Ibrotnina mesečno	^^	aBH| ^ MH^	A MMBHVfe
tS Din, za inozem-	^^^^^	W	J	ljaBf. ?° Mo
»tvo 40 Din — ne-deljaka izdaj« ce-
Kopitar j»vi «L6/DI
ar^ Jf m l|yf^	m . sa&aa
V^JL^	■	~ » * ^^ KssBS
10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563.
Telefoni •redalitva: dnevna aloiba Ml — M«aa »94. »M ta SOM	--tabuja v«afc dan »jatraj, razen ponedeljka ta dneva p® prazniku
Nov sovjetski gospodarski načrt
^Profesor de Man je eden najznamenitejših socijalističnih teoretikov, ki bi rad, »da bi se ločila ideja socijalizma od protire-ligioznih stremljenj in da bi se socijalizem spremenil v reformatorsko gibanje.« V zadnjem času je ta mož izdelal nov gospodarski program, ki ga je prevzela tudi belgijska socialistična stranka kot sredstvo za izhod is krize. Nek nizozemski de Manov pristaš smatra v svoji brošuri, »da bi mogel de Manov načrt biti osnova za skupno delo socialističnemu gibanju in krščanskim delavcem, ki želijo oživotvoriti ideje papeških okrožnic.« Po mnenju istega pisca je ta načrt pre3log za rešitev krize in demokracije, čeprav zahteva avtoriteto.
De Manov načrt hoče:
1)	Postavodajno telo naj ukrene vse potrebno, da bo kredit služil le Interesom javnosti. Zato naj se osnuje državni kreditni zavod, ki bo vodil kreditne zavode, uredi naj se finančna aktivnost že obstoječih pod državno kontrolo stoječih denarnih zavodov, revidira naj se statut narodne banke, reorganizira zavarovanje itd.
2)	Industrije, ki imajo monopol nad pro7 izvajanjem sirovin in strojne energije, na.i stopijo v javno službo. To bo organiziral poseben konzorcij. Konzorciji dobe upliv na gospodarstvo podjetij.
3)	Slično se organizira prometni urad za prometno službo.
4)	Vse ostale panoge tvorijo privatno gospodarstvo: One, v katerih rokah sta združeni lastnina in uporaba produkcijskih sredstev, je treba ščititi. Zasebnim kapitalističnim podjetjem se dovoli svobodna konkurenca. Prihranke šibkejših slojev je smatrati zn zavarovanje proti gospodarski nesigurno-sti. Dedne pravice naj se omeje.
5)	Ustanovi se gospodarski svet kot posvetovalna in incijabivna oblast za vse gospodarstvo.
G) Radi splošnega izboljšanja naj se preprečijo špekulacije, podpirajo na.i se one panoge, ki se posebno skladajo z načrtom, uvede naj se smotrena delavska (skrajšanje delovnega časa itd.), denarna iu trgovska politika. Pri zadnji: Odpravijo naj se avtarkična Stremljenja, prizna naj se Rusija, kolonija -Kongo naj se vključi v narodne gospodarstvo, itd.
7) Vsa oblast naj preide na ljudstvo, državljanom naj -se zagarantirajo njihove pravice, obstoji naj le parlament, ki se opira na mnenje posvetovalnih organov itd.
De Man je ob priliki prečitanja svojega načrta v gospodarskem odboru socialistične strokovne zveze izjavil, »da je treba s tem programom začeti uresničevati socializacijo posebno danes v času krize. Predvsem ;ie važna nacionalizacija kredita. Treba je izrabiti sedaj v Belgiji obstoječo protikapitali-fitično večino. Povratek k svobodni trgov jn i 0e utopija. Internacionalna socijalizacija je absurd. Stremljenje za nacionalnim gospodarskim načrtom more dovesti ali do socijalizma ali fašizma. Socijalizem se more temu Izogniti na ta način, da postane sam aktiven. Da se program izpelje, je potrebna socialistična večina ali pa koalicija, ki navedeni načrt sprejme?
Čeprav je socijalistična stranka sprejela s navdušenjem novi načrt, se pa ta le ni mogel izogniti niti socialistični niti kritiki katoliških korgov. Slednji gledajo na načrt predvsem z nravnega stališča.
Jezuit dr. Miiller piše v neki belgijski reviji, » da ne predstavlja načrt nacionalizacije kredita in velike industrije nič strahotnega. Pij XI. je v svoji okrožnici jasno pokazal nevarnosti kopičenja bogastva in zahteval, da mora biti gospodarska aktivnost podrejena vodečemu principu sooijalne pravičnosti in ljubezni. Zato katoliška moralka ne obsoja a priori nacionalizacije ali mešanega gospodarstva, če zahtevajo resni vzroki, da se odtegne uprava važne panoge zasebniku. Toda zdravilo ne sme biti slabše od bolezni, preti kateri se borimo. »Muller ne zaupa državni upravi narodnega gospodarstva. Z moralnega stališča po njegovem mnenju ni oporekati de Manovi organizaciji zasebnega gospodarstva ter smernicam splos-nega izboljšanja. Nevarnost obstoja pa v tem, ker smatrajo predlagatelji načrt za predhodno etapo do kolektivizma. Ker pa ostane novi načrt sestavni del socialističnega programa, katoliki ne morejo nuditi svoje pomoči za njegovo propagando. Pri tem navaja okrožnico Ouadragesimo anno, na katero se tudi socialisti večkrat sklicujejo in ki pravi, da je nesmiselno izpreminjati razne ustanove, če se obenem ne dela na nravni obnovi ljudi, ki vodijo ljudske ustanove.
Stovenčev" poročevalec prisostvuje nemškemu plebiscitu
Vsa Nemčija - en sam shod!"
99
Tako so glasovai v Monakovem.
Monakovo, 19. avg.
Ljudsko glasovanje« jc pravkar končano. Prvi takt	, je zaigral v sredi prejšnjega ted-
na Gobbels v »glavnem mestu gibanja« — kakor imenujejo Munchen nešteti vsiljivi transparenti po vseh koncih mesta. Z obešanjem teh napisov se je ves teden trudila povsod neumorna požarna bram-ba, ki je imela tokrat priliko, da pokaže vse svoje prvovrstne reševalne priprave. Z enakim elanom je šel na propagandno delo ves ostali uradni, pol-uradni in neuradni aparat.
Zastave ven!
V petek, 17. t. m. je izšel v vseh listih poziv propagandnega ministrstva na prebivalstvo, da okrasi svoje hiše z zastavami. Nenadoma se je vse mesto ovilo v kričečo rdečo barvo, ki so jo nekoliko motili le črni kljukasti križi na okroglih belih zaplatah. Mnogi slepi privrženci stranke so kar tekmovali med seboj, kdo bo potisnil skozi, vsako Špranjo in odprtino ▼ hiši več kljukastih križev na rdečem polju. Vendar pa je bilo opaziti, da mnogi hišni lastniki niso izobesili zastav na svojih hišah, temveč so to nalogo prepustili svojim bolj vnetim najemnikom, drugi so izobesili državne zastave namesto »zastav revolucije«: kdor količkaj pozna razmere v Nemčiji, bo vedel, da pomeni to sicer popolno priznanje k nemški državni in narodni skupnosti, nikakor pa ne simpatij do »III. carstva«. Mnogi so celo jasnejše pokazali svoje nasprotno prepričanje s tem, da so poleg državne zastave obesili še beio-modro bavarsko zastavo, ki je prijetno uplivala na utrujene oči po »rdečem morju« tavajočega potnika.
Histerična propaganda
Tokratna volilna propaganda je bila po pripovedovanju domačinov tako silna, kot še nikdar doslej. Sicer se je o tem Vaš dopisnik na lastne oči in ušesa v preobilni meri prepričal. Vsak prost kvadratni meter ploskve je bil prelepljen z neštetimi vrstami volilnih lepakov, od katerih so bili mnogi ilustrirani. Lepljenje teh lepakov je bilo v teh dneh najvažnejša naloga množice pred kratkim zopet vpoklicanih članov SA v rjavih uniformah, ki so imeli seveda še mnogo drugih skrbi: paziti na izobešanje zastav, propagandni marši po mestu, delanje veselega obraza itd. Člani SS ▼ črnih uniformah z mrtvaškimi glavami na čepicah so imeli seveda še vse odličnejše naloge. Poleg stalne častne straže ob »spomeuiku revolucije« pred notranjim ministrstvom so delili po vseh lokalih v mestu velike slike »Fiihrerja«; kajti v soboto, 18. t. m., zjutraj so prinesli vsi listi nov poziv, da morajo biti v vseh oknih, izložbah ter zlasti na avtobusih, tramvajih in zasebnih avtomobilih nalepljene te slike.
I „Auch dem Juden Mayer..."
Vaš poročevalec je bil priča, kako so člani SS , delili te slike tistim, ki so jih prišli iskat, in kako ' so jih lepili, ne da bi koga vprašali, na okna tistih, i ki se sami niso za to pobrigali. Zlasti so bili ve-j seli, če so mogli s Hitlerjevo siiko osrečiti kakega j Žida. »Dem Juden Meyer muB man's auch auf-' kleben« — je ugotovila presenečena patrulja SS, ko je pravkar razdelila šop slik in šla po nove.
Zvočniki neprestano trobijo
Po vseh trgih in križiščih so postavljeni zvočniki, ki že tri dni nepretrgoma prenašajo propagandne govore prvih državnikov, kakor tudi volilne pozive zadnjega župana. Vmesne presledke pa iz-! popolnjujejo krepke koračnice, ki te sprejmejo na t kolodvoru in te spremljajo na vsakem koraku. Člo-! vek ob poslušanju zvokov teh koračnic in gledanju j množice rjavih, črnih,, sivih, modrih uniform ne | more dobiti trdnega prepričanja o miroljubnosti nove Nemčije. Hitlerjev govor v Hamburgu v petek zvečer so prenašali zvočniki po vseh krajih države, tako da se je pravzaprav vršil tedaj po vsej državi en sam shod. Pred zvočniki zbrane množice so govoru Fiihrerja pritrjevale, kakor da bi bil sredi med njimi. Isto so ponovili v soboto zvečer.
Ja ... ja .. * ja , •!
Na predvečer volitev so krožili nad Miinche-nom aeroplani z reflektorji. V mestu so bile nameščene propagandne svetlobne reklame. Reflektorji so osvetljevali neštevilne »Ja«, čeprav niti podnevi človek z lučjo ne bi mogel opaziti »Ne«. Običajni ogromni avtombiiski promet iz mesta v okolico, zlasti v dolino reke Izare je to soboto zvečer in v nedeljo zjutraj popolnoma izostal: zakaj vsi prebivalci so ostali doma, da bi mogli v redu izvršiti svojo volilno pravico, ki je bila tokrat obenem državljanska dolžnost.
Volivna pomožna služba
Slika volivnega dne je poleg zgoraj omenjenih posebnosti precej običajna. Vaš dopisnik, ki si je ogledoval posamezna volišča, je že zgodaj zjutraj opazil dolge vrste najvestnejših volilcev obeh spolov. Mnogi so se hoteli čimprej otresti te velike pravice. Manj vneti so se razvrstili čez dan. Obrazi volilcev so bili vsakdanje običajni, deloma tudi topo mrki. V popoldanskih urah je stopil v akcijo »Wahlhilfsdienst«, avtomobili in druga motorna vozila, rdeči križ, oddelki HI (dečji oddelki) itd. Ti so dovažali na volišča predvsem starce, onemogle, bolnike, pa tudi mnogo tistih, ki so si zaželeli vsaj enkrat v letu avtomobilske vožnje. Ta aparat je spravil res mnogo ljudi na volišča.
Drobne vesti
Sofija. 20. avg. AA. Od 9. do 16. septembra bo \ Sofiji 4. mednarodni bi/.antološki kongres. Zastopane bodo Avstrija, Belgija, Bolgarska, nunska, Francija, Velika Britanija, Grčija. Madjarska, Nemčija, Italija, Jugoslavija, Romunija, Nizozemska, Španija, Češkoslovaška, Turčija in /edinjene države. Iz Ljubljane se udeležijo kongresa profesorji vseučilišča dr. Korošec, dr. Kos, dr. Radonič in dr. Sarija. S strani instituta za varstvo starin bo na kongresu dr. Štele, ljubljanski etnografski muzej bo zastopal dr. Zupanič. Iz Skoplja se udeleži kongresa med drugimi dr. Mesesnel.
Carigrad. 20. avgusta, p. V bližini Bruse so imeli tamošnji prebivalci priliko opazovati zanimiv boj med štorkljami in orli. Orel je napadel gnezdo štorkelj, v katerem se je nahajal poleg mladičev samo samec, ki se je orlu postavil v bran. Toda orel ga je premagal, lako da je samec padel mrtev h gnezda, nato je orel odnesel enega
Kako so voliti
Vašemu dopisniku, ki je želel spoznati volilni postopek, pristop v notranjost volilnega lokala ni bil dovoljen. Toda po zanesljivih informacijah, ki jih je Vaš dopisnik dobil od volilcev, je prejel vsak volilec dva listka: enega z črnim krogom in rdečim znamenjem v sredi, ki je pomenil »da« in drugega brez rdečega znamenja, ki je pomenil »ne«, Glasovalne omote so polagali volilci zaporedoma, kakor so prihajali na volišče, drugo vrh druge. Taka je bilo pač težko ugotoviti, kako je posameznik glasoval. Ta postopek si je vlada olajšala s posebnim zakonom, ki ji dovoljuje namestit; volilne lokale v vseh javnih lokalih in zavodih. Tako so lahko ustvarili tako majhne volilne okoliSe, da se niti po nesreči glasovnice ne bi mogle zamešati.
Uspeh je bil seveda popolen. Številke ste itak izvedeli od poročevalnih agencij.
Munchen slavi zmago z veličastnimi obhodi, s pomnoženimi optičnimi in akustičnimi učinki. Hitler je postal tudi po obstoječi ustavi državni predsednik, da bi tako zunanji svet jtfepričal o svojem mesijanstvu. Kaj bo dal Nemcem, o tem danes ne bomo govorili.
Uradni podatki
Pariz, 20. avgusta. AA, Havas poroča iz Berlina: Začasni izid včerajšnjega plebiscita je tale: Vpisanih volilcev 45,204.667, oddanih glasov 43,678.216 ali 95.7%. Z »Da« je glasovalo 38,124.034 volilcev ali 89.9%, z »Ne« pa 4,252.480 ali 10.1%, Neveljavnih glasov je bilo 868.543.
Pri volitvah 12. novembra 1933 je glasovalo proti samo 2 milijona volilcev. Pri včerajšnjem plebiscitu je to število poskočilo na 4 milijone. Plebiscit kot tak pomeni osebni uspeh Hitlerja. Dosegel je malone 90% glasov.
Poudariti je treba, da se je opozicija proti režimu pojavila samo ▼ velikih mestnih središčih, v katoliških pokrajinah in v velikih delavskih predmestjih. Tod je delavska opozicija dosegla 25%. To je izredno velika številka za diktatorski režim.
Gobbels pojde?
Berlin, 20. avg. b. Danes so se tukaj razširili glasovi, da bo moral odstopiti radi včerajšnjega plebiscita propagandni minister dr. Gobbels. Njegov odstop predvsem zahteva dr. Schacht, ki je Hitlerju odkrito izjavil, da drugače ne more. gurautirati, da hi rešil nemško gospodarstvo, kateremu je Gobbels s svojo propagando v inozemstvu preveč škodoval, širijo se glasovi, da bo propagandno ministrstvo uki njeno.
Cosynsov polet v vsemirje
Junaka na naših tleh
Mala vas Petrovci postala svetovna znano - Letalca se zahvaljujeta za gostoljubnost - Sprejem v Ljubljani
mladiča. To so pa opazile druge štorklje in se tako'| podale v velikem številu za orlom. Okoli 300 jih je napadlo orla, kateremu pa so prihiteli na pomoč tudi drugi orli. Vnel se je krvav boj, v katerem je bilo več štorkelj in orlov ranjenih, toda končno so vendar zmagale štorklje in so morali orli zbežati.
Forest Hills, 20. avgusta. AA. Gdč. Helen Ja-eobs je premagala gdč. Saro Palfresyjevo s 6:1 in 5:4 S tem je že v tretjič osvojila teniško prvenstvo USA.
Atene, 20. avgusla. Včeraj so v Atenah čutili znaten potres, ki je napravil v mestu in okolici znatno škodo. Po dosedanjih pročilih človeških žrtev ni bilo.
Dunaj, 20. avgusta, p. Avstrijski zvezni kancler se je podal danes popoldne z letalom v Flo-renco.
Stoekholni, 18. avsrusta. A A. Nadvojvoda Oton Habsburški bo danes odpotoval iz Stockholma. Kam. ni znano.
Murska Sobota. 20. avg.
Ves svet je spravil pristanek profesorja Cosvnsa in njegovega pomočnika vali der List.. v Prekmurju v vročično mrzličnost. Petrovci in sosedna vas Ženavlje, kjer je Cosynsov stra-tostat v soboto zvečer srečno pristal, sla bila včeraj in danes cilj neštetih pohodov ljudi od blizu in daleč. Prihiteli so v avtomobilih, na motorjih, v avtobusih, na kolesih in peš celo iz Avstrije in Madjarske. Inozemci so naravnost obžalovali, da je stratostat pristal v Jugoslaviji, ker se zavedajo velikega propagandnega pomena tega dogodka, ki ga je veiika gostoljubnost našega prebivalstva Slovenske krajine in pripravljenost oblastev, ki so šle obema letalcema na vso moč na roko, zelo podčrtala. Lahko imamo zavest, da bo sedaj ostali svet zvedel o naših razmerah in dobil o našem življu kar najboljše vtise.
Kako sta pristala
»Poned. Slovenec« je že prinesel poročilo o pristanku obeh letalcev. Vnet sotrudnik >Slo-venca« in organizator sprejema obeh letalcev, akademik Franc Nikola iz Petrovcev, je danes pripovedoval »Slovenčevemu« posebnemu dopisniku podrobnosti o pristanku, ki jih ostalo časopisje ni imelo, oziroma jc napačno poročalo.
V soboto okoli pol 8 zvečer so opazili nad Goričkem visoko v zraku zrakoplov, za katerega so nekateri mislili, dn je otroški zmaj, in niso vedeli, od kje izvira, ker jim Cosjnsov polet ni bil znan. Zrakoplov se je spuščal vse nižje. Ko je bil nekako 100 m nad zemljo, se je odprla na okrogli gondoli lina in iz nje je pogledal človek ter klical spodaj prihajajoče ljudi na pomoč. Od gondole so zletele dolge vrvi, ki so se kmalu dotaknile tal. Ljudje so razumeli, dn hoče zrakoplov pristati, in so takoj prihiteli na pomoč. Prijeli so zn vrvi ter vlekli zrakoplov proti tlom. Ko je prof. Cosyns videl, dn je dovolj ljudi, ki bodo lahko zadržali stratostat, je polagoma zaklopke povsem odprl in zrakoplov se je srečno spustil nn zemljo. Gondola se je vlekla par metrov po tleh ter končno obležala na krompirjevi njivi v dolini pod vasjo Ženavlje.

Prof. Cosyns je odprl balon: »Kje sem?«
V ienavIjah
Vas Ženuvlje leži kakih S km daleč od Petrove, kjer jc železniška postaja in fara s katoliško iu protestanlovsko cerkvijo. Letalca sta pristala kakih 10 km pred mojo med Jugoslavijo, Avstrijo in Madjarsko. Če bi v času pristajanja zavlekel hujši veter, bi bilo stratostat zaneslo na madjarska tla, kjer so ga žc pričakovali, ko so iz Avstrije zvedeli, da ga no-«sijo zračni valovi nroti meji. Pristanek »e je izvršil v 10 minutah, medtein ko je pritrditev balona trajala TO minut. Takoj, ko se je gondola nn tleli pomirila. Jc zlezel skozi odprtino I najprej t'oj>yn» in so bile uiegove prve besede 1 v francoščini:
99
Kje sem?" - „V Jugoslaviji«
Za njim je takoj zlezel i/ gondole njegov pomočnik van der Elst. Na licu mesta jc bil akademik Nikola, ki je profesorju Cosynsu v francoščini odgovoril, da se nahaja v Jugoslaviji. Cosyns je bil zelo vesel, da je tik oh pristanku naletel na človeka, s katerim se lahko razgovarja. Vesel je bil tudi, da je naletel na tako razumevanje in pripravljenost pri ljudeh in ua lako prijazen sprejem.
Oba letalen sta se popolnoma izčrpan« vle-gla kar poleg gondole. Tik pred pristankom stratostata stu še oddajala v radijsko oddajno |M»stajo vesti o položaju stratostata. Takoj, ko se je Cosvns informiral, da jc pristal v Jugoslaviji, je zlezel nazaj v gondolo in sporočil v svet, da se nahaja na jugoslovanskem ozemlju. Te vesti so vjeli v Londonu in v Bruslju in se še istega večera informirali o pristanku Co-svnsovcga halona. f
Oba letaka sta takoj fm pristanku dejala, da sta ves čas med polito m oddajala vesti o položaju zrakoplova, nista pa mogla dobili /veze /. Brusljem, kjer je že zavladala skrb za usodo nbeli letalcev.
Zaspana, utrujena...
Ko sta se nekoliko odpočila, sta zaprosila za skromno prenočišče na slami. Dobila stu lepi postelji v šoli v Ženavljah pri upravitelju škergetu. Bila sta tako utrujena, da sta preje nn stopnicah zaspala, predno so jim« utegnili xlpreti hišna vrata.
Ves svet išče telelonshe zveze s pošto v Peirovcih
Včeraj zjutraj sla oba letalca vstala ob 8. Njuna prva skrb je bila balon. Bila sta sveža in odpočila, dasi sla večer po pristanku kazala »na-ke popolno izčrpanosti. Takoj, ko sla si ogledala stratostat, se je napotil Cosvns v Petrovec na pošto, kjer je od 9—1 popoldne telefoniral in brzojavil ii a vse strani sveta. Naše oblasti so bile že zvečer obveščene o pristanku ter so preskrbele, da jc bil t;osynsu na razpolago ves aparat. Upravo krajevne pošte je prevzel sam upravitelj Vu?koviži iz Murske Sobote in je I>i 1 urad odprt v nedeljo ves dan in vso noč od nedelje na ponedeljek. Imela pa je pošta tudi zadosti posla, kajti navalila je laka vihra telefonskih in brzojavnih vprašanj, kolikor jih menda v Sloveniji še ni imel noben poštni urad. Javljali so sc zaporedoma London. Bru-4clj iu ostala velika inozemska središča ter *ah-tevali pojasnila iu podrobnosti o pristanku stratostata. Prvi brzojav. ki ga je prof. Cosvns oddal, je bil zn bruseljsko akademijo znanosti, ki mu j«* »mogočila polet. Bilo je le težavno, da postaja ni zmagovala radi nedostatkov tehnične opreme tolikega prometa,
Zapuščena vas - središče svetovne senzacije
Zenavelj in Petroveev niso prej poznali niti ljudje v Prekmurju, danes pa sta obe vasici postali središče svetovnega zanimanja. Mali vasici na severni meji sta danes svetu bolj znani kakor naša velika mesta. Ko sta letalca prosila naše oblasti za dovoljenje pristanka, je okrajni glavar v Murski Soboti, Lipovšek, takoj ukrenil vse po-
Olajšave za dolžnike DHB
trebno, da sc jima iipolni vsaka želja. Obenem pa se je začel za oba letalca težak čas. ki se ga bosta gotovo še dolgo spominjala. V vas Petrovič so jeli vreti od vseh strani sveta ljudje. Prihajali so iz Avstrije, iz Madjarske, ii naše države, predvsem seveda največji radovedneži, časnikarji.
Časnikarji prihajajo
Z Dunaja, Nemčije in celo iz Anglije ter Madjarske so prišli posebni poročevalci, ki eo vsi
hoteli imeti od letalcev pojasnila, intervjuve ter so se obenem zanimali za krajevne razmere, opisovali prekmursko pokrajino in izpraševali ljudi o podrobnostih pristanka.
Cosyns med ahademihi
Veliko delo so izvršili za oba letalca naši akademiki, ki se nahajajo zdaj v Sloveniji trajno na počitnicah. Prvi je prispel na mestu tehuik Franc Nikola, ki je tudi sam napravil prve fo-togralične posnetke pristanka. Radi znanja francoščine je služil za tolmača in vodnika ter je po navodilih prof. Cosvnsa dajal ljudem pri pristanku in spravljanju balona vsa potrebna navodila. Včeraj so se mu pridružili šc Drago Pinterič, Tibor Skerlak, Neriina, sami tehniki, ki so vsi r,imuni francoščine in deloma tudi angleščine, ki jo oba letalca najbolj razumeta, kajti van der Elst razume nekoliko nemščine, ki pa je močno pomešana s Hamščino. Bilo je srečno naključje, da je prof. Cosvns tudi tehnik, van der Elst pa dijak br«; soljške tehnike in tako so se mladi fantje, ki niti nc ločijo veliko starostne razlike, med seboj dobro razumeli. Cosvns je namreč star žele 88 let, van der Elst pa 23, oba sta pa izredno prijazna in družabna. Vsi so se takoj prav dobro raaumeli. Letalca sta imela v akademikih i »vrstne pomočnike. ki so nadiirall in vodili danes spravljanje balona pri nakladanju na vagon. V nedeljo popoldne, ko je prof. C'osyns oddal vsa potrebna obvestila v svet, so spravili balon na tri voiove in SR prepeljali v Petrovce na kolodvor.
Kakšen je balon
Balon je v primeri a atratostati Rusov in Američanov manjši, drži pa vseeno 14.000 kubičnih metrov plina. Pri odlelu so ga napolnili samo s 3400 kub. metri ter je bil v začetku balon podoben podolgovati klobasi, i zračnih višinah pa se je radi zmanjšanja pritiska izoblikoval v kroglo. Gondola je okrogla in meri v premeru 2 m, konstruirana pa je iz aluminija. Ima dvojne stene z vmesno brezizračno plastjo. Zgornja polovica je svetlo bele barve, spodnja pa črna. Črna plast sega na eni strani nekaj čez polovico. Med poletom se je dala gondola obračati ter sta letalca lahko po potrebi obračala proti soncu zdaj črno zdaj belo plaet. Na črni strani se je gondola segrevala, na beli strani pa je toploto izžarevala. Gondola je popolnoma okrogla in ima dve večji odprtini, ki služita za vhod ter sta ju letalca ob vzletu z vijaki zirakotesno zaprla. Odprtini se nahajata ločno nad sedeži, da bi se v slučaju nesreče oba letalca lahko poslužila padala. Na več mestih ima gondola majhne okrogle odprtine, zadelane t. močnim steklom, ki služijo za opazovanje. Na eni strani pa se nahaja debela linica. ki služi za zvezo instrumentov z zunanjin. ozračjem in za spuščanje balasta.
Belgrad, 30. avg. Upravni odbor D. h. b. je skušal vedno olajšati položaj svojih dolžnikov s tem, da jiin dovoljuje čim ugodnejšo obrestno mero in čim daljši rok za povračilo, l ako je žc dvakrat iz lastne pobude in za ceno znatnih žrtev dovolila svojim dolžnikom znatne olajšave. Od 1. 192" je D. h. b. znižala obrestno mero z 10 na 9 odst. in leta 1951 z 9 na 8 odst letno. Vzporedno s tem znižanjem olsrcstnc mere je podaljšala odplačilne roke od 12 in 15 na 25 in 30 let. S tem so se znižale tudi anuitete.
Vrhu tega je zdaj upravni odbor D. h. b., ; v skladu s stremljenji kralj, vlade, naj se dolžnikom olajšajo njihove obveznosti, sklenil na ' svoji seji dne 16. t. m., da v okviru svojih možnosti dovoli zavodovim dolžnikom nove olajšave glede povračila dolgov. Teh olajšav pn bodo deležni samo tisti, dolžniki, ki so svoja posojila najeli pred 31. marcem 1931. leta, torej tisti, ki jio se zadolžili v dobi ugodne konjunkture in ki predstavljajo največji del za-vodovih dolžnikov.
Zaradi teli olajšav se morajo dolžniki obrniti s prošnjami nn D. h. b. v Belgradu, oziroma no njene podružnice in agencije, kjer vodijo knjige o njihovih dolgovih, in sicer v roku in nn način, kakor to predvideva sklep zavoda z dne 16. avgusta 1934, ki sc glasi v celoti:
I.	da sc vsem hipotečnim dolgoročnim posojilom, najetim pri D. h. b. do 31. avg. 1931, zniža obrestna mero na 7 odst., in sicer od prvega sanitetnega roka, ki zapade po 1. septembru 1934 dalje:
II.	do sc na podlagi prošenj dolžnikov vsem dolgoročnim hipotečnim posojilom na 25 let, dovoljenim po 9. maju 1927 in pred 31. marcem 1931, podaljša odplačilni rok za 5 let čez dogovorjeni rok.
Profesor Cosyns pripovedne poročevalcu „Slovenca" o svojem letu do Jugoslavije
Oba letalca sta imela v dveh jerbasih skromno zalogo živeža, ter nekaj pijače v dveh termo steklenicah. Bila pa sla zelo dobro oblečena, toda kljub teiivu sta vendar pretrpela precej mraza. Prof. Cosyns je vašemu poročevalcu pripovedoval:
Pri računih glede opreme gondole sva se nekoliko vštela. Pobarvati sem dal gondolo tako, da bi morala biti v notranjosti temperatura 15. bila pa je pramala ploskev pobarvana črno. radi česar je padla temperatura takoj na 0 stopinj Celzija. Zunaj je vladal mraz od —55 do -60 stopinj Celzija. Ce hi bila vsa gondola črno prebarvana, bi imela v notranjosti 40 stopinj vročine. Radi mraza in telesnega izhlapevanja se je notranjost gondole v največji vožnji obdala z lcm debelo plastjo ledu. Cosvns je nato pripovedoval v francoščini o začetku svojega poleta. Dejal jc: Vzletela sva ob (i. 18 v Hour-Havenne pri Namurjii v Belgiji. Dvignila sva se polagoma in nisva nameravala doseči višinskega rekorda, temveč je bil polet izključno znanstven. Vsi aparati v gondoli so izvršeni po mojih osnutikli.
Največjo višino 10.000 m sva dosegla nad Bavarsko. Nameravala sva se spustili v Nemčiji ali Avstriji, toda so naju zanesli vetrovi daleč na vzhod. V višini je vladal v gondoli silen mraz. proti koncu pa je bil v njej še slal) zrak, zaradi česar sem pričel krvaveti i* nosa. Orientacijo sva imela ves čas in sva tudi točno poročala po radiu položaj aerostata. Ko sva začela padati, sva se pripravila takoj na pristanek, ki sva ga hotela izvršiti še pred nočjo in kot vidite, je najin načrt srečno uspel.
Tukajšnjemu prebivalstvu sva nadvse hvaležna za pomoč. Uspeh poleta je bil vsestransko »ado-voljiv. Kakor že rečeno, je bil najin cilj le znanstveno opazovanje. Vse podrobnosti o uspehih pa bodo izdane po pregledu aparatov v Bruslju. Za sprejem in naklonjenost, ki so nam ga izkazale tukajšnje oblasti in prebivalstvo, sva nadvse hvaležna in vesela sva. da sva pristala na področju vaše lepe države. Ker sva odpotovala brei denarja, nama je danes dopoldne naš kouiulat nakazal za prvo silo 5000 Din. S tein bova popravila škodo, ki sva jo napravila s pristankom balona na njivah kakor tudi stroške ljudem, ki so nama pomagali pri delu.
Cosvns je dejal, da namerava tudi v bodoče poleteti v stratosfero, ne ve pa kdaj, kje in s kom.
Slovo od Petroveev
Balon so danes odpeljali in ga naložili na vlak v Petrovcih. Spravili so ga v dva vagona. 600 kg težko kroglo je 30 ljudi komaj spravilo na vagon, pri čemer pa se je nekoliko na spodnjem koncu utrla. Na drogi va*on »o »pravili svilen gumiran ovoj. Nocoj ob 5 je zapustil vlak Petrovre ter od peljal senzacijo, š katero sta se vaši Zenavlje in Petrovei proslavili r svetu.
G. prof. Cosyns je dobil danes več, obiskov. Med drugim sta prišla iz Zagreba tudi dva bančna uradnika, ki sta prinesla 7000 Din. Veliko pozornost je vzbudila vest, da je v Zagrebu razglašeno, da pride prof. Cosyne Se nocoj v Zagreb. Obveščene so bile oblasti in vei merodajni cinitelji v Zagrebu, da bi bil sprejem čini veličastnejši. Izkazalo se je, da je dal prof. Cosyns. ki je telefo-nično govoril z Zagrebom, zares neko izjavo, ni pa
mislil lako. On namerava in jc vedno nameraval tti v Ljubljano, ker jo med drugim ie dobil iz Bruslja sporočilo, d« ga bodo poslušali, ko bo govoril v ljubljanskem radiu. Gospodje iz Zagreba so ga zelo nagovarjali, naj obišče Zagreb, češ, če gre samo za govor v radiu, lahko to opravi tudi tam. Vendar pa se prof. Cos.vns ni odločil drugače kakor j« nameravaj in se je zares odpeljal ob 17.30 s svojim spremljevalcem van der Elstom in belgijskim častnim konzulom dr. Dularjem v njegovem avtomobilu v Ljubljano. Pri tem moramo pripomniti še to. da je g. prof. Cosjns v naglici
Sozabil vzeti s seboj duplikat tovornega lista za vig pošiljke. Zato so njegovi pomočniki-akademiki s sreskim načelnikom ukrenili vse potrebno, da se mu ta duplikat dostavi po komandirju orožniške postajo v Pctrovcih, ki spremlja halon g. prof. Cosvnsa do Ljubljane, kjer bo duplikat voznega lista, če ne bo Slo drugače, oddal belgijskemu konzulatu.
5000 ljudi v Ženavljah
Tudi danes so se zelo zanimali za usodo obeh letaleov. Nad 500 ljudi je prispelo v avtomobilih in na drugih dovoznih sredstvih ter so si ogledali Cosjnsov balon. Iz Avstrije sta prispela celo dva filmska operaterja od Paramaut in Universal filma ter posnela že na vlak naložen stratostat. Zanimivo pa je bilo. kako se je spremljevalec prof. Cosvnsa van der Elst branil pred filmsko kamero in so ga morali skoraj s silo spraviti pred njo. pri čemer je seveda mnogo zalegla Cosvnsova beseda. Pravi naval pa so vprizorili na prof. Cosvnsa av-togramski lovei. Cosvns jc izmučen po obedu vidihnil. da se šc nikoli v življenju ni tolikokrat podpisal kakor zdaj.
Prve slike o pristanku so kupovali zastopniki mednarodnih poročevalskih agencij za bajne vsote. Cosvns in njegov spremljevalec van der Elst sta bila v največji meri deležna časnikarske radovednosti. Drugo noč svojega bivanja v Petrovcih sta prebila v hiši poštarja iz Petrove, Ba/.aria. Navsezgodaj pa so ju dvignili časnikarji. Zlasti drzni so bili časnikarji iz južnih krajev ,ki so vdrli v njnno sobo tedaj, ko sta sc letalca oblačila in brila, in so ju oblegali z vsemi mogočimi vprašanji, kakor kaj mislita o hnzenski zmagi Jugoslavije v Londonu in slično. Oba sta bila silno potrpežljiva in sta odgovarjala ljubeznivo vsem. ki so ju oblegali.
Pričakovanje gostov v Ljubljani
Ljubljana, 20. avgusta.
Pred magistratom se zbira velika množira občinstva, ki nestrpno pričakuje prihod slavnih letalcev prof. Cosvnsa in van der Elsta. Množira je v svoji nestrpnosti celo predrla policijski kordou. V imenu oblasti in javnih korporacij bodo pozdravili slavne letalce: za fjuMjanskn občino podžupan prof. .Tare. za poštno ravnateljstvo ravnatelj dr. Tavzes, ki bo letalce tndi intervjuval, dalje zastopnik policijske npriive svetnik Peste všek in polkovnik Peter Nedeljkovič. ief vojne Helegarije pri železniškem ravnateljstvu, ki ponlrari goste
To podaljšanje roka pa ne velja za dolžni« ke, ki jim je rok posojila že j)il podaljšan s kakšnim prejšnjim sklepom uprav, odbora.
III.	Da se na podlagi prošenj dolžnikov glede lupotečnih dolgoročnih posojil /. dogovorjenim rokom do 12 ali 15 let podaljša rok povračila na 25 let, računajoč pri tem od dne prevzema.
IV.	Da se lahko na podlagi prošenj dolžnikov glede menično hipotečnih posojil, dovoljenih od dneva tega sklepa z dogovorjenim rokom do pet let podaljša rok povračila na 10 let, računajoč pri trm, od dne zadolžitve,, tako, da posojilo tudi vnaprej ostane mfenično hipo-tečno in z. dogovorjenimi obrestmi.
V.	Da se na podlagi prošenj .dolžnikov ka pitalizirajo neplačane obresti:
a) če znesek neplačanih anuitet dospelih posojil tlc presega 20 odst, prvotne zadolžitve; !>) če znesek nove zadolžitve, in sicer .glavnice s kapitali/.icanimi obrestmi ne presega prvotnega posojila.
Plačilne olajšave tega sklepa se. nanašajo samo na fizične osebe, hipotečue dolžnike. Plačilne olajšave tega sklepa prt jio veljajo za dolžnike dolgoročnih hipotečnih p0sbj.il, odobrenih po 31. avgustu 1931, leta. Plačilne olajšave i/, točke I, 2 in 3 ne veljajo za dolžnike, ki za svoja posojila ne morejo zahtevati kapitalizacije dolžnih anuitet zato. ker vsota neplačanih anuitet presega 20 odst. prvotne zadolžitve.
Dolžniki, ki lahko na podlagi tega sklepa zahtevajo olajšave, morajo v 6 mesecih, od t. septembra 1934 dalje, oziroma najkasneje do I. marca 1935 predložiti D. h. b. ali njenim glavnim podružnicam ali agencijam, kjer s» zadolženi, prošnjo na obrazcih, ki jih je uprav ni odbor predpisal.
Diplomacija na Bledu
Z današnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel na Bled naš zunanji minister Bogoljub Jevtic s tajnikom g. Kojičem, Minister Jevtič ostane tia Bledu dalj časa in stanuje v hotelu »Toplice«. Danes we je mudil na Bledu tudi ban dr. Drago Marušič, ki se zvečer vrne v Ljubljano. Pred nekaj, dnevi je prišel nu Bled romunski poslariik na našem dvoru minister Guranescu s svojim tajnikom in se nastanil v hotelu »Toplice«. Na Blodu preživlja že dalj časa svoje počitnice tudi poljski poslanik Schwarzbiig-Giiiithcr, ki bo ostal do konca meseca v hotelu »To; plicc«. Iz Belgrada je prispel italijanski zrakoplovni ataše Brenda. Na potovanju v Pariz se je ustavil na Bledu bivši francoski letalski minister Pierre Cot, ki pa je ostal na Bledu le en dan. Pred kratkim je prispel iz Opatije bivši zunanji minister dr. Mom-čilo Ninčič s svojo družino in bo ostal cel mesec v hotelu »Toplice«.
Bled jc imel včeraj priliko pozdraviti tudi angleškega princa Jurija, ki si je v spremstvu princa Pavla ogledal blejske krasote. Danes se je angleški princ kot gost Nj. Vel. kralja odpeljal na lov v Kamniško Bistrico, kjer se nahajajo kraljevska lovišča.
Zarota v Grčiji
Atene. 20. avgusta, p. Vojno ministrstvo je včeraj odredilo aretacijo večjega števila častnikov, ki da so snovali zaroto proti vladi. Aretirana sta tudi dva generala, 3 polkovniki, major Pangalos, brat znanega diktatorja in več drugih nižjih častnikov. Kakor je izjavil državni podtajnik za vojsko, so pripravljali aretirani častniki prevrat v korist diktature generala Plastirasa.
Kulturni boj v Nemčiji
Berlia, 20. avg. p. V duhu sedanje borbe proti krščanstvu v Nemčiji, kjer hočejo restavrirati staro nemško paganstvo, je zabeležiti nov korak^ ki odkriva miselnost idejnih vodij sedanje Nemčije. Ker smatrajo moderni nemški pagani deset božjih zapovedi za židovsko institucijo, katero je uvedel Mojzes, so sestavili sedaj arijskih 10 zapovedi, katerih je pa samo 9, namesto dosedanjih »židovskih« 10. Teh 9 zapovedi se sedaj glasi takole:
1.	Spoštuj Boga kot stvaritelja vsega.
2.	Spoštuj prednike in vnuke.
3.	Spoštuj narodne velikane in vodnike.
4.	Spoštuj starše.
5.	Ostani zvest tradicijam svojega naroda.
6.	Ohrani čistost in ne prešestvuj.
7.	Ne igraj.
8.	Bodi resnicoljuben.
9.	Pomagaj v nesreči in bodi plemenit.
Šahovski turnir v Belgradu
Belgrad, 20. avg. m. V 13. kolu nacionalnega šahovskega turnirja je Petrovič z lahkoto premagal Careva, Vukovič pa Maksimoviča. Jurišič je dobil točko brez igre od Šorlija. Partija Schreiber—Nikolič se ni igrala. Ostale pa so bile prekinjene. Sikošek ima proti Nikoliču malo boljšo pozicijo. Feuer in Broder pa imata pred seboj zelo težko in komplicirano partijo. Na tabli so še skoraj vse figure. Sanse za oba so skorajda enake. Bayer ima proti Grenčarskemu boljši položaj. Didzinsky in Nagymelikutti sta prekinila partijo v remis-po-
Od preje nedovršene partije so končale s sledečimi rezultati: Didzinsky je premagal Careva, Bayet" NagymelikutUja. Broder je s Feurjem remi-ziral, Bayer je premagal Grenčarskega, Schreiber je dobil proti Pavliču, ki je bil kontumaciran, ker ni prišel. Nikolič je premagal Sik6ška, ki je V remis-poziciji napravil napako.
V 14. kolu pa je bila najvažnejša partija Broder—Schreiber, ki doslej še nista bila premagana. Partija je bila zaključena z remis. Veliko iznena-denje predstavlja nedovršena partija med Vukovi-čem in Carevim. Partija Petrovič—Nagymelikutti, Sikošek—Šorli, Didyinski—Bayer, Matvejev—Pavlič so bile zaključene nerešeno. Partija Grenčarski— Nikolič jc bila prekinjena. Od preje prekinjenih partij je Didzinsky premagal Nagymelikuttija. Partija med Schreiberjem in Pavlicem se bo igrala naknadno, ker je turnirski odbor razveljavil odlok vodje turnirja. Po 14. kolu ima Schreiber 10 in pol |1), Broder 10, Matvejev, Vukovič 8 in pol, Feuer, Petrovič 8, Didzinsky 7, Grenčarski, Pavlič 6 in pol (1), Sikošek 6 .in pol.
kot podpredsednik Aerokluba. ljubljansko univerzo pa zastopa prof. dr. Melik. Gosta se hodeta nastanila v hotelu Union. Magistrat in Union sta okrašena z državnimi trobojiileamb
Prof. Cosjns in van (ler Elsl sta zapustila Mursko Soboto ob pol « i avtomobilom, vendar jih dn par minut pred 10 zvečer, ko to pišemo, še ni v Ljubljano.
Naš izvoz v ČSR
Belgrad, 20. avg. m. Kakor je sporočila danes agencija Avala, se je dosegel med našim Prizad-om in češkoslovaškim izvoznim društvom sporazum za izvoz pšenice, iti sicer 6000 vagonov. Po tein sporazumu ima Češkoslovaška opcijo za nadaljnih 4000 vagonov. Rok za dobavo kupljene pšenice je rncsec november. Tri petinke kupljene pšenice bo izvozila iz naše države Rečna plo-vitba, dve petinke pa češkoslovaška donavska družba, in sicer z vlačilci do Bratislavo. Pšenica je nabavljena po ceni novosadske žitne borze. V tej zvezi je zanimivo povda-riti, da znaša naš klirinški dolg s Češkoslovaško 162 milijonov Kč, medtem ko znaša kupnina za pšenico nekaj nad 100 milijonov Din. Zaradi tega sc bo visok aktivum češkoslovaškega klirinškega računa sedaj znatno zmanjšal, kar bo omogočilo, da pridejo češkoslovaški izvozniki lažje do plačila svojih terjatev, kakor je to bilo doslej.
Iz Avstrije
Gradec, 20. avg. b. Ravnatelj za javno varnost jc odredil, da morajo v 24 urah plačati kot odškodnino za narodnošocialistični upor sledeči bogataši-narodni socialisti tele zneske: veleposestnik Šessler 53.000 šil., ing. Franc Pichler 103.000 šil., bivšemu ministru v Rimu dr. Rinfelenu je zaplenjena nje-ministru v Rimu dr. Rintelenu je zaplen ena njegov denar, ki se nahaja v neki graški banki. ;
Na Daljnem vzhoda
London, 20. avg. b. V tukajšnjih političnih krogih spremljajo z veliko pozornostjo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. Zelo velika važnost se pripisuje dejstvu, da je mandžurska vlada prekinila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Mandžurska vlada je izjavila, da ne bo stopila v zveze s sovjetsko Rusijo vse dotlej, dokler ji sovjetska Rusija ne da zadoščenja za incidente na reki Amur. Mandžurija se tudi ne mara razgovarjati s sovjetsko vlado o usodi 30 ruskih železniških uradnikov, ki so bili nedavno zaprti.
Nov odbor JUU
Belgrad, 20. avg, m. Kakor smo žc poročali, je na učiteljskem kongresu sestavil kandidacijski odbor listo novega odbora JUU, na katerem so se zedinile vse frakcije tega združenja. Zato je občni zbor predložil snoči to listo z Ivanom Dimnikom v odobritev kongresu, ki jo je z aklamacijo sprejel. Kot enakopravna podpredsednika sta bila izvoljena Todor Dimitrijevič in Djordje Markov. Nato je bila sprejeta resolucija, ki obsega samo eno besedo: »Sloga«. Pozno v noč ej bil kongres zaključen.
Izmenjava kmetijskih pridelkov
Belgrad, 20. avg. m. Kongres všedržavne zveze /a kmetijski kredit jc včeraj popoldne nadaljeval svoje delo v dvorani Delavske' zbornice. Bilo je več predavanj, nato pa so bile sprejete resolucije, v katerih zadrugarjl, ki so včlanjeni v tej /.vezi. prosijo vlado, naj z mednarodnimi pogodbami odstrani vse ovire glede izmenjave kmetijskih pridelkov v mednarodnem prometu, Nadalje naj vlada podpira zadružništvo ter naj čimprej i/.da zadružni zakon, s katerim naj se določi razdelitev poslovanja ter ustanovijo zadružne šole in kmetijske zbornice. Kongres naproša nadalje vlado, naj tikiiie vse one določbe zakona, ki se nanašajo na zadružništvo, zadružnim organizacijam pa naj se omogoči pri državnih denarnih zh-vodih in pri vseh onih denarnih ustanovah, za katere janvč.i država. Za znižanje stroškov pa naj država zmanjša davčna in in samoupravna bremena kakor tudi prevozne stroške in carinsko tarifo. Kadi večje strokovne izobrazbe naj se v državi odpro kmetijske šole. Zadru-■garji. člani omenjene zadruge, so davi odšli na Avalo in tam |>oložili venec na grob Ne-'znanega junaka, nato pa so odšli še ua OpIc-nae. kjer so položili vcncc na grob pokojnega kralja Petra.
Ljubljana, 20. avgusta. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič se je vrni z rednega dopusta in je prevzel posle.
Ljubljana. 20. avg. Vsled gradnje novega mostu če/, potok Vošnjico pri Višnji gori jc Začasno postavljen prOvizorični most. čez. katerega je dovoljen prevoz samo v teži do 5 ton.
Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivt, vreme z natno, pa vendar kratkotrajno oblačnostjo. Nevarnost viharjev.
Planinsko slavlje na Vogla
Knezoškof dr. Rozman blagoslovil planinski dom

Ljubljana, 20. avgusta.
Zanimanje za slovesno blagoslovitev novo zgrajenega doma TK Skale je bilo ves teden izredno veliko. Ljudje so ugibali, kako bi dobili najbolj ugodne prometne zveze z Bohinjem. Napovedana sta bila dva velika avtobusa iz Ljubljane, toda naša avtobusna podjetja imajo premalo vozil in tako je odšel samo en avtobus v soboto ob pol osmih zvečer, seveda nabito poln. Večje število planincev in turistov pa je odšlo že v petek, pa tudi v soboto zjutraj in opoldne. Na predvečer slavnosti so zagoreli po bohinjskih planinah kresovi, tako na Pšinjcu nad Uekovnico, na Pršivcu in na drugih gorah. Lepi in številni kresovi so goreli tudi ob obali Bohinjskega jezera. Na Voglu samem je gorel tudi velik kres, teraso novega doma pa so krasili lampijončki.
Gostje in drugi so čakali škofa dr. Rozmana, ki je bil sicer napovedan, ni bila pa znana točna ura njegovega prihoda. V dolini je pričakoval škofa prof. Janko Ravnik. Ko se je zmračilo, je knezoškof ree prišel do doma in sicer točno v treh urah, kolikor potrebuje izvežban turist iz doline do doma. Za šikofov prihod so bili postavljeni mlaji. Pod mlaji sta pozdravila nadpastirja najprej osemletni Sodjev dečko iz Bistrice in osemletna Erlahova iz Srednje vasi, oba v narodnih nošah. Izročila sta škofu krasen šopek planinskega cvetja: planik, rododendrona in encijana. Kot hišni gospodar je pozdravil knezoškofa tajnik TK Skale g. Milan Kham.
Gostje pa so škofu napravili lep špalir. Ves »bor planincev je visokemu gostu vzkliknil: »Pozdravljen, naš nadpastir!« V domu je knezoškof večerjal, nakar je odšel na teraso, kjer 60 priredili veličasten umeten ogenj, ki je krasno uspel. Bengaličen ogenj je bil na zahodu v rdeči barvi, na severu pa v svetlozeleni. Pooled nanj je bil pravljičen, ogenj je bil viden v vsej dolini.
- _yso noč eo na Vogel prihajali turisti. Ker dom ni mogel sprejeti vseh gostov, so prenočevali tudi v planšarijah na spodnjem in zgornjem Voglu, pa tudi v nedeljo zjutraj so prihajale nove skupine turistov. Prišli so celo 70 letni starčki in starice iz Bohinja.
Pred veliko množico je ob 10 pri oltarju pod mlaji daroval škof dr. Rozman službo božjo. Oltar je bil ves okrašen s planinskim cvetjem, j Zbor bohinjskih pevcev, ojačen z ljubljanskimi Skalaši, je pri maši pod vodstvom prof. Ravnika ' (krasno prepeval cerkvene pesmi. Ministrirala sta dva Skalaša. Pri maši je imel škof nagovor, ki se je globofko dojel vseh zbranih. Z vzvišenimi besedami je škof dr. Rožman očrta! soglasje prelepe narave s stvarniško voljo Vsemogočnega. Tu, v planinah, ki so plemenite 6ame ob sebi, se ople-menitujejo tudi ljudje, tu ni stanovskih razlik, tu ni tistih velikih razlik, ki v dolini tako ostro ločijo ljudi od ljudi. Skalaši eo zgradili na tej najlepši točki Bohinja 6voj dom, v katerem bodo ljudje v bodoče dobivali več duhovnega okrepila, ker bodo še bližje Bogu, kakor drugje. Krasen je
bil pogled na službo božjo, zlasti med povzdigovanjem, ko se je vsa zbrana planinska množica kleče priporočila Bogu v varstvo. Po službi božji je knezoškof blagoslovil novi skalaški dom.
Po cerkveni slovesnosti je častni predsednik TK Skale prof. Ravnik najprej opravičil odsotnega predsednika dr. Kajzela, nato pa pozdravil škofa dr. Rožmana, zastopnika banske uprave in referenta za turi6tovski promet dvornega svetnika dr. Mama, zastopnika ljubljanskega župana dr. Grassellija, predsednika SPD dr. Pretnarja, bistriškega in srenjskega (Srednja vas) župana ter druge odlične goste. Prečital je tudi pozdravne brzojavke, tako od predsednika Zveze jugoslovanskih planinskih društev dr. Franca Tominška, urednika »Planinskega vestnika« dr. Josipa Tominška, Hrvatskega planinskega društva, TK Slemena in druge brzojavke. Pri slovesnosti so bile zastopane tudi podružnice SPD in smučarskega kluba Bohinj, Zimsko-sportna zveza po g. Preda-liču, podružnica Skale iz Bohinja in Jesenic.
Po pozdravu je spregovoril dr. Mam, ki je omenil, da banska uprava ceni delo Skale, in zatrdil, da bo na odločujočih mestih poročal o najnovejših uspehih tega društva. V imenu mesta Ljubljane in ljubljanskega župana je sporočil pozdrave (lr. G r a s s e 11 i, ki je poudarjal, da se večina Skalašev rekrutira iz Ljubljane. Dr. Pretnar je sporočil pozdrave SPD, g. G o d e c pa pozdrave bohinjskih turistov. H koncu je spregovoril izven okvirja inšpektor g. \Vester, ki je prišel z ugodno vestjo, da poškodba članice TK Skale Pavle Jesihove ni tako nevarna. Že v soboto namreč so se razširile na Voglu vesti o tej nesreči, kar je zelo potrlo zbrane planince. Hkrati pa je prišla tudi vest, da nesreča ni smrtna, kar je pomirilo planince. Pojasnilo g. Westra je podvojilo razpoloženje planincev.
Po slovesnosti so bili gostje postrežem v jedilnici, drugi planinci pa so kosili na terasi.
Novi dom Skalašev stoji na Rjavi skali pri planini Vogel, in sicer 1660 m nad morsko višino. Vrh je bil prvotno visok 1664 m, pa so planinci s prostovoljnim kulukom odrezali 4 m, da 60 zravnali prostor za dom. Načrte je napravil načelnik gradbenega odseka TK Skale inž. Herbert Drofe-nik. V prvem nadstropju doma je jedilnica, od koder je najlepši razgled po vsej dolini, obenem so v prvem nadstropju tudi kuhinja, oskrbni kova soba, jedilna shramba in umivalnica. V pritličju pa je velika skupna spalnica z ločenimi ležišči, smuška soba in posebna manjša spalnica za turi-stinje. Dom je zgrajen po modernih planinskih načelih. Že dosedaj pa ee je izkazalo, da je dom celo premajhen in da bo treba kmalu misliti na povečavo. Dom je zgrajen tako, da se da vsak čas povečati, ne da bi trpela celotna zunanjost stavbe.
Popoldne so se pričeli planinci razhajati v najboljšem razpoloženju. Pogovor vseh se je sukal okoli krasno uspele slavnosti. Vsi so priznali, da so skalaške prireditve najboljše prirejene in organizirane.
Vsak dan požari
Sostro, 20. avgusta.
V	nedeljo zjutraj okrog pol petih je začel goreti v Zavogljem kozolec s sedmimi okni, poln žita. Bil je naenkrat ves v plamenu in preden 60 prišli ljudje pomagat, je bilo že V6e uničeno. Škoda je zelo velika. Sumi se, da je zažgala zlobna roka, ker je kozolec precej oddaljen od ceste.
Cerknica, 19. avgusta.
V	soboto zvečer, ko so ljudje legli k počitku, je nenadno švignil ognjen zubeli iz poslopja Laha Ivana v Podskrajniku št. 3 pri Cerknici. Ogenj so najprej zapazili ljudje iz Zelš, ki so na hribčku krasili cerkev za nedeljsko slavnost. Kmalu se je oglasila tudi gasilska trobenta in plat zvona v Cerknici in Dolenji vasi. Ljudje so se zelo prestrašili, mnogo
Deputacija smučarjev pri knezoškofu
Ljubljana, 20. avg.
V soboto dopoldne se je zglasila pri knezoškofu gosp. dr. Gregoriju Rozmanu deputacija SK Polža, da ga naprosi, da bi se knezoškofijski ordinariat zavzel za popravilo starinske cerkvice pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, ki že močno razpada. G. knezoškof je deputacijo izredno ljubeznivo sprejel. Z veseljem je obljubil, da bo storil vse potrebno, da bo pri Sv. Duhu vsako nedeljo služba božja, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili tudi domačini, ki jim ob slabem vremenu ne bo treba hoditi daleč v dolino v cerkev. K Sv. Duhu gravitirajo vasi Nova vas, Kriška vas. Zavrtata ter Mali in Veliki Vrhje. Prebivalci teh vasi imajo torej precej daleč do župne cerkve, nekateri nad eno uro, kar je pozimi večkrat težka ovira, da stari ljudje ne morejo k službi božji. Pa tudi smučarji, ki morajo sicer skrbeti, dn so pri službi božji v Ljubljani in morajo zato zgodaj vstajati, bodo to z veseljem jx>-zdravilL
Deputacija je g. knezoškofa tudi informirala o gradnji prvega dolenjskega smučarskega doma, in tudi v tem pogledu je pokazal g. škof polno razumevanje in veliko
jih je tudi hitelo k požaru. Najprej so prišli gasilci iz Dolenje vasi s svojo motorko. Nato so stopili v akcijo še cerkniški gasilci. Z nadčloveškim naporom so rešili iz goreče hiše vso opravo. V hiši so bili nastanjeni žena z dvema otrokoma, mož pa je v železniški službi nekje pri Kamniku. Zena pripoveduje, da je že par večerov nekdo hodil okoli hiše, — kajti hiša je na samem — in jo strašil. Tudi v soboto zvečer je prišel. Ko je žena zaspala, je izvršil zločinsko delo. Zeno in otroka so komaj rešili. Lah jc zavarovan, vendar je to zanj hud udarec, ker je ravno pred kratkim vso hišo popravil.
Dal Bog, da bi zločinec kaj kmalu prišel v roke pravice, ki naj ga ostro kaznuje. Saj je lo že enajsti požar v teku dveh mesecev. Ljudje pa niti v miru ne morejo spati t
zanimanje za to delo. Obljubil je, da bo dom osebno blagoslovil, ko bo dograjen. Obenem je obljubil, da si pride dom ogledat še pred dograditvijo in to priliko bo porabil, da si ogleda tudi cerkvico pri Sv. Duhu in njeno okolico. Deputacija se je g. knezoškofu prisrčno zahvalila za ljubeznivost in izredno zanimanje za razvoj našega zimskega športa, ki ima v našem najvišjem cerkvenem dostojanstveniku vnetega prijatelja.
Smrt na želez, tiru
Črešnjevec pri Slov. Bistrici, 19. avgusta.
Med postajama Pragersko in Slovenska Bistrica so našli snoči pri železniškem predoru na Črešnjevcu na tiru mrtvo truplo tesarja Sajko Franca iz Vrhloge pri Črešnjevcu. Omenjeni je bil priden in zelo delaven fant ter se je nameraval v kratkem poročiti in prevzeti domače posestvo. Kaj je vzrok tako tragične smrti, se še ne ve. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico na Črešnjevcu, kjer bo sodna komisija dognala, ali se jc zgodila nesreča ali pa morda tudi — zločin. Strašna novica je domače popolnoma potrla, saj so ravno na njega stavili vse upe in nade. Težko prizadete nai tolaži Botf.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joaefova« grenčica do urejenega j želodca in Črevesja.
O nesreči gdčne Pavle Jesihove
Ljubljana, 20. avg.
O nesreči, ki je v soboto zadela znano ljubljansko turistko in plezalko gdč. Pavlo Jesihovo, smo že v nedeljo poročali. Ker so se pa čisto brez jiotrebe na ta iu oni način o tej nesreči razširile razne naravnost go-roslasne govorice, smo hoteli našim bralcem podati točno poročilo o nesreči. Prosili smo g. Lij>ovca, ki je Jesihovo gospodično spremljal pri plezalni turi, naj bi nam on točno povedal, kako se je nesreča zgodila.
G Lijx>vec je bil precej vznevoljen nad glasniki našega javnega mnenja, češ, da so stvar strašno pretiravali in svojce prizadetih obeh brez vse potrebe spravljali v velik strah in žalost. Nerad nam je popisal svojo turo, boječ se, da bi mu potem zopet kdo ne položil v usta besed, ki niso resnične. Končno nam je podal tole kratko, stvarno in točno poročilo:
Z gdč. Pavlo Jesihovo sva plezala med Veliko Mojstrovko in Travnikom (torej ne po Jalovcu) ter iskala poti po neki novi steni. Iz Planice sva odrinila nekako ob 3 zjutraj. Pri studencu pod Slemenom sva zavila vstran. Bila sva že kakih 300 m visoko v steni, ko sva morala preplezati prav težko navpično steno. Gdč. Jesihova je plezala pred menoj. Naenkrat sta se ji izpulila iz steno oba železna klina, za katera se je držala. Padla je kakih 25—30 in globoko. Med padcem se je zadela z desno ramo in najbrž tudi z desno nogo. katero si je skoro gotovo pri tej priliki i>oškodovaln v kolenu. Jaz sem z vrvjo skušal njen padec omiliti, vsled česar gdč. Jesihova ni preveč hudo padla na polico pod nama, (Prsti g. Lipovca so obvezani, kar dokazuje, da mu je vrv, s katero je zadržaval padec gdč. Jesihove, zelo posnela kožo na prstih.)
Ko sem videl, kaj se je zgodilo — nadaljuje g. Lipovec — sem se takoj spustil na polico ter gosjKidični za silo obvezal glavo in poškodovano koleno. Nato sem jo dobro zavaroval na vse strani, da se ji ni moglo nič zgoditi ter se spustil po steni iskat v Tamar pomoči. Žal, moram ugotoviti* da v tej koči ni skoro nobenih reševalnih pri-
Pogreb f profesorja dr. Jožefa Dolenca
Planina pri Rakeku, 19. avgusta. Danes je doživela naša župnija slovesje veličastnega pogreba: pokopan je bil rojak zlatomaš-nik, bogoslovni profesor v p., doktor bogoslovja dr. Jožef Dolenc. Truplo blagopokojnika so prepeljali že v soboto popoldne iz Ljubljane in položili na mrliški oder v rojstni hiši. V nedeljo popoldne pa smo ga ob spremstvu 6 duhovnikov ob izredno številni udeležbi prebivalstva vseli slojev izročili rodni zemlji.
V slovo sta pokojniku govorila dr. A. Levičnik in planinski župnik iv. Lovšin (v imenu duhovnikov, bivših učencev). Tako se je plemenitemu učenjaku izpolnila srčna želja, »v zemlji domači da truplo ležic.
Abiturijent Fr. Krupej na zadnji poti
•f" Abiturijent Kropej Franc,
ki se jc 15. avgusta ponesrečil pri nabiranju planink na Mrzli gori.
Konjice, 18. avgusta.
Veličasten pogreb je imel danes Kropejev Francelj, ki je postal žrtev naših planin. Zbrala se je vsa konjiška nadžupnija, da na zadnji poti pospremi svojega — bogoslovca. Ravno na dan njegove nesrečne smrti je prišel na nadiupni urad dekret, da je sprejet med gojence kn.šk. bogoslovnega semenišča. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo šestnajst duhovnikov in devet bogoslovcev. Pogreb je vodil konjiški arhidiakon gosp. Franc Tovornik ob asistenci konjiškega kaplana gosp. Časlna in Vranskega kaplana gosp. Bohanca. Ko se je pogreb pomikal skozi trg, so bile vse trgovine in gostilne v znak žalosti zaprte. Ves trg in vsa obširna Uadžupnija globoko sočuvstvuje z ubogo materjo in sestrama, ki so na tako tragičen način izgubili sina ozir. brata. Soba, v kateri je ležal rajni, je bila naravnost zasuta s cvetjem. Po maiši-zadušnici je krenil sprevod na pokopališče. Za krsto je šla mati in obe sestri, nato sorodniki in člani družine knezov Windischgraetzov. Godba Mar. kongregacije je igrala žalne koračnice. Ob grobu je najprej izpregovoril prekrasne besede gosp. arhidiakon Tovornik. Za njim je govoril gosp. prof. Šedivy, ki se je skupno s prof. Skokom udeležil pogreba kot zastopnik mariborske humanistične gimnazije. Poudarjal je, kako je bil rajni dober dijak, katerega je vse rado imelo. Prav posebno ganljiv in lep pa je bil govor tovariša-abiturijenta Franceta Rauberja, ki je govoril v imenu tovarišev-abiturijentov. Pevski zbor je pod vodstvom orga-nista Turka zapel tri žalostinke, na domu, v cerkvi in ob grobu. H koncu je še zaigrala godba žalo-Minko in hladna »»mlin i«? zagrnila krsto dragega Fran celina.
prav, da manjka obvez, vsled česar sem moral pozneje razparati svojo robce in nahbrt-nike, da sem ixmesrečenko obvezul. V Tamarju sem v naglici napisal dve brzojavki: eno za svojo mamo, v kateri sem sj>oročil, da se je gdč. Jesihova lažje i>oškodovala, jaz pa da sem čil in zdrav ter da ni nič hudega; v drugi brzojavki pa sem prosil reševalno eksj>edicijo na Jesenicah, naj pride na pomoč. V koči v Tamarju se je mudil ua i>očitnicah g. Gregorc, katerega som naprosil, naj bi ti dve brzojavki odnesel na pošto, kar je tudi storil. Hlizu koče v Tamarju pa je taboril tudi mlad nemški turist Waller Pfliiger, ki je bil takoj pripravljen iti z menoj v steno, če bi se dalo gospodični kaj bolj pomagati, dokler ne pride ekspedlcija. Iz tega sledi, kako netočno je bilo poročilo nekega lista, ki jo trdil, da sva Pfliigerja srečala v steni, ko je plezal. S Pfliigorjem, ki se je izkazal za zelo ljubeznivega, vrlega in uporabnega planinskega tovariša, sva bila kmalu zopet pri ponesrečenki, kamor sva k sreči prišla še prej, preden je pričelo deževati. Tako sva | jo lahko tudi pred dežjem zavarovala. S po-| močjo spretnega Walterja Pfliigerja, ki je ! ostal pri nama tudi ponoči — zaradi dežja ni kazalo, da bi se vrnil — sva gospodični prav dobro obvezala poškodovano koleno, tako da je pozneje še zdravnik pohvalil najino delo. Ponoči jo gospodična precej krvaveli!. toda bila je ves čas korajžna.
V nedeljo zjutraj pa je prišla jeseniška reševalna ekspedieija: Čop. Potočnik in drugi — sami nasi stari prijatelji. Po vrveh smo nato ranjeno gospodično spustili čez steno do prodišča, nato pa jo odnesli čez Sleme na Vršič, kjer jo je že pričakoval njen oče z avtomobilom. Avto jo je potem prepeljal v Leonišče. Veliko upanje je, da se bodo vse poškodbe dale brez škodljivih posledic po-praviti. Ranjena je na desnem kolenu ter na desni rami. Tudi na glavi ima majhno poškodbo, ki pu je brez pomena, notranjih IKiškodb sploh nima. Pač pa je izgubila precej krvi. Tako se je ta planinska nesreča, ki bi bila seveda mogla biti tudi mnogo večja, iztekla še precej srečno.
Izlet planincev v Južno Srbijo
Planinski kraji na jugu naše države vzbujajo med našimi planinci izredno zanimanje. Mnogo jih je že bilo iz naših krajev, ki so jx).setili mogočne južno-srbske in črnogorske planine: Sar-planino, Perister, Pro-kletije, Korab in Durmitor ter občudovali divno Prespansko in Ohridsko jezero, prekrasne stare manastiie, ki hranijo ogromna bogast va na umetninah in zgodovinskih si>o-tnenikih, slavna mesta, katerih zgodovina gre nazaj v rimske čase ter s si>oštovanjem in ponosom gledali kraje, kjer se ,je odigravala zgodovina rimske civilizacije, slavne preteklosti mogočnih jugoslovanskih držav in jugoslovanske kulture, tužua zgodovina jugoslovanskega robstva pod turškim jar-mom ter se bile herojske borbe, ki so nam končno prinesle našo svobodo in zedinjenje.
V srcih teh krajev, v carskem Skoplju, bo 8. in 9. seiit. t. 1. kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. V zvezi s tem kongresom, ki bo manifestacija našega jugoslovanskega planinstva, pa se vrše tudi izleti po naših južnih planinskih krajih.
Izleti se prično iz Skoplja v nedeljo, 9. sept. t. I. ter trajajo cel teden, tako da se udeleženci povrnejo iz Skoiilja nazaj v soboto, 15. sept. Potovanje bo od Skoplja naprej urejeno po skupinah. Prva skupina potuje iz Skoplja skozi Gradsko in nato z avtobusi na Bitolj—Ohridsko jezero — mimo Debra — skozi dolino Hadike pod mogočnim Korabom in skozi Gostivar in Tetovo ob vznožju Šar-planine do Skoplja. Druga skupina potuje v obratni smeri z avtobusom, na j>rogi Gradsko—Skopl.ie pa z železnico. Tretja skupina iz Skoplja skozi Tetovo v dolino Radike. nato na Korab (2764 m), po sestopu na Ohridsko jezero—Bitolj—Prilep iu Skoplje. Četrta skupina iz Skopl.ia na Sar-planino (L.iuboten) po sestopu na Ohridsko jezero—Bitolj in Skop|je. Peta skupina isto j)ot, samo mesto Ljubotena naskoči Turčin v Radokovi planini (2704 m). Šesta skupina potuje iz Skoplja na Uroševac— Kosovo polje in Prištino do Peči (manastir Dečani) in nazaj na Skoplje, bodosi z avtobusi ali pa iz Peči z avtobusom na Prizren in preko Šar-planine na Tetovo—Ohrid— Skoplje. Sedma skupina — ako bo najmanj dvajset udeležencev — iz Skoplja na Šar-planino, nato po sestopu z avtobusom skozi Ped, Podgorico, Cetinje in Lovčen na Kotor in z ladjo na Sušak.
Udeleženci naj se priglase Osrednjem u odboru SPI) v Ljubljani najkasneje do 28. avgusta t. L, ker bo ie na ta način mogoče zagotoviti potrebna prenočišča. Navedejo naj tudi, v kateri skupini želijo j>otovati, ker so bodo sedeži v avtobusih^ in prenočišča rezervirali. Za poznejše prijave društvo ne prevzame nobene obveznosti.
Krompir gnije po njivah
Konjice, 17. avg.
Vroči julijski dnevi so se spremenili v deževne in neprijetne v prvi polovici avgusta. Ni ga bilo dneva, da bi ne padal dež, več ali manj. Voda je popolnoma prepojila že itak težko zemljo. Mokrota, katera je izvrstno vplivala na setve in travnike je zadala kmetu hud udarec. V veliki množini je pričel gniti krompir brez razlike na seme, lege in zemljo. Ako greš ob njivah boš videl, da je ovenela, deloma še posušena krompirjevka na zunaj, v notranjosti pa je že precej uničenega. Poleg tega ne manjka še miši, ogrcev in črvov, ki pomagajo kmetovalca na skrivaj odirati.
Da bi ne segnil ves pridelek, se kmetje odločujejo izkopati ga nekoliko pred časom. Podobno kakor letos se je zgodilo 1. 1926, ko skoraj nobena hiša ni imela krompirja za seme. Dobro se še ljudje spominjajo, ko so ga kupovali po 1 do 1.50 Din
Po vinogradih je, kakor smo že poročali, toča oklestila za 30 odstotkov grozdja. Sedaj se kaže, da se ga bo posušilo, oziroma segnilo še okoli 50 odstotkov. Tako bo za 75 odstotkov manjši pridelek, kakor smo se nadejali. Vinogradniki si segajo v lase. Nadalje so udarjeni lesni producenti, kmetu se plača pravzaprav trud in voznina; živinske cene so obupne (debeli voli 3.50 Din, plemsn-•ke krave 1.50—2.25 Din itd. V prepad...
Ljubljanske vesti:
Zopet smrt pod tramvajem
Ljubljana, 20. avgusta.
Globoki vtis, ki ga je napravila nesrečna smrt mizarja Stareta iz Smlednika pod tramvajem v Dravljah, se je komaj malo polegel, ko je danes dopoldne prišlo do enakega nesrečnega naključja na Vodnikovem trgu pred Jugoslovansko knjigarno. Nekaj minut po 10 je namreč tramvaj, ki je vozil od Poljanske ceste proti mestu, podrl mladega delavca, ki se jc peljal s kolesom.
Ponesrečenec je 27 letni delavec La^ar Jerman, doma iz Kobra (?) pri Gorici jn stanujoč v Mostah, Ljubljanska ulica 7. Kakor je Jerman, dokler je bil še nezavesten, sam pripovedoval, se je peljal s kolesom od magistrata. Pred Jugoslovansko knjigarno se je hotel izogniti nekemu vozu in se umakniti tramvaju, ki je prihaial za njim, obenem pa tudi tramvaju, ki mu je prihajal nasproti. Pred Jugoslovansko knjigarno se običajno namreč tramvajska voza srečata. Bil pa je nekoliko prepoča-
sen, oziroma je bilo že prepozno, zakaj s kolesom se nasproti prihajajočemu tramvaju ni mogel umakniti in ga ie voz podrl na tla. Jerman je obležal s hudimi poškodbami na glavi in na prsnem košu. Priskočili so ljudje in ga prenesli v bližnjo vežo. Nato je prišel reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili nevaren pretres možgan. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Jerman, ob 1 podlegel smrtni poškodbi. Jerman je bil samec in prav za prav brez posla. Preživljal se je s slučajnim zaslužkom, da ie sem-intja kod kaj delal za koalo in večerjo. Bil pa je priden človek.
To je v treh dnevih že druga 6mrtna nesreča pod tramvajem. Obe nesreči naj služita kolesarjem v opozorilo, da se kolikor le mogoče izogibljejo tramvajske proge ter opuste svojo nesrečno navado voziti med tiri. Enako, kakor nesreča v Drav-| ljah, tudi te nesreče ni zakrivil voznik, kar je že dognala preiskava.
Nov način tlakovanja cest
Ljubljana, 20. avgusta.
Prometno najživahnejšo Bleivveisovo cesto polagoma tlakujejo. Dela zato počasi napredujejo, ker ni bil zadosten dovoz zdrobljenega porfirja, ki ga dobivajo iz Kamniške Bistrice. Letos bodo povsem končana tlakovalna dela od Aleksandrove ceste do banske uprave odnosno nekoliko naprej. Na trdo betonsko podlago polagajo 5 cm debel asfalt. To predpisano plast, ki je potrebna za težak vozovni promet, napravljajo v dveh, po 2.50 cm debelih plasteh. Med plast smole posipljejo drobno zmlet porfir. Popolnoma asfaltirana je sedaj Blei-vveisova cesta od Aleksandrove ceste do muzeja.
Mestna občina je po svojem cestnem vodstvu začela v lastni režiji s tlakovanjem Erjavčeve ceste. So hudi križi.in težave pri tlakovaniu. Ko pri-čno s preurejevanjem kake ceste, opazijo, da so v preteklosti ceste gradili na primitiven način in je 'reba dostikrat napraviti še trdnejšo podlago za ssfalt. Na Erjavčevi ccsti, ki ni ena najprometnej-ših, so sedaj uvedli nov način tlakovanja, ki bo za
„Raziskovalci svetega pisma" - tožijo
Večkrat smo že svarili pred raznimi krivo verskim i brošurami, ki .jih v zadnjem času vsiljivo ponujajo po hišah in ki vsebujejo adventistične in druge sličue verske zmote. O takih in podobnih brošurah so izdali pred kratkim salezijanci na Rakovniku v svoji zbirki »Knjižice« 32 strani obsega-jočo knjižico z naslovom »Lažni preroki«, kjer zavračajo krive nauke adventistov in raziskovalcev sv. pisma. Zdaj pa je društvo »Svetilnik«, »združenje raziskovalcev sv. pisma, za kraljevino Jugoslavijo«, ki ima svoj sedež v Mariboru in ki tudi izdaja znane brošure kot »Hrfa božja«, »Kraljestvo božje«, »Kje so mrtvi?« in druge, po svojih zastopnikih dr. K o runu Milanu in dr. Jelencu Celestinu vložilo tožbo zoper dr. Knifiea Franca, salezijanca na Rakovniku, kot urednika zbirke »Knjižice«, zoper Lusk ar j a Antona, salezijanca isto-tam, »ki je kot delegirani cenzor knjižico pred natisom proučil iu ugotovil, da proti natisu ni zadržka«, in zoper g. prošta Ignacija Na. dr aha, ki je v funkciji generalnega vikarja dovolil, da se knjižica natisne. V tožbi navajajo, da očita knjižica »Lažni preroki« tožečemu društvu stvari, »ki utegnejo škodovati njega časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu in da ga tudi žali«.
*
0 Pokroviteljstvo festivala slovanskih narodnih plesov. Nj. Vel. kraljica Marija ie blagovolila prevzeti pokroviteljstvo testirala. slovanskih narodnih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani. To visoko odlikovanje je gotovo najvišje priznanje pomembnosti sept. prireditve.
Zobozdravnik Med. Univ. Ar. SreCKO HM
Gregorčičeva ulica 32 — Telefon 20-70 zopet redno ordinira
0 Prof Subotič v Ljubljani. V nedeljo je prišel v Ljubljano priznani jugoslovanski znanstvenik dr. Dragotin Subotič, ki je profesor na angleškem vseučilišču Kings College, kjer predava slavistiko. V Ljubljani je odlični gost obiskal razne osebnosti in nekaj svojih znancev, nato pa se je odpeljal na Bled. Svoje počitnice pa bo gost preživel v Rogaški Slatini.
0 Erjavčeva cesta bo v odseku med Igriško ulico in Bleivveisovo cesto nekaj dni za vsak vozni promet zaprta, ker se je pričelo s površinsko obdelavo z bitumnom.
© O Dolenjski cesti se pač malo govori in ne more se trditi, da v kakem oziru kaj napreduje. Najhujša je cesta, ki drži na dolenjski kolodvor. Cesta je tako razdrapana od nalivov, da mora voznik paziti, da se prazen voz ne preobrne, če pa je naložen, pa je v nevarnosti živina in voznik, kajti jarki po sredi ceste in ob krajeh so taki, da so v mraku v nevarnosti, da si noge polomiš, — K temu bi bilo merodajne kroge opozoriti, da bi napravili izvozno cesto od kolodvora mimo Sokola IV, kjer je že železniški jarek pre-mosten in bi bila tu lepa ravna izvozna cesta od kolodvora za vpreženo živino. Radovedni smo, kdaj se bode tem kričečim razmeram v gospodarskem oziru ugodilo. — Blagor tudi kolesarjem na hodniku Dolenjske ceste, ker zakon o polic, cestnem redu je menda zašel v arhiv. Kolesarjenje po hodniku — zlasti od mitnice proti Rudniku je veliko bolj živahen, kakor je bil pred zakonom. Kolesarji drvijo, ne meneč se za staro ali mlado, hočeš nočeš moraš bežati s hodnika, da si ohraniš cele koBti. Pešci prav vljudno prosimo, da bi se sakon zopel potegnil iz arhiva ter dal kolesarjem * vednost.
© Sezona za gobe. Polagoma sc bliža prava sezona za gobe, zlasti 2« jurčke in druge boljše gobe. Včeraj je bilo na trgu že več lepih jurčkov, ki so bili po 3 do 4 Din merica. Letošnje leto pa ie prav ugodno za lisičke, ki rasiejo po okoliških gozdnatih Hribih v v»Kkil> množinah. Lisiček so liter do t Din.
eno tretjino cenejši ko običajni, pri katerem stane 1 m3 150 Din. Izvedla se bo površinska obdelava z bitumenom. Na trdo, zvaljano in natančno očiščeno podlogo bodo te dni začeli nalivati črno smolo, na katere plast bodo posuli zdrobljen porfir. Ta plast se bo tako močno strdila, da bo branila vodi pronicati skozi in se bo vsa voda odtekala v obrobne kanale. Na ta način bodo tlakovane mnoge ceste, ki so manj prometne in ki so drugače povezane z glavnimi prometnimi žilami. Tlakovanje teh cest pa je potrebno, ker se drugače nanese na glavne, asfaltirane ceste z vozili iz teh cest vse blato in prah in tako jih ni mogoče vzdrževati v vsej čistoči.
Ker se sedaj v mesto dovažajo velike množine porfirja, naj omenimo, da že dve podjetji kopljeta in drobita porfir v Kamniški Bistrici. Mnogo porfirja v ogromnh skladih je tudi v Kokri. Pri Lan-covem na Gorenjskem pa se najdejo velike skale porfirja kar na poljih in travnikih. Te skale je tja, kakor sodijo geologi, privalil velik triglavski ledenik, ki je segal daleč v gorenjsko ravan.
0 Tri metre visoki paradižniki. Letošnje leto je prav ugodno za vrtnarje, ki se morejo vsi postaviti s prav lepimi pridelki. G. Karel Kačar, telefonist reševalne postaje nam je s ponosom pokazal svoje krasne paradižnike, ki so zrasli na njegovem vrtu na Vidovdanski cesti 12. Stebla teh paradižnikov so dosegla višino nad 3 metre in imajo posamezna stebla tudi po 20 in več lepih sadežev. Tako lepi paradižniki so tudi za Ljubljano redkost.
0 Cenjene čitateljc opozarjamo *< pre-selitveno naznanilo lekarne g. Mr. Ph. Anton Ustar.
Demagogija s Prekmurjem
Slov. krajina, 12. avgusta.
Na dan petnajstletnice naše svobode bodi zapisano, da »Jutro« nima sreče s svojim poročanjem o Slovenski krajini. (Mimogrede bodi povedano, da se »krajina« pravilno piše z majhno začetnico!) Netočna in tendenčna poročanja so dosegla v teh letih višek. Zadnje dni smo videli tak slučaj, 9. t. m. pa se je oglasil v »Jutru« neki H. I„ ki je zaslužen demagog s svojimi vrsticami, a popoln kulturni analfabet! On si namreč drzne pisati z debelimi črkami: »Res pa je, da naziva .Slovenska Krajina' ni rabil nihče ne v prejšnjih časih in ne po osvobojenju...« Kljub temu, da je bilo ponovno zapisano (zadnjič v »Slovencu« 13. jul. t. 1.), da se je naziv »Slovenska krajina« rabil že davno pred osvobojenjem -— in celo v Mariboru, kjer je »Slovenski Gospodar« rabil to iitie n. pr. 22. avg. 1878; doma pa so rabili to ime od začetka slovenske publicistike, to je od prvega »Kalendarja« dalje; sam dr, Iva-noci n. pr. 1. 1904,. str. 65; 1. 1906; str. 51, 102 itd. Drugi v Kalendarju 1905, str. 68 in odslej stalno. Naziv »prekmurski« se pojavi prvič 1. 1919 v domačem tisku. — Bedasto je, kar piše H. I., da nekdo zahteva, da se naj »za Prekmurje uradno prizna naziv Slovenska krajina«! Kdaj in kje? Sploh pa: uradnega naziva »Prekmurje« nikjer ni!! Vsa resna publicistika in znanost pa rabi naziv »Slovenska krajina«, dasi demagog modruje, da se je vse to pričelo »pod vplivom raznih samo-slovenskih podvigov« in da rabi to ime »le par ljudi kot umetno skovanko ...« Vsak dober šolar-ček vidi skovanko v imenu »Prek-murje«, dočim »Slovenska krajina« po normalnih jezikovnih pojmih pač ni skovanka! Ponosni smo pa lahko na »samoslovenske podvige« svojih prednikov 1. 1904 in še 1780, ko so pisali na Madžarskem »Slovenska okroglina«! Danes pa spada med teh »par ljudi« sledeča vrsta: dr. A. Melik in J. Orožen v »Zgodovini Jugoslovanov« (1929), str. 13 in 14, dr. Slavič, dr. Grafenauer, dr. V. Bohinec na veliki karti Dravske banovine, avtorji Slovenske čitanke za II. r. (pet jih je!), celo urednik »Jutra« B. Borko in še vrsta resnih spisov. In končno: isti H. I. je da! v istem »Jutru« 1929, št. 192, nekemu članku naslov »Slovenska krajina«! Torej padejo vsi očitki tudi nanj. . . Druge strani pa si ne bomo ogledovali. Prepuščamo jim »idejno-politično opredeljenost«, ki jo izpoveduje zanje »H. I.«: »Ostanimo Prekmurci kot del enotnega jugoslovenskega naroda: Prekmurci, Slovani, Jugosloveni, Slovenci (oh! . . .) in to brez vseh primesi kake plemenske individualnosti (?! kako naj to razumemo?), parti-kularizma, regionalizma ali pa celo našega umirajočega — separatizma.« (Dobesedno po »Jutru« 9. t, m., str. 5.) Svetujemo piscu, naj se preseli na Mars ali kam drugam, pa ga ne bo motil »regionalizem« in vsi podobni spaki, ki mu mešajo glavo .. . Ali ni »partikularizem« itd., da se proglaša za »Prekmurca« — za »Slovenca« (ali ni to separatizem?) — kar v štiri kategorije se je uvrstil — le na človeka je pozabil in z njim na pamet.
Mariborske vesti:
Bilanca Mariborskega tedna
Zagorje
Zagorski občinski proračun še vedno ni polrjen. Da je zaradi tega zmeda pri plači nameščencev, je razumljivo. Zadnja občinska seja ni bila sklepčna, ker so manjkali člani večine,
Maribor, 20. avgusta 1934. Mnenje predstavnikov mariborskega gospodarstva.
Mariborski teden je s prireditvami na Mariborskem otoku srečno zaključen. O letošnji vrednosti njegovega zabavnega dela (izvzete ap pri tem prireditve na otoku) smo 6vojc mnenje že povedali. Zn nami so izrazili skoraj isto mnenje tudi ostali listi. O gospodarskem efektu- Mariborskega tedna smo se informirali pri predstavnikih tukajšnjega gospodarstva. Uredništvo »Slovenca« v Mariboru je dobilo nato naslednje odgovore.
Za trgovino je bil uspeh Mariborskega tedna negativen. Skoraj vse stroke izjavljajo, da je promet nazadoval v avgustu za 30 odst. Sicer je res, da> je avgust v trgovini najslabši mesec, .vendar gre dosti nazadovanja tudi na račun pretiranega zapravljanja. Ugleden ma-nufakturist, ki ima veliko trgovino na obroke, pravi, da mu 70 odst. dolžnikov ni poravnalo obroka za avgust. Kričač z gumijastimi ovratniki poti kostanji na Aleksandrovi cesti je prodal v istem času več ovratnikov, kakor vsi mariborski trgovci skupaj, dasi imajo oni imo blago ceneje v zalogi.
Za obrt je bil Ma ribo rek i teden zlasti v reklamnem oziru važna prireditev. Mariborsko obrtništvo se je postavilo letos z dobro razstavo, ki bi se lahko pokazala povsod. Razstavljeni izdelki so bili res na višku ter so vsem obiskovalcem razstave nazorno predočili pomen, ki ga ima obrtništvo v narodnem gospodarstvu. Direktne koristi, izvirajoče iz naročil, ee bodo šele pokazale. Vsekakor je dala razstava pobudo za koristno tekmovanje in to bo obrtništvu samo v korist. Priporočljivo bi
bilo za bodoče to razstavo samo še bolj teme* ljito pripraviti in bolj sinotreno organizirati.
Največ koristi od Mariborskega tedna je imel še tujski promet. V Maribor je prišlo po izjavah funkcionarjev Marib. tedna okoli 5000 tujcev. Mnogo eo bili zastopani Avstrijci, ostali pa so bili naiveč iz Slovenije, le v manjši meri iz južnih delov države. Vsi ti tujci so gotovo pustili v mestu precej denarja. Hoteli in ostala prenočišča so bila precej dobro zasedena. Manj so zadovoljni kavarnarji in restavratarji, z izjemo onih seveda, ki so prodajali na zabavnem prostoru Mariborskega tedna. Radi navala na zabavišče so trpeli ostali lokali v mestu, še bolj pa v periferiji.
Vse te izjave nam kažejo, da se bo moral Mariborski teden v prihodnje na podlagi triletnih izkušenj preorientirati. Omejiti bo treba čezmerno izeuševanje žepov mariborskega prbivalstva na zabavišču, saj so samo razne neresne atrakcije odnesle v tujino nad pol milijone dinarjev. Morda bi mogla uprava tedna v lastni režiji oskrbeti primerno zabavo, 6aj bi se to gotovo izplačalo. Če delajo nadalje razni inozemski kričači pod svojimi mat-elami sijajne kupčije, bi jih mogli tudi domačini na bolj1 soliden način, le podjetnosti je treba. Pritegniti bi bilo treba k aktivnemu sodelovanju vse panoge, ki so tipične za Maribor. Mislimo tu predvsem lia tekstilno industrijo.
Dalje je treba dati tednu tudi v kulturnem oziru nekaj boljši in bolj soliden temelj. O »Kulturni prireditvi v Črni mlaki« letos namenoma nismo poročali. S tako predstavo si mariborsko gledališče vsebinsko ne more dati dobrega spričevala, dasi je bila tehnično dobro pripravljena.
Slovenskih goric na verski manifestaciji
Maribor, 20. avg.
Delovna skupina fantovske KA pri Ne-govi je obhajala v nedeljo 19. t. m. lep praznik, ki se je razvil v krasno manifestacijo slovenjegoriških fantov. Blagoslovljen je bil novi prapor negovske delovne skupine FKA. V nedeljo zjutraj so domači fantje v častnem številu pristopili k mizi Gospodovi. Popoldne pa so k blagoslovitvi prihiteli fantje iz celili Slovenskih goric. Prišli so peš, na okrašenih vozovih in okrašenih kolesih. Praznično pritrkavanje zvonov je oznanjalo praznik versko zavedne mladine. Cerkev se je skoraj napolnila samih fantov in mož. Dekan Gomilšek je v pridigi razvil krasne misli o pomenu novega prapora in navduševal mladino k zvestobi do katoliških načel. Po pridigi se je izvršila blagoslovitev prapora, katero je izvršil dekan Gomilšek ob asistenci domačega žup. Granfole, šent-lenarškega kaplana Kordeža in kaplana od Marije Snežne Janka Rojhta. Sledile so pete litanije Matere Božje. Po večernicah se je vršilo v grajski dvorani versko zborovanje mož in fantov. Do zadnjega kotička so pro-
storno dvorano napolnili možje in fantje. Zborovanje je otvoril domači g. župnik Granfola ter podal besedo zastopniku škof. vodstva FKA Mirku Geratiču, ki je v lepih izvajanjih očrtal delo mladine v Katoliški Akciji v tesnem sodelovanju z duhoArniki. Sledili so pozdravi zastopnikov delovnih skupin. V imenu domačih fantov je pozdravil došle goste Franc Fekonja. Pozdrave so prinesli: Kramberger Franc iz Sv. Lenarta, Mohorič Stanko od Sv. Antona, Perko Leopold iz Marije Snežne, Kramer Janez od Sv. Ane, Žižek Miha od Sv. Benedikta, Minih iz Sv. Trojice in Drago Munda iz Maribora. Iz vseh govorov in pozdravov je izvenela ena sama misel kakor prisega: Zvestoba katoliškim načelom, zvestoba Kristusu Kralju. Zaključne ognjevite besede je spregovoril dekan Gomilšek. S pesmijo »Povsod Boga« se je zaključila lepa manifestacija slovenjegoriških fantov, kateri so vedno ob vsaki priliki, in bodo tudi v današnjih kritičnih časih, polnih zmed in nereda pokazali, da pravilno razumejo svojo nalogo pri izvajanju svojega apostolata, da zopet zavlada Kristus Kralj v dušah in srcih vseh ljudi
Ptuj
Smrtna kosa. V Žabjaku pri Ptuju je umrl ugledni posestnik Franc Anžel, v starosti 48 let. — V ptujski boinišnici pa je umrl Alojz Sakelšek, sin viničarja iz Vareje. Star ie bil še komaj 22 let. Naj v miru počivata!
Važen izum Mariborčana Šolarja
Maribor, 20. avgusta.
Na razstavi Mariborskega tedna ie vzbujala splošno pozornost obiskovalcev plinska peč za kopalnico, ki je popolnoma dftmače delo. Izumil jo je tehnik mariborske mestne plinarne g. Bogomir Šolar, izdelala pa tvrdka Kovina. Pred sličnimi inozemskimi izdelki, ki so bili razstavljeni poleg tega čisto domačega proizvoda, se odlikuje izum g. Šolarja po čisto originalnih napravah za absolutno sigurno rokovanje, ki onemogoča vsako uhajanje plina in s tem združene nesreče. Odlikuje se po mnogo večji izrabi gorilne toplote, pa tudi v ceni. Inozemskim izdelkom je cena 3500 do 4500 Din, domačemu pa 2300 Din, dasi presega v izdelavi, kakor tudi po zunanjem izgledu tuje naprave. G. šolar je sedaj poleg plinske peči za kopalnice izdelal tudi plinski avtomat, ki omogoča napeljavo tople vode po celem stanovanju. Avtomat deluje absolutno samogibno. Kakor peč, je tudi avtomat izdelan po originalni zamisli ter so njegove posebnosti: fina regulacija z ozirom na počasni vžig in hitro zaporo plina ter popolna sigurnost, ki prepreči vsako nesrečo. Velika prednost pa je v ceni: inozemski slični aparati stanejo 4500 do 5500 Din, domači izdelek pa ne bo stal niti 3000 Din. — G. Šolar dela sedaj na sestavi malega kuhinjskega plinskega grelca, ki bo zopet opremljen z njegovimi originalnimi zaščitnimi napravami ter bo zelo poceni. Mlademu izumitelju gre velika zasluga, ker nas bo tudi v tem pogledu
osamosvojil pred inozemskimi dragimi izdelki. ★
□	Požar je izbruhnil v hlevu kolonista Li-cardo Josipa na Petešovskem marofu. Zgorel je strešni stol, 17 centov sena in razno gospodarsko orodje. Zavarovalnina znaša samo 4000 Din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
□	Utonila je v dolnjelendavskih goricah ob Muri 6 letna Katarina, hčerka posestnika Štefana Horvata. Medtem ko je šel oče v mlin, je zašla deklica k vodi in padla v njo. Trupla še niso našli.
□	Poskusen vlom. Od 6obote na nedeljo zvečer eo vlomili neznani storilci v tekstilno tovarno Thoma v Mlinski ulici. Po načinu vloma ee da sklepati, da so bili isti vlomilci kot zadnjič. Od strani železnice so prišli skozi okno v pisarno, kjer so vlomili v blagajno in stikali za denarjem-Odnesli eo 2530 Din ter so izginili brez sledu.
□	Avtomobilska nosreča. Komaj so po več-tedenekem prestanku redne vožnje za silo popravili avtobus, ki je vozil na progi Maribor—Svežina, že je snoči doživelo podjetje novo nezgodo. V nedeljo okrog 8 zvečer je vozil avtobus 20 romarjev, ki so sc vračali z božje poti pri Mariji v Puščavi. Pri Gornji Kungoti, blizu orožniško postaje, ee je zlomila zadnja 06 in eno kolo je odletelo v strugo Pesnice. Pri tem 60 trije romarji zadobili samo lažje praske, vsi eo nato nadaljevali pot geš v Svečino. Radi te nezgode je spet za nedoločen čas ustavljen avtobusni promet proti SveČini.
□	Nezgode. Pri Sv. Križu nad Mariborom je padel v nedeljo 32 letni dninar Jakob Makol s
kolesa in ei poškodoval pri tem precej močno de eno ključnico. V SI. Bistrici je padla 5 letna hčerka art. kapetana Nada Vrbna tako nesrečno, da ei je zlomila desno roko. Ključavničarju Emilu Toplaku, uslužbencu pri tvrdki Zelenka v Mariboru, je stroj odtrgal dva prsta desne roke. Vse imenovane so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Tujski promet. V prvi polovici meseca avgusta je bilo pri policiji v Mariboru prijavljenih 1225 tujcev, od teh 309 inozemcev. Od inozemcev je bilo 85 oseb iz Dunaja, 71 iz Gradca, 233 pa iz drugih krajev inozemstva.
□	Rokoborbe v Mariboru. V unionski dvorani so se pričele dne 16. t. m. rokoborbe, nova atrakcija za Maribor. Najznamenitejši pri tem so šampi-ioni: Franc Pachradi (Dunaj), Abramov (Rusija), Walter Homann (Nemčija), Kahouta (Indija), Mar-kovig (Jugoslavija) in KeršiS (Gradec).
□	Izlet z avtokarom v Maria Zeli v dneh 23. in 24. ter 30. in 31. avgusta. Cena 210 Din, Putnik, Maribor.
□	Mogto venca na grob pok. ministra Antona, Sušnika sta darovala Ana in Jernej Korošak pri Kapeli 200 Din za tukajšnjo dijaško kuhinjo. Bog povrni vrlima darovalcema ta dar.
Celje
■& Pred oltar. Zadnje dni so se poročili v Celju: Kelc Mihael, cink. delavec in Art-njak Ema, gostilničarka, oba iz Gaberja; Roje Josip, delavec iz Medloga, in Lednik Marija, tov. delavka z Ostrožnega; Zapušek Martin, trg. pomočnik in Turk Marija, šivilja, oba iz Celja; Hackl Franc Josip, višji p. kontrolor v p. in Pavšek Roza, gospodinja, oba iz Celja; Possnig Leopold, zas. uradnik v Celju in Zorko Justina, uradnica iz Žreč Čestitamo.
-0" Davčna uprava v Celju sporoča vsem, ki so oddali pri njej stare obveznice 2/4% vojne škode v zamenjavo in še niso dvignili novih, naj takoj dvignejo pri imenovani upravi od 8 do 12 dopoldne nove obveznice, a najpozneje do 30. avgusta 1934. Seboj je treba prinesti reverz o predaji starih obveznic in pravilno izpolnjeno priznanico.
& Pretep med rudarji. V noči od nedelje na ponedeljek okrog polnoči so se stepli v kantini v Zabukovci zabukovški in liboj-ski rudarji. Nekdo jc napadel 36 letnega rudarja Ferdinanda Rezorja iz Megojnice z nožem in mu prereza 1 zapestje na levi roki ln ga zabodel v nad laket. Rezor je prišel včeraj zjutraj še sam v Celje, pri neki stranki pa mu je prišlo slabo in jc moral iskati pomoči v bolnišnici.
•0" Nesreča pri delu. 39- letni vin i čar Dro-fenik Miha. iz Poljčan je v soboto doma podiral smreke: pri delu jc padlo nanj drevo, mu zlomilo levo ključnico in poškodovalo desno nogo. — Trbovšek Ana, 44-letna dni-narica, z Rečice ob Savinji se je v nedeljo peljala, z vozom; med vožnjo se je konj spla-šil, Trbovškova je skočila z voza in si pri skoku zlomila desno nogo.
INSERIRAJTE M »SLOVENCU«!
Odločna beseda društva medicincev
za novo bolnišnico v Ljubljani
Društvo medicincev v Ljubljani kot edini predstavnik slovenskih medicincev, bodočih zdravnikov, izroča javnosti daljšo spomenico, iz katere posnemamo:
Sedanja državna bolnišnica v Ljubljani je bila odprta leta 1895,, torej skoro pred 40. leti, Res je sicer, da je bila takrat ena najmodernejših zdravstvenih ustanov na jugu, toda že v prvih letih njenega poslovanja se je jasno pokazalo, da naraščajočim potrebam mesta in dežele ne bo mogla dolgo ustrezati. Pri izdelavi načrtov posameznih oddelkov in tudi bolnišnice kot celote se je očitno premalo upošteval nadaljnji razvoj Ljubljane in cele Slovenije ter sorazmerno s tem naraščajoče potrebe. Posledice so se najprej pokazale na kirurškem oddelku, ki končno radi pretesnih prostorov in preobremenjenosti ni več ustrezal higijenskim predpisom. Skoro 25 let so si posamezni primariji prizadevali, da bi dogradili 11. oddelek. Toda ves trud pred vojno in po njej je ostal brezuspešen, dokler niso slučaji sepse in pet smrtnih primerov v februarju in marcu 1933. leta vsem jasno pokazali, da je postalo delo na kirurškem oddelku ne samo zelo otežkočeno, marveč ludi higijensko nedostatno in nevarno. Dobro leto po omenjenih primerih je stopilo »pereče« vprašanje razširitve bolnišnice vendarle v odločilno fazo.
Jasno je, da se pri reševanju tega vprašanja ne smemo omejiti samo na sedanjo potrebo. Iz zdravstvenih, pa tudi zgolj gospodarskih in finančnih ozirov sledi, da moramo misliti na zahteve in potrebe ne samo prihodnjih let, ampak tudi prihodnjih desetletij. Vsaka rešitev, ki tega ne upošteva, je zgrešena in škodljiva. Saj prav to nam kaže zgodovina splošne bolnišnice v Ljubljani; vsa brezuspešna prizadevanja za izpopolnitev, odpuščanja še neozdravljenih, zavračanja zdravja potrebnih in končno oni primeri sepse spomladi preteklega leta. Statistika ljubljanske bolnišnice o številu oskrbovanih bolnikov nam kaže, kakšnim zahtevam bi morala splošna bolnišnica v Ljubljani ustrezati in s kakšnimi razvojnimi možnostmi mora splošna bolnišnica v Ljubljani računati. Od leta 1923 do 1931 je naraslo število oskrbovanih bolnikov od 13.514 na 21.549, torej povprečno za več ko tisoč v enem letu. In to je popolnoma razumljivo: saj je Ljubljana središče ene najnaprednejših pokrajin v državi in ravno zato, ker je njeno središče, ji stavi cela Slovenija zahteve, katerim mora biti Ljubljana sposobna ustrezati. To velja prav tako za zdravstvo, kakor za gospodarstvo, upravo in prosveto. Iz statistike (Medicin, doišnjak leta 1933) je razvidno, da je bilo leta 1931 v 17 splošnih bolnišnicah v Sloveniji oskrbovanih skupno 49.570 bolnikov iz bolnišnic; od teh so zdravniki v Ljubljani v splošni bolnišnici zdravili 21.549, to je 43.4% vseh bolnikov. Ta visoki odstotek nam točno pove, ka) cela Slovenija danes nujno potrebuje: veliko centralno bolnišnico v Ljubljani, opremljeno z vsemi medicinsko tehničnimi pridobitvami, ki bo imela vse, kar zahteva moderna medicina za uspešno delo na polju narodnega zdravstva, za vzgojo domačega zdravniškega stanu in za napredek zdravniške znanosti, ki bo imela torej tudi kliniko.
Vkljub vsem oviram, ki jih stavlja današnja doba, je nesporno dejstvo, da se Ljubljana razvija in da naraščajo potrebe in zahteve vsega slovenskega prebivalstva. Prav tako, kakor je pred vojno vzrasla iz življenjske potrebe Slovencev zahteva po slovenski univerzi, torej tudi popolno medicinsko fakulteto. Zato se pri tem vprašanju ne smemo ozirati na nerazumevanje gotovih krogov do takih zahtev. Saj je znano, da je na malih fakultetah možen mnogo intenzivnejši študij in da
Dva morilca čebel
Ptuj, 20. avgusta.
Radi ajdove paše je prepeljalo več čebelarjev svoje čebele v vas Bukovce, 8 km oddaljeno od Ptuja, kjer je posebno dosti ajde. Med čebelarji sta tudi Frane Kenc, trgovec v Budini, in Franc Lenarčič, upokojeni železniški uradnik iz Ptuja. Čebelnjake so postavili na zemljišču posestnika Franca Janžekoviča.
Ponoči od 17. na 18. t. m. je Janžekovič, ko je že spal, začni pri čebelnjakih ropot. Ko se je nato približal k čebelnjakom, so nenadoma začeli padati streli iz revolverjev. V istem hipu je sprožil tndi Jfanžekovičv iz svojega revolverja, nakar sta dve moški osebi zbežali v temno noč. K sreči od strelov ni bil nikdo zadet.
Janžekovič je nato poklical domače in tudi obvestil orožnike, ki so prihiteli na kraj spopada. Našli so 22 panjev, imenovanih dveh, na tleh prevrnjenih, čebele pa so bile zadušene. Pri čebelnjaku so našli lonec, v katerem se je nahajala strupena brozga in palica ter brizgalka, kakor se rabi za skrop-ljenje trs j a v vinogradih. Razbojniki so napravili okoli 6000 Din škode. Orožniki so se podali takoj na zasledovanje rokovnjačev in so dva sumljiva tipa aretirali in izročili sodišču.
Ukradeni plen tatici ukraden
Ptuj, 20. avgusta.
Pred kratkim se ,ie vozila z želcznieo v Maribor Antonija Mavric, posestnica v Ljutomeru. Na postaji v Ptuju je vstopila v isti kupe mlada nepoznana ženska in se začela z, njo razgovarjati. Ko se je čez nekaj časa Mavrieeva za trenotek odstranila, je neznanka porabila priliko in ukradla iz torbice, ki jo je Mavričeva pustila v kupeju, ves denar v znesku 1800 Diu. Tatvino je Mavričeva opazila šele v Mariboru po izstopu iz vlaka, ko neznanke ni bilo več nikjer. Tatvino je naznanila oblasti, ki je končno izsledila neznanko v osebi 20 letne Marije Pod-breznik iz Sv. Urbana. Pri zaslišanju je Pod-breznikova tatvino sicer priznala, trdi pa, da ji jc bil denar zopet ukraden, ko je prenočevala na Sp. Bregu pri Ptuju. Preiskava je dognala, da je njena trditev točna, ker so pri hišni preiskavi zaplenili razno blago, ki je bilo, kakor dognano, kupljeno za denar, ki je bil ukraden tatici. Marijo Podbrozni-kovo so orožniki oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju, kamor so izročili ludi za ukraden denar kupljeno blago.
Koledar
Torok, 21. avgusta: Ivana, Frančiška šantalska.
nudijo male klinike uiedicincem več možnosti, da si pridobe potrebne ročnosti in vsakdanje zdravniške umetnosti. Statistike pripovedujejo, da imajo Nemci danes na poldrug — do dva — milijona ljudi po eno medicinsko fakulteto s kliniko. Velike, znamenite klinike (Miinchen, Berlin) v ničemer niti najmanj ne zmanjšujejo potrebnosti malih takultet, na katerih ima vsak študent dostop do praktičnega študija. Nedvomno si more medi-cinec zares dragoceno obogatili svoje znanje pri znamenitih strokovnjakih velikih univerz šele takrat, ko se je na mali fakulteti ob ugodnih študijskih razmerah na to pripravil.
Iz potrebe po najuspešnejšem torej, kliničnem načinu zdravljenja, iz težnje za uspehom in napredkom domačega zdravniškega stanu in iz naraščajočega števila slušateljev sedanje okrnjene medicinske fakultete, bo izšla odločna zahteva po popolni mcdicinski fakulteti in po popolni univerzi in to v prav taki obliki, kot nam je priborila sedanjo, čeprav okrnjeno univerzo.
Današnjim potrebam Slovencev ne ustreza torej niti razširjanje sedanje bolnišnice proti Škofji ulici, niti zazidavanje zemljišča ob Poljanski cesti nasproti »Domobranski vojašnici« z zasilnimi pomožnimi paviljoni. Življenjska potreba Ljubljane in vse Slovenije je velika, osrednja bolniinica s prapravljenimi prostori za klinike. Učimo se od preteklosti in ne ponavljajmo istih napak!
Zalo naj se za tako bolnišnico nemudoma izdelajo popolni načrti, v katerih bodo že vključene vse poznejše dozidave ozir. dopolnitve in v katerih bodo obenem vključeni načrti za posamezne klinike. Na zemljišču, ki bo primerno tem načrtom (n. pr. na ljubljanskem polju proti Jezici ali Št. Vidu) pa naj se začne s postopnim grajenjem posameznih paviljonov, najprej za kirurgijo, tuberkulozo in nalezljive bolezni ter duševne bolezni, nato pa postopno po potrebi in po načrtih z ostalimi oddelki.
S tem v zvezi poživlja »Društvo medicincev v Ljubljani vso slovensko javnost, da protestira proti zasilnemu krpanju nedostatkov naših zdravstvenih ustanov in polovičarskemu reševanju naših zdravstvenih potreb, da torej odločno nastopi proti izpopolnitvi drž. bolnišnice v Ljubljani z adaptacijo »Št. Peterske« vojašnice, to pa:
1.	Zato ker prostori in zgradbe »Št. Peterske« vojašnice, o katerih so deljena mnenja, ali se sploh še skladajo s higijenskimi zahtevami in sanitetsko tehničnimi predpisi, ne morejo biti v nobenem slučaju primerni za katerikoli bolniški oddelek, kaj šele, da bi ustrezali nujnim danim potrebam.
2.	Zato ker je možna adaptacija več kot 200 let stare vojašnice v bolniško-oskrbne namene le z ogromnimi izdatki, katere bi gotovo lahko koristnejše izrabili pri firadbi paviljonov, ustrezajočih vsem higijenskim in sanitetsko-teh-ničnim predpisom.
3.	Zato ker so v šentpeterski vojašnici nameščene važne socialno-zdravstvene ustanove (bakteriološki, veterinarski zavod, šola za sestre pomočnice, državna delavnica protez), ki so prav gotovo potrebne. Za vse te ustanove bi bilo treba poiskati novih prostorov, kar bi bilo zopet zvezano z novimi izdatki,
4.	Zato ker vsako zasilno reševanje tolikih problemov, prikrojeno današnjim okoliščinam, samo otežkoča delo za zdravstveni in higijenski napredek naroda.
5.	Zato, ker bi bilo to tudi v finančnem oziru popolnoma zgrešeno. Zavedajmo se, da je naša pravica in dolžnost, da zahtevamo od države, da zadosti zdravstvenim potrebam vseh svojih državljanov.
Evharistični kongres na otoku Krku
Vrbnik, 16. avg.
Bit je krasno organiziran, pa je z božjo pomočjo tudi krasno uspol. Za uspeli kongresa je molilo ljudstvo vsako nedeljo po vseli cerkvah škofije že od maja naprej. Zanimanje za kongres je raslo od tedna do tedna. Vernikom so bila večkrat prečitana pastirska pisma o kongresu. Izdan je bil poseben, zelo okusno tiskan letak s sporedom In pozivom na kongres. Tako so bili verniki za kongres dobro pripravljeni in navdušeni.
V Vrbniku se jo začela neposredna dnini v na priprava žo v soboto, 11. t. m. Vsak dan je imel jezuit o. N. Buljan iz Zagreba krasne govore. Nedelja, 12. t. m. je bila posvečena otrokom. Peš so prišli v Vrbnik tudi do 15 km daleč. Vsi so prejeli sv. obhajilo že domu ter se po skromnem zajtrku veselo podali ua pot. Otrok se je zbralo 1150; razdeljeni so bili po skupinah, deklice posebej, dečki posebej; vsaka skupina je imela posebnega voditelja, oziroma voditeljico. Ob pol 11 je prišel mednje škof Srebrni 6 s Krka. S petjem so spremljali škofa v župno cerkev, kjer je bila ob 11 sveta maša samo za otroke. Med .sveto mašo jim je škof govoril o veselju! Popoldne ob 3 se je razvila procesija otrok, katero je vodil prevzv. sam. Slovesnost procesije je posebno povzdignil starinski kip Matere Božje, ki so ga nosili bogoslovci. Vrstili so se divni prizori! Procesija se je vila po cesti v pristanišče, tako da jo je mogel vsak vedno in vso videti. Vsa procesija je bila v petju in čistem otroškem veselju! Svečanost je bila
zaključena z blagoslovom. Pred odhodom je škof vsakemu otroku dal spominsko podobico v tiskanim napisom: »Pod zastavo sv. Križa, pri Jezusu in Mariji, naše je mesto!«
Tak jo bil uvod v slovesnost 15. avgusta. Prejšnjo noč in ua praznik dopoldne je deževalo. Navdušenje ljudstva se jo pokazalo posebno v tem, da jih je prispelo na kongres, kljub slabemu vremenu, do 6000, in to iz vseli župnij na otoku; poleg tega se je zbralo še 110 duhovnikov, vsi bogoslovci in dijaki malih semenišč.V dežju so prisostvovali pontifikalni sv. maši na prostem; v dežju tudi javnemu zborovanju, ki je prekrasno uspelo. Opoldne je posijalo sonce. Zavladalo je splošno veselje in navdušenje. Pri zborovanjih posameznih skupin je ljudstvo napolnilo dvorane do zadnjega kotička. Sledila je procesija z Najsvetejšim, kakršne v Vrbniku nihče ne pomni: skupina za skupino se je ob petju in molitvi spuščala v serpentinah k morju, po drugi poli pa zopet prihajala na trg. Med potjo sta igrali dve godbi. Na trgu je bil zaključni govor in blagoslov. Tisoč in tisoč desnic, je, na poziv o. Buljana, priseglo zvestobo Jezusu in Cerkvi. Bilo je nepopisno lepo!
Dobro blage se samo hvali, ali kupci morajo vsej zvedeti zanj. Zato Vam povemo, da je PST Patent Stopf Twist sijajna novost, ki ga vsaka gospodinja že dolgo išče, saj ji omogoča krpanje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj mnogo lepše in hitreje nego na roko. PST Patent Stopf Twist se dobiva povsod.
Novi grobovi
f \ejko Hočevar
Ljubljana, 19. avg.
Po dolgem in mučnem trpljenju je umrl v starosti 37 let dne 19. t. m. v drž. bolniš--niči v Ljubljani računski poštni kontrolor Nejko Hočevar.
Pokojni je bil posebno znan in priljubljen med poštnimi uradniki na direkciji in v Ljubljani, Vedno pravičen in objektiven, je postal neizprosen, če je kje slutil Uinav-ščino in koristoljubje. Kljub težki življenjski poti je bil dobričina. Kot dober pevec je sodeloval pri pevskem društvu Ljubljana. Rad je čital »Slovenca«, čigar dolgoletni naročnik je bil. Požrtvovalno je skrbel za mater in strica, ki ju bo njegova smrt najhuje prizadela. Za zvestim prijateljem pa žaluje tudi njegov ožji krog, ki so ga ž njim družili Isti pogledi na življenje in na stroko. Naj počiva v miru!
ffV4xi<(Hi' ficaSelc va ftcanie ie /iotnai, Jbolifil in A&tejši
Osebne vesti
—	Poročila sta se 19. t. m. v Splitu g. Boris K a m b i č, trgovec v Splitu, primorski rojak, z gdč. Anči Š u c, primorsko rojakinjo. Kot priči sta fungirala gg. dr. Kambič Mirko, zobni zdravnik v Ljubljani, brat ženina, in g. dr. Šuc Stane, odvetniški koncipijent v Šoštanju, brat neveste. -Bog daj srečo!
*
Ostale vesti
—	Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Gregorčičeva, bo dne 1., 2. in 8. septembra dopoldne. V 1. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnini izpitom. K vpisovanju za I. razred je treba prinesti: prošnjo, kolkovano z 5 Din, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali o završne.m izpitu, rojstni list, davčno potrdilo radi odmere šolnine, 150 Din za kolek prijave, zdravstveni fond in drugo. Dne 5. septembra ob 12 bo na razglasili deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo v času od 12—13 dopoldne in od pol 15—1(5 popoldne dne 5. septembra plačali šolnino. Nesprejeti bodo ob istem času dobili pri slugi dokumente in vplačani denar. Pri sprejemu bodo imeli(e) tieti(e) prednost, ki bodo ostali (e) v domačih trgovskih, industrijskih ali obrtniških podjetjih. K vpisovanju za 11. razred jo treba prinesti: izpričevalo o dovršenem I. razredu, prijavo, kolkovano z 50 Din, davčno potrdilo radi odmere šolnine, 100 Din za zdravstveni fond in dru^o. Šola se bo pričela dne 13. septembra s sv. maso v Križankah ob 9. Po službi božji se zbero učenci(ke) v svojih razredih. Vojaško službovanje. Absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. —
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josei« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah.
Poziv absolventom in absolventinjam vseh šolskih let od 1910-11 dalje. Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi § 19. zakona o obrtih izdalo dne'21. aprila 1034 II. br. 13.850-N pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve. Na podlagi člena 2. tega pravilnika velja izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kol dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrata. Kar velja za izpričevala o završnem izpitu, velja tudi za vsa odhodna izpričevala, ki so jih absolventi te šole poprej prejemali. Zato vabim vse dozdajne absoivente(inje) naj se zglase z odhodnimi izpričevali, oziroma z izpričevali o završne.m (končnem) izpitu v ravna-teljski pisarni, da dobijo na izpričevala novo klavzulo. Kdor pošlje izpričevalo po pošti, naj navede svoj natančen naslov in položaj ter priloži 5.50 Din. Trgovskim, bančnim in industrijskim podjetjem bi mogel priporočiti še nekaj sposoibnili absolventov in zlasti absolventinj. Obrniti naj se blagovolijo na direktorja Drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča našim moškim in mešanim zborom sledeče pesmi: Adamič K.: Slovenski akordi I. in II. zv. za moške in mešane zbore. Vsak zve-
Spoti
Ilirija si \e osvojila ze tretje drz. prvenstvo v plavanju
Po državnem prvenstvu seniorjev, ki se je vršilo 29. julija in ki so si ga osvojili plavalci Ilirije, so zdaj njeni skakalci — juniorji in seniorji — osvojili še dvoje državnih prvenstev. V Kar-lovcu so namreč prvačili skakalci belo-zelenih na vsej črti in so zmagali v skokih juniorjev z 3,9 točkami (na drugem mestu je KSU z 18 točkami), v skokih seniorjev pa s 60 točkami, dočim jih je dosegel drugoplasirani KSU le 23.
srasu•« -.s v: c! r :

Kk^
■ -.MUK
JKf*' •
Branko Ziherl (SK Ilirija), državni junoreki prvak v skokih ter seniorski prvak v skokih z deske za leto 1934.
Juniorji se poslavljajo
Plavalni miting danes ob 20 na kopališču
SK Ilirije
Plavalna sekcija SK Ilirije priredi danes ob 20 plavalni miting, na katerem bodo njeni juniorji pokazali ljubljanskemu športnemu občinstvu, še zadnjič pred državnim prvenstvom, uspehe svojega marljivega treninga.
Zadnji del letošnjega državnega prvenstva se vrši v Dubrovniku. Dolga je pot do starodavnega mesta. Z njo so zvezani tudi stroški. S to prireditvijo pa hočejo juniorji 6ami doprinesti k sredstvom, ki hodo omogočila njihov slart. Zato prosimo vso ljubljansko športno občinstvo, da s svojim posetoni podpre njihov nastop ter s tem omogoči udeležbo naših marljivih juniorjev.
Ljubljanska Ilirija je dosegla dozdaj v državnem plavalnem prvenstvu za leto 1984 sledeče uspehe: I. mesto v 6eniorskem plavanju; 1. mesto v skokih juniorjev; I. mesto v skokih seniorjev; II. mesto v seniorskem vvaterpolu.
Kako se bodo odrezali juniorji, je še vprašanje. Pred seboj imajo veliko in ležko nalogo.
Program nocojšnjega večera: 1. 50 m juniorji; 2. 100 m juniorke; 3. 100 m hrbtno; 4. 100 tu prsno juniorke; 5. 4 krat po 50 m. Zanimiva borba med izenačenimi štafetami juniorjev in se-niorjev; 0. Poskus rušenja rekorda nn 50 ni po Friču; 7. 100 m prsno juniorji; 8. 50 m juniorke;
zek Din i0. — Aljaž L: Mešani in inoški zbori
I. do VIII. zv. po Din 10: IX. zv. Diu 16: II. zv. je razprodan. — Bnjuk M.; Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zv. /a moške, mešane iu ženske zbore, Din 16. — Bnjuk M.: Zbirka slovenskih narodnih pesmi V. zv. za moške, mešane in ženske zbore, Din IS. — Bajuk M.: Narodne zu moške, mešane in ženske zbore, Din 14. — Bnlatka-Simončič M.: Pesmarica moških zborov. Din %. — Dev O.: Koroške slovenske narodne pesmi za moške, mešane in ženske zbore, Din 22. — Druzovič II.: Lira. Srednješolska pesmarica za moški zbor, I,—II. zv., po Din 28.
—	Zakaj kupujete za drag denar falzifikate, ko domača, cenena, naravna JORDAN grenčica odlično deluje pri bolezni prebavnih organov.
—	Varčna gospodinja pere vedno le z Zlatorog-ovim milom, ker si vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le Zlatorog milo, da belo perilo!« In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več ne boste prnli drugače kakor le z ZlHtorogoin. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
—	Duh po potu. Uporabljajte Nivosa. ki je brez duha in neškodljiva. Regulira potenje zdrave kože, odstrani neprijeten vonj in sličue posledice, kakor kvnrjenje perila in obleke. Dobi se v drogerijali in apotekah. Velika steklenica Din 26.
—	Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »1'ranz Josefove« grenčice. popite zjutraj na tešče. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
0. Mihalek bo skušal rušiti svoj lastni rekord na 800 m; 10. 3 krat po 100 tu mešana štafeta; II. Prikaz plavalne šole trenerja g. Dietiolda; 12. Wa-terpolo tekma med seniorji in juniorji.
Cene: sedeži 10 Din (sedeži so numerirani);
stojišča brez razlike po 6 Din.
★
Vojaški nogometni reprezentanci Češkoslova-ška:JugosIavija 6:1. Na nedeljski nogometni tekmi vojnih reprezentanc, ki se je vršila v Bukarešti, so Čehoslovaki z visokim rezultatom odpravili naš vojaški lini.
Šport v Celju. Pri nedeljski prijateljski nogometni tekmi med SK Kapidom iz Maribora in SK Atletiki iz Celja, ki se je odigrala popoldne oh 5 na igrišču pri Skalni kleti, je končala z rezultatom 3:3 (2:2).
Slovansko motoristično prvenstvo
Zveza motoklulKiv in 1. hrvatski moloklub v Zagrebu priredi v dneh 8. in !). septembra na dirkališču Mlramare veliko mednarodno dirko za slovenske prvenstvo.
Dozdaj so prijavile svoje sodelovanje moto-re. prezentance Bolgarske, Češkoslovaške, Poljske iu ,lu goslavije. .Motoeik.liist.ieue dirke slovanskih narodov bodo tvorile največji dan v analih naše motoristike. Tekom prihodujji dni bo Zveza določila reprezentanco Jugoslavije.
Drž. prvenstvo v grško-rimski rokoborbi za I. 1934
Jugoslovanska ležvko-atletskn zveza v Zagrebu priredi v dneh 15. in 10. septembra t. 1. tekme v grško-rimski rokoborbi za prvenstvo države za leto 1931.
DOLOČILA;
1.	Tekmovanje se vrši po pravilih I\VAF, odnosno PO pravilih JTAS v vseli kategorijah, I. j. ban tam do 50 kg, peresna do 01 kg, lalikn do Bli kg, pol srednja do 72 kg, srodiija do 70 kg, poltežkn do 87 kg In težka aad 87 kg.
2.	Pravico tekmovati imajo vsi Zvezini klubi z verificiranimi atleti.
3.	Prijave se sprejemajo do vključuo 10. septembra ter sc na polnejše prijavo ne bo oziralo.
4.	Nastopa so v dresih in v čovljih za rokoborbo ali v copatah.
5.	Startnlna, 10 Din za atleta, se plača pri teli tanju. Atleti, ki ne plačajo »tartnine, v nobenem slučaju ne bodo mogli tekmovati.
G. Merjenje bo poldrugo uro pred tehtanjem.
7.	Nagrade. Prvo, drugo in tretje plasirani prejmejo okusne kolajne.
8.	Stroške bivanja plačajo atleti sami.
9.	Žirijo odredi Zveza. Samo Izprašani Zvezini sodniki morejo vršiti dolžnost glavnega sodnik«.
10.	Kraj tekmovanja kakor tudi merjenje se »poroči v času mod 12. in IS. suptembrom Potom službenih glasil Zveze lil to: Jutornji list (Zagreb), Slo venec (Ljubljana in Maribor), Naplo (Subotica),- Ju-gosl. Pošta (Sarajevo) in Politika (Beigrad).
Za popust iih železnici Ih> upravni odbor Zveze potrebno ukrenil ler bodo o tem, potom službenih gin sil Zveze, obveščeni vsi klubi med 12. in 15. sep tembrom.
V Zagrebu, 17. avgusta 1934. Tredsed.: SI. Ilaokn, 1. r. Tajnik: Vilko Itichter, 1. r
f.SK Hrrmr* (predsedstvo). Važen In strogo ob vezen sestanek zastopnikov vseli sekcij kluba se vrši drovi točno ob 20 pri Kočarju s. Na sestanku se bo razpravljal In določil definltlvnl program za proslavo 15 letnice kluba, ki se vrši v dneli 0, in 1. oktobra t. 1. V hI o<l tega se pozivajo vse klubske, sekcije, da zanesljive pošljejo svoje delegate, ki Uft.l priuesčjo s program proslave vsake sekcije. — Predsednik.
44 tet ob sladkorju in vodi
V Maertolu na Portugalskem je umrla v starosti 56 let Marija Luziano. Kot mlado dekletce se je o priliki težke bolezni svojega očeta zaobljubila, da bo uživala samo sladkor in vodo. Živela je s to hrano 44 let.
žepni radio. — Na pravkar otvorjeni radio-razstavi v Londonu je med drugimi razstavljen sprejemni aparat, ki ni večji od fotografske kamere in ga. more vsak brez težave vzeti s seboj na počitnice.
i 20 let Panamskega kanala: ena izmed njegovih zatvornic. V teku 20 let je šlo po | kanalu nad 80.000 ladij v obeh smereh. Prve ladje, ki so po otvoritvi leta 1914 plule i skozenj, so bili parniki, ki so vozili avstralske in novozelandske čete na evropska
bojišča.
Izumi, o katerih nihče ne izve
Doba zadnjih tridesetih let nam je prinesla epohalne izume; tehnika se je razmahnila in uveljavila v vseh panogah. Na mah je spremenila prilike in globoko posegla v naše življenje. In vendar obstoji veliko število izumov, za katere ne bomo zlepa zvedeli; merodajni krogi jih drže v najstrožji tajnosti.
Med te spadajo predvsem kemiški izumi, ki bi uničili v kratkem cele industrije, ako bi se uveljavili, in so jih tvomice kupile le zato, da jih prikrijejo in zadrže. Poleg teh obstoji še cela vrsta vojaških izumov. Dobro organizirana mednarodna špijonaža je prinesla že marsikaj zanimivega na dan. Njena poročila nam vedo povedati o tem ali onem nevarnem orožju, in dasiravno so v tehniškem pogledu pomanjkljiva in si ne moremo ustvariti pravega vpogleda v zadevo, nam vendarle opišejo učinek in delovanje orožja.
Znano je, da razpolaga Francija s topovi, ki daleko nadkriljujejo artiljerijo drugih držav. Tudi topove, s katerimi so Nemci obstreljevali Pariz. — Bodoče francoske podmornice bodo prekašale vse druge. Francija je namreč kupila izum, ki omogoča podmornicam vožnjo v globokem morju. Tako zva-ni periskopi so konstruirani po doslej nepoznanih principih in so najpopolnejše opazovalne priprave
O Ameriki vemo, da razpolaga z izumi, ki bodo nadkrilili današnje tanke. Novi 1anki bodo hitrejši in okretnejši od onih na zapadni fronti. — Tajni izumi bodo v marsičem izboljšali tudi letalstvo. Angleži imajo največ takih izumov in jim je, ako se izumi uveljavijo, zagotovljeno prvenstvo v zraku. Zgradili bodo lahko letala, ki se dvignejo z mesta in na mestu pristanejo in bodo mnogo boljša od današnjih letal, ki potrebujejo za vzlet in pristanek letališče. Dasiravno je tako zvani helikopter vprav svojevrsten izum, ki bi nudil civilnemu letalstvu mnogo koristi zaradi varnejše in udobnejše vožnje, ga je vendarle angleško vojno ministrstvo pridržalo v najstrožji tajnosti. Ni dvoma, da se bo v bodoči vojni uveljavil in znatno okrepil angleško letalstvo. Mednarodna vojna špijonaža je izvedela, da leži v arhivih angleškega vojnega ministrstva tudi konstrukcija posebnega elek-
troinagnetskega topa, ki bo odstrelil kroglo s pomočjo na cev pritrjenega elektromagnela in ne več po eksploziji. Taki topovi bi predstavljali ogromno premoč nad sovražno artiljerijo, ki se ne bi mogla braniti pred tihim in nevidnim obstreljevanjem
Novi Marijin kip v Messini, ki so ga te dni blagoslovili. Blagoslovitve se je udeležil sam papež na ta način, da je med obredom sprožil električni tok ter je kip oblila bajna svetloba. (Papež se kakor znano mudi v svojem poletnem dvorcu Castell Gandolfo.)
Sahara se širi
Od jugozapadnega roba Sahare prihajajo vznemirjajoče vesti: Ogromne peščene mase se vale proti tropični Afriki in uničujejo leto za letom po en kilometer plodne zemlje. Človek je upal še do nedavnega, da bo kos težavam v puščavi. Zgradil si je v peščenem morju ceste za težki promet, uredil železniške proge in z avtomobili in letali obvladal neizmerne daljave. Kako nai zdaj zaustavi prodiranje puščave proti zapadu?
S tehničnega stališča bi bilo najbolje zagraditi morsko ožino pri Gibraltarju in ločiti Sredozemsko morje potom vodnih poti v Saharo, ki leži mestoma pod morsko gladino. Toda kdo naj predvideva neizmerne posledice, ko bi izginilo Jadransko morje in bi upadla gladina Sredozemskega morja za 200 metrov?
Trst, Genova in Benetke bi se znašle sredi kopnega in izpremenjenim prilikam bi sledile naravne katastrofe, ki bi trajale tako dolgo, da bi se ustvarilo novo ravnotežje.
Kakor vedno v boju s puščavo, se bo moral človek tudi tu poelužiti edinega sredstva, ki mu ga nudi narava sama. S smotrenim pogozdevanjeni bo moral braniti zapadno Afriko pred neizmernim peščenim morjem.
Neznosni davki na Kitajskem
V nekaterih provincah nn Kitajskem vladajo neznosne gospodarske prilike. Veliki davki tlačijo obubožamo prebivalstvo in so za deželo prava šiba božja. Davčne oblasti postopajo samolastno in pobirajo ob vsaki priliki razne prometne davke, ki so z mednarodnimi pogodbami že zdavnej odpravljeni. Na Kitajskem so navadni davki nizki, toda davčna oblast jih |>o-bira za več let vnaprej. Prebivalstvo pokrajine Sečvan je n. pr. že plačalo davek za 1. 1992! Zanimivo je poročilo vikarijata šengtua, ki je naročil na Francoskem za 1200 frankov masnega vina. Za prevoz tega vina iiz Šangihaja do Šengtua je moral plačati nad 10.000 frainikov promet, nega davka.
Prof. Schmidt, vodja nove »Čeljuskinove« ekspedicije. — Kakor znano, je prof. Oton ocnmidt vodil okspedicijo na ruskem ledo-lomilcu »Ceijuskin«, ki se je v Ledenem morju ponesrečil, posadka pa se je rešila na ledeno ploščo. Po komaj prestalih naporih in hudi bolezni se pripravlja prof. Schmidt ze zopet na novo ekspedicijo. Prihodnjo pomlad odrine s svojimi sotrudniki na pot, da preišče možnosti za jiomorsko pot med Ala-sko in Sibirijo. V ta namen grade v Ljenin-gradu posebno velik ledolomilec, ki bo nosil ime: »Čeljuskin II.«
Ali smemo pri ribarenju govoriti
Marsikdo bi dejal, da ne, in menil, da s tem ribe splašimo. Pa vendar riba ničesar ne sliši o našem pogovoru z ribičem, tudi tedaj ne, če govorimo na ves glas. Riba reagira le na pojave v vodi in bi jo splašii samo grom, ki bi potom zračnih valov povzročil tudi valovanje vode. Riba opazi najmanjši nemir na vodi in zadostuje, da zamahnemo z veslom, ali pa se narahlo zaziblje čoln.
bomib so zavarovani pred neprijetnima posledicama.« Neka veleitvrdka priporoča lepe in udobne kovčege, ki vsebujejo plinsko masko, plinsko puško in več plinskih nabojev različne velikosti. Vse to je namenjeno pred vsem »delavcem justicec in se imenuje »sheiriffova oprema«.
Pretiran šport ženam škoduje
Pred nedavnim je predaval vodja ortopedične klinike kraljeve univerze v Milanu dr. de Francesco o škodljivih vplivih pretiranega damskega športa. Učenjak je prejel za svoje globoko zasnovano predavanje javno nagrado. Profesor je opozarjal, kake škodljive so zdravju žene naporne orodne vaje in težke športne panoge. Njegova izvajanja potrjujejo tudi opazovanja na seliheimski kliniki. Tu so namreč ugotovili, da je sorazmerno največ abnormalnih porodov pri takih ženah, ki se preveč bavijo s športom, dasiravno so drugače lepo razvite.
Poljski kmetje, ki jim je vodovje uniči lo domove, na eni izmed rešilnih postaj.
Kmetom bodo zidali hiše
V Italiji imajo v primeri z drugimi državami najslabše stanovanjske prilike. Predvsem na deželi, kjer so kmetski domovi v žalostnem stanju. Italijanska vlada je osnovala poseben »kmetski stanovanjski urad« z dalekosežnimi pooblastili. Le-ta si je stavil za nalogo, da uredi jsereče stanovanjsko vprašanje v teku prihodnjih 30 let. Gre za približno 1 milijon kmetskih hiš, ki jih bodo popra-vili ali podrli in na novo zgradili. Novi »Kmetski stanovanjski urad« hoče pripraviti bodoči generaciji znošnejSe stanovanjske prilike in izboljšati zdravstvene razmere v državi. Urad razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi. Zoper njegove odredbe, da se podre ta ali ona hiša, ni ugovora. Kdorkoli bi se odredbam zoperstavil, temu razlasti urad posestvo. Dočim bodo morali imovitejši kmetje h kritju stroškov sami prispevali, bo dal urad revnejšim denar na razpolago.
Čeljuskinsko letalo v Berlinu. Vodi ga pilot Kaminski Pod nosilnimi ploskvami so še vidna obešala za vreče, v katerih so reševali ponesrečence z ledene plošče.
Univerza za brezposelne
Slušatelji univerze v Upsali so spremenili z dovoljenjem senata razsežen univerzitetski park v počitniško taborišče za brezposelno mladino. Viso-košolci sami oskrbijo prehrano in zdravniški pregled za svoje goste ter jim obenem prirejajo poljudna predavanja.
S solznim plinom proti vlomilcem
Ameriška policija se v zadnjem času redno poslužuje so-lznih plinov. Sicer so podpisale vse ; kulturne države mednarodno pogodbo, ki pre-| poveduje to orožje v vojni. A ta prepoved se ' ne tiče časa izven vojne. Ameriške kemične tovarne dobro zaslužijo s temi plini. Poleg |x>li-eije bi rade pridobile tudi zasebne odjemalce: tovarne in banke, veleposestnike, železnice in avtobuse. Ameriški listi prinašajo oglase, ki priporočajo strupene pline prav tako kakor zobno paisto ali ribje olje. »Naše občudovanja vredne bombe vsebujejo samo zanesljivo pristen plin (sledi po|x>lna kemična označba). Rešili srno z njimi na tisoče človeških življenj, zatrli izgrede, zavrnili vlomilce itd. brez prelivanja kTvi.« V drugem oglasu stoji: »Pripo-
Ob otvoritvi največjega podvodnega tunela na svetu, ki veže pod reko Merscy mesti	rofa,no na* novi i™m. Posebna duhovita nn-Liverpool ln Birkenhead. Dolg je VA km in 14 ni širok. Delnli so ga osem let in je	T>ra™ prepreči zlorabo naših bomb. Oseba, kasta! 5 milijonov zlatih funtov. Slika je bila napravljena tik pred otvoritvijo: vhod v	teri jc bomba namenjena, jc ne more zagnati
tunel se zapira zavesa.	nazaj, me <h bi se razpočila. Lastniki naših
Gospodarstvo
V Zagreb z našim grozdjem!
Na delo, dokler je čas/
Jeremijada pri izvozu letošnjih zgodnjih jabolk iz Slovenije naj bi bila šola za vse naše sadjerejce in vinogradnike, da morajo poleg izvoza naših pridelkov skrbeti tudi za prodajo na domačih trgih. Južni kraji pridejo radi oddaljenosti in radi lastnin pridelkov v poštev samo za najfinejša namizna jabolka. Imamo pa v neposredni bližini največji jugoslovanski trg za sadje, Zagreb. Z našimi jabolki ]e Zagreb razmeroma vsako lelo precej založen, ker si manjši sadni trgovci sami poiščejo svoje dobavitelje v Sloveniji. S tem pa ni rečeno, da se v Zagrebu ne more prodati še več jabolk. Dokler Zagreb importira v vagonih kalifornijska jabolka, bodo mogla naša svetovno priznana namizna jabolka uspešno konkurirati!
Predvsem hočemo opozoriti na predstojeeo sezono grozdja. Kako je z vinom, vemo vsi dobro! Vsak vinogradnik rabi v jeseni nujno denar, čim prej ga ima, tem bolje zanj. S prodajo grozdja v množinah je mogoče vsaj nekaj denarja dobiti.
Zagrebški trg je popolnoma zanemarjen s strani slovenskih vinogradnikov — blaga ni nihče ponudil! A skoraj četrtmi I i jonski Zagreb porabi količine! Do sedaj so razpolagali s trgom vinogradniki iz sledečih krajev:
Prvo grozdje pošlje vsako leto Novi Sad iz svojih Sreinskih goric ter nudi predvsem muška-teljsko grozdje, ki tam zelo zgodaj dozori. V dveh do treh lednih slede pošiljke raznega dobrega grozdja iz Slavonskega Broda, Nove Gradiške in iz Našic. Kmalu nato pride na trg dalmatinsko črno grozdje, ki pa ne uživa toliko slovesa, kot dalmaitinska vina. Sledi Srbija, kjer dominira s svojo veliko okolico Smederevo in pod tem imenom se predvsem prodajajo priznane namizne vrste »hamburger«, pletnenka« - bela in rdeča, »čil i bar« in »muškat«. V začetku septembra pa pride na trg
4 Naši trgovci in češkoslovaški kliring. Združenje trgovcev v Zagrebu je poslalo trgovski zbornici v Zagrebu dopis, v katerem prosi zbornico, naj posreduje v tej-le zadevi: Češkoslovaška vlada je šele v zadnjem času izvedla razvrednotenje krone tudi v klirinškem obračunavanju z Jugoslavijo. Mnogo jugoslovanskih trgovcev pa je poravnalo svoje dolgove na podlagi prejšnjega tečaja krone, ki je bil višji, in sicer preden je bilo to razvrednotenje priznano tudi v kliringu. (Češkoslovaška krona je bila razvrednotena splošno mnogo poprej kakor v klirinškem obračunu z Jugoslavijo.) Trgovci prosijo trgovsko zbornico, naj posreduje pri Narodni banki, da se ji izplača razlika, ki predstavlja škodo, ki so jo utrpeli radi tega zakasnelega razvrednotenja od strani češkoslovaške vlade. Denar so namreč vplačali pri Narodni banki v dobro češkoslovaških izvoznikov.
Tudi luke pridejo na vrsto? Iz ministrstva javnih del poročajo, da bo septembra licitacija za ureditev sušaške luke. Načrt za ureditev tega pristanišča je že izdelan. Tudi krediti so že pripravljeni. Denar bo država izplačala v obrokih podjetju, ki bo sprejelo delo. Za Sušakom prideta na vrsto Bakar in Šibcnik.
Eno milijardo za tujski promet. Po podatkih, ki jih je stavilo trgovinsko ministrstvo, je letos prinesel Jugoslaviji tujski promet okoli 1 milijardo. Po teh poročilih je letos tujski promet prekosil vsa pričako-
Obishovalcem ljubljanskega velesejma
Posetniki velesejma imajo 50% popusta na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din Ea komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk veleseima. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ui veljavna.
Popust velja za potovanje v Ljubljano od 30. avgusta do tO. septembra zaključno, za povratek pa od 1.—12. septembra t, 1. zaključno. Za raz-stavljalce velja popust pri dopotovanju od 28, avgusta, pri povratku pa do 14. septembra.
Permanentna sejemska legitimacija stane za izvenljubljanske posetnike 20 Din.
Kdor je namenjen v času velesejma večkrat potovati v Ljubljano, si samo enkrat nabavi sejemsko permanentno legitimacijo, polovično voznino pa izrablja lahko v času od 30. avgusta do 10. septembra t. 1. neomejeno. Treba je le vsakokrat kupiti na odhodni postajni blagajni železniško izkaznico za 5 Din. Na podlagi sejemske legitimacije mu uprava velesejma vsakokrat brezplačno potrdi v železniško izkaznico obisk velesejma.
Ako v vašem kraju sejemskih permanentnih legitimacij ne bi bilo na razpolago, si lahko nabavite to legitimacijo tudi pri blagajni ob vhodu na velesejem.
Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 28. avgusta ponudbe za dobavo medeninastih cevi, bakrene pločevine, bakrene in medene žice, plovnega železa in sive litine za avto-geno varenje, jeklene žice, svinčenih zalivk, železnih matic in železnih podiožnic. — Ravn. drž. železnic v Subotici sprejema do 30. avgusta ponudbe glede dobave '2050 kg svinčenega minija. 765 kg cinkove bele barve, 320 kg svinčene bele barve in 2050 kg firneža.
Gorenjska selekcijsfca zveza razpisuje dve službeni mesti za zadružne molzne nadziratelje. Pogoji: absolvirana kmetijska šola, razločna pisava in spretnost v računstvu. Plača mesečno 800 Din in deloma prosla hrana. Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi prilogami ix>š!jite na naslov »Gorenjska selekcijska zveza. Kmetijski referent, Kranj«. Rok za predložitev prošenj je do 15. septembra t. 1.
Živina
Dunajski goveji seiem. Prignanih je bilo 700 folov, 483 krav in 531 telet, vsega skupaj torej 1714 glav, od tega iz Avstrije 1325 glav, iz inozemstva pa 389. Cene so bile v šilingih za kg žive leže sledeče: voli 0.90— l.'38, biki 0.78-0.'«, krave 0,75—1.02, klavna živina 0.55—0.72. Sejem ie bi! živahen in so cene poskočile za 2 do 3 groše pri kilogramu
domače grozdje iz zagrebške okolice in tedaj se tudi izravnajo tržne cene.
Vse je tukaj, le našega grozdja iz Slovenije tli! V poštev bi prišlo samo izbrano, fino namizno grozdje in tega imamo v obilici! Uveljavili bi se lahko kraji kot Sromlje, Bizeljsko, krški *okraj, Konjice, Slov Bistrica, mariborska okolica in vse Slovenske gorice, predvsem kraji, ki imajo dobre prometne zveze do železnice. Za letošnjo sezono je še čas in začetek ne bi bil tako težak, kakor .kaže.
Engros trgovina z grozdjem je koncentrirana v Zagrebu v mestni tržnici na Krcšimirovem trgu, kamor pripelje naravnosti iz savskega in glavnega kolodvora tramvaj št. 12. Začasno ni treba velikih organizacij. Nekaj desetin košaric lepo vloženega izbranega grozdja, in za poskušnjo bo dovolj. Sčasoma bi se pa morala najti podlaga za večje skupne nastope potoni zadrug, ki so zato najbolj primerne.
Vaš poročevalec je opazil že pred leti. da primanjkuje na zagrebškem trgu v oktobru finejšega grozdja. Zagrebška okolica, ki v tem času zalaga trg z grozdjem, istega ne more nuditi. Tedaj bi lahko uspešno nastopili slovenski vzorni vinogradniki z našimi priznanimi poznimi vrstami! Na delo, dokler je čas!
IZVOZ GROZDJA V NEMČIJO
Dr. Nemec, načelnik oddelka Priviligiranega izvoznega društva je izjavil časnikarjem, da je uvoz grozdja v Nemčijo svoboden, to je, da ni podvržen nadzorstvu »Prizadac. Carina za uvoz v Nemčijo znaša 7 mark za 100 kg. Izgledi za prodajo so v Nemčiji zelo dobri in cene so razmeroma visoke. S premijo bo Jugoslavija izvozila v Nemčijo 100 majhnih vagonov grozdja. Tudi to količino bodo izvozili trgovci ali zadružne organizacije. Dr. Nemec je dodal, da ima premija namen, da se ohranijo cene na domačem trgu.
Borza
Dne 20. avgusta 1934.
Denar
Značilno je nazadovanje angleških valut. V zasebnem kliringu je notiral funt v Ljubljani 228.50 do 230.40, v Zagrebu kar 228.20—229.80, (pezeta 610). Lira in marka sta čvrstejši. Avstrijski šiling v Ljubljani 8.02—8.12.
Ljubljana. Amsterdam 2300.96—2312.32, Berlin 1330.69-1341.49, Bruselj 798.02-SO 1.96, Curih 1108 35-1113.85, London 170.53-172.13, Nevvvork 3329.11-3357.37, Pariz 223.99-225.11, Praga 140.95-141.81, Trst 291.01-293.41.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.21, London 15.42, Nevvvork 303, Bruselj 72.045, Milan 26.30, Madrid 41 90, Amsterdam 207.625, Berlin 120.30 Dunaj 72.75 (56.90), Stockhohn 79.50, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.90, Praga 12.725, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, vojna škoda 337—338, 8% Bler. pos. 65.50 bi., 6% begi. obvez 59—60, 7% pos. DIIB 08 dcn., agrarji 39.50 den.
Zagreb. 7% inv. pos. 71—72, vojna Škoda 337 —338.50, avg. 337 den., sept. okt., nov. 337—341, dec. 338-342, agrarji 39-40, 7% Bler. pos. 56-57, 8% Bler. pos. 65 -67, 7% pos. DHB 68-70, 6% begi. obv. 59.50—60, Narodna banka 4050 den., agrarji 220 -222, Osj. sladk. tov. 120 bl„ Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Gutmann 30 bi., Trboveljska 70 —75, lmpex 50, Osj. livarna 145 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72 den., vojna škoda 338—339, 9. 340 - 341 (3-10), 12 341 den., 6% begi. obv. 60.50- 61 (60—60.50), 8% Bler pos. 65.50— 67.50, 7% Bler. pos. 57.30-57 75 (57.50), 7% pos. DHB 6S-69. - Delnice: Narodna banka 4045—4075 (4050), Priv. agr. banka 219 —220 (219.50).
Žitni trg
Ljubljana. Koruza, pop. suha 147.50-150, pšenica bač., 79/80 155-157.50, bač.. 80 kg, \% 157.50 —160, moka bač., nularica 250- 255, ban., nularica 255 -260.
Novi Sad. Vse neizprernenjeno. Promet slab.
Chicago. Pšenica maj 107, sept. 104, dec. 105, koruza maj 79.50. dec. 76.50, oves dec 50 50, r/ dec. 87.25.
Winnip?g. Pšenica avg. 85.75, okt. 87, dec. 100.50.
Hmelj
HITRO POD STREHO Z BLAGOM.
V	Savinjski dolini je obiranje v polnem teku in pri ugodnem vremenu dobro napreduje. Močno pa primanjkuje obiravk. deloma ker se je obiranje lako zavleklo in razvleklo ter si jih hmeljarji niso pravočasno preskrbeli, deloma pa tudi ker ne dobe polovične vožnje in računajo s slabšim zaslužkom. Kakor so pričakovali, je sedaj dozorelo blago znatno boljše iu zlasti iz nasadov v bolj peščni zemlji težko in tudi dobro v barvi. Glede na hladne noči in nevarnosti jutranjih megla je treba z obiranjem hiteti, da pridelek ne bo trpel na barvi. Vreme ze za enkrat prav lepo in če bo trajalo do konca tedna, bo večina nasadov obranili, tembolj ker z ozirom na nevarnost, da hmelj porjavi, ne kaže prav nič odlašati. Kupčija se pa kljub temu, na jc že nekaj blaga na raz|X)lago, še ni pričela. Za enkrat sc le tipa in zbira vzorce, prave cene pa še ni.
V	Nemčiji zgodnji hmelj že obirajo, pozni pa še dozoreva. Vreme zadnji čas ni nič kaj ugodno in vsled hladnih noči in jutranjih megla perouo spora začenja naadati kobule ter blago močno rjavi. Zato hmeljarji hite z obiranjem, kolikor blago še ni zrelo, pa pridno škropijo. Obsloja resna nevarnost, da pozni htnelji ne bodo dali, kar so zadnji čas obetali, in bo tudi hlago slabo v barvi Kupčija je bila za lanski pridelek zadnji teden zo-
Est živahnejša in so cene oslale neizpremenjene. etošnjl pridelek se še ne trži, vendar pa je "bila že prodana neka manjša partija letošnjega lialler-tauskega hmelja po 6 RM, t. j. 102 Din za kg. Baje nameravajo leios do konca novembra kmcljski monopol ukiniti in določiti le najnižje cene 4.60 do 6.80 RM. t. j. 78—115 Din za kg.
Na Češkem se pri ugodnem vremenu že pridno obira in so tudi že znatnejše množine letošnjega blaga na raz|x>lago. Pridelek je razmeroma težek in gladko zelene barve. Glede množine se računa, da bo znašal vsaj toliko kakor lansko leto, nekaleri pa računajo, da celo par tisoč stolov več. Nasadi so se namreč prav zadnji čas znatno popravili. Za le-; tošnji pridelek se polagoma ludi že razvija kupčija in sc v Žalcu plačuje do 36 Kč, t. j. 65 Din za kilogram. Za lanski pridelek pa ni več mnogo zu-tiimana in so cene nazadovale na 28—33 Kč, t. j. 1 50 -60 Din za kilogram.
KI/ITU RIVI OBZORNIK
Finančne bolečine naših visokih šol
Prejeli smo »Godišnjak univerziteta kraljevine Jugoslavije u Zagrebu za školske godinc 1929/30 do 1932/33, uredio ga rektor dr. Albert Bazala*. — Izza »godišnjaka« iste univerze za šolska leta 1924/25 do 1928/'29, ki je obsegal okroglo 1200 strani za dobo petih let, je novi »godišnjak«, za dobo štirih šolskih let na okroglo 240 straneh, po svojem obsegu neprimerno skromnejši. Kljub temu objavlja poleg spominskih člankov o zaslužnih učenjakih, rektorjevega poročila (ki vsebuje najzanimivejše podatke o delovanju zagrebškega vseučilišča) in govora istega avtorja ob proslavi 25 letnice obstoja zagrebške ljudske univerze, še nekaj člankov in razprav ter bibliografijo znanstvenih del profesorjev in zavodov zagrebške univerze.
Pri čitanju rektorjevega poročila o poslovanju zagrebške univerze se človek nehote ustavi in začne primerjati položaj zagrebškega s položajem ljubljanskega vseučilišča. Kljub temu, da ima Ljubljana za dobro tretjino manj učnih moči kot Zagreb in da ima Zagreb 7 fakultet, dočim iina Ljub-liana samo 4 popolne in 1 nepopolno fakulteto (medicinsko), je vendarle razmerje med obema učnima zavodoma z ozirom na dotacije zelo neenako. Pri tem maramo s polnim razumevanjem priznati, da imajo tožbe zagrebškega rektorja glede obupnega pomanjkanja denarnih sredstev za vzdrževanje in napredovanje zagrebške univerze, ki se vlečejo kakor rdeča nit skozi njegovo poročilo, čisto evidentno stvarno podlagi). — Dejstvo je, da ie prejela zagrebška univerza za šolsko leto 1932-33 brez tistih nakazil, ki so namenjena novim zgradbam in ki so deloma prav visoka, čez 33 milijonov dinarjev, dočim se dotacije za ljubljansko univerzo že nekaj let sučejo okrog 10 milijonov dinarjev. Deistvo je, da je ljubljanska univerza v prvih desetih letih svojega obstoja (1919—1929) prejela vsega skupaj okroglo 70 milijonov denarja, torej malenkost več kakor zagrebška univerza v d v e h letih.
Toda prave podobe človek ne more dobili, ako sumarično gleda na dotacije, ker je treba vpoštevati, da je osebje ljubljanske univerze več ali manj stalno državno uradništvo, ki po zakonu napreduje in čigar dohodki z vsakim letom rastejo. Dotacija zavoda se pokaže pri materialnih izdatkih, ki služijo vzdrževanju institutov in seminarjev univerze ter novim nabavam. V te namene ima zagotovljenih ljubljanska univerza n. pr. za 1. 1934-35 celih 1,249.264 Din, dočim je prejemala zagrebška univerza v te namene v 1. 1929-30 9,395.255 dinarjev, 1. 1930-31 10,570.753 Din (v tem letu samo za materialne izdatke več kakor ljubljanska univerza v istem letu za osebne in materialne izdatke skupaj, torej summa summarum za vso univerzo), 1, 1931-32 8,030.010 Din, 1/ 1932-33(6,791.100 Din. Fluktuacije, ki jih zaznamujejo obračuni zagrebške univerze za materialne izdatke, .pri ljubljanski univerzi ne pridejo do izraza, ker se v teh letih materialni izdatki niso bistveno prav nič spreminjali.
Važni znanstveni instituti (n. pr. ceste in že-železnice, za arhitekturo, ra narodno gospodarstvo, za aplicirano matematiko) prejemajo za vzdrževanje in nove nafcave na leto po 5.580 Din; za
Katoliška filozofija
V dneh od 28. do 30. avgusta t. 1. bo v Poznanju na Poljskem kongres tomistične filn/.o-Fije, kjer sc bo razpravljalo v glavnem o moralnih in socialnih vprašanjih .sodobnosti. — Protektorat kongresa so prevzeli poljski printas kardinal Avgust Hlond, general dominikancev P. Gille-t in general-siiporior Družbe Jezusove P. Led6cho\vski. Prijavili so se mnogi inozemski učenjaki. Rimske visoke šole bodo zastopane po P. Garrigou Lagrangeu, znanem tolmaču Evangelijev, P. Sivveku D. J. in P. E. de RovyJu. — Institut višjih filozofskih naukov v Louvainu bo zastopal P. A. Kremer, ki bo govoril o temi: Morale materielle <>u formelle. Profesor pariškega »Institut Catholique«, Jac-ques Mariiain, bo predaval o Bergsonovem nauku o tnoralki. Profesor zagrebškega vseučilišča P. J. Bosjovič bo govoril o razmerju med umetnostjo in moralo. Organizator mednarodnega tamističnega kongresa v Pragi, P. Metod llaban, bo predaval o življenjskih in duhovnih silah, ki jih v spolnem življenju prihranimo. Tudi poljski zastopniki tomističnili študij bodo številni. Profesor jagellons-ke univerze v Krakovem Konstanc Miehalski bo odprl kongres s predavanjem o tomizmu spričo sodobne filozofije zgodovine. Navajamo samo rirkato.ru iznird zelo številnih napovedanih predavanj. A že zgoraj navedene teme nekoliko označujejo obseg tomistične ideje.
Teden dni po zaključku poznanjskega kongresa bo zasedal kongres za tomistično filozofijo v Pragi — v zvezi z VUf. mednarodnim filozofskim kongresom. Poglavitnih osem tem tega kongresa navajamo po naslovih predavanj: »Meje naravoslovja«, »Pomen logično ana. lize /,a spoznanje«, »Deskriptivne in normativno socialne vede«. »Religija in filozofija«, »Kriza demokracije«. »Problemi dušeslovia in vzgojeslovja«, »Naloga filozofijo v naši dobi«. Protektorat VIII. mednarodnega filozofskega kongresa v Pragi jc sprejel predsednik češkoslovaške republike T. C. Masaryk. Na tem kongresu bo posebno zanimiva debata med katoliškim nemškim filozofom E. Przywaro in nekim sovjetskim brezbožnikom. O bistvu narodnosti bosta disku tirala prof. Willy . Holl-paeli, ki zastopa nemško stališče, in Ainerika-nec Smilli.
Buličev književni sklad. Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu ie izdalo apel na Hrvate, naj prispevajo za sklad pokojnega t r. Bulica, katerega namen bodi nagraditev popularna pisanih dej, ki odkrivajo, poveličujejo, popularizirajo hrvatske starine in hrvatsko zgodovino sploh. V apelu čjtanio med drugim: »Ni ga izobraženega Hrvata, ki bi ne vedel, knj pomeni ime don Frana Bulica za hrvatsko zgodovino, in to z« njeno najslavnej šo. A ko je sam Bulic po Jeronirrksikem književnem društvu dal tudi širšim narodnim slojem knjigo o stopnjah hrvatskih narodnih vladarjev, so imeli tudi bolj načitani ljudje širših slojev priliko iz nje spoznati, kako neprecenljivo blago naše narodne zgodovine jc Bulic s svojimi raziskovanji odkril. Zdaj tega velikega hrvatskega učenjaka in raziskovalca ni več. Pa čeprav njega ni več. je ostalo njegovo delo, njegov duh do naše narodne starine in zgodovine živi med nami. in to ljubezen do našo davne narodno preteklosti moramo čuvali m gojiti, zakaj ua preteklosti gradijo narodi
celo vrsto seminarjev filozofske fakultete (filozofski, pedagoški, matematični, za teoretsko fiziko, zgodovinski, narodno-zgodovinski, za občo zgodovino in pomožne zgodovinske vede, za romansko filologijo.za germansko filologijo, za klasično filolo-gijo, za komparativno filologijo, za komparativno književnost, za umetnostno zgodovino in za arheologijo) je predvidenih v eni sami skupni postavki celih 52.080 dinarjev. Itd., itd.
Kdo bi ne upošteval potrebe po štednji spričo gospodarskih razmer, v katerih živimo! Toda najvišji učni zavod, ki je poklican, da da državi njen življenjski sok — ljudi, ki jo umejo upravljati in ki je od njih odvisen vsak napredek države, bi moral biti, četudi terjajo razmere štednjo, vendarle z drugačnim požrtvovanjem in razumevanjem s strani države vzdrževan in preskrbljen.
Kaj naj rečemo naposled o akciji za univerzitetno knjižnico, ki so jo naši akademiki s takšno vnemo in požrtvovalnostjo započeli in ki ni našla prav nobenega odziva	Ban-
ska uprava, magistrat irt privatne ustanove so pokazale svojo pripravljenost za žrtve in tudi vlada je bila zadostno informirana o nujni potrebi zgraditve univerzitetne knjižnicc — pa do danes še ni bilo mogoče dobiti kakega zagotovila za to zgradbo, Naše mnenje je, da je	'	na tak način voditi akcije, katerih pomen je v prvi vrsti odločilen za državo samo, ki bi morala brez vsakih intervencij — ne samo radi svojega prestiža, temveč tudi radi lastne žive potrebe — nabaviti sredstva tako za visokošolski študij, za primerno dotacijo univerzitetnih institutov in zavodov — kakor za takšne zgradbe, ki brez njih univerza sploh ne more biti, in tu je zaenkrat prva in najpotrebnejša — univerzitetna knjižnica.
Primere, ki smo jih navedli v zvezi z zagrebškim vseučiliščem, nikakor nimajo namena zbujati kako zavist do drugih vseučilišč v naši državi, saj se imajo kljub sorazmerno boljšim dotacijam tudi te ustanove hudo boriti za svoj obstanek in napredek. Primeri naj služijo samo v ilustracijo razmer ljubljanskega vseučilišča, ki že petnajsto leto kljub najtežjemu gmotnemu položaju vztraja in častno vrši svoje velike naloge v prid bodočnosti našega naroda in države. To je zasluga naših neumornih in sijajnih učnih moči, ki tvorijo po svoji kvaliteti najbogatejšo zakladnico znanja in izkušenj, po svoji čvrsti in nepremagljivi volji, da bi koristili narodu, pa so redek primer junaštva in pionirstva.
Upajmo, da bodo kakor doslej tudi zanaprej pogumno vztrajali in da bodo dočakali tudi v pogledu financ večjega razmaha in izboljšanja, da bo njih delo moglo roditi čezdalje bolj zrele sadove,
s. š.
Tudsvrsaši podružnici
Ljubljana, Miklošičevo cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« naročate inserate in dobite razne inlormaciie — Poslovne ure od po' 8 siu-trai do pol t popoldne vn od 7 do 6 popoldne.
Telelonska številka 3030.
svojo bodočnost. In prav zatn. da ohranimo To ljubezen do hrvatske prošlosti budno, in da bo trajno na to navezan tudi spoiuiu na največjega raziskovalca naše najslavnejše narodne preteklosti don Frana Bulica, snnjo Hrvatsko društvo sv. Jeronima književni sklad« — o čigar namenu smo že uvodoma pisali.
Jugoslovenski turista, št. 7. Ta odlično opremljeni li>l za propagando turizma, športa, kopališč, letovišč Ln toplic v Jugoslaviji, ki ga izdaja biblioteka »Jadran« na Sušaku iu ki se tiska v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, prinaša sledeče, bogato ilustrirane prispevke: Ing. Ante Premužič, Sušak: Plitvička jezera; Dr. R. Sieber: Posvečujmo više pažnje NjemačkojI; Na ljetovanje u Gorski Kotar; Vladimir Re-gally: Proti črni gori im Durinitorjii; Bakar; Razno vijesti (Sest dami |xi Dalmaciji ->- Tu-ristioka konvencija sa Poljsko m — Gradnja planinarske knče na P laiku — Savez za una-predjeiije turizma u Dubrovniku — Intoreso-vanjo za naš jug — Proširenje djclokriig« tu ristič.kog referenta — Gradnja novog hotela u Splitu — Nastojan ja ing. V. M. Karaganjana oko izgradnje Biograda ;ui inoni itd.), — »Jugoslovenski turista« izhaja mesečno na Sušaku, ima tudi uredništvo in upravo za Slovenijo v Ljubljani, letna na ročnimi je Din 100.
Zdravje, zdravstveno poljudni list. — že deseto leto izhaja ta periodična slovenska publikacija, ki jo ureja dr. Ivo Pire in stalno ilustrira grafik E. Justin. Poslednja številka prinaša sledečo vsebino: Šport kot zdravilno sredstvo — Dr. K. G.: Popularizacija medicine — L. Hočevar-Meglič: Nega bolnika — Dr. F. G: Ekcem — Dr. Karel Petrič: Življenjska mor naroda (z zanimivimi statističnimi podatki) — Dr. Korbar Avgust: Obramba vojnih plinov — Glasnik higijenskih ustanov — Drobti-nc. — Letna naročnina na list je samo 30 Din.
Radio
Programi Radio Ljublianat
Torek, st. avgusta: 12.45 Poročila 13.00 ciik, c. franekt Varijacije zu klavir in orkester 13.3» Violinski solistični koncert (plošče) 13.00 Otroški kotiček (Miim-n Komanovii) 10.30 Pokopana preteklost pod Prisiiukuiu (.los. Vandot) 30.00 Orgelski koncert, irvuju Bln/, Arnič. vmesne samospeve poje Angcln Metri« 21.00 Radijska orkoster 22.10 Cas, poročUa 22.30 Angleško plošče.
•r,rr',a- SJ' ""Pusta: 12.15 Rcproducinine uverture U.4j Poročila 13,00 Ons, slavni pevci i>o.io operne nriie (reproducirana glasba) lll.lio Krvoločni bogovi MeltiUn cev (Franc Terseglnv) 10.30 Literarna ura: knjižni jire KlBd (A. Podbovšek) 20.00 1'ovnki dueti: urrloni Vwlralovn ui Zupanova 20.45 Radijski orkesler 21.30 Mandolinl-stičnl kvartet 22.00 Cns, poročila, I ti liku «ln«hri.
Drugi programi t
TOKEK, 21. avRUMta: Belgrad: 19.30 Rad. (rod. konc. Haydn 20.20 Vok. kone. s, .lankoviOa "1 30 Iz raznih operet (Rad. ork.) 23.30 Klav. nI. — Zagreb-20.30 Vok. konc. 20.1.") Zab. icl. — Dunaj: 10.20 Kone pihal 21.00 Večer poljske glasbe 22.,io Kom. gl. — llrrlhi 20.00—24.00 Velik pisan program — Urno: l'J.55 Popu lairna gl. — Budlmprita: 13.45 Konc. prcHtnl ork >1 n <-iK. gl. 22.20 Celo kune. 23.00 .1.1/7. - Trst-Milan: 20 4.', Opereta tlln (Masengni) — Prago: 10.10 Pi.s. gl -'t in Rad. ork. 22.15 Koncert nn dveh klavirlili
SREDA. 22. avgusta: Brlgrad: 1H.30 Več. kone rad. ork. 23.30 Klav. kone. — '/.ugrrb: 22.15 Žali gl Dunaj: 10.40 Konc. rnrl. ork. 21.30 Veseli en« '>3 0(1 kon cert, na čelu 23.25 Vre. gl. — Ilrrlin: 10.20 Vok kom Nemške nar. posmi 21.00 Operne arije — Braiisliirin IS.15 Klav. kone. — tirno: 20.15 Klav. konc. - /(>/-dimpešia: ai.4u .iork. 21.45 Uodalni ork 23 30 Cig gl. - Milan-Trst: 13.30 Pi.s. gl. program 2l!j0 Šimfon! eekv. kone. rrngn: 10.25 Oucrne nrlle 20.10 Chopinov 'okalni konceu'1.
]\asznanila
Ljubljana
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v nnirmli v sredo. 22. t. m. popoldne ob pol štirih ogiea
»v suntiav« v St. Vidu in Odhod i z Ljubljane h tramvajem vsaj ob t™četrt na tri. Vodil bo misgr Viktor Steska. Povabljeni vsi prl-laiteljl umetnosti.
1 DruStvo za otroško varstvo i« v sodnem okraju Ljubljana razglaSa da bo njegov redni občni zbor v torek, 11. sopte.nhra <>b lR v raz
nih članov.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr Leustek, Kc«-ljeva cesta 1; mr. Bohinec dod., Rimska cesta 24, in dr. Ki not. Dunajska costa 41.
Drugi hrail
Videm ob Savi. »Slehernika« bodo igrali filand tii-kajSn ega prosvetnega društva v nedeljo. 26. avgusta nred cerkvijo na Vidmu. Gotovo se bo večina našega »udstva udeležila to predstave, ki so jo mnoga društva s tolikim uspehom in ob tolikem zanimanju občinstva vprizorila.
Cerkveni vestnih
Za akademsko izobražene žene bo v nedeljo, dne 2, septembra duhovna obnova v i.rSul.nskcni Bam^ n-nu v Ljubljani. Obsega dva govora: ob 15 m ob 1«. Vmolni ftas je namenjen lastnemu duhovnemu dolu. Vhod pri porti.
Mali oglasi
Šolske vesti
Mlada prodajalka
izučena v trgovini z mešanim blagom, z 1 letno trgovsko šolo, išče mesto v solidni trgovini na deželi. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodajalka« št. 8704. (a)
ilužbodobe
l
Stanovanja
Stanovanje
2 sob, pripravno ia pisarne ali za samca — se odda za takoj v Slomškovi 1. Več pri kamnoseški Vodnik, Kolodvorska,	(č)
Posestva
[2520333
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskarju, Sv. Petra cesta 14.

Mlekar
Na uršulinski realni gimnaziji v Ljubjani bodo popravni izpiti 30. avgusta ob 8. Učenke, ki Se mso
vložile prošnje za polaganje popravnega izpita, naj to
store takoj. Prošnja se kolkujn s petdinarskini kolkom ter priloži za vsak predmet, iz katerega se dela popravili izpit, kolek »a 10 Din in letno izpričevato. Učenke, ki niso poslale izpričevala ali. premalo kolkov. nilj manjkajoče prineso s seboj k izpitu. liki ati opozarja ravnateljstvo, da za vpis ua uršulinsko realno gimnazijo ni potrebno davčno potrdilo.
Na 1 državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) se prično popravni izpiti 24. avgusta Kdne; natančnejši ruapored. je nabit na oglasn deski v veži šolskega poslopja in se e točno ravnati ponjem. Popravni nižji tečajni izpit bo v ponedeljek, "7 avgusta ob 8. Pismeni višji tečajni raprt bo v torek, 28. avgusta ob 8, ustni izpit pa v sredo, 29. avgusta ob 8 - Vpisovanje učencev v I. razred bo v sototo, 1. septembra od 8 dalje v ravnateljev! pisarm. Vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII. razred bo v ponede jek, 3. septembra mi 8 do 12 v lanskih učilnicah. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali v II do VIII. razred v sredo, 5. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. K vpisovanju naj prinese vsak uč^™ Csko letno izpričevalo i^»lnjeno <.Prijavo« kolkovano s 50 Din, rojstni list in potrdilo o višini davkov Pri vpisu plača vsak učenec šolnino ta 20 Dni v fond' za zdravstveno zaščito učencev. - Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob 8 v cerkvi sv. Jakoba. Po maši naj pridejo učenci v svoje učilnice. - Ravnateljstvo.^ dr.avni rc(llni gimnaziji v Ljubljani se Drično popravni izpiti 24. avgusta po razporedu, ki vtoina deski v veži šolskega poslopja. Vpisovanje v prvi razred bo v ravnateljev! pisarni 3. septembra od 8 do 12za začetne črke A do G, od 15 do 9 za začetne črke H .lo O in 4. septembra od 8 do 12 za začetne črke P do 2. - Vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII razred bo i. septembra od 9 do 12 v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev z drugih zavodov h« 5 septembra od 10 do 12 v ravnateljevi pisarni. Podrobna navodila za vpis so objavljena na deski v vezi
f1Sk<Sva ^favni'učiteljski Mi v Ljubljani bodo pi: smerni popravni diplomski izpiti 29. avgusta, nstmeni na 31 avgusta, obakrat ob 8. Popravni in razredni iz-piti za vse druge razrede pa bodo 1. septembra od 8 naprej po razporedu, objavljenem na oglasni deski. Vpis učencev v I. razred državne učiteljske šole, ki je zvezan z zdravniško preiskavo in preizkušnjo iz posipa, bo 5. septembra od 9 do 12. Za vpis se prijavijo lahko samo oni učenci, ki so napravili nižji tečajni "pitna kaki srednji Soli z odličnim uspehom Vpisovanje učencev in učenk v ostale razrede učiteljske šole bo 7. septembra od 9 do U. Pri vpisu je treba na podlagi pravilno kolkovano davčne prijave takoj plačati tudi odgovarjajočo šolnino Brez davčne prijave ne bo mogel biti nihče- vpisan. Istočasno bo tudi vpi-10vanje v II. do IV. razred deSke n clokiSke vadnice. Vse druge podrobnosti za pričetek Šolskega leta so dbi avli ene na oglasili deski. — Ravnateljstvo.
Meščanska šola v Slovenski Bistrici. Vpisovanje v I razred bo 1., 3. in 4. septembra, v ostale razrede pa samo 1. septembra od 8 do 12. Sprejemni pogoji so običajni. Popravili izpiti bodo 31. avgusta, šolska sv. niaSa bo 10., redni pouk pa 11. septembra Natančnejša navodila so na oglasni deski in pri šolskih upravitelj stvih.	dinjsM	ioUkih sester v Mariboru (s pravico javnosti) se prične šolsko leto 15. septembra. Na šoli so: a) enoletna gospodinjska šola, b) štirinie-sečmi tečaji. Sprejmajo se notranje in zun;anjc gojen-ke- c) gospodinjsko-nadaijevalna Sola za dekleta in gospe, ki zaradi pomanjkanja časa ne morejo obiskovat redne gospodinjske šole ali tečaja. Udeleženke pridejo enkrat ali dvakrat na teden ter se uče kuhanja. Šivanja, gospodinjstva, bolniške l^trj-zbe in nege dojenčka. Vabimo uradnice, delavke, kmetska dekleta, riafc-ti neveste.
ki je vešč pasterizacije in izdelovanja trdih in poltrdih sirov, se sprejme v službo takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9364. (b)
Perfektna sobarica
za Carigrad se sprejme. Pogoji: Letna spričevala, čedna zunanjost, dobro izvežbana v serviranju in vsaj nekaj v šivanju. Plača mesečno 600 Din. Po enoletnem službovanju se vrnejo potni stroški. Ponudbe poslati na naslov: Dr. Plohn, Zagreb, Gvozd
11. (b) •
mm\
Učenko
ki ima veselje do pletilj-stva, sprejme K. Soss, Mestni trg 18. — Istotam kupim večjo množino špul._(v)
Vajenec (-ka)
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Pridnost, poštenost in izvrsten računar. . Razen obleke oskrba pri nas. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9291. (v)
Dvostanovanjska hiša
z vrtom naprodaj. Polovico kupnine v knjigah, ostalo v mesečnih obrokih. Aleksandrova cesta . 57, Pobrežje, Maribor.
Telefon 205«
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Koroške brusnice
planinske (Preiselbeeren), dnevno sveže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. (1)
Gospodinje,
gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne pri-likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Floriančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah, Vhod v skladišče skozi
dvorišče.
(U
II
Obri
Nujna popravila,
kratke stike
na elektro-inštalacijah in vsa v elektrotehniško stroko spadajoča dela opravlja solidno in po zmernih cenah tvrdka: Havliček Fran, obl. kon-ces. elek.-tehn. podjetje, Ljubljana, Sv. Petra c. 5. Telefonski poziv št. 34-21.
■s
MR. PH. BHTOH USTBB
naznanja, da je z današnjim dnem
preselil svojo lekarno »Pri sv. Petru« v palačo tvrdke Bafa v Šelenburgovi ulici 7 nasproti glavne pošte
I
Kupimo
Naše diiaštvo
v uriulinski zavod' v Ljubljani se s prihodnjim Šolskim letom sprejemajo akademičanke vseli fakultet ljubljanske univerze. Za zmerno ceno želimo našim visokošolkam, zlasti onim z dežele, nuditi Prijeten dom, ki naj jim za čas študija nadomešča, domačo hiSo ter jim omogoča miren in nemoten študij. Vsa -zadevna pojasnila daje samostansko predstojniStvo.
Tamburice
zlasti bugarije in berde se kupijo. Opis in cena na župni urad Trebnje, k |
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubliana J Wolfova ulica št. 3.
letovišča
Še je čas
da nekaj dni preživite v zdravem planinskem kraju Zasavja, uro vožnje od Ljubljane. 5 sob s 7 posteljami zelo poceni, Hrana v sosednji turistovski restavraciji dobra, cenena. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9491. (L) |
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
MfCf ANOSCHEK
učiteljica v pokoju
danes, dne 19. avgusta, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 21. avgusta ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maša za-dušnica se bo darovala v sredo ob 6 zjutraj.
V	Ljutomeru, dne 19. avgusta 1934.
Žalujoča rodbina Anoschek.
Brez posebnega obvestila. Prvi pogrebni zavod Repič, Ljutomer.
Dijakinje
sprejme na stanovanje in I hrano za mesečnih Din 300 zavod šolskih sester | v Mariboru, Meljska cesta 74.	(D)'
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega sina, brata, svaka
in strica
ing. Norberta Honigmanna
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze blagodejnega sožalja, za poklo-njeno cvetje in krasne vence. Posebno se zahvaljujemo vsem zastopnikom društev in sploh vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Ljutomer, v avgustu 1934.
Žalujoči ostali.
Al j a Rahmanova:	'
Zakoni v rdečem vihaiiu
Dnevnik ruske žene
Včeraj si mi rekla, naj 6i vse še dobro premislim, češ, da je še vedno čas oditi domov. Ne, prekasno je za me, ni mi več izbirati, kajti brez Tebe ne morem živeti. Včeraj dolgo nisem mogel zaspati, pa ne kot prejšnje dni zato, ker v svojem koprnenju in 6voji žalosti nisem mogel odoleti, ampak zato, ker sem 7. živimi barvami v duhu razvijal bodočnost, bodočnost e Teboj. Premislim naj? Kaj neki? Bi si-li mogel predstavljati življenje brez Tebe? Bi-li imelo kaj 6inisla premišljati, kako bi bilo, če bi bilo dvakrat dve pet in ne štiri?
Prav za prav pa ne vem, čemu Ti to pišem. Saj si vse to včeraj dojela, ko si sedela ob meni in lem jaz godel...
Alja, rad bi videl Tvoje oči, kakor sem jih videl včeraj, ko eo mi odgovarjale na to, kar sem Ti razodeval z zvoki svojih strun. Oči, ki mi gledajo na dno duše, ki mi obetajo srečo nežne, tople ljubezni 1
Ljubi me, Alja, kakor jaz Tebe ljubim.
Tvoj
Otniar.«
2TT. oktobra 1920.
»Alja, ne predrzni ee brati te knjige!« je rekla danes Nataša in mi iztrgala iz rok angleški roman.
»Zakaj pa ne?« sem se začudila.
»Ker sem jo j a z prebrala. Ne maram, da bi |o tudi ti, da imam vsaj nekaj sama za se! Vse je zdaj pri nas skupno, perilo, postelje, jedi... Hočem vsaj to imeti sama za se!« je rekla in skrila knjigo pod zgiavje.
29. oktobra 1920.
Otmar danes ni čisto zdrav. Obraz mu je pordel, vročino ima. Nekakšna onemoglost se opaža na njem. Ko bi mu mogla položiti roko na čelo, da bi ga hladila; ko bi ga smela pogladiti, pobožatil Toda vpričo drugih ne smem! Ko je odšel, 6em se zjokala. Bolan je in sam in jaz mu ne moreni streči!
Nisem našla pokoja, morala sem z nekom govoriti o tem; zato sem se odločila, da v6e povem materi. Enkrat še je itak moralo zgoditi. Ležala je na postelji, odeta z vsean, kar smo imele, in vendar jo je tresla mrzlica. Ne vem, odkod sem vzela besede, in sem tudi pozabila, kako sem ji povedala. Zadelo jo je kakor strela z jasnega. Vzravnala se je in začela jokati.
Oh, Alja,« je rekla, »nobene stvari več ne morem prenesti, koj me posili jok. In tako nepričakovano je prišlo, in to, ko je oče tako dnlečk
Prižela me je krepko k sebi in jokala vedno silneje.
»In zakaj ravno on, Alja? Saj jih je mnogo, ki bi te radi vzeli, n. pr. dr. Vereščagin ali Kolja Be-ljajev ali Dima Govorov ali profesor Zavadovski! Zakaj ne enega izmed teh? Zakaj ravno tujca? Saj se ,ie tudi meni priljubil, pa vendar nam je tujec, saj je Nemec!«
•»Ne, ne, ni tujec,« sem rekla, »tako blizu mi je, tako srečna sem z njim!«
Nekaj časa je mati molčala, potem je pa rekla počasi:
»In kako si mogla Vadiina tako pozabiti?«
Vprašanje je bilo kruto. Vem, da mati tega ni rekla zato, da bi me žalila; toda oklenila se je upanja, da bo ta očitek na me vplival in me omajal v mojem sklepu. Strah je je bilo dogodka, ki se je zgodil tako nenadno in prinesel toliko novega,
POKROMANA KOLESA
»troji .MER' in .GRITZNER'
po Itredno Mihih cenah
samo pri tvrdki
JOSIP PETEL1IMC - LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, za vodo.
Večletua garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen!	Telefon Stev, 3913.
Mftejiefc Jl/Usse,
(ZjuKajiki vajteseiem)
2.-8. septembra 1934 (Rotunda do 9. sept) Semenj za luksuzne in vporabne predmete - Razstava pohišlva — Mednarodna radio-razstava — Tekstilno blago — Obleke — Pletenine — Kožuhovina — Domača tekstilna industrija — Mednarodna filmska in kino-razstava Tehniška razstava — Zgradbe in cestne zgradbe — Iznajdbe — Pisarniške potrebščine — Razsiava zimskega sporla — Živila Posebne razstave Brazilije, Bogarije, Italije in Ogrske Poljedelska in gozdarska razstava Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico no meji — Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na jadranskem morju ler v zračnem prometu — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri WIENER MESSE A. G. DUNA) VII. In pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 — Zveza za tujski promet v Sloveniji (.Putnik") — Tyrševa cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik), podružnica hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako ie slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To ie prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
1315-1-34.
Prodata lesa: tramov, hlodov, drv
Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potom pismene ofertalne licitacije iz svojih gozdov:
A.	Kočevje: cca 45.000 komad, tesanih tramov (cca 7000 m3), cca 4500 komadov jelovih hlodov (cca 2000 m3).
B.	Straža pri Novem mestu: cca 8500 komadov tesanih tramov (cca 1500 m3).
C.	Rogatec: cca 700 m3 porabnega mehkega, cca 480 m3 porabnega bukovega lesa in cca 7700 m3 drv (bukovih) — vse na panju.
Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri Zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34/11., in pri Šumskih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju odnosno Straži odnosno Logu pri Rogatcu.
Ne da bi kaj odgovorila, sem šla vun. Zelo me je ranila, Vadim! Kaj bi neki on rekel na to?...
Človeško čustvovanje je kakor tekoča voda... pozabi na mrtve in 6e obrača do živih...
30. oktobra 1920.
Knez Igor Vladimirovič Lvov prihaja vsak dan in ostaja često cele ure pri nas. Tako smo se ga že navadile, da skoro ne opazimo več njegove navzočnosti. Kot Nataša, ima tudi on nekakšno strast do svojih las, dasi se ne odlikujejo po posebni krasoti. Z največjo natančnostjo pazi na to, da se ne bi kak lašček odstranil z mesta, ki mu ga je določil na umetniško urejenem temenu. In še eno muho ima. Nekje je iztaknil par škornjev elegantne oblike, iz dobrega črnega usnja. Seveda 6e prav nič ne prilegajo oguljeni uniformi, še manj strašno paškoiiovanemu polkožuhu, ki ga je pri-barantal od nekega poljskega legionarja. Kljub temu pazi, da se vedno svetijo kar se da, in tako nasprotje povežavajo do smešnosti. Če opazi le pikico blata na svojih »srčnih« škornjih, vzame robec in jih skrbno ološči. Kako more na nepopisno umazanih ulicah Omska škornje ohraniti lako čiste, nam je vsem uganka.
Kadar pride »knjaz« k nam, stopi najprej k tapčanu,- kjer leži Nataša, in jo skrbno vpraša, če je trudna. Odgovor se glasi:
»Seveda sem trudna, jaz sem vedno trudna! Toda če hočete, me lahko slikate.«
Potem vzame knjaz iz žepa blok in svinčnik in začne risati. Nataša leži nepremično, tako nepremično, kakor sna ležati le ona. Marsikdaj pri tem zaspi in potem jo slika spečo. Njegov debeli blok je poln Nataš, toda vedno z istim izrazom: medla, onemogla, s potezo lahnega prezira in mrz-lote okrog ust. Slika jo vedno tako. da ima okno
vagona nad glavo; to pa dela vtis, da ni v vagonu, ampak v ječi.
»In kaj ste počeli celo leto, ko ste bili v samotnem zaporu?« sem ga vprašala danes.
»Ležal sem in premišljeval, kaj bi 6likal, če bi imel svinčnik in papir. Nobena stvar na svetu bi mi takrat ne bila tako dragocena, kot košček papirja in konSek svinčnika.«
»In niti tega vam niso dali?«
»Ne, ravno tega ne, ker 60 vedeli, da sem slikar.«
1. novembra 1920.
Čudovita stvar je ljubezen! Vse pronikne, po njej šele dobi vsaka 6tvar svoj zmisel. Vsak gib, vsako delo mi je zdaj v veselje. In dela je dosti za me v teh nenavadnih okoliščinah, ki zdaj v njih živimo.
Danes sem šla rano k reki, da operem košaro perila. Ko sem se vračala, me je vprašal neki možak, ki mi je prišel nasproti:
»Gospodična, povejte mi no. ali je pranje re« tako prijetna reč?«
»Seveda!« sem se zasmejala in šla dalje.
»Kar razjezil bi se, če vidim dandanes tako veselega človeka!« je godel za mano. Toda res si ne moreni kaj; to delo ini je bilo v resnici v zabavo, ker sem si ves čas mislila nekaj, kar mi je trud lajšalo.
Včeraj sem slišala dve ženski, ki sta govorili o meni in ena je rekla:
»Ta Alja je vesela im bodra, ko da stanuje v gradu in je iz zlate sklede!«
Mikalo me je, da bi jima zaklicala: »Da, prav imata, stanujem v gradu, v gradu ljubezni!«
Narotajte .Slovenca* i
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Lojze Golobi*-