža poletje in v teh dneh radi veni načrt za Dolžanovo sotesko, s katerimso povezani tudi naši načrti. Strinjamo se z ureditvijo poti v soteski, nikakor pa ne želimo masovnega turizma, ki bi škodoval prvobitnosti tega okolja. Prav v neokrnjenosti narave - naši kmetje namreč ne uporabljajo umetnih gnojil - vidimo možnosti za ponudbo zdrave hrane s kmetij. Seveda bo morala tudi državna uprava sprejeti ukrepe, ki bodo dovoljevali tako ponudbo in druge dodatne dejavnosti na gorskih kmetijah. Zaenkrat namreč hodijo popotniki mimo naših hiš! Mi bi radi odprli naša vrata in ponudili okrepčilo ter počitek, ne da bi morali stavbo označiti kot kmečki turizem ali celo gostinski obrat z vso zahtevano administracijo. Marsikaj v prihodnjem življenju kraja bo odvisno tudi od vračanja družbenega premoženja - Jelendol je eno redkih slovenskih naselij v družbeni lasti - dedičem družine grofa Borna. Zaenkrat ta denacionalizacijski primer še ni rešen, ne poznamo pa niti načrtov dedičev," je naš sogovornik izrazil zaskrbljenost nad prihodnostjo kraja. Kakor koli se bo zasukala za prebivalce Doline in Jelendola prihodnost, nekaj adutov za uspešno privabljanje obiskovalcev imajo že sedaj v rokah. Poleg lepot Dolžanove soteske so v okolici nekdanjega gradu Puterhof vredne ogleda grobnica barona Juliusa von Borna, lesena kapelica pa razgledni točki Mali in Veliki Juhej. Iz Doline je moč kreniti po Slovenski geološki poti, ali se povzpeti na planino Kal in do Doma na Kofcah. Iz Jelendola levo vodijo poti na planine Kofce, Šija, Pungrat in Tegošče ter na vrhove v Karavankah, desno pa v Medvodje, na planine Dolga njiva, Košutnikov turn, Brsnina in Pečovnik ter še k Stegovniškemu slapu, na Stegovnik in planino Javornik. Ob poteh ne manjka niti redkega alpskega rastja, na primer, Zoisove zvončnice. Lesena kapelica iz baronovih časov nadomešča cerkev. Če ne verjamete našemu zapisu, je najbolje, da vzamete {>ot pod noge in se prepričate na astne oči, kaj vse se skriva in odkriva nad Dolžanovo sotesko. Ko bodo prebivalci Doline letošnjo jesen postavili še klopi ob poti, bo vzpon do njih še lažji in prijetnejši. Upajmo, da bo uspelo njim in vam! • Stojan Saje, foto: S. Saje POD GORAMI Posebnosti Jelendola V nekdanji stražnici v Medvodju je že nekaj Časa center za begunce iz Bosne v tržiški občim. Domačini niso povsem izolirali prišlekov. Otroke so celo povabili k lanskemu novoletnemu praznovanju. Kot smo izvedeli iz zaupnih virov, pa so si tudi starejši prebivalci nadaljevali medsebojno spoznavanje. Ponekod je Slo prijateljstvo tako daleč, da je sedaj pod kakšno domaČo streho tudi katera od prejšnjih begunk. No, glede na zaskrbljenost predsednika krajevne skupnosti nad maloštevilnostjo mladih družin so take novice, če so resnične, kar spodbudne. Morda bo temperament iz drugih krajev kaj prispeval k povečanju rodnosti in Stevua otrok v kraju. Vrata domaČe šole so namreč že dolgo zaprta, ker je v Dolini premalo otrok za en razred. Pošta po obrokih Največji problem prebivalcev doline in Jelendola je kljub boljši cesti in stalnim prometnim zvezam z niti 9 kilometrov oddaljenim mestom še vedno dostava pošte. Z raznimi pošiljkami jih poštarji razveselijo le vsak drugi dan; ob ponedeljkih, sredah in petkih. Zato ni Čudno, da med tamkajšnjimi prebivalci ni naročnikov dnevnega časopisja. Ce se Že kdo odloči za tako pošiljko, se mora sprijazniti s prebiranjem novic z brado ali celo napovedmi dogodkov, ki so že mimo. No, se sreča, da vsaj enkrat dobijo Gorenjski glas prvi in pravi dan! Potlej vsaj manj trpijo zaljubljenci, ki nestrpno pričakujejo pismo najdražje osebe iz doline v Dolino. Mercator Mercator Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič, d.d. Trgovina šport in avtodeli Tržič, Cankarjeva 1, tel. 50-234 - velika ponudba kamp opreme, zelo ugodne cene za hladilne torbe in zložljive vrtne garniture ter ležalnike. Akcijska ponudba GORSKIH KOLES na 6 čekov brez obresti. Salon pohištva Tržič, Balos 1, tel. 50-898 - največja izbira TALNIH OBLOG na Gorenjskem razprodaja razstavnih eksponatov KUHINJ in DNEVNIH SOB po zelo ugodnih cenah. UGODNI PLAČILNI POGOJI KREDIT NA 11 OBROKOV BREZ POLOGA. Blagovnica Tržič odd. TEKSTIL, Cankarjeva 1, tel. 53-202 akcijska prodaja do konca meseca maja za bluze, krila in kostime - cene so nižje od 20 % do 30 %. Velika izbira: - m. srajce kr. rokav že od 1.900,00 SIT - mikice kr. rokav od 327,00 SIT -m. pižame od 1.973,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI NA OBROKE! Mirko Majer o lepotah Tržiča in okolice S skicirko v roki ohranja dediščino Svoje prve risbe je ustvaril kot občinski referent za urbanizem in gradbeništvo. Danes slika iz potrebe, da bi vrednote preteklosti otel pozabi. Tržič, maja - Pred nekaj leti je prepustil organizacijo mednarodnih razstav mineralov v Tržiču mlajšim Dovolj vpeljana prireditev je, da se bo nadaljevala tudi brez nJega, s skromnostjo označi svoj prispevek zanjo. Pravi, da ga čaka več drugih nalog, za katere ob poklicnem urbanističnem delu ni imel dovolj časa. Pred dnevi Je že končal podobo drugega fosila za slovensko poštno znamko, še dva meseca se bo ukvarjal s tretjo mapo risb stavbne dediščine in po 70. obletnici Jeseni še tudi ne bo zmartjkalo dela. O vsem tem je današnji gost V SOTOČJU Mirko Majer pripovedoval za bralce Gorenjskega glasa. Domačinom vas ni potrebno posebej predstavljati. Kaj pa bi povedali o sebi za druge naše bralce? "O meni ste že pisali pred več leti. Zato naj le na kratko ponovim, da sem doma iz Križevcev na Hrvaškem. Tam sem se rodil 25. oktobra 1924. Pri Štiriindvajsetih letih sem prišel v Tržič, kjer sem se zaposlil kot vodja kapitalne gradnje v Bombažni predilnici in tkalnici. V letih 1963 - 1976 sem bil občinski referent za gradbeništvo in urbanizem, štiri leta zatem sem sodeloval kot svetovalec za izgradnjo tovarne Trio, v občini pa sem se ukvarjal tudi z razvojem turizma." V Tržiču ste med prvimi spoznali potrebo po prenovi starega mestnega jedra. Kako gledate kot snovalec prvih načrtov na ponovne zamisli za oživljanje Tržiča in dosedanje premike nasploh? "Dobil sem povabilo in se udeležil razprave o osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za staro mestno jedro Tržiča v občinski skupščini pred nedavnim. Gre za novelacijo dosedanjega odloka o revitalizaciji mestnega jedra, s katerim smo živeli od leta 1977. Bil sem vesel obiska stanovalcev mesta in udeležbe nosilcev novega prostorskega dokumenta, zlasti domačih arhitektov, ki so pojasnjevali projekt. Žal so od takrat ostali skoraj vsi nerešeni problemi, ki povzročajo nezadovoljstvo pri prebivalcih. Že mi smo si v programu zastavili ureditev pogojev, ki bi vrnili utrip starega Tržiča. Odbor za revitalizacijo je bil zelo delaven - leta 1978 je organiziral celo državno posvetovanje v Tržiču, sam odlok pa je postal usmerjevalec gradbenih m urbanističnih posegov. Svoje delo smo predali drugim. Da ie marsikaj od načrtov ostalo nerešeno, je krivo neodgovorno in nestrokovno odločanje oblasti in posameznikov. Zato si želim, da bi bila politika oblikovanja in realizacije sedanjega prostorskega projekta v rokah strokovnih služb. Njim mora naša oblast zaupati in jim dati vso svobodo pri humanem delu za svoj kraj." Z željo, da ne bi ostale pozabljene tržiške znamenitosti, ste v grafičnih listih upodobili domačo stavbno dediščino. Ali je to delo dolgo nastajalo, ga morda še dopolnjujete? "To je ozko povezano z mojim službovanjem na občini v urbanizmu.Ko smo konec šestdesetih let začeli z urbanističnim planiranjem, je to bilo za prebivalce precej problematično. Mnogi so se spraševali, zakaj kot lastniki zemljišča ne smejo zidati to in to na tem in tem mestu. Organizirali smo kar 23 predavani po vseh krajevnih skupnostih, razna pojasnila pa so želeli tudi posamezniki pri adaptacijah stavb. Takrat sem segel po skicirki in narisal, kakšna naj bodo okna in vrata, kakšni balkoni in ograje in tako naprej. Takšen princip dela smo imenovali odprto projektiranje revitalizacij skega načrta. V povezavi s tem smo prirejali tudi stalne razstave v Paviljonu NOB. Ko sem se upokojil, sem se posvetil spoznavanju stavbne in kulturne dediščine Tržiča. Ker je čudovita, sem jo želel v svoje zadovoljstvo in za prihodnje rodove ohraniti za vedno. Pokazati sem hotel arhitektonske lepote, ki so skrite ponekod za drvarnicami, nekatere pa propadajo ali so že izginile. Te risbe so nastajale več let in leta 1991 je izšla mapa z dvajsetimi listi. Z razstavo o stavbni dediščini Tržiča smo popestrili tudi prireditve ob mednarodnih dnevih mineralov, katerih pokrovitelj je bil tisto leto velenjski rudnik. Ta zbirka je pozneje dobila svoje mesto širom po Tržiču. IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE UZ TRGOVINA TC DETELJICA v Bistrici pri Tržiču OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH! Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Tt 53-388 Lani sem uspel izdati v sodelovanju s podjetjem TGT iz Podljubelja mapo 15 risb z naslovom Dediščina Šentanske doline. Dogovarjamo se tudi, da bi z risbami prikazali dediščino ob stari rimski cesti, od Kranja skozi Tržič prek Ljubelja do Koroške. Že dolgo pa je zorela ideja o upodobitvi lepot ob cesti pod gorami proti Begunjam. Na Željo lastnice galerije Avsenik je nastal projekt Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, ki ga sedaj končujem. Ob zgodovinski obletnici kraja bodo 8. julija odprli v njihovi galeriji razstavo o tej dediščini." Bili ste med pobudniki razstave mineralov in fosilov v Tržiču, še sedaj pa ste član Društva prijateljev mineralov in fosilov. Kako gledate na razvoj prireditve, ki bo letos že 22. zapored? "Na pobudo župana francoskega mesta Ste Marie aux mineš, s katerim je Tržič pobraten, smo leta 1973 pripravili prvo razstavo naših mineralov. Želeli so videti predvsem najlepše minerale na svetu iz Trepče. Kot referent za urbanizem in turizem sem se lotil te naloge v sodelovanju s Turističnim društvom Tržič. Po 19. razstavi sem se poslovil od organizacijskega dela, ker je tako obsežen projekt presegal moje moči. V teh letih smo dosegli veliko. Tržiška razstava ima v svetu velik pomen. Od 240 razstav je naša tretja ali četrta po številu obiskovalcev, po obsegu spremljajočih prireditev pa spada med prve. Avtoriteto prireditve smo v dveh desetletjih zgradili z veliko vnemo posameznikov. Moram omeniti dr. Stanka Grafenauerja, ki je bil deset let predsednik društva, za njim pa je to vlogo prevzel inženir Avgust Čebulj. Društvo prijateljev mineralov in fosilov smo namreč ustanovili po četrti razstavi. V njem sodelujem od samega začetka, vendar ne toliko kot zbiralec. Doma imam le skromno zbirko, čeprav bi glede na številna darila z razstav lahko imel veliko bolj bogato. Minerale in fosile sem raje razdelil mladim in raznim zavodom. Zasebne zbirke ko-mercialnegapomena ob tako obsežnem organizacijskem delu sploh ni bilo moč ustvarjati. Mislim tudi, da dober organizator prireditev ne sme iskati v njih koristi zase. narava m mtt tw pnjatnost 90 LET VODOVODNEGA SISTEMA TRŽIČ trši* 3S Pristavška cesta 31, Tržič * Tel.: 57-415; Fax:57-791 Na srečo je tudi nadaljevanje prireditev uspešno. Pojavljajo se nove ideje, iščejo nove tematike in pokrovitelje, za kar gre v preteklosti zahvala ravnateljici ZKI Tržič Zvonki Pretnar in sedaj vsem sodelavcem v podjetju Geoprof. Tako se za prihodnost prireditve ni bati." Tržiški razstavi mineralov ste dali pečat tudi z vašo likovno ustvarjalnostjo. Lani je izšla prva iz serije poštnih znamk z motivom znanega fosila iz Dolžanove soteske. Morda že pripravljate novo podobo za znamko v prihodnjem letu? "Tudi člani Društva prijateljev mineralov in fosilov smo želeli po svoje prispevati k označitvi 500-letnice tržiških tržnih pravic. S prof. dr. Antonom Ramovšem sva predlagala in izdelala projekt, ki je zajel izdajo serije poštnih znamk z motivi iz Dolžanove soteske. Iz tematike fosilov smo izbrali eno luknjičarko, eno koralo in dva ramenonožca. Izdelal sem grafične risbe na osnovi avtentične dokumentacije za celotno serijo. Prva znamka, na kateri je upodobljena kroglasta Schwa- f;erina carniolica, je izšla ob anski razstavi. Kot je odobrilo slovensko ministrstvo za promet in zveze, bo vsako drugo leto izšla po ena znamka z motivi fosilov. Tako gre Tržiča-nom in sodelavcem zasluga, da je prvič prikazana v svetovni filateliji paleontološka znamka Slovenije, ki bo Tržič, Dolžanovo sotesko in Slovenijo ponesla v svet znanosti, kulture in raziskovalnega dela. Določen je že drugi fosil iz vrste ramenonožcev, to je Kar-avankina schelhvieni Ramovš. Izdelan je barvni grafični predlog za oblikovanje znamke. Risbe sem že oddal ministrstvu za promet in zveze. Pripravljene pa imam tudi risbe drugih fosilov, ki pridejo v poštev za nove znamke." In kaj še snujete v bližnji prihodnosti? "Dolgo že razmišljam o cesti pod gorami, ki je znana kot dolina gradov. To bi rad obdelal ob sodelovanju dr. Ivana Sto-paria. Potem se želim lotiti, če bo bog dal življenje, obsežnega Erojekta Vedutno slikarstvo rajine in paleontologije ob Slovenski geološki poti. Prve risbe na to temo bo morda moč videti že ob razstavi prihodnje leto. Sedanje delo poraja ljubezen do kraja, v katerem sem pustil mladost, kjer sem doživel veliko lepega." • Stojan Saje 75 let Kulturno umetniškega društva Lom pod Storžičem V vasi ne manjka pevcev in i&dctv najzaslužnejšim sodelavcem društva za njih o prispevek k ohranjanju kulturnega izročila Lom, moja - Letos praznujejo člani KUD Lom pod Storžičem visok delovni Jubilej. Označili so ga s postavitvijo veseloigre na domači oder in gostovanj drugod, zadnjo aprilsko nedeljo pa so razveseu polno dvorano obiskovalcev na akademiji s PestrUr sporedom. Ob aplavzu je društvo poželo še priznal}) Zveze kulturnih organizacij iz Tržiča. Zavedni domačini so se zbrali aprila 1919. leta ob tedanjern župniku Franu Govekarju in na njegovo pobudo ustan0^u Katoliško slovensko prosvetno društvo. Sprva so se zbiralijo božičnicah in drugih prireditvah v Vogvarievi hiši. Leta n so uredili društveni prostor in oder, kjer so do k°fl£ desetletja uprizorili več kot 40 iger. Imeli so tudi majne tamburaški zbor in telovadni odsek. Po drugi svetovni vojni J društvena dejavnost zaživela v več sekcijah; dramsK-literarni, glasbeni in fotografski. Še posebej pogoste so postale prireditve po letu 1969, ko se je društvo preselilo Akademka ob 75 letnici RUD Lom je privabila števil domačine in goste. - Foto: S. Saje nov krajevni dom. Dve desetletji pozneje so 70-letn j praznovali ob sprejemu Kurnikove nagrade, nov prepo* pa je igralcem prinesel tudi stalni režiser, domačin Lu° Soklič. Z njim so vsako leto naštudirali novo igro; je veseloigro Detektiv Megla. Z njo so se predstavili doma'0 odrih v Jelendolu, Tržiču, Brezjah pri Tržiču in več kraK izven tržiške občine. Po svojih koncertih je znan 9a S naokrog tudi mešani cerkveni pevski zbor. Tega sestavlja pevk in pevcev, deset pevcev nastopa v moškem PeVS aju ulturnega mrtvila, saj nameravajo v največje društvo v jn povabiti več mladih. Čeprav je večina članov s kmeV za mnogi hodijo še na delo v dolino, bodo našli čas tu ohranjanje starih običajev in sodelovanje pri raznih on vah v kraju. Ker mladi čutijo odgovornost, da ne slovenska pesem in beseda zamrli, upajo v Lomu še na K bolj okrogel jubilej njihove kulturne dejavnosti. • S. b"J TRZISK' FIRBC" ALI BODO RES RAZGLEDNI MOST? ' moč verjeti zamislim 8*°*f& cev ureditvenega naCrIu!l}t Dolžanovo sotesko, P°l;%fe-odgovor pritrdilen, ^r^tt dlagajo v Razvojnem ta*^A Domžale, naj bi pot z*i«U soteske že v ČaAovlJoJ}^ jali no desni breg ref?> p0 neprehodnih mestin postavili predvidoma ^ galeriji. Tako bi se e»£ji valci povzpeli po tej ** p0 do Doline, se spusti^^ cesti do geoloikeoajr.i nc * zgodil zagotovo se ne do **~Aat-. saj bodo takrat šele P^M viti zamisli krajanom,f^t- pa bo na vrsti aradni^. opek za sprejem do*» w ta. Inče bo zanj sog I«^ * potreben še denar! • r" T°rek, 10. maja 1994 TAT'-' limEmKilimMOBiis^m^ RENAULTARQOS PICK-UP FUN na slovenskem trgu utrdili po ložaj in izpopolnili servisno prodajno mrežo. Od lani ima zastopnika tudi SUZUKI. Podjetje Wolf in partnerji bo do konca leta k nam pripeljalo nov model alto, za katerega pa še ne vedo cene. Da bo čakanje lažje, so se kar sami lotili izpopolnjevanja modelov svvift in vitara. Prvi je v omejeni seriji na voljo kot svvift walter wolf, drugi pa s pomočjo slikarja Jureta Cekute kot vitara art wagon. MITSUBISHI, za katerega je pri nas zadolžen koprski Impuls, ima že nekaj časa prenovljene modele colt, lancer in \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in erodajamo Ijena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov« 46, Šenčur Tel.: 064/41-673 19. STRAN • GORENJSKI GLAS KERŽflN AVTOSERVIS FRANC KERŽAN Preddvor 3, 64205 Preddvor tel.: 064/45-043 tel/fax. 064/45-359 KlERARSTVOlUČARS7VO# MEHANIKA •VLEKA Umm AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d. o. o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. RADOVLJICA 7EL715-256, FAX.715-190 ■ AVT0SAL0N TEL715-015 NISSAN MARUTI PRODAJA VOZIL-AVTOSALON OSEBNI AVTOMOBILI-NISSAN OSEBNI AVTOMOBILI-MARUTI TOVORNA VOZILA-NISSAN RABLJENA VOZILA TRGOVINA NADOMESTNI DELI-NISSAN, MARUTI, CITROEN, RENAULT DODATNA OPREMA-NISSAN, MARUTI, CITROEN VETROBRANSKA STEKLA IZPUŠNI SISTEMI ZAVORNE PLOŠČICE VŽIGALNE SVEČICE-SCHAMPION, NGK POOBLAŠČENI SERVISI NISSAN-OSEBNI PROGRAM NISSAN-TOVORNI PROGRAM MARUTI AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO N91 NA AAATIKE aVo^° 175/70-13 MXT ~13.335.00 SIT I 175/70-13 CLASSIC S 10.589.00 SJfl BOLTEZ AVTOOPREMA 64000 Kranj, Staneta Žagarja 58c Telefon: 064/214-563, 215-368(331-662.331-639) motor 1.500 ccm, 51,5 kW / 70 KM zadnji brisalnik (5v) štiritaktni, vrstni, OHC, vodno hlajeni zadnja meglenka neosvinčen bencin - katalizator zunanja ogledala nastavljiva od znotraj prednji pogon bočne gumijaste obrobe za zaščito vrat petstopenjski ročni menjalnik opozorilni zvočni signal za prižgane luči merilnik vrtljajev električno vodljiva stekla spredaj in zadaj max. hitrost = 163 km / h luč v prtljažnem prostoru velikosti 470 I (4v) pospeški 0 - 100 km / h = 13,9 s opozorilna lučka za odprta vrata poraba goriva po ECE 4,8 / 6,9 / 8,5 varnostni pasovi spredaj in zadaj centralno zaklepanje zatemnjena stekla digitalna ura električno vodljiva antena deljiva zadnja klop (5v) avtoradio s 4 zvočniki pokrovi na platiščih vsebnik goriva 50I DA V Ljubljani. KOMPAS HERTZ. Celovška 206. 061/15 91 311 - V Kranju. MARK MOBIL d.o.o., Šuceva 17. 064/242 300 • V Celju. AVTO TEHNIKA CELJE Miklošičeva 5, 063/25 405 - V Mariboru. CIC d.o.o.. Jožice Flander 2. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici. AVTO PIVON. Žnideršičeva 3. 065/31 939 -V Kopru. AVTO PIVON. Ljubljanska 5a. 066/38 759 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER LJUBLJANA, CELOVŠKA 206, TEL.:061/15 91 332 ! PRIVLAČNE CENE - ŽE OD 18.200 DEM ... ! CHRYSUER NEON galant, nov je tudi motor za terenski pajero, toda teža japonskega jena je pri cenah prehuda in prodaja je skromna. Podobno je tudi pri DAIHAT-SUJU (DKS Maribor), kjer so že lani predstavili prenovljeni charade, toda pri nas je še vedno priljubljen stari model. Zanimiv in tudi cenovno sprejemljiv pa je dostavni kombi hijet, na voljo v dveh izvedbah. Pri vrhniškem Industrijaim-portu bodo že v času salona začeli prodajati letos prenovljeni SUBARU legacv, za katerega upajo, da bo tako uspešen kot stari model, zastopajo pa tudi britanski ROVER in LAND ROVER, ki pa ima letos edino novost, izboljšano terensko vozilo discoverv. Daljnevzhodne avtomobilske industrije že nekaj časa nI več mogoče obravnavati brez juž-nokorejskih tovarn. Najstarejši in tudi daleč najprodornejši je HYUNDAI. Pri nas ga že štiri leta zastopa Hvundai avto trade, ki je na salon poleg prenovljene sonate in lantre pripeljal dve zanimivi novosti: prva je znani in priljubljeni pony s paketom opreme imenova- ;j Ini AVTOSALON KALCIT 3 Cesta talcev *9 §4*00 Kranj, Sleunia ■ NAJBOLJŠI KREDITI IN LEASING ZA VOZILA SUZUKI H GOTOVINSKI 5% POPUST ZA ČAS AVTOSALON A UU8UANA 94 ■ BON PRESENEČENJA 400-1600 OEM VN0ČUIV PRI NAKUPU VOZILA PRI KALCIT, 0.0.0. DEL. ČAS. OD 8.30-12.30 IN 15.-18. URE, TEL.: 331-013 AVTO ŠOLA GOLF -VAŠA POT DO USPEHA VAM NUDI CELOTNI PROGRAM NA UGODNO OBROČNO ODPLAČEVANJE iA 0, TEL. 064-324-767 ALI 323-171 (PC PLANINA 3) Za vas organiziramo: - tečaje CPP s preizkusom v dopoldanskem in popoldanskem času; - izposojo literature; , - vožnjo takoj s sodobnimi vozili renault clio in golt; - vožnjo najmanj 4-krat tedensko - vozimo tudi ob sobotah in nedeljah - vozimo od 6. do 23. ure; - učili vas bodo mladi in prijazni inštruktorji oz. inštruktorice; - osvežilne ure z vašim ali našim vozilom, . - upoštevanje želja glede začetka in konca opravljanja vožnje, - za prizadevne kandidate izpit že v najkrajšem možnem času Za vas zmoremo še več, prepričajte se in nas pokličite PO TEL.: 324-767 ALI 323-171 INT. 48 ALI SE OGLASITE OSEBNO V PC PLANINA J (ob Iskra servisu) od 10. do 12. in 15. do 18. ure- AVTO ŠOLA GOLF - VEČ KOT AVTO ŠOLA J SUBARU LEGACY nim partner in ugodno ceno, druga pa je narejena v kooperaciji z eno slovenskih tunerskih delavnic in jevidna že na prvi pogled. To je scoupe brez strehe ali cabrio. Ali bo ostalo samo pri konceptu še ni znano, menda pa so se do novitete pri Hvundaiju opredelili pozitivno. DAEVVOO, ki ga zastopa in prodaja Come2us iz Ljubljane, ima v Ljubljani razstavljen model racer plus, kar pomeni izboljšano opremo, Že dalj časa pa obljubljajo mestnega malčka imenovanega tico, ki bo morda vendarle na voljo v kratkem. Nekaj dni pred salonom je bila tudi uradna predstavitev korejske KIE, ki ima trenutno pri nas samo model sephia, narejen na osnovi mazde 323 z ugodno ceno in dobro opremo. V kratkem bo na voljo tudi nekaj drugih modelov. ALPETOUR potovalna agencija LASTNIKI TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV TRGOVINA V KOMUNALNI CONI NA PRIMSK0VEM PRI KRANJU VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI: - rezervne dele za TAM, Mercedes, MAN in Zastava - avtoplašče, klinasta jermena - avtoelektriko in svetlobna telesa - vse vrste filtrov - rezervne dele za VVebasto peči in klima naprave - če želenega blaga ne bomo imeli v zalogi, ga na vašo željo dobavimo v najkrajšem času ODKUPIMO, OBNOVIMO VGRADIMO, PRODAMO RABLJENE AGREGATE ******** Priporočamo tudi servisne storitve -KVALITETNO IN POCENI ******** Pričakujemo Vas vsak dan od 7.00 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure (informacije dobite po telefonu 064/242-011, 242-261). 'O e s * AVTOKLEPARSTVO RIBNIKAR AVTO VLEKA MATEVŽ JEZERSKA C. 86 b KRANJ TEL: 064/242 682 Povsem nov celovit sistem^ kakovostriih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj jnave M9fM9MM dfMtfc. A i * # * mTOAor/of/c za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu KR 211-688. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile -Najnovejša tehnologija ■ Dvojna ALU pločevina AMBROŽ1* Podgorje pri Kamniku Tel. (061) 812-541 Proizvodnja, servis, montaža Salon vozil CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj, telefon: (064) 211 - 380 Celotntpzogram osebnih in poltovomih vozil CMOS CITROEN- UGODNE cene iKplačilni pogoji: prodaja na posojilo^er lizing frg, 10. maja 1994 r,.?. korejskem SSANG YON-*u je bilo nekaj že zapisanega, Pri zastopniku pa so tudi povoljni z odzivom v prvih Nemških dneh. In če smemo k avtomobilski gotiki z Daljnega vzhoda šteti Indijo, potem je potrebno peniti tudi MARUTI. Zastop-J.IK Globus Motors Interna-tlonal je poleg modela Ustnega malčka 800, na |a|on pripeljal tudi zanimivega w»nca na osnovi suzukija jamuraija, imenovanega gipsy, J po za slovenske kupce na vol|o vsaj jeseni, če ne prej. •c druge strani luže k nam že rS$ let Prihajajo ameriški i« * SLERJI, ki jih k nam Jaza Chrysler Jeep Import, jovost z letošnjega ženevske-°a salona je nova limuzina :'*le9a srednjega razreda J°n, avtomobil pa naj bi bil 2adi ugodne cene dobrodo-tudi na slovenskem avtomobilskem trgu, od začetka iS?ni- 6e bo š|° vse po '^rtih. Za terenski grand ^erokee je Chrvsler ponudil CITROEN ZX BREAK nov, 2,5-litrski turbodizelski motor. Ostanejo samo še tisti iz nekdanjega realsocializma. Najmočnejša je zagotovo LADA, slovenski zastopnik Lada avto pa bo že v kratkem Avtomerkur iz Ljubljane razstavlja celoten program avtomobilov polonez v potniških in tovornih izvedbah z bencinskim motorjem ali citroenovim dizelskim. Nov zastopnik za ukrajinski ZAZ podjetje Pižem iz Male Loke pri Domžalah pa bo že v kratkem uvozilo modele tavria 1102 z opremo lux in kasneje še modele 1103 v ostalih karoserijskih izvedbah. Vsega seveda v besedi in sliki ni mogoče zajeti. Letošnji salon ni samo razstava avtomobilov, ampak se predtstavlja tudi skoraj vsa spremljajoča industrija, veliko pa je tudi spremljajočih prireditev. Zato si je vse, kar bo do konca tedna postavljeno pod slovenskim avtomobilskim nebom, vredno ogledati. začel s prodajo avtomobilov, ki bodo imeli uravnavanj katalizator, hkrati pa so pripravili tudi limuzinsko izvedbo samare s paketom opreme L. Nova zastopnika imata tudi poljski FSO in ukrajinski ZAZ. Ekipa Gorenjskega glasa na 18. Slovenskem avtomobilskem salonu: • Matjaž Gregprič - besedilo, Gor-azd Šinik - fotografije avtoline trgovina in servis d.o.o. AVTOSALON, Bleivveisova 10, Kranj, Tel.:216-563 SERVISPODBORŠEK, Struževo 1, Tel.:218-741, 211-553 PRODAJA VOZIL: prodaja originalnih Rezervnih delov široka ponudba °odatne opreme velika izbira olj °prema za prosti čas aaaa £1 IZPUŠNI G0NT0R 64202 NAKLO. Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 mazna (gl ^delujemo, Montiramo in popravimo izpušne sisteme za vsa osebna vozila M HONDA NERJAVEČA ALU PLOČEVINA IZPUŠNI SISTEMI TUDI ZA VETERANE 1 ŠPORTNI IZPUŠNI SISTEMI • KONKURENČNE CENE i MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE Cimos Citroen SERVIS Avtotrim d.o.o. Gregorčičeva 8 64000 Kranj Tel.:064/21 1-943 Ročna avtoprahiica odprto: 8.-18. sobota: 8.-12. SERVIS odprto: 8.-18. SgRVlS IN AVTOSALON VRTAČ d.o.o. Visoko 77 a, 64212 Visoko ^JSiTPRINAKUPU VOZIL VWNA m*EM SERVISU V ČASU AVTO SEJMA: ] olG°LFU za 2% ^)LF VARIANT 7% ^SAT 6% ^ASSAT VARIANT 8% £S7NO VOZILO GOLF TDI 'ZREDNO UGODNE CENE ZA VOZILA 70 KOMBI, FURGON, CARAVELLE VOZNIKI AVTOMOBILOV ŠKODA! POSTANITE ČLANI AMD AVTOM ■ ŠKODA Ljubljana, Celovška 34, tel.: 061/ 322-615 VPRAŠAJTE NAS, ZAKAJ SE TO ZARES SPLAČA! TEL:061/322-615 SUZUKI AVTOSERVIS JERŠIN d.o.o. Jezerska cesta 2, 64000 Kranj Telefon: 064/242-779 Servisiramo tudi vozila Zastava in Golf Avtokleparska, avtoličarska in avtoelektrična popravila Rezervni deli zagotovljeni no. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ-LABORE, LJUBLJANSKA 22, TEL221-276.211-225 ZAKAJ PO RENAULT V ALPETOUR REMONT KRANJ? Ker v času Slovenskega avtomobilskega salona za svoj denar dobite največ. CIMOS CITROEN SERVIS PRAPROTNA POLICA 23 AVTOHIŠA JENKO 64207 Cerklje PRODAJA REZERVNIH DELOV AVTOMEHANIKA AVT0ELEKTO1KA PRANJE VOZIL Telefon: 064/422-133 - fax: 064/422-280 AVTOKLEPARSTVO NA RAVNALNI MIZI GLOBALJIG - VLEKA VOZIL Praprotna polica 23 - 64207 CERKLJE tel/fax 064/422-280, 422-043 PRODAJA VOZIL] AVTOSERVIS. LIČARSTVO. KLETARSTVO, PRODAJA REZERVNIH DELOV 6-Iatna garancija proti koroziji Leasing in ugoden kredit Tel., (064) 861-571,861-570 Fax^4064) 83-852 MVRI3« MSK036 GLASOV KAŽIPOT Gledališče M Občni zbor Gorenja vas - DU za Poljansko dolino Gorenja vas bo imelo občni zbor v četrtek, 12. maja, ob 9. uri v Gorenji vasi. Na zboru bodo sodelovali mladinski pevski zbor Oš Ivan Tavčar Gorenja vas in ga. Minka Demšar, ki bo spregovorila o socialnih problemih starejših občanov. Plesna šola Kranj Kranj - Plesna šola Kranj s programom Urške iz Ljubljane vpisuje nove kandidate. Tel.: 41-581 Teden RK Tržič - Med 8. in 15. majem bo v Tržiču teden RK. Oblačila bodo zbirali na že znanih zbirnih mestih v četrtek, 12. maja, med 14. in 19. uro. RK prosi, da oblačila oddate v kartonastih škatlah z napisom uporabno oz. neuporabno. barvnimi diapozitivi, ki ga pripravlja Zvone Požgaj. Predavanje bo v dvoranihotela Špik v soboto, 14. maja, ob 20. uri. Vstop je prost! Eko tabor na Švedskem Tržič - Klub študentov Tržič vabi v četrtek, 12. maja, ob 19. uri na predavanje z naslovom Eko tabor na švedskem. Ob 19. uri bo v dvorani Paviljona NOB v Tržiču predaval Uroš Stritih. Koncerti Ob dnevu osvoboditve Kranja Kranj - Ob 50. obletnici Partizanskega pevskega zbora in ob dnevu osvoboditve mesta Kranja Združena lista socialnih demokratov Kranj vabi na koncert Zbežite sence, vzidi čisti dan. Koncert bo danes, v torek, ob 20. uri v kinu Center. Prireditve Prireditve v Škof ji Loki škofja Loka - Danes, v torek, bo ob 17. uri v Knjižnici I. Tavčarja ura pravljic: Otroška igrica, ki jo izvaja igralska skupina OŠ I. Groharja. OB 18. uri bo v kapeli Puštalskega gradu Glasbena šola pripravila koncert mladih violinistov. Ob 17.30 uri bo Knjižnici i. Tavčarja Foto kino klub A. AŽbe pripravil Projekcijo diapozitivov Darka Čadeža iz Kranja. Pomoč Gimnaziji Jesenice - V sklopu prireditev v okviru akcije "Pomoč Gimnaziji" bo v četrtek, 12. maja, ob 18. uri v Kosovi graščini razstava slik slikarjev gimnazijcev. Ob otvoritvi bo kratek glasbeni program. V soboto, 14. maja, pa vas bo v smeh in dobro voljo spravila gimnazijska gledališka skupina, ki bo ob 20. uri v Gledališču Tone čufar-pripravila igro Bolha v ušesu. »»»»»»»»»»»»»It Vesela šola na Kokrici Kokrica - 130 učencev in učenk iz osnovnih šol v kranjski občini se bo ta konec tedna pomerilo v znanju iz Vesele šole PIL-a . Zbrali se bodo v soboto, 14. maja, ob 9. uri v podružnični šoli na Kokrici. Šola bo poskrbela za dobro počutje tekmovalcev, njihovih mentorjev in drugih gostov. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole France Prešeren in podružnične šole Kokrica, poskrbljeno pa bo tudi za malico vseh sodelujočih na občinskem tekmovanju. • D.Ž. »»»»»»»»»»»»It Malčkov dan Bled - Osmošolci in sedmo-šolci z blejske osnovne šole, ki so sodelovali v programih mladinskih delavnic, so pobudniki prireditve "Malčkov dan". V petek, 13. maja, ob 16. uri, bodo za tamkajšnje predšolske otroke pripravili prireditev, v kateri bodo lahko izrazili vso svojo ustvarjalno energijo. Snovali bodo v likovni, plesni in lutkovni delavnici, se pomerili v športnih igrah, deloval bo tudi frizerski salon. V lepem majskem vremenu bo prireditev na prostem pred šolo. • D.Ž. Predavanja Potopisno predavanje Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 potopisno predavanje o Argentini in Čilu, ob diapozitivih bosta ti deželi predstavila Boštjan Kostanjšek in Janez Pretnar. »»»»»»»»»»»»» 0 vzponu na K2 Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek vabi vse ljubitelje gora na predavanje z Izleti V Dom dr. Benedika Žirovnica - DU Žirovnica vabi svoje člane s kolesi na obisk znancev in prijateljev v Dom dr. Benedika v Radovljici. Odhod bo jutri, v torek, ob 15.30 izpred doma društva. »»»»»»»»»»»»» Na Sveto Goro in v bolnišnico Franja Radovljica - DU Radovljica organizira v petek, 20. maja, avtobusni izlet v znamenito romarsko svetišče Sveta Gora nad Gorico ter na ogled bolnišnice Franja. Prijave sprejemajo na sedežu društva do jutri, srede, 11. maja. Cena izleta, prevoza in kosila je 1.800 SIT. »»»»»»»»»»»»» Na Žingarico Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 14. maja, na izlet na Žingarico (1589 m) nad slovenskim Plajberkom. Odhod avtobusa bo izpred hotela Creina, ob 7. uri. S seboj vzemite potne liste. Prijavite se lahko pri PD Kranj, tel.: 212-823 do jutri, srede, 11. maja. Gledališče Prešernovo gledališče Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 20. uri ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za izven in konto. Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo ponovili komedijo Ravja Coo-neyja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. Komedijo bodo ponovili za izven In konto tudi v petek, 13. maja, ob 20. uri. »»»»»»»»»»»»» Plesno gledališče Kranj - V Domu kulture v Stražišču bodo jutri, v sredo, ob 20. uri ponovili plesno predstavo plesne skupine Nova V KRALJESTVU Z. v koreografiji Alenke Hain in produkciji CKD Kranj. _ Čez vikend 7 nesreč Kranj, 9. maja - Prvi majski teden se je na gorenjskih cestah zgodilo 9 hudih prometnih nezgod. Največ, S so jih našteli v kranjski občini, 2 v radovljiški in po 1 v jeseniški in škofjeloški občini. Kar 7 nesreč so vozniki povzročili v dneh ob koncu tedna. • S. S. Čelno trčenje ob prehitevanju Kranj, 9. maja - Že prejšnji četrtek, 5. maja 1994, ob 12.15 je Ana Brišnik iz Spodnje Besnice vozila z vugom 45 od doma proti Kranju. Pri hiši na Gornjesavski cesti 36b v Kranju je dohitela tovorni avto in ga začela prehitevati, čeprav se je bližala nepreglednemu ovinku. Ko je bila vzporedno s tovornjakom, je iz nasprotne smeri pripeljal s fičkom Zdravko Tomac iz Kočevja. Kljub zaviranju sta osebni vozili čelno trčili. Voznica in voznik sta bila huje ranjena, sopotnik v fičku Branko Malnar iz Čabra pa se je le lažje ranil. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 500 tisočakov škode. • S. S. Ranjenih pet potnikov Kranj, 9. maja - V prvih minutah sobotnega jutra je Sebastjan Ferfolja, začasno stanujoč v Škofji Loki, vozil z zastavo 128 od Črnivca proti Podvinu. Na sredi klanca je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal z golfom Franc B urnik iz Kranja. Oba voznika sta zavirala - Ferfolja le s pomožno zavoro, vendar sta avta trčila. V nesreči so se lažje ranili 3 potniki iz Burnikovega avta in 2 potnika iz Ferfoljevega vozila. Za to vozilo so po nesreči, zaradi katere so za dve uri zaprli magistralno cesto, odredili izvedenski pregled zavor, vozniku pa so odvzeli kri. Na obeh avtih je za okrog 1 milijon SIT škode. • S. S. Otrok s kolesom na cesto Kranj, 9. maja - Osemletni Rok iz Orehoveli je 7. maja ob 12.15 zapeljal s kolesom BMX na prednostno lokalno cesto Kokrica - Britof. Prečkal je cesto v trenutku, ko je od Kokrice pripeljal z osebnim avtom Borut Likar iz Ljubljane. Kljub zavitranju je z vozilom zadel v zadnje kolo, nakar je kolesarja vrglo na pokrov motorja in od tam na cesto. Zaradi hudih telesnih Soškodb so otroka odpeljali v ^ubljanski klinični center. • S. Yugo na streho, voznica v bolnišnico Kranj, 9. maja - V soboto, 7. maja, obl5.45 je Doroteja Pavlin iz Ljubljane z yugom 45 vozila od Škofje Loke proti Gorenji vasi. Izven naselja Na Logu je zapeljala na nasprotno stran cestišča, kjer je najprej vozila po bankini in podrsala po prvem delu zaščitne ograje, na drugem delu ograje pa je vozilo odbilo čeznjo in čez potok na travnati breg. Po prevračanju je avto pristal na strehi. Huje ranjeno voznico so odpeljali v ljubljanski klinični center. • S. Dve nezgodi s pobegom Kranj, 9. maja - Neznani voznik kolesa z motorjem (mlajši moški, verjetno na rdečem mopedu TOMOS) je 7. maja ob 18.20 vozil po makadamski poti od Lesc Eroti Radovljici. Nasproti sta odili dve pešakinji, med kateri je zapeljal motorist. Marijo Pavlin iz Radovljice je zadel s krmilom, zaradi česar je padla in se pri tem huje ranila. Zaradi zlomov se zdravi v jeseniški bolnici. Voznik je po nesreči odpeljal naprej. V soboto, 7. maja, ob 21.30 je Vili Dovžan iz Doline vozil motor od Kranja proti Polici. Ko je začel prehitevati avto škoda favorit (bele ah svetle barve) z neznano registracijo, se je voznik škode odločil za prehitevanje drugega avta in oplazil motor. Motorist je zaplejal na travo, kjer je padel, avtomobilist pa je odpeljal naprej. Policisti prosijo povzročitelja nesreč, naj se javita zaradi zbiranja podrobnejših informacij. Zanje bodo hvaležni tudi morebitnim očividcem nesreč. • S. S. Moten promet zaradi dirke Kranj, 9. maja - V sredo, 11. maja 1994, bo potekala po Sloveniji 4. etapa mednarodne kolesarske dirke. Malo po 12. uri pričakujejo kolesarje na Jeprci, okrog 12.30 v Kranju, nato pa se bodo peljali skozi Naklo, Podnart in Kro- Eo, od tam čez Jamnik v iražgoše, Železnike in Škof-jo Loko (malo pred 14. uro) ter po Poljanski dolini do Idrije. Zaradi dirke bodo začasno ustavljali promet iz nasprotne smeri, popolna zapora prometa pa bo okrog 13. ure na cesti Kropa - Dražgoše - Rudno. Organizatorji in policisti naprošajo udeležence v prometu za spoštovanje njihovih odredb. • S. S. MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o. Begunjska c. 5, Kranj objavlja prosti delovni mesti v Mešalnici močnih krmil v škofji Loki za nedoločen čas. 1. SKUPINOVODJA V OBRATU Posebni pogoji: kmetijski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj Z MLINARJA SUROVIN Posebni pogoji: kmetijec IV. stopnje, lahko pripravnik Za objavljeni prosti delovni mesti je določeno poskusno deio v skladu s Splošno kolektivno pogodbo. „ Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v o dneh po objavi Kadrovska služba M-KZK Kmetijstvo, d.o.o. Kranj, Begunjska c. 5, Kranj. PREPOZNO OPAZIL PEŠCA V mraku in megli so pešci bo| ogroženi. Oblecrte svetlejša oblačila in ne pozabite na kresničko. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! KRIMINAL Prijeli skupino vlomilcev Kranj, 9. maja - Jeseniški kriminalisti so odkrili storilce kaznivih dejanj, med katerimi je 8 vlomov, 1 tatvina in 1 poškodba stvari. Gre za mladoletna K. U. in K. B. ter komaj polnoletna B. D. in P. D., ki so si od decembra lani do letošnje pomladi na nedovoljen način Erilastili za okrog 613 tisoča-ov premoženja, ob vlamljanju pa so povzročili za več kot 400 tisočakov škode v raznih stavbah. Največjo tatvino (prek 400.000 SIT) in škodo (prek 300.000 SIT) so zagrešili v stavbi Tehničnega biroja na Jesenicah. • S. S. Krade zaradi lakote Kranj, 9. maja - Na Jesenicah je prišel k blagajni trgovine Specerija brezposelni B. L., rojen leta 1947, doma z Jesenic. Plačal je sendvič, trgovci pa so odkrili, da je v žepih hotel odnesti še steklenico zganja in nekaj drobnih pre^J^ora preiskavi je izjavil, davendaf krasti, ker je lačen, nima denarja. • S. S. Grehi se nabirajo ^ Kranj, 9. maja - Stanj* f radovljiških kriminalist^ p letni 6. S., si je ob ne«, nih obiskih vikendov P" tjl gunjah in na Dobrči P ^ žgano pijači in trenint -.^tj Dobrči je skušal odgg y fička, kar pa mu m ^EL;^ radovljiškem hotelu ^ dvor je prenočU in odSeicupj plačila, v trgovini na P°ste0ega \e obljubU plačilo»glasbe stolpa v treh obrokih, £|, niti slučajno ni izpolnil. Poškodoval ukraden avto GORSKI TEK po Triglavskem narodnem parku ! Sobota,15. maja 1994,ob 10. uri Start in cilj na PRODIH - nogometno igrišče Mojstrana. Po prireditvi velika smučarska veselica! Turistično društvo Jesenice Titova 18, tel.064/81-974 vas vabi na IZLET v METLIKO NA VINSKO VIGRED Zabava vso noč, nagradne igre in presenečenja, ter obilna večerja. VSE TO 21.5.1994 z odhodom iz Mojstrane ob 13. uri, Jesenic ob 13.15 in Kranja ob 13.45 ZA SAMO 2.300 SIT prijave zbira: TD Mojstrana 064/891-320, TD Jesenice 064/81-974 Gorenjski glas 064/223-444 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVA, z.o.0. Rožna dolina 58 64248 LESCE razpisuje prosto mesto za PRIPRAVNIKA kmetijskega tehnika - strojna smer za opravljanje del v sadovnjaku Resje pri Podvinu z možnostjo stalne zaposlitve po končanem pripravniškem delu. Prednost imajo fantje. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo na naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Kranj, 9. maja - Dom-O, rojen leta 1971, je Pj barom RožJe v Ribčevetn Jjj v Bohinju opazoval voznika je pustil avto odprt, v njeflH tudi ključe. Izkoristil je Vf°L nost za brezplačno vožnjo, »L se ni končala srečno. Z »"JE se je zaletel in s tem po*£$i lastniku za okrog 40 tisoč**" Škode. V dobro mu je šteti £j aa se je vrnil na kraj in obvestil o dogodku. • S. ». lA-Mf tour ^ToaosNirKtooTi KRANJ organizira izlet v GARDALAND z dvonadstropnim avtobusom v soboto, 14., 21. In 28. maja. Cena prevoza s postrežbo v avtobusu je 35 DEM. Informacije dobite po tel.213-160 ali 328-602 Turistično društvo Sort, denj že sedmič zapor** organizira zabavno pnr00 tev "SREČANJ* KRANJSKIH JANEZOV", ki bo 27. junija, ob IJvjŽ in itirindvajsetič prW tev "Praznik koscev", J bo 31. julija 1994, ob uri v Novi Oselici. .. # Za te prireditve vabip * te dni proste ansarrtbie igranje na veselicah, n*« drugih podatkov žeiPzL navedbo cene za te tope. Prijave pošljite do maja 1994 na TuristfiU društvo Sovodenj, w Sovodenj. ek, 10. maja 1994 P 2i ^| 0 R 3i 31 23' STRAN • GORENJSKI GLAS SREDA, 11. maja 1994 ČETRTEK, 12. maja 1994 PETEK, 13. maja 1994 '■35 Tisoč in ena Amerika, amer-ls*a risana serija; 0.00 videošpon d!,0° lz življenja za življenje: ''nsluhnimo tišini 'J-35 Veliki zločini in procesi 20. Poletja, angleška dokumentarna serija 12-00 Velika avantura s taksijem, angleška dokumentarna oddaja I* Poslovna borza 3-00 Poročila £05 Intervju 18'05 Družinske skrivnosti, franaka nadaljevanka 17.00 TV dnevnik "•10 Klub klobuk na Re9'onalni prog''8"1 LJub,)a" ]j|-*5 Lingo, TV igrica 9.30 TV dnevnik 2, Vreme <0-10 Žarišče *P-35 Film tedna: Umetni raj, genski film ««•15 Glasbeni utrinek: mojstri Bfci: Bruno Sebastian •«•30 TV dnevnik 3, Vreme ?-«Sova; J^Polna tujca, ameriška nanizan-Urnori, ameriška nanizanka pu?* Omizje 17.05 Videomoda: °°«inska Betsv 17.30 Sova, po-"°vitev 18.50 Kronika, kanadska ^kumentarna serija 19.30 TV Ravnik 20.00 športna sreda: ^lesarstvo: Dirka po Sloveniji, ™Portaža'20.25 Milano: Nogomet. 1 tekma za pokal UEFA: lnter -^ttburg, prenos 22.20 Polfinale »genskega pokala v nogometu: P*» - SCT Olimpija. reportaža iz jurske Sobote 22.40 Polfinale »'ovenskega pokala v nogometu: Novoterm - Maribor Branik, rePortaža iz Novega mesta 23.00 poroča 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Divje živali med Alpami in pusto, ponovitev 10.15 V trdi noči, angleška srhljivka 11.55 Glasbena skrinja 12.10 Reportaže iz tujine 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Via mala, nemški film 21.55 Pogledi od strani 22.00 Full metal jacket, ameriški protivojni film 23.50 čas v sliki 23.55 Človek nastavi past, angleška kriminalka 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremeska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Oblikovalka narava 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je tores? 29.00 Zvezna dežela danes 19.30 )as v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Šport 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Vesela fanta, ameriška komedija 0.20 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Poročila/1000 mojstrovin . "~ o ti tlu U U BM/ u uli u wm gj° Poročila 10.06 TV šola 11.35 Myu.nit' nadaljevanka 12.OO Por-^^12.05 TV koledar 12.15 Divja ižL ^ 12.40 Popolna tujca, amer-Cju "umoristična serija 13.05 Mest filmov Catherine Deneuve: film P 2'očina, francoski barvni ae^ll"38 Monoton 15.30 Učimo Dm-l rvaSki 16-°° Poročila 16.05 svet ' bab'ca in vnuk 16.30 Iz dani 2na"osti 17.00 Hrvaška IM? 1800 Poročila 18.05 Kolo Barba 30 Loto 1835 Santa I9^fra> ameriška nadaljevanka KatrLDnevnik 20-05 Loto 20.15 item« centri v Avstraliji, doku-«14*1? oddaja 21.00 V iskanju krajih «orocila *»-*0 Kulturna fltt. 3lika na 8liko 23.45 k. ociia v angleščini 23.55Sanje - - u » u u ur&t a vsu u ■ **titJy ko,«4ar 15.26 Zlata nit, konTVanka 1«-«0 Maktub " 2boQftščav9' P»"ovitev 16.55 moja dama, ameriški -jornet - Končnica nogo-Sah^Sf Pokala UEFA: lnter -*akon q' prenos 22.20 Maktub -*3.10ib puscave, nadaljevanka 10 Proti toku TflETV 19.00 Risanka 19.10 Prva tekma slovenske kanu orientacije 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Muzejski večer: Ljudsko pripovedno izročilo Bohinja 21.00 Zupan z vami (v živo) 22.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 Kekec - odrska predstava PS Sonca (zadnji del) 20.00 Moda in mi - T. Preželi Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Gost - dr. Marjeta Podlipnik -ginekologinja 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmvei (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas Oddajamo vsak dan od 16. do 19. um, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV »temo 88,9 in 05 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R ■u io~«de,a 12-°0 Na velikem tt* rJ*-!.5 LlJc svetlobe, amer-I3.35adaljevanka 13.05 Rodeo n°vitB\/ ,obatsko smučanje, po-8orzaH , 30 Spot tedna 14.30 tedna i««14-45 c™ 16-10 SDOt 18.3s rv, 5 Na velikem platnu n°vitev i>vnik novega kova, po-Pono\,itJ •'5 Ubij me še enkrat, •■■selection 20.30 Učna ?anc6^!riška nadaljevanka 21.20 *'%nin !?slon 21-55 Elizije - samo SbitJ?316 živlienie. 1. del 22.25 4i|a 01 9e0osmučanie 22.55 Poro-Vel'kemmS rpot tedna 0.30 Na m Platnu 0.45 Borza dela 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne agencije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno-glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 9.00 Nina Skrbinšek: Kužek Post-ružek na obisku, lutkovna igrica 9.25 Plesno akrobatska skupina "Flip" Piran 9.45 Primorska poje 94 - V 25. pomlad 10.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 10.40 Po sledeh napredka 11.10 Po domače, Alpski večer 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.05 Svet poroča, ponovitev 15.40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Umori, zadnji del ameriške nanizanka 15.05 Kinoteka - Angleški klasični filmi: Strastna prijatelja (čb) 16.50 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 20.55 Naš avto 21.05 Umetniški večer: Bojan Adamič, portret 22.10 Koncert Adamičeve glasbe 22.40 Alica, evropski kulturni magazin 23.35 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža v ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAM 1 frS £amer- kom. NUNE POJEJO 2 ob 16., 18. in 5 BSMbS"- ODRASLA DEKLETA NE JOČEJO ob .o. *-,:r**H amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 18. in 20. un DUPLICA t -1 t>/--i m. .~. __. —___.... . „ . • 4ri r-*MPI/l omaf 20. uri STORŽIČ 18. in 20. uri ^eTrirT amer- kom. VAŠKI MILIJONA ?r^a ?^?\SCHINDLERJEV SEZNAM n 20. 18- uri Sk°PJA LOKA an ob 19. uri ŽELEZNIKI amer. amer. avant. KRIK STENE ob 18. 11.30 Spomini 13.00 Cas v sliki 13.10 Mlada ljubimca, angleški film 14.45 Vrabček Vili, madžarska risanka 16.40 Mini čas v sliki 16.50 Tex, ameriški film 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Kindergarten cop, ameriška akcijska komedija 22.00 Kuharski mojstri 22.05 čas v sliki 22.20 Half moon street, an-gleško-ameriška politična srhljivka 23.45 Orlov zarod, ameriški akcijski film 1.15 FBI 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Hruškica, lutkovni film 9.25 Mio, moj Mio, švedski film 11.00 Kraljevi vitez, francosko-italijanskifilm 12.30 Sanjemanija, posnetek predstave 14.00 Dunajske zgodbe Petra Alexandra 15.00 Halo, taksi, avstrijski film 16.30 Neznana Ma-deira, portret otroka 17.15 Zlato v steklu 18.00 Louis Knie, poklic cirkuški direktor 18.30 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.15 Prodana domovina 21.55 125 let dunajske Državne opere 22.55 Stranger than para-dise, ameriško-nemški film 0.20 Jutranja zarja, francoski film 2.05 Poročila/1000 mojstrovin 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30Zlata nit, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Popolna tujca, humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Catherine Deneuve: Izbor orožja, francoski barvni film 15.15 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Video klasika 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 14.25 TV koledar 14.35 Zlata nit, Bonovi te v nadaljevanke 15.05 laktub - zakon puščave, ponovitev nadaljevanke 15.55 Zamolčana zgodba, ameriški barvni film 18.15 Kulturna krajina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 28.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Maktub - zakon puščave, nadaljevanka 22.20 Bel ami, nemški čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 S pot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 17.10 Spot tedna 17.15 Na velikem platnu 17.30 Akrobatsko smučanje, ponovitev 18.00 Učna leta, ponovitev 18.35 Elizije - samo živlejnje daje Življenje, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Mag neto skop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Nezaželeni potnik, ameriški barvni film 23.00 Akrobatsko smučanje 23.35 Poročila 23.55 Spot tedna 0.00 Na velikem olatnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela -.00 Čas v sliki 9.05 Potovanje v Palermo, italijansko-francoski film 10.45 Zelena divjina na koncu sveta: Avstralski deževni gozd TELETV 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Portret rezbarja Janeza Vovka s Police 21.00 3 - 2 -1 gremo (v živo - videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Veter v vejah Sasa-frasa - odrska predstava KUD iz Železnikov (3. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva. Nezadovoljstvo s plačami v negospodarstvo 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Štiri tačke 16.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 16. do 15.30 ure, na UKV stereo 66,6 k» 96 MHz ter srednjem valu 1664 KHz. 5.30 Napoved programa 6.40 Servisne informacije 6.06 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 18.15 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa radio triolav 96 MHz joto bobnar) KINO, ČETRTEK CENTER amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 16.. 18. in 20. un STORŽIČ amer. kom. ODRASLA DEKLETA NE JOČEJO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri BLED amer. zqod. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. uri ŽELEZNIKI amer. drama ŽIVI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film KRIK STENE ob 20. uri 10.15 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 10.40 Dirkač, francoski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Mož s snežne reke, avstralski film 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Umori, ameriška nanizanka; Dnevnik Lady M, švicarski film 16.15 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta 17.10 Sova, ponovitev 18.30 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Slovenski magazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Večerni gost: Ana Pusar - Jerič 21.00 Oči kritike 22.00 Slavnostni koncert ob 70-letnici Cirila Veroneka 0.00 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža ^ nalka 22.55 Večerni šport 23.10 Čas v sliki 23.15 Full metal jacket, pon 1.10 FBI, kriminalna nanizanka 2.00 1000 mojstrovin 13.50 1000 mojstrovin 14.00 šport 15.00 Magreberske zgodbe, nanizanka 15.45 Neznani svet 16.00 Gospod brez drobiža, francoska-komedija 17.30 Oblikovalka narava 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Prodana domovina, avtralski film 22.00 čas v sliki 22.35 Trailer 22.55 TV popolnoma noro 23.25 Ljuba reklama, dokumentarni film 0.25 Četrta dimenzija 0.40 Made in USA 1.05 Čertta dimenzija 1.30 1000 mojstrovin TELETVK RAN J 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Pozdrav iz Poljanske doline 21.00 Slovenski šopek - 1. festival slovenskih krajev: Preddvor '93 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 1 10.00 Poročila 10.05 Pogled skozi okno 10.35 Religijski leksikon 10.45 Nemški jezik 11.00 Moja knjiga o džungli 11.35 Zlata nit, otroška serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Popolna tujca, humoristična serija 13.10 Mesto nevarnosti, francoski film 15.00 Monoplus 15.30 Tuji jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet, otroška oddaja 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi, Vtce Vukov 21.00 Latinica 22.10 Ivan Mažuranič, dokumentarna oddaja 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45Začudeni kralj, španski film 15.45 Zlata nit, otroška serija 16.10 Maktub, Zakon puščave, serijski film 17.00 Na tankem ledu, ameriški film 18.35 Vojne v miru, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Beverlv Hills, serij? 21.00 Madonna 22.00 Stil življenja 22.30 Naključni partnerji, serijski film 23.20 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe,ponovitev 13.05 Magnetos-kop 13.35 Prva dela - Richard Donner, oddaja o režiserjih 14.00 Akrobatsko smučanje, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.00 Drakula, ponovitev 17.30 Nezaželeni potnik, ponovitev filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Nisem človek, sem dinamit, dokumentarec 21.00 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Knjiga o džungli, ameriški film 23.20 Poročila 23.40 Spot tedna 23.45 Čas čudežev, jugoslovanski film 1.20 Erotični film 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Inšpektor Hooperman, kriminalistična nadal- ftvanka 9.30 Peter's partv 10.15 ex, ponovitev 11.55 Posebni program 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Slika Avstrije 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Leteči zdravniki, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.10 Mi 1830 Gozdarska hiša Falkenau, nanizan- Sa 19.22 .Aktualna znanost 19.30 las v sliki 20.00 šport 20.15 Faust, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Ljubezen lahko ubija, ameriška krimi- tvzele; 19.00 Koncert skupine Dreifuzz (2. del) 20.00 Veter v vejah Sasafrasa - odrska predstava KUD iz Železnikov (2. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: O ljubezni Milena Zupančič 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.00 Pregled notranje političnih dogodkov 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 16.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Zrcalce, zrcalce; Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 Kako v nove občine 19.00 Odpoved programa HIP TV - video - hi-tt so*rr UH« »lama AKCIJA: GORENJE 91 TTX 42JM* SONV 55 TTX 00.900] 80NY 6-1*0 630! SONV UX 60 240 ODPRTO OO ».h OO 12JI IN OO 16.h de 19Ji OB SOBOTAH OO 9 h DO 1 V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankar jeva 9, Kranj t«t.: 222-055 KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. film ŽIVI ob 17.30 in 20. uri KOMENTAR iz svobodnih gozdov" Slovenija je imela čast -predvsem po zaslugi Republiške zveze združenj borcev (in udeležencev NOŠ) - da je izvršilni odbor svetovne zveze veteranskih organizacij imel zasedanje prav pri nas. Tudi kot priznanje samostojni državi, kot počastitev in priznavanje enakopravnosti; RZZB je bila kot prvo slovensko združenje veteranov sprejeto v svetovno zvezo. Prav gotovo ne bo nikakršnih ovir tudi za obe združenji (TO in policije) udeležencev vojne za Slovenijo (zlasti zdaj, po spremembah v obrambnem ministrstvu), jasno pa je bilo rečeno še enkrat -čeprav nam je to znano že dolgo - da pripadniki vojnih formacij, ki so sodelovale (in prisegel) z okupatorji II. svetovne vojne in tako tudi podpirale nacistično in fašistično ideologijo, člani te častitljive svetovne organizacije pač ne morejo biti. Da ne gre za aščevanje, ampak da se ve, kdo je bil in je na strani demokracije, kakor je v Evropi in v svetu nastala prav po zaslugi antifa-šistične koalicije. Ne gre le za evropski proces, še manj za slovenskega, antifašizem proti trojni osi (Berlin-Rim-Tokio) je podstat, je temelj današnje de- Janez Poštrak mokracije, če si nekateri še tako prizadevajo trditi drugače - tudi naše. Ne glede na različne diviacije je tak in ta sistem še vedno najboljši izmed možnih in znanih. In vendar se dogaja da nekatere občinske skupščine v svojih proračunih pod postavko "veteranskih organizacij" enačijo v finančnih potrebah tako ZB kot NSZ (in njihove inačice). Češ da je pač skupščinska volja takšna. In da je preglasovanje znak demokracije, volja ljudstva, legalna odločitev. In prav tukja se "glasovalni stroji" motijo. Navsezadnje je, npr. tudi Hitler "uzakonil" iztrebljenje Židov - in je bilo uničenje šestih milijonov legalno dejanje "su- PREJELI SMO Razmišljanja o prvomajskih praznikih Sem tiste generacije ljudi, ki se še bežno spominjamo praznovanja prvega maja, kot praznika dela, v Času pred drugo svetovno vojno, tembolj pa praznovanja tega dne po kruti in krvavi okupaciji naše slovenske dežele. Prva leta, po tej vojni, že v svobodni slovenski deželi, pa smo mi, mladi ljudje, komaj pričakali prvi maj, ga bučno pozdravili z vriskom, petjem in plesom na vseh koncih in krajih, res smo vsi spontano proslavljali in se brezskrbno, s smehom na ustih, sproščeno zabavali, ne da bi morali kaj globoko posegati v Žep, no, pa saj v tistih povojnih časih tudi nismo imeli kaj prida v njih, pa vseeno, veselo je pa le bilo!! Morda pa smo se izživljali še bolj tudi za to, ker smo v času okupacije v letih 41-45, bili bolj zatrti, neizživeta mladostna leta. Danes, ne vem, toda razmišljam, da se mladi ne znajo tako složno in družno zabavati, kot smo se mi v tistih letih, ali pa, kar bo gotovo držalo, da imajo mladi danes zabave vsepovsod in preko vsega leta dovolj in še preveč, če pa že nimajo svojega cvenka dovolj v žepih, jim pa prispevajo njihovi starši. Posebej prav pridejo ti prvomajski prazniki mestnim ljudem, da se vsaj za nekaj dni izognejo mestnemu vrvežu in betonu, da se naužijejo čistega zraka na podeželju in navonjaio majskega sadnega cvetja, ki je prav sedaj v največjem razcvetju. Kdor že nima svoje počitniške hišice na podeželju, pa ima skoraj vsak svoje sorodnike in avto prav gotovo, da preživi nekaj dni na podeželju, v neokrnjeni naravi, ki prav v teh dneh privablja vse v svoje oze-lenele in cvetoče gaje. Po zdravje v cvetočo in zeleno naravo!! • Jože Ambrožič Izbor Lučin za potrjevanje vaše ocene ni ustrezen V Vašem in našem glasilu Gorenjski glas, z dne 22. aprila 1994, je bil objavljen članek "Vztrajata Davča in Trata", katerega avtor je g. Štefan Žargi. Nerad, ampak moram se oglasiti, ker gre ponovno za neresnično informiranje, sklepanje in trditve. Prepričan sem, da do takih spodrsljajev ne bi verene" države oz. sisema? Ali, zdaj v Italiji, ni ljudstvo iz svoje volje volilo neofašistov, ki bodo sestavni del italijanske vlade in tudi različnih mednarodnih forumov, zlasti v evropski skupnosti? Je to suverena odločitev nekega naroda, države? Rezultati volitev že kažejo tako. So se zavedlai posledic, se jih mi kot sosedje? Osimski sporazumi, predvsem kot določitev državne meje, na primer, da ne pomislimo na položaj naše narodne manjšine itd. Evropski parlament, pravzaprav socialdemokratski in socialistični del, ki pa ima večino, je že napovedal bojkot neofašističnih funkcionarjev in "tovrstnih" vladnih predstavnikov, čeprav so takoj prejeli v odgovor "floskulo" o vmešavanju v notranje zadeve suverene države. Pa le ni čisto tako. Italija je v evropski skupnosti, in pravila skupnosti so taka in taka. Kam smo se mi namenili? Tudi za nas veljajo splošna določila in razpoznavni pogoji! Tudi, če zavestno hočemo pozabiti, kaj se je za svet pomembnega zgodilo 9. maja 1945. leta. In po čigavi zaslugi. Člen 5 ZLPP, denacionalizacija in prišlo, če bi bili Vi prisotni na samem kraju dogajanja alipois- r,nnr kali prave vire informacij. Mor- UolUVTll oy{)T da bo Vam, g. Štefan Žargi, g. Štefan moje pisanje povzročilo nejevoljo, a stvari razrešite s tistim, ki so Vas zavedli Izkoristili ste prvo ponujeno možnost za potrditev "Vaše ocene" in zavrnitev "ostrih protestov in pisem bralcev". V KS Lučine je tudi Krajevni odbor SKD tako nedelaven (podobno kot krajani), da se je v letu 1994 prvič sestal en teden po zboru krajanov, zato ne V javnost je prišla neuradna informacija, potrjena tudi z intervjujem g. Toneta Mastna-ka, predsednika Odbora za agroživilstvo pri GZS v Kmečkem glasu pred nekaj dnevi, da Ustavno sodišče R Slovenije odloča o skladnosti člena 5 Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij Ustava SFRJ iz leta 1974. Po tej Ustavi in takratnih predpisih nihče ni imel lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih in nihče si ni mogel na nikakršni lastninsko pravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela. Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi in z delom doseženi dohodek so bili družbena lastnina. Delavci v združenem delu so imeli na teh sredstvih zgolj pravico do dela. Bili so odgovorni, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo. Zaradi ustavne ureditve bre-zlastninske koncepcije družbene lastnine, je brez vsake podlage stališče o zaplembi ali nacionalizaciji v zvezi s členom 5 ZLPP. Družbene pravne osebe, ki so imele v prejšnjem sistemu v upravljanju družbena sredstva, niso imele nobene klasične ali podobne druge stvarne pravice, ki bi jih lahko postavljale v privilegiran položaj glede na vsebino upravičenj, ki izhajajo iz družbene lastnine. Prav zato, ker družbene pravne osebe niso imele lastninske pravice, je bil zaradi njihovega lastninjenja sprejet ZLPP. Družbene pravne osebe torej niso imele in nimajo nikakršnih lastnih sredstev, ampak le družbena sredstva. Premoženje, s katerim razpolagajo, je li del splošne družbene lastnine. Ne pravna oseba kot subjekt in ne delavci v njej, pa nimajo na družbeni lastnini nobenih pravic razen tistih, ki gredo tudi vsem ostalim pravnim subjektom v naši državi Prav iz zgoraj poudarjenih razlogov člen 5 ZLPP olastnini tista kmetijska zemljišča in gozdove, ki so bila v času njegove uveljavitve v upravljanju družbenih pravnih oseb. Gre za odpravo družbene lastnine na tem delu (splošnega) družbenega premoženja. V razmerju do družbenih pravnih oseb po členu 5 ZLPP pa zakon prenese zgolj upravljanje in to na Sklad kmetijskih zemljišč in SW« b^za^U^sSnts^l za agr'oživilstto pri GZS so j^St '£ ld 7vliaU vS^&TwSX^ ^ravičenj,kfjihda^elasminska vusKa podjetja ki trdim, aa gre pravica pravico upravljanja za zaplembo kmetijski zemlje, J, druibme pravJ osJbe % nem sestanku za prihodnjo samoupravo. Fizično nam čas teče enako kot pri Vas, torej smo bili najmanj teden dni prepozni. Res pa je, da smo se na sestanku SKD pogovarjali o glasovalnem rezultatu, da bi v bodoči samoupravi KS Lučine bila samostojna občina. Na sestanku je bilo veliko ugovorov, prigovorov, pripomb, ampak smo se in se zavedamo, da je potrebno voljo večine, izražene na zboru, spoštovati. In še nekaj vprašanj v premislek, kar bi po mojem mišljenju lahko vsak potrdil, da v ozadju ni nujno le strankarska računica: - Čemu bi bilo potrebno sklicevati zbor krajanov, če je edina možna in racionalna ponudba bila priključitev KS Lučine bodoči občini Gorenja vas? - Če je dana samo ena možnost, o čem naj bi se krajani odločali oz. samoodlo-čali? • Zakaj se ne bi smele na zboru krajanov izpostaviti tudi alternativne variante (moj predlog), kot so: Lučine, Škofja Loka, Žiri, Šentjošt. V Lučinah, 24. aprila 1994 Janez Oblak, Lučine 2 ^AS^'±^°lin Panjem polkinem sistemu imele le zaradi brezlastninske koncepcije družbene lastnine, ne pa morda zaradi obstoja klasične lastninske ali kakšne druge stvarne pravice v smislu člena 33 Ustave R Slovenije. Člen 5 ZLPP zato, ne samo njihov kapital. Govorijo o nacionalizaciji skozi stranska vrata in o grobi kršitvi Ustave. Odločitev o ustavnosti člena 5 ZLPP je izrednega pomena tudi za naše združenje. Zato naj na kratko opozorimo na nevzdrž-nost zgoraj opisanih stališč, ki očitno, kar izhaja že iz samega po našem mnenju, ni v nesklad-intervjuja z g. Mastnakom, ju s sedaj veljavno Ustavo, ki zasledujejo zgolj zasebne cilje temelji na obče sprejetih pravnih vodilnih struktur agroživilskih načelih med civiliziranimi nar-podjetij za lastninjenje druž- odi. Družbene, politične in bene lastnine v njihovo zasebno pravne ureditve bivše SFRJ pa korist. zaradi komunističnih načel tudi Trditev, da gre za zaplembo na lastninsko pravnem področju oz. nacionalizacijo lastnine in ni mogoče primerjati s sedaj kapitala teh podjetij, je brez veljavno pravno ureditvijo naše pravne podlage in nevzdržna, države, ki v členu 2 svoje Ustave Do osamosvojitve Slovenije dne določa, da je Slovenija pravna 25. junija 1991 je vendar tudi na država. območju R Slovenije veljala Če bi Ustavno sodišče pobudi i Svetovanje Prodaja Montaža Informacije '.VBĆ kol 1/3 VShll uporabnikov UB mobitel KUPILA pri YANNI REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo OBVESTILO vsem občanom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja (redni obrtniki) ali potrdila o priglasitvi (popoldanski obrtniki). Glede na to, da se bliža datum 31. 5. 1994, s katerim se uveljavlja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni Ust RS, štev. 30/93), prosim občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja, začasnega obrtnega dovoljenja ali potrdila o priglasitvi, da čimprej uredijo svoj nov status, s tem pa se izognejo nepotrebni gneči In morebitni zamudi. Zakon o gospodarskih družbah jo v svojih določbah določil, da se morajo osebe, ki so registrirane po obrtnem zakonu in želijo še naprej opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik vpisati v vpisnik samostojnih podjen-tikov posameznikov pri Republiški upravi za javne prihodke - izpostavi Kranj do 31. 5.1994. Občani, ki opravljajo dejavnost na podlagi začasnega obrtnega dovoljenja, potrdila o priglasitvi ali so imetniki skupne obratovalnice, si morajo pred vpisom v vpisnik pridobiti na Sekretariatu za gospodarstvo občine Kranj odločbo o izpolnjevnaju pogojev za opravljanje dejavnosti, sicer jim preneha veljavnost dovoljenja. Odbora za agroživilstvo pri GZS in agroživilskim podjetjem sledilo ter bi prišlo do razveljavitve člena 5 ZLPP, bi to pomenilonepričakovan in povsem nov položaj, ki bi izničil temelje denacionalizacije. Obstoječi pravni red je usklajen s členi 9 do 16 ZLPP {'Jede zavarovanja pravic bivših astnikov in njihovih dedičev. Ti zaradi zavarovanja zahtevkov za vračilo podržavljenega premoženja v naravi niso vložili predlogov za izdajo začasne odredbe glede kmetijskih zemljišč in gozdov v upravljanju družbenih pravnih oseb. Tako si za to premoženje niso zavarovali zahtevka za vračilo v naravi, kar po sedaj veljavni pravni ureditvi ni potrebno. Razveljavitev člena 5 ZLPP bi zato pomenila izgubo pravice zahtevali vračilo teh zemljišč v naravi. Že omenjeno ustavno načelo pravne države tako prepoveduje takšno odločitev, kot jo predlagajo pobudniki predloga za razveljavitev člena 5 ZLPP. Ocenjujemo, da gre predvsem za poskus izsiliti po- litično odločitev v korist ozM" kroga pripadnikov konservaM nih struktur, ki v lastnem vm esu nasprotujejo P™v*nimA,L legitimnim spremembam v aw novega časa. ZLRP Slovenije Predsedstvo tiPOKUtlTIJM-"] gOBISKALB o VAS BOMO raalo__trjg!aX 64270 J...nlc, <=»»'•■ STEREO 96 MHz rV* foto bobnar TEKSTILINDTIS TEKSTILINDUS KRANJ, p.o. - v stečaju Savska c. 34, 64000 Kranj odda v najem obrat družbene prehrane (kuhinja, . šank, shramba, sanitarije in klet) v velikosti 436 m2 POJJJJJj' skupaj z vso pripadajočo opremo na Savski cesti 34, Kran^ Možnost ogleda vsak dan od 9. do 11. ure. Vse lahko dobite pri stečajnemu upravitelju g. Janezu M,a$rJa|j oziroma pri g. Ervinu Ankerstu po telefonu 064/223-61» 064/222-451. . ig94 Na podlagi razgovora oz. ogleda morate do 20. ^J|f|. ponuditi ceno najemnine v zaprti kuverti na naslov: Tcrv> LINDUS KRANJ, p.o. - v stečaju 34 stečajni upravitelj g. Janez Mlakar, dipl. ing.Savska c 64000 KRANJ & Prostori obrata prehrane bodo oddani najboljšemu poo niku. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov 1. TITOV TRG 3 A, ŠKOFJA LOKA ritov Pisarna s souporabo sanitarij je v mezaninu poslovne riis© trg 3 A, v površini 16,85 m2. 2. NA MESTNEM TRGU 26, ŠKOFJA LOKA z3 Prostor v velikosti 22,8 m2 v II. nadstropju, ki je namete t predstavništvo, komercialno, trgovsko ali storitveno dejav Ponudbe za najem vsebujejo: - navedbo dejavnosti s programom, - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati, - pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za ureditev poslovnega prostora zagotovljena. občin8 Informacije o razpisu posredujeta g. Miha BIZJAK, y Škofja Loka, tel. št.: 621-969 in Vili HOF, Obrtnik Škofja i-tel.: 620-381. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 14 dneh po objavi v z k^A kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PON^T^kA POSLOVNI PROSTOR na naslov: OBČINA ŠKOFJA ^ Sekretariat za prostor in okolje, 64220 škofja Loka. dpfln Ponudniki bodo o izboru najemnika pisno obveščeni v «5 od odpiranja ponudb. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA BLED Prešernova 11 64260 Bled Upravni odbor KGZ Bled, zo.o. delovno mesto razpi isui" DIREKTORJA ZADRUGE . An\0&^ Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom ow pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: : - srednja izobrazba z večletnimi vodstvenimi izkušnjam oziroma m0fj - višja ali visoka izobrazba kmetijske ali ekonomske srn - večletne izkušnje v zadružništvu Upravni odbor bo izbranega kandidata imenoval za mandatno dobo. ^ Kandidati morajo poleg pisne prijave z dokazili o kpo!$|nje0a pogojev predložiti še kratek življenjepis z opisom dose" dela. m razP'5 Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavljenem .Q o na naslov: KGZ Bled, Prešernova 11. Kandidat« odločitvi pisno obveščeni v 15 dneh po končani izom- To'ek, 10. maja 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Zaščita potrošnikov NEVIDNOST PR/ IZBIRI LETOVANJA Počasi se približuje poletje in ie začenjate razmišljati o soncu, fnu in brezskrbnih dneh. klimo pa vas opozoriti na J*0 izkušnjo, ki jo je imelo « več potrošnikov pri tako ^enovanih fortuna potovanjih. wadi ugodne ponudbe in pre-avsem niije cene so se odločili *a tovrstna potovanja, to pa jim '{Prineslo le jezo in razočaranje teradi pokvarjenega dopusta. ["di pri nas je v zadnjem času agencij obogatilo svojo Ponudbo s tako imenovanim lortuna ali jolly sistemom. Pragoma naše agencije potniku lfiotavljajo, da bo nastanjen v govorjenem kraju in v hotelu govorjene kategorije. Ne ve pa natančno, v katerem hotelu J konuc dejansko bo. Lahko, oo počitnice preživel v hotelu P°vsem ob plaži s pogledom na *0T)e ali pa (npr. v velikem PM kilometre od obale s Pogledom na cesto ali celo valiiče. Gre torej za obliko kovanja, kjer ste v enem ali ^ cementih potovanja v nego-vvosti. Ravno zaradi te negoto-*01" in rizika, ki ga tako potnik Povzema mu agencija nudi ceno, ki ■ erna mu je ponavadi za 20 do 30 odstotkov nižja od običajne. Posebna določila o tem sistemu bi bilo potrebno uvesti tudi v pripravljajoči se zakon o varstvu turista kot potrošnika. Pri tem bi morali sprejeti nekatere minimalne kriterije, ki bi jih agencija morala zagotoviti (vsaj npr. kategorijo hotela in kraj nastanitve). To bi bilo z vidika varstva pravic pomika nedvomno ustrezneje, kot da se agenciji da možnost, da sama določa vse pogoje sistema. Svetujemo Vam, da ste pri odločanju za omenjeni sistem previdni Ta je lahko v primeru, da dobite slabši hotel celo dražji od običajnih aranžmajev. Hkrati ste v negotovosti do samega prihoda na kraj letovanja in to verjetoo ni najbolj prijetno, saj vam bivanje daleč od plaže, sonca in užitka lahko zagreni ali popolnoma pokvari dopust. Če pa se že odločite, da boste tvegali in skušali "ujeti" srečo, pa vam svetujemo, da se najprej dobro pozanimate, kakšne po- foje določa posamezna agencija, aj vam zagotavlja in koliko je cena dejansko nižja. Pravna pisarna ZPS Jure Markič zgodnejša posojila *a malo gospodarstvo Certifikati - Vaša vprašanja in odgovori strokovnjakov Prejeli smo precej vprašanj o tem, kam - kdaj - kako s certifikati. Z odgovori smo začeli v prejšnji številki, tokrat nadaljujemo. Pripravili so jih strokovnjaki iz pooblaščenih družb za upravljanje investicijskih skladov. Člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije smo od svojega vodstva in od družbe Krona prejeli obvestilo, da bomo lahko na občinskih odborih ZZB izpolnili lastninske nakaznice, da bodo v ZZB zbirali naše pristopnice in lastninske nakaznice začasno hranili za družbo Krona. Je to zakonito? Dokler Agencija Republike Slovenije za vrednostne papirje ne bo izdala dovoljenj pooblaščenim investicijskim skladom za zbiranje certifikatov, so različni marketinški prijemi družb za upravljanje za prevzemanje certifikatov nezakoniti Iz pisma, ki ste ga priložili Vašemu vprašanju (podpisnika sta predsednik in član izvršnega odbora ZZB NOV Slovenije), je razvidno, da borčevska organizacija v sodelovanju z DZU Krona zbira pristopnice in izpolnjene lastninske certifikate v začasno hrambo. Tisto, kar je napisano v pismu, je zelo ohlapno in neobvezujoče, za marsikoga pa zavajajoče-vsekakor pa je lastninski certifikat Vaš in o tem, kam ga boste vložili, se boste odločili sami Verjetoo pa ena sama ponudba za dobro odločitev in za razpršitev poslovnega rizika ne bo dovolj. V Gorenjskem glasu ste pred kratkim objavili članek o privatizacijski pisarni. Spomnim se, da je bila zraven napisana tudi njihova telefonska številka. Ker časopisa nimam več, prosim, če ponovno objavite njihov telefon. Informacije v Privatizacijski pisarni (organizirala jo je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo) dobite po telefonu 061/171-36-08, vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. Seveda pa vprašanja lahko pošljete tudi v uredništvo Gorenjskega glasa in radi se bomo potrudili dobiti (in objaviti) ustrezen strokovni odgovor. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NttUPNVKOOAlM I NAKUMVHtOOAMl I NAPJFffl/ttOOAIM 1 DEM 1ATS I 1001TL A BANKA fffflt, Jeaenlct) AVALBM,Kran|akagora CORA, Kranj CREDfTANSTALT N.banka IJ. EROS(Stii1 lityrj, Klanj F-AIR TriHČ (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA L0N, d.d.Kr»n| HIDA-tržnlca Ljubljani HI PO TE KAR NA BANKA, Jtssnlca INVEST Škofja Loka UB-GORENJSKA BANKA Kran| LEMA, K/anj MERKUR-Žal. postaja Kran| MIKEL StraHica POŠTNA BANKA, d.d. (na poŠtah) SHP-Slov. hran. In poa, Kranj SKB Kiin| (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURJST Boh. Bistrica SLOVENIJ ATURJST Jeaenica ŠUM Kranj 78,55 78.60 78,50 78,70 78.70 78.65 78,60 78,70 78,70 70,05 78.90 79.00 79.30 79,00 78.85 78,90 78,99 79.00 ni podatkov 78.60 79,20 78.10 79,40 78.60 79,00 ni podatkov 78.65 78,90 77,35 78.85 78.50 78.55 78,10 78.60 78.60 TALON Žal. postaja Trata, Sk. Loka 78,65 TAJLON Zg. Bitnje 78.65 UKB Sk. Loka 78,40 VVILFAN Kranj 78.60 W1LFAN Radovljica, Grajeki dvor 78.60 POVPREČNI TEČAJ 78.52 78,90 78.90 79,15 79,10 79,00 78,90 78,95 78,95 79.40 78,85 78,90 79,00 11,OS 11,13 11,10 11.14 11.14 11.13 11.13 11.09 11.11 11.12 10.88 11,12 11,13 10,84 11.13 11,05 11.00 10,88 11.11 11.13 11.14 11,14 11.10 11,13 11,12 11.09 11.22 11.22 11.25 11.27 11.23 11.18 11,20 11.21 11,19 11.24 11,28 11.22 11,28 11.19 11.19 11.30 11,25 11,20 11,20 11.19 11.19 11.28 11,21 11.20 11.22 8,06 8,08 8,20 8,15 8.15 8,15 8,15 8,18 8.14 8,23 8.30 8.3S 8,35 8,25 8,25 8.25 8.29 8.28 8.12 8,25 8,00 6.36 8,15 8,30 8,18 7.90 8,15 8.05 8.10 8.00 8,06 8.15 8,15 8.15 8,15 8.10 8.12 8.12 8,35 8.21 8.2S 8.33 8.30 8,18 8,25 8.30 8,30 8.28 8,30 8.25 8,28 Prt Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev olede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah gospoda Pre° nedavmm sklenil, aa do prosut cm i s pjuu^,, *eŽave 2 ugodnejšimi posojili pomagal premoščati finančne ^edjtev11 n^!C zarac" širitve dejavnosti ali nakupa osnovnih nadome fi mera za PosoJila Je R + 11 »5 odstotka, 'Taftu • . Predstavlja pol odstotka od zneska posojila, rok da viap^ tn -°. ^est mesecev. Prosilci morajo predložiti dokazila, da So v° Y širitev dejavnosti oz. da kupujejo osnovna sredstva in mtenti SHP z A ali B boniteto. SHP kreditira nakup v znesku do 60 odstotkov predračunske Hranilnica Lon znižala obrestne mere NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV vredr, osti sredstev • CZ. sreri«J l,asiaie zaradi Sintve aejavnusu mi n^u,... . nadol • Postna mera za posojila je R + 11,5 odstotka, Kt™l " Hranilnica Lon je u°mestilo nr«Hcto„i;a nol ndstotka od zneska posojila, rok zaradl dobnh poslovnih rezultatov v letošnjih prvih mesecih s 1. majem spet znižala obrestne mere za posojila. Najugodnejša letna obrestna mera za varčevalce hranilnice je 10,9-odstot-na, za potrošniška posojila pa je najnižja letna obrestna mera 15.9-odstotna. V hranilnici so pred nedavnim uvedli zanimivo obročno varčevanje - "varčevanje plus", ki posamezniku omogoča, da z rednim mesečnim varčevanjem privarčuje v treh letih 21 tisoč mark oz. 1.660.000 tolarjev. Hranilnica bo kot delniška družba takoj po soglasju agencije za trg vrednostnih papirjev izdala maja novo serijo delnic po 10.000 tolarjev. V Lonu zatrjujejo, da je za delnice, ki obetajo realno donosnost, že pred izdajo precejšnje zanimanje in povpraševanje. • CZ. rjsirLDSf RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kranj Q^ tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879 SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH KER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA dal od UL 1994 dašo obnmtop tofarita tznaamdnjknl obrma+nl merami: obrestnem** OfcMftM mara 80% mesečne stopnje rast cen nadrobno Rp+15% VPOOLEDHA SREDSTVA -hranmtvtogt - Uro računi ■ računi tujtSz otet -tekoč račun - dovođena prekoracmv - nedovoljena fnkoračtev rto + 25 % VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev Rt* 10,5% - nad 24 do 36 mesecev Rl+11% - nad36 mesecev Rt* 11,5% VEZANI DEPGBR ■od31do60dni Rp*7,S% - od31 do 60 dni* dovizm klavzula D+10% -od61do90dni Rp + 8% - od91do120dni Rp + 8,5% • od 121oo 180 dni Rp + 9% - od 181 dndo 1 leta Rp+10% - nad 1 leto Rl+10,5% •nad2M Rt * 11 X •nad3tota Rt* 11,5% 1,88% 3,32% 4,05% 2,73 % 2,77% 2,81% 2,85% 2,93% Banka obračunava obresti na konformni nafti Cbanlae *fe-nataanneaMn» vfnttktm mamcu ftfcajaroaaaa, šakm a timfem naaaaa aeaaaaajrfaiarfaalaji aaatjaai Pri mm tfacoabv nad m 000,00 SIT ^9kd»mm»amka(koeim: - nad 100.000.00 do 500.000,00 SIT ■ nad 500 000.00 dO 1000 000,00 SIT ■ md (000 000.00 SIT odaMMtoft« 0.50 0.75 100 Osnovna šola Toneta čufarja RAZPISUJE delovno mesto 1 POMOČNIKA RAVNATELJA z 2-urno učno obveznostjo in 0,30 POMOČNIKA RAVNATELJA s 16-urno učno obveznostjo. Pogoji: imeti mora pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, opravljen mora imeti strokovni Izpit, organizacijske sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh na naslov: Osnovna šola Toneta čufarja Jesenice, Tavčarjeva 21 s pripisom: prijava na razpis. Začetek dela: 20. 8. 1994. O izbiri bodo kandidati obveščeni po končanem izbirnem postopku. Obiščhanatv: - poslovnih enotah na Gorenpkem: Titov trg 4b v Škoiji Loto, tai: 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tal: 064/212-750, 212-751 •ekspozituriKranj, C. Staneta Žagana X, tal. 064/217-663 • agencij Radovpca, Šercaneva 18, tal: 064/ 714-409 • agencij Škofja Loka, Novi svat 22, tal: 064/ 622-567 •agencij Bled, Ljubianska4, tal:064/76-044 Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VELIK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMA Puconci •Samotni dimniki »Izdelava in montaža A&TO5-- for4c< PROIZVODNO.TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva c. 54 Sporočamo vam ugodne prodajne pogoje in cene v mesecu maju zaboj piva Union.....1.414 SIT zaboj olja Cekin.....2.158 SIT zaboj Radenske.........588 SIT 15% gotovinski popust pri nakupu v vseh prodajalnah in oddelkih s tekstilom UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Posvetovanje ob letu turizma Osrednji gorenjski problem je preslabo trženje Mag. Milan Krišelj: "V trženje bi se morale poleg agencije Vas vključevati tudi "lokalne" agencije, pa se iz že znanih razlogov žal ne." Škofja Loka - Turistična zveza Slovenije pripravlja v sodelovanju z ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo, za gospodarske dejavnosti ter za okolje in prostor jutri, v sredo, v hotelu Transturist v Škofji Loki posvetovanje o možnostih razvoja turizma na vasLPosvetovanje, na katerem bodo ocenili razmere v turizmu na vasi in njegove razvojne možnosti, naj bi Sodbudilo razvoj te dejavnosti, pnspevalo k reševanju tualnih problemov in opredelilo konkretne dejavnosti, potrebne za hitrejši razvoj. Uvodno besedo bo imel minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, izhodišče za razpravo pa je gradivo, ki ga je pripravil mag. Milan Krišelj, član komisije za razvoj turizma na vasi pri Turistični zvezi Slovenije. Mag. Krišelj med drugim ugotavlja, da je bila Gorenjska že na začetku razvoja kmečkega turizma po številu kmetij med vodilnimi območji v Sloveniji. Že 1970. leta je imela 145 kmetij, ki so se ukvarjale s turizmom, 1982. leta jih je bilo samo še 54, danes pa poleg 54 stacionarnih kmetij deluje še sedem izletniških. V zadnjem katalogu Počitnice na kmetiji jih je še manj - 21 stacionarnih in sedem izletniških. Izletniški turizem je na Gorenjskem slabše razvit kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Izletnike sprejema le sedem kmetij, tudi med temi pa so velike razlike. Nekatere "delujejo" kot kmetije odprtih vrat, druge imajo tudi stacionarni turizem. Ob tem, da na Gorenjskem ni enotnega koncepta za razvoj kmečkega turizma, je po oceni mag. Milana Knšlja osrednji problem preslabo trženje. V prodajo bi se morale poleg agencije Vas vključevati Še "lokalne" agencije, vendar se, žal, ne. Težave so v tem, da za regijo ni enotnega prospekta, da so organizatorji vse prevečkrat prepuščeni sami sebi in da je v regiji premalo povezovanja in sodelovanja. Mag. Krišelj v predstavitvi kmečkega turizma na Gorenjskem posebej izpostavlja problem, na katerega sicer opozarjajo na Škofjeloškem. Na območju Davče namreč nastaja zimskoš-portno središče Črni vrh, ki ga razvija Eta iz Cerknega. Čeprav kmetijska svetovalna služba priporoča, da bi kmetije, ki se usmerjajo v kmečki turizem, vključili v razvoj središča, investitorji načrtujejo izgradnjo počitniških blokov (apartmajev). • C.Z. Nova trgovina z gozdarsko opremo Od gozdarskih čevljev do žičnice Kranj - Gozdno gospodarstvo Kranj in Interforst, ki je največji trgovec z gozdarsko opremo v Avstriji, sta ustanovila mešano dražbo, ki je v četrtek v bližini Tineza na P rimsko ve ns v Kranju odprla trgovino Intergozd. Odprtja trgovine so se poleg ustanoviteljev družbe udeležili še predstavniki gozdnih gospodarstev, splošnega združenja gozdarstva in zadrug. Kot je povedal Janez Slavec, poslovodja Intergozda, bodo v trgovini neposredno ali prek katalogov prodajali vse, od najmanjših delov za motorne Žage, Čevljev za gozdarsko in ostalo terensko delo, gozdarskih verig, drsnikov in motornih žag do traktorjev, vitlov, gozdarskih Žičnic in vsega, kar je potrebno za spravilo lesa. Na blago, ki ga bodo kupci izbrati na osnovi katalogov, bo treba počakati približno en teden. Polegtega, kar ima v svoji ponudbi Interforst, bodo prodajali tudi Tomosove motorne žage, Knneljeve sekire, Kavčičeve terenske čevlje in druge izdelke domačih proizvajalcev pa tudi vrtne kosilnice, pripomočke za obrezovanje žive meje in drugo, kar pri svojem delu potrebujejo vrtičkarji.V okviru trgovine deluje tudi servis za motorne žage, gozdarske metre, vrtne kosilnice... * CZ. trgovina in storitve d.d. Kranj, Koroška c. 1 Gospodarska komisija Merkur, d.d. Kranj objavlja JAVNO DRAŽBO it 4 v Kranju s površino 12,00 m2 Objekt stoji na zemljišču parcele št. 989/2, kar je vknjiženo pri zemljiško knjižnem vložku št. 1516, k. o. Kranj. Izklicna cena za nakup objekta razstavnega kioska je 21.666 DEM; računano po prodajnem tečaju LB - Gorenjske banke Kranj na dan plačila. Razstavni kiosk se lahko uporablja za predstavitev proizvodov neživilske branže - tekstila. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščina znaša 10 % izklicne cene, ki jo interesenti lahko položijo eno uro pred začetkom javne dražbe na blagajni MERKUR, Kranj, Koroška cesta 2. Po končani dražbi bomo varščino vsem kupcem vrnili, razen kupcu, ki mu bomo položeni znesek všteli v kupnino. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup nepremičnine je po načelu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec se obvezuje poravnati kupnino z virmanskim nakazilom v roku osem dni po overovitvi podpisa prodajalca. Morebitno plačilo prometnega davka nosi prodajalec. Javna dražba bo dne 30. 5. 1994 ob 9. uri v poslovnih prostorih Investitorskega inženiringa Merkur Kranj, Koroška cesta 1, soba št. 106. Ogled razstavnega kioska je možen po predhodnem dogovoru po telefonu št. 064/222-510. 1 Franci Vrhovnik, kmet z Raven nad Cerkljami: "Ni tako slabo, da bi jamral, a vseeeno.. "Če hribovski kmet ne bi imel korenin "do pekla" in se na hribe ne bi navezal /c v mladosti, bi le težko vztrajal, kljuboval...," pravi Franci Vrhovnik, kmet z Raven nad Cerkljami, in poudarja, da zdaj ne velja tisto, češ - na kmetiji naj ostane "tarnal prašiček". Kmet mora danes veliko vedeti in znati! * Franci, lahko na kratko predstavite kmetijo! "Kmetija leži na nadmorski višini blizu sedemsto metrov. Na našem območju so le tri ali štiri kmetije nekoliko večje, vse ostale so približno enake. Pri nas imamo šest hektarjev obdelovalne zemlje in pet hektarjev gozda - skupno torej enajst hektarjev; še tri hektarje travnika imamo v najemu v Stiski vasi." * Kmetija je torej za hribovske razmere dokaj majhna "Majhna m premajhna, da bi zagotavljala dovolj dohodka za normalno življenje in za razvoj. In takih kmetij je na našem območju tri četrtine." * Je mogoče vso zemljo obdelati s stroji? "Več kot tri četrtine površine travnikov se da pokositi s BCS-ko, sicer pa pri nas še vedno "poje" tudi kosa. Mama je odličen kosec in tudi jaz sem se kose moral navaditi." Sedmico vložili v hlev * Kaj je glavna dejavnost na kmetiji? "Ukvarjamo se z živinorejo, še zlasti s prirejo mleka. Redimo okoli petnajst glav goved, zdaj jih je še nekaj manj. Deset je molznic, od tega jih trenutno molzemo le šest. V mlekarno oddamo 90 do 100 litrov mleka na dan. Vsak drugi dan ga vozimo v zbiralnico v Cerklje." * Hlev je videti skoraj nov— "Gospodarsko poslopje, v katerem je hlev in tudi dovolj prostora za žago in za spravilo strojev, smo začeli graditi pred šestimi leti, dokončah smo ga pred tremi. V hlevu smo uredili prosto rejo in mol-zišče, v katerem lahko naenkrat molzemo dve kravi." * Slišati je, da vas je ob gradnji hleva spremljala velika sreča? "Na Lotu sem zadel sedmico, okrog petdeset tisoč mark. Čeprav so mi nekateri svetovali, naj denar vložim v ureditev gostinskega lokala, sem vsega namenil za izgradnjo hleva. In še veliko ga je zmanjkalo. Vem, da bi mi lokal dajal več kot mi hlev, vendar jaz nisem mogel in ne morem iz svoje kože. Kmetija, hribi..." Naj zaradi premij krave zamenjamo z biki? * Občinska politika ni najbolj navdušena nad tem, da oddajate mleko tudi s hribovskih kmetij, saj letos s sredstvi za pospeševanje kmetijstva v občini spodbuja le pitanje goved. "Kmetija ni tekoči trak, odločitve so dolgoročne. Če smo se na naši kmetiji odločili za prirejo mleka in smo temu primerno tudi uredili hlev in seopremili, ne moremo zdaj preprosto zaradi občinskih premij vreči proč ves vloženi denar in krave zamenjati z biki." * Če je prireja mleka glavna dejavnost, kaj je potem ža-garstvo? "To je dopolnilna dejavnost, s katero se ukvarjam predvsem v zimskem času, ko je s kmetovanjem manj dela. V gospodarskem poslopju poleg hleva sem postavil tračno žago, s katero razžagujem hlodovino za lastne potrebe pa za sosede, prijatelje, znance... S tem sicer ne bom obogatel, kakšen tolar pa kljub temu pade v Žep. In kanilo" bi še več, če bi imel stroj za obdelavo in bi lahko rezan les, ki nima prave cene, obdelal ali predelal v ladijski pod, opaž, palete..." Na Krvavcu le smučišča • in pašniki * Ali nimajo kraji pod Krvavcem dobre možnosti za razvoj kmečkega turizma? "Imajo. Na Krvavcu bi morala biti le smučišča, ki bi jih poleti uporabljali za pašo živino, medtem ko naj bi turizem razvijali na našem območju in še nižje prof« dolini.Tudi na naši kmetiji razmišljamo o tem, da bi staro hišo, ki se nam jo zdi škoda podreti, preuredili za kmečki turizem, vendar bi za to potrebovali močno finančno injekcijo. Najboljša bi bila taka oblika turizma, ki ne bi preveč obremenjevala dela na kmetiji." * Koliko vas je za delo os kmetiji? "V družini nas je pet: mama Lojzka, žena Marinka, ki Je vzgojiteljica v vrtcu v Cerlo; jah, hčeri Ana in Neža (p^ hodi v prvi razred, druga v malošolo) in jaz." pdsednik Šentui*' zboru * Vi ste tudi pre krajevne skupnosti ora in odbornik Vse kmetije so dokaj dobro urejene * Za hribovska območja je bilo nekdaj značilno opuščanje in propadanje kmetij. Je kaj takega še danes opaziti v vasi Ravne oz. aa območju krajevne skupnosti Senturška gora? "Vse kmetije so dokaj dobro urejene. Kmetje so sicer v preteklosti prodali nekaj nerodovitnega sveta za izgradnjo počitniških hišic, vendar so ves denar vložili nazaj v kmetijstvo. Tudi zdaj bi ga prodali kak kvadratni meter, a ureditveni načrt tega ne omogoča. Med mladimi se povečuje zanimanje za kmetovanje in tudi "tamlade", ki se primoiljo v naše vasi, se hitro navadijo hribov In tukajšnjega življenja," ka pora in odbornik v z«/«»-krajevnih skupnosti občinske skupščine... "Petnajst let sem delal kot rezkalec v kranjski Iskn, pred tremi leti, ko so obveznosti na obeh straneh ze postale preveliko breme, pa sem službo pustil in se posvetil samo kmetiji, ki nesp<"' no zahteva celega človeka-Zdaj imam več časa tudi & druge dejavnosti, predvsem za delo v krajevni skupnost kjer je vzdušje kar dobto & so ljudje za dobrobit krajev se pripravljeni prispevati ai» kako drugače pomagati." C. Zaplotnik Slovenska kmečka zveza Protestno pismo vladi Upravni in izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze sta v petek na skupnem sestanku na Trojanah upotovila, da slovenska vlada ne spoštuje dogovora, ki so ga ob lanskem kmečkem štrajku podpisale zadružna in kmečka zveza ter vlada. zadevah. Vlada namreč zahteva, da so lahko člani sindikata le tisti, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani kot kmetje. Ko so člani upravnega in izvršilnega odbora obravnavali osnutek zakonov o kme-tijsko-gozdarski zbornici in o lovstvu, so menili, da zakona predstavljata dobro osnovo za nadaljnjo obravnavo. • CZ. VILA TEL: 45-398 Kranj - Člane upravnega in izvršilnega odbora najbolj moti to, da vlada ne izpolnjuje tistih določb dogovora, ki najbolj vplivajo na dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva. Gre predvsem za uvozne dajatve in za odkupne cene mleka, živine in prašičev, ki zaostajajo za dogovorjenimi. Ob kmečkem štrajku je vlada kmetom obljubila, da jim bo pokrivala vsaj 80 odstotkov ocenjenih stroškov prireje mleka, zdaj pa je razkorak precej večjL To je tudi razlog, da bo vodstvo kmečke zveze naslovilo na vlado protestno pismo in da bo zahtevalo pogovor s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, ki po mnenju članov upravnega in izvršilne-ga odbora ne pozna dovolj razmer v kmetijstvu. Kot je povedal kmet Janez Šebat iz Smokuča pri Žirovnici, sicer eden od podpredsednikov Slovenske kmečke zveze, so na Trojanah tudi sklenili, da se kmečka zveza čimprej tudi formalno organizira kot sindikat, ki bo lahko zastopal kmete pri sklepanju socialnega pakta in pri drugih Biki so čvekači, raki najbolj "hišni"... igran. pripravljen novosti " ., n Raki $2. jun. - 23. jul.) so ^^0Jr mačke. Rade spijo pod ddtjo: svojega A kot Sega človeškega prijatelja iti so «* ^0 samotarji čisto zadovoljne, Če Jt" lastniki radi ih so nežni Z njimi ^ijaiov. Uvi (24. jul. - 23.avg.yse Upi pozi kje na ndn&n mesni m «^ ^ u Štele kdaj spraševali, zakaj je vaša mačka posebej zvita, redoljubna, taka domačna*. Je morda skrivnost v tem, da soji značaj položili v zibelko ie ob rojstvu in da znaki živalskega kroga ne veljati le za ljudi, ampak tudi za Hvalit Nekaj bo ie na tem, trdijo v Društva Ztt odgovoren odnos malih živali, ki so v tvojih Novicah o domačih ljubljenčkih ohja vili pravi "mačji horoskop". ^Vodnarji (21j™-20. febr.) radi potujejo, , Ce jim pustite, jih radovednost žene daleč čez izbiri hrane nagnjeni k razkošju, f*1^^^ meje njihovega revirja. In preden zaprete jim ne dvorimo dovolj ali jih celo sP^stien^ pokrov pralnega stroja, poglejte v boben! mo, medtem ko z dobrtkanjem at" Morda spi notri vaša muca? veliko. tuM Ribe 120. febr. -20. mar.) so zelo občutljive, Device (24. avg. - 23. sepi)so srernevi & na razpoloženje "svojih" ljudi se odzivajo zelo zadržane, sovražijo nered in ker f"^4o prefinjeno. Na prostem so negotove, boli cenijo gentne, znajo logično misliti in prmep domačnosthiše'.Če .sepogosto zapirajo vase, grižljajev, ki jimniso namenjeni. ^ s(pt hočejo rečk "NM dovolj prijazen z menoj!" Mački, rojeni v znamenju ovna (21. mar. -20. apr.) so\ potni temperamenta, svojeglavi in samozavestni Spanje jih zanima manj kot druge mačke, potrebujejo vrvež in spremembe, radi imajo tudi okusno Ivano. Biki (21. apr - 21. maj) so Čvekači in požeruhi Radi ležijo m toplem m kar naprej hočejo na čem brusiti kremplje. Jedilni kotiček in stranišče morata biti vedno pospravljena. In kakšni so dvojčki (22. maj- 21 jun.)? Že ime pove, da niso radi sami in da se tžljajev, ki jim niso namenjeni. sepK Mački, rojene v znamenju tehtnice 1 -23. okt), so prijazne in dostopne. * fi&$ čari izžarevajo tako naklonjenost, «*-nehote navije jookrog prsta. A.i.iieia,^ I Škorpijoni (24. oki ■ 22. nov.) dcjuf'vi da so malo arogantni v resnici P^Jk^' dušice in zelo ranljivi. Zadovoljstvo m jenost kažejo na sto načinov. „u,nis<)* Strelci (23. nov. -22- dec.) niso not*! ^ tiči. Mirno polovico življenja Prel„JijCer f sicer pa jih vodi gon po 0tr0ic. neskončno radi igrajo, so dobri prijam ^ SMOP ■ SPIN ■teniški tečaji •teniška šola 7 -14 let ■teniški vrtci 4- 6 let ' °ddaja teniškega igrišča po urah na teden "Prvomajskiprazniki-popust! J%KERMAVNAR tP 064/213-515 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 V SOBOTO JE BILA NA BLEDU 23. KOLESARSKA DIRKA MLADI KOLESARJI OB BLEJSKEM JEZERU Kolesarski klub Bled je bil tudi letos organizator tradicionalnega tekmovanja mladih ° ki so na 11,8-kilometrski Sn»LtaW 4 kr°ge je zmagal Matevž CSKrlKD Krka> P»d Juretom Kavči-Pemw Sava>in Matejem Marinom (KK U|nina.Ptuj). Od Gorenjcev se je med 1 novo k ob Jezeru Potekala le ob Zaki, ^oičn« ° oznico P8 naj bi bila dirka nično spet ob jezeru. deseterico uvrstil še Anton Naglic (KK Sava) na osmo mesto. V kategoriji dečkov B, ki so vozli 3 kroge na 8,8-kilometrski progi, je zmagal Matic Strgar (KK Astra VT), pred Juretom Zrimškom in Matevžem Kaste licem (oba KD Krka), dobro pa se je odrezal tudi domačin Urban Kovačič (KK Bled), ki je zasedel desto mesto. V kategoriji mlajših mladincev, ki so vozili 8 krogov na 23,6-kilometrski progi, je trojna zmaga pripadla kolesarjem Krke, saj je zmagalaPeter Ribič pred Mihom Mace-letom in Andrejem Filipom. Benjamin Korenjak je bil četrti, Uroš Šilar (oba KK sava) pa sedmi. Na progi se je izkazal tudi domačin Domine Černe (KK Bled), ki je v konkurenci triinštiridesetih kolesarjev zasedel osmo mesto, od Gorenjcev pa se je v deseterico uvrstil še Miha Melihen in sicer na deveto mesto. Šestnajstletni Domino Čeme iz Lesc je ob koncu tekmovanja dobil tudi pokal m nagrado kot najboljši domači kolesar, o svoji kolesarski poti pa je na kratko povedal: "Tretje leto kolesarim pri KK Bled, treniramo pa petkrat tedensko. Moj trener je Miro Rakuš in upam, da mi bo uspelo, da bom še naprej ostal v tem športu. Rad bi dosegel še kakšen lep rezultat, vendar pa trenutno težko rečem, koliko časa bom v kolesarstvu še vztrajal." Najstarejša kategorija kolesarjev na Bledu so bili mladinci, ki so vozili 15 krogov na 44,2-kilometrski progi. Zmagal je Sašo Zupan pred Klemenom Taškom (oba Sava), Boštjanom Pihleriem in Petrom Purgom (oba Perutnina Ptuj). Zmagovalec Savčan Sašo Zupan, je po dirki dejal: "Krožna proga tukaj na Bledu je karlepa, težji je edino zadnji klanec. Zato je bila dirka kar "luštna", bilo pa je malo manj konkurence, saj je danes v Italiji še ena dirka za mladince. Tako sem prišel na Bled, da zmagam in to mi je tudi uspelo." Ob dirki pa so se poleg tekmovalcev V mladinski kategoriji je bil najboljši Savčan Sašo Zupan, v času zmagovalca pa so na cilj pripeljali še Klemen Tušek, Boštjan Pihler in Peter Purg. izkazali tudi domači organizatorji, saj so za tekmovalce uspeli pripraviti lepe nagrade. "Pri pripravi prireditve je treba pohvaliti radovljiško osnovno šolo in njihove kuharje, ki so tekmovalcem postregli s hrano in pijačo, dobili smo tudi nekaj sponzorjev od Fructala Ajdovščine do domačega turističnega gospodarstva na čelu s TPS, Percfteck, Komulano podjetje iz Radovljice, pa Združenje slovenskih bank iz Koroškega. Skratka, kljub temu, da smo prireditev pripravljali zgolj amaterji nam je uspelo," je ob koncu zadovoljno dejal eden od članov izvršnega odbora KK Bled Emil Brence. • VStanovnik TRELSTVO MMNK01 L°KOSTRELSKI TURNIR USPEL mmmmi skoki mmesm JJRŽAVNI REKORD TOMAZINA art«anu kjer u- pa Je D"° v klanski konkurenci v compound .0vemK«.i... ^ bila konkurenca najmočnejša. Tako, kot na (i tekmi je tudi tokrat škofjeloško tekmo J^ov'inll3!"111 PoIzele. Mladen Melanšek je dosegel 840 'aJooljšj 2 vc i° preJel leP pokal organizatorjev. Polzelan je bil rrd» svojo d l^^i- s 60 metrov pa kar 285 krogov in s tem Juncih. Dru ^ormo« saj Je pred tednom zmago slavil tudi v kjf**0u 6šenn^° mesto Je pripadlo njegovemu klubskemu kolegu bil 'u Ošenu t 10 Je pnpaaio njegovemu KJUDsKemu Kolegu zaostri! ^novernbrski zmagovalec Škofje Loke), tretji pa je 1 14 krogov, Ločan Lojze Mrak. Med peterico nstila še Damjan Majer iz Kranja in Robert cTau' tainik"n^'4iu?a' **0 k°ncu tekme je Lojze Mrak, ki je obenem viJe s Pribit ° trelski ^kaj" Partizan Škofja Loka povedal, « ««be uddS£dW^n' žal pa si ni znal razložiti' ka' Je bil tlik- na Hrva«! 1 NekaJ tekmovalcev je naverjetneje odšlo v nI 10 Preostal-k em> kjer Je bila močna mednarodna tekma, da pa R l0vo lokn V P? Sl ni znal razložiti. Ob koncu je vse povabil že ic° in HonH- 0 doživetje v Škofji Loki, ko se bodo moderni b nitn>ka pomenli v disciplini Hunter in Field v okolici ^tek ' ^rak (ŠkofJ'a Loka) 826, 4. Majer (Kranj) 825, 5. \ wenčur) 81-* t. ____L\___tv___/\ 010 a SuŠt"' 1. Melanšek (Polzela) 840, 2. Ošep G?u"f) V797iUir" 8^3' 6-..M.ateweber (Kranj) 8 l]b*u"k.(Kranj) 789. Dečki Štrucelj m an «j; /g" Deč H4ivnao.(!?nč:W) 79°- ar (Šenčur) 782. Mladinci: 1. Jurij 1. Anže Cof (Kranj) 833. Kadeti: Čeligoj (11. Bistrica) 678, 2. Justin /Ustin 7koal6^6,x3- Novak (Kranj) 651* članice 1. Vukaričič 425, So* dečki ib^škofJa **** 1- uecki. 1. Vukaričič (ŠL) 712. Demšar (Šenčur) 512. Dare Rupar DVE SMUČARSKI ZVEZI V SLOVENIJI? Smučarske zveze Slovenije v takšni obliki, kot je določeno v statutu SZS, ni več/? Predsednik odbora za skoke g. Franc Dolar vodi novo "Zvezo". Razkol v SZS je torej očiten tudi zaradi mlačnosti, neodločnosti vodstva Smučarske zveze Slovenije, ki dopušča ustanavljanje novih delovnih mest in izvolitve kadrov mimo predsedstva SZS. Vse, kar se zdaj dogaja v skokih, je dokaz, da so šli skoki svojo pot in, da se je predsedstvo le sprijaznilo z obstojem še ene Smučarske zveze. "Izvoljeni" novi kadri (direktor, strokovno-tehnični vodja) te intenzivno "delajo" in se potvilgajo na predsedstvo SZS, ki bi jih po statutu šele lahko imenovalo. Zdaj ima SZS dva direktorja v skokih. G. Lojze Gorjanc je še vedno na svojem delovnem mestu, ker ga organ Zveze ni razrešil (pogodbo ima do leta 1998), medtem pa je na "delu" ie novi, ki je bil izvoljen za dobo šest let. "Glave" padajo po tekočem traku, prihajajo novi kadri Odslovljeni prof. Ludvik Zaje, ki je kandidiral za mesto strokovno-tehničnega vodja, je danes spet prišel v Slovenijo. Res ne vemo, o kom in o čem se bo pogovarjal, ko so ga "napodili" pred 15 dnevi nazaj na Norveško, Češ da ne izpolnjuje pogojev za glavnega tehničnega mola v skokih in izvolili g. Dolharja, ki le išče zaslombo pri nekaterih klubih in obljublja "bogove" v oblakih. Kriza v smučarskih skokih se je žal po končani tekmovalni sezoni še bolj poglobila in vse kale, da bomo padli na nivo skokov, kot so v Bolgariji ali Romuniji Ker smo daleč najmočnejši klub v drlavi (le 22-krat ekipni drlavni prvaki), z več kot 100 skakalci, z osmimi drlavnimi reprezentanti v članski in mladinski reprezentanci, skratka v skokih predstavljamo več kot tretjino mnoličnosti in kvaliteti slovenskega smučarskega skakalnega športa, nam ni vseeno, kdo in kako vodi skoke na drlavni ravni Naše delo in naš vlolek sredstev je bil previsok, da bi dovolil, da bi šli skoki takšno pot, kot so si jo zamislili organizatorji "udara" v skokih, zbrani na sestankih v gostišču "Žerjav" v Ratečah in v Velenju. V takšni novi "Zvezi" našega kluba ne bo! Upravni odbor SK Triglav • Telin|, Kranj predsednik: Jože Javornik 0S@lES«IRSTVO «wn SLOVENSKI TOUR JUTRI NA GORENJSKEM Kranj, 10. maja - S prologom v Krškem se je v nedeljo začela druga kolesarska dirka Po Sloveniji. Najboljši na prvi preizkušnji je bil član prve. slovenske državne reprezentance Borut Rovšcek. Včeraj so kolesarji vozili prvo etapo od Otočca do Kamnika, danes vozijo kolesarji drugo etapo od Otočca do Hrastnika, jutri pa bo karavana 123 kolesarjev iz 22 moštev prišla tudi na Gorenjsko. Kolesarji bodo ponovno startali na Otočcu (dirka je zvezdasta), nato pa bodo prek Grosupljega in Ljubljane prišli v Kranj. Od Kranja bo kolona vozila prek Krope, Jamnika, do Škofje Loke, Gorenje vasi, Kladja in Cerkna, kjer bo cilj etape. Sicer pa bo imela dirka v tednu dni kar 7522 metrov višinske razlike, največji pa bo vzpon na Vršič. Zato je ta dirka po mnenju strokovnjakov in trenerjev najtežja, kar jih je kdaj bilo v Sloveniji. • VS. VALJAVEC LE ZA ITALIJANOM Kranj, 8. maja - Minuli konec tedna je bila v Italiji dirka Soligeto za kolesarje v mladinski kategoriji. Na 124-kilometrski progi je nastopilo 194 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Ukrajine, Madžarske in Slovenije. Zmagal je član italijanske državne reprezentance De Luca, odličen drugi pa je bil ponovno Savčan Tadej Valjavec. Valjavec je bil drugi tudi na gorskih ciljih. • V.S. DUŠAN MRAVLJE ZAKLJUČIL TEK OKROG SLOVENIJE Dobova, 8. maja - Po dvanajstih dneh in dobrih tisoč stotih kilometrih teka se je slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje v nedeljo nekaj po štirinajsti uri vrnil tja, koder je tek začel - pred poslopje družinskega AFP podjetja v Sele pri Dobovi. Pričakali so ga žena z bodočim Mravljetom juniorjem, sorodniki, prijatelji, pozdravil pa ga je tudi predsednik Milan Kučan, ki bi z njim moral preteči zadnje kilometre, pa je na pohodu okrog Ljubljane staknil žulj in se je teku odpovedal. Ob prihodu na cilj je bil Dušan zadovoljen: "Imel sem nekaj kriz, a so bile bolj psihične kot fizične. Z zaupanjem vase sem jih premagal. Pokostnica me je precej bolela, poškodbe pa so to, česar se med tekom najbolj bojim. Sicer pa sem sedaj na cilju presrečen!" • Ika tflRKfl MILIC PRI OLIMPIJI Kranj, 9. maja - Mladi košarkar Triglava Marko Milic ie ob svojem 17. rojstnem dnevu minuli petek podpisal triletno pogodbo z ekipo Smelt Olimpije. Marko je eden najobe-tavnejših slovenskih košarkarjev, z njegovim prestopom pa se nadaljuje tradicija kranjskega košarkarskega kluba, ki vzgaja odlične košarkarje - ti pa v najboljših letih odhajajo v druge klube. ♦ VS. POOVflllJE *, igra slabo, naslednjo nedeljo f bo težka tekma v Maribor* | J.Košnjek e 3» *™ »SIR BM MM ■» BK MM Tflfl iflfl ffl n OPERACIJA EP SE ZAČENJA Škofja Loka, 8. maja - Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke bo skupaj z Rokometno zvezo Slovenije med 10. in 12. junijem v Škofji Loki organiziral kvalifikacijski turnir ene izmed skupin za nastop na Evropskem prvenstvu za kadete, ki bo v Izraelu. Priprave škofjeloških rokometnih delavcev so se že začele. Jutri pa bo v dvorani Krima na Galjevici v Ljubljani tudi prvi, pregledni trening reprezentantov. Po letošnjih tekmovanjih je selektor Aleš Praznik med 29 izbrancev, ki jih je uvrstil na širši spisek, poklical tudi tri igralce škofjeloškega drugoligaša Seširja. Tako se bodo uvodnih priprav udeležili Miha Keše, Bojan Jakac in Damjan Duič. Vsi iz ožje izbire (16) pa se bodo potem vsak konec tedna v maju zbrali na skupnih pripravah. Sklepne priprave bodo od 3. junija dalje v Škofji Loki. Organizatorji pri RK Šešir pa bodo v prihodnjih dneh imeli precej organizacijskih nalog. Tako bo potrebno najti glavnega pokrovitelja in pa pokrovitelje posameznih reprezentanc Avstrije, Rusije, Cipra in Slovenije. Omenjeni trurnir bo vsekakor najpomembnejša letošnja športna prireditev v Škofji Loki. O pripravah na to pa bomo še pisali. • D. Rupar KRANJ PREMAGAL IZOLO V nadaljevanju druge ženske rokometne lige so za presenečenje poskrbele mlade igralke Kranja, ki so kot prve premagale letos vodilno Izolo. Najzaslužnejša za zmago je vratarka Tina Zore, ki je bila najboljša. Na ostalih igriščih ni bilo presenečenj, zato tudi na lestvici ni sprememb. Se naprej vodi Izola pred drugo ekipo Kranja, Olimpijo, Lokastarjem, Poljem in Savo. Slednje so med tednom premagale Polje z 28:26 in Ljubljančanke spravile z vrha razpredelnice. Tako se do konca obeta zanimiv boj za drugo mesto. Tretjeligaši so igrali 15. kolo. Po porazu na Jezerskem so se od druge lige poslovili Golničani. V najboljšem položaju za osvojitev prvega mesta so tako rokometaši Prul. V konkurenic kadetov na lestvici ni nobenih sprememb tudi po 13. kolu. Še naprej vodijo kadeti Šeširja pred Radovljičani. Podobna situacija je tudi v ligi st. deklic. Kljub temu da so bile v tem kolu proste še naprej vodijo st. deklice Kranja pred Olimpijo. Ločanke so četrte, Sava je šesta, Planina, sedma. Rezultati: 2. liga ženske: Kranj "B" : Izola 23:20, Olimpija: Planina (KR) 17:13, Polje: Krim Elekta "B" 33:25, Mlinotest "B": Sava (KR) 22:20, TAPI Zagorje:Lokastar 13:23. 3. liga - moški: Sava : Radovljica Špec. Bled 20:20, Prule: Dom Žabnica 29:20, Pegaz Jezersko:Hebalife Storžič 23:18, Šešir "B":Gorjanc 21:21. Kadeti: Šava : Radovljica Špec. Bled 15:28, Prule : Dom Žabnica 15:25, C. Zaplotnik : Pizzerija Polana Storžič 28:6, Šešir: Preddvor Infotrade 24:9. St deklice: Kočevje : Sava 12:10, Olimpija : Planina Kranj 26:8, Polje : Krim Elekta 18:26. • Martin Dolanc (ATLETIKA V FINALU BI ' Kranj pokal Slovenije,'drugi del" bo~21. maja. Po dvanajst tehničnih disciplinah in no šestnaist naihitreiših v tekih se p GLAV« V petek je bil v Ljubljani prvi del kvalifikacij z« - -..0 gi del bo 21. maja. Po dvanajst najD«y ^ in po šestnajst najhitrejših v tekih *f $ uvrstilo v finale pokala. Že po prvem delu kvalifikacij je j , v> (bO) bodo v finalu nastopili tudi atletinje in atleti kranjskega Marcela Umnik si je z enim poskusom v troskoku in dalja metra že zagotovila mesto v finalu, prav tako tudi ^j^jc Langerholc, ki je v teku na 400 metrov premagala vse . | in za nameček še - veter. V finale troskoka sta se 5 Xif* sedmim rezultatom kvalifikacij uvrstili še dve Triglavani ^ Čarman z novim osebnim rekordom (11,97) in Saša metf^ Carmanova je dosegla osebni rekord tudi v teku na \w ^ 0 (13,05). Po neuradnih izračunih si je finale ženskega telcai ^t metrov "pritekla" tudi Urša Hribar, ki bo sicer Se dru& Eionirka, in morda celo Una Bergant. V finalu atletskeg«-j^v), odo zanesljivo nastopili še Ivo Oljačič (tek na 1500 .^jj&iljj pionirka Mirjana Idžanovič, ki je na kvalifikacijah ^ % 1001 osebni rekord v metu diska, ženska štafeta v teku na ^ j^o metrov (EberI, Čarman, Langerholc, Umnik) in verjetno $ izmed tekačev na 400 metrov (od treh kranjskih atlejo najhitrejši Damijan Rozman) ter metalcev kopja in krogi i, Brinovec 1, Kociper. R°*g^l. an, Celar, Košir 1, Bečič 4, Rau lajdinjak 2, Margeta 1, »aiaci^j NANJE imiiM W(rf¥ERPOlJO. TRIGLAV BOLJŠI V KRANJSKE*1 OBRAČUNU Kranj 90 : Triglav Kranj 10:26 (1:5, 4:6, 1j8, 4:7) (0W\ Bazen Tivoli, gledalcev 50, sodnika: Stariha in Rakove Kranj). Kranj 90: Deiak, Vončina Hajdmjak 1, Pičulin, Jerman Triglav : Homovec, B. Hajdinjak 2, Margiu-Cimžar, Antonijevič 2, Gantar 1, Grabeč I, Bukovac h Peranovič 3, Ki. Štomajer, Troppan 10. Izključitve: Kranj 90:7 (Kociper 3) Triglav: 7 Četverci: - V tekmi, ki ni odločala o končnem vrstnem redu, s -jj'^ Triglava visoko premagali mestne tekmece Kranj 90. v pr v* četrtinah se je Kranj 90 dobro upiral favoriziranim tekme ^ pa je bilo odločeno v tretji četrtini, ko je Triglav lzvea^v hitrih protinapadov in je razlika narasla na več kot deset v korist Triglava. Kljub visokemu porazu je Kranj w r solidno igro, proti svojim nekdanjim soigralcem pa se je s v ^ izkazal Bečič. Pri gostih pa je Troppan z desetimi zadetiu da njegovo vodstvo med strelci ni naključno. # (Jr^ Sponzor te tekme je bila Restavracija Jasmin iz Kranja. KEGLJAŠKI PRAZNIK V KRANJU , Kranj, 8. maja - Da najkvalitetnejše tekmovanje v V^L^i POKAL mesta Kranja prihaja vse bolj v veljavo, ses je ^. minuli vikend, ko je nastopilo več kot 130 kegljačev ini *eg j njimi tudi vsa reprezentanca Slovenije, ki bo nastopila n ^ # svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Medsebojni od^^^osvoJ11 ostri, saj se do zadnjega meta kroglje ni vedelo, kdo oo laskavi naslov Kranja in s tem tudi nagrado. Slove n Pokal KRANJA za leto 94 je osvojil Albin Juvančič gP-^j,, rflj z 958 podrtimi keglji, 2. mesto je pripadlo H. JJ^v. O^f". ovenije 945 kegljev, 3. mesto pa je osvojil domačin ^e$t0 GORENJSKA BALINARSKA LIGA Kranj, 9. maja - Konec tedna je bilo odigrano 4. kolo gorenjske balinarske lige. Po štirih obračunih na lestvici vodil ekipa Bistrice z osmimi točkami, druga je ekipa Planine s šestimi točkami, prav toliko točk pa ima tudi ekipa Centra na tretjem mestu. Sledijo: Lesce, Kokra, Gradiš, Alpetour, Žiri in Zarica, ekipi Save in Čirč pa sta še brez zmage. • V.S. Slovenije 945 keglje., Triglav 937 keglejv, 4. mesto Z. Štrukelj 936'kegljev in Knbiš rep. Slovenije 929 podrtih kegljev. V ženski konkurencije bila najboljša Tončka Urbane, rep. 51 lcjj«fl ki ie podrla 450 kegljev, 2. mesto je osvojila Triglavanka 2»• 432 keglja, 3. mesto F. Petač Norik Ljubljana 428 kegljev, 4. £ ^ Canžek Norik Ljubljana 418 kegljev in 5. mesto je zasedla *>■ SI. Gradec s 416 podrtimi keglji rriiK Danes torek, 10. maja, ob 18. uri pa bo potekala na keglji«" 1 jdu&g letna konferenca KK Triglav, kjer bodo ocenili minulo deio . vs> ter izvolili nove člane upravnega odbora. Prisrčno vaoj privrženci kegljanja! • Tone Česen SPOMLADANSKI TURISTIČNI RALLY GEOSS1994 BO POSTAL TRADICIONALNA PRIREDITEV E SREDIŠČA SLOVENIJE V BOHINJ Minulo soboto se je okoli štirideset avtomobilskih posadk podalo iz Vač do Bohinja - Za uvrstitev so bile odločilne spretnostne vožnje. B"»k, Bohinj, 7. maja - Nasmejani in zadovoljni obrazi udeležencev turističnega rallvja, ko so se v soboto popoldne PnPeljali na cilj pred hotel Kompas v Bohinj, so pričali, da so Preživeli lep in koristen dan. Ravno prav tekmovalnega vzdušja J* .Je vožnji od geološkega središča Slovenije do gorenjskega ,unstičnega bisera dalo še dodaten mik. "Vzemimo si čas, združimo Pjjetno s koristnim, poskusimo olivno preživeti sobotni dan in *e ob tem psihično sproti, kognimo se za trenutek vsakdanjim nadlogam, hitenju in stresom, bodimo sproščeni, poskusimo uveljaviti svoje sposob-n°sti, razum in nenazadnje znanje v poznavanju cestnopro-metnih predpisov in izkušenj v obvladovanju jeklenega kon-l.tčka/* je le del navodil, ki so Jih organizatorji tokrat že drugega turističnega rallvja Geoss, NAM iz Ljubljane, zapisali v ju v garažo. Pot so nato nadaljevali prek Mengša in Most, na Brniku pa so s preizkusom v spretnostni vožnji zaključili drugo etapo. Že na letališkem parkirišču je bilo jasno, da so ženske prav tako ali še bolj spretne voznice kot moški, zato se je tekmovalno vzdušje vse bolj stopnjevalo. Posadke so nato nadaljevale pot prek Sore in Jeprce do Škofje Loke in Železnikov, po časovni kontroli v Zalem Logu, pa so si vsi privoščili kosilo. Čakala jih je četrta, najbolj Suša Mule j in Helena Slapšak sta sicer zbrali preveč kazenskih točk za najboljšo uvrstitev, vseeno pa sta bili na cilju v Bohinju zadovoljni 2» vozno UioČ -i"8 *u"s''^nein rallvju ni bila najpomembnejša starost in vozila, ampak spretnost in znanje posadke.FotorG.Šinik naporna etapa, ko so se morah izkazati v vožnji prek Soriške planine, kjer so imeli tudi preizkus širine, testna vprašanja in časovno kontrolo. Toda trud so imeli poplačan z vozno proti Bohinjski Bistrici in nato Sem Mizico udeležencem dcSčiVanja- To se je v soboto VaSJ začel° s Startom na d0 C\?e, nadaljevalo ob Savi ° Šentjakoba, Domžal in Jarš, pomP-,se v°zniki in voznice •u v vzvratnem parkiran- ?SHIS v DOMŽALAH ZMAGAL SOSED proti jezeru, kjer so ob čudovitem vremenu opazovali vrhove naših Alp. "Vožnja z avtomobilom mi pomeni sprostitev in zato sem se tudi prijavila na rally," je na cilj pred hotelom Kompas v Bohinju pripovedovala Nuša Mulej z Bleda, ki je spretno vrtela volan svoje opel calibre: "Če bo le čas, se bom takšnega tekmovanja še kdaj udeležila, saj je na poti prijetno spoznavati kraje, ki si jih sicer najbrž nikoh ne bi ogledovala. Najbolj sem uživala na vožnji prek Soriške planine. Zelo všeč so mi bile spretnostne preizkušnje, je pa res, da bi bilo lahko še več popestritev vožnje z raznimi zabavnimi točkami." Nušina sovoznica Helena Slapšak iz Ljubljane na rallvju ni bila novinka, saj je že sodelovala na ženskem rallvju Vigred. Tako je za tovrstno preizkušnjo navdušila še Nušo in pogumno sta se podali na pot: "Bilo je res super, vožnja v tako čudovitem vremenu, prek tako lepih kra- tev, je bila resužitek. Čudovit je >il pogled na gore, na Triglav, na Bohinjsko jezero. Na postankih sva se spoznah z drugimi vozniki in sovozniki in tudi to da čar takšnemu tekmovanju, kjer je rezultat drugotnega pomena. Glavno je, da uživaš," je dodala Helena. Kljub temu da rezultati pri prireditvi res niso bih najpomembnejši, pa vendar zapišimo najboljše, ki so dobili pokale in tudi lepe praktične nagrade. V skupni razvrstitvi je zmagal Miran Bolte s "katrco", ki je zbral le 41 kazenskih točk, drugi je bil Jani Žerdin, prav tako z renaultom 4, ki je imel 63 kazenskih točk, tretji pa je bil Dušan Kovač s hvundaiom in prav tako 63 kazenskimi točkami. Med ženskimi posadkami je zmagala voznica Alenka Matijašic s tovoto, ki je imela 80 kazenskih točk, Irenka Šte-fančič s petico na drugem mestu je imela 94 kazenskih točk, Mija Renko z zastavo 101 na tretjem mestu pa je zbrala 95 kazenskih točk. V kategoriji veteranov je zmagal Stane Saver s Gatom 850, zbral pa je 112 kazenskih točk. • VStanovnik ki se ~ presenetlJiv) zmagovalec Re Po Z£l nedey° popoldne končal 1 7:6 f7 4)fVm boJu Pomagal Španc "omžai«. e . foalce n mN* " 25-161111 avstrijski reprezentant Horst Skoff je ki se i* V*«^"®. Jiv) zmagovalec Renault Slovenian opna v tenisu, Domžalah. V finalu je namreč nca Tomasa Carbonella 0:6, 6:4, je irrjgi 7 1rePrav je oil drugi nosilec turnirja že na robu zmage in Priznan Z°8°' se Je vrli Korošec ZDral >n zasluženo slavil. Dmn„*'? za zmago mu je izročil predsednik vlade dr. Janez Čai^SS z "Jim pa je slavila vsa družina, ki ga je spremljala ves Premem igrišču, ko bodo obvladah osnove tehnike, pa se naibi;*;J^a«;.^0" Je lucu domžalski zmagovalec z domovanjem Vfinah.H10^11^ prvem ki J1C Sta slavila Francoza Delaitre in Fleurian, ki sta v »ztolra t>_ ".u?nala naša edina tenisača na domžalskem turnirju TEN - KID TUDI ZA NAJMLAJŠE Kranj, 9. maja - Teniška šola TOP SPIN, ki jo v Kranju vodi Mitja Kermavnar, se je že uveljavila s svojimi tečaji za najmlajše, Mitja pa prav te dni pripravlja novost, s katere se bodo tega popularnega športa lahko začeli učiti že malčki. Na asfaltni plošči obutvene šole v Kranju namreč pripravljajo posebno igrišče dimenzij 12 X 8 metrov. Takšno igrišče je namreč primerno za vadbo najmlajših tenisačev, otrok starih od 4 do 10 let. "Za igranje tenisa je med otroki veliko zanimanja, vendar pa je normalno igrišče za najmlajše preveliko. Zato bom malčke učil najprej za njih l2t(*a Božič a in Blaža Trupeja. • VStanovnik bomo preselili na normalna teniška igrišča," je o novi pridobitvi povedal Mitja, ki je že mnoge mlade in odrasle iz Kranja in okolice naučil teniških veščin. V njegovi šoli TOP - SPIN so pred dnevi organizirali tudi tekmovanja za najmlajše tečajnike, ki so se pomerili v ciljanju tarče. Z dvajsetimi žogicami so namreč skušali čim natančneje zadeti tarčo, najboljši pa so bili: Klemen Ribnikar, Mojca Bešter, r., laucu larcu, najouijM pa so oni. ivieraen tviunmar, tviojca »esier, *• RlG? AVA VI TA vr A Of f\\7 T1F>17 4 W k Martina Verlak, Anže Kogovšek, Petra Bizjak in Spela Prelovšeč. v v*1-'-f>VV/\.I>il £jPi. NPk&kA) V 1 JKVAIvA. Mladi tenisači pa so se pomerili tudi na posebnem tekmovanju. ^ona n ^!Ha '14, niaJa začenja letošnja teniška prvoligaška 5**iov držain^ *** <^8Ct prvoligašev se bo pomerilo za tretji 1V"8lavart"Vn^Ba prvaka* V U8» nastopajo tudi tenisači kranjskega 50 Prvaki i S°*,nieIi v minuun dveh prvenstvih največ uspeha - bili uvrstitev pa drugi' 28(0 tudi letos ,ahko pnčakujemo dobro ^°sedan?/k prvoli8aški ples bo najbolj zanimiv in kvaliteten v 'Bralci ;, . Prvenstvih V«i UmM c« o m^n^ nir*M%ni •6'aici i7 t *~ Vsi ligaši so se močno okrepili, tudi z !en>s. TuH;Jlne,^ato sc obcla na naših teniških igriščih zanimiv /^flPINITEM paničan« Pn Tngiavu niso rok držali križem. Letos sta tako \Tu \-=*> a H ■ I Zmagovalca skupin mlajših pionirjev sta bila Nejc Bratuša in Špela Pirih, med starejšimi pionirji pa sta zmagala Uroš Kuhar in Nina Beton. Tako mlade, ki se želijo naučiti teniških veščin v teniškem vrtcu, kot tudi odrasle, ki želijo obiskovati tečaje, Mitja vabi, da ga pokličejo (tel. 213-515) in se dogovorijo o možnostih spoznavanja teniških veščin. Tečaji za odrasle bodo organizirani med 20. in 22. uro, otroci pa bodo vadili dopoldne in popoldne. • VS. KONČUJE SE PRESTOPNI ROK ZA HOKEJISTE NA JESENICAH NIČ PRETRESLJIVEGA Jesenice, 9. maja - Prvega maja se je začel prestopni rok za hokejiste, ki bo jutri končan. Na Jesenicah bistvenih sprememb ne načrtujejo, v svoje vrste pa bi radi ponovno pridobili domačina Toma Juga. Že nekaj časa je slišati, da naj bi z Jesenic odšla dva od udarne mlade jeseniške peterke Ivo Jan in Elvis Bešlagič. "Prošenj za izpis nismo dobili še od nikogar, tudi če jih bomo, bo to zadnji dan po pošti. Vendar pa mislim, da do bistvenih sprememb ne bo prišlo. Želimo si sicer, da se v klub vrne Tom Jug, toda tudi o tem še ni nič dokončnega," je povedal tehnični vodja Jeseničanov Brane Jeršin. Po pravilniku HZS je osnovna odškodnina za hokejista 10 tisoč mark, igralci pa se ovrednotijo tudi glede na izkušnje in reprezentančne nastope, vendar največ do 40 tisoč mark. Zato bo ob morebitnih prestopih prav gotovo "vroče" tudi zaradi odškodnin. Na Jesenicah načrtujejo, da bodo v novi sezoni imeli v svojih vrstah ob lanskih tujcev vsaj Beljajevskega in Rahmatuljina, radi pa bi obdržali tudi Kadikova. • V.S. TUDI LETOS HOKEJSKA ŠOLA Bled, 9. maja - V športni dvorani na Bledu bo tudi letos organizirana mednarodna hokejska šola "Rudi Hiti", šola bo potekala v obliki hokejskega kampa, namenjena pa ie predvsem fantom strarim od deset do šestnajst let Mladi hokejisti bodo, glede na hokejsko predznanje in starost, razdeljeni v štiri skupine, hokejska šola pa bo organizirana v dveh terminih: od 19. julija do 24. julija in oa 25. julija do 31. julija. Mladi bodo tri ure dnevno trenirali na ledu, preostali čas pa bo namenjen drugim športnim aktivnostim (od plavanja do teka) in predavanjem trenerjev. Vodja kampa bo tudi letos trener slovenske državne reprezentance Rudi. Hiti, pomagali pa mu bodo tudi Vaclav Cervenv, Gor^zd Hiti, Sergej Stolbun in Janez Finžgar. "Letos se bodo našega hokejskega kampa prvič udeležili tudi hokejsiti iz Češke, prihod na Bled pa so že potrdili tudi hokejisti Milano Lionsev in Fasse iz Italije. Pričakujemo še prijave Švicarjev in Nemcev, tako da bo druženje mladih na Bledu res zanimivo in kvalitetno," je ob razpisu letošnje, sedaj že četrte, mednarodne hokejske šole na Bledu povedal Brane Terglav iz HK Bled. Prijave za hokejski kamp na Bledu sprejemajo do konca junija, dodatne informacije o šoli pa dobite po telefonu 216-553. • VS. MALONOGOMETNI TURNIR V TRŽIČU JESENIČANI BODO IGRALI Z NAVIJAČI Tržič, 9. maja -To soboto, 14. maja, bo na rokometnem igrišču v Križah zaminiv malonogometni turnir. Na njem bodo sodelovale tri ekipe: navijači jeseniških hokejistov iz Tržiča (tako imenovani Red steelersi), navijači jeseniških hokejistov iz škofje Loke in seveda ekipa hokejistov Acroni Jesenic. Turnir se bo začel ob 14. uri s tekmo med tržiškimi in škofjeloškimi navijači, ob 15. uri bodo igrali Ločani in Jeseničani, ob 16. uri pa še Tržičani in Jeseničani. Ob 19. uri bo pred gostilno Pr'Primožk v Pristavi še zabavni večer z javno tribuno in nagradnimi igrami. Za razvedrilo bo igral ansambel Abrakadabra. Glavna sponzorja prireditve sta gostilna Pr' Primožk in Avtotehna. • VS. KANADČANI SO SVETOVNI PRVAKI Milano, 8. maja - S finalno tekmo med ekipama Finske in Kanade se je v Milanu končalo letošnje svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu. Razburljiva in napeta tekma se je sicer končala z rezultatom 1:1 (povedli pa so Finci). Tudi podaljšek je minil brez golov, po kazenskih strelih pa so si naslov svetovnih prvakov priborih Kanadčani. V tekmi za tretje mesto pa je ekipa Švedske premagala ZDA z rezultatom 7:2. Ob svetovnem prvenstvu skupine A v Italiji so potrdili Bolgarijo kot organizatorico svetovnega prvenstva skupine C prihodnje leto, mladinsko prvenstvo skupine C pa bo v Litvi. Po sestanku o alpski ligi usoda tega tekmovanja še ni znana, naša delaeacija pa se je v Italiji dogovorila za močan hokejski turnir, ki bo decembra najbrž v Tivoliju. • VS. JanTane okrepila^igraTcaTz^nekdanj; gj. Krošlak - 409. na teniških lestvicah in Filip Kaščak ki je na Jan*umestu- °b * preizkušenih reprezentantih: Urhu, Foru, ^nSkovcu ter ob vedno zanesljivih Boštjanu Mmeju KavCrtu, fcU in oralih mladih igralcih, se bodo h^KS J.0ril> za osvojitev novega naslova prvaka. Tudi dobn natopi Kučanov na'dvoranskem prvenstvu Slovenije, turnirjih doma in ^luJem, ter dobe igre za reprezentance v Davisovem pokalu, utrjujejo visoke cilje Kranjčanov. . i7redno V prvem krogu se bodo v Ljubljani pomenil z letos izredno n°cnim Ariston Slovanom. Martin Dolanc ?URNIR V GORENJI VASI >0renja vas o iVasi organizira S*'*' ,,1TeniSka sekciJa Društva Partizan iz Gorenje lestvice KIM n m maJa teniški turnir računalniške jakostne SNca ko KrT, v.katcgoriji moških nad 35 let. Prijave do tega telefonu^i^Ud^ieVnje, z" VS. fefonu 68l^42Ual! Sl^ST' Z*yJ organizator Selak~P° V ZNAMENJU SESTER GRM treh katilnJ?-1^ M turnir za rekreativce. Tokrat so nastopili ^ki nad I?? t V" S1Cer ženske do 35 lel» moški nad 35 lel in ^»rnivo na i e^ .^/"niive igre so se igrale v vseh skupinah, prav rm Zmao i - a ale v ženski skupini, ko sta se srečali sestri **radi nn JC • na Grm- Pri moških nad 45 let je moral zmago P moških H^fl Dnznali Mirko Janškovec Marjanu Jezersku, ^a8al ie t pa je premoč moral priznati Rz je Jeras. • J. Mannček priznati Rado Vengust. ALPINISTIČNE NOVICE AO KRANJ Zaradi toplega vremena se je dejavnost alpinistov preselila v kopno skalo. 12. marca sta bila v JV steni Planjave Igor Variačič in Andrej Prinčič. Splezala sta smer Humar-Škarja - 270 m, IV-V Vikotr Relja in Suzana Gorjup sta v J steni Planjave splezala Stranjsko smer - 300 m, 5 Al. 15. marca sta Andrej Prinčič in Igor Variačič v Ospu plezala: Medo 200 m, V, Lukna 50 m IV-, Pero 60 m V + 27. 3., sta Boštjan Mandelj in Simon Koželj splezala prav tako v Ospu smer Goba -120 m 5 A2. 26. marca sta bila v Kuželjski steni Igor Mlinar in Janez Velikonja, splezala pa sta JZ Raz -180 m V - IV. Prav tako sta tam plezala Viktor Relja in Suzana Gorjup. Splezala sta prvenstveno smer, dolgo 150 m. Poimenovala sta jo Trmasta, ocenila pa s V+, IV. 27. marca sta v Beli peči Janez Velikonja in Igro Mlinar plezala Javorniško smer S Sleparsko, dolgo 100 m, ocenjeno pa s VI, V-. 30. marca sta bila v Beli peči tudi Viktor R. in Suzana G. Plezala pa sta Lomsko smer - 100 m V. Naše gore pa še vedno ponujajo dovolj možnosti tudi za številne turne smuke. Tako je 13. 3. Gregor Piskar opraivl extremni smuk z Vrtače. Smučal je po Osrednji grapi. Spust je ocenjen s smučarsko oceno S5+. 31. marca pa sta prav tako Gregor Piskar in Filip Vodnik opravila spust: Severna stena Kočne - Povnova dolina, dolg 1000 m, z oceno S5 - IV+. • M. Pintu* ŽIVILA ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 V 1. nadstropju novega poslovnega centra v Šenčurju, Kranjska cesta 3 ODDAJAMO V NAJEM poslovni prostor v velikosti 56 m2. Zagotovljena je souporabe stopnišče, hodnike In sanitarij. Od najemnika pričakujemo predvsem: - finalizacijo prostora pod našim strokovnim nadzorom, - plačilo mesečne najemnine v višini 14 DEM/m2 ter posameznih funkcionalnih stroškov najema v pavšalnem znesku 4 DEM/m2, ki pokriva smetarino, ogrevanje, vodarino, uporabo skupnih prostorov in površin, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča in zavarovanje. Porabljena električna energija se plačuje neposredno. Osnovo za Izračun zneska najemnine in funkcionalnih stroškov najema predstavlja velikost poslovnega prostora (56 m2), - plačilo davka, - opravljanje dejavnosti, ki ni konkurenčna naši dejavnosti In dejavnostim drugih najemnikov v tem poslovnem centru. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. št. (064) 47-122. Int. 234 (tog. Cegnar) ali 236 (ga. HostnMO. MALI OGLASI » 223-444 223-111 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 9665 ŠIVALNI STROJI - gospodinjski, industrijski, rezervni deli in servis! HIT: Overiock Brother 546 D - 750 DEM + PD. «061/13-16-112, od 8. do 16. ure 10187 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovsticom in več kot 100 Igrami, cena 250 DEM, prodam. «623-175 10322 OVVERLOCK BROTHER 546 D, nov .prodam. O 401-125 po 18. uri 10571 Prodam KOSILNICO BCS. 633 t 66- 10573 Ugodno prodam COMMODORE 64 s televizorjem. «64-093 iosm Dobro ohranjen ŠTEDLNIK dva plin, dva elektrika, prodam. Zadraga 17 10593 Prodam PEČ za centralno Feroterm, moči 32 KVV z dvojnim goriščem. «631-260 10596 Osebni RAČUNALNIKI, tiskalniki, filtri, programska oprema, plačilo na kredit. ATAK, d.o.o., «324-313 10629 TEHTNICA LIBELA 500 kg prodam. «421-722 zjutraj ali zvečer Ivan Prodam ohranjenega PAJKA za seno tip VO 4. «46-002_10041 Ugodno prodam 8 litrski BOJLER. «217-596 10851 Prodam 5 kg kleparskega CINA, elektromotor 3 KW in tri kalorlferje. «242-397 10688 Prodam motorno KOSILNICO del. širine 130 cm. «70-009 10694 Prodam TRAKTOR IMT 539. 621-042 1061/ 10727 MOTORNO KOSILNICO z malo okvaro prodam za 100 DEM. 048- 545 10728 Prodamo novo mizarsko DELOVNO MIZO. 0718-088 10757 GLASBILA Prodam 4-vrstno HARMONIKO Melodija, skoraj novo Za polovično ceno. 072-563 10682 GR. MATERIAL Prodam GRADBENO BARAKO z nadstreškom. Ogled, Sp. Duplje 10/ a, Duplje, popoldan losos Prodam dva nova stresna OKNA 54 x 70, poceni. 0 723-417 loess Prodam 80 m2 FABJONA. Cena po dogovoru. 0632-738 10662 Prodam večjo količino MIVKE oz. glinice. 070-379, od 14. do 20. ure Prodam 16 m2 LADIJSKEGA PODA. Bergant, Poženik 37, Cerklje 10721 Prodam smrekove PRIZME 10 cm in stebre za kozolec. 0421-696 10723 LEKERO vam nudi KERAMIČNE in GRANITOGRES ploščice, sanitarno opremo, vodovodne pipe, lepila in fugirne mase, LAMELNI in KLASIČNI PARKET, opaž in ladijski pod, OKNA, VRATA vseh vrst, POLKNA, ROLETE - klasične in mini, ALU žaluzije, lamelne zavese In še In še. Pridite In se prepričajte O BOGATI in POCENI ponudbi izdelkov. LEKERO, MILJE pri Kranju - ob glavni cesti Kranj -Preddvor, 043-345 10738 Prodam smrekove obloge 12 in 16 mm in suha drva. 064-207 10760 IZOBRAŽEVANJE PADI Šola potapljanja in prodaja opreme. 0066/74-489 9515 Ištruiram matematiko na vašem domu, ura 300 SIT. Dipl.strojni ing. 0215-301_10672 MARK D.O.O. tečaji angleškega in nemškega jezika, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. 0 213-983 10678 Inštaliram matematiko In fiziko za vse stopnje. 043-131 10715 Kupim 10 kg JEKLENKO (plinsko) za gospodinjstvo in prodam DIANO. «874-013 10591 Odkup prvovrstne smrekovlne. 0633-664 10637 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudim tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10M2 DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure iobotaod9do 12 ure TV* Hi - R »VIDEO TV37cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV72cm(TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 ^^^^^^ Kupim KLETKE za kunce, večje. 065-773, po 20. uri 10749 LOKALI V najem oddam PROSTOR s sanitarijami 55 m2. 0242-822 loeeo Iščemo prostor za frizerski salon Kranj ali LJubljana. 0214-747 10671 V centru Kranja oddam PROSTOR 20 m2 za razne dejavnosti. 0223-440, po 18. uri 10676 KOLESA Prodam BT 50, letnik 1987, metalno črn. 0310-147 10763 OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. Gostilna Marjan MARINŠEK, Naklo, Glavna cesta 2, obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaradi adaptacije ZAPRTA od 10. maja 1994 do predvidoma 15. avgusta 1994. Za razumevanje se lepo zahvaljujemo. PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0221-051 POKLIČITE! 10276 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 21.5.94. 049-442 10487_ Nakupovalni Izlet v Munchen, cena 69 DEM s kombijem. 082-104 iosss OTR. OPREMA Prodam otroške pograde in dekliško ponv KOLO. 0324-616, zvečer 10717 OSTALO SODOVE za olje in PREŠO za sadje, zelo poceni prodam. 0 212-601 10682 SURFINIJE, BRŠLJlNKE, SLO-VENKE, prodam. 0 326-394 ioes5 SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1 «>«> K. /V PvJ /V I X > V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRI) II) OAKANCIJA,OBROKI m Q(\nr\t Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTI JM SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.IOKA. (.OIIKSK • 125 TEL: 064 633-425 PRIDELKI SADIKE paradižnika večjo količino ugodno prodajamo. Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 0061/841- 471 10244 Prodam OTAVO. Pollčar, Sp. otok 2, Radovljica, 0738-052 10&B2 Prodam stoječo TRAVO. Zg. Bela 21, Preddvor io&22 Oddajamo KOZJE MLEKO in JO-GURT Slapšak, Sp. Besnica 79 B POSESTI Slovenska družina najame v Kranju ali okolici manjšo starejšo hišo. 0212-716 10153 V Snakovem pri Tržiču prodam hišo v IV. fazi primerno za obrtnika, menjam tudi za manjše stanovanje z doplačilom. 076-067 10387 Iščemo starejšo hišo v kranjski ali škofjeloški občini, ki jo menjamo za stanovanje in lokal. 0620-070 10579 V najem oddam VRT 2x15 m2 v škofji Loki. 0620-070 losao V najem dam GARAŽO na Zlatem polju. 0312-255 10702 V Tržiču prodamo novo opremljeno VRSTNO končno hišo 250 m2 na 360 vrta. APRON, 0214-674 10742 V Kranju 4-sobno komfortno novejše STANOVANJE 109 m2 v hiši z ločenim vhodom in pripadajočim zemljiščem 113 m2 naprodaj za 79000 DEM In trgovski lokal 31,6 m2 v obratovanju za 30.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, del. čas od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, «242-631 10731 V Radovljici v mirnem predelu prodamo na večji parceli novejšo atrijsko hišo 332 m2. APRON, 214-674 10741 JAVORJE nad Šk. Loko prodamo hišo v V. gr. fazi na parceli 1200 m2. APRON, 0214-674_10743 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO - rutinir-an- vas zabava na porokah in praznovanjih. 0 312-327 10575 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT. Šifra: UGODNO 10581 Frima v mirovanju ugodno naprodaj. 048-569 10616 CERTIFIKAT v vrednosti 800.000 SIT, ceneje 50 %, prodam. 0214-132, zvečer 10063 Trgovci, sponzorji! Poceni majice, primerne tudi za propagandni dotiskl 0311-078 10752 MONTAŽNI MINI GOLFKET, profitna ali dodatna gostinsko turistična ponudba. 0721-289 10758 Prodam CERTIFIKAT 800.000 SIT. 0891-191 10762 POZNANSTVA Takoj sprejmem žensko do 30 let za trajno zvezo. Ostalo po dogovoru. Šifra: SONCE SREČE_imto RAZNO PRODAM Prodam OREHOV LES in nov SURF Veplas. Okroglo 23, Naklo 10599 Prodam lestve, slamoreznlco, topor-Išča vile, prikolico za avto. Fajfar, Zabukovje 13 10661 Prodam večjo količino suhih BUKO-VIH DRV. 078-817_106M SIPOREKS 5 cm, 10 cm, PRTLJAŽ-NIK za Fiat 750. 0 312-322 10677 Prodam FIŽOLOVKE 4 m visoke. 0712-247_10711 Prodam BUKOVA DRVA. 0713-297 OKNA 140X140, mešana drva, nerjaveče korito, poceni prodam. 0242-433 10719 STAN. OPREMA Prodam dva ročno Izdelana SKLEDNIKA. 0622-752, od 18. ure dalje 10601 Prodam GOVEJO KOŽO. 0324-313 Kuhinjske elemente z 2 koriti in odcejalnikom, ugodno prodam. 0323-877 10668 Ugodno prodam spalnico, kuhinjo s štedilnikom (4 elek.), hladilnik, lahko po delih in peč na olje ter pralni stroj. 0329-667,216-237 10573 Prodam dva raztegljiva KAVČA. 0328-382 10716 Lekero vam nudi SEDEŽNE GARNITURE v usnju in blagu, STOLI in jedilne MIZE, kopalniško pohištvo, sanitarna oprema, KERAMIČNE in GRANITOGRES PLOŠČICE. STAVBNO POHIŠTVO: okna, vrata - vhodna, notranja, harmonika in drsna v tipski in izdelavi po naročilu, senčila: ALU žaluzije, rolete, lamelne zavese. LEKERO. Milje pri Karanju, 043-345 ŠPORT Prodam domači FITNESS (home gym) - fassi, cena 1800 DEM. 076- 027 10588 JADRALNO PADALO ugodno prodam. 083-841, zvečer 10592 STORITVE J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-niška 80, O 329-886_8274 LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766 8313 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0325-815 9623 ROLETARSTVO BERČAN nudi žaluzije, rolete, ter lamelne zavese. 0061/342-703 (stanov.), fax 061/ 342-464 10332 STEKLARSTVO SELIŠKAR DRAGO 0061/272-381 izdelujemo in montiramo izolacijska stekla, steklene vetrolove in zastekljujemo balkone in terase! 10335 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 10386 VODOVODNO INŠTALACIJO v hiši. kot tudi razna popravila in predelave ter čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo obrtniško, kvalitetno in po solidni ceni. 0218-427 10397 STROJNO ČIŠČENJE TEPIHOV in ostalih talnih oblog, ter sedežne garniture, vam naredimo kvalitetno in za solidno ceno. 0218-427 10439 Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. 0213-218 10476 Popravila gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Bremec, Gubče-va 1, Kranj. 0 323-118 in 212-083 10574_ Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata. 082- 104 10586 Kvalitetna montaža raznih oblog, napuščev, balkonskih ograj, podstrešja. 0061/823-127_10587 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.o.o., 0216- 706 10590 HLADILNE OMARE Zanussl 400 lit. s steklenimi vrati 105.000 sit. Brezplačna dostava. Ogled v Pingo, d.o.o, Oprešnikova 74, Kranj Prims-kovo, 0216-141 10612 SALAMOREZNICE, nove, italinakse, 250 mm 69000 SIT, 300 mm 88000 SIT. PINGO, d.o.o, Oprešnikova 74, Kranj, 0216-141_10613 PINGO d.o.o. prodaja GOSTINSKE OPREME, vam nudi ledomate, pomivalne stroje, blagajne, gostinske kozarce in posodo.......Oprešnikova 74, Kranj, 0216-141_ioei4 SATELITSKE ANTENE montaža klasičnih anten, dograditev A KANALA, M MTV kanal. 0310-223 10626 KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka počitniških prikolic. 0215-211 Montaža oken, vseh vrst vrat, suhomontažna prenova oken in vrat, vseh vrst senčil, polaganje pariteta, keramičnih in granitogres ploščic, opaža, ladijskega poda in zaključnih letev. 043-345_10738 STANOVANJA V najem vzamem 1-sobno ali 2-sobno stanovanje na Gorenjskem. Predplačilo 6 mesecev, cena okoli 300 DEM. Šifra: AKVARELIST 10460 Najamem GARSONJERO ali sobo na Jesenicah, Bledu, Lescah, Kranju ali Radovljici. 062-658_loeoa Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. 0064/218-520 Oddam 3-s stanovanje 87,8 m2, ogrevano, s toplo vodo, telefonom, opremljeno v I. nadstropju Planina III., mesečno 600 DEM, predplačilo za eno leto. Šifra: MITRA 10653 Prodam GARSONJERO na Kamnrt-niku, v pritličju, komfortno, kuhinja ločena. 0061/614-629_10729 STANOVANJE 30 m2 novejše komfortno prodamo, lokacija Kranj na-selje Planina II. FRAST NEPREMIČNINE, del. čas od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, 0242- 631__10732 Oddamo TURISTIČNE SOBE Planina pod Golico enomesečni najem ali več. FRAST NEPREMIČNINE, od 9. do 12. od 16. do 18. ure, 0242-651 Radovljica - GARSONJERO oddamo. FRAST, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, 0242-651 10734 Pri NAKLEM prodamo polovico hiše cca 90 m2 z vrtom 500 m2 in lokalom 50 m2. APRON, 0214-674. 218-693 Panasonic AiB6tiiw6 centralB, tBiefoni in tBietaiGBizapfH^poeiGvnaŽB SERVISZOf^NrUNAIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TTVGOV^NA - SFRV1S Uprava tel.: 064 222 868 tu.: 064 222 867 LJUBLJANA. tol/fax.: 061 159 0 232 KRANJ. tol/fox. OM 222150 ODDAMO opremljeno hišo z vrtom v škofji Loki, pri Jesenicah, v Šenčurju: neopremljeno pri Cerkljah ter garsonjero v Kranju. ZAMENJAMO 1-ss na Planini za 2-ss, 3-ss (Vodovodni) z etažno CK za večje s CK in 3,5-ss za manjše 2-ss v pritličju. KUPIMO: 2-ss s CK v pritličju:garsonjere in enosob-na stan. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 10740 Nujno najamem garsonjero ali manjše stanovanje - Lesce, Radovljica. 0715-608 10747 VARSTVO Iščemo varstvo za malčka v poletnih mesecih, med Kranjem in Brnikom. 0 81-876 10572 VOZILA DELI Prodam VW HROŠČ, motor za Z 101, vse po delih. 0874-377, po 15. Uri 10583 Vlečno kljuko za R 18 mak) rabljeno 5000 SIT. 0691-981_10638 Prodam dele za YUGO, letnik 1990 patnik, luč, odbijač). 0328-466 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. 0631-758 10665 Prodam tovorno AVTOPRIKOLICO za 24000 SIT. Grintovška 23, Drulov-ka 10754 VOZILA Prodam OPEL KADETT, letnik 1989. kovinske barve, garažiran, lepo W ranjen. 0241-619___22 GOLF JXD, letnik 10/1990, 39.000 km, prodam. 0 44-108 Prodam UNO 60 S, črn Blaupunkt radi. 070-429 !22 GOLF JX diesel, letnrk 10/85. 136000 km, dobro ohranjen, z ne dodatne opreme prodam za DEM. 0881-668 7000 10693 Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 Prodaja, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528, zvečer, 325-659, po 20. Uli 8599 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. 3/95. 045-078 i oso« R 11, letnik 1986, prevoženih 77.000 km, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. 077-394 10565 ALFA ROMEO 33 S, letnik 1987, rdeče barve, prodam za 7500 DEM ter AVTOMATIK 3 S, letnik 1990 za 500 DEM. 0733-951_iostb Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 21.5.94. 049-442 Prodam OPEL KADETT C. letnik 1977, 98000 km, cena po dogovoru. 076-950 10578 GTL 4, letnik 1984, bela, registrirana do avgusta 94, 61000 km, nove gume, radio, cena 3100 DEM. 0620-962 10589 SUZUKI MARUTI, letnik 9/91, reg. do 9/94, prevoženih 52000 km, metalic modre barve, prodam. 0061/485-378_10597 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1989. 0325- 218 _10602 SAAB 900 GLS, radio, odlično ohranjeno in varno vozilo, reg. do 2/ 95, prodam. 0723-612 loeos Prodam R 5 GTS, letnik 1989. 0211-738, po 18. uri 106O6 Ugodno prodam YUGO SKALA 55, letnik 1990, reg. do 21.2.1995, cena 3.200 DEM. Gregorič, Begunje 160. 0 733-142 po 10. uri dopoldamoeia Prodam Z 750, letnik 1969, regis-trian. 082-951 loeig Prodam BMW 316, letnik 6/1987, 100.000 km, dobro ohranjen, cena 12.000 DEM. 0 061/52-715 10621 SUBARU JUSTY 2 WD, letnik 1990, 70.000 km, dobro ohranjen, prodam za 9.800 DEM. 0 44-084 10623 Odkup, prodaja, krediti vozil. 070-747 1062S Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. 051-488 10628 RENAULT 9, letnik 8/89, odlično ohranjen, prodam. 0324-313 ioesi Prodam TOYOTA COROLA 1.3 XL, letnik 1988, dobro ohranjeno, cena 10.000 DEM. 0736-571 10636 Prodam DIANO reg. do konca leta. 0328-656 10643 Prodam LADO 76 in PRALNI STROJ. 0620-676 10644 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, celega ali po delih in moped T 14. 065-790 10646 Prodam HROŠČA, letnik 1972. 0326- 963, popoldan 10648 Prodam Z 101, letnik 1981, obnovljeno, reg. do aprila 95, cena 1300 DEM. 082-658_ 10649 GOLF 1.4 CL, letnik 1993, prevoženih 15000 km, prodam. 0311-712 Prodam VISO CLUB 2, letnik 1982. 046-507 10659 Zastava 750, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam za 500 DEM. 0874-059 10667 Prodam VW HROŠČA 1200 J, letnik 1975, reg. in obnovljen. 0311-756 Prodam GOLF diesel, letnik 1973, 150.000 km, generalna pri 120.000 km, dodatna oprema. 0723-332 * Prodam GOLF GL, letnik 1981, cena po dogovoru. Fojkar Janez, vlrmaše 18, Škofja Loka io«97 Zastava 750, letnik 84, konce leta, reg. do 2/95, poceni prodam ■ Kranjska c. 8, Šenčur io»g ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prvi lastnik, ugodno prodam. Rubin Kok-rica, 0215-545 «gj Prodam JUGO 45 A, letnik 1984, reg. do 20.9.94. 0312-255 iowj> Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 10*» Prodam GOLF JXd, LETNIK 90, 5 V. 0312-255 10703 GOLF GTI, 16 V, letnik 1988, prodamo, rdeč. RUBIN KOKRICA 0215-545 «"w PASSAT KARAVAN 1,8 CL, letn* 1990, ugodno prodam. RUBIN KOKRICA, 0215-545 i°7jf Prodam R 4, letnik 1982. reg-potekla. 0733-260, od 8. do 17. ure KOZMETIKA CAN Af ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■ DEPILACIJA NOG , IR0ČNA UMFNA DRENAŽA za odpravo celulifa in drugih nevšečnosti 620.279. ior* Prodam R 18. letnik 1983, '■O^jj, an. ohranjen. 0329-061_____ Prodam FIAT UNO 45 Pffii!^* 1986, za 6500 DEM. 0325-i*^. Prodam JUGO 45 KORAL, Jg$ 1989, reg. celo leto za 3500 * 0325-543_______^ JUGO KORAL 45, 89, ot**Hjgg3, TOMOS AVTOM ATIK, letniK >^t prodam. 0324-813 ^__-j^ Prodam VW HROŠČC 1200 J- 118 ___-T* R5 ekspres, letnik 1988, ^ro barve, zaprt, odlično ^ranjen, celo leto, 93000 km. ugodno dam. 050-240 __—čišče in domačo pijačo. Planinska pot se tod večkrat preknje z vinsko cesto Tako je na primer iz Pavlove vas označena pot proti sv. Jed rt m nato navzdol do pišeškega gradu ter do ribnika in Marofa kjer se spet pnključi vinski cest Podatke o planinskih poteh (Posavska planinska pot) po pobočjih Orlice je najbolje poiskati pri Planinski zvezi al> domačih planinskih društvih. Pišeški grad je bil menda zgrajen v 13 stoletju in je bit v lasti pišeški h vitezov, pozneje pa grofov Moseonov Mogočni grad ima obliko nepravilnega mnogokotn-ka m v sredini 36 metrov visok stolp V preteklost je bilo v njem deželno sodišče danes pa ;e prepuščen zobu časa in čaka morebitne investitorje. Domačini si po tihem želijo, da bi v svoj kraj zaradi izredno milega podnebja dobili zdravilišče morda ravno v pišeški grad Okoli gradu se še razprostira ogleda vredni grajski park. v katerem pozorni obiskovalec lahko opazi vrsto zanimivih drevesnih m grmovnih vrst. tudi takih, ki so pnšle v Pišece iz tujine. Največje m najdebelejše drevo v parku je mamutovo drevo, ki je visoko kar 51.5 metra in ima obseg 517 cm (premer 165 cm). Za vse vas. ki radi pešačite, uživate v tišmi gozdov in nimate nikoli dovolj naravnih lepot, so orežišKi gozdarji označili 4.5 km dolgo gozdno pot. ravno prav za malo rekreacije m za pravo lekcijo o gozdovih Gozdna pot je označena z rumeno-zelemmi mar-Kacijami m se začenja v središču vasi Pišece pri mhnu na Gabmici in vodi mimo cerkve sv Mihaeia pod Pietefsmkovo rušo do nbnfca pod pišeškim gradom. Svoj poučni sprehod lahko začnete tudi pri ribniku na Mar otu. nekdanji grajski pristavi. (Mimogrede povejmo še 0a v grafskti gospodarskih poslopjin pod nbnikom za-sebnica goji šampinjone - povprašajte po nj»h!) Pri ribnfcu se gozdna pot odcepi proti gradu nato pc gozdni vtaki in gozdni cest' do gozanega 'ezervata mimo lovske koče nad izvirom Gabmtce nazaj do Ptšec Peš ali. z avtomobilom - spel smopriPišecan Ogtedarno s obnovljeni mlin na Gabrno. ne«a. metrov više v kraški jami Duplo njen izvir, v neposredni bfcbni še baročno stavbo farne cerkve sv. Mihaela, ki ima še šest dobro vzdrževanih pooYužničn*i cerkva Pri nekaterih od njih so odlične razgledne točke vse pa oovezu-je turistična pešpot «n vsako veka optskati še posebej obžegnanph Ob poti od Pavlove vasi proti Pv-šecam ne prezrite pogleda na kužno zamenje med vinogradi. Id e posta -.a- z-a^enrtost ptšeš-kih krajev Pišečam obnavljajo rojstno nišo s s.e-S'eca ez - :so.:a Ma-sa Pteteršmka^V njej bodo še v tem letu uredili spominsko sobo. na pokopališču pa obnovili nagrobni spomenik. Na tem pokopakšču je tudi grobnica grofov Moseonov nekdanjih lastnikov gradu, in spomenik taicem iz 2. svetovne vojne Sredi va» je še soo~e- ■ kmečkim uporom m NOB Da ne boste žrveii samo od cjcjčudovanja narave bodo poskrbeli v p»šešk,h bifejih m okrepčevalnicah, kjer vam bodo postregli z narezki, morda pa še s čim drugim če se boste prej napovedali če radi dobro este m pojete, priporočamo da se najavite po telefonu Društvu kmetic (predsednici Zin-ki Žibert). m domačinke vam bodo pnpravite pogostitev, ki a jo boste zapomnili S BREDA DUŠIĆ-GORNIK --— sCovensk\e POČITNICE NAIVNA NEDOLŽNOST SKRIVNOSTNE BELE KRAJINE Bela krajina, obdana na eni strani z Gorjanci, na drugi s Kočevskim Rogom, na tretji pa jo obliva Kolpa, je v spominu in v očeh marsikaterega Slovenca še vedno idilična dežela z neokrnjeno naravo, belimi brezami in narodnimi nošami, pisanicami. prtički, starimi verovanji in običaji Tisti, ki jo dobro poznajo, vedo, da je Bela krajina še marsikaj drugega. In znani metliški humorist Toni Gašperič vse, ki še oklevajo, ali bi šli na obisk ali oddih v to najjužnejšo in eno najtoplejših slovenskih pokrajin, povabi takole: "Lepot Bele krajine ne morete izmeriti s še tako bujno domišljijo. Tu živijo ljudje, ki so jim besede: sovraštvo, neprijaznost, oholost, nadutost in morda še negostoljubnost ■ tuje. Kar so za Gorenjce nageljni, je za Belokranjce trta. Vino pa jim je - sonce v kozarcu. V Beli krajini izhlapijo žalost, slaba volja in podobne reči. ki nimajo s petjem in vriskanjem nič skupnega. Bela krajina je s slovničnega stališča ženskega spola, zato ni nič čudnega, če je nežna, topla, lepa, razumevajoča, očarljiva, zapeljiva, samosvoja, cvetoča in morda se mikavna, skrivnostna ter naivno nedolžna. Kdor enkrat stopi na njena tla, je okužen z lepoto, mehkobo, žuborečo govorico, z vinom celo." VEDNO DOBRODOŠLI MED BELOKRANJCI Takšna je torej Beta krajina in z njo Belokranjci. Morda so prav zato. ker so bili dolga leta pozabljeni in od n njen i na stran, ostali preprosti, prijazni in pnslovično gostoljubni. Val civilizacijske pokvarjenosti jih na srečo še ni oplju-sknil. Vendar so zadnja leta. zlasti po vojni v Sloveniji, Slovenci začeli na novo odknvati Belo krajino. Slovenska obala je namreč postala pretesna za vse. ostalo morje nekdanje Jugoslavije tako rekoč nedostopno, za tujino morda ni dovolj denarja. In tako je začelo naraščati zanimanje za Kolpo, ki velja za najtoplejšo in najčistejšo slovensko reko. Tako rekoč cez noč je postala najdaljša slovenska obala, a še preden so se Be-tokranjci tega zavedeli, so na rečnem obrežju stali številni šotori in kamp pnkolice. Ker bi takrat urejene kampe ob Kolpi, ki obliva Belo krajino, lahko prešteli na prste, je razumljivo, da je večina kampirala na črno. Vse, kar so imeli Belokranjci od teh tunstov, so bila pomendrana polja, pokradeni pridelki in kupi smeti, ko so se tunsti zadovoljni vračali s poceni počitnic. Belokranjci. nevajeni, da bi se kdo tako množično zanimal zanje, predvsem pa za tisto, kar nudi prelepa narava, so bili šokirani. A na srečo ne za dolgo. Hitro so spoznali, da bodo od turistov lahko ne samo kaj pričakovali, ampak celo zahtevah, le, če jim bodo tudi kaj ponudili Od kampiranja v divjini še turistične takse ni moč zaračunati. Tako so začeli vzdolž Kolpe ustanavljati turistična društva in tuhtati, kako bi lahko na čim boljši način ponudili gostom vse. kar premorejo tamkajšnji kraji. Če so še nedolgo nazaj ljudje v dolini Kolpe tarnali zaradi pomanjkanja industrije, so sedaj veseli, da jih je ta pndobitev civilizacije obšla. Ohranili so namreč kjiličnost in - kar je danes najpomembnejše - čisto, neokrnjeno naravo, kakršno je moč najti le še malokje v Sloveniji. Spoznali pa šo še nekaj: da Bela krajina turistične industrije, kakršno poznajo ponekod v svetu, ne bi prenesla, že zaradi svoje kraške občutljivosti ne. Zato jo želijo tudi vnaprej obvarovati. Z vsem srcem in odprtimi rokami bodo sicer sprejeli vsakega gosta, toda nikoli ne bodo dovolili, da bi se jih na primer na majhnem prostoru drenjalo na tisoče. Pač pa jim bodo ponudili oddih na mnogih krajih. Četudi Bela krajina ni velika, pa je možnosti in priložnosti za pnjeten oddih ali samo izlet obilo. OBILO UŽITKOV OB KOLPI V poletnih mesecih bo, razumljivo, najbolj privlačna Kolpa, ki se segreje celo na 29 stopinj Celzija, kar ne pomeni, da se pri Kolpi belokranjski turizem tudi konča. A o drugem pozneje. Takoj ob "vstopu" Kolpe v Belo krajino je v Prelesju Madroničeva turistična kmetija z nekaj sobami, urejenim kampom, ki lahko sprejme 30 prikolic in prav toliko šotorov, ter trgovino. Organizirajo tudi poletno šolo deskanja. Pripravljen imajo že lokacijski načrt za obnovo celotne kmetije: uredili bodo restavracijo, prenočišča, mlin ter stanovanjsko hišo. Na drugem koncu Prelesja pripravlja Peter Kapš šotorišce, ki bo nared do poletne sezone in bo letos prvič sprejelo goste. V Kotu bo Boris Lovrenčič letos odprl šotorišce s 50 kam-pirnimi mesti ter restavracijo, prihodnje leto bodo nared tudi prenočišča. Le nekaj kilometrov navzdol ob Kolpi, v Radencih, so šte vilni gostje taborili v šotoriščih pri Martinu Lindiču in Juretu Špehar-ju že lani. Pri Lindiču si je moč sposoditi tudi kanuje in gorska kolesa, organizira tečaje za jadralne padalce. Vsi omenjeni so pripravljeni organizirati tudi lqy, ribolov - pri "njih je moč kupiti ribiške dovolilnice - spust s kajaki in kanuji po Kolpi, pohode, v juliju in avgustu bo tudi nekaj zabavnih prireditev. V okolici Sinjega Vrha je nekaj zelo zanimivih krajev, kot na primer Breg, Riblje, Dalnje Njive in Damelj. Povsod že pripravljajo kampe in zatrjujejo, da bodo nared do turistične sezone. Z delom hitijo tudi člani turističnega društva Sinji Vrh, ki urejajo dostope do Kolpe in njeno obrežje. Do poletja naj bi bila asfaltirana cesta od Vinice do Sinjega Vrha. Urejena bo tudi cesta Kočevje-Stari trg-Črnomelj, tako da si bodo zlasti tisti, ki bodo potovali v Belo krajino iz Ljubljane, lahko precej skrajšali pot in se izognili gneč]. V Vinici ima podjetje Gostinstvo Črnomelj kamp III. kategorije, v katerem je sto kampirnih mest in restavracija. Kamp je bil pred vojno v Slove- niji zelo priljubljen med tujimi turisti, ki se zopet počasi vračajo. V bližini je tudi vec trgovin. Ne gre pozabiti, da se je v Vinici leta 1878 rodil pomembni slovenski pesnik Oton Zupančič. V njegovi rojstni hiši je njegova spominska zbirka ter spominska zbirka sokrajana dr. Otona Berkopca, pesnika, bibliografa in prizadevnega literarnega raziskovalca. Poleg njiju je še zbirka slovenskega mladinskega pesništva. Na bližnjem hribu Zežlju stoji znana baročna Marijina romarska cerkev, do katere vodi iz Vinice 14 kapel - postaj križe-vega pota. V bližini Vinice je ob Kolpi več manjših izvirov in kraških jam. Če potujemo z rečnim tokom, pristanemo pod Zimami. Tamkajšnje turistično društvo ureja ob Kolpi pod vasjo kamp, sicer pa sta v Ziljah tudi dve turistični kmetiji, in sicer pri Čemasovih in Per-šičevih. Že dobro znana in uveljavljena je Erdeljčeva turistična kmetija z bio hrano, ki ima apartma s petimi ležišči. Na tej kmetiji je moč kupiti tudi na biološki način pridelano hrano in številne prehrambene izdelke domače proizvodnje. Sicer pa so pripravljeni svoje pridelke in izdelke ponuditi turistom tudi na nekaterih drugih kmetijah. Na Žežlju in v Ziljah sta tudi ogradi z damjaki, tako da bodo prišli na svoj račun še ljubitelji lova. Medtem ko od Zilj do Marindo-la Kolpa nudi zatočišče tistim, ki iščejo ob reki miren skrit kotiček, postane zopet bolj živahno v Ma-rindolu, kjer imaj«? svoj dom taborniki iz Kranja. Se bolj živahno pa je v Adlešicih, kjer pripravlja Anton Jankovič kamp za trideset šotorov in deset kamp prikolic, za eno družino pa ponuja tudi zida- v v BOGATA SAKRALNA DEDIŠČINA IN NARAVNE ZNAMENITOSTI Na rajžanju po Beli krajini boste naleteli na veliko sakralnih spomenikov, poleg že omenjenih naj jih navedemo le še nekaj. Tako je v Rosalnicah znamenita božjepotna skupina treh gotskih cerkva Tri fare. Na vinorodnih pobočjih Malih in Velikih Rodin stoji cerkev sv. Jakoba s srednjeveškimi freskami v gotskem prezbiteriju, ki predstavljajo najpomembnejši primer številčno skromnega stenskega slikarstva v Beli krajini. Na bližnjem Stražnjem Vrhu stoji prav tako sredi vinogradov cerkev sv. Nikolaja, ki je bila verjetno zgrajena že v drugi polovici 13. stoletja. Poslikava zunanjščine in notranjščine ustvarja izredno slikovito podobo cerkve. Znamenita romarska cerkev je cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu, zgrajena leta 1647. V Črnomlju sodi med pomembne spomenike ter hkrati kot lep1 primer baročne arhitekture župnijska cerkev sv. Petra. Arheološka izkopavanja v črnomaljski cerkvi sv. Duha in okoli nje pa so razkrila zanimivo gradbeno zgodovino mesta. Med naravnimi znamenitostmi, ki jih v Beli krajini sicer ne manjka, so Belokranjci še posebej ponosni na krajinski park Lahinja, ki je edini zavarovani krajinski park v deželi ob Kolpi. Leži južno od Dragatuša, v povirju reke Lahinje. Gre za majhen vzorec sveta, na katerem je več kraških pojavov, značilnih za plitvi kras, kot so kraško polje s ponorom, naravni most, udorna vrtača, topli izvir. Lahinja s pritoki se odlikuje tudi po čisti vodi, bogati vodni flori in favni. Tako so za naravna rezervata razglašene Lahinjske in Nerajske Luge, pomembna kot življenjska prostora redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. S kulturnozgodovinskega vidika je najbolj zanimiv polotok reke Lahinje v Pustem Gradcu, kjer je bilo prazgodovinsko naselje. Sredi polotoka stoji cerkev Vseh svetnikov, ob llahinji pa še vedno obratujeta mlin na kamne in žaga venecijanka. Kulturna spomenika v parku sta še antično grobišče Sipek in gomilna grobišča pri Velikem Ne-rajcu. Za oddih se lahko odločite tudi na Štefaničevi turistični kmetiji v bližnjem Dragatušu, prav v hiši,vkjer je preživel svoje otroštvo pesnik Oton Župančič. Gostoljubna Štefaničeva domačija je tudi dobra izhodiščna točka za izlete po Beli krajini ali kopanje, ribarjenje in čolnarjenje v Kolpi. nico z vso oskrbo. Turizem na kmetiji imajo tudi na domačiji Vinka Grabrijana, ki obljublja slastno domačo hrano z lastne kmetije. Prav Adlešiči z okolico so najbolj znani po ohranjanju domače obrti, zato ne čudi, da so se Cvitko-vičevi odločili na svojem domu odpreti muzej belokranjske domače obrti. Pri njih je moč kupiti značilne belokranjske spominke, terem je moč dobiti kakovostne suho sadje ter številne druge iz delke iz domačega sadja. Tudi v Gribljah imajo turistično društvo, kar pomeni, da bo turistom kraj gotovo vsako leto ponudil kaj novega. V Podzemlju ima svoj kamp podjetje GTM iz Metlike. V njem je prostora za okrog petdeset kam- kot so pisanice, prtički, domače platno in še kaj. V bližnji Purgi Stanko Adlešič ponuja med. medico in medeno žganje, medtem ko je pri Borisu Raztresenu v Jan-kovičih poleg tega, da posedite v restavraciji, moc tudi jezditi na konjih ali zapraviti nekaj denarja v trgovini z lastnimi usnjenimi izdelki. Kampirati bo moc tudi v Po-brežju, Dragoših in Gribljah, kjer bo ponudil turistom šotorišce ob Kolpi z gostinsko ponudbo Jože Pezdirc. Prenočišča na svoji kmetiji pripravlja tudi Tone Filak, pri ka- pirnih enot, je ograjen, ima elektriko in vodo ter skupni objekt s sanitarijami, v manjšem gostišču na kopališču pa je poleg pijače moč dobiti tudi hitro pripravljeno hrano. Sicer je v bližini trgovina. Na svoj račun bodo prišli ribiči, ki lahko poskusijo srečo bodisi v Kolpi ali ribniku v bližnji vasi Priloz-je, kjer je tudi športno letališče. Na hribčku Kučarju, znanem po arheoloških izkopavanjih, stoji lovska koča. Podjetje GTM je pripravljeno organizirati tudi izlete po Beli krajini ali priskrbeti vodiče. Za Avto GALANTERIJA Jožica, Jože Novak Ob potoku 10, 68000 Novo mesto, tel:068/322 643, 322 278, fax:068/323-585 DOLENJSKI LIST MM in® M1!W 5 [oi>en5 ks POČITNICE tiste, ki se bodo odločili za bivanje v njegovem hotelu Bela krajina v Metliki, ki ima petdeset ležišč, tudi prevoz na kopališče. Nekdaj zelo obljuden kamp v Metliki, ki je prav tako v lasti GTM, pa, odkar je Kolpa postala državna meja, v glavnem sameva. A ne toliko zaradi meje kot zategadelj, ker je v bližini kopališča mednarodni mejni prehod, ki ga mora prečkati vsak, ki želi na kopališče. To pa pomeni, da ga policisti in cariniki lahko pregledajo, četudi meje v resnici sploh ni prestopil. Dokler ne bo urejen poseben dostop na kopališče, gotovo ne bo privabljalo kopalcev, četudi bo bife poleti odprt. Med Podzemljem in Metliko je urejen kamp na Primostku, s katerim upravlja Iskra iz Semiča. Poleg štiridesetih ležišč v petih brunaricah, je v kampu prostora še za petindvajset do trideset prikolic in dvajset šotorov. V restavraciji, ki bo odprta že v začetku junija, bodo nudili hrano po naročilu in penzionsko ponudbo. Sicer je na kopališču, ki je med gosti zelo priljubljeno, moč igrati odbojko in namizni tenis, imajo bazen in ostala igrala za otroke. Poleg vseh naštetih je v Beli krajini še več manjših kopališč, ki niso urejena in za katere vedo v glavnem le domačini. Najbrž pa bodo, seveda z dodatno ponudbo, postala kdaj privlačna tudi za druge goste. VABLJIVE VINSKE GORICE V Beli krajini raste približno petina vseh slovenskih vinogradov. Zato ne čudi, da bo ena od dvajsetih vinskih turističnih cest, ki bodo razpredene po Sloveniji, belokranjska. Pričela se bo v Metliki, kjer zaposleni v Vinski kleti radi pokažejo največjo klet v Beli krajini, v kateri predelujejo in ne-gu-jejo mnoga žlahtna vina, nagrajena na številnih mednarodnih tekmovanjih. V bližnjem vinotoču jih je moč tudi kupiti. Kako je nekdaj izgledal belokranjski vinski hram, si lahko ogledate v Belokranjskem muzeju, ki domuje v metliškem gradu. V vzorno urejenem muzeju vam bodo razkazali še arheološko, kulturno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko in etnološko zbirko ter zbirko novejše zgodovine. Prav v bližini je tudi Slovenski gasilski muzej. In če se boste že mudili v starem delu mesta, si oglejte še komen-do nemškega viteškega reda, žu-pnišče, cerkev sv. Miklavža, mestno hišo in stare meščanske hiše, ki dajejo zgodovinskemu jedru Metlike slikovito podobo. Iz Metlike bodo vodili proti vinskim goricam štirje kraki vinske ceste: proti Berčicam, proti Slam-ni vasi in skozi Radovico in Bold-raž nazaj v Metliko, proti Draši-čem, Krmačini, Vidošičem v Metliko ter po Semiški in Goblički gori na Tanco goro. Belokranjci se zavedajo, da ni pomembna cesta, ampak kar se ob njej dogaja. Tako so mnogi že začeli vabiti v zidanice, kjer je moč dobiti izvrstna belokranjska vina in domačo hrano, marsikdo pa je pripravljen dopustnikom oddati zidanico v najem za oddih. Takšen izletniško-vinogradniški turizem se najhitreje razvija v semiškem koncu, na Stražnjem Vrhu in na Doblički Gori ter v Drašičih z okolico. V Semiču je tudi hotel Smuk, nad krajem pa se dviga hrib z istim imenom, kjer je lovski dom, odprt ob koncu tedna ter ob praznikih. V njem je moč dobiti marsikaj za pod zob, ima tudi deset do petnajst skupnih ležišč. Smuk s 547 metri nadmorske višine je vse bolj priljubljen med jadralnimi padalci in zmajarji iz vse Sloveni- je, ki imajo tam vzletno stezo. In če že omenjamo belokranjske "gore", ne gre pozabiti Mirne gore, na kateri planinci prav sedaj preurejajo dom s 45 ležišči, ki bo nared do poletne sezone. S Planine vodi na Mirno goro tudi prva in za sedaj še edina belokranjska gozdna učna pot, ki so jo vzorno uredili črnomaljski gozdarji. Ti so tudi svoj dom na Planini preuredili v muzej v malem, posebno pozornost pa namenili Kočevarjem, nekdanjim prebivalcem tamkajšnjih vasi. In če boste povprašali Semičane, kaj bi vam še priporočili za ogled, gotovo ne bodo pozabili omeniti krajevne muzejske zbirke v Semiču in izvira reke Krupe pod visoko skalno steno Na poti med Semičem in Črnomljem je na Rožancu vreden ogleda mitrej. V steno opuščenega antičnega kamnoloma je vklesan relief iz 3. stoletja, posvečen bogu Mitri, ki ubija bika. Čeprav je am-bient zelo lep, je žal relief zaradi atmosferskih vplivov precej poškodovan. Na srečo je kopija reliefa razstavljena v belokranjskem muzeju v Metliki. BREZ ZABAVE NE GRE Belokranjci se radi zabavajo, toda ker po naravi niso egoisti, so veseli, če lahko razveselijo tudi goste. Že sedaj se ve, da bo zabavno in veselo na različnih koncih Bele krajine. Samo na dvorišču metliškega gradu in v tamkajšnjem Ganglovem razstavišču se bo od 23 junija do 28. avgusta zvrstilo petnajst prireditev: literarni večeri, nastopi pevskih zborov, folklornih skupin, tambu-rašev, etno glasbe, popularnih slovenskih pevcev ter različne razstave Skratka, za vsak okus nekaj. V Črnomlju bo 24., 25 in 26 junija, jurjevanje s kre-sovanjem, na katerem bodo prav tako nastopile številne folklorne skupine. Razstavili bodo slastne belokranjske jedi. Na teniškem turnirju se bodo pomenle znane slovenske osebnosti, v noči od 25 na 26. junij pa bodo skozi Črnomelj tekli udeleženci teka ob mejah Slovenije. Prav gotovo se bodo do takrat organizatorji domislili še česa. Čeprav Bela krajina na zemljevidu m velika, je na njerth rJen moč najti še marsikaj kar m omenjeno Tisti, ki se bodo odločili za počrtnikovanje v tej idilični pokrajini, bodo s kančkom domišljije m nekoliko raziskovalne ali celo pustolovske žilice odkrili še marsikaj ter lahko napisali svoj zanimrv vod»č med brezovimi gaji. vinskimi goricami, kraškimi jamami, toplo Kolpo, skrivnostnimi obronki Kočevskega Roga vabijrvimi Gorjanci m še kje Kajti Bela krajina se ponuja, vendar jo morate sprejeti takšno kakršna je torej takšno, kot jo je opisal znani Toni Gašpeoč / MIRJAM BEZEK-JAKŠE p- zavarovalnica triglav ' poslovna enota novo mesto Z vami doma in na poti! NOVOTEBNA V NOVOTEHNI, trgovskem podjetju iz Novega mesta opravljamo za Vas vrsto dopolnjujočih se dejavnosti s pretežno tehničnega področja. Organizirane so znotraj petih profitnih centrov — VELEPRODAJA, MALOPRODAJA, AVTOMOBILI, INŽENIRING in ZUNANJA TRGOVINA — in segajo na področje: — veleprodaje in maloprodaje tehničnih artiklov, opreme in naprav, izdelkov črne in barvne metalurgije, gradbenih in instalacijskih materialov ter široke palete izdelkov za široko potrošnjo; — prodaje in servisiranje osebnih vozil iz programa CITROEN, ŠKODA, LADA, FIAT IN LANCIA; — inženiring za projektivo. dobavo in montažo elektrostroj-nih naprav ter opreme in inženiringa za izgradnjo objektov. Kakovost in odgovoren odnos do številnih potrošnikov, ki nas vsak dan obiskujejo v naših prodajalnah v Novem mestu. Krškem, Trebnjem in Metliki in številnih poslovnih partnerjev je osnova našega dela. Zato Vam sporočamo, poiščite nas KO PRIČAKUJETE VEČ, \0V0TE H V A sfovens k\e POČITNICE DOLENJSKI LIST MMMM mm S KOLESOM, NA KONJU IN Z VESLI PO DOLENJSKI Pogosto lahko slišimo, da danes ni nič več tako, kot je bilo, in običajno se ob tem spominjamo romantike dobrih starih časov, kar pa se tiče počitnic, lahko mirne duše zapišemo, da romanični časi šele prihajajo. Časi sindikalnega turizma, ki je temeljil le na postelji, hrani in poležavanju ob bolj ali manj čisti vodi, so minili. Življenjske navade z delom vse bolj obremenjenega sodobnega človeka so se spremenile in ljudje od počitnic pričakujejo vedno več, hlepijo po novih doživejih, vleče jih v naravo, hočejo biti aktivni. Tega se vse bolj zavedajo tudi na Dolenjskem, kjer so turistični delavci že zdavnaj spoznali, da le topla voda iz številnih termalnih vrelcev in nekaj teniških igrišč ob hotelu ne more zadostiti potrebam vse bolj zahtevnih tujih in domačih gostov. Poskrbeli so, da športno aktivnemu gostu lahko ponudijo prav vse, kar si zaželi, in ima vedno pri roki tudi pomoč zdravnikov specialistov, ki bodo poskrbeli, da se bo domov vrnil zdrav in poln novih moči. Dolenjska pokrajina z mehko zaobljenimi griči, obilno poraščenimi z gozdovi ter posejanimi z vinogradi in zidanicami, neštetimi potmi, ki vodijo med ljubkim vasicami, dolini Krke in Koipe ter vrhov Gorjancev m Kočevsnega Poga s katerih se popotniku kot na dlani razprostira prijazna dežela s čarobno močjo vab obiskovalca dajo razišče. Tja. kjer je najlepše se ne da prit' z avtomobilom Treba je iti peš, na konju, s koiesom ali s čolnom Le tako boste našli kraje, kamor grabežljiva roka industrijskega turizma s svojimi pohlepnimi prsti še ni segla. Dolenjska ponuja vse kar imajo drugje, in se vec. KO POZABIŠ. DA VRTIŠ PEDALA Pravijo, da ni na Dolenjskem niti toliko ravnega sveta, da bi nanj postavil poliček cvička. Najbrž so tudi zarad' tega Dolenjski kolesarj najboljši v državi, kajti na vijugastih cestah, ki vodijo mea slikovitimi dolenjskimi vasmi kolesarju ne more biti dolgčas Niti strmih gozdnih poti. ki so pravi izziv za gorsko kolo, na Dolenjskem ne bo nikol zmanjkale SNEG OBIŠČE DOLENJSKO ŽE JESENI Če ste zagrizen ljubitelj smučanja m komaj gakate zimo, vedite da se smučarska sezona na Dolenjskem začne že jeseni Smučarsko središče Rog - Črmošnjice na Gačah je zadnja leta prizorišče prvih mednarodnih tekmovanj pri nas Na lepe speljani veleslalomski progi se najboljši smučarji in smučarke že na začetku decembra pomerijo za točke FIS, smučišče, ki je v neposredni bližini Dolenjskih Toplic, pa pred novim letom radi obiščejo celo Gorenjci. Pet vlečnic, ki vas povlečejo do nadmorske višine 965 m, prepelje na uro preko 4 000 smučarjev Na Gačah je poskrbljeno tudi za smučarje tekače, ki pa bodo svoj raj našli tudi na Gorjancih, ki so kot nalašč za popotovanje na smučeh. PEŠ MED VINOGRADI IN SKOZI GOZDOVE Popotnik, ki bo svojo pot zastavii med dolenjskimi, belokranjskimi in posavskimi grič.i ne bo ostal ne žejen ne lačen. Posteljo si lahko najde kar na senu na enem izmed neštetih kozolcev, komur pa sta ljubša mir in tišina, ki ju moti le ptičje petje, se bo odpravil v širne gozdove Gorjancev in Kočevskega Roga, skozi katere vodijo neštete stezice. Manj izkušen popotnik si lahko pomaga z markacijami Slovenske planinske poti, evropske peš poti. transverzale kurirjev in vezistov NOV; Brežice, Sevnica, Trebnje in Kočevje imajo svoje poti, najlepša med vsemi pa je pot, ki so jo Dolenjci poimenovali po pisatelju Janezu Trdini, ki je deželo prehodil po dolgem in počez ter med svojim vandranjem slišal številne zgodbe, najlepše pa zbral v Bajkah in povestih o Gorjancih. □ jamarski turizem S KONJSKEGA HRBTA JE SVET LEPŠI Sožitje konja in človeka traja že tisočletja, Dolenjci pa ga negujejo še posebno skrbno. Najbolj znana sta hleva v Mokricah in Strugi pri Otočcu, pa tudi drugje dobrih konj ne manjka. Vsem, ki so se s temi plemenitimi živalmi že spoprijateljili, toplo priporočamo obisk ene izmed dolenjskih konjušnic, od koder vas bodo njihovi vodiči, ki znajo najti tudi najbolj skrite steze, z veseljem spremili na pot v kraje daleč od ponorelega sveta. Jezditi skozi nepregledne gozdove ali ob kristalno čisti reki, na konju obiskati kraje, ki še nikoli niso slišali hrupa avtomobilskega motorja, in utrujen prespati na dišečem senu so sanje, ki so na Dolenjskem postale resničnost. SVET VEČNE TEME IN NEZNANIH GLOBIN Če bi se mogoče odločili prevoziti Slovenijo od ene skrajne točke do druge, bi to pot zmogli že v nekaj urah. toda na tej razmeroma kratki poti bi lahko doživeli veliko zanimivega, vznemirljivega, morda nepo-zabnega. Vtisi, ki bi jih odnesli s poti, bi bili morebiti v mnogočem odvisni tudi od tega, koliko je v vas turista, ki si želi uhojenih, raziskanih poti in zlasti vsem znanih poti, in koliko pustolovca, če imate kaj pustolovske žilice, ste mogoče kdaj že za-hrepeneli po skrivnostnem podzemnem kraškem svetu. Potem vas bo mogoče zanimal dolenjski kras, bogat s kraškimi jamami. HOČETE POBOŽATI SOMA? Ne le morske globine, tudi še vedno čiste vode Kolpe in Krke bodo očarale raziskujoče oko potapljača. Srečanje z radovedno ščuko ali lenim somom, ki se greje na peščini in se pusti pobožati ali celo pocukati za brke, jata zelenik, skupinica platnic ali postrvi in za posladek še pogled na orjaškega rečnega kralja sulca bo očaral še tako izbirčnega ljubitelja podvodnega sveta. Kdor bo pobrskal po dnu, bo kaj hitro lahko našel predmete, ki so jih v Krko zmetali davni prebivalci doline gradov. Ob vsem tem pa potapljaču ni treba paziti na uro in globino-mer, saj sta Krka in Kolpa le redko kje globlji od pet metrov. IZ GBADU NA IGRIŠČE Igrišče za golf, ki je pred kratkim zraslo okoli gradu Mokrice, je nekaj posebnega. Od 1. do 18. postaje vas vodi skozi gozd, med vinogradi, ob potoku in preko ribnika, kjer je potonila že marsikatera žogica. Da je zelo zahtevno, so mu morali priznati tudi največji mojstri, švicarski arhitekt Donald Harradine, ki je igrišče projektiral, pa je dobro vedel, da ima v Mokricah naravnost idealno konfiguracijo terena. TUDI DOLENJSKA IMA "MORJE" . Dolenjsko je narava bogato obdarila tudi z vrelci tople vode. Terme 8atež, Dolenjske in Šmarješke Toplice so biseri dolenjskega turizma, ateška termalna riviera s preko 6.000 m2 vodnih površin s tobogani, otočki, lagunami in raznovrstnimi vodnimi efekti je edinstvena v Sloveniji. Športni bazen s termalno vodo v Dolenjskih Toplicah je priljubljeno zatočišče slovenske plavalne reprezentance, ki tu v miru opravi najzahtevnejše treninge pred začetkom poletne sezone. Tudi Koipa in Krka sta primerni za kopanje in plavanje. Znani mokronoški maratonski plavalec Martin Strel ju je preplaval od izvira do izliva. VSE POTI VODIJO Z 0T0CCA Otočec bi kljub srednjeveškemu gradu sredi Krke in prekrasni naravi, ki ga obdaja, skoraj ostal pozabljen, če ne bi tja povabili gostov, ki od počitnic hočejo neka] več. Začelo se je s trirr stezo, potem so prišli konji, danes pa vam lahko ponu dijo vse, od veslanja s kajaki, kanuji, vožnje z rafiom tenisa kolesarjenja in gorskega kolesarjenja pa do lokostrelstva lova In ribolova. Hotelirji so se povezali s športnimi društvi in nekdanji šampioni so danes na razpolago njihovim gostom. Tudi vas bodo vpeljali v skrivnosti svojih veščin in vas pospremili na izlete s kolesom, konjem, čolnom a» raftom, tudi do izvira Krke in Koipe, če boste želeli. Dejstvo je, da v Sloveniji zanimanje za kraško podzemlje raste. Jamarski turizem, ki je pri nas sicer šele v povojih, pa žal lahko povzroči kraškim jamam nepopravljivo škodo. Zato jamarji poudarjajo, da mora imeti sleherni obiskovalec pravilen odnos do jame in do vse žive in nežive narave v njej. Sicer je pomebno tudi, da gre priložnostni raziskovalec v jamo z dobrim vodičem in z brezhibno opremo. Jame, o katerih bo govor v nadaljevanju tega zapisa, so sicer vabljive. Vsaka od njih ima posebnost, ki je drugje ni, toda vsaka skriva tudi past, ki je za neizkušenega obiskovalca lahko usodna. Celo največji mojstri podzemnega plezanja lahko obtičijo v nevarni pasti, zato se nikar ne spuščajte sami v jamo, čeprav je videti s površja zemlje še tako nedolžna. Kje zlesti v že omenjeno dolenjsko kraško podzemlje? Če ste prispeli v Novo mesto, se lahko napotite v Lukenjsko jamo pri Prečni. V jami se vam bo pokazal izvir Temenice in sprejeli vas bodo netopirji. Z malce domišljije se boste lahko v mislih preselili v pra-davnino, saj jama skriva ostanke iz pradavnine, kot so orodja in orožja. Dostop v jamo ni prezahteven, potrebujete le jamarsko opremo, v kateri ne sme manjkati svetilka, seveda pa tudi lasten občutek, da vas ni strah popolne teme in prav take tišine. Nekaj kilometrov stran je Velika prepadna, bogata s kapniki, ki pa so zaradi lahke dostopnosti jame precej poškodovani. Če boste pot nadaljevali po levi strani Krke, se boste lahko ustavili na Dvoru in si ogledali tamkajšnjo kraško jamo. Je lažje dostopna in v njej boste lahko videli veliko lepih kapnikov. Zanimivost jame je sifon, po katerem se dovolj drzen jamar - potapljač lahko prebije v bližnjo reko Krko. V osrčju Suhe krajine, če boste še ostali na tem območju, je pri Prevolah Šolnovo brezno. Jamarji ga cenijo zaradi zelo lepih kapnikov na stenah in zaradi kristalno čistega jezera, ki je v globini več kot 100 metrov in je veliko nekaj arov. Žal ali pa k sreči je brezno dostopno samo s pomočjo izkušenih jamarjev. Jamarji so na tem območju odkrili še več drugih jam, prepričani pa so, da tukajšnje kraško podzemlje skriva še mnogo neodkritih lepot. Manj kot uro vožnje boste potrebovali od Prevol do Kočevskega Roga, kije dobesedno preluknjan z brezni. Kot zanimivost povejmo, da to območje skriva najglobljo doslej raziskano jamo na Dolenjskem. Cinkov križ, to je ta jama, je globok 185 metrov. Vhodno brezno se spušča 103 metre v globino, vhod pa je širok kar 8 metrov. Na dnu je ostanek fosilnega vodnega rova, ki je žal zasipan. Na enem koncu ga zapira podorno kamenje, na drugem pa nanesena zemlja, vse to pa onemogoča dostop naprej, v kraško podzemlje Kočevskega Roga. Nič manj ni za jamarja zanimiv kraški svet v Beli krajini, zlasti v okolici Semiča in Črnomlja. Med številnimi jamami omenimo Kaš-čico nad Tančo goro. Vhod v Kaš-čico je navpično brezno, ki se konča na 60 metrih globine v lepi in prostorni dvorani, iz katere po položnem dnu lahko pridete vse do globine 110 metrov Kaščico krasijo nešteti osamljeni kapniki in kapniške zavese ter jezerca, v njej pa domujejo kolonije netopirjev. Med zelo zanimiva območja spada območje Radohe, kjer je več lepih jam. Najlepša doslej odkrita je pri Mihovcu in velja tudi za eno najlepših in največjih jam v okolici Novega mesta. V njej je izredno lepa in velika dvorana z bogatim kapniškim okrasjem in tudi kar precej dokazov o življenju v kraškem podzemlju. Ob obisku lahko najdete netopirje in hrošča drobnovratnika, ki je precejšnja redkost v podzemnem svetu. Dostop v jamo je možen s pomočjo jamarske tehnike. Poznavalci pa priporočajo, da si pred spustom v to jamo - tako kot pred spustom v katerokoli drugo - zagotovite izkušenega jamarskega vodiča. Razgiban podzemni kraški svet odlikuje tudi novomeško Podgorje. Tu se lahko odpravite v Gabr-sko jamo, ki jo sestavlja splet rovov, v katerih lahko najdete sicer maloštevilne, vendar dokaj lepe kapnike. Žal je tudi ta jama -kot številne druge kraške jame -onesnažena. Če bi nadaljevali pot iz Gabrja po Gorjancih proti Kostanjevici, bi z lokalnim vodičem lahko našli Pekel. Jama, ki nosi tako ime, je globoka kar 130 metrov, zelo lepo je zasigana in ima dve lepi in prostorni dvorani. Dostop v jamo je možen z vrvno tehniko. Če bi si po obisku naštetih jam zaželeli še novih spustov v dolenjsko kraško podzemlje, bi vam o tem kaj koristnega lahko svetovali jamarji novomeškega jamarskega kluba. Če pa vam bo tovrstnih pustolovščin zadosti, se lahko napotite v lažje dostopne, nekako bolj "turistične" jame. Po Vzponu iz Pekla ne boste imeli daleč do Ko-stanjeviške jame, ki je razsvetljena, primerno opremljena in zato lahko dostopna. Vseeno boste potrebovali vodiča. Ko boste zapuščali Dolenjsko, boste lahko za prijeten zaključek poti obiskali prav tako dobro urejeno Taborsko jamo pri Grosupljem. Im*- i trnu Jamarji novomeškega jamarskega kluba v globinah in med lepota mi Kaščice (Foto: Miha Rukše) T- DOLENJSKI LIST mu mm siov tnsks POČITNICE □ terme Čatež MORJE NA CELINI So kraji, kamor gre lahko na počitnice vsa družina. V Termah Čatež zagotavljajo, da je njihova termalna riviera, oaza toplih voda, ravno pravšnja. Že leta 1797 odkriti topli vrelci, ki dosegajo tudi do 62 stopinj Celzija, danes niso več samo osnova za prvotno zdraviliško dejavnost, ampak tudi za vse bolj priljubljen rekreacijski turistični center. Terme Čatež od letošnjega leta ne poznajo več sezone. Kar 7.200 kvadratnih metrov vodnih površin vabi kopalce vse leto. Ko sta zunaj mraz in dež, se na plažah nove zimske termalne riviere poletje nadaljuje. Gostje so dobrodošli na tisoč dvesto kvadratnih metrih žuboreče vode, med toplimi vrelci, vodnimi slapovi in tokovi, tobogani, akvagani, na masažnih ležiščih, v savni in solarijih. Na Čatežu se poletje nikoli ne konča. Več kot tisoč gostov, ki je vsak dan letošnje zime uživalo v termalni vodi, bi temu rade volje pritrdilo. Pa kaj bi o zimi! Začela se je poletna sezona in zaživela [e odprta termalna riviera. Terme Čatež vabijo goste z novimi programi bivanja, počitka, zdravljenja in rekreacije v hotelu Terme, Zdraviliškem domu in bungalovih, v največjem slovenskem kampu najvišje kategorije in v Golf hotelu Grad Mokrice. Ob termalni vodi, restavracijah, trgovinicah, kozmetičnem salonu, slaščičarni in otroških igriščih pa v Termah ne pozabljajo, da so zdravilišče. Za oddih pri njih se odločajo tudi tisti, ki si žele izboljšati al: utrditi zdravje in si nabrati novih moči. Njim so namenjeni številni zdravstveni, preventivni in rekreativni programi, od zdravljenja z akupunkturo do različnih oblik terapije, šole hujšanja, šole zdrave prehrane, programov za menedzerje, preventivnih zdravniških pregledov in organiziranih športnih aktivnosti. Slednjim so namenjene telovadnice, fitness studio, ribolov, kegljanje, kolesarjenje, tenis, mini golf, sprehodi, jahanje in, ne nazadnje, tudi golf. Le nekaj kilometrov stran od zdraviliškega kompleksa Term Čatež se nahaja Golf hotel Grad Mokrice, ki ga štejejo za turistični biser, v katerem se srečujeta kulturna zapuščina in sodobni poslovni svet. Kaj je v Mokricah in okolici mogoče početi? V apartmajih in sobanah mogočnega srednjeveškega gradu lahko prespite in se prepustite domišljiji. Lahko greste na izlete, se sprehodite po 200 let starem angleškem parku, se poskusite v golfu na igrišču z 18 luknjami, ribarite, jahate, plešete, prisluhnete koncertom in si ogledate galerijo, spoznate grajsko zgodovino, poskusite najboljša vina v grajski vi-noteki in izbrane jedi mokriških kuharskih mojstrov, morda tudi znano mokriško viljamovko, in na koncu - tu se lahko tudi poročite. "Le nečesa v Mokricah ne morete početi: dolgočasiti se!" pravijo v Termah Čatež. Ker so Terme postale rekreacijsko središče, ponujajo tudi enodnevne izlete z vodenim ogledom zdravilišča, za katere se vse bolj odločajo šolarji in upokojenci. Izletnikom ponujajo tudi predavanja zdravnikov in ogled mokn-škega gradu. V maju in juniju v Termah vse vrvi od otroškega živ-žava, saj se vse več šol odloča, da pripravijo šolo v naravi ali vsaj tečaje plavanja na Čatežu. Pred poletno sezono so pripravili celo vrsto počitniških programov. Hotelski gostje imajo v ceno bivanja všteto neomejeno kopanje v pokritem hotelskem bazenu. Poleg tega lahko dvakrat dnevno vstopijo tudi na poletno termalno riviero, medtem ko morajo za kopanje na zimski rivieri poseči še malo v žep. Za konec se razveseljiva novica za otroke in morda še bolj za njihove starše: letos ni več doplačil za veselje na toboganih in vodnih drčah! Dolenjska banka d.d. Novo mesto Kettejev drevored 1 68000 Novo mesto Telefon: 068/322-213, 324-213 Telefaks: 068/321-113 Poslovni čas Enota Črnomelj - na sedežu enote - agencij Čardak - agencije: Kolodvorska Semič Vinica Ekspozitura Metlika - na sedežu ekspoziture - agencija Poslovni center od 14.00 do 16.30 Ekspozitura Novo mesto - na sedežu banke - agencija Center - agencije: Bršljin Straža Drska - Kandija Ločna Šentjernej Žužemberk izpl. mesto Dol. Toplice Ekspozitura Trebnje - na sedežu ekspoziture - agenciji: Mirna in Mokronog od ponedeljka do petka ob sobotah od 8.00 do 18.00 od 7.00 do 10.00 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 18.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 18.00 od 10.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 ne posluje ne posluje od 8.00 do 12.00 ne posluje od 8.00 do 12.00 ne posluje ne posluje od 8.00 do 18.00 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 ne posluje Mreža bančnih avtomatov Dolenjske Toplice. Zdraviliški trg 10 Črnomelj, Kolodvorska 32 Metlika - Poslovni center, Naselje Borisa Kidriča 6 Novo mesto Kettejev drevored 1 Glavni trg 13 (Agencija Center) Šegova 4a (Agencija Drska) Trebnje, Gubčeve brigade 4 (sedež ekspoziture) MAN/* tuzLćtLčnćL a.qencija Novo mesto, Kandijska 30 tel. 068/321-115, 068 28-136 POČITNICE 1994 MALLORCA letalo POL COSTA BRAVA letalo POL IBIZA letalo POL TUNIZIJA letaJo POL CIPER letalo 1 2 NA GRČIJA letaJo NZ TURČIJA letalo NZ BRAČ letalo POL Slovensko primorje Istra križarjenja letalske vozovnice Organizacija izletov po Dolenjski, Sloveniji in tujini. Organizacija in vodenje plesnih tečajev. Celotna turistična ponudba na enem mestu! UGODNO! že od že od že od že od že od že od že od že od 475 DEM 460 DEM 590 DEM 510 DEM 750 DEM 450 DEM 630 DEM 315 DEM zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Tilia - simbol prijazne prihodnosti Povečanje obsega zavarovanj za 60 odst.. Tipos - podjetje za promet z nepremičninami, pozavarovalno kritje Pred dvema letoma je duh novega časa prinesel spremembe v slovensko zavarovalništvo. Iz nekdanje monopolne vseslovenske Zavarovalne skupnosti Triglav so zrasle številne nove, ki se bolj ali manj uspešno borijo za preživetje na trgu. V Zavarovalnici Tilia Novo mesto so po dveh letih samostojnosti povsem zadovoljni z doseženimi rezultati. Strma rast obsega zavarovanj jim je potrditev, da delajo dobro in konkurenčno. Rezultati pa jih niso uspavali. Konkurenca jim je spodbuda za nenehno izboljševanje kakovosti storitev in za zmanjševanje stroškov. Zavarovalna delniška družba Tilia Novo mesto je nastala z izločitvijo Območne zavarovalne skupnosti Dolenjske iz sistema Zavarovalnice Triglav. V dveh letih samostojnosti je zrasla v močno kapitalsko podjetje in je kot edina slovenska zavarovalnica v celoti izpeljala proces lastninjenja. Ima 70 odst. privatnega kapitala. Iz dolenjske zavarovalnice je prerasla v vseslovensko, saj ima predstavništva že skoraj po vsej Sloveniji. Obseg zavarovanj se je v slabih dveh letih v Tilii povečal kar za 60 odst. Število zaposlenih je zavarovalnica povečala za 30 odst.. narasla je tudi vrednost delnic. Tilia sodeluje pri ustanavljanju hranilnic in posojilnic, v celoti pa je lastnica podjetja Tipos, ki opravlja promet z nepremičninami. Kapitalsko je povezana s tremi bankami in hranilnicami. Več kot pol svojih sredstev neposredno ali prek bank nalaga v perspektivne programe v sodobnem podjetništvu, ki daje nova delovna mesta. Dejavna je na več področjih preventivne zaščite: na zdravstvenem, požarnem, na področju zvez in na raznih posebnih programih, kakršen je na primer vitaminizacija živine v kmetijstvu. Tilia opravlja vse vrste zavarovanj in odpira še nove možnosti zavarovanja ljudi, nepremičnin in premičnin. Za vsa zavarovanja ima urejeno pozavarovalno kritje, tako da imajo zavarovanci polno jamstvo za vsa izplačila. Visoka stopnja varnosti je eden od adutov, na katere stavijo pri prepričevanju tistih, ki še tehtajo, na katera vrata bi potrkali za sklenitev zavarovanja. Varna naložba je danes bolj redka, novomeška Tilia pa jo jamči. O M V-1S TRA ml STR A S • / A/S TA L A CIJE mM A Rt NA KOPER SKUPINA ISTRABENZ sCovens k\c POČITNICE DOLENJSKI LIST sme mm y KRKk ZDRAVILIŠČk Marketing 68000 Novo mesto Germova 5 Tel.: 068/322-436, 322-330 Telefax: 068/321-178 ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE NA OTOČCU — NEPOZABNA BLIŽINA DRUGAČNIH ČASOV Če si i resnici želite drugačnih počitnic — potem je Otočec kot nalašč za vas. Nepozabna bližina drugačnih časov daje poseben čar in atmosfero. Raznolike športne aktivnosti pripomorejo k temu, da Vam in Vašim otrokom niti za hip ne bo dolgčas. Čar dolgih poletnih noči pa dopolnjujejo bogate kulturne in družabne prireditve, ki potekajo v Gradu, v paviljonu Jurček, na jasi ob kopališču na bregu reke Krke, v diskoteki ali restavraciji Casinoja Otočec. Program Vaših Zelenih družinskih počitnic boste letos izbrali sami. V prijetnem razpoloženju spoznavnega večera ob Vašem prihodu (praviloma v sobotnih popoldnevih) Vam bomo osebno predstavili vse možnosti rekreacije. Izbirali boste med: — šolo jahanja in programi terenskega jahanja, — različnimi turami kolesarjenja po Dolenjski z gorskimi kolesi, — čolnarjenjem in rafting spusti po reki Krki, — ribolovnimi možnostmi in šolo ribolova, — šolo lokostrelstva, — šolo tenisa in — ponudbo številnih izletov po Dolenjski ter v Belo krajino. Ob bazenu je poleti vedno veselo. Ko se utrudite s plavanjem. Vas že pričakujeta prijetna senca in kozarec hladne pijače. ŠMARJEŠKE IN DOLENJSKE TOPLICE VABIJO V Šmarjeških Toplicah hotelske goste vedno znova preseneča bogato zelena okolica zdravilišča, Dolenjske Toplice pa vabijo v prenovljeni hotel in Zavetje zdravja, novi zdravstveni objekt. »Ozrite se na celino«, za zelenim zaslonom gozdov čisto drugače, bolj nežno in zdravo porjaviš. V milem podnebju tudi najhujša vro- Stoletni šarm grajskega okolja v spoju s sodobno turistično ponudbo privablja domače in tuje goste. Zahtevajte podrobnejše informacije na recepciji Hotela Grad Otočec pri Francu Peterki in Lili šeru-ga, ki bosta skrbela za izvedbo teh programov. Letošnje poletje se torej srečamo na Otočcu! čina ni brez svežine in mogoče je dihati s polnimi pljuči. Tako se lahko vsakdo bolj pripravi na vsebinsko bogate in aktivne počitnice. Poleg zabave in športa pa lahko s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov naredimo marsikaj za svoje zdravje in lepoto. Stanovali boste v majhnem, a udobnem hotelu. Ne bodite presenečeni, če Vas bo kdo od osebja nagovoril po imenu. Radi smo Vaši prijazni gostitelji. Zdravilišča z okolico so urejena v znamenju športa in rekreacije. Poleg kopanja v čisti termalni vodi in možnosti, ki jih nudi športni park, so tu še tečaji tenisa in vodena jutranja telovadba. Dobro poskrbimo za izlete in sprehode, na katerih se v prijetnem razpoloženju družijo vsi, ki so družabni. In tudi z zabavo je tako. Počitnice so družinska zadeva in to smo si vzeli k srcu. Otroci imajo radi veliko živahnega dogajanja, odrasli pa kdaj pa kdaj mir in svoje brezskrbne užitke. Zato so tu: program za otroke, šola plavanja, filmi za otroke in kreativne delavnice. Zanimiva posebnost je naša hotelska kuhinja. Gostje lahko sami izberejo jedilnik, tako da se ta prilagaja bodisi potrebam po različnih dietah ali pa željam po polnovredni prehrani. V vsakem primeru pa je hrana pozorno izbrana in pripravljena; veliko je žitaric, zelenjave in sadja. 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Tel.: 068/73-230,322-840 Telefax: 068/73-107 $MARjE$KE TOPLICE 68350 DOLENJSKE TOPUCE Tel.: 068/65-230,65-703 Telefax: 068/65-663 Hotel Gami & Bungalovvs 68222 Otočec ob Krki Tel.: 321-830 Fax: 22-590 DOLENJSKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: Več kot morje in sonce Ostanite letos v Sloveniji in preživite počitnice v edinem slovenskem obmorskem klimatskem zdravilišču! Blagodejna obmorska klima, zatišna zalivska lega in prečudoviti strunjanski parki privabijo marsikoga, ki se želi oddahniti in nabrati novih moči. Prijazna okolica in urejen športni park pa sta kot nalašč za prave družinske počitnice, kjer bo obilo možnosti, da se oče in sin končno pomerita v partiji tenisa, cela družina pa ob večerih napoti na prijeten sprehod preko solin in ob obali prav do Pirana... Ko se družina odloča za dopust ob morju, si v prvem hipu predstavlja žgoče sonce na plaži in kopico ljudi v vodi. In vendar je lahko drugače. V prijetni senci sredi zelenja, nedaleč od morja, se skrivajo bungalovi Zdravilišča Strunjan, malce višje na hribu pa hotel. Utrip je tu bolj umirjen in počitniški dnevi so iz- DOLENISKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 66320 Portorož Tel.: 066/78-882, 78-883 Telefax: 066/78-618 7 IN 10- DNEVNE POČITNICE V STRUNJANU VSEBUJEJO: 0 polni penzioni • bogata izbira prehrane • telovadba na prostem ali v pokritem pololimpijskem bazenu z ogrevano morsko vodo • izletiin sprehodi po bližnji okolici • glasba in ples • otroška animacija 2 uri dnevno polnjeni z izleti in zabavami za odrasle in otroke. Letos načrtujejo modno novost, ki je bodo veseli ljubitelji odbojke na pesku. KOLIKO BODO STALE ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE? Informativne cene na osebo v SIT Hotel Cena na dan 7-dnevne počitnice 10-dnevne počitnice julij in avgust julij in avgust julij in avgust DOLENJSKE T. Zdraviliški dom 5.000 35.000 50.000 Kopališki dom 5.800 40.600 58.000 ŠMARJEŠKE T. Krka 5.000 35.000 50.000 Šmarjeta 5.800 40.600 58.000 OTOČEC (**) junij julij, avgust junij julij, avgust junij julij, avgust Hotel Garni 2.900 3.700 20.300 25.900 29.000 37.000 Bungalovi 2.600 3.300 18.200 23.100 26.000 33.000 Motel 2.600 2.900 18.200 20.300 26.000 29.000 <^KRKr\ZDRAVILIŠČk NOVO MESTO (**) Na Otočcu cene vsebujejo polovični penzion, vstopnino za Casino in eno večerjo v gradu. Možnost plačila v 2 obrokih. Pestre možnosti rekreacije in zabave z doplačili: tenis, kolesarjenje, čolnarjenje, lokostrelstvo, izleti, pokušine vin v zidanici, kopanje v Šmarjeških Toplicah, vožnja s kočijo, šola jahanja, diskoteka, grajski večeri... OTROKOM PODARJAMO: V Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah do 7. leta 50% popusta in do 15. leta 30% popusta, če spijo v sobi z dvema odraslima. Če otroci spijo v svoji sobi, imajo do 7. leta 30% popusta, do 15. leta pa 20% popusta. V Strunjanu in na Otočcu imajo otroci do 7. leta v sobi z dvema odraslima 50% popusta, do 12. leta pa 30% popusta. OPOMBA: Cene so le informativne. Krka Zdravilišča si pridržujejo pravico do spremembe navedenih cen. Informacije o natančnih cenah lahko od 1. junija dalje dobite na recepcijah. O M V-1S TRA • /S TRA GASmINSTALA C/JE mM AR/NA KOPER SKUPINA ISTRABENZ m m GORENJSKI GLAS Hffi 5 (o ven s ks POČITNICE Večjtia Slovencev si je se prea ncKa} ieu počitniško okolje, ria^ Gorenjskem^ predstavljala kot zasneženo timsko pokrajino, gore in mraz. Toda tisti, ki so vendarle tudi poleti prihajali v alpske doline in ob jezera, so radi prisegali, da tudi poleti ostrega planinskega zraka nikoli ne zamenjajo za "cvrenje" na obmorskih plažah- Da so tudi počitnice v hribih lanko prav prijetei dopust, so najprej skusili prav domačini sami] Mnogi so pred leti odšli za zaslužkom v mesta,' utrudljiv delavnik pa jih je sprva le za kčnec tedi privabil nazaj domov, na domače kmtdje.-I se jim na obiskih doma pridružili še prijatelji znanci - posledica tega pa je bilo vedno več kmetij, ki so začele oddajati turistične sobe. Tako tudi ni čudno, da je Gorenjska prva zaslovela po kmečkem turizmu, in da je turizem na mnogih kmetijah postal vzporedna gospodarska dejavnost. Za turističnimi sobami so zrasle turistične kmetije in penzioni, v večjih krajih pa tudi hoteli. Sprva so zvečine s turisti živeli le po dva poletna meseca, tisti, ki so bili kje blizu smučišč, pa še dva ah tri zimske. S spoznanjem, da dopust ni le lenobno poležavanje, ampak predvsem čas rekreacije in razvedrila, je Gorenjska postala dežela, ki tako rekoč nima več "sezonskih lukenj". Planinarjenje, vožnja z gorskimi kolesi, poleti s padali, jadralnimi padali, motornimi zmaji, igranje golfa, vožnja z rafti, igranje tenisa, .... za večino je prijetnejša prebujajoča se pomladanska narava ali ne več prevroče jesensko vreme še prijetnejši čas dopustovanja kot zgolj konec julija in avgust. Toda tudi za tiste, ki imajo radi malce živahnejši utrip, nočne lokale z glasbo in igrami na srečo, je v večjih krajih dobro poskrbljeno. Podnevi planinarjenje. kopanje ali smučanje, igranje golfa, tenisa, jahanje.... ponoči pa obisk katerega od nočnih lokalov. Tudi to so počitnice na Gorenjskem. V vseh letnih časih. Turistično društvo Škofja Loka predstavlja Na naravnem pomolu, ki leži na obrobju Sorskega polja, ob sotočju Selške m Poljanske Sore. m ki je v zaledju varovano s Škofjeloškim pogorjem, boste našli lepo ohranjeno srednjeveško mesto Škofja Loka. Tako mesto kot okolica sta zanimiva za izletnike željne raziskovanja in sprostitve v naravi. Na eni strani Loški grad, ki hrani bogato kulturno dediščino mesta pod njim. ki ga je vredno doživeti, na drugi strani pa venec vrhov, iz katerih se ponujajo nepozabni razgledi na najvišje gore naše dežele. Če ste ljubitelj kulture, narave, rekreacije, kulinarike ali razvedrila, bo najbolje, da nas obiščete v Turističnem druitvu Škofja Loka. v starem mestnem jedru, kjer vam bomo najbolje svetovali in izpolnili vaše želje. Poleg vseh turističnih informacij iz škofjeloškega konca vam nudimo bogato izbiro izdelkov domače obrti, poznane dražgoške kruhke, lesene modelčke, čipke m lončene izdelke, različne spominke in darila, karto Škofjeloškega pogorja, druge planinske zemljevide m vodnike. Seveda pa vas bomo ob pnhodu najprej založili s turističnimi prospekti Škofje Loke in Slovenije. Če ste radovedni, vam bomo organizirali ogled mesta in okolice pod strokovnim vodstvom, vas peljali na kosilo v dobro gostilno ali na kmečki turizem. Čakamo vas na Mestnem trgu 10 v Škofji Loki. da vam svetujemo, kje. kdaj in kako preživeti nekaj lepih uric. dan ah teden. Turistično društvo Škofja Loka, telefon: 064/620-268, vsak dan od 9. do 19. ure. ob sobotah od 9. do 12. ure. slovensks POČITNICE GORENJSKI GLAS PM®« mm Dobrodošli v dolini pod Triglavom in Stolom Bogata dediščina in naravne zanimivosti Jesenice so resda najbolj poznane po železarstvu, vendar ima mesto precej zanimivih kulturnih in naravnih spomenikov, njegova okolica in Zgornjesavska dolina ter podeželje pa ponujajo enkratne možnosti za rekreacijo in oddih v neokrnjeni naravi. Nekaj kik>metrov od mesta je vstop v Zgornjesavsko dolino s številnimi znamenitostmi, kajti tu industrijo zamenjata turizem in kmetijstvo. Mojstrana je s svojimi tremi dolinami: Vrata, Kot in Krma izhodišče v Triglavsko pogorje, tunstično središče doline pa je Kranjska Gora in nekaj kilometrov od nje Planica. Tudi naselja na vzhodni strani občine, kot so Žirovnica in Blejska Dobrava in na vznožju Golice, kot je Plavški Rovt m Planina pod Golico, ležijo na izrazito slikoviti legi in nudijo pnjetno bivanje. Le nekaj iz bogate ponudbe Muzeja Jesenice, ki skrbi za kar precej kulturnih spomenikov občine: Na Jesenicah sj je nedvomno treba ogledati Staro Savo, ki bo obiskovalce seznanila z razvojem fužinskega in stanovanjskega naselja, ki je še pred nekaj desetletji dajalo utrip mestu. Na Jesenicah stoji lepa graščina z razstavno galenjo, Kosova graščina, ki je bila v prvotni obliki sezkjana leta 1521 in se v vinh omenja kot stan Belopeški grad. Najbolj je bogata kulturna dediščina v vaseh pod Stolom, v Žirovnici, kjer je v Vrbi Prešernova rojstna hiša, ki je bogatejša za pesnikov portret iz leta 1908, v Doslovčah je rojstna hiša pisatelja Franca S. Finžgarja, na Breznici so v spomin na čebelarja Antona Janše postavili rekonstrukcijo njegovega čebelnjaka. V Mojstrani je odprta zanimiva in bogata Triglavska muzejska zbirka, ki pnkazuje zgodovino planinstva na Slovenskem, del razstave pa je posvečen tudi predstavitvi Triglavskega narodnega parka. V Kranjski Gori stoji pristna slovenska alpska hiša. Liznjekova domačija, ki je nastajala več stoletij, nosi pa pečat kmečkega baroka iz 18. in začetka 19. stoletja. Zdaj je muzej z bogato notranjo opremo -zbirko originalnih predmetov iz tistega časa. V kletnih prostorih pa so odprli spominsko sobo pisatelja Josipa Vandota in galerijo. Izredno veliko obiskovalcev si poleti ogleda tudi poznoantično naselbino na Ajdni nad Potoki pri Žirovnici ter zgodovinske spomenike, privlačni pa so tudi naravni spomeniki. Naštejmo le nekatere: Izvir Save, Zelenci v Podkorenu, Gogalova lipa v Zgornji Radovni s premerom 194 centimetrov in obsegom kar 609 centimetrov, slap Peričnik v Vratih, Triglavsko brezno, slap šum v Blejskem vlntgarju... In katere športne, turistične in zabavne prireditve se obetajo zdaj in v pnhodnjih mesecih? Ob koncu maja bo že 29. pohod na Stol, najvišji vrh Karavank; na jeseniški gimnaziji pripravljajo vrsto prireditev pod naslovom V srcu nosimo gimnazijo in pomoč gimnaziji; izredno odmevna je prireditev Miss narcis v Planini pod Golico, kamor v času, ko so travniki polni dehtečih narcis, prihajajo številni ljubitelji narave z vse Slovenije; junija bo kros treh dežel, 24. in 25. junija pa tradicionalni Petrov sejem. Prireditev tudi julija in avgusta ne bo manjkalo, še posebej ne v Kranjski Gori in v Mojstrani ter tudi na Jesenicah, ki 1. avgusta praznujejo svoj občinski praznik. Skratka: sedanja jeseniška občina je turistično privlačna s svojimi kulturnimi spomeniki in naravnimi znamenitostmi. Pridite in oglejte si jih - v dolini, vpeti med gorsko verigo Karavank rta severu in Julijskimi Alpami in planoto Mežakle na jugu, na obrobju Triglavskega narodnega parka, boste srečali prijazne ljudi in doživeli marsikaj zanimivegal Kranj, Prešernovo mesto Tako mu Kranjčani s ponosom pravimo. Ne le zato, ker je največji slovenski pesnik zadnja leta preživel v njem in tu tudi počiva. Na svoje mesto ob sotočju Save in Kokre smo zadnja leta lahko vsestransko ponosni. V lepo prenovljenih mestnih hišah ob ozkih ulicah, zaprtih za promet, se nizajo muzeji, galerije, predstave Prešernovega gledališča so, kot nekdaj, spet razprodane, gledalci se vračajo tudi v nekaj let domala prazni kino dvorani, kjer zdaj vrtijo najbolj sveže svetovne uspešnice, živahno je tudi v športni dvorani, v zimskem bazenu, na drsališču in stadionu. Tako rekoč vsak dan v kateri od starih mestnih hiš vznikne kakšen nov trgovski ali gostinski lokal. V prijetno toplem pomladnem soncu je spet vabljivo posedeti na trgu, opazovati živopisni vrvež in s polnimi pljuči vdihavati čist zrak. Kranj, mesto zgodovine in prihodnosti, domačinom in prišlekom kajpak ponuja še veliko več. Je tudi gospodarsko in upravno središče Gorenjske in seveda kranjske občine, bodoče nove mestne občine Kranj. Je 500-letno mesto sejmarstva z bogatimi mednarodnimi specializiranimi sejmi, industrijo, ki se uspešno pobira na noge, z vse bolj cvetočim zasebnim podjetništvom in obrtnimi poslovalnicami, s številnimi bankami, menjalnicami, potovalnimi agencijami, hoteli. Lepo in turistično zanimivo je tudi kranjsko primestje in podeželje. Omenimo le nekatere bisere: protokolarni objekt Brdo s hotelom Kokra, čudovitim parkom, teniškim igriščem, konji in hipodromom za konjske dirke, Preddvor s hotelom Bor, gradom Hrib, jezercem Črnava in tenisom, Šmarjetna gora s hotelom Bellevue in obnovljeno cerkvico, sv. Jošt, Jezersko s hotelom Planinka, jezerom in ovčarskim balom, seveda pa ne smemo pozabiti niti našega vodilnega zimskošportnega smučišča Krvavec, ki postaja vse bolj privlačen tudi poleti. Iz umazanije očiščene Save in Kokre se obeta bogat ribolov, skratka, Kranj je s svojo okolico, številnimi zasebnimi sobami, turističnimi kmetijami in dobrimi gostilnami pravi paradiž za ljubitelje aktivnega oddiha. Občina Radovljica Radovljica, z znamenitim srednjeveškim jedrom, je srce Dežele - Radovljiške ravnine, ki jo zgodovinar Jure Sinobad slikovito imenuje "hči Save in Triglava". Leta 1995 bo mesto s številnimi kulturnimi, sakralnimi in športnimi prireditvami praznovalo 700-letnico tare, 500-letnico mesta in 200-letnico smrti velikega rojaka, dramatika, Antona Tomaža Linharta. Je upravno in kulturno središče občine Radovljica, ki se ponaša s tolikerimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, da jih besede, čeprav poetove, "raj pod Triglavom" težko pričarajo. Treba jih je doživeti. Največji turistični center je Bled z otokom sredi ledeniške-ga jezera, gradom, ki se dviga na strmi pečini in bogato turistično tradicijo od Riklija sem. Bohinj, v osrčju Triglavskega narodnega parka, ne imenujejo zaman oazo Alp z biserno čistimi vodami, slapom Savico, jezerom, smučiščema Voglom in Koblo, z etnografsko zanimivimi vasmi, muzeji. Kropa je zibelka kovaštva. O tem priča Slovenska peč, vigenjc Vice in Kovaški muzej. Danes kovaško umetnost razvijajo v Uku, umetnem kovaštvu in po številnih kovačijah v Kropi, Kamni Gorici in okolici. Gorje se ponašajo s sotesko Vintgar in Pokljuško luknjo. V Begunjah lahko obiščemo Muzej talcev, Drago, razvalilne gradu Kamen. Brezje z baziliko so znana božja pot. Kamp Šobec ob reki Savi v Lescah pa je za ljubitelje platnenih streh prav gotovo nekaj posebnega. Naravne lepote v občini dopolnjuje pestra ponudba najrazličnejših možnosti za rekreacijo od športnega letenja, golfa, jahanja, raftinga in drugih vodnih športov, pa lova, ribolova in seveda planinarjenja, brez česar večina Slovencev težko dopustuje. Gostje vsepovsod v občini Radovljica lahko izbirajo med bogato ponudbo hotelov, kampov, počitniških domov, turističnih kmetij, zasebnih sob in ne nazadnje planinskih koč. V tem delu Slovenije poskrbijo tudi za bogato ponudbo kulturnih prireditev, med katerimi vas bo julija pričakal festival Idriart na Bledu, Etno festival, v Radovljici pa "Radolško poletje" in Festival stare glasbe v avgustu. Dodatne informacije o ponudbi dobite v turističnih društvih. TRŽIČ - tradicija in narava z roko v roki M Tržič je majhno, vendar zelo slikovito mestece v osrčju Karavank. Leži neposredno ob prometni poti prek Ljubelja, ki Slovenijo povezuje z Avstrijo. Mesto z več kot 500-letno trško tradicijo slovi daleč naokrog po obrteh, kot so čevljarstvo, usnjarstvo in kovaštvo. Sledove nekdanje tradicije danes zasledimo na vsakem koraku na poti skozi staro mestno jedro. Tržiški muzej, Kurnikova hiša, Fužina Germovka, Paradiž, Mallvjeva hiša, firbec okna, železna polkna, portali, veže in oboki pričajo o moči in živahnosti nekdanjega Tržiča. Vendar je "tržiška luknja" privlačna tudi danes, še posebej takrat, kadar se tu dogajajo velike prireditve: gregorjevo, razstava mineralov in fosilov, mednarodna športna tekmovanja, šuštarska nedelja,... Skrivnostne in svojske pa so tudi doline, gozdovi in gore okrog Tržiča. Ljubitelji narave se navdušujejo nad divjino, kaskadami in kamninami Dolžanove soteske, jadralni padalci uživajo v poletih s Kriške gore, planinci se navdušujejo nad razglednimi vrhovi Karavank, še raje pa postajajo na planšarijah' pod Košuto, kjer vas čez poletje postrežejo s svežimi mlečnimi dobrotami. Za vse pa se najde prenočišče v planinskih postojankah in kaj dobrega za pod zob v kateri izmed številnih dobrih domačih tržiških gostiln. Torej, dobrodošli v Tržiču, mestu, kjer si tradicija in narava podajata roko. Turistične informacije: T1C - GEOPROF, Predilniška c. 2, 64290 Tržič, tel.: 064/50-892, fax: 064/50-473. Seznam največjih poletnih prireditev v Tržiču 7. 6., Koncert dekliškega zbora Plamen iz Toronta, Kanada, pod vodstvom Marije Ahačič v OS Bistica ob 20. uri. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 9. do 11. 6., Likovna kolonija Lom 94. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 11. 6., Druga otroška likovna kolonija Lom 94. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 17. 6., Otvoritev razstave likovne kolonije Lom 94 s kulturnim programom v Kurnikovi hiši ob 17. uri in Paviljonu NOB ob 18. uri. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 18. 6., Obrtniški sejem v trgovskem centru Deteljica. Informacije: Zbornica obrti in podjetništva Tržič, tel. 50-669 19. 6., II. gorski tek na Kriško goro za II. m em ori al Janka Likarja. Informacije: PD Križe, tel. 57-905 20. 6. - 10. 7., Kriška gora: Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu. Informacije: Jadralno-padalski klub Kriška gora, tel. 57-960 24. 6., Nastop najuspešnejših malih vokalnih skupin Gorenjske in podelitev plaket mesta Tržič v OŠ Bistrica ob 19. uri. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 24. 6., Kresovanie na Kriški gori. Informacije: PD Križe, tel. 57-905 v juniju Koncert folklorne skupine Karavanke v kinu Tržič. Informacije: ZKO Tržič, tel. 53-221 28. 8., Gorski tek na Javomik. Informacije: SD Lom Tržiške poletne prireditve 94 - koncerti domačih in gostujočh glasbenih skupin v starem mestnem jedru v prvi polovici julija in drugi polovici avgusta 3. 9., Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. Informacije: Organizacijski komite, tel. 50-892 4. 9., Tradicionalna šuštarska nedelja: Šuštarski sejem in spremljajoče prireditve. Informacije: TD Tržič, tel. 50-892 ODEJA TOVARNA PREŠITIH ODEJ, ŠKOFJA LOKA, SLOVENIJA KIDRIČEVA 80, TELEFON: 064/632-21 5, TELEFAX: 064/632-584 Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno, kjer vam ponujamo celoten proizvodni program: - nadviožke - prešite odeje in zglavnike - pregrinjala - BIO - program /100% naravni materiali/ - športni program / spalne vreče, ležalne blazine, torbe.../ - otroški program / odeje in zglavnike, posteljno perilo, spalne vreče, vreče za vozičke, torbe in nahrbtnike, podloge za tla in stajice, kengurujčke, baby torbe.../ - sedežne blazine - drobni program / toaletne torbice, okrasne zglavnike.../ Prodajalna posluje vsak dan od 8h - 19h, ob sobotah od 8h - 12h,v času med 18.julijem in 13. avgustom pa od 8h - 15h. Se priporočamo! li IV m w Galerija v naravi Povabilo na obisk v Škofjo Loko Tisočletna Škofja Loka, ki so jo ob sotočju obeh Sor ustanovili freisinški (nemški) škofje leta 973, spada med najoolje ohranjena srednjeveška mesta na Slovenskem. Sjeno življenje v preteklosti ' in sedanjosti odražajo številni spomeniki v mestu in okolici, umetnine v cerkvah in muzejih, galerijah in slikarskih ateljejin. Vožnja, še bolje pa sprehod v njeno okolico, nam odstira neokrnjeno naravo, slikovite zaselke, prijazne in gostoljubne domačine... Dovolj je razlogov za eno - ali večdnevni obisk. Ob prihodu v škofjo Loko vas bo naš vodič popeljal na Mestni trg, kjer se boste (morda ob šilcu domačega žganja in topli malici) seznanili z mestom in s programom vašega obiska. Po ogledu znamenitejših meščanskih hiš (med njimi ie najbolj znana Homanova hiša) na Mestnem trgu in bližnje poznogotske cerkve Svetega Jakoba se bomo povzpeli na grad, ki ima večstoletno zgodovino. Njegova bogata muzejska zbirka nam bo predstavila zgodovino mesta, živahno cehovsko in kmečko življenje v preteklosti, znamenite loške rojake. V obnovljeni grajski kapeli pa bomo lahko občudovali bogato rezljane in pozlačene baročne oltarje iz Dražgoš. Z gradu se bomo spustili do srednjeveškega kamnitega mostu (iz leta 1381) čez Selško Soro in si v bližnji kapucinski knjižnici ogledali nekaj dragocenih knjig in rokopisov, med katerimi najbolj slovi rokopis pasijonske procesije izpod peresa patra Romuahia (1721). Po tej obilni duhovni hrani se nam bo prileglo tudi kosilo v najbližji domači gostilni. * GOSTILNE: GOSTILNA - GALERIJA "PLEVNA' Andrej Karlin, Kidričeva 6, 64220 Škofja Loka, S 064/633-092, telefax (064) 631-747; GOSTILNA "PRI DANILU", Vesna Čarman, Reteče 48, 64220 Škofja Loka, S (064) 632-813; GOSTILNA "VIGRED", Zdravko Debeljak, Gorenja vas, Reteče 59, 64220 Škofja Loka, S (064) 632-677; GOSTILNA "CRNGROB", Silva Gantar, Cmgrob 13, 64220 Škofja Loka, S (064) 631-601; GOSTILNA "PRI ZALOGARJU" Janez Košmelj, Dolenja vas la, 64227 Selca, 0 (064) 64-083; GOSTILNA "PRI SLAVCU", Stanka Žbontar, Zali Log 22, 64228 Železniki, a (064) 66-209; GOSTILNA "PRI KAJBETU", Janez Prevodnik, Zminec 5, 64220 Škofja Loka, «(064) 621-436; GOSTILNA "NA VIDMU", Tomaž Poljanšek, Poljane 27, 64223 Poljane, S (064) 65-330; GOSTILNA "LIPAN", Matilda Filipič, Hotavlje 5, 64224 Gorenja vas, S (064) 68-528; GOSTILNA "KATERNTK", Lidija Kavčič, Cesta 31. divizije 107, 64226 Žiri, S (064 ) 691-215; GOSTILNA "SORA", Ivo Trček, Brekovice 15, 64226 Žiri, tS(064) 691-117 Opoldne se bomo zapeljali do Crngroba in si ogledali tamkajšnjo božjepotno cerkev, prvovrstni spomenik slovenskega stavbarstva in slikarstva od 13. stoletja naprej. Na povratku v Loko se lahko okrepčamo na bližnji Porentovi kmetiji, kjer se že vrsto let ukvarjajo s turizmom. Ljubitelji umetnosti pa se bodo morda še ustavili pri podeželski cerkvici na Suhi z izredno ohranjenim poslikanim prezbiteri jem. Namesto obiska Crngroba lahko izberemo izlet po Selški dolini, postanemo v Železnikih in si ogledamo tamkajšnji Železarski muzej in nadaljujemo pot vse tja do sončne gorske vasice Sorica, v kateri je tudi rojstna hiša slikarja Ivana Groharja. Izlet po Poljanski dolini (Visoko, Poljane, Gorenja vas) lahko zaključimo v Žireh, (čipkarska šola); lahko pa se zapeljemo do hribovske vasi Javorje, od tam pa naredimo prijeten sprehod do prisojnega zaselka četena Ravan ali celo do Starega vrha, se okrepčamo na tej ah oni domačiji, ki se ukvarja s turizmom, in se proti večeru vrnemo v škofjo Loko. TURISTIČNE KMETIJE: MATEVŽ DEBELJAK - PODMLAČAN, Jarčje brdo 2, 64227 Selca, B (064) 65-089; MATEVŽ DEMŠAR - ŽGAJNAR, Zapre val 3, 64223 Poljane, 0 (064) 65-032; PAVEL DOLENC, - TAVČAR Četena Ravan 2, 64223 Poljane, S (064) 65-024; FRANC MIKLAVČIČ - MARTINOVC, Dolenja ravan 2, 64223 Poljane, O (064) 65-369; JOŽE PORENTA - MARKO Cmgrob 5, 64209 Žabnica, S (064) 631-626; VINKO KRŽIŠNIK - POVLIČ Podobeno 1, 64223 Poljane, fi (064) 65-698; FRANC DOLENC - DAVČEN, Četena ravan 7, 64223 Poljane, S (064) 65-008; MILOŠ STANONIK - BRDAR Vinharje 10, 64223 Poljane, a (064) 681-077; FRANČIŠKA BEVK Davča 26, 64229 Železniki, a (064) 696-026; JERNEJ VODNIK - ANDREJON Gorenja Žetina 11, 64223 Poljane, B (064 ) 65-174; MARICA MOHORIČ-PETRIČK Prtovč 4, 64228 Železniki, B (064) 66-118; DANICA PINTAR - ŠIMEN Spodnja Sorica 13, 64229 Sorica, B (064)697-055. m 7* *. Iz Škofje Loke boste lahko nadaljevali pot skozi Kranj na Gorenjsko, skozi Sorico v Bohinj ali na Primorsko, skozi Poljansko dolino na Cerkniško ali skozi Žiri na Notranjsko. Lahko pa se obogateni s poznavanjem tega dela lepe slovenske dežele, vrnete proti domu. Hotel Transturist, Titova 4c, Q (064) 621-261. SORICA - GROHARJEVA VAS: V Groharjevi hiši bo od 1. septembra dalje možen ogled Groharjevih del in etnološke zbirke. Za ljubitelje umetnosti vseh starosti pa bodo organizirane likovne in glasbene delavnice. Tel.: 0641697-196. INFORMACIJE: Turistično društvo Škofja Loka, tel. 064/620-268. s foz'c ns k\e POČITNICE Za ljubitelje drugačnega turizma Plezanje, gorništvo, jamarstvo in še kaj Znani Športni plezalec Srečo Rehberger se je pred štirimi leti lotil poučevanja mladih in starejših v plezalskih veščinah. Program obsega začetno in nadaljevalno Solo plezanja, ki poteka v Bohinju pod Skalco, v plezalnem vrtcu Bellevue ali na umetni steni pri Hotelu pod Voglom. Tam se bodo tudi letos zbtraJi od junija do konca avgusta vsi tisti, ki bi se radi naučili plezanja ali ga izpopolnili. Tako se obiskovalec lanko odloči za standardni tedenski tečaj (96 DEM na osebo; od 268 do 345 DEM z bivanjem in polpenzionom v hotelu), dan plezanja posamezno (60 DEM), uro ptezanja posamezno (12 DEM) ali celo poskusno plezanje (4 DEM). Za tiste, ki hočejo drugačne počitnice, ponujajo program fontana Deteljica, TRŽIČ, tel./fax: 064/53-200 MONTANA: 1. dan - športno plezanje, 2. dan - planinska tura, 3. dan - obisk podzemske jame, 4. dan - spust skozi sotesko, 5. dan -vožnja s kanujem; dodatni možnosti gorsko kolesarjenje in rafting (250 DEM - 5 dni, 300 DEM - 7 dni). Vsako od naštetih dejavnosti si je moč izbrati tudi posamič ter se dogovoriti v agenciji Montana za organizacijo ter vodenje. Prijave sprejemajo do zasedenosti posameznega termina, ki se običajno začenja v nedeljo zvečer. V cenah je vračunana tudi obvezna oprema, dodatno opremo pa je moč najeti. Pa še to! Na Deteljici v Tržiču je trgovina Montana, kjer najdete vso opremo za plezanje, planinarjenje, trekking, jamarstvo in kampiranje. Na razpolago je celotni program Salevva: šotori, spalne vreče, nahrbtniki in konfekcija. Tudi dobro gorsko kolo lahko odpeljete. Če ste od daleč, pa je za manjše artikle možna celo dostava po pošti. V trgovini vas pričakujejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter 15. in 19. uro, ob sobotah pa dopoldne. ALPETOUR potovalna agencija KRANJ Mirka Vadnova 8 SPOŠTOVANI BRALCI Si želite prijetno potovanje? Oglasite se v Alpetourjevi Potovalni agenciji, kjer se lahko odločite za enodnevni izlet po izredno ugodni ceni. Zadovoljni bomo, tako mi in prepričani smo, da tudi vi, če se boste z nami dne 11.6. 1994 popeljali k Vrbskemu jezeru z ogledom znamenitega MINIMUNDUSA, v primeru, da si želite dan preživeti v čudovitem svetu fantazije, pa lahko dne 18. 5. 1994 potujte z nami v GARD ALAN D. Vabimo tudi vse skupine, ki si želijo izletov ali ekskurzij, da se oglasijo pri nas in organizirali vam bomo potovanje polno prijetnih doživetij, ogledov naravnih in kulturnih lepot po naši domovini in tujini, obiskov dobrih gostiln - VSE PO VASI ŽELJI! Z ALPETOURJEVIMI najsodobnejšimi turističnimi avtobusi se boste peljali varno in udobno. Za "POLETJE 94" prodajamo vse programe največjih znanih turističnih agencij in po njihovem veljavnem ceniku. Odločate se lahko za počitnice ob slovenskem ali hrvaškem morju, v Lignanu, sončni Španiji, olimpijski Grčiji, arabskem Maroku, Siciliji, Malti, Cipru, Turčiji, Tuniziji in še in še. Oglasite se v naših turističnih poslovalnicah: v Kranju (tel. 222-007, 222-342) v Škofji Loki (tel. 621-755) v Radovljici (tel. 714-700) in Tržiču (tel. 52-370) OBIŠČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI! HTP Gorenjka HTP GORENJKA KRANJSKA GORA VAS VABI, DA OBIŠČETE HOTELE LARIX, PRISANK, GARNI, SLAVEC, ERIKA TER APARTMAJE RAZOR. NUDIMO VAM KAKOVOSTNE STORITVE PO UGODNIH POGOJIH. CENA POLPENZIONA ŽE OD 19 DEM DALJE. V KRANJSKI GORI LAHKO PREŽIVITE AKTIVNI DOPUST, KI JE ŠE KAKO POMEMBEN ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (MOŽNOST IGRANJA TENISA, PLAVANJA, PLANINAR JENJA, GORSKEGA KOLESARJENJA, RAFTINGA...) INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL: 064-881-565 FAX: 064-881-359 A BLED ***** G&P na— HOTELI GOLF, PARK in APARTMAJI GOLF BLED POSEBNA PONUDBA ZA DOMAČE IN TUJE GOSTE ZA SEZONO 1994 V obdobju od 4. 6. - 30. 7. in 13. 8. do 10. 9. 1994 nudimo domačim gostom storitve po posebnih cenah v obliki 3 ali večdnevnih paketov. CENE: VVEEKEND PAKETI s polpenzionom: od 110 DEM daNe 5.- DNEVNI PAKET s polpenzionom: od 250 DEM dalje 7.- DNEVNI PAKET s polpenzionom: od 350 DEM dalje - doplačilo za polni penzion na dan 12 DEM -odbitek za nočitev z zajtrkom 12 DEM - cene vključujejo turistično takso. POPUST ZA OTROKE: - otroci do 6. leta BREZPLAČNO - otroci 6.-12. leta popust 50% PONUDBA HOTELOV: - cene vključujejo uporabo bazenov s termalno vodo - savna, masaža, solarij, fitness, beautv salon v hotelu Golf - zabava s plesom v Kazini hotela Park in Brasserie hotela Golf - različni lokali z bogato ponudbo APARTMAJI GOLF: - najem na dan: za 3 osebe 75 DEM za 4 osebe 90 DEM za 5 oseb 105 DEM - cena vključuje turistično takso in uporabo bazenov s termalno vodo v hotelu Golf. PONUDBA NA BLEDU: - izposoja koles in kolesarske ture - sprehodi v okolico - rafting na reki Savi, veslanje na jezeru - golf, tenis - drsanje v športni dvorani po 20. 7.1994 - drugi športi REZERVACIJE: recepcija hotela Golf: tel.: 064/77 591, fax.: 064/77 595 recepcija hotela Park: tel: 064/77 945, fax: 064/76 039 prodajna služba: tel.: 064/77 590^fax.: 064/78 588 DOBRODOŠLI! PENZION "KRONA" ZG. LIPNICA 28 E 64246 KAMNA GORICA TEL. 0641714-004 z restavracijo, gostilno, pivnico in turističnimi sobami Vljudno vas vabimo na obisk! KLA6CNFUR7 UUBELJ O M V-1S TRA »/S TRA CAS»INSTA LACIJE »M A RINA KOf SKUPINA ISTRABENZ s [o v en s ke POČITNICE L BELLEVUE ...lep razgled, izidi, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja... Do prijetnega hotela Bellevue na hribu nad Kranjem (643m nadmorske visme) pelje nova cesta, do njega pa se lahko povzpnete tudi po eni od številnih pešpoti. Hotel stoji ob obnovljeni cerkvi sv. Marjete m je obkrožen s prelepim naravnim okoljem Nudi 30 ležišč, aperitiv bar in restavracijo z M0 sedeži. Vsak kor*c tedna se lahko zavrtite v prijetni glasbi, ki jepo-gosto obogatena z modnimi revijami, nastopi soustov.. Lepo urejen vrt. ki je dal restavracijske ponudbe, lahko izkoristile za sončenje, otroci pa imajo možnost zabave na otroškem igrišču Hotel je vreden svojega imena, saj z razgled r* terase nudi obiskovalcem čudovito panoramo, ki se siri od Ljubljane do Bleda, preko Julijskih alp s Triglavom, do Karavank m škofjeloškega hribovja. Zaradi svoje osrednje lege je hotel pnmerna izhodiščna točka za izlete po severozahodni Sloveniji Odlikujeta ga tako bližina večjih mest (Kranj, Ljubljana), kot bližina turističnih središč in naravnih lepot. Hotel Bellevue Kranj je prijetna izletniška točka, kjer se boste naužili miru in svežega zraka, primeren pa je za individualne goste, skupine in poslovneže Hotel Bellevue, Šmarjetna 6,64ooo Kranj, tel.: 064 311 211, tac 064 312 122 BKOMPAS HOTEL ~JT ohinJ *hotel B kategorija* *58sob TWC, telefon* * restavracija, pizzerija, klub, TV soba* *konferenčna dvorana z opremo - 70 sedežev* *2 sobi za sestanke - od 10 do 15 oseb* *zunanji bazen z ogrevano vodo na trati pred hotelom* *2 teniški igrišči* *7 bungalovov* *prostorza piknike* INFORMACIJE IN REZERVACIJE ICOMP*5 Ribčev Laz 45 - SLO - 64265 Bohinjsko Jezero teKon: + 38664 723 471, telefax: ♦ 386 64 723 161 KRANJSKA GORA Borovška 100 - 64280 KRANJSKA GORA telefon.: 064/881 661 telefax: 064/881 176 Za bralce imamo nagradno vprašanje, ki jim lahko prinese lepo nagrado - 3x vikend paket v hotelu KOMPAS Kranjska Gora. Odgovore pričakujemo na zgornjem naslovu do 1. 6.1994. Žrebanje bo 3. 6.1994 ob 17. uri ob otvoritvi obnovljene pizzerije KOMPAS v Kranjski Gori. Izid žrebanja pa bo objavljen tudi v Gorenjskem glasu. KATERI ROJSTNI DAN PRAZNUJE LETOS HOTEL KOMPAS V KRANJSKI GORI? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK: NASLOV: &\BJU SUMU* PROŠLE 35 strjen kel orana BRDO I le iraCflFSflBi tmtmmmti$Bm *DC£JE3S M9flMK *0£ -3865*22 "i' :U -3*" k2 051 Brdo - ogledalo naravne lepote in priča časa Brdo je odprto vsakemu dobrohotnemu obiskovalcu, da se zazre v njegovo razkošno neokrnjeno ogledalo in prisluhne njegovemu pričevanju. Vsak dan so možni sprehodi v zelenem okolju Brda s skrbno urejenimi cvetličnimi parki mimo jezer, gradu Brdo, ki bo kmalu slavil petstoletnico, in Medvednjaka, igre tenisa, jahanje in ribolov. V prijetnem hladu Račjega otoka vas bomo postregli s pestro izbiro sladic in pijač, za skupine pa pripravili ponudbo po vaših željah. Izkoristite tudi ponudbo v hotelu Kokra in v novi, vrhunski restavraciji Brdo. - POČITNICE V ŠPANIJI: 10-dnevne počitnice v hotelu v Uoret de Maru -že za 365 DEM - POČITNICE V ITALIJI: 7-dnevni najemi apartmajev v Ugnanu -od 280.000 UT dalje - IZLETI v G AR D ALAN D in AC2UASPLASH: vsako drugo soboto vse poletje - letovanje na slovenskem in hrvaškem primorju PO UGODNIH CENAH! INFORMACIJE IN PRIJAVE: INTEGRAL Jesenice Titova 67 64270 Jesenice tel. 064/81-881 INTEGRAL Turistična agencija BLED Grajska 2 64260 Bled tel.064/76-693 sto:'c nskj POČITNICE APARTMA KOŽELJ 2 sobt s tremi ležišči + dve dodatni kuhinja - kopalnica - svoj vhod Informacije 064/725-21 1 64247 Zgornje Gorje BO N J Tur . '•. .~.«u'w;x Al: PIK V M Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko Jezero _Telefon: 064 723 441, telefaks: 064 723 446_ V Bohinju je vsak letni čas svojstveno doživetje, šumenje voda spomladi, nemirna umirjenost narave poleti, magična igra sonca z barvami jeseni in belina miru pozimi - to je tista harmonija, ki jo današnji človek tako išče in potrebuje. - Možnost namestitve: 6 manjših in prijaznih hotelov (3 in 4 zvezdice, 50 do 100 postelj po enoti), razporejenih na izjemnih lokacijah okrog Boniniskega jezera, avtokamp na jezerski obali, apartmaji in zasebne sobe v bohinjskih vaseh - Športne aktivnosti: sprehodi, planinstvo, plezanje; kajak, kanu, hidrospeed, rafting, ribolov, opazovanje ptic; gorsko kolesarjenje, šola plezanja, kajak šola, gorsko vodništvo... - Znamenitosti: slapovi, kanjoni, razglediiča; lokalna arhitektura, muzeji, lokaine obrti, Triglavski narodni park - Cene: polpenzioni v hotelih 32 do 85 DEM, štiriposteljni apartma 67 do 124 DEM, bivanje v kampu 9 do 14 DEM, tedenski plezalni tečaj 96 DEM, vodene gorske ture od 30 DEM naprej, rafrine 60 DEM, hidrospeed 35 DEM, ture z gorskimi kolesi 25 do 32 DEM, tenis 10 DEM/uro... PROGRAM BIVANJA LAHKO PRILAGODIMO VAŠIM ŽELJAM. KUPON Alpi num, Ribčcv Laz 50, 64265 Bohinjsko jezero Tel.: 064/723 441, fax: 064/723 446 Prosim, pošljite mi Informacij« oz. prospekte za: hotele »»partmaje nasebne »obe »avtokamp •športnorekrearjvne ■ aktivnosti »skupinske aranžmaje Im« ln priimek: _ naslov:___ S Itm kuponom imate 10 % popust pri rezervaciji kakršnegakoli programa iz nase ponudbel Iipolalte In pošljite na navedeni naalov I .0 64260 Bled, Prešernova 44 tel. 386 64 77 871, tac 386 64 77 850 Hotel AST0RIA je v središču Bleda, 300 m oddaljen od obale Blejskega jezera. Gostom hotela (B kat.) je na razpolago 167 ležišč, restavracija, kavarna, TV salon, konferenčna dvorana, akupunktura. Z željo, da bi se čimprej sprostili od napetosti vsakdanjega življenja, vas vabimo na Bled, vedno privlačen za oddih in prijetne počitnice. 64260 Bled, Kidričeva 1 tel. 386 64 77 557, fax: 386 64 77 850 Vila PREŠEREN je na obali Blejskega jezera, zato s teraso ponuja čudovit pogled na jezero, otok, grad... Ponujamo vam 15 ležišč v sobah in apartmajih I. kat., prvovrstno restavracijo, dnevno sveže postrvi, pestro izbiro sladolednih sladic, poslovna kosila, slavnostna kosila, večerje, ustreže-mo vsem vašim željam. Vabljeni! alpski center lesce bled 64248 Lesce, Begunjska 10, tel.: 064/733 431 vam ponuja: - panoramski polet - Bled • panoramski polet - Bohinj • panoramski polet - Triglav - let po želji - panoramsko jadranje - skok s padalom TANDEM - 3000 m - šolanje za motornega pilota - snemanje iz zraka ■ vleka reklamne mreže (60 DEM) v SIT/3 osebe (120 DEM) v SIT/3 osebe (180 DEM) v SIT/3 osebe (240 DEM/uro) v SIT/3 osebe (60 DEM/uro) v SIT+ aerovleka (200 DEM) vSIT/osebo (150 DEM) vSIT/uro (300 DEM) vSIT/uro (300 DEM) v SIT/uro HOTEL JELOVICA BLED C. svobode 8,64260 Bled, tel.:064/77 316, fak*: 064 77 267 Tudi na BLEDU lahko preživite DOPUST PO UGODNIH CENAH. V našem hotelu vam v maju, juniju in septembru ponujamo TEDEN POČITNIC s polpenzionom že za 275 DEM;v juliju in avgustu pa za 329 DEM. Vse sobe so s tušem, z WC, balkonom in direktnim telefonom. Vabimo vas tudi na senčni vrt, kjer vam bomo ob zvokih ansambla postregli z različnimi sladkimi, sladolednimi in drugimi dobrotami. Gostilna ANKELE DRAGAN NJEGOVAN PODLJUBELJ 149, Q (064)59-081 Podljubelj se imenuje prijetna vasica, ki leži med zelenim hribovjem na nadmorski višini 560 m. Od mejnega prehoda je oddaljena 4 km, enako tudi od mesta Tržič. V tem ekološko čistem okolju se nahaja 300 let stara hiša, v kateri je že 150 let prijetna vaška gostilna ANKELE. Hiša spada med spomeniško varovane objekte, ima prijetno urejeno okolico, parkirne prostore, vrt z okoli 80 sedeži, kjer je tudi grill, in restavracijo z 80 sedeži. Gostilna ANKELE slovi po poznanih domačih in nacionalnih jedeh, kot so: šnicelj Ankele, morski list (tile), postrvi, kalamari, jagnjetina, odojek in vse druge vrste zrezkov in jedi na žaru. Obiščite nas, prijetno boste presenečeni ob dobri in kvalitetni hrani, pijači in hitri ter prijazni postrežbi. V gostilni ANKELE lahko tudi prenočite, in ker je v okolici več izletniških točk, je gostilna ANKELE izredno primerna izhodiščna točka za krajše ali daljše planinske ture - na Kofce (dom na 1488 m nmv.), Kladivo 2094 m nmv., Veliki vrh 2088 m nmv., Zelenico 1536 m nmv., Stol, Begunjščico, Vrtača.. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Odprto: vsak dan od 10. do 22. ure, ob torkih zaprto. m KOMPAS HOLIDAYS I 0CITN DOLGO VROČE POLETJE se bliža in ni vseeno, kako ga boste preživeli. Nudimo vam počitnice v SLOVENIJI, na HRVAŠKEM, v MAKEDONIJI, ŠPANIJI, GRČIJI, TUNIZIJI, CIPRU, TURČIJI, ITALIJI, FRANCIJI in na MADŽARSKEM. Za tiste, ki bi med počitnicami radi počeli stvari, za katere med letom ni časa, pa smo pripravili poseben katalog AKTIVNE POČITNICE. Vsi katalogi so na voljo v poslovalnicah SKUPINE KOMPAS HOLIDAYS * KOMPAS BLED (Bled, Kr. Gora) m.KOMPAS CELJE (Celje, Velenje, Laško, Zreče, Žalec) ■KOMPAS KOPER * KOMPAS KRANJ (Kranj, Škofja Loka) »KOMPAS KRŠKO »KOMPAS MARIBOR ■ KOMPAS MURSKA SOBOTA ■ KOMPAS NOVO MESTO ■ KOMPAS POSTOJNA (Postojna, Sežana) rg ■ KOMPAS HOLIDAYS (Ljubljana) [Vj ^ KOMPAS HOLIDAYS GROUP VILA BISTRICA Pot na Bistriško planino 29 u ^ 64290 Tržič u ' Telefon + fax: 38664 / 50-232 t btta bistrita J 3 Obisk Vile Bistrice v Tržiču, pod obronki Karavank, je skriti namig, ki vam ga ponujamo, kadar boste obiskovali bližnje slovenske bisere: Bled, Bohinj... in Gorenjsko nasploh. Vila Bistrica je odlična hiša s stilom in prijetno atmosfero. V Vili Bistrica je skozi vse leto odprta restavracija z izredno kuhinjo in posebnim izborom vin slovenskih vinogradnikov. Veseli bomo, če nas boste obiskali in preizkusili našo gostoljubnost. Trenutki, ki jih boste preživeli pri nas, morajo biti trenutki, v katerih boste uživali. Potrudili se bomo, da vam jih zagotovimo. Vila stoji na hribu pod Dobrčo, poleg cerkvice svetega Jurija in v bližini ruševin starega gradu družine grofov Gutenbergov. L\egende o zakopanem zakladu tega gradu še vedno burijo domišljijo domačinov in obiskovalcev in dajejo okolju poseben čar. Zelena okolica vabi na sprehode. Jjahko kot sprostitev po prelepem vrtu vile, za pogumnejše pa se kar samo ponuja vandranje - pohodništvo po karavanških vrhovih, s katerih se oziramo po avstrijskem Koroškem in po Sloveniji. Odličen gorski zrak, živahni potočki in zelenje gozdov prinašajo pravo sprostitev za dušo in telo. ' Odkrijte zmes odličnega in romantičnega, domačnosti in miru! LOKACIJA V Bistrici pri Tržiču začnete slediti regionalni cesti, ki vodi v Begunje. Po 1800 m vas značilni usmerjevalni pano Vile Bistrice usmeri v desno na belo peščeno cesto, ki vas po 200 m pripelje do Vile Bistrica. Oddaljenosti: Avstrija: U km Italija: 60 km Kranj: 18 km Ljubljana: 42 km stovcnsks POČITNICE 0MT mm NOVI TEDNIK Dobrodošli med Rinko in Sotlo! Verjetno bi težko našli bolj pestro pokrajino od tiste, ki se razprostira med Rinko in Sotlo. Prava Evropa v malem bi lahko rekli za svet, ki sega od alpskega sveta, pohorskih hribov do kozjanskih gričev m subpanonskega okolja. Naravnih lepot ne manjka, za nameček je območje v slovenskem merilu najbogatejše z naravnimi zdravilišči, popotnika pa bodo prijazno pozdravila mesta in kraji, ki se lahko pohvalijo z bogato ohranjeno dediščino. Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli za turistično ponudbo širšega celjskega območja, ki lahko zadovolji tako tiste, ki si želijo miru in neokrnjene narave, kot tiste, ki radi občutijo živahni utrip mest in se zabavajo. Dovolj izbire pa je tudi za obiskovalce, ki bodo na našem območju iskali novih moči in zdravja. Na naslednjih straneh vam ponujamo delček bogate ponudbe s Celjskega m če vas bo zamikalo, da jo sami poskusite, boste vselej dobrodošli. Knežje mesto ob Savinji V Celju se prepletata preteklost in sedanjost V času, ko so hitre zveze in množični mediji naredili svet majhen in ko je vsak skriti kotiček ali milijonska metropola zlahka dosegljiv, so mala mesta z bogato zgodovino in še neodkrito dušo toliko bolj privlačna. Eno takšnih je prav gotovo Celje, po obsegu in pomenu tretje slovensko mesto z malo več kot 45 tisoč prebivalci. Mesto na križišču poti s severa in juga, vzhoda in zahoda je bilo od nekdaj kraj počitka za popotnike, ki so šli ali gredo iz Benetk proti Dunaju, kjer se ustavijo in rečejo: doslej smo potovali z juga, od tod naprej potujemo na sever. Car majhnega je v njegovi preglednosti in celjsko staro, kompaktno in lepo ohranjeno mestno jedro je moč prehoditi v slabe pol ure. Ulice tega prijaznega in šar-mantnega mesta pa so tlakovane s sijajno zgodovino in vsak kamen in vsaka hiša V njem pripovedujejo svojo zgodbo. Celje je v zgodovini vsaj dvakrat odigralo pomembno vlogo: prvič v antiki in drugič v srednjem veku. Že v 1. stoletju pr. n.š.se je ob Savinji razvilo močno keltsko naselje Ke-leia, ki je bilo drugo najpomembnejše trgovsko in upravno središče keltskega-noriške-ga kraljestva. V 2. stol. n. š. pa je Claudia Celeia pod Rimljani doživela pravi razcvet, tako da se je še dolgo po propadu rimskega imperija za Celje ohranilo ime Mala Troja, Troia se-cunda. Pod vladavino ambicioznih in ponosnih Celjskih grofov pa se je Celje oblikovalo kot pomembno tržno, vojaško in politično središče, ki mu je Friderik II. leta 1451 podelil mestne pravice. Tradicija obrtniškega in trgovskega središča se je še utrdila pod Habsburžani, ki so po smrti zadnjega grofa Ulrika II. prevzeli posest Celjanov. Konec 18. stoletja se je mesto začelo širiti izven srednjeveškega obzidja in začeli so-se kazati prvi znaki razvoja moderne industrije. Novo spodbudo razvoju mesta je dala Južna železnica, ki je 1846 povezala Celje z Gradcem in Dunajem ter tri leta kasneje še z Ljubljano in Trstom. V 19. in 20. stoletju se je tako iz raznolike obrtnoce-hovske dediščine razvila zlatarska, tekstilna, kovinsko predelovalna in kemična industrija. Med muzeji in spomeniki Celje je danes ne samo živahno industrijsko in trgovsko središče, pač pa tudi regijski kulturni in turistični center. Nad ostanki slavne zgodovine s svojo dominantno lego še vedno stražari Stari grad, nekdanja trdnjava grofov Celjskih, v mestu pa je njihov duh prisoten v Opatijski cerkvi z biserom slovenske gotike, Marijino kapelo, v njihovem Spodnjem gradu, kamor se je naselila Galerija sodobne umetnosti in v Pokrajinskem muzeju, ki poleg spomina na Celjske hrani v stari grofiji številne dragocene zbirke z znamenitim Celjskim stropom. Ogleda vredna je tudi Marijina cerkev, nekoč del Minorit-skega samostana, in bližnji Prothasijev dvorec, edina ohranjena baročna |Stavba v Celju, značilna po bogato okrašeni fasadi. Nasproti stoji Narodni dom, renesančna stavba, ki je bila nekoč središče nacionalnega življenja Slovencev. Spomenikov, vrednih ogleda, je še več, od cerkva, fasad, dvorišč in stopnišč, galerij, prijetnih lokalov, trgovin in gostiln z odlično hrano, ki jih mora popotnik odkriti sam. Njegov sprehod pa se bo obvezno končal ali začel ob Savinji, reki, s katero je mesto od nekdaj tesno povezano, zato ni presenetljivo, da je bilo Celje ob koncu 19. stoletja pomemben kopališki center. Prav Sa- Vabimo vas, da nas obiščete v Iverici pri Vojniku v lepih prostorih domačega gostišča. Ponudili vam bomo vse vrste jedi, predjedi, juhe, jedi iz svinjine, teletine, govedine, ribje jedi, priloge, solate, sire, sladice, tople napitke, alkoholne in brezalkoholne pijače. Odprto imamo vsak dan, razen ob ponedeljkih in praznikih, med 11, in 22. uro, ob nedeljah od 8. do 14. Prepričajte se o dobri gostinski ponudbi. Mnogi so se že. Ivenca 18 63212 Vojnik tel: 063/772-410 vinja je namreč poleg vseh drugih zanimivosti tista, ki daje Celju karakter, lepoto in neizbrisni pečat. Mesto sejmov in pevskih festivalov Danes je Celje znano predvsem po svojih sejmih, ki s svojo tradicijo segajo več kot sto let v preteklost. Najbolj znan je gotovo Mednarodni obrtni sejem vsako jesen na Golovcu. Mesto je postalo znano izven meja tudi po zaslugi Mednarodnega pevskega festivala. Za širši sloves mesta skrbijo tudi kulturni ustvarjalci in športniki, ki po dosežkih ne zaostajajo za drugimi slovenskimi mesti. Celje pa je lahko tudi izhodišče za številne izlete v bližnjo in daljno okolico. Sicer pa bodo popotniku pri odkrivanju celjskih lepot zagotovo v pomoč prijazni in gostoljubni Celjani, ponosni na preteklost in sedanjost svojega mesta, ki se v njem tako posrečeno prepletata. Kje prespati Popotnik lahko ob prihodu v Celje izbira med štirimi hoteli: hotel Evropa. Krakov Try 4. B kategorije. 149 postelj, tel.: 21-233 hotel Celeia. Mariborska 3, C kategorije. 100 postelj, tel.: 29-141 hotel Mene. Ljubljanska 39. B kategorije. 64 postelj, tel.: 21-917 hotel Turška mačka. Gledališka 7. B kategorije. 46 postelj, tel.: 21-041 Galerija sodobne umetnosti, Mestni grad Celje, odprto vsak dan od 10. do 13.ure in od 14.do 18. ure. V soboto od 10. do 13. ure Ob nedeljah zaprto. Prodajne) _.n-nj.i Izha Slomškov trg 11. tel.: 25-703. odprto vsak dan od 10. do 13. ure. v torek tudi od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. V nedeljo in ponedeljek zaprto. Sejmi Muzeji Pokrajin>ki muzej. zejski trg 1, tel.: 21-754, odprt od 9 do 12 ure, ob sredah tudi od 14 do 16. ure. ob sobotah in nedeljah od 9 do 12 ure. V ponedeljek zaprto. Muzej novejše Ziiodovi- ne. Prešernova 17. tel.: 25-430. 25-441. odprt od 10. do 17. ure. ob sobotah od 9. do 12. ure. V nedeljo in ponedeljek zaprto. Galerije I.iko\ ni salon Celje celjskih knezov 9, tel.: 29-460. odprto vsak dan od 10 do 13. ure in od 14 do 18 ure, ob sobotah od 10 do 13. ure. Ob nedeljah zaprto. Celje se bo kot sejemsko mesto do konca leta predstavilo s številnimi sejemskimi prireditvami, od katerih je 12. Pomladanski obrtni sejem odprt te dni m bo na ogled do 29. maja V njegovem okviru bodo predstavili več vsebinskih sklopov, vse za otroka, ideje in inovacije, gostinsko, hotelirsko, trgovinsko opremo in gastronomijo, bio programe, steklo, keramiko, porcelan, danla. vse za turizem, šport m prosti čas ter gradbeno m notranjo opremo. Od 9 do 18 septembra bo v Celju 27 Mednarodni obrtni sejem, od 11 do 16. oktobra pa 3. sejem Senior Prvi sejem Informa bo od 9. do 12. novembra, decembra pa bo najprej četrti Miklavžev sejem, od 15 do 31. decembra pa Božično-novoletni sejem. zdravilišče dobma MOJE POLETJE, MOJE ZDRA l JE TOPLICE DOBRNA Najlepši tedni leta. Pridite, doživite moč zdravilne vode in čar neokrnjene narave. Neizmerne možnosti, ki jih nudi narava, smo dopolnili z znanjem in izkušnjami. Tudi domačnost in prijetno vzdušje naredita svoje. Zakaj ne bi šli z nami na jutranji sprehod po rosi ali potoku in se osvežili s skodelico čaja, ki smo ga pridelali na domačem zeliščnem vrtu? Pred mnogimi leti si je tako zdravje utrjeval Kneipp. In ko se bodo Vaši otroci zabavali v hotelskem vrtcu, boste zlahka našli čas tudi zase. Zagotovo boste izkoristili katere izmed mnogoterih vrst terapije in sprostitve. Bogat družabni in rekreacijski program prinaša vrsto zanimivosti, tudi nočno kopanje v termalnem bazenu, obisk kmetije in po daljšem sprehodu srečanje z jeleni. Kaj bi naštevali, to morate preprosto doživeti sami .' Prepričani smo, da boste našli kaj zase in tako ujeli svoj način oddiha. Poleg standardnih zdraviliških programov lahko izbirate tudi med naslednjimi- - pohodništvo - vital program - družinske poletne počitnice - poletna jezikovna šola za otroke Naši hoteli stojijo v lepem okolju negovanega parka. Za Vaše udobje jih boste lahko izbrali po lastni presoji. Cene so ugodne, plačilni pogoji tudi. Saj že veste. Pridružili smo se naravi. Družno Vas pričakujemo. Informacije in rezervacije : TOPLICE DOBRNA, telefon (063) 778-110 ali 778-023 OM mfflfflkSMi mm NOVI TEDNIK mm slovtnsks POČITNICE V kraljestvu grenke rože Savinjska dolina - dolina zelenega zlata Savinjska dolina je znana doma in po svetu po pridelovanju kakovostnega hmelja. V svojih neder-jih pa skriva veliko zanimivega, zato vam ne bo žal. če jo boste obiskali in spoznali. Grenka roža je že pred stoletjem omogočila gospodarski razcvet doline Razvoj hmeljarstva je vplival na razvoj trgovine, gostinstva in bančništva ter vtisnil pečat krajini. Ekonomska učinkovitost je rodila sadove tudi na drugih področjih, saj je dolina zibelka slovenskega gasilstva, zborovskega petja in kulture, na plodna tla so tukaj naletele napredne ideje, kar dokazuje 2. slovenski tabor v Žalcu leta 1868 Tradicija hmeljarstva danes daje močan pečat dolini, savinjski hmeljarji letno ponudijo svetovnemu tržišču 4 tisoč ton kakovostnega hmelja. Poleg hmeljarjev tradicijo ohranjajo v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, em izmed petih ustanov v svetu, kjer gojijo 200 različnih vrst hmelja. Spomin na hmeljarske običaje pa obujajo s hmeljarskim praznikom v Braslovčah. lani naj- lepši evropski vasi s tisočletno zgodovino, kjer izberejo hmelj-skega starešino in hmeljsko princeso. Popotnik, postoj Občina Žalec, ki se razprostira na območju doline, obsega 350 km2 in ima 40 tisoč prebivalcev. Prometna lega ob cesti med Ljub- Rimsko nekropolo v Šempetru ter jamo Pekel lahko obiščete vsak dan med 8. in 18. uro. ljano in Mariborom ji daje možnosti za razvoj tranzitnega turizma, kar so prizadevni turistični delavci znali izkoristiti. Žalec pa se Informacije o turistični ponudbi Savinjske doline so na voljo v TA:: Potepuh, telefon: 063 712-510. uvršča med najlepše urejena tranzitna mesta v Sloveniji. Prometne poti so po dolini vodile že v rimskih časih, na kar i /V/ AK spominjata ohranjena rimska nekropola v Šempetru ter rimski tabor v Ločici pri Polzeli. Na prihod Slovanov opozarjajo staroslovan-ski lonci, ki so jih izkopali v Go-tovljah. Iz časa turških vpadov ob cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu še stoji obrambni stolp, žovneški grad pa spominja na čase celjskih grofov. Tudi protestantizem je pustil sledi, iz tistih časov se Žalec, mesto z 800-letno zgodovino in 100 let starim TD. ponaša z znamenito Zotlovo domačijo. Prav v Savinjski dolini pa je nastajala po vsem svetu znana Schiit/ova keramika. Obiskovalce privabijo tudi hmeljarski in gas£lsk| muzej v Žalcu, stalna razstava Doreta Klemenči-ča - Maja v Savinovi hiši ter Urejeni sakralni objefcti, predvsem Cerkev na Gori Oljki in Marijina romarska cerkev v Petrovčah. Darežljiva narava Savinjska dolina ima tudi številne naravne znamenitosti. Preko osmih planinskih postojank vodi Savinjska planinska pot, čez Do-brovlje evropska peš pot. Bogata flora in favna omogočata razvoj lovstva, turiste popeljejo na lov, foto lov ali birchvatching. Reka Savinja ter jezera v Braslovčah, Zovneku in Preserju pa omogočajo razvoj ribolova. Med najpomembnejše naravne znamenitosti sodi jama Pekel v bližini Šempetra z urejeno učno gozdno potjo. Če bi radi spoznali zdravilne rastline, pa ste vabljeni v vrt zdravilnih rastlin v Žalcu, kjer so vzgojili 350 vrst zdravilnih rastlin. Samo naravne danosti so premalo, se zavedajo v dolini, zato se lotevajo športnih in turističnih prireditev. Ljubiteljem športa je na voljo preko 30 teniških igrišč, letošnjo pa organizatorji napovedujejo novosti — med drugim srečanje slovenskih, nemških in čeških pivovarjev. Med značilne prireditve sodijo še srečanje citrarjev v Grižah, hmeljarski praznik v Braslovčah ter Družina poje v Andražu. Galerija Oskarja Kogoja Savinjska dolina, predvsem pa Žalec, postaja pomembno trgovsko, bančno in turistično središče, temu pa sledi razvoj gostinstva, ki je gostom sposobno ponuditi domače jedi in izdelke vrhunske ku-linarike. Ponosni so na galerijo V Savinjski dolini prireditev ne manjka. V Petrovčah so marca organizirali Jožefov sejem, aprila privablja v Tabor Jurjev sejem. 6. junija bo v Grižah celodnevna prireditev za otroke Miš - Maš, 18. in 19. junija v Braslovčah lovski praznik, 19. junija Zlate citre v Grižah, od 23. do 25. junija pa Turistični teden v Žalcu z največjo slovensko veselico Žalska noč. Poletje v Peklu je naslov prireditve, ki bo 17. julija v Šempetru. 7. avgusta bodo v sv. Lovreneu pri Preboldu prikazali stare kmečke običaje, 13. in 14. avgusta pa bo v Braslovčah Dan hmeljarjev. Slovenske družine se bodo na prireditvi Družina poje v Andražu predstavile 28. avgusta. Od 3. do 10. septembra vas vabijo na Turistični teden v Preboldu, 26. in 27. novembra pa na Revijo domačih ansamblov v Liboje. Prvi teden v decembru bo v Žalcu Miklavžev sejem, od 19. do 31. decembra pa še Novoletni sejem. Športni center v Žalcu v bližini hotela privablja tudi profesionalne športnike, na svoj račun pa bodo prišli ljubitelji jadralnega padalstva, konjeništva, lokostrelstva, letenja z zmaji, surfanja, j plavanja in kolesarjenja. Med turističnimi prireditvami se je uveljavila Žalska noč, letos že štirinajsta zapored. Na žalske ulice privabi 30 tisoč obiskovalcev, za Oskarja Kogoja, svetovno priznanega oblikovalca, ki je v Žalcu odprl prodajno razstavno galerijo. Z njo upravlja TA Potepuh, kjer so na voljo informacije o turistični ponudbi v Savinjski dolini in kjer bodo izpolnili želje vseh obiskovalcev, ki se bodo odločili za obisk v dolini zelenega zlata. Savinjčani vas bodo veseli. In prepričani so, da se boste v dolino radi vračali. Šaleška dolina Harmonija preteklosti in življenjskega utripa Šaleška dolina je dobila ime po nekoč mogočnem gradu Šalek, katerega razvaline še danes stojijo na vzhodnem delu mesta Velenje. Šaleška dolina je edinstvena zato. ker v njej nenehno naletimo na prepletanje starega z novim, davne zgodovine s sodobnim utripom in kakovostno turistično ponudbo. Središče Šaleške doline je Velenje, kjer moderna arhitektura in staro mestno jedro nudita obiskovalcem dva različna svetova. Šoštanj je staro središče, tu pa mestu najdemo rojstno hišo Karla Destovnika-Kajuha, galerijo kipar- ja Ivana Napotnika in stalno razstavo šaleških likovnikov v Maverjevi vili. V bližini Šoštanja je vredno obiskati Rotovnikovo jamo. V Šaleški dolini je tudi Topolšica, zdraviliški kraj z dolgoletno tradicijo. Danes se kraj ponaša z modernim hotelom Vesna. Šmartno ob Paki je znano predvsem po žlahtni trti. Vse informacije so obiskovalcem na voljo pri Turistični zvezi občine Velenje, Šaleška 3, na telefonski številki 063-854 466. HOTELI, PENZIONI: Hotel PAKA, Rudarska 1, Velenje (telefon 063-853 351), Hotel VESNA. Topolšica 77, Topolšica (892 120), Vila HERBERSTEIN, Kopališka 1, Velenje (853 828), Vila ŠIROKO, Metleče, Šoštanj (881 030). PRENOČIŠČA: MRAZ, Lipa 54 Velenje (852 942),ZAJC, Celjska 43, Velenje (856 827). RESTAVRACIJE: JEZERO, Koroška 70. Velenje (854 493), KLUB in FAST-FOOD, Titov trg 3, Velenje (853 813), NAMA, Šaleška 21, Velenje (854 181), ŠANGHAJ. Cesta pod parkom 2. Velenje (855 734). HALEC, Kavče 23/a, Velenje (854 463). GOSTILNE: LOVSKI DVOR, Ljubljanska 6, Velenje (851 397), RAJH Partizanska 1, Velenje (854 993),HRAM POD GOZDOM (Ostrovršnik), Pesje 117, Velenje (856 823), ACMAN, Skorno 62/ a, Šoštanj (881 393), POD KLANCEM (Kotnik), Ravne 193, Šoštanj (893 411), PRI VIDI (Goršek), Zavodnje 22/a, Šoštanj (895 195), CIGLER (Vrtačnik), Trg b. Mravljak 5, Šoštanj (882 266), PIRNAT (Delopst), Topolšica 107a, Topolšica (892 006), DON JU AN, Rečica, Rečica ob Paki (885 167). TURISTIČNE KMETIJE: PIREČNIK, Skorno 37, Šoštanj (881 320), JANK, Zavodnje 44, Šoštanj (895 118). GOST Velenje... ... združuje dejavnosti gostinstva, trgovine, rekreacije in turizma. V svojih obratih nudi bogato gostinsko in rekreativno ponudbo, po kateri postaja znan tudi izven Velenja in okolice. Restavracija Jezero slovi po dobri kuhinji in velikem izboru buteljčnih vin. Vsako lepo pripravijo zanimive turistične prireditve, kot so Skok v poletje, Rudarski piknik in Noč ob jezeru, obiščete pa lahko tudi lepo urejeno diskoteko. Restavracija Klub stoji v središču Velenja in ima 250 sedežev v restavraciji in 20 sedežev na pokriti vrtni terasi. Domača kuhinja, številne zabavne prireditve in prijazna postrežba zagotavljajo gostom dobro počutje. Fast-Food Klub je nov sodoben lokal v centru mesta. Dnevno nudi več kot 30 hitro pripravljenih jedi. Izjemno dober obisk je zagotovilo, da se gostje tu dobro počutijo in so zadovoljni. Vila Široko stoji v bližini Šoštanja sredi enega najlepših parkov. Objekt je stilno opremljen, odlikuje pa ga vrhunska ponudba. Primeren je tudi za svečana in zahtevnejša naročila. Turistično rekreacijski center Jezero, ponuja številne možnosti rekreacije: igranje tenisa v Beli dvorani in na prostem, fitnessa, odbojke na mivki, malega nogometa, rokometa, mini golfa, vožnje s čolni, ježa konj, turistični ribolov in v poletnem času kopanje v jezeru, pozimi pa drsanje. Biser ob biseru Velenjski grad se kot mogočen varuh vzpenja nad Velenjem in mu daje vso potrebno mestno obeležje. Grad se prvič omenja kot srednjeveška utrdba v 13. stoletju, danes pa je zanimiv splet nekdanje mogočnosti, legend, kulture in življenja v mestu ob Paki. Podrobnejše informacije o Kavčnikovi domačiji in Velenjskem gradu dobite na telefonski številki 063-853 314 (Muzej Velenje). Muzej na velenjskem gradu je med sezono odprt vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 19. uro, najavljene skupine pa popeljejo po gradu ne glede na letni čas. Kavčnikova domačija je od začetka maja do konca septembra odprta vsak dan od 9. do 17. ure, za vse najavljene skupine pa po dogovoru. To velja tudi med začetkom oktobra in koncem aprila. V njem najdemo dragocene muzejske zbirke, ki si jih je vredno ogledati. Muzej slovenskega premogovništva, eksponati afriške zbirke prof. Fran-tišeka Foita, Baročne cerkvene umetnosti iz Šaleške doline, li- kovna zbirka Od impresionizma do danes in slike v galeriji Lojzeta Perka je le nekaj utrinkov, ki ravno zaradi različnosti pomenijo popolnost. Posebne grajske turistične atrakcije so ostanki mastodonta, vodnjak, o katerem še vedno krožijo legende, ter muzejska trgovina in gostilna iz 30. let dvajsetega stoletja, obe opremljeni z izvirno oprema in predmeti tistega časa. Kavčnikova (domačna) dimnica v Zavodnjah nad Šoštanjem je pravi biser slovenske kmečke arhitekture. Njen pomen ima celo evropske razsežnosti, saj je do danes obveljala za najjužnejši primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru. Izjemen pomen dimnice dokazuje tudi letošnja kandidatura za evropski muzej leta. Turistične prireditve 25. 6. Velenje - Skok v Poletje 26. -28. 6. Velenje - Mednarodnotekmovanjevsmučarskihskokih 2.7. Skale pri Velenju - Vaška olimpijada 3.7. Velenje - Skok čez kožo julij, avgust Velenje - Poletje v Starem Velenju 6. 8. Velenje - Noč ob jezeru 13.8. Topolšica - Veselje ob Toplici 21.8. Graška Gora - Srečanje narodno zabavnih ansamblov 4. 9. Šmartno ob Paki - Jesen na gradu 18.9. Paški Kozjak - Paški Kozjak igra in poje september Velenje - Pikin festival 10.-13.11. Šmartno ob Paki - Martinov praznik 17.—26.12. Velenje - Božično-novoletni sejem slovenske. POČITNICE UJM NOVI TEDNIK Pokrajina zdravja, vina in kulture Zakaj v vrhu priljubljenosti? Ste vedeli da je občina Šmarje pri Jelšah po številu nočitev v Sloveniji na tretjem mestu? Pred njo sta le še občini Piran ter Radovljica, s sredozemskim Portorožem in alpskim Bledom! Kako je to mogoče? V turistični šmarski občini sta najbolj priljubljena cilja zdravilišči Rogaška Slatina in Atomske Toplice, tam pa je tudi veliko drugega, kar sestavlja pestri mozaik. Kozjanski park je zares nekaj posebnega, v pokrajini mnogih starih gradov pa je posebno priljubljeno Olimje, z eno najstarejših lekarn v Evropi. Starodavno Olimje, kjer so obudili samostan, je v neposredni bližini srednjeveškega trga Podčetrtek, Atomskih Toplic. V razkošju kozjanskega gričevja je več turistično prebujajočih se srednjeveških trgov: od Bistrice ob Sotli, Podsrede, Lember-ga, Pilštanja, Šmarja pri Jelšah do Rogatca. V Rogatcu, v bližini Rogaške Slatine, imajo slovensko posebnost, pravi skansen, Muzej na prostem, kamor so postavili najlepše primerke nekdanjega kmečkega stavbarstva. Začelo se je z slamnato rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita, nadaljevali pa so s štalunci, kuzo-ucem, šekretom, čebelnjakom, vodnjakom ter s stavbo, kjer sprejemajo vse številnejše turiste. Ti prihajajo tudi s popularnim cestnim vlakcem, Ro-gačanom, ki vozi po številnih turistično zanimivih krajih Kozjanskega. Rogaški Muzej na prostem je odprt od 1. maja do konca oktobra in to od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure, po dogovoru pa ob vsakem času (tel. (063) 827-260 in 827-146). Značilnost vsega tega štajerskega raja so številne romarske cerkvice, ki kronajo mnoge griče. Ste že spoznali blišč Sladke Gore, najlepše baročne cerkve v Sloveniji, starodavnih Svetih Gor nad Bistrico ob Sotli, Starih Gor nad Podsredo, izjemnost Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, pa vinskega Tinskega, z dvema zgodovinskima cerkvama na vrhu. Ponekod se lahko povzpnemo preko Kal vari j, mimo vinogradov. Posebnost je tudi vinski Virštanj, z daleč naokrog slovečo vinsko kapljico. Ti kraji so, kot veste, znana Skansen v Rogatcu, Muzej na prostem, je slovenska pi pesnika Jožeta Šmita, pod Donaeko goro. \ehnost. /. je z rojstno hišo vinorodna pokrajina. Tisti, ki so prijatelji gozdov pa obiskujejo planinska domova na Do-nački gori pri Rogatcu ter na Boču. Se še čudite turistični pomembnosti občine Šmarje pri Jelšah? Čar in dobrote izletniških kmetij V bližnji in širši okolici priljubljenih obsoteljskih zdravilišč. Atomskih Toplic in Rogaške Slatine nas vabijo privlačne turistuiie kmetije. / odlieno Jedat o in pijačo. V gričevje med slovitima zdraviliščema vabi kmetija SEKIRNTK (Kamence 5. Rogaška Slatina, tel. 063 816-170). pod vinsko Tinsko pn Zibiki pa kmetiji BIZJAK (Orehovec 3. Pristava pri Mestinju. tel. 063 823-201) ter ZALOŽNIK (Orehovec 6, Pristava pri Mestinju. tel. 063 747-124). V zgodovinskem Olimju pri Podčetrtku slovijo Domačija AMON (Olimje 14. Podčetrtek, tel. 063 829-042). JEZOV-NIK (Olimje 17. Podčetrtek, tel. 063 829-046) ter JAKOPINA (Olimje 8. Podčetrtek, tel. 063 829-093). V osrčju Kozjanskega pa je priljubljeni cilj turistična kmetija PIRŠ (Zdole 15. Kozje. tel. 063 781-176). Obisk kozjanskih turističnih kmetij je vsekakor posebno doživetje, kar pričujejo številni zadovoljni izletniki. Poskusite! Rogaška Slatina za vse čase Najdeni kovanci ter kamnite plošče pričujejo, da so izkoriščali zdravilno moč rogaških vrelcev že stari Rimljani. Prvi zapisi o rogaški mineralni vodi izhajajo iz 16. stoletja, monografija, ki je izšla stoletje pozneje, pa je ponesla glas o njeni zdravilnosti daleč po svetu. Rogaška je hitro postala iskano blago, zato so na Dunaju, v začetku 18. stoletja, prodali že 20 tisoč steklenic. Pri vrelcih so zgradili tudi prvo gostišče, začel se je razvoj slovitega naselja. Rogaška Slatina se je začela razvijati v »Karlove Vary južnih alpskih dežel« ter postala priljubljeno shajališče ljudi iz visoke družbe. Prihajali so avstrijski nadvojvoda Janez, Napoleonov brat Ludvik Bona-parte, avstrijski cesar Franc Jožef, hrvaški nadškof Stros-smaver... Danes obišče Rogaško Slatino po 40 tisoč gostov na leto, ki bivajo v zdravilišču povprečno deset dni. Velika večina gostov je iz najrazvitejših dežel, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Izraela, Švice, Švedske... Zdravljenje v Rogaški Slatini temelji na naravnih dejavnikih, to je pitju mineralne vode, balneoterapiji in dietni prehrani, uporabljajo pa tudi fizioterapijo, kinezioterapijo, psihoterapijo, medicinsko športno rekreacijo in po potrebi medikamentozno terapijo. Med največjimi prednostmi sodobnega zdravstva so načini ter možnosti prepoznavanja bolezni, saj je tako lahko zdravljenje uspešnejše. Prav zato imajo v Zdravilišču Rogaška splošne ter specialistične ambulante s področja gastro-enterologije, kardiologije, fizi-atrije, dermatologije, ginekologije, žilne kirurgije in estetske plastične kirurgije. V Zdravilišču so možnosti diagnostičnih preiskav s področja gastroenterologije, kardiologije, ultrazvočne in rentgenske diagnostike ter sodob- Med najvišjimi priznanji, ki jih je Rogaška Slatina prejela . za vrhunsko kakovost svojih storitev, so: Diplome de Merite leta 1901, Grand prix Pariš leta 1900, Champion des Touri-smus leta 1985, Touristische Nelke 1989 ter Maison de qualite leta 1991. ni hematološki in biokemični laboratorij. Zdravilišče ima tudi medicinsko kozmetiko, Beautv center ter zobozdravstveno službo, Dentalni studio. Zdravljenje v Zdravilišču Rogaška je prilagojeno vsakemu gostu posebej. V vsakodnevnem zdraviliškem življenju gostov pa je seveda nekaj nepogrešljivih »kozarcev zdravja«, edinstvene mineralne vode Donat Mg. Na leto ustekleničijo v Zdravilišču kar 12 milijonov litrov Donata Mg, od tega pa več kot 3 milijone pošljejo v države, od koder prihaja največ zdraviliških gostov, predvsem v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. S sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami so potrdili stoletne izkušnje, da je ta mineralna voda zaradi nenavadno ugodne mineralne sestave posebnost. Tako z njo zdravijo bolezni jeter, žolčnika in žolčevoda, želodca in dvanajsternika, bolezni črevesja, presnove - na primer sladkorno bolezen, povišane vrednosti maščob v krvi, prekomerno telesno težo, preprečujejo pa tudi nastanek sečnih kamnov. Danes je Rogaška Slatina veliko več kot zdravilišče v ožjem pomenu besede. Gostom štirinajstih hotelov ponujajo poleg vrhunske zdravstvene službe tudi številne rekreacijske možnosti ter kulturno zabavne prireditve. Tako se ti navdušujejo za športni park (s trim stezo, mini golfom, baliniščem, večnamenskim športnim igriščem, lokostrelstvom...), za igranje tenisa (šest zunanjih ter štiri notranja igrišča, squash). za jahalni center in vadbišče za veliki golf. Prav tako obiskujejo kopalne bazene, smučišča, fit-ness studio, se odpravijo na izlete, piknike... Med bogato prireditveno ponudbo so pro-menadni koncerti, plesni in glasbeni večeri ter gledališke predstave, vabijo pa tudi v ca-sino. V osrčju turističnega Kn/janskrga Ohn<<\Ijeni mmanski grad P ni ^ reda je butr slovenskega gnpkega Stavbar-stva. ogled postavi pranger in informacijsko središče Kozjanskega parka. Sv. Gore nad Bistrico ob Sotli. minontski samostan Olimje s svetovno znano Apoteko. Levstikov mlin pn Podsredi m starodavni trg Pil-stanj. Kozjanski park Kozjanski park je tisti košček slovenske zemlje, kjer hribovit predalpski svet preko \ i-norodnih goric potone pod obrobjem panonskih ravni* Gozdnati očaki Bohor. Orlica in Rudnica možato bdijo nad gričevnatim, z vinogradi posejanim svetom, ki proti vzhodu preide v obsoteljske ravnice. Skalnati grebeni, hribovske livade, hudourniške grape in soteske, griči in meandri so naredili, da je Kozjansko v celem prikupna, v drobnem pa od kraja do kraja silno razgi- bana pokrajina, v katen ne najdeš dveh enakih gričev, hribov ali dolin. Naravne lepote in znamenitosti, trgi. cerkve, gradovi, kapelice, znamenja in kmečke domačije, pa ostanki rimskih naselbin in ljudsko izročilo, so združeni na enkraten način, ki daje Kozjanskemu svojevrstni pečat in ga zaokrožuje v območje z lastno identiteto - Kozjansko je Kozjansko. Se posebej zanimivi in ogleda vredni so grad Podsreda in trg pod njim kjer se nam na Srečanje z naravnimi lepotami m kulturnimi spomeniki Kozjanskega parka prijetno dopolnjuje več gostišč m kmetije, kjer znajo pripraviti in ponuditi dobro hrano in pijačo. Zavod Spominski park Trebče 63257 Podsreda Tel (063) 781-355 in 781-306 Telefai (063) 781-255 Mali raj v Olimju Pri vitezu Amonu, dobitniku najvišjih priznanj Amonova turistična kmetija, v Olimju pri Atomskih Toplicah, je ena najlepših v Sloveniji. S takšno bi se posebej ponašali tudi i A\ -strip Švici ali Italiji. Potem ko smo Amona spoznali po odličnih vinih z nalepko »AMON«, jih lahko od lani pijemo tudi tam. kjer jih prideluje. Amonovi živijo v dolinici tik pred Olimjem. kamor nas usmerja kažipot z družinskim grbom. Veliko gostov prihaja v tej smeri na turistično kmetijo, ki je v znamenju vina, konjeniškega centra Amon-Atomske Toplice ter čudovite narave. Gosti se učijo jahanja, otroci se radostijo na ponijih, drugi pa uživajo v vožnji s kočijo. Posebnost je Amonova kmečka gostilna, kjer so postregli že številnim znanim gostom, vse do predsednika države. Veliko jih prihaja na izlet iz Atomskih Toplic ter Rogaške Slatine, ponujajo pa tudi poslovna kosila. Amonova zlata kapljica posebno prija v pravem ambientu, med glinastimi lučmi ter masivnimi mizami iz starih preš. Veliko povedo priznanja Amonovi ustvarjalnosti. V Sloveniji so prvi prejeli mednarodno priznanje za Hišo kakovosti. Orden Sv Fortu-nata, Amona so uvrstili med vinske viteze, njegovi renski rizling, sauvignon ter chardon-nav pa si vselej prislužijo kakšno zlato ali srebrno odličje. S trgovskih polic pa poznamo Amona celo po ustekleničenih bio sokovih, od jabolčnega do rdeče pese... Vse od Amona, iz malega raja v Olimju ... (MMMMm NOVI W (MM TEDNIK fMMMMMi ©ti »ME sCovens £e POČITNICE » .. v blagoslov trpečemu človeku... Skrivnost Atomskih Toplic pri Podčetrtku »V toplicah pri Podčetrtku izvira topla voda v blagoslov trpečemu človeku. Zakaj se ne izrabi, da bi se mogli ljudje vsaj mirno kopati, zavarovani s skromno ograjo, da bi imeli kam položiti svojo obleko, kam postaviti svoj voz ...« Tako je 10. decembra 1938 o »Ljudskih toplicah pri Podčetrtku, neizkoriščenem viru zdravilne vode« čuteče pisalo v ljubljanskem dnevniku Jutro. Danes so Atomske Toplice eno najsodobnejših in najbolj priljubljenih slovenskih zdravilišč. Z najvišjimi turističnimi priznanji. Atomske Toplice poživlja starodavni, srednjeveški trg Podčetrtek, s privlačno okolico. Večna lepota Podčetrtka ni ostala prikrita niti največjemu slovenskemu poetu, dr. Francetu Prešernu, ki mu je pesnik Stanko Vraz sporočil kratko in jasno. -Podčetrtek leži na južnih obronkih spodnještajerske Švice, ima dober zrak in čudovite razglede« V kraju, ki je bil v času pred drugo svetovno vojno pomemben trg, je življenje v povojnih letih sprva opustelo, nato pa... Kopališča nikakor niso uspeli zgraditi, čeprav je to že pred drugo svetovno vojno poskusil neki premožni inženir, iz vile v bližnji Roginski gorci. V suhih povojnih letih se je glas o zdravilnosti vode Atomskih Toplic spet širil in kopalci so sprva iskali zdravje kar v blatnih jamah. Iz zdraviliške kronike so znana številna imena ljudi, ki so tu našli zdravja - iz vse Slovenije. Hrvaške. Avstrije. Nemčije. Italije ter iz prekomorskih držav. Potem se je začel razvoj, ki ga je vzpodbudil prvi predsednik Turističnega društva ter prvi direktor, domačin Franc Re-nier... Namesto blatnih jam ponuja danes zdravilišče najsodobnejše pokrito kopališče, Terme (s presihajočim umetnim slapom, vrelci ..) ter kopališča na prostem, pri priljubljenem ZDRW1USCE ATOMSKE TOPLICE 63254 PODČETRTEK kampu. Zaradi popularnosti zdravilišča je Hotel Atomske Toplice skoraj povsem zaseden vse leto. V Atomskih Toplicah je pač nekaj posebnega. Le kje še naletite na kopalce, ki med kopanjem veselo, ubrano prepevajo? Pa ne le tisti, ki se jim vrača izgubljeno zdravje. Kraj je postal tudi priljubljeni cilj zdravih dopustnikov. Gosti igrajo tenis, jezdijo v konjeniškem centru, obiskujejo slovite okoliške turistične kraje, turistične kmetije, nabirajo zdravja na pešpoteh, ob večerih pa se udeležujejo različnih prireditev in zaplešejo. Tu. kjer je v zraku nekaj posebnega, kjer ni v širši okolici nobenega tovarniškega dimnika, v krajih kjer so doma nepokvarjeni, gostoljubni ljudje. V nekakšni tovarni zdravja. Atomske Toplice ostajajo to kar so. V blagoslov trpečemu človeku, kot so ugotovili že pred mnogimi desetletji, ter za beg iz vsakodnevnega, uničujočega tempa... Boljše od Urške bilo ni nobene Turistična kmetija na obrobju Pohorja je lani najbolj navdušila Komaj tri leta je na obrobju Pohorja, v bližini Zreč, odprta turistična kmetija Urška, imenovana po hčerki vsestranske gospodinje Vilme Topolšek. pa že je segel njen dober glas v deveto vas. Gostje so jo lani izbrali za najboljšo v Sloveniji. Težko je reči, kaj je pn njihovi odločitvi pretehtalo: ali izjemna skrb gospodinje za njihovo dobro počutje, ali dobrote, ki nastajajo v domači kuhinji, ali vino iz domače kleti, ali pa morda izjemne možnosti za pestro preživljanje zimskih in poletnih dni. Vsa hrana, ki jo ponudijo, je pridelana ali pripravljena doma. Poleg običajnih jedi, ima Vilma vedno pri roki doma narejen sir. Rženi, sadni ali ocvirkov kruh. da o poticah ne govorimo, pa zna narediti tako dobro, da je z njihovo pripravo predstavljala Slovenijo na turi- Kmetija Urška: Vilma Topolšek. Križevec lla, 63206 Stranice. Telefon 063 762-180. Počitnice na kmetiji lahko rezervirate v Zadružni turistični agenciji VAS v Ljubljani. stičnih borzah v Angliji, Nemčiji in še kje. Moko zanje ji meljejo v pravem starem Sorže-vem mlinu v Novi Cerkvi, kamor rada popelje na ogled tudi svoje goste. O vinu pa je škoda besed - treba je poskusiti vsaj beli pinot in šentjanževec, ki sta tudi na zadnjem sejmu v Gornji Radgoni prejela najvišji, zlati priznanji. Kmetija ima štiri sobe z dvanajstimi posteljami: »Ravno prav, da se lahko posvetiš vsakemu gostu,« pravi Vilma, ki sicer sprejema tudi izletnike, a nikoli več kot eno skupino na dan — da ne motijo stalnih gostov, ki so prišli iskati mir in sprostitev. To pa seveda ne pomeni, da nimajo v vasi Križevec, ki leži sredi zelenih gričev na nadmorski višini 441 metrov, kaj početi. Na kmetiji lahko igrajo namizni tenis ali kegljajo, za otroke je urejeno otroško igrišče, domači pes Luks pa je tudi vedno za igro. Seveda pa si lahko sposodijo kolesa in se odpravijo na potep - morda do Žičke kartuzije ali do Brinjeve gore, morda pa samo do Zreč, Ognjišena potica, ena izmed dobrot, ki jih ustvarja mojstrica Vilma. kjer se lahko kopajo poleti v letnem bazenu, pozimi pa v Termah (vstopnina v Terme je vključena v penzionsko ponudbo), ali pa igrajo tenis. Pozimi gostje smučajo na Rogli... in če pridejo premraženi nazaj, je na kmetiji zanje urejena tudi savna. Poleg ponudbe, med katero gostje sami izbirajo, pa Vilma poskrbi tudi za skupna doživetja: degustacijo v domači kleti, izlet, povezan z zanimivimi doživetji in pikniki. Da je ljudem vse to pogodu, zgovorno priča ne le lansko • priznanje, ampak še bolj vračanje gostov na kmetijo Urška: »Doslej se še ni zgodilo, da bi kdo odšel od nas, pa zanj ne bi več slišali,« je vesela Vilma, saj ji to potrjuje, da je domačnost in odnos do gosta najpomembnejši. ROGAŠKA Vam, ki ste doživeli I. del počitnic v Zdravilišču Rogaška izpolnjujemo obljubo ter vam in vsem drugim namenjamo naše prijazno povabilo na Ful zabavne počitnice II del od 12. junija do 18. septembra 1994, 7 - dnevni počitniški program polni penzioni, po želji dietna prehrana • ogled Rogaške z vlakcem Rogačanom • jutranja družinska gimnastika • izlet s kolesi • učenje igranja golfa • celodnevni rekreac- zabavni program z nagradami • izlet do Jelenovega grebena-farma divjadi, vzgajališče šampinjonov • iskanje izgubljenega zaklada • svečana večerja • zaključni ples v Kristalni dvorani POSEBEJ ZA OTROKE organizirano varstvo otrok do 7. leta starosti • otroški ŽIV-ŽAV • likovna delavnica • tekmovanje v mini golfu • sprehodi • plesni večeri V ČASU POČITNIC VAM ŠE PRIPOROČAMO: zdravstvene programe »beautv program • tenis program • jahalni program • program Rogaškega glasbenega poletja Posebni popusti za otroke, upokojence in možnost plačila na več čekov. Informacije: Zdravilišče Rogaška telefon 063 811 6424, 811 5000, 811 2000, 811 4000, fax 063 811 6427 Počitniški paketi na ROGU in v TERMAH ZREČE po posebno ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Popusti za otroke družinski počitniški paket * 7 polpenzionov * športna animacija * jutranja telovadba * Met s kopanjem v Termah * pohodniška tura 3 krat * turistična taksa že od 290 DEM dalje počitniški paket * 7 polnih penzionov * pregled pri zdravniku * vsakodnevno kopanje v termalnih bazenih * izlet * sprostitvena kopel * turistična taksa že od 335 DEM dalje Informacije: TURIZEM UMOR teL 063 762 451 fax. 063 762 446 slovtnsks POČITNICE m UM mm NOVI TEDNIK Prestižna ponudba na Gradu Tabor v Laškem Grajske kulturne prireditve In vrhunska kulinarika Grad Tabor v Laškem na katerega so Laščani zelo ponosni, je zadnja leta postal mesto, kjer se stikata in dopolnjujeta izbrana kultura najvišjih evropskih ravni in ambientalna dovršenost notranjščine gradu s svojo izbrano gostinsko ponudbo. Vsako leto, zdaj že petič zapored, se v mikavnem grajskem okolju odvijajo Grajske poletne prireditve, gostišče Grad Tabor pa je eno tistih v Sloveniji, ki so po kakovosti in izbranosti ponudbe v samem vrhu. Na takšno mesto so Grad Tabor v Laškem postavili v Pivovarni Laško, ko so pred leti temu objektu vdahnili novo življenje in mu dali nove vsebine. Zato laški pivovarji danes niso poznani le po izvrstnem pivu, ki ga izdelujejo, ampak tudi po tem, da je kultura v njenem najširšem in najbolj žlahtnem izrazu pomembna sestavina vsakdanjika tega delovnega kolektiva. Zato je prav mesto Laško s svojo okolico danes gotovo eno tistih slovenskih mest, kjer je kulturni utrip najmočnejši in najbolj žlahten. Tudi po zaslugi Pivovarne Laško, ki je organizator številnih kulturnih prireditev in manifestacij in ki s svojim pokroviteljstvom oziroma donatorstvom omogoča preživeti tisti kulturi, ki ji država s svojim mačehovskim odnosom ne daje teh osnov. Grajske poletne prireditve - petič Med večje kulturne projekte v organizaciji Pivovarne Laško sodijo gotovo tiste, ki so jih umestili v graščinski ambient gradu Tabor, med temi pa je v širšem slovenskem prostoru najbolj odmeven kulturni projekt, imenovan Grajske poletne prireditve. Letos poleti bo petič zapored potekal program prireditev oziroma koncertov z vrhunskimi evropskimi in domačimi izvajalci. Prva iz niza teh prireditev bo 17. junija, potem pa 8. julija, 19. avgusta in 2. septembra. Camerata Labacensis Godalni orkester Camerata Labacensis, ki bo na gradu koncertiral 17. julija, je že dolga leta reden gost na domačih in tujih koncertnih odrih. V njem uspešno uveljavlja svoja umetniška hotenja nadarjena generacija diplomantov ljubljanske Akademije za glasbo. Na Grajskih poletnih prireditvah bodo krstno izvedli delo slovenskega skladatelja in dirigenta Jožeta Privška. Ansamblu bo dirigiral Madžar Forenz Damosv von Szita, gosta-solista pa bosta Vinko Globokar in Stanko Arnold. Orkester Camerata Labacensis je za koncert v Laškem izbral dela skladateljev Corellija, Globokarja, Bar-toka in Privška. Blagi pokojniki, dragi možje V programu Grajskih poletnih prireditev je vsako leto tudi po ena odrska uspešnica. Letos, 8. julija, bo to delo Alda Nicolaja z naslovom Blagi pokojniki, dragi možje v izvedbi dramske igralke Polone Vetri-hove in v režiji Borisa Kobala. Avtor glasbe je Aleš Kersnik, avtor songov pa Milan Dekleva. Polona Vetrih je diplomirala na oddelku za dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, svojo drugo diplomo pa je prejela na Akademiji za dramsko umetnost v Londonu. Zmetniški vrh v njenem ustvarjanju so gotovo štiri vdove v Nikolajevih blagih pokojnikih, ki živijo že štiri sezone kot njeno lastno, izvirno gledališče. Monologe v tem delu je Aldo Nicolaj napisal za znamenito italijansko igralko in glavno interpreta-torko vseh njegovih ženskih likov Paolo Borboni. V njih z veliko simpatijo do življenja pripoveduje o smrti, ko pa priklicuje smrt, da vse zadiši po njej, avtor v resnici poveličuje in opeva življenje. Godalni orkester Zuerich Svetovno znani godalni sekstet je ustanovil violinist Primož Novšak, učenec Igorja Ozima v Koelnu. Svoje koncertne sporede plemeniti z deli •slovenskih skladateljev z nastopi v duetu s soprogo Susanno Basler ter v triu z Miletom Kosijem. Primož Novšak s svojim godalnim sekstetom gostuje po vsem svetu, pred kratkim je imel koncert tudi na Japonskem. Na Grajskih poletnih prireditvah na gradu Tabor v Laškem bo ta koncert na sporedu 19. avgusta, umetniki pa bodo izvajali dela Kreka, Brahmsa in Čajkovskega. Ljubljanski madrigalisti So svež pojav v slovenski glasbi in sploh v koncertnem svetu. Ljubljanski madrigalisti s svojimi mednarodnimi nagradami prispevajo k uveljavljanju dobrega glasu o slovenski zborovski glasbi. Njihova programska usmeritev bo vidna tudi na koncertu v Laškem (2. september), ki bo imel svojo posebnost v skladbi (noviteti) Lojzeta Lebiča. Skladatelj in dirigent Lojze Lebič. rojen v Prevaljah na Koroškem, ima posebno mesto v sodobni slovenski glasbi z deli, ki. kljub sodobnim izraznim sredstvom, osvajajo širok avditorij. Z Lebičevo noviteto bodo na poletnih prireditvah v Laškem obeležili tudi osebni jubilej tega glasbenika. Ljubljanskim madrigalistom bo dirigiral Matjaž Sček. Grad in gostišče Tabor Grad in gostišče Tabor Stan grad v Laškem je bil zgrajen v 11. ali 12 stoletju. Leta 1336 so ga kupih celjski grofje, služil pa jim je kot lovsko zatočiše Grad je bil leta 1532 obnovljen in takrat so ga izročili laškim tržanom za zavetje v času turških vpadov. Od takrat dalje ima ime Tabor. V 17. stoletju je izgubil svojo vlogo, bil je zapuščen m začel je propadati. Današnja podoba gradu je delo arhitekta Andreja Kemra, ki je izdelal načrte za arhitekturo in notranjo opremo. Likovne podobe (vitraži. pečnice in lestenci) so delo akademskega slikarja Tomaža Kržišnika. celostno podobo pa je zasnoval Mi-ljenko Licul. Danes je upravljalec in gospodar gradu Tabor Pivovarna Laško. Gostišče Grad Tabor nudi s 50 sedeži v velikem grajskem stolpu gostinsko ponudbo visoke kategorije. To ponudbo bogati še arhivska vinska klet v malem okroglem stolpu, ta ambient pa je primeren tudi za manjše sprejeme, bankete, poročne obredne slovesnosti in podobno. Gostišče Grad Tabor je odprto vsak dan. razen ob ponedeljkih, od 11. do 23. ure. Dobrote grajske kuhinje »Bogastvo omizja ni le v tem, kar je na mizi. je predvsem v ljudeh, ki spoštujejo, kar je na njej,- je zapisano na uglednem jedilnem listu gostišča, zaposleni v njem pa gosta vabijo m pozdravijo s poslanico: Naša gostoljubnost temelji na spoštljivem spominu na prednike in dediščino, ki so nam jo zaupali, na novih spoznanjih sodobne kulinanke in na hotenju, ustreči Vašim željam Skrivnost grajske kuhinje je pravzaprav preprosta: je predvsem naravna in zdravju prijazna, njen jedilnik pa je izbor značilnih jedi iz posameznih slovenskih pokrajin. Posebno mesto imajo specialitete. pripravljene z divjačino, saj je bil grad njega dni zatočišče "lovcev. Za goste z nekoliko manj kulinarične fantazije pa ima gostišče vsak dan pripravljen dodatni menu. ki se spreminja tedensko in za katerega je treba odšteti le 2 tisoč tolarjev Tokrat za -pokušino« navajamo le nekaj skrivnostnih dobrot, ki jih nudi grajska kuhinja, slovenski krožnik z dobrotami iz slovenskih pokrajin, lososov nežni muslin v mozaiku, ribičeva gurmanska solata v oljčnem olju. slastni pršut s parfaitom gosjih jeter (grajske uverture ali predjedi) široki rumeni rezanci s smetano in zelenjavo, domači slastni pehtranovi štruklji. tržašča rižota z mnogo domišljije (tople uvodne jedu gratiru-ran rarog v družbi z belim vinom. jakobinke z omako iz odličnih belih vin, morski list z rezanci in črnimi diamanti, postrv v aromatični čes-novi omaki (morske globine ponujajo) ter laški piščanec, grajski puran, taborski izziv. Dianin srnin hrbet z brusnicami itd. In kaj se sknva pod imenom Spomin na Hermana U.? Na krožniku se bo pred gostom pojavil telečji steak z rjavo aromatično omako in krompirjevo pogačo Seveda so na jedilnem listu tudi juhe ter širok solatni izbor, pa jedi. ki sodijo v zaključni del grajske pojedine vključno s sladkimi očarljivostmi. Sef kuhinje gostišča Grad Tabor je Jure Kapelar. ki je pred tem kuhal v ljubljanskem hotelu Lev in ki je učenec znamenitega kuharja Janeza Perdana -Johnnvja. Pa še to Gostišče Grad Tabor Laško s svojo kuhinjo je zadnjega aprila letos prejelo častno priznanje in diplomo Otto Eckart Ta priznanja podeljuje evropsko ugledni Red svetega Portuna ta. ki ima sedež v Nemčiji Gostišče Grad Tabor Laško je bilo tretje v zahodnem in srednjem delu Evrope, ki je letos prejelo priznanje tega častitljivega reda Torej so menla pn ocenjevanju in podeljevanju priznanj Otto Eckart izredno stroga in zato toliko bolj redka V Laškem so najdaljše in najbolj nore noči Prireditev Pivo-cvetje bo letos od 16. do 24. julija Začelo se je leta 1963 z nekaj stojnicami, ognjemetom, dvema plesiščema in tremi dnevi. Prireditev, ki so se je, v sodelovanju s Pivovarno Laško, domislili in organizirali v Turističnem društvu Laško, je danes največje slovensko stičišče zabave, kulture, pesmi, plesa in še marsičesa. Vsakoletni program, ki se odvija na vsakem kotičku Laškega, privablja vsako leto množice ljudi, ki si želijo kakovostne zabave in ki iščejo kaj več kot le to. Zadnja leta je bilo v času prireditve Pivo-cvetje 140 do 150 tisoč obiskovalcev, to pa je gotovo rekord brez primere. In uspeh ter priznanje organizatorjem Letos bo vsega še več in še bolje, obljubljajo, glede na izkušnje minulih let pa jim je verjeti in zaupati, saj gre vendarle za jubilej, 30 let Piva-cvetja v Laškem. Povorka in bakle, prazniku v pozdrav Začelo se bo 16. julija ob 17 un s prikazom cvetličnih aranžerskih umetnin Razpisu so se- odzvali številni cvetličarji in oblikovalci cvet ličnih aranžmajev, ki bodo na ogled na prostoru pred Kulturnim centrom. Ob 20. un bo po ulicah Laškega povorka cvetja, pivovarjev, mažo-retk, pihalne godbe, povorka pa bo pohod končala s prihodom na Aškerčev trg. Ob 21. uri bo slavnostni začetek letošnje prireditve Pivo-cvetje, ko bodo nastopili godba na pihala, folklorna skupina, padalci m ko bodo prižgali bakle prireditvi v pozdrav. Ob 21.30 uri bo na Aškerčevem trgu prepevala Helena Blagne, plesali pa bodo (latinskoameriške in standardne plese) pari plesnega kluba Mojce Horvat oziroma Kazine. Laščanijada V nedeljo (17.7.) se bo ob 15. uri na šolskem igrišču pričela Laščanijada, tradicionalne in priljubljene športno zabavne igre, v nadžupnij-ski cerkvi svetega Martina pa se bo ob 20. un pnčel koncert New Swing Quarteta. Torek za najmlajše Ob 17. uri (19 7.) se bo na Aškerčevem trgu pričelo Srečanje pod lampiončki, zabava za otroke z nastopom mladih pevk Haidi, Sanje Mlinar, Spidi in Gogi. Večer po domače V sredo. 21. julija se bo na Aškerčevem trgu ob 20 uri pričel Večer po domače z nastopom domačih folklornih, pevskih in etnografskih skupin, vesele viže pa bo igral tudi ansambel Šaleški fantje. Ob 20 un bo na graščinskem dvo-nšču koncert pihalne godbe iz Zagorja Alfi Nipič in jazzovski večer V četrtek. 21 julija bo od 20 ure dalje na Aškerčevem trgu pel Alfi Nipič v družbi svojih muzikantov, ob 22. un pa bo na graščinskem dvonšču Večer jazza. Nastopili bodo Ljubljanski jazz selection. Oto Pest-ner in Damjana Golavšek Razstava Pivo-cvetje V petek. 22. julija bodo ob 17 un odprli več- razstav: razstavo Cvetje v avli Kulturnega centra m v parku pod železniško postajo, razstavo Gobe in ptice pevke v šoli Dušana Po-ženela razstavo ročnih del invalidov 9 Kisslingerjevi kleti ter razstavo Dobrote kmečke kuhinje v dvorani stavb*' kjer domujejo politične stranke Se pred pričetkom letošnje pnreditve pa bodo odprli razstavo z naslovom 30 let Pivo-cvetje. Ob 19 un se bo pnčel promenadni vrvež po mestnih ulicah in na trgih, ki ga bodo popestrile mažoretke ter številne folklorne skupine Od 20 ure dalje bo na Aškerčevem trgu kraljeval ansambel Faraoni. Najbolj nora noč 1994 Sobota (23.7. ob 19 uri) se bo pn-čela s promenadnun \rvezem po ulicah m trgih Laškega. Druga sobotna noč je že po tradiciji najbolj nora, zato je tudi najbolj obiskana Tako bo tudi letos, ko se bo Najbolj nora noč pnčela ob 20 un. za zabavo m ples pa bodo skrbeli ansambel Čudežna polja ter plesalci s programom ročk and roll. športnih in akrobatskih plesov Ob 22. uri bo veliki ognjemet z gradu Tabor m s Krištofa, prava razkošna paša za oči Ohcet po stari šegi V nedeljo. 24 julija se bo ob 10. un na graščinskem dvonšču pnčela Ohcet po stan šegi Ob 17 un bo Velika parada Pivo-cvetje 1994. ob 18. un pa se bo na Aškerčevem trgu pnčel promenadni koncer* pt halnih orkestrov s slavnostnim zaključkom pnreditve Takrat bodo tudi razglasih ime najbolj urejenega gostinskega zabavišča, najlepšega cvetličnega voza m izbrali »rožno kraljico*. Na graščinskem dvonšču bo ob istem času promenadni koncert pihalnih godb Na svidenje na 30.. jubilejni prireditvi Pivo-cvetje v Laškem! mMEM ms NOVI TEDNIK mm stovtnskj, POČITNICE Doživetje popolnosti Zgornja Savinjska dolina Reka Savinja je dala ime dolini, ki jo zaradi ohranjenosti in pestrosti naravnih zanimi-VMtJ upravičeno uvrščamo med najbolj slikovita območja Slovenije. Zgornja Savinjska dolina imenujemo pokrajinu od izvira Savinje pod Okre-šljem do soteske pri Letušu. zajema pa Menino. Dobrovljt dolino Savinje ob zgornjem toku. Raduho. ki se nadaljuje v Golte. Zadrečko dolino. Gor-njegrajsko kotlino in Mozirsko kotlinco. Harmonijo popolnosti oblikujejo različno pokrajinski elementi in kulturni spomeniki, vsa pokrajina pa je prepletena z delom človeških rok. ki so za sabo pustile bogato dediščino. Arheološka najdišča, ljudska arhitektura oziroma etnološka zapuščina, meščanska arhitektura, sakralna dediščina s številnimi cerkvami Podrobnejše informacije o Zgornji Savinjski dolini lahko najdete v katalogu, turističnem informatorju, vodniku in fotomonografiji. in kapelami... Vse to daje Zgornji Savinjski dolini svojevrsten pečat. Zgornja Savinjska dolina je sama po sebi naravna dediščina, velik de* ozemlja je že zavarovan v obliki krajinskih parkov, naravnih rezervatov, naravnih, etnoloških in umetnostnih spomenikov ter naselij. Tako so zavarovani trije krajinski parki (Logarska dolina. Robanov kot in Golte), trije naravni rezervati (Greben Smrekovec-Komen. Melišče pod Planjavo m Lučka Bela) in več kot 30 naravnih spomenikov. ZGORNJA v katerih je speljanih preko trideset smeri vseh težavnosti. Fotolov, alpsko smučanje in snovvboarding, tek na smučeh, turna smuka, gorsko kolesarjenje, jahanje, jadralno padalstvo, kajak-kanuja ... Gozdne učne poti ali raziskovanje vrtač, jam, dolin in brezen... Možna so prava odkritja, spoznavanje skritih in odmaknjenih predelov, doživetja čiste in neokrnjene narave — skratka doživetje gozdov, gora in voda, doživetje popolnosti. SAVINJSKA DOLINA Zgornja Savinjska dolina z obrobnimi gorami je primerna za obiskovalce vseh starosti in sposobnosti. Z organiziranim vddstvom je moč spoznati čudovite skrite, neobljudene in naravno prvobitne kotičke. Savinjske Alpe so pravi eldorado za plezanje v kopni skali, v snegu 'n ledu. Veliko je možnosti tudi v nižjih stenicah (balvanih), kjer so smeri najvišjih stopenj prostega plezanja, od kratkih do pravih alpskih sten. V zimskem obdobju nastanejo v strmih skritih grapah čudoviti ledeni slapovi, Krajevni turistični utrip Zgornja Savinjska dolina slovi tudi po tradicionalnih turističnih prireditvah, ki privabijo v dolino veliko število obiskovalcev. Tako se ob praznovanju pusta lahko nasmejete pustnim norčijam in zbadljivkam, saj karneval in primerno prireditev pripravljajo vsako leto v Mozirju in Solčavi. V poletnih mesecih je prva tradicionalna prireditev vsak prvi vikend v juliju, ko na Rečici ob Savinji pripravijo Od lipe do prangerja. Tretji vikend v juliju je na vrsti Gornji Grad, kjer se društva predstavijo na prireditvi Gornje-grajski praznik. Flosarski bal na Ljubnem stopa v najbolj častitljivo obletnico, pripravijo pa ga vsak prvi vikend v avgustu, drugi vikend pa je na vrsti tradicionalna turistična prireditev Od štanta do štanta v Lučah. Kot zadnji izmed krajevnih prireditev se predstavljajo tretji vikend v avgustu v Šmihelu nad Mozirjem na Ovčarskem prazniku. Posebnost Zgornje Savinjske doline je tudi Savinjski gaj, park slovenskih vrtnarjev v Mozirju. V gaju bodo letos, poleg stalne razstave cvetja, pripravili kresno noč in tradicionalno Mednarodno razstavo cvetja, ki bo prvi vikend v septembru. Turistične kmetije Na oddih v naravo k prijaznim gostiteljem Posebno doživetje v Zgornji Savinjski dolini ponujajo tudi počitnice na kmetiji. Turistične kmetije so raztresene po celi dolini na različnih nadmorskih višinah, vse pa ponujajo mir, neokrnjeno naravo, možnosti izletov in sprehodov, pravo domačo hrano in spoznavanje kmečkih opravil. V Mozirju najdemo turistične kmetije Leveč (Marija Pun-cer - telefon 063 831 861), Rže-ničnik(Vera Atelšek - 831 510), Jesevnik (Terezija Goličnik - 831 508) in Napotnik (Alojzija Goltnik - 831 512). V Gornjem Gradu so Knebl (Marija Presečnik - 842 143), Ramšak (Minka Ugovšek - 843 291) in Gričar (Kristina Mali - 842 031). V Nazarjah je turistična kmetija Žagar (Betka Žagar - 831 525), na Ljubnem pa Ogradnik (Joža Repenšek - 841 155). Največ turističnih kmetij je v Solčavi: Govc (Nina Vrsnik - 846 092), Bevšek (Ana Ošep - 846 057), Pečovnik (Vera Ošep — 846 056), Ravnska (Francka Čerček - 846 042), Žohar (ANgela Bruhet - 846 126), Plesnik (Mi j a Plesni k - 846 501), Lenar (Minka Lenar - 846 500), Bukovnik (Jelka Ošep - 846 076) in Majdač (Anica Klemenšek - 846 039). V Lučah najdemo turistične kmetije Rihar (Angela Plaznik - 844 108), Pogorevc (Anica Špeh - 844 243), Sp. Jerovčnik (Anica Kumer - 844 087), Zg. Jezernik (Francka Špeh - 844 060), Ogradnik (Marica Robnik - 844 144), Zg.Zavrat-nik (Anica Germelj - 846 087) in Stoglej (Berta Jež 844 013). Na Rečici pa sta Petrin (Matija Petrin - 831 463) in Čremešnik (Joža Rakun - 841 395). SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM NA BREZSKRBNO POTOVANJE ALI DOPUST V Zavarovalnici Maribor vam nudimo vse vrste zavarovanj, ki jih pozna zavarovalniška praksa. Ob tej priložnosti vas posebej opozarjamo na ugodno kolektivno nezgodno zavarovanje gostov, turistov, obiskovalcev prireditev, udeležencev počitniških kolonij, potnikov v javnem prometu, športnih iger ter otroških in mladinskih tekmovanj. Zavarovanju turistov in izletnikov je priključeno tudi zavarovanje ODGOVORNOSTI SKLENITELJA PROTI ZAVAROVANIM POTNIKOM. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. JAMČI ZA VSE NEZGODE,KI IMAJO ZA POSLEDICO TELESNE POŠKODBE IN TERJATVE ZA POŠKODBE, IZGINITEV IN TATVINO STVARI, KI PRIPADAJO TURISTOM OZIROMA IZLETNIKOM. Za čas počitnic ali potovanj lahko sklenete tudi OSEBNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V KOMBINACIJI Z NEZGODNIM ZAVAROVANJEM, ki lahko vključuje ZAVAROVANJE VREDNOSTI GOTOVINE IN PREDMETOV. 62000 MARIBOR Cankarjeva 3 Telefon: 062/224 111 Telefax: 062/29 779 »MM« PE CELJE Ul.XIV.divizije 8 Telefon: 063/21 108 Telefax: 063/21 108 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI... POČITNICE V ZDRAVILIŠČU LAŠKO ZDRAVILIŠČE LAŠKO TRADICIJA ZDRAVJE DOBRO POČUTJE ' uqodNi 7, 10, 14 iN 21 cJnevnj pOČlTNlŠki iN zdRAVSTVENi pAKETI ' izREdNO uqodNA pONlidbA v dEpANdANsi Dedro z dodATNiivi dRužiNskiM popusTOM ' TEdENskE kutrURNOZADAVNE pRJREdiTVE TENJS, NAMiZNJTENJS, koUsARJENJE ZDRAVILIŠČE LAŠKO 65270 Usko teIeion065 751 512 rezervacije 065 751 556 f/vx065 751 547 M€DIJSK€ TOPLIC6 Izlake VS€ POTI VODIJO V M€DIJSK€ TOPUC€ NA IZlflKč ZAKAJ RAVNO V M€DIJSK€ TOPLIC€ UGOD6N POLOŽAJ V SLOV6NSK6M PROSTORU, BOGATA PONUDBA V PR6NOVLJ6NIR6STAVRACIJI IN ZIMSK6MVRTU, ATRAKTIVNO L6TNO T6RMALNO KOPALIŠČ6 Z NAJDALJŠIM TOBOGANOMV SlOV€NIJI,ZM€RN€C€N€. INFORMACIJ6: 0601/74-117, 74-179 im mm mM mm PRIMORSKE NOVICE ®1E s lovens kj. poanti« Od Vršiča do morja Brez pretiravanja bi lahko trdili, da ni slovenske pokrajine, ki premore toliko turističnih znamenitosti mednarodnega pomena, kot jih premore Primorska: od Postojnske in Škocjanskih jam do Lipice in Pirana. Premore pa jih tudi severna Primorska. Naj omenimo le kobariški muzej prve svetovne vojne (ki so ga lani razglasili za evropski muzej leta) in samostan na Kostanjevici, kjer počivajo poslednji francoski kralji. Zgornje Posočje z Bovcem vabi gorske kolesarje, planince in vse, ki jih pritegujejo doživetja v naravi: kanu, kajak in rafting na Soči (tudi za začetnike), pa pohodi po Triglavskem narodnem parku z izhodiščem iz Trente. Trenta pričakuje novo sezono s petimi kampi in 230 ležišči v počitniških apartmajih. Idrija vabi z razstavo zgodovine rudarjenja (na gradu Gewerkenegg) in ogledom Antonijevega rova, izleti v "idrijske pragozdove" in - že skoraj obveznimi - žlikrofi v Nebesih. V idrijski okolici je 420 kilometrov urejenih poti za gorske kolesarje. V Novi Gorici je glavna privlačnost igralniško zabavišče Perla, ki ga po novem lahko obiskujejo tudi slovenski državljani (dvakrat na mesec). V Lokvah na bližnji Trnovski planoti pridejo na svoj račun ljubitelji miru in narave. Če obiščemo Novo Gorico, se lahko kar peš odpravimo čez državno mejo, v sosedno Gorico, ki se je zaradi milega podnebja nekoč ponašala z pridevkom avstrijska Niča. Navsezadnje: smo se morda v desetletjih nakupovalnih izletov čez meje res odvadili hoditi po svetu, ne da bi strmeli v izložbe trgovin? Smo si kdaj utegnili ogledati Trst, nekdaj glavno pristanišče ene največjih evropskih držav, tudi z očmi turistov, ne samo nakupovalcev? Ko se znajdemo v - pogosto (pre)živahnem -Portorožu, si poskusimo vzeti nekaj časa tudi za sprehode po zasanjanem istrskem zaledju, deželi refoška od Hrastovelj do Kr kavč in doline Dragonje, ki se končuje ob sečoveljskih solinah. Tu pridejo na svoj račun ljubitelji redkih vrst flore in favne. V Kopru lahko pijemo kavo na enem najlepših mestnih trgov ob Jadranu. Ljubitelji plovil si radi ogledujejo marine (portoroško, koprsko in izolsko) in ribiške ladjice v izolskem pristanu. Obala pričakuje novo sezono z bogatejšo gostinsko in hotelsko ponudbo (med drugim novima hoteloma kategorije A: hotelom Tartini v Piranu in Biser v Valdoltri). Novost je redna ladijska proga med Portorožem in Benetkami, na kateri bo plul katamaran Prince of Venice. VITKO KOGOJ M" (Ne)znani svet podzemlja Podzemni kraški svet Primorske in Notranjske skriva na stotine zanimivih jam, ki so širšemu krogu obiskovalcev le malo znane. Precej teh jam je dostopnih tudi za turistične oglede, saj člani številnih jamarskih društev tega območja nudijo možnost obiskov. V okviru primorsko-notranjske zveze deluje kar 17 jamarskih društev (v nadaljevanju JD), ki organizirajo turistične oglede nekaterih zanimivih jam kraškega podzemlja. S pomočjo Jake Jakovčiča, predsednika primorsko-notranjske regije jamarskih klubov, smo pripravili nekaj osnovnih podatkov za obiskovalce tega. bolj ali manj (ne)znagega podzemnega sveta. JD Koper, kjer deluje komisija za alternativni turizem pri Jamarski zvezi Slovenije (SPEGU), nudi ogled jame Dimnice pri Materiji in Svete jame pri Socerbu. Informacije na tel. (066) 51-320. JD Postojna nudi obisk Predjame in jam v postojnski kotlini. Informacije na tel. (067) 54-501. JD Idrija ponuja ogled Ravenske jame in ostalih jam v okolici. Informacije na tel. (065) 71-066. JD Ajdovščina ponuja ogled Načilčeve jame, Vipavske jame in ostalih jam na tem območju. Informacije po tel. (065) 63-333. JD Lokve nudi ogled jam Ledenica in Paradani ter ostalih jam na Trnovski planoti. Informacije po tel. (065) 49-516. JD Tolmin ponuja ogled Dantejeve jame, Pološke jame in ostalih jam v Posočju. Informacije po tel. (065) 82-937. JD Temnica na Krasu omogoča ogled Leopardove jame in ostalih jam na tem delu spodnjega Krasa. Informacije na tel. (065) 58-497. JD Sežana nudi ogled Vilenice (informacije na tel. 067 73-128) ter Lipiške jame in ostalih jam v okolici. Informacije pa dobite na tel. (067) 73-128. JD Divača omogoča ogled Divaške jame. za informacije pokličite (067) 60-178. JD Ilirska Bistrica ponuja ogled Novokraj- ske jame in Poline jame. Informacije po tel. (067) 81-040 ah 82-017 ali 81-726. JD Bloška polica ponuja ogled Križne jame. Informacije po tel. (061) 798-149. JD Dolenja vas pri Cerknici ponuja ogled številnih jam na Cerkniškem jezeru. Tel. (061) 791-914. JD Rakek nudi ogled Rakovega škocjana z Zelškimi jamami. Informacije na telefone (067) 24-826 ali 24-781 ter (061) 701-036. JD Laze pri Planini omogoča ogled Planinske jame in jam na Planinskem polju. Informacije na tel. (061) 744-123. V Lazah organizirajo tudi speleokamp. JD Logatec ponuja ogled Logaške jame. jame Gradišnica in ostalih jam v okolici. Informacije na tel. (061) 741-018. TOMO ŠAJN ŠKOCJANSKE JAME Kjer reka Reka zapušča zemeljsko površino in izginja v skrivnostni podzemeljski svet, so se v tisočletjih izoblikovale Škocjanske jame. biser Matičnega Krasa. Nahajajo se ob magistralni cesti Lj - Kp, blizu Divače. Obiski vsak dan: VI -IX: 10.00, 11.30. 14.00. 15.30. 17.00 IV. V. X: 10.00, 13.00, 15.30 XI - III: 10.00, nedelje tudi 15.00 Inf. tel. 067/60-169. 60-122 fax. 067/73-384 L'r>esco UNESCO 1986 LISTE DU PATRIMOINE MONDIAL HIT-NASA VIZIJA JE DOBER TURIZEM Od igralne mize do mize kulinaričnih presenečenj je le korak Slovenija je turizmu rekla - da! Že več kot deset let je od tistih znanih akcij: "Slovenija moja dežela, Turizem smo ljudje ko naj bi tudi Slovencem zlezla ideja turizma tako globoko, da bi turizem začutili, ga sprejeli in se zanj opredelili. Seveda ob podpori države, turističnih podjetij, krovne turistične organizacije,... Vendar pravih idej, konkretnih gospodarskih razvojnih ciljev in načinov za njihovo uresničitev ni bilo. Kljub temu so posamezniki uspeli poseči po uspehu. Uspeh imenovan Perla, Hit ali strategija simbioze med igro, zabavo in kulinariko - gre za turizem, s katerim bi se z veseljem ponašala tudi katera od svetovnih turističnih velesil. Turizem potrebuje sol, da cvete V mesecu marcu je vlada končno postregla z novo strategijo razvoja turizma v Sloveniji. Mesec dni zatem je Nacionalno turistično združenje (ustanovljeno lanskega decembra) na Bled povabilo turistične delavce Slovenije, da z njimi poklepeta o novih smernicah turizma. Znova so družno ugotovili, da Slovenija nima niti naravnih, zgodovinskih, niti drugih atraktivnih proizvodov, po katerih bi povpraševal sodoben evropski turist in ki bi v tradicionalni turistični ponudbi predstavljali primerjalno prednost. Zato se Slovenija na svetovnih turističnih borzah še vedno predstavlja z morjem, zdravilišči in posameznimi mesti, izpušča pa tisto, kar bi lahko mirno, predvsem pa uspešno predstavila in ponudila - igralništvo. Na srečo tega dejstva na Bledu niso spregledali, še več, jasno so povedali, da bi na igralništvo morali gledati drugače, podpreti bi morali njegov razvoj in ga vplesti v slovenski turizem. Nenazadnje so mnogi slovenski hoteli "suha" leta po državni osamosvojitvi zmogli preživeti prav zaradi igralnic. Turizem na Hitov način Hit o turizmu ne govori, Hit ga dela in živi. Hit (hoteli, igralništvo, turizem) je turistično podjetje s 1.500 zaposlenimi. Trenutno se postavlja s petimi igralnicami, ki so v Novi Gorici (v hotelu Park in igralniško-zabaviščnem centru Perla), Kranjski Gori, Rogaški Slatini (v sodelovanju z zdraviliščem) in na Otočcu (skupaj s podjetjem Krka Zdravilišča iz Novega mesta), večjimi gostinskimi lokali, ki v glavnem slovijo po odlični hrani, ter nekaterimi podjetji kot so Hittours (turistična agencija), Hit Invest (za razvoj podjetij) in Hit Consulting (podjetje za svetovanje in finančno poslovanje). Novogoriško podjetje Hit je danes po več kot desetletnem poslovanju na samem vrhu uspešnih podjetij. Njihovi uspehi so vidni - samo novogoriški igralnici mesečno privabita preko 120.000 obiskovalcev (povprečno 4.000 na dan, dogodilo pa se je že, da je v enem samem dnevu zgolj Perio obiskalo preko 5.500 gostov). V glavnem prihajajo Italijani (prav nič jih ne ovira dejstvo, da so prvi zakoniti casino v Evropi, Grande Consiglio, odprli pravzaprav v palači San Moise v Benetkah - leta 1.626), mnogo pa je tudi Avstrijcev. Prihajajo iz bližnjih in do 200 kilometrov oddaljenih krajev. Prihajajo pa tudi Slovenci, ki jim je vstop v igralnico omogočen dvakrat mesečno, kar skrbno beleži računalnik na vhodu. Prav ti uspehi so podjetju prinesli različna priznanja, med njimi priznanje občine Nova Gorica, generalni direktor Danilo Kovačič pa je leta 1992 prejel nagrado menedžer leta. Hit ni samo igralništvo in hazard, mnogo bolj je lasten koncept turističnega razvoja, ki so ga v Novi Gorici, za spremembo od mnogih, tudi uspeli uresničiti. Igralništvo kot so ga zasnovali pri Hitu, ni igra zaradi igre. temveč igra v službi zabave, sprostitve, počitka, spremembe ... Hitovci so znali sklepati: če je v ameriški zvezni državi Nevada sredi puščave uspel Las Vegas, lahko ob dobrem programu zaživi tudi Nova Gorica, toliko bolj, ker ima čudovito naravno zaledje (Brda, Soška dolina, Vipavska dolina, Kras,...) in poleg bližnje okolice lahko gost v kratkem času doseže vse turistično atraktivne cilje širom Slovenije. Poleg tega pa zelena dežela pod Alpami ponuja še odlično hrano in žlahtno vino, nepogrešljivi del uspešnega turizma. igralništvo na ameriški način Evropa je svoje znamenite igralnice od Baden Badna do Monte Carla oblikovala s poudarkom rta čistem hazardu in merilih, ki narekujejo togost prostora in obnašanja v njem, višino zaigranega denarja ter dogovorjeno izbiro iger. Hit pa je poiskal svojo filozofijo v človekovi potrebi po sprostitvi in zabavi ter svojemu igralništvu nadel ameriški "obraz". To pa pomeni, da je igralništvo. kot so si ga zamislili v Novi Gooci. postalo način preživljanja prostega časa ne samo za izbrance, temveč za širši krog obiskovalcev. Ambient take igralnice je sproščen, zapeljiv v zvočnih in svetlobnih efektih, veliko več je iger in lahko se igra za dosti manjše zneske in z manjših poznavanjem iger. Lahko pa gost tudi ne »gra ter čas porabi za ogled glasbeno-plesnega programa v vane-tejskem delu (v Perli), ples, pokušino kulinančnth specialitet ali degustacijo vin. Igralništvo po ameriškem vzoru je happening. dogodek, ki ga poteg magičnih iger sooblikujejo kakovostne hotelske, trgovske, rekreacijske, zabavne^n kulturne stontve. Gre za nov igralniško-turistični proizvod, katerega središčna os je igralništvo, nanj pa se lahko naveže nove tunstJČne produkte... V gostinstvu z ljubeznijo Gostinski poklic še vedno v veliki meri velja za neprivlačnega. Drugače je v Hrtu. kjer gostinska dejavnost predstavlja več kot 20 odstotkov njegove letne realizacije. Tudi na tem področju razvijajo svojo, vsekakor uspešno strategijo. Delavcem v gostinstvu posvečajo veliko pozornost, še posebej skrbno pa bdijo nad ponudbo hrane m pijače v svojih lokalih. Igralniško-zabavisčni center Perta v Novi Gohci. ki se ponaša s kar lepim številom presežnikov (12.000 kvadratnimi metri pokritih površin namenjenih ign, zabavi, kuiinariki. trgovinam, fitnessu .... s 33 mizami za ruteto. 392 igralnimi avtomati....) je hkrati tudi hotel s štirimi zvezdicami in velika pnložnost za kulinarične užitke. Gostom sta v njem na voljo kar dve restavraciji. Prva je free flow restavracija Aloha. ki je prva tovrstna samopostrežna restavracija v Sloveniji, kjer gost ob prihodu plača pavšalni znesek 25.000 lir. nato pa po želji izbira iz hladno-toplega bifeja v poljubnih količinah. Atoha se ponaša z ribjimi jedrni, glavnimi jedrni na osnovi govedine in teletine, različnimi juhami in bogatim izborom pnlog, pnkuh, solat in sladic. Druga je restavracija Perla, ki zaradi opremljenosti in postrežbe predstavlja Hitovo reprezentančno restavracijo. Namenjena je hotelskim gostom, poslovnežem in seveda gurmanom - za kufcnančm užitek. Id izvira iz simbioze med kuharsko umetnostjo (Perta se ponaša kar z 28 kuharji), francoskim načinom postrežbe in sommeiene-vim (vinski svetovalec) nasvetom. Restavracqa Perta je znana po eksotičnih jedeh. Mize se šb»jo doc kaviarjem. k>sos . , as tog saa^c ze«e*~a.~~ penami iz eksotičnega sadja, različnimi vrstami rib in drugih rnesn#i jedi ... Hotel Park. Mfub hudi konkurenci Perte svojrfi gostov ni izgubil, je znan po pestrem izboru jedi po naročiu. Njegova restavracija pa še posebej slovi po sezonski hrani kot so date^ni s polento, rižota z lososom in Kav ar,e"~ - pc " e.e~ ~~-es- . zr Sabotm pa gost naleti na restavracijo prenomo predvsem za goste, ki uživajo oc doco pnpravfanlh gobjih jedeh, jedeh iz konjsxega ™^esa te«- -nedtera-s* kuhinji. Ob vikendih tajinarično slast pospremijo tudi zvoki plesnega ansambla. Na hrfbSai nac šenx>etrry~-pa K'a-.-j.e z-a-e^ta 'esta.-ac .a Mar*, z-a-a rxeo-vsem po ribjih speoalrtetah. Sveže š*c-:*e .astogi in cela paleta morskih sadežev so poteg pnjazneca strežnega osebja (većene znajo brt ob so-u sveč le posebej romantične m nepozabne) raz tog. da se gostje ha tako radi vračajo Tjd' restavracija upa i sred»šč-Šempetra je Hrtova. Pred Kratkim prenovljen amb«ert ponuja užrtek ob sveže pnpravljerM hran*, še poseoe« pa slovi lokal po vitaminski! krežnMh z razScrirni vrstami zelenjave. V poletnih mesecih na senčnem vrtu ponujajo jedi z žara in odKen s*ado*ed Pod Hitovo perut sodijo še restavracija Triglav (domača hrana in ptzze). b+stro Vrtnica (samopostrežna restavracija s slovitim soiatmm bifejem; gostom je na voio od 12 do 16 vrst solat), btstro Rožna dolina (postrežejo z jedrni pnpravljenimi na način naših starih mam), bistro Soča (pizzerija). gostilna Hrast (gostilna je opremljena v domačem kmečkem stiki in stovi predvsem po školjkah), brfe As in bife Bacchus bar. V slednjem bo obiskovalec pnjetno presenečen nad bogato ponudbo vrhunskih vin. cocktartov. rezfčnti hladnih napitkov in siadoteda. Degustacijo pa je moč pod večer podkrepiti še s hrtburgerjem - hitro popravljeno hrano. Na prvih se lomijo kopja Kljub temu da še noben turistični projekt v Sloveniji ni dvignil toliko političnega, parlamentarnega in javno-mnenjskega prahu kot prav igralništvo. Hitovci vedo. da je nujna posledica tržnega gospodarstva - pravica do izbire. Tu pa igra ni zgolj hazard (sreča. oritožnost. naključje - arabski izvor), temveč sprostitev m izzrv. za sodobne, zrele m odgovorne ljudi. Hrt je Staven* ponudil pnložnost. ki jo vidi v svobodi idej. skupnih ciljih m sodelovanju. Priložnosti je celo nadel ime -Perla. Vprašanje časa pa je. kdaj bomo uspeli dojeti, da za podjetniškim razvojem zabavnega turizma ne zdita kriminal m razvrat. WT1 [oteli Igralnice turizem OMV-tSTRA*tS7RAGAS»mSTALACUEmMAR]h SKUPINA ISTRABENZ ■op s Covens k\e POČITNICE um MMMM ms PRIMORSKE NOVICE i Po štirih desetletjih so na Koprskem končno našli svojo dušo Trnuljčica se je prebudila Sonce žge na stare mestne kamne, beneški levi ječijo v vročini in od opečnatih streh se sopara odbija visoko v nebo. Poletje na nekdanjem otoku, ki spominja na izobčen ščit. Poletje v Kopru. Koper - s svojimi mestnimi uličicami, s svojimi trgi, plateo comunis', starim beneškim solnim skladiščem, stebrom sv. Justine, najvišjo cerkvijo v Sloveniji, z mestnim stolpom, nekdanjim ribiškim naseljem Bošadrago, vrsto nekdanjih samostanov - poleti. Mesto zaživi šele zvečer. V koprskj občim si dolgo niso bili na jasnem, ali naj bodo mdustnjsko. obrtniško, pomorsko ali tunstično mesto. Zato so še danes brez prospekta Kopra, zato imajo zgolj stare razglednice, zato so pomembnejše hiše še vedno brez oznak, zato nimajo niti vodiča po Kopru. Toda danes na Koprskem vedo, kaj hočejo. Hočejo postati tretje pomembno središče Slovenije, v katerega se ne bodo stekali le študenti in poslovneži, ampak si želijo tudi turistov. A zamujeno je treba nadoknaditi. če se je mesto Koper iskalo skoraj štiri desetletja, se je prav toliko časa iskalo tudi koprsko podeželje. Za razliko od Kopra, pa so koprske vasi skoraj ves čas ohranjale spomin na svoje patrone. Čeprav so se uradni dnevi krajevnih skupnosti obeleževali na druge dneve, pa so največ ljudi privabljale vaške veselice, ki se jim na Koprskem reče 'šagre'. Poleg na novo rojenih turističnih društev (Osp, Pomjan), pa dajejo koprskemu podeželju pečat predvsem osmice - starodaven način prodajanja odprtega domačega vina in hrane, ki je znan še iz časov avstro-ogrske monarhije. Kjer je 'fraska'(brin ali bršljanova veja), tam je tudi osmica. Kot lahkoten vetrič z morja je bila oživitev delovanja Turistič- nega društva Koper, ki je lansko leto v mesto, ki je dolga desetletja spalo kot Trnuljčica, spet prineslo življenje. Koprske ulice so se napolnile, osrednji trg je spet postal zbirališče. Potem ko je Koper svojo dušo v petdesetih letih izgubil in jo zadnjih štirideset let neopazno iskal, jo je lani spet našel. Staro mesto pa zaživelo že čez mesece dni. Koprčani bodo proslavili dan sv. Nazarija, ki so ga po skoraj 40. letih lani spet obudili. Sv. Nazarij (Nazario, Lazar) je koprski patron, ki naj bi se med 470 in 480 letom rodil v Borštu pri Kopru. Čeprav uradna cerkev Nazariju svetosti ni nikoli priznala, pa Koprčani vanjo nikoli niso dvomili. To dokazuje večstoletna tradicija obeleževanja 19. junija, dneva njegove smrti. Vse do leta 1956 so se po koprskih ulicah odvijale veličastne procesije. Kajti sv. Nazarij ni bil le svetnik, ki so ga priznavali 'Kuprci' kot se je Koprčanov nekoč reklo, ampak tudi slovanski živelj - 'sciavi'- iz koprskega zaledja. Sejem sv. Nazarija bo 19. in 20 junija, poleg sejma na koprskem Prešernovem trgu (po domače Mudi), pa bo društvo skupaj s Caprisom - društvom za oživljanje starega Kopra - in podjetjem Luminex organiziralo tekmovanje v 'pandolu'. Gre za starodavno igro lani podobno baseballu, v kateri igrata glavno vlogo 'pandolo' (plošček) in 'maca' (kos metline palice). Tudi letos pa se bodo ob prazniku predstavili avtomobilski veterani, v stolnici bo slavnostni koncert in maša, na ogled pa bosta tudi zlat kipec in prstan sv. Nazarija. Vrhunec prireditev pa bo Koper doživel s Koprsko nočjo, ki bo letos 29. in 30. julija. Ta pa se bo zaključila z veličastnim ognjemetom. Kar so bili nekoč mandrači, so danes marine Mala koprska marina Včeraj je bil zapuščen del obale, kjer je mestna kanalizacija tekla naravnost v morje. Bila je baraka TVD Partizan, bil je peskovnik za otroke in bile so velike skale. Danes je tu najsevernejše turistično pristanišče na slovenski obali - mala koprska marina s 75 privezi v morju in 45 privezi na suhem. Danes imata tu prostore jadralni in veslaški klub, tu je Skipper, ena od boljših restavracij v mestu, tu je popravljalnica jaht, tu izdelujejo jadra. Namesto neurejene plaže, pa je tik zraven zraslo še lično kopališče. Jutri naj bi koprska marina pridobila še kakih 50 privezov. Zrasel bo valobran, s katerim bodo malo marino zaključili, ob njej pa uredili novo mestno kopališče, ki se bo raztezalo do konca koprskega glavnega pomola. Jutri naj bi uredili tudi kakih petdeset metrov zapuščene in neizkoriščene luške obale. V Marini letos cen za privez niso dvigovali. Za pet do šest metrov dolgo barko je treba v glavni turistični sezoni odšteti nekaj nad tisoč nemških mark, privez za devet do deset metrov dolgo jadrnico pa stane 2500 nemških mark. Letne cene privezov se gibljejo od 1550 za najmanjše do sedem tisoč mark, kolikor je treba odštetiza privez za 18 metrov dolgo plovilo. V ceni je vključeno privezno mesto, varovanje plivila, uporaba vode, elektrike za razsvetljavo, priključek za telefon in satelitsko TV in parkirno mesto za avto. To kar so bili za obalna mesta nekoč mandrači, so zdaj marine. Toda ne marine, v katere ni moč vstopiti, ampak odprte male marine, kakršna je na primer koprska marina. Leži na severni obali mesta, med koprsko Luko in mestnim kopališčem. Z marino upravlja podjetje Marina Koper, ki je ena od hčera koprskega Istrabenza. Istrabenz je tudi pretežni lastnik Marine, med družbenike katere je zapisana še Emona-Obala, Interevropa, Luka, Pomorsko športno društvo, Adriatic, Abanka, Investbirom in IMP Koper. "Majhna mesta potrebujejo male marine," je prepričan direktor Marine Mirko Kosmina, ki je bil poleg brata Janka, sicer direktorja Istrabenza, prvi in glavni pobudnik tega, da je severna obala mesta dobila zdajšnji izgled. Navdušenci iz Jadro kluba in veslaškega kluba Nautilus so do osemedestih let morda še lahko improvizirali. Tako jim je leta 1977 še uspelo pripraviti svetovno prvenstvo v jadranju in še leta 1985 so bili lahko uspešni pri organizaciji evropskega prvenstva v olimpijskih razredih. Toda pogoji za organizacijo mednarodnih regat so danes strogi in zato je na tem mestu najprej zrasel Center vodnih športov, kasneje pa še marina. Zrasla je mala marina, v kateri ima sedež kar nekaj prozvajalcev in zastopnikov jaht in v kateri se gostje (70 odstotkov je Avstrijcev in Nemcev, 30 odstokov je Slovencev, 10 odstotkov pa Italijanov) morda prav zaradi njene majhnosti, čistoče, predvsem pa gostoljubnosti, počutijo kot doma. Hoteli BELVEDERE Izola HOTEL MARINA Hotel Marina je v središču Izole. Ob mandraču vas bo pričakal v družbi ribiških bark. Solidna postrežba, dobra restavracija in velika senčna terasa so razlogi, zaradi katerih se boste radi vračali vanj. Hotel Marina ni svetovljanski hotel, pa je vendarle tik ob mednarodnem mejnem prehodu za jahte. Ni betonski monstrum, pa vendarle nudi gostu vse udobje, potrebno za oddih. Zanj ni značilna turistična gneča, je pa v njegovi neposredni bližini lepo urejena mestna plaža. S starim mestnim jedrom ga povezujejo ozke uličice, tako značilne in tako sredozemsko temperamentne. TURISTIČNO NASELJE BELVEDERE Belvedere pomeni lep razgled in na griču Belveder nad Izolo se vam razgrne prekrasen pogled na izolski in Tržaški zaliv, ob jasnem vremenu boste v daljavi prepoznali nanoško planoto, Trnovski gozd in Alpe, na levi pa dolgo italijansko obalo z Gradežem in Benetkami. Tu se vam svet odpre kot na dlani. In prav tu, strmo nad modrino morja izolskega zaliva je turistično naselje s hotelskimi sobami v pavilijonih, z avtokampom v sredozemskem zelenju, odprtimi bazeni, lepim otroškim bazenom (vodni triki), odlično restavracijo z veliko teraso, diskoteko, s tereni za mini golf in tenis ter veliko možnostmi za sprehode. Plaža je ob vznožju griča. Do nje se pripeljete z malim turističnim avtobusom ali z lastnim avtomobilom, najlepši pa bo sprehod do plaže, saj se cesta vijuga med vinogradi in dišečo brnistro. THP BELVEDERE, Veliki trg 11, Izola Hotel Marina, tel. 066/65-325, fax. 066/62-012 Hotel Camp Belvedere, tel. 066/67-115 CENE: 7.dnevni paket (do 30.6.) 249 DEM (jul - avg) 298 DEM C\ t~\ (Simonov zaliv UlILU 6an oimon "VEČ KOT MORJE IN SONCE" V enem najlepših kotičkov na naši Obali, na južnem delu izolskega zaliva, vas pričakujemo v Hotelskem naselju SIMONOV ZALIV, B kategorije. Obdano je z bogatim sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi ostanki rimskega naselja HALIAETUM. V hotelskem naselju je okoli 500 ležišč v udobnih dvo in večposteljnih sobah v več objektih. Vse sobe imajo tuš, wc in telefon, nekatere tudi balkon in pogled na morje. V poletnih mesecih se hotelske zmogljivosti povečajo še za 250 ležišč v zasebnih sobah ter počitniških stanovanjih v neposredni bližini hotelskega naselja. V osrednji restavraciji vam poleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudimo solatni bife ter dnevno izbiro menujev (mesni, ribji in vegetarjanski). Bazen z ogrevano morsko vodo je julija in avgusta zaprt, saj je tik ob hotelskem naselju prekrasna plaža v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z grila in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo -odbojka na mivki, izposojanje raznih plovil, trampolin za otroke, namizni tenis, vrtni šah ter največji VODNI TOBOGAN na slovenski obali. V naselju so tudi tri peščena tenis igrišča, igrišče za mini golf.kozmetični salon z masažo in pedikuro ter frizerski salon. POLPENZION V JULIJU IN AVGUSTU OD 3900 SIT V juniju ugodne predse-zonske cene s popusti za upokojence! Pohitite z rezervacijami in si pravočasno zagotovite kotiček v vašem zalivu! HTP SIMONOV ZALIV d.d. Morova 6 a, 66310 Izola Tel. 066/62-221, 67-191, Fax. 066 / 62-222 TURISTIČNA AGENCIJA BELE SKALE Izola, Veliki trg 10 Tel. 066/62-400, 65-522, fax. 066/62-400 PRIVATNE SOBE IN APARTMAJI V IZOLI PREVOZI IZLETI MENJALNICA Vabijo vas HOTELI KOPER Poslovni hotel TRIGLAV tel. 066/23-771 Počitniški kompleks ŽUSTERNA tel. 066/34-112 Tel. 066/23-771 Fax. 066/23-598 Pri nas se boste dobro počutili! ©©EM mm PRIMORSKE NOVICE -i, slovens ks POČITNICE s4tfi4UHĆ Uf, Pft- Nova Gorica ^» - sto razlogov za obisk ^ Na griču, tik nad slovensko-italijansko mejo, stojita cerkev Marijinega oznanenja in frančiškanski samostan iz 17. stoletja. V kripti pod cerkvijo ležijo posmrtni ostanki francoskega kralja Bourbona Karla X. in članov njegove družine. V samostanski knjižnici je ohranjena prva Slovenska slovnica Adama Bohoriča (1584), 30 inkunabul in vrsta bogatega gradiva. V samostanu je 42 let živel in ustvarjal slovenski jezikoslovec prof. Stanislav Škrabec (7. 1. 1844 - 6. 10. 1918). Frančiškanski samostan Kostanjevica, Škrabčeva 1-, je odprt vsak dan med 9. in 12. uro in med 14. in 17. uro, tel. (065) 28-229. Ob Kostanjeviški cesti, ki pelje na Kostanjevico, leži Rafutski park. Uredili so ga na površini treh hektarov v drugi polovici 19. stoletja. V njem so posadili drevje in okrasno grmovje z različnih koncev sveta. Informacije: tel. (065) 28-188, za strokovno vodstvo tel. (065) 28-688. V gradu Kromberk je stalna zbirka Goriškega muzeja, ki vključuje naslednje razstave: galerija starejše likovne umetnosti obsega dela od srednjega veka do baročne dobe, stalna razstava primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja. Kulturno zgodovinski oddelek je opremljen s slikami in stilnim pohištvom iz 19. stoletja, arheološki oddelek prikazuje preteklost Mosta na Soči od bronaste dobe do 5. stoletja. Grad Kromberk - zbirka Goriškega muzeja je odprta vsak dan med 8. in 14. uro, ob nedeljah med 13. in 17. uro, sobote zaprto, tel. (065) 27-130, 27-131. Nad mestom se na severu dviga Sveta gora s čudovitim razledom na Novo Gorico in Gorico, na Julijske Alpe, Furlansko ravnino do morja. Na samem vrhu stojijo bazilika, samostan, muzejska zbirka Soške fronte in lokal z restavracijo. Muzejska zbirka Soške fronte se nahaja v spodnjih prostorih restavracije. Na mestu, ki je med prvo svetovno vojno pomenilo izredno pomembno vojaško strateško točko, prikazuje potek fronte, njene grozote, materialne ostanke. Grobnica Bourbonov na Kostanjevici Sveta Gora (muzejska zbirka), je odprta od srede do petka med 12. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 11. in 19. uro, ponedeljek in torek zaprto. V baziliki bo v mesecu juliju 94 orgelski koncert. Restavracija Sveta Gora je odprta med 11. in 22. uro, tel. (065) 25-947. V gradu Dobrovo v Brdih je stalna galerija grafičnih del Zorana Mušica. V grajski kapeli je na ogled prikaz srednjeveškega stenskega slikarstva Goriških Brd in njihove neposredne okolice, na podstrešju gradu pa je predvidena etnološka razstava. Grad Dobrovo (muzejska zbirka, galerija, grajska kapela), je odprt od srede do sobote med 12. in 18. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro, tel. (065) 45-705. Restavracija in grajska klet, tel. (065) 45-750 V Kanalu ob Soči lahko obiščete galerijo Rika Debenjaka, v avgustu in septembru pa potekajo znani Kogojevi dnevi. Solkanski železniški most so zgradili na začetku XX. stoletja s takrat največjim kamnitim lokom na svetu. Med Soško fronto so lok razstrelili, med vojnama pa so ga uspeli obnoviti. Zraven starega mostu stoji še na novo zgrajeni most, ki povezuje Novo Gorico z Goriškimi Brdi s cesto, ki teče tudi preko italijanskega ozemlja. Stari in novi Solkanski most HOTELI OVE Slovenija C - v/ bovec tandemom- £0 postrv- in KAN'.^ po ujamete s jh hotei" anSke u cdoDaP 5*52i* nudimo g brokl. GOSPO^ "am*f s1mopostreŽn' OSTANI^ SW iZbZ'^SV0B° 7 30.7.-* 8 pUSCAMU 2 7 - 30. 7- Do2n7fl SODB* CENE po 20.8 ^deM 10 dEM. • ■ 35 DEM ln odbite* ifcK, popita .......... Približuje se dolgo vroče poletje, čas dopustov in potepanj po domovini in tujini Zaupanja vreden sopotnik naših dopustniških dni Turistična agencija novogoriškega Avtobusnega podjetja je izletnikom in dopustnikom dobro poznana, saj jo imajo nekateri že "za svojo". V preteklih letih je nabrala dovolj izkušenj in znanja, da je kos sleherni nalogi. S svojo pestro ponudbo storitev je trdno zasidrana na Primorskem in v Sloveniji ter čedalje bolj Križarjenja nepozabnih doživetij Turistična agencija novogoriškega Avtobusnega podjetja se tokrat lahko upravičeno pohvali z novostjo v svoji ponudbi. Italijanska agencija Intercruise Itd. iz Benetk jo je izbrala za svojega ekskluzivnega zastopnika v Sloveniji in sicer-za njene programe turističnih križarjenj z luksuzno ladjo La Palma. Ladja odpluje na pot vsako soboto in sicer iz Benetk. Po Jadranskem morju na njegovo drugo stran, na Krf in naprej v Grčijo, skozi Korintski prekop do Pireja in Aten, potem do Kusudasija in naprej v Turčijo, nakar se vrača v Patmos in na Rodos, Katakalonijo in Olvmpijo in spet v Benetke. Seveda vsa mesta, ki jih potniki obiščejo, ne ležijo na morski obali. Nič zato, za vse izlete, ko se je treba peljati v notranjost posamezne države, je poskrbljeno, prav tako za vodnike, ki ne bodo samo "kazali" na levo ali desno, temveč zares odlično obladajo svoj posel. Življenje na ladji, ki se zlije v teden dni enkratnih doživetij, poteka v nepozabnih večerih v nočnih klubih ob zvokih orkestra, v diskoteki, casinoju, številne zabavne prireditve in animacije zapolnjujejo dneve, poskrbljeno je za jutranjo telovadbo, za lekcijo sirtakija na grškem večeru in - seveda - za cocktail dobrodošlico ter kapitanovo večerjo na zadnji večer potovanja. Mogoče boste prav vi izbrani za miss ali mistra križarjenja, boste najboljši v pižama partvju ali imeli najboljšo masko na plesu v maskah? Luksuzna ladja La Palma je dolga 151 in široka 19,50 metra, obnovljena je bila 1986. leta, njena hitrost na križarjenjih je 18 vozlov. Ima sedem potniških palub, na veliki je prostora za tisoč potnikov, imaločeno palubo za nudiste, pokrito sprehajalno palubo, bazen, brezcarinsko prodajalno, klimatske naprave, igralnico z vatoma-ti, knjižnico, likalnico, ambulanto, radijsko zvezo SXBX, telefon, telex,restavracijo s 400 sedeži, nočni klub s 550 sedeži, diskoteko, kino-dvorano s 120 sedeži, relax salon s 130 sedeži, kavarno s 150 sedeži, bavarsko pivnico piva, poleg tistega ob bazenu še štiri bare, vse kabine so klimatizirane in s sanitarijami, na ladji so tudi pošta, menjalnica, fizerski in brivski salon. Z ladjo La Palma na plovbi skozi Korintski prekop v tujini. Dokaz temu je prav ekskluzivna ponudba beneške agencije Intercruise Itd. in številnih drugih z druge strani državne meje. ki z novogonško agencijo sodelujejo že vrsto let. Letošnja ponudba dopustnikom zajema pestro paleto letovanj doma in v tujini, za vsak žep m za vsak okus. Istra, srednja Dalmacija, posebno otoki Hvar. Brač in Vis. Španija z Balean, Grčija in njeni otoki ter kontinentalnim delom, Tunizija. Oper. Turčija - to so stalnice Turistične agencije Avtobusnega podjetja Gorica. Ker smo že zapisali "za vsak žep", je treba dodati, da priznavajo posebne popuste za otroke, v Španiji lahko letujete teden dni že za samo 390 nemških mark. kot posebno novost pa so letos uvedli letovanje na Siciliji. Znanje jezikov odpira vrata k novim ljudem, drugačnim kulturam in približa velika Irterarna dela. nas poveže z ljudmi iz najrazličnejših dežel, širi obzorje. In ker je želja našega sveta in sveta novih generacij sporazumevanje z ljudmi iz najrazličnejši dežel, so v Turistični agenciji poskrbeli tudi za to. Med počrtn»-cami ponujajo možnosti za jezikovno izobraževanje otrok in mladostnikov v Angliji. Nemčiji. Franciji Španiji in v Italiji. V njihovem programu so trenutno najbolj priljubljeni izleti v Pariz na Škotsko, za safan v Tuniziji, ogled Turčije in Male Azije ter bogata izbira matjra-:s-v -drugih izletov ob koncu šolskega leta ter nasploh enodnevnih ah večdnevnih izletov po Sloveniji in v tujino Pomoč vam bodo ponudil še za dopustovanje na turističnih kmetijah in nasploh bodo rad prisluhnil vašim željam Izlet ah počrtnikovanje naj b; bilo prijetno in nikdar pozabljeno doživetje, dolgo vroče poletje neskončno dolgo m z mnogim btsen. k: jih vam lahko nabere v niz samo usposobljena agencija vredna vašega zaupanja. Agencija, ki je vaš nevsiljiv "sopotnik" na vseh potovanjih m med zasluženimi dopustniškimi dnevi. AVTOBUSNO PODJETJE TEL.: 065/22-912 21-443 Hotel ALP BOVEC ŠPORTNI PROGRAM V DOUNI SOČE: • RAFTING. • KAJAKAŠKI PROGRAM ' HVDROSPEED • GORSKO KOLESARJENJE, * TENIS. * TRBOONG, ' POLETI S TANDEM PADALOM UGOONI POPUSm: $tuoenQB in %WM0kŠk\ -15% - skjo*~* -ac 15 os«c - 1 karta GRATIS. - OVubnskJ popust - 10%. >::i -i" sG : : Nova Gonca. c P 172. te oc »tetam vremenu v nedelo. 3.7. ob 21.00) POLETNI FESTIVAL CAR MEN - vefcka gtedUha uspešnica i\3 Mata sreda 6 7. ob 22.00 Terasa staroga hotele Pelnrn Portorož POLETNI FESTIVAL NE SMEJTE SE UMRL JE KLOVN Vrta Mavric In porast Borut Leajak petek. 8 7. ob 21.00 - ' Z" ~ r ■ PIRANSKI GLASBENI VEČERI -otvoritveni koncert OBALNI KOMORNI ORKESTER, dmgerrt Borut Logar. Program: Tartrn. HaendaL Vtvak*. Bach. Sant-Saens četrtek. 14.7. ob 19.30 Tarbnaev tra Piran POLETNI FESTIVAL VITEZ). Gledaascs Ane Monro petek, 15.7. ob 21.00 Krtfci hoMP m PIRANSKI GLASBENI VEČERI GOOALNI TRIO - Pnmož Noviak, vwHna. Mite Kosi. vwta. Susanna Baster. vM>ooćeio. Program: Tartim. Beethoven. Mavri sreda. 20.7. ob 21.30 Trg 1 maja Piran POLETNI FESTIVAL - PLESNI VEČER: MMBjanae D-eše-:.«a s«a:= KOVAČ m evropski plesalci RAZŠIRI KRILA. SLON NEROONI petek. 22 7. ob 21.00 Knžrn hodmk Pran PIRANSKI GLASBENI VEČERI - VEČER KLAVIRSKE GLASBE ERCA SAT1EJA Tatjana Ogn)anović. Bojan Gonsek - * a. ' HMocno nedeka. 24.7. ob 14.30 pomol v Piranu: Sprejem ladij miru in otvoritev 10.medn. festivala IDRIART 19.30 - Stolna cerkev Piran KONCERT: Miha Pogačnik - violina. Tržaški oktet, godalni kvartet Interpreti petek. 29.7. ob 21.00 Knžm hoctntk Pran PIRANSKI GLASBENI VEČERI - Godalni kvartet Martinu (Češka) AVGUST - sreda. 3 8. ob 21.30 Križni hodnek Pirar POLETNI FESTIVAL - Z#an Sokolov«; GLUMAC JE GLUMAC - petek. 5 8 ob 21 00 K/tžm hodrvk Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI INTERPRETI VENEZIANI. Komom, orkester iz Benetk Program: Tartim. L Mozart. Vrvak* - sobota. 6 8 ob 21.00 AvcMori Portorož - tetno pnzonsce KONCERT ZABAVNE OCK GLASBE - BAJAGA - necteka. 7.8. n pon 8.8. ob 21.00 T*g pred Knžnm hodr^kom POLETNI FESTIVAL - Dano Fo: NAKLJUČNA SMPT NEKEGA ANARHISTA - petek. 12 8 ob 21.00 Portoroška cerkev PIRANSKI GLASBENI VEČERI - zakleni koncert posvećen zasćrtnio Portoroža Manp Rožth Branko Robmska - tenor. Tone Potoen* - orgle Prograrn Franck. Mozart. Schjbert. Samt-Saers Bacr-. Verdi. Rossjth. Bizet - sobota. 13.8. ob 19.00 Tartjru(e% trg Piran POLETNI FESTIVAL - lutkovna predstava gledališča Papau - nedelja 14.8. ob 21.00 Avdftonj Portorož - tetno pnzonsce ZLATA ROŽA PORTOROŽA -mednarodni festrvai evergreenov v soorganizao)! s Kanalom A. Priznam pevci zabavne spremljavo revifskega orkestra pod vodstvom Jožeta Pnvska Shirlie Aneen. Tereza Kesovija. Oto Pestner & Nevv Svving Ouartet. presenečenje već era popularna italijanska pevca - torek, 16.8. ob 21.00 Knžm hodn* Pran POLETNI FESTIVAL - Gilbert Leautir RAGLJA SPET REGUA Monodrama m razstava portretov slovenskih igralcev MttMfU Meti . '3^ : - četrtek. 18.8. ob 21.00 Trg pred Križnim hodnikom Piran POLETNI FESTIVAL VVrlliam Mastrosimone: SKRAJNOSTI - torek, 23.8. ob 21.00 Trg 1 maja Pran POLETNI FESTIVAL - PDG Nova Gonca. Cervantes: MEDK3RE - nedelja 28.8. ob 21.00 Avditorij Portorož - tetno pnzonsce POLETNI FESTIVAL - (predvidoma) Milan Dekteva: BUČKA NA BROADWAYU POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC - popularen filmski program v juniju, juliju in avgustu INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10. Portorož Tel. 066 / 73-571, 73-090 Fax. 066 / 73-558 Možnost nakupa abonmajev za Piranske glasbene večere. Poletni festival, Poletno paleto filmskih uspešnic PORTOROŽ - PORTOROSE POLETJE 94 IN VAŠ PROSTOR POD SONOEM ********************************************************* UGODNO, UGODNEJŠE, NAJUGODNEJŠE: ?? KAJ IN KJE ?? POLPENZION APARTMAN OSEBA/TEDEN TEDENSKO SLOVENSKA OBALA OD.14.400 SIT OD 19.600 SIT SLOVENSKE PLANINE OD 14.160 SIT OD 26.880 SIT HRVAŠKA ISTRA, OTOKI OD 9.600 SIT OD 10.950 SIT KALABRUA, TOSKANA, SICIUJA "^d17J60^SIT AŽURNA OBALA, KORZIKA * OD 28.000 SIT COSTA BRAVA * OD 24.320 SIT ********************************************************* IN NAJUGODNEJŠE LETALSKE VOZOVNICE INFORMACIJE: TEL. 066 73 281, 73 235, 74 477 (TOČrTlNE) POJDITE VAŠEMU NAJLEPŠEMU POLETNEMU DNEVU NAPROTI V RESTAVRACIJO PAVEL V PIRAN NA SLIKOVITO PIRANSKO OBREŽJE V objemu morja, sonca in svežega morskega vetriča poiskusite naboljše jedi: odlične bele morske ribe ali prvovrstne rake (škampe, raroge, jastoge), morda šJkoljke ali druge morske sadeže, nekateri se bodo raje odločili za tartufe, drugi za specialitete na žaru, biftek ali klasično kuhinjo... Bogata enoteka in izbrana odprta vina! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 / 73-619, 73-994 fax. 066 / 73-618 GOSTIŠČE DELFIN PIRAN Kosovelova 4 TEL. 066 / 74 62 56 vam nudi ribje in domače specialitete s pristnimi domačimi vini Obiščite Piran! Piran je tipično temperamentno sredozemsko mestece z bogato zgodovino že od antičnih časov. Njegove hiše, stare palače, cerkve, ozke ulice in trgi so strnjeni na rtu Punta. Celo mesto je spomeniško zaščiteno in je najbolj ohranjen mestni kulturni spomenik tega območja. Za mnoge je Piran muzej in galerija na prostem, kraj, kjer lahko na sprehodu po njegovih nedrih - ulicah zaslutijo utrip bogate zgodovine. HQT€ Ll Tel. 066 / 74 61 85, Fax. 066 / 74 61 01 HOTEL GIUSHPPE TMTINI F I R A N - P I R * * * * N 0 V prelepem, obnovljenem hotelu na glavnem mestnem trgu vas bomo pričakali z odlično ponudbo. Imamo 46 hotelskih sob in komfortno opremljenih apartmajev (minibar, TV). Poskrbeli bomo, da bo vaše bivanje kar najbolj prijetno. V restavraciji imamo bogato ponudbo jedi mednarodne kuhinje, morskih jedi in dobre pijače. Na terasi naše kavarne boste lahko ob žlahtni kapljici poiskusili dobre prigrizke. V našem hotelu je mogoče organizirati bankete, poslovna kosila, seminarje, sestanke. V izvrstnih razmerah in v lepem okolju. Tel./ Fax. 066 / 74 60 47 RESTAVRACIJA TRI VDOVE Vabimo vas na piransko riviero v našo restavracijo. Postregli vam bomo školjke, rake, škampe, jastoge, morske ribe in morske sadeže. Nudimo izbrana vina. Pridite, pričakujemo vas! Tel. 066 / 73 850 HOTEL PIRAN Prijetno urejen hotel v središču mesta, na piranski obali. V njem boste spoznali čare nečesa preteklega in sodobno turistično ponudbo. Za goste, ki si želijo počitka, pa tudi morskih radosti. TEL: 066 73 I 60. 73 t 67 In 06I 3 10 32 0. 3 0 2 080 HOTELI RIVIERA PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA Hotelov je veliko HOTELI S PRISRČNOSTJO SO SAMO HOTELI RIVIERA Čeprav v samem središču Portoroža se gost v treh hotelskih hišah Hotelov Riviera: Riviera, Slovenija, Jadranka ne bo počutil kot nekdo iz turistične množice, temveč bo polno užival v portoroškem turističnem utripu. V Hotelih Riviera bo gost našel vse, kar pričakuje od hotela in še več...Agencijska služba hotelov organizira krajše in daljše izlete. Hoteli Riviera imajo hotelski bazen z ogrevano morsko vodo, ki ga gostje hotela uporabljajo brezplačno. Dobro pizzo ali jedi na žaru lahko poskusite v lokalu Bistro, sladkosnedi pa bodo lahko izbirali prvorstne slaščice v slaščičarni Mignon v neposredni bližini hotelov. Tu je še lepotilhi salon, frizerski salon, atelje za nego telesa. Cene naših storitev: Soba z zajtrkom enop. dvop. Polpenzion enop. dvop. V - VI, IX 4.900 6.800 5.800 4.400 VII - VIII 6.800 10.000 7.800 6.000 SIT BIVATE 7 PLAČATE 6 DNI ! (razen v VII in VIII) INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Tel.066 / 73-051, Fax. 066 / 76-603 TEST mm mm PRIMORSKE NOVICE ^0 sCovens ke POČITNICE Iv Med kraško planoto in flišnimi Brkini: zgodovina, tradicija in sodobnost SJgT Kjer ima burja svoje korenine... Sežana je gospodarsko, kulturno in upravno središče ene od, vsaj v tem trenutku še, največjih slovenskih občin. Razprostira se na kar 698 kvadratnih kilometrih površine. Širom Slovenije in izven meja je znana po svojih največjih biserih: Lipicancih, Škocjanskih jamah, Štanjelu, pesniku Srečku Kosovelu in seveda po teranu in pršutu, če omenimo le najbolj izstopajoče. Vendar je pokrajina, v kateri domuje kraška burja, izredno bogata z zgodovinskimi spomeniki, prežeta s tradicijo, ki ohranja starodavne navade med prebivalci in jih hkrati vpenja v sodobno življenje. Številne najdbe kulturnih ostankov in izkopanine po kraških jamah in gradiščih so zgovoren dokaz o zgodnji naselitvi teh krajev. Za razvoj pokrajine je najpomembnejši začetek 18. stoletja, ko je- av-stroogrska monarhija tod speljala cesto (leta 1710), leta 1857 pa še Južno železnico, ki sta povezali Dunaj z obmorskim Trstom. V zadnjih desetletjih so se razmahnile številne gospodarske dejavnosti, med katerimi je turizem tisti, kateremu posvečajo posebno pozornost. Nekdanje furmanske postaje in gostišča so zamenjali manjši hoteli in prijetne gostilne, v katerih se lahko popotniki okrepčajo s tipičnimi domačimi jedrni in seveda kozarcem dobrega vina: tako terana, kot tudi ostalimi sortami, ki uspevajo na tem koncu slovenske dežele. Štanjel - iztočnica za številne zanimive točke Edinstven kraj, ki bo vsakogar očaral, pa je Štanjel, ena najstarejših naselbin, ki s svojo okolico zaokrožuje turistično podobo sežanske občine. Tu si lahko popotnik ogleda Spacalovo galerijo in etnološko zbirko v Kraški hiši. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine kadarkoli, oskrbnica pa je Avrelija Gulič, Štanjel 3 (tel. 067/79-192). V samem Štanjelu je še precej zanimivosti: od gotske cerkve Sv. Danijela do Ferra-rijevega vrta, pa starega vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne, za tiste, ki tudi med odkrivanjem zgodovinskih znamenitosti ne morejo brez rekreacije, pa je na voljo tudi teniško igrišče. Iz Štanjela vodijo poti na različne konce: ena od teh tudi v dolino Braniče in naprej na Vipavsko. V Gornji Branici stoji spomenik baronu Andreju čehovinu. Če pa iz Štanjela uberete drugo pot, proti Komnu, boste v Svetem pri Komnu našli znamenito osmerokotno baročno cerkev sv. Tilna. No, kakorkoli se boste s potepanj s teh koncev odpravili proti Sežani, boste šli skozi 'deželo terana'. V Dutovljah v drugi polovici avgusta vsako leto pršutu in teranu pripravijo tudi poseben praznik, letos bo to 20. in 21. avgusta, na katerem ocenjujejo najboljša vina, za nagrade pa se potegujejo tudi pravi kraški vozovi, na katerih domačini iz okoliških krajev predstavljajo svoje šege in navade. V Tomaju, ki se tudi ponaša z dobrimi vini, stoji hiša, v kateri je prebival kraški pesnik Srečko Kosovel. Prav letos praznujemo 90-letnico njegovega rojstva, pokopan pa je na domačem pokopališču. Kosovelova spominska soba je odprta v Sežani, in sicer ob delavnikih od 7. do 15. ure, za najavljene skupine pa po dogovoru (tel. 067/73-428). Tabor v Lokvi, starega orožja V Sežani si boste lahko ogledali botanični park, ki je spomin na tržaško družino Scaramanga. Ta je namreč v drugi polovici 19. stoletja zgradila tu poletno rezidenco s parkom, leta 1890 pa dogradila še rastlinjak - palmarij. Park je odprt vsak delavnik od 7. do 15. ure, po predhodnem dogovoru pa je mogoč skupinski ogled tudi ob sobotah in nedeljah (tel. 067/31-341). Osrednji sežanski kulturni hram je Kulturni center Srečka Kosovela (tel. 067/73-355), mesto pa premore še Malo galerijo na Bazoviški 2 in Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Štanjelu Galerijo Marjana Miklavca v Ulici talcev 20 (tel. 067/31-786). Večerno zabavo pa si lahko omislite v diskoteki Titanic. Konji, jame, zgodovinske znamenitosti Lipice ni treba posebej predstavljati, saj njena tradicija govori sama. Tu si je mogoče ogledati kobilarno in klasično šolo jahanja, na svoj račun pa lahko pridejo tudi ljubitelji jahanja. Od 9. do 11. septembra bo v Lipici svetovni pokal v dresurnem jahanju (Volvo VVorid Cup). Lipica premore tudi štiri terfiška igrišča, golf igrišče z devetimi luknjami, dva pokrita plavalna bazena, štin pokrite jahalnice, dve jahališČi na prostem, dva hotela (Maestoso in Club), diskoteko m nočni bar v hotelu Maestoso ter igralnico. V Lipici si lahko ogledate tudi galerijo Avgusta čermgoja. Vse več pa je tudi zasebnikov, ki se ukvarjajo s konjerejo in pri katerih je mogoče jahati. Kar naštejmo jih: Žarko Kariž. Divača (tel. 067/60-071); Marjo Černigoj, Lokev (tel. 067/67-558): Diomed Farm, Rajko Vojtkovszkv, Lokev (tel. 067/60-003): Jasna Maver, Lokev (067/67-057): Božidar Mršič. Lokev (067/67-514); Ivan Svetina. Lokev (067/67-554); Countn/ Ranch. Brezovica 23. Materija; Franc Jelušič. Slope 8, Kozina; Konjeniški klub Štorje. Sežana; Rafael Vončina, Filipčje brdo. Sežana: Zaharat lmpex, Odolina, Materija. Morda pa vas bo zamikal tunzem na kmetih. Tega si boste lahko omislili pri Zori Bezek v Šepuljah (067/ 65-649). pri Jožetu Perčiču v Tubljah pn Komnu (067/78-755), pn Ignacu in Manji Žiberna v Štorjah (067/68-401) in pri Jagodičevih v Avberju. Ljubitelji arhitekture bodo prav gotovo navdušeni nad cerkvenim bogastvom, ki ga nudi sežanska občina. Naj omenimo cerkev sv. Helene v Gradišču pn Divači s svojimi srednjeveškimi freskami. Manjino cerkev v Dolenji vasi pn Senožečah z ohranjenim obrambnim stolpom iz turških časov, Manjino cerkev v Šmarjah, pa svojevrsten portal v Vremskem Britofu. Na vsak način je treba omeniti Škrateljnovo hišo v Divači iz 17. stoletja, v kateri se je rodila igralka Ita Rina, pa lokavski Tabor, protiturški obrambni stolp, v katerem naj bi že v kratkem uredili muzej starega orožja. Seveda pa je ta pokrajina, ki se vam bo vtisnila globoko v srce s svojimi lepotami, izredno bogata protiturška utrdba, v kateri bodo uredili muzej s kraškimi jamami. Najznamenrtejs^ so škocjanske jame. vpisane v Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, skozi katere teče reka Re*a Po dogovoru si lahko ogledate še nekatere druge: Divaško jamo (Jamarsko društvo Divača, inf. Mate; Bezeljak 067/60-178). Dimnice (Jamarsko drušr.o Dimnice, inf. Branko Mahne. Slivje. 066/83-668 m Franc Malečkar. Koper. 066/51-320) m Vitentco pn Lokvi. Slednjo si lahko ogledate vsako nedeljo ob 15. un, skupine, ki si jo želijo ogledati med tednom, pa lahko pokličejo na telefonski številki 067/73-128 m 067/73-034. V Vilenici in v Lipici bo od 1. do 4. septembra tradicionalno srečanje pisateljev. Prav gotovo pa se bo kdo podal tudi na Kakšno planinsko pot. denimo na Slavnik (1028 metrov) aii na Vremščico (1027 metrov). Tumova koča na Slavniku je odprta ob sobotah, nedeljah m praznikih, za najavljene skupine tudi med tednom. Oskrbnika sta Ivan m Ljudmila Čuk (tel. 066/24-725). Skratka, vsak bo na Sežanskem lahko našel nekaj zase. če si pa želi miru in tišine v zelenju, naj se odpelje v Brkine. Čeprav so nekatere vasn:e že skoraj izumile, vas bo prevzela leoota pokrajine. Tudi mir in tišina imata svoj čar... s ponudbami splošne banke koper, ki vam zagotavljajo enostavno bančno poslovanje. splošna banka koper BANKOMAT BANKA NA DO M L' O C tel 0 Splošna banka Koper je s svojimi enotami in agencijami prisotna na območjih občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica. Stranke lahko tolarske in devizne posle opravljajo vsak dan od 8.30 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12.00 ure. 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih pa delujejo njeni bankomati, ki so nameščeni v najbolj pomembnih in obiskanih mestnih središčih. Na območju poslovanja Splošne banke Koper lahko imetniki plačilne kartice ACTIVA plačujejo blago in storitve na vseh prodajnih mestih, ki so označeni z nalepko ACTIVA Splošna banka Koper ima namreč sklenjeno pogodbo za sprejem ACTIVA kartice z več kot 2.200 prodajnimi mesti. Informacija še za vse, ki jih pot zanese v Hrvaško Istro: s plačilno kartico ACTIVA lahko plačujejo račune na nekaterih prodajnih točkah ter lahko dvigujejo gotovino v enotah Istrske kreditne banke. Kje so poslovne enote in agencije Splošne banke Koper ter kje so nameščeni bankomati, prikazujemo na shemi: j splošna banka koper i—i BA BA Ia\ BA Komen ■1 i i 111| M 1 KOPER Markovec Kozina Olmo Divača Galeb Terminal Ankaran BA BA M Pivka \POS70JNA\ 1 IZOLA Izola Kremenca m M Trnovo l/L BISmiCAl 1 PIRAN Portorož Podgrad Bernardin Lv<;iia Legenda: I mmm* iT IT 3 I u-umm 3 MADŽARS OMV ISTRA na cestah Slovenije HRVAŠKA Kakovostna ponudba, sodobna tehnologija in najsodobnejša gonva evropske kakovosti z detergentnimi aditivi tretje generacije, ki ne vsebujejo klora, so ena od najnovejših posebnosti v ponudbi bencinskih servisov koprske družbe OMV Istra. Po Sloveniji ima družba trenutno 54 bencinskih servisov različnih velikosti (od malih mestnih ali podeželskih do večjih, ki so locirani zunaj urbaniziranih središč in avtocestnih), pnpravljajo in gradijo pa jih še v Senovem na Dolenjskem. Ormožu. Ljutomeru. Šentjurju pn Celju. Velenju. Kočevju. Manboru, Juršincih. Brniku, na Zaloški cesti v Ljubljani, na avtocesti pri Celju, Idriji in v Kopru na kamionskem terminalu. Poleg osnovne ponudbe -naftnih derivatov - imajo ti bencinski servisi še trgovino, kjer ob hram. pijačah časopisih in nujnih rezervnih delih dobite še dodatno opremo za vozila in drugo tehnično ter potrošno blago od sezonske športne opreme do ličil, drobnih dani in nujne opreme za gospodinjstvo. Obseg ponudbe in izbire je odvisen od velikosti bencinskega servisa. Večji servisi imajo tudi bife z možnostjo za hitro pnpravo tople hrane, pralnico in t.i. vulkanizer servis. OMV Istra ima v svojem dolgoročnem načrtu obnovo vseh obstoječih bencinskih servisov izgradnjo okrog 40 novih. Največ bencinskih servisov je odprtih od 6. do 21. ure v Bertokih, na Kozini, v Sežani, na avtocesti v Postojni ter na Istrski cesti v Kopru pa so servisi odprti neprekinjeno dan in noč. Dolgoročno bo OMV Istra na vseh črpalkah uvedel samopostrežno prodajo gonv. zamenjali pa bodo tudi črpalne stolpiče, tako da ne bo treba več iskati primernega stolpiča z eno ali drugo vrsto goriva, ampak bo vse štin vrste gonva moč dobiti na vsakem stolpiču. OMV-ISTRA sfovens £e POČITNICE (BfflMBMKD mrnum PRIMORSKE NOVICE mrnum Na llirskobistriškem kmečko turizem, lov, ribolov Pisan svet Brkinov llirskobistriška občina, v kateri živi nekaj več kot 14.500 prebivalcev na 480 kvadratnih kilometrih, je redko naseljeno območje. Na eni strani velik kompleks snežniških gozdov s 1796 metrov visokim Snežnikom in na drugi strani dolina reke Reke z gričevnatimi Brkini, nudita obiskovalcu še veliko neokrnjene narave. Če lahko zapišemo, da je snežniški masiv tunsttčno in planinsko vse bolj obiskan, pa so Brkini za mnoge prava neznanka. Kraji na Bistnškem. ki ležijo na izrazito kraškem in obenem na flišnatem območju, nudijo tudi veliko možnosti lova, nbolova in nabiranja gob. Po večletnih pnzadevanjih pa se širše območje Brkinov letos lahko prvič pohvali s ponudbo turizma na kmetih. Svoja vrata sta namreč pred kratkim (tudi uradno) odprli dve turistični kmetiji, vsaka na drugem koncu Brkinov. ceste Ilirska Bistnca- Postojna. Do vasi pndemo preprosto, saj je odcep za Rate-čevo Brdo dobro označen. Tudi Česnikovo kmetijo bomo zlahka poiskali. Vas, ki leži na vzpetini nad desnim bregom reke Reke, nudi obiskovalcu predvsem veliko miru, številne možnosti krajših in daljših izletov in seveda dobro ponudbo pristnih domačih jedi na Česnikovi domačiji. Poleg domačega sira in mesnin je hišna specialiteta krompir v zevnici, pa polenta z golažem iz divjačine in seveda pristna brkinska slivov-ka. Lep razgled na dolino Reke in Brkine bo marsikoga zamikal, da si bo ogledal slikoviti Prem z gradom, župno cerkvico in rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja. Tudi do snežniških gozdov ni daleč. Tu pa sta poleg Snežnika še dve zanimivi izletniški točki, Sviščaki in Mašun. Naslov: Zalka in Anton Česnik, Ratečevo Brdo 1, 66255 Prem, tel. (067) 86-128. Kmetija Česnik na Ratečevem Brdu Kmetija Mavric v Hrušici Slikovita vasica Ratečevo Brdo je dobra dva kilometra oddaljena od magistralne Vas Hrušica, ki je ena najzanimivejših v bistriški občini, leži na obrobju Brkinov, ob magistralni cesti Kozina Podgrad - hrvaška meja. Domačija Mavric, ki leži na spodnjem robu te velike vasi, nudi kot svojo posebnost možnost turističnega jahanja. Okrog domačije in hleva je veliko prostora in veliko miru, na konjskem hrbtu pa si gostje lahko ogledajo zanimivo okolico Hrušice, kjer se stikata tliš (Brkini) in kraški svet (Cičarija). Posebna zanimivost je turno jahanje po samotnih brkinskih poteh in senožetih do velikega akumulacijskega jezera Klivnik. Možne pa so tudi daljše jahalne ture. Hrušica leži v neposrednem zaledju Trsta in slovenske obale, daleč ni tudi do Škocjanskih jam, domači pa vam bodo radi svetovali ogled cerkvice sv. Vida v Hrušici, nekaterih manj znanih jam v okolici in še veliko naravnih znamenitosti, značilnih za ta svet. Naslov: Lojzka in Branko Mavric, Hrušica 74 A, 66244 Podgrad, tel (067) 85- 483. Lov Kot smo že zapisali, so na območju bistriške občine obsežna neposeljena Jezero Klivnik, raj za športne ribiče gozdna območja, ki nudijo veliko možnosti lovskega turizma. Na Bistriškem organizirano deluje kar šest lovskih družin, ki svoje goste popeljejo na lov na visoko divjad, divjega prašiča, drobno divjad, pernato divjad in še kaj. Možno pa je organizirati tudi fotolov in opazovanje zaščitenih živalskih vrst. Na obeh turističnih kmetijah bodo gostje dobili zvezo z lovskimi družinami na njihovem območju. Ribolov Povodje reke Reke je tudi pravi raj za športne ribiče. Dve veliki akumulacijski jezeri. Mola (74 hektarjev) in Klivnik (36 hektarov), ki sta bili zgrajeni na levem pritoku Reke, sta dodobra razširili ponudbo športnega ribolova. Z vsem povodjem Reke gospodari ribiška družina 'Bistrica', ki je dobro organizirala možnost športnega ribolova tako na reki Reki od Zabič do Škocjanskih jam (letos je Reka po dolgih desetletjih prvič odprta za turistični ribolov), kot tudi v obeh jezerih. Kaj lahko lovijo ribiči? Na reki Reki šarenke, potočne in soške postrvi, križanke, mrene, krape in linje. Cena enodnevne karte je 2500 tolarjev (za tujce 3500 tolarjev). Na jezeru Klivnik šarenke, potočne in soške postrvi, križanke in smuče. Cena enodnevne karte 1500 (2500) tolarjev in na jezeru Mola ščuke, krape, linje, mrene, postrvi in smuča. Cena karte je 1000 (1500) tolarjev. Enodnevne ribolovne karte iahko ribiči dobijo v gostilni Štefan v Harijah, gostilni Gršče v Kosezah, okrepčevalnici Baša v Ilirski Bistrici in pri Erkveniku v Gornjih Vremah 4. SEŽANA Ko izbirate zase najboljše, izberite vrhunske izdelke KRAS-a NAJBOLJŠE IZ KRASA Niso tako daleč časi, ko so bile suhe mesnine zaklad v domačih kleteh, dobrota, ki so jo na kmetih postavili na mizo le ob velikih praznikih. Še dandanes pa pršut, panceto, zašink uvrščamo v sam vrh kakovostne gastronomske ponudbe V dolgih letih pridobljeno znanje za izvirno pripravo suhih mesnin žlahtne barve, vonja in okusa se je do danes samo še poglobilo. Za to so poskrbeli tudi v mesnopredelovalni inudstriji KRAS - Sežana. Dediči tradicionalnih mesarskih skrivnosti se namreč zavedajo, da je kraški pršut ena redkih kulinaričnih posebnosti, s katero se ne more ponašati nihče drug kot Kraševci. Kljub uvajanju tehnoloških novosti pri pripravi pršuta ostajajo v KRAS-u zvesti tradiciji. Dobre izdelke namreč poleg skrbno odbranega mesa zagotavlja še posebej način soljenja, dimljenja in končno sušenja oziroma zorenja na nenadomestljivi kraški burji. Suh in dozorel pršut je kombinacija narave in znanja ljudi. Predstavlja harmonijo okusa, spoštovanja kulture in vrh v kulinarični ponudbi suhomesnatih izdelkov. Poleg kraških specialitet velja poskusiti tudi izdelke iz KRAS-ovega poltrajnega programa: okusne klobase, toast šunko, kuhan pršut.,prešano mesno slanino in rolani hamburger. Skratka izdelke, ki jih z veliko pozornostjo pripravljajo v svojem obratu v Sečovljah. Zadnje v njihovi ponudbi je mortadela Alcisella, Bologna, Musiani. So mortadele treh različnih okusov, narejene v KRASu po originalnih italijanskih receptih. Okus in slastnost mortadele ostaja še naprej "nebeška skrivnost". Iz tradicije Krasa do dobrega okusa" je vodilno geslo v KRAS-u. Njihovi izdelki so res nekaj posebnega. Ko boste tudi vi spoznali kraške slastne specialitete, ko boste uživali v harmoniji vonja in okusa lahko prebavljive in zdrave naravne hrane, boste spoznali, zakaj je KRAS vedno AS. Pestro izbiro vseh izdelkov in svežega mesa vam nudijo v Krasovih poslovalnicah na obali in krasu. HOT, hoteli - turizem Jamska 28 66230 POSTOJNA - SLOVENIJA vabi na oddih in in sprostitev v Postojno VIKEND PAKET, 7 - OZIROMA 10- DNEVNE POČITNICE V HOTELU JAMA ALI V APARTMAJSKEM NASELJU PIVKA JAMA VKLJUČUJEJO: - 2, 7 oziroma 10 polnih penzionov v 2-posteljni sobi hotela Jama ali v 4- posteljni hišici apartmajskega naselja - kopanje v pokritem plavalnem bazenu hotela Jama in odprtih bazenih Pivke jame - ogled Postojnske jame - ogled Predjamskega gradu - ogled umetniške razstave v galeriji Modrijanov mlin - zabavo v nočni restavraciji Erazmova klet Cena: vikend paket 8.400 SIT 7-dnevne počitnice 24.000 SIT 10-dnevne počitnice 32.600 SIT V ceni storitev sta vključena turistična taksa in osnovno zavarovanje. HOTEL JAMA - B kat. Poleg številnih gostinskih in trgovski lokalov ima pokrit plavalni bazen 25 m x 12,5 m, savno, fitness studio, kozmetični salon, nočno restavracijo Erazmovo klet... Vinoteka Modrijanov mlin. V Postojni: atletski stadion s tartansko stezo in večnamenska športna dvorana. APARTMAJSKO NASELJE PIVKA JAMA - I. kat. je 4 km oddaljeno od Postojnske jame. Leži sredi starega smrekovega gozda v popolni tišini, na čistem in svežem zraku ob vhodu v Pivko jamo. • Restavracija z vrtom in domačo kuhinjo. • Vhod v Pivko in Črno jamo je v naselju, ogled pod vodstvom jamskega vodnika. • Izposojanje koles, namizni tenis, balinanje, kopanje v odprtem bazenu (14,4 m x 7,2 m) in v okroglem otroškem bazenu (premer 6 m), tenis, odbojka na mivki, košarka, mininogomet, sprehodi, jogging, tečaj lokostrelstva, prijetni sprehodi po gozdu in bližnji okolici. Apartmajsko naselje in kamp Pivka jama postajata z novoz- §rajenimi športnimi objekti rekreacijski center Postojne, tevilne družabne igre z nagradami. Posebna zanimivost: s čolnom po podzemeljski Pivki. Izleti v Predjamski grad in jamo pod gradom, v Otoško in Planinsko jamo, krajinski park Rakov Škocjan, na Cerkniško jezero, v kobilarno Lipica ... UGODNOSTI - možnost plačila na dva obroka s čeki - upokojenci imajo 10 % popusta - otroci do 5 let brezplačno (ležišče pri starših) - otroci od 5 - 12 let imajo 40 % popusta INFORMACIJE HOT, hoteli - turizem Jamska c. 28, 66230 Postojna telefon: 067/24 168, 25 161 telefaks: 067/24 431 Z VLAKOM V KRALJESTVO JAMSKEGA ZMAJA postojnska jama, turizem, P.0. Jamska 30 66230 POSTOJNA - SLOVENIJA CENIK OGLEDOV Cene v DEM ODRASLI OTROCI 6-12 LET, ORGANIZIRANE ŠOLSKE SKUPINE, ŠTUDENTJE Postojnska jama in po želji dodatno Tartarus in Male jame ali do Črne in Pivke jame V, VI, VII, VIII, IX I, II, III, IV, X, XI, XII 20 16 10 8 Za ogled jame, daljši od 2 ur je treba za vsako dodatno uro doplačati protivrednost 5 DEM na osebo. Pivka in Črna jama VSE LETO 10 Predjamski grad VSE LETO 2.5 Postojnska jama 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 □ ODO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□ I, II, XI, XII III, X IV V, VI, IX VII, VIII Poseben obisk po dogovoru Pivka in Črna jama 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 VI, VII, VIII, IX □ □ □ □ Vse leto so ogledi možni po dogovoru Prednjamski grad 13 14 15 16 17 18 19 □ □ □ O 910 11 12 I, II, XI, XII .OO □ d Ml, IV, X □□□□□□ V, VI, VII, VIII, IX □□□□□□□□□□□ I, II, XI, XII je grad ob ponedeljkih zaprt Popusti: skupinam nad 20 oseb priznamo 10 % provizije ter eno prosto mesto na vsakih 20 oseb. Vabimo vas še v Pivko in Črno jamo, Otoško jamo, Jamo pod Predjamskim gradom in Planinsko jamo. LEGENDA: □ vsak dan O sobote, nedelje in prazniki 9,10, 11... mesec v letu ura Informacije in rezervacije: Postojnska jama - turizem, Jamska c. 30, 66230 Postojna, Slovenija, tel.: 067/25 041, telefaks: 067/24 250 OM mm pumu«! 11 stovtnsks POČITNICE VABIMO VAS V deželo toplic in slatin, v zdravilišča, ki zemlji jemljejo samo najnujnejše. svet ob Muri, v pokrajino, ki jo je narava obdarila z največjim bogastvom - vrelci mineralne in termo-mineralne vode, blagim podnebjem, naravnimi lepotami in plodno zemljo. Zrasli dobri ljudje, ki vas vabijo v goste. VDEŽEIO ZDRAVJA IN PRIJAZNIH LJUDI! , domače gostilne, kjer v krušnih pečeh še vedno gori ogenj. \^ prijazne turistične kmetije, kjer se boste prebujali ob mukanju krav in zvenu ostrega rezila kose. Foto: N. Jl'HM)V V deželo dobre hrane in kakovostnih vin z lendavskih, kapelskih, jeruzalemskih in goričkih gričev. Vdeželo divjadi in gobjega bogastva ter skritih M urin i h rokavov, kjer motijo večno tišino le kriki čapelj in otroški smeh nekje v daljavi. KOLEDAR PRIREDITEV V POMURJU 94 JUNIJ M. Sobota 26. 6.-2. 7 JULIJ Lendava julij—avgust Gornja Radgona 1. 7.-4. 7. 1994 Bučečovcl 3. 7. 1994 Moravska Toplic« 4.7.1994 Radenc' 16. 7. 1994 Radenci 16 7 1994 Potanje I 16. 7. 1994 Kratčl 1.7.-24. 7.1994 Moravcl 23.7. 1994 Lendava 24 7. 1994 Beltinci 29.7.-31.7. 1994 Soboški dnevi 94 Grajski večen Mednarodno srečanje mladih gledaliških skupin Evropa 100 let GD Bucecovci Moravska noć Radenska noć Teniski turnir za pokal ••Radenska noć« Klubsko tekmovanje v veslanju Ročna žetev in mlaćva 2 maganjarom Srečanje ob bazenu - družabna prireditev Lendavska noć 24. Folklorni festival AVGUST Radenci 5.8. 1994 Banovci 6.8.1994 ••»ušće 6.8.1994 Fetanjcl 7.8.1994 Liutome- 7.8. 1994 liJtkovcI 11.8.-14.8. 1994 LJjtomer 13.8 1994 Murska Sobota K. 8. 1994 G >rn]n Radgona 20. 8.-28 8 1994 Lendava 2). 8.-30. 8. 1994 Petanjcl '!0. 8. 1994 Gornja Radgona 2U8 1994 Radenci 21. 8. 1994 Gornja Radgona 28.8. 1994 Raklčan 28.8. 1994 Piknik zdravilišče Radenci Banovska noć 4 ROMSKA NOČ Pušča - MurskE Sobota Turnir v odbojki ne pesku Dirke z udeležbo domaćih in tujih kasačev Bujraški dnev Ižakovci '94 Prieski sejem po celer Lotmerki Ribiški piknik 32. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem 22 Mednarodna likovna kolonija - Lendava Tradicionalni piknik s spustom do Veržeja Slovensko prvenstvo 3-letnih kasačev Kolesarski maraton treh src Nastop folklornih skupin iz SV Slovenije Pomurski padalski pokal Verze 28 8 1994 Redenc avgus Kozje dirke Mehurček - otroek* prireditev GORNJA RADGONA 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9, Tel.: 069/61-321: Fax.: 069/61-039 Murake Soboti Razstava - grajska september-okl zapuščina Murske Sobotr Otvoritev razstave -M 6 P 199* imamo svoj naj... • **- projekt učencev osnovnih in srednjih sol iz Pomurjt Lendavi Lendavska trgatev 6 9 1199- Lendevi Kolesarstvo - 3 poka 10 e 1994 Piramid« Ljutome Evropsko prvenstve 11 S 199* FEGAT - kasašKt dirke Murska Soboti Alpe - Pannonak' 11 9 1994 turnir v juoV Raklčar. 9 EVROPSKC 12 9.-20 9 1994 prvenstvo toptozračnih balonov Lipovci pri Mureki 2 POKAL PANMONIA Soboti - mednarodni hokejsk 16 9-18. 9 1994 tumir Radenci Praznik grozdja in 24 9 1994 Radenci 32 festival komorne 24.. 25 9 1994 Drakovcl Pohod do 24 9 1994 Grosmanove domačije Veriej Sejem - mihotska 25.9 1994 reKfcj h Podjetje Radgonske gorice je priznano zaradi vrhunskih vin in kakovostnih namiznih jabolk. \ ino stiska iz grozdja, pridelanega \ vinogradih, ki so zasajeni na prisojnih legah Slovenskih goric med Sčavnico in Muro na stičišču predalpskega in panonskega sveta, ki dajeta vinu vrhunsko kakovost in posebno svežino. Zelo kakovostne sorte so traminec. ranina, renski rizling, chardon-nay, laški rizling, beli pinot, sauvignon. šipon in druge. \ svoji vinski kleti polni že čez 140 let po klasični ali šampanjski metodi in tankovski ali metodi charmat Kletne vitrine krasijo mnoga visoka in najvišja madnarodna priznanja za vrhunsko kakovost vin, predvsem za zlato radgonsko penino in traminec. Pridite in poskusite.' ODDIH PRI DOBRIH LJUDEH TURISTIČNE KMETIJE VABIJO! Ljudje ob Muri zaupamo naravi. S hvaležnostjo jemljemo vse, kar nam daje. in jo ohranjamo takšno, kot so nam jo zaupali naši dedje. Dihamo z njo in ostajamo takšni, kot so bili naši predniki._______ Odprtih rok in srca vas bomo pričakali na svojih domačijah in z vami delili vse, kar imamo. MIŠKOVA KMETIJA Mihael Tremel, Bokrači 28, 69201 Puconci; tel. 069/45017 Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska gibanica, meso iz »tiinke«, bograč. Oddaljenost: avtobusna postaja 10km, zdravnik 6 km, kino 10 km, Murska Sobota 10 km, Moravske Toplice 10 km. DRVARIČEVA KMETIJA Štefan Maric, Vadarci 90, 69265 Bodonci Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska gibanica, domači kruh, »posolanka«. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 18km, zdravnik 4km, kino 18km, Murska Sobota 18 km. ČERNJAVIČEVA KMETIJA Janez Černjavič, Gradišče 69, 69251 Tišina; tel. 069/46074 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: »tunka«. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 5 km, kino 5 km, Murska Sobota 5 km. FLISARJEVA KMETIJA Štefan Flisar, Moravske Toplice, Dolga ulica 213 69208 Fokovci; tel. 069/48411 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska prekajena šunka s hrenom. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,2km, železniška postaja 10 km, zdravnik 5 km, kino 10km, Murska Sobota 10 km. FRANKOVA KMETIJA Marica Frank, Slamnjak 33, 69240 Ljutomer; tel.: 069/83138 Opis:, stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. štiri dvoposteljne sobe I kategorije Možnost n Dolova in vožnje z čolnom po bližnjem jezeru. Hišna specialiteta meso iz »tunke-. mlina na slamnjaški način, kvasenica ajdova pogača s sirom, svinjsko meso iz krušne peči Oddaljenost avtobusna postaja 3km. železniška postaja 3km. zdravnik 3km. kino 3km. Ljutomer 3km. ŽIŽKOVA KMETIJA Mirko Žižek, šafarsko 10. 69240 Ljutomer, tel.: 069/89 001. Opis. nova kmetija, sprejem gostov vse leto. Hišna specialiteta renski rizling, chardonnav sadje, meso iz »tunke« Oddaljenost: avtobusna postaja 0.5km. železniška postaja 7km. zdravnik 7km. kino 7km. Ljutomer 7km. KOSOVA KMETIJA Mirko Sonaja Stan trg 16. 69241 Veržej tel 069 87 204 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto. nastanitveni in izletniški turizem, jahanje m vožnja s kočijo. Hišna specialiteta meso iz tunke. doma6 kruh. kvasenice. Oddaljenost: avtobusna postaja 0.5km železniška postaja 1.5km, zdravnik 8km. kino 8km. Ljutomer 9km. KUZMIČEVA KMETIJA Emil Kuzmič, VkJonci 30. 69264 Grad tel 069 53 084 Opis: preurejena obstoječa vinska klet v neposredni povezavi s kmetijo - izletniški tunzem. Sprejem gostov od aprila do novembra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Hišna specialiteta: narezek iz domačih mesnin, sortna vina. posolanka. sezonsko sadje Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km. železniška postaja 20km, zdravnik 1 km. Oddaljenost avtobusna sestaja 3 »cm že*eznjš*a postaja 20"km. zdravnik 6km. kino 6km. Gornja Radgona 6km. FERENCOVA KMETIJA Anton Kos. Krasa 23 69261 Cankova tef 069 40117 Opis nova kmeti,a se?e"" jcs'c. .se e*c ze'~ ■ ški tunzem. vožnja po jezeru, ribolov tenis Httna speetaiteta domači sir. meso iz »tunke. šunka •• posolanka- Oddaljenost avtoousna postaja 0 5km. železniška postaja v M Sobot I5km, zdravnik 5km. kino 18km. Rađena I8km BENKOVA KMETIJA Jožica in Anton Benko. Spodnja Ščavnica 10, 69250 Gornja Radgona Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto. izletniški turizem. Hišna specialiteta štajerska gibanica Kvasenica MARKOVA KMETIJA Manja Marko Nasova 38 69253 Apače tel 062 732 354 Opis stara prenovljena kmetija sprejem gostov vse leto izletniški tunzem Hišna speaalrteta štajerska gtban*ca meso iz tunke Oddaljenost avtobusna postaja 1 5 km že^ezntška postaja v M Sobot 25km. zdravnek 18km kmo 15km. Gornja Radgona i8km. JUREŠEVA KMETIJA Jožica Jureš Globoka H 69240 Ljutomer tal. 069 31 747 Op«s stara prenovljena vinska klet sredi gonc sprejem gostov vse leto izletntski tunzem Hišna specialiteta oženjem žgana z meekom. meso iz -tunke- krapa kvasenice gibanica Oddaljenost avtobusna postaja 3 km že«ezn.š«a postaja 8 km. zdravnek 8 km. kmo 8km. Banova 15km. sfovensk^e POČITNICE (BfflfflJSmB (BMMM mM ©d VESTNIK BOGASTVO ZDRAVJA TEKME LENBIM& Će boste obiskali Terme Lendava, prav gotovo ne boste prikrajšani za radosti poletnih počitnic. To najmanjše in najmlajše pomursko zdravilišče leži na obrobju 800 let starega mesta Lendava, pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Na dlani ponuja domačnost, zdravje, pa tudi zabavo. Prijeten in sodoben hotel Lipa (218 ležišč) pod eno streho ponuja kulinarične užitke ob glasbi v restavraciji ali taverni, kopanje v dveh bazenih v hotelu ali na prostem, trenutke sprostitve v savni, trimskem kabinetu, v številnih družabnih prostorih ter kakovostne zdraviliške storitve. Te temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetno topla voda pa ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih in sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnjuje fiziotera- ZDRAVIUSCE MORAVSKE TOPUCE Cena 7-dnevnega paketa s potnim penzionom 384 DEM, za otroke 30% in 50%, za upokojence 10% popusta. Možnost plačila na tri obroke. pija, ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa parafinske kopeli in obloge. Mir v naravnem okolju in prijaznost gostiteljev boste užili v bližnjem kampu Petišovci, kjer se lahko namestite v bungalovih ali POČITNICE MED PRIJATELJI pod platneno streho. Tudi možnosti za rekreacijo je obilo - igrišča z žogo, tenis, jahanje, kegljanje, Vabimo vas v našo ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV otroški počitniški klub tenis, fitnes, kolesarjenje jahanje, panoramski poleti izleti... MAMICA, OČKA, DEDEK IN BABICA! Pobegnimo iz mestnega vrveža v zavetje termalne vode, vinorodnih goric, rekreacijskih in izletniških možnosti, odlične kulinarike ter prijaznih ljudi. Sprejemljive cene, možnost plačila na obroke, popusti za otroke in upokojence. kolesarjenje, sprehodi po vinorodnih goricah in izleti. Avgusta boste lahko občudovali ustvarjanje udeležencev mednarodne likovne kolonije in spoznali utrip dežele na tradicionalni Lendavski noči v juliju in Lendavski trgatvi v septembru. Informacije in rezervacije: Terme Lendava. 69-220 Lendava Tel.: 069/75 720. telefaks: 75723 POPUSTI ZA OTROKE: do 5 let v skupni sobi s starši - brezplačno od 5-14 let v skupni sobi s starši - 30% popusta! Plačilo na 3 obroke (čeki). INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon: 069/48 106 ali 48030 telefaks: 069/48607 PODARITE SI TRENUTKE SPROŠČENOSTI! Beauty studio JONA Partizanska 43, Gornja Radgona tel.: (069) 61 730 Frizerski salon SANDRA Obiščite lepotilni studio JONA in si podarite trenutke sproščenosti. Nega obraza in telesa je sicer vsakdanja stvar, ki jo dnevno opravljate doma, temeljito pa jo lahko opravi samo strokovnjak. V BEAUTY STUDIU JONA vam je na voljo kompletna nega obraza in telesa. Pravilno in temeljito vam bodo kožo očistili in jo pripravili, da bo kljubovala času. S programom hujšanja vam bodo pomagali, da odpravite odvečne kilograme, s posebnimi masažami in celutro-nom se boste znebili celulita, zaradi pedikure in manikire boste samozavestnejši. V BEAUTY STUDIU JONA lahko hitro in zdravo porjavite, če želite, pa vam tudi profesionalno naličijo obraz za vse priložnosti. V FRIZERSKI SALON SANDRA ste vabljeni vsi, ki želite biti modno in lepo ostriženi, spremeniti barvo las ali pa s trajnim kodranjem obogatiti in polepšati svojo pričesko. Kakovostna storitev in prijazen sprejem sta aduta, na katera prisega SANDRA. Pri svojem delu uporablja preparate svetovno znanih izdelovalcev, prilagaja se željam strank in jim svetuje. Ni namreč dovolj, daje pričeska samo lepa in modna, ustrezati mora tudi osebnosti in videzu stranke. Presenečeni boste! em mm mm sCovens kj. POČITNICE POČITNICE 3 F RADENCIH Svoboda gibanja v zeleni oazi mineralnih in termalnih vrelcev. 7-DNEVNI POČITNIŠKI PROGRAM VSEBUJE: - 7 polpenzionov ali polnih penzk>nov. C02 mineralna kopel, jutranji jogging. fitnes program, coctail party za najmlajše, družabni večer s plesom, svečana večerja, piknik, likovna delavnica, glasbena delavnica, kopanje v zaprtem rekreacijskem in poletnem bazenu ter bazenu na prostem s termalno vodo plavalni tečaj, družinska športna tekmovanja, hotelski vrtec, pitno kuro z mineralno vodo Radenska tn srca. DODATNA PONUDBA: - rafting po reki Mun. polet oziroma dvig do 50 m z balonom, izlet po Pomurju. tenis in šola tenisa, kolesarjenje, kolesarski izlet. minigolf, kegljanje, možnost deskanja na bližnjih jezerih, jahanje v konjeniškem klubu, nbotov. panoramski poleti z letalom, zdravstvene, fizroterapevtske stontve in kozmetične stontve. sprehodi po bližnji okolici. UGODNOSTI: * en otrok do 7. leta starosti v sobi s starši ima bivanje zastonj, drugi otrok do 7. leta starosti ima 60% popusta na ceno paketa, en otrok do 15. leta ima 30°o popusta na ceno paketa, vsak naslednji otrok do 15. leta starosti pa ima 40% popusta na ceno paketa. UPOKOJKENCI IMAJO 10% POPUSTA! MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE S ČEKI! MOŽNOST KOPANJA: V Radencih imamo veliko vodnih površin, od tega je na voljo v hotelskem kompleksu pokrit bazen z ogrevano vodo do 29 stopinj Celzija in bazen na prostem s termalno vodo od 34 do 36 stopinj Celzija. V poletnem času je za naše goste na voljo tudi poletno kopališče v zdraviliškem parku z otroškim bazenom, toboganom za najmlajše, rokometnim igriščem, košarkarskim igriščem, igriščem za mali nogomet... Tudi naturisti imajo svoj prostor - teraso. HOTELI: hotel RADIN*"*, hotel MIRAL*", hotel TERAPIJA** TRAJANJE PROGRAMA: 7 dni z možnostjo podaljšanja REZERVACIJE IN INFORMACIJE: RADENSKA.ZDRAVILIŠČE, tel.: 069 65/331, 65/066, faks: 069 65/054 HOTEL DIANA - BODITE NAŠ GOST Hotel Diana, B kat., leži v središču Murske Sobote Vse sobe so opremljene s kopalnico, sanitarijami, telefonom, barvnim TV-sprejemnikom in miniba-rom Gostom so v hotelu na voljo: RESTAVRACIJA z bogato gostinsko ponudbo, pnznana SLAŠČIČARNA. KAVARNA, primerna za maturantske plese in prave prekmurske gostije. TRC - termalno rekreacijski center, kjer se lahko gostje razgibajo in sprostijo. TRC ponuja bazen s termalno vodo (32 C). whir1-pool (35 C), čofotal-nik za otroke, savni (finska in turška ) kabinet za FITNES. opremljen z najsodobnejšo opremo. MASAŽO, ki jo izvaja priznani strokovnjak, tgnšce za SOUASH. ki je na menjeno tistim, ki imajo radi dinamično igro Kopanje v bazenih je za hotelske goste brezplačno, pri drugih rekreativnih storitvah pa imajo 20% popusta. Vsak petek m soboto pa lahko zaplešete m pnsluhnete dobo glasbi v nočnem klubu Diane. DODATNA PONUDBA: Odprt bazen in odbojkarsko igrišče na mivki ter peščena teniška igrišča v nepo-srendi bližini hotela Tudi ljubitelji konj pridejo na svoj račun v 3km oddaljenem Rakičanu, kamor vodi kolesarska steza. POSEBNO UGODNE CENE? Pričakujemo vas v hotelu Diana, Murska Sobota Informacije: telefon 069 32/530, telefaks 069 32/097 sCovensk^e POČITNICE nm »IH mM »mm VESTNIK ZVEZDA MURSKA SOBOTA, d.o.o. RADENSKA vas pričakuje v svojih enotah: - Restavraciji hotela ZVEZDA v središču mesta - kjer vam v prijetno prenovljenem okolju ponujajo jedi po naročilu; svojo tradicionalno ponudbo pa so obogatili še z ribjimi in vegetarijanskimi jedili; na poletnem vrtu - v senci mogočnih kostanjev - pa lahko uživate ob vrčkih točenega piva ali drugi hladni pijači: -v PREKMURSKEM HRAMU - v restavraciji in slaščičarni s tradicijo in številnimi priznanji, vam ponujajo prekmurske specialitete. specialitete hiše. jedi vseh vrst po naročilu, ribe, lignje, škampe na različne načine; sprejemajo naročila za slovesnosti in skupinske obiske ter naročila za torte in razno pecivo za domov: - v motelu ČARDA - s tradicionalno dobro kuhinjo - vam ob spremljavi romske glasbe postrežejo z domačimi specialitetami - od prekmurskega bograča do »ajdinskih zlevank«; - v disko klubu Super Ll pa se boste ob disko glasbi lahko zabavali do zgodnjih jutranjih ur; - v gostišču ZVEZDA v BELTINCIH - v prijetnem koncu panonske pokrajine - lahko uživate ob jedilih, pripravljenih po receptih naših babic, lovskih in ribjih jedeh; v restavraciji Gostišča ZVEZDA v Beltincih pa sprejemajo tudi naročila za poroke in razne druge družinske slovesnosti; pripravljajo bankete za poslovne sestanke in drugo. Skupni moto vseh enot RADENSKE ZVEZDE pa je: PRIJAZNO OSEBJE - HITRA POSTREŽBA - DOBRA IN KAKOVOSTNA HRANA - zato: PRIČAKUJEMO VAS! Dobrodošli v Ljutomeru, prleški metropoli z večstoletno vinogradniško tradicijo, doma in po svetu znani po odličnih sirih, iskrih ljutomerskih kasačih in vrhunskih vinih. HOTEL JERUZALEM Prijeten hotel B-kategorije v središču Ljutomera s 77 posteljami v 43 sobah. V hotelu je gostom na voljo restavracija z domačimi in mednarodnimi jedrni, aperitiv barom, konferenčno sobo in poletnim vrtom. . Informacije in rezervacije: Hotel Jeruzalem tel.: 069 81 211, 81 221, 81 213 telefaks: 069 81 148 TERMALNO KOPALIŠČE BANOVCI Na voljo je pet bazenov na prostem in pod streho, trije s termomineralno vodo in dva z navadno. V fiziotera-pevtskem delu, ki je z veznimi hodniki povezan s penzionom, bazeni in restavracijo, so savne, solarij, trimski kabinet, podvodne in suhe masaže, dnevni bar in številni kotički za preživljanje prostega časa. Termalno kopališče vas vabi v svoje zavetje vse leto. Informacije in rezervacije: Radenska Termalno kopališče Banovci tel: 069 87 067, 87 070 in Hotel Jeruzalem 69240 Ljutomer tel.: (069) 81 148 13 kilometrov od Ljutomera, sredi Murskega polja na obronkih Panonske nižine leži termalno kopališče Banovci. Iz globine 1700 metrov priteka na površje termo-mineralna voda, topla 55 stopinj. Gostje, domači in tuji, ki v vedno večjem številu prihajajo v to kopališče, zagotavljajo, da kopanje v banovski vodi blaži kronična revmatična obolenja, degenerativna obolenja sklepov, odpravlja okvare po poškodbah in operacijah, kožne bolezni in nevrovegetativne motnje. Gostje lahko bivajo v penzionu 1. kategorije v eno-, dvo- ali triposteljnih sobah, v klasičnem ali naturističnem kampu Sončni gaj. OMV-ISTRA»ISTRAGAS»INSTALACIJE»MARINA KC SKUPINA ISTRABENZ siovenskt POČITNICE Kdor je bil enkrat v gostilni RAJH v Bakovcih, se tja vedno znova vrača GOSTILNA RAJH, BAKOVCI pri M. Soboti je odprta od 10. do 23., ob nedeljah pa od 10. do 17. ure. Ob ponedeljkih imajo zaprto. Pokličite jih lahko po telefonu: 43 098. Gostilna Ignaca Rajha v Bakovcih slovi širom po Sloveniji po dobri hrani, prijazni postrežbi in prijetnem okolju. Zadovoljijo okuse še tako zahtevnih gostov. Njihov jedilnik ponuja prekmurske, slovenske in mednarodne jedi. Gostom je na voljo paleta izbranih vin iz vseh slovenskih pokrajin, kar je redkost v naši državi. Pripravljajo slovesna kosila ali večerje za različne življenjske priložnosti. Pri njih se ustavlja veliko domačih in tujih gostov in med njimi je veliko poslovnežev. Rajhovi imajo v Murski Soboti tudi mini restavracijo N° 1. V njej strežejo izključno italijanske dobrote. Zapisati je potrebno, da strežejo Rajhovi gostom že prek sto let. In v čast si lahko štejejo, da je Ignac Rajh predsednik sekcije zasebnih gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije. GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK Polana 40 pri MURSKI SOBOTI tel.: 069/23282 RESTAVRACIJA ADRIA Messeschlos GRADEC (pri sejmišču) tel.: 9943 316/83 13 38 BOGASTVO OKUSOV PRIVABLJA GOSTE IZ SLOVENIJE, AVSTRIJE... Gostje iz Slovenije. Avstrije in od drugod, ki se k nam vedno znova vračajo, hvalijo našo pestro ponudbo jedi in pijač. Sladokusce privabljajo izbrani okusi jedi. Lokal slovi po izjemni ponudbi ribjih jedi. pripravljamo pa tudi nacionalne, klasične in lokalne dobrote. K odlični hrani sodijo še prvovrstna lastna štajerska in druga najboljša slovenska vina. Dokaz in priznanje za vrhunsko kakovost ponudbe je naše tudi izjemno dobro obiskano gostišče Adria v Gradcu v Avstriji. Sodi med najbolj priljubljene gostinske lokale v tem avstrijskem mestu. Avgusta vas vabimo na mesec ribjih dobrot ob zvokih domaće glasbe. Po dogovoru sprejemamo večje skupine v Polani in v Gradcu ter dajemo popust. Ob sredah zaprto. Vrhunsko kakovost potrjujejo številna domača in mednarodna priznanja GOSTOLJUBIVOST NAVS^KEM ^^A/cr/ »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo m a meči h kakor visoke gore, ne preprostih in idiličnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožar-jena in tem prisrčneje govori s srcem ... čudovita dežela!« Tako je zapisal o domovini vinskih goric ormoški pripovednik, pesnik in dramatik Fran Ksaver Me-ško. Dobrodošli v biseru Prlekije, v gostišču JERUZALEM pri VINKU BRENHOLCU Jeruzalem je eden najlepših krajev daleč naokoli. Z vrha je v jasnem vremenu lep razgled vse do Blatnega jezera, hrib, zasajen z vinsko trto. pa daje svetovno znanega jeruzalemčana. In prav na Jeruzalemu, zemlji stoterih vinskih gričev, v domovini dobre kapljice, deželi klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi stoji prijetno jeruzalemsko gostišče. Svoje gostoljubno zavetje ponuja ljubiteljem pristne kapljice in dobre hrane, ki dobrote narave radi uživajo v prijetnem, domačem okolju. Gostišče Jeruzalem - biser Prlekije v prijetni restavraciji in vinoteki z 250 sedeži ima pestro izbiro prle-ških jedi: gobovo juho, ajdove žgance, meso in za-seko iz »tunke«; hišne specialitete: kislo zelje s kračo ali pečenico, zrezek Jeruzalem ter številne dobrote evropske kuhinje. Posladkali se boste lahko z ajdo- vimi krapci, ajdovo pogačo ali kvasenicami. Prav tako bogata in pestra je tudi ponudba vin - na voljo so buteljčna vina iz Prlekije, radgonskih in kapelskih gričev ter Ormoških goric. V gostišču Jeruzalem lahko tudi prespite - na voljo je pet dvoposteljnih sob s kopalnico - ali ostanete dalj časa. Lepo urejen park z eksotičnim drevjem daje prijetno senco, kopasti, vinogradni- ški griči Kog. Vinski vrh. Hum, Temnar. Tomaž in Litmerk pa kar sami od sebe vabijo na sprehode. Pridite, oboščite nas' Potrudili se bomo. da boste odšli zadovoljni in se še večkrat vrnili. gostinstvo turne«. BgM— Vinko BREVHOLC tonuato« S. «2259 IVANJKOVCI tek: 062 714 504 M/faiu 002 714 190 restavracija, kinoteka 250 \*4+t*s ia*M*w