Nesreče v Sloveniji*
Dr. B O' g a Š k r in jar
Mednarodni dane zdravja, kateremu je vsako letů posvečen 7. april,
pomeni obletnica tistega dne, ka je bila leta 1948 sprejeta ustava Svetovne
zdravstvene arganizacije. Letos je ta dan p05večennesrečam in njihavemu
preprečevanju, pač z namenam, da opůzorima, da je nezgůd vsaků leta
več, da je problem resen in da 50 varnostni ukrepi za njih preprečevanje
še vedna nezadostni.
Poškadbe, kot nasledek prametnih, obratnih nezgod, nesr€Č pn igri, športu
in v drugih nesrečnih primerih, so' eden prvih problemov, s katerimi se dan
na dan srečuje zdravstvena služba, talw v ordinacijah splošnih ambulant, poli-
klinik in obratnih ambulant kakal" tudi v bolniških sobah na nezgodnih oddelkih
pO'sameznih bolnišnic. Razen tega so poškodovanci - z izjema balnikO'v, ki bole-
hajo na dihalih - tudi naj'številnejši gostje naših amhulant. Saj je bilo lani pri
ambulan,tnem zdravniik:u v celoti nad 100000 pošik:adavancev. Sleherni ad teh
se je pavprečnó še 3-krat oglasil v ambulanti. V balnišnioo je bila sprejetih na
zdravljenje med letam 21632 poškadavancev. Ker tra:ja zdravljenje poškodb
pavpr€Čno 10 dni, je dnevno v naših bO'lnlišnicahna zdrav1jenju pnhližna 600
poškadovancev. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da bi n. PI".dve dakaj veliki
bolnišnici, kot sta n. Pl".v Brežicah in Vipavi, vse leto služ!iHsama za zdravljenje
poškodovancev.
Tudi pri izpadu delovnih dni zaradi balezni sa poškodbe na enem prvih
mest. Lani srno izguhili zaradi paškadb 1 683000 delovnih dni. AH z drugimi
besedami: dnevna je zaradi paškadb v Sloveniji nespasabnih za delo približno
4600 delavcev. Približno talika, kolikor jih je skupna zaposlenih v tavarnah
"Tiskamna v Kranju« in "Litostroj - Ljubiljana~<.Torej taliko poškodovancev,
da bi se zaustavlila v obeh tovarnah delo za vse le,to! Ob tej primerjavi si pač
lahka misHmo, kolikšno gaspadarsko škada nam pnzadevaja nezgade pn delu.
Půš ko db e 1953 1957 1959
števila nezgad,zdravljenih v ambulanti .
Paškadůvanci, zdravljeni v bolnišnici .
Od prej navedenih paškodovancev,ki sa se zdra-
vili v ba~nišnici, je bila otrok, zdravljenih v
bolnišnici . . . . . . .
Umrii zaradi nezgad . . . .
Nesreče pri delu . . . . . . .
Nesreče - dela\'cev izven dela .
96441
14085
3178
1006
36428
14530
147425
18624
4191
1197
47980
24761
199575
19812
4189
1394
54363
37830
* Za leOOišnjiSvetovni dan 2idravjaaibjavljama tri prislPe\'ke,da bi mecmcinskim
sestram služili za pripomoček bodisi pri predavanjih higiene po šolah, tečajih prve
pomoči, tečajih za usposabljanje laičnega kadra v ustanovah stanovanjskih skupnasti,
pri splošna pmsvetnem de'lu v posvetavalnicah in pri obiskih na domovih varovancev.
- Op. ur.
1
Poškodbe pomenijo velik proMem tudi v drugih skupinah prebiva1stva.
Poškodbe so prl malih, predšoLskih in šols:kihotrocih najpogostnejši vzrok smrti.
Prl vseh skupin ah preibiva1stva pa zaradi nasilne smrti umre ve{; ljudi kakal'
zaradi V'seh'infekcijskih obolenj, tuberkuloze, bolezni prebavil in še mnogih
drugih obolenj. Bdinale bolezni srca in ožilja, maligne novortvorbe in bolezni
dihal so med vzroki smrti zastopane pogosteje kakor primeri nasilne smrti.
Poškodbe pa iz leta v leto še naraščajo! Zlastiobratnih in prometnih nezgod
je vsako leto znatno ve{;.Za obratne nezgode krivimo pri nas naraščajočo indu-
strialiizacijo, vend ar pa pri nas samo oibratne nezgode onesposabljajo za delo
toliko aktivnih zavarovancev, kotjih v mnogih drugih državah onesposobijo vse
bolezni s poškodbami vred. Tuďi naraščajočipromet ne opravičuje tolikšnega
porasta prometnih nezgod, če primerjamo naše števil'ke s šteV'ilkami drugih
držav.
Kljub temu pa pri nas vpraš,mju nesreč nismo posvetili tiste pozornosti,
kot smo jo posvetiili marsikateri drugi, manj pogostni bolezni. Še vedno pr€'-
pogosto govorimo o nezgodi kot o nesrečnem slučaju, ne da bi se ob tem >~slu-
čaju« zares poglobili tudi v iskanje vseh vzročnih činiteljev tega nesrečnega
dogodika.Ce je >>slučaj«po svoji naravi usodinejrši,se ob njem sicer res pomudimo
neko1iko ďlje, kaj malo pa ukrenemo, da bi preprečili sličnedogodke v pri-
hodnosti. In vendar lahko, kadarkoli se poglobimo v preprečevanje nesreč, bodisi
prometnih ali obratnih nesreč, nesreč pri igri ali pri gospodinjskih delih, skoraj
brez izjeme vselej najdemo tudi način irn pot, ka:ko zmanjšati njih število ali
ublažiti rnjih posledice.
Zadnji čas je, da priČll1emos sistematiČll1imdelom. Res je, da se problema
nezgod tudi doslej nismo lotevali samo z golim evi!dentiranjem nezgod, toda
naše preverntivrnode~o'je trebaše bolj poglobiti. Proučevati je treba vzrok vsake
nezgode, rezultate proučevanja pa iz'koristiti v vsakdanjem življenju. Poglobiti
moramo skI1b za vzgojo ljudi in odpravljati' s tem subjektivne kompotente
nezgod. Vzgajali bomo otroka, mater, gospodinjo doma, šoferja, industrijskega
delavca, kmeta,šolarja in pešca na cesti. Treba pa je poglobiti tudi skrib za od-
stranitev objektiv:nih činiteJ!jev, ki jih bomo odkrili pri proučevanju nezgod.
Lep primer za uspeh preventivrnega dela je lansikoletltlaakcija za znižanje pro-
metnih nezgod. Kljub zvišanemu številu motornih vozil se je število prometnih
nezgod relativno zmanjša1o. Preprečevanje nezgod seveda pa ni le naloga
uslužbencev določene službe, niti ne samo dolžnost zdravstvenih delavoev ali
'učitelja v šoli alI pa samo prometrne milice. Preprečevanje nezgod je ďolžnosrt
vsakogar od nas. Šele če bomo zares vsi sprejeli to nalogo za svoje ďolžnost,
bodo šievilke, ki nanÍ govord:joo tem problemu in nas po pravici navďajajo s
skrbjo, kmalu poka'Zale tudi uspeh našega skupnega in nač1"tnegadela.
SOCIALNI FAKTORJI NESREC
Otrok, kl je vlključenv neko slklulPdno
in dma med vrstnJ:kipri igri svoje me5to,
je v primeri z drugimi manj v nevarrno-
sti, da ga dole1JineZJgoda.Turu med 00-
2
raslimi medsebojno sodelovanje bolje
pripomolfek prepMevanju n~r€IČkalror
pa vzdušje telkmovnnja.Prav zato 50že v
mnogih ďeželah uvedli tako imenovane
kampanje za »vljudnost na cest~-«.
Kako se obvarujemo nesreč v domači hiši
(Ob svetovnem dnevu zdravja)
Nesreče nam ne groze samo na cesti ali pri delu v tovarni in na polju, tudi
doma, pri povsem vsakdanjih opravilih, srno izpostavljeni najrazHčnej,šám ne-
srečam. Posebej velja to za gospodinje, njihove pomočnice in pa otroke. Dan-
danes, ko mnogo gospodinjskih del opravljajo tu di že stroji, pa je nes,reč v
gospodinjstvu vedno več. V Ameriki se v domači hiši ponesreči več ljudi kakol'
pa pri delu ali na cesti in tudi pri nas so nesreče v gospodinjstvu že na vi-:-
sokem mestu.
Največkrat sta nezgod v gospodinjstvu kriva nepremišljenost in pa lahko-
miselnost. Le poglejmo, kako je s to stvarjo:
Stopnice v klet in podstrešje so največkrat le slabo razsvetljene ali pa
sploh ne. Ce razen tega na stopnicah niti ni ograje aH pa kdo pusti na njih
vedro umazane vode, metlo, umazane čevlje, smetišnico aH kaj podobnega,
se kaj hitro lahko prekucnemo,zlomljena roka ali noga v mavcu pa nas bo
nekaj tednov molče spominjala na to nepremišljenost.
Zgodi se pa, da na kakšno stopnico včasih tudi pozabimo ali jo prezremd.
V slabo razsvetljenem hodniku se kaj lahko zgodi, da stopimo v prazno ali
'zadenemo ob stopnico in že srno na tleh. Rudo je lahko že, če srno praznih
rok, kajšele, če nesemo v pralnico vedro vroče vode ali pa prenašamo kako
drugo težko breme?
Tudi gremo iz lahkomiselnosti in nepremišljenosti v klet aH v podstrešj~
dostikrat kar z nezavarovano svetilko. Ker nam bolj slabo sveti, se ll'.\hkokam
zadenemo in prekucnemo. Ce se pri tem svetilka razbije in petrolej razlijé
po tleh, je požal' neizbežen.
Precej stanovalcev že si je polomilo noge aH pa jih je doletelakaka
druga, tudi hujša nezgoda na mokrih tleh ali na pološčenem parketu. Posebn()
v pralnicah se ženam to rado zgodi, starejšim pa na sveže pološčenem podu, lij
je vsaki gospodinji skel' v čast, toda zlomljena roka ali noga tudi ni prijetna
stvar. Razlito vodo v kuhinji je treba takoj pobrisati, pravtako tudi, če s~
nam po tleh polije olje aH mast. Kakršnokoli odlašanje je namreč lahko
usodno.
Ko že govorimo o politih in pološčenih tleh, se spomnimo še preprog,
tekačev in predpražnikov. Ce je preproga aH tekač slabo razprostrt po sobi,
se obenj lahko spotaknemo. Najrajši se nam to zgodi, kadar nesemo lonec
vrele vode alipa servis, ki srno ga dobili za poročno darilo. Pri tem seveda .n~
gre samo za črepinje, huje je, če srno se pri tem porezali ali pa polili z juho.
Na pološčenem parketu se kaj hitro popeljemo s preprogo vred po sobi, pa
tudi predpražniki imajo včasihto lepů lastnost. Zato pozor! Zato rajši pri~
trdimo preproge na tla, predpražnike pa opremimo z nedrsljivo podlogo.
Ciščenje oken je spet vprašanje zase. Nič koliko žena se je pritem del\!
že ponesrečilo. In vendar je treba samo nekoliko več pazljivosti in pameti-.
Vedro z vodo je treba postaviti tako, da ne more pasti niti v soho niti na
cesto. Že marsikateri nič hudega sluteč pešec se je zavedel v bolnieř, ker ·m\!
je z okna priletelo na glavo vedro aH pa slabo pritrjen cvetlični lonček. Žena,
ki je čistila okno, se je nerodno motovilila po okenski polici in pritern odri.nil~
vedrú ali cvetlični lonček z úkna. Se sreča, da tudi sama ni padla in se teme-
ljito potolkla. Tudi ta se je že zgúdilo!
Kú so pomita úkna, pú navadi úbesimú nanje sveže aprane zavese. Ker
nimamú lestve, si pamagamo z mizo, stolam in pručico, vse Skupaj naloženo
enú vrh drugega in če se nam to ne púdre, si lahkočestitamo.
POZOR! VISOKA NAPETOST!
Ob tem apúzorilu vsi prisluhnema! Nič bi ne bilú adveč, če bi bilo pú-
dúbnú svarila úbešenú tudi v kuhinji. Elektrika je namreč prinesla v sodúbnú
gospodinjstvú mnogú úlajšav, pa tudi mnogo nevamasti. Múdernizacija gú-
spúdinjstva je pametna stvar, dokler elektrika ne úgrúža tistega, ki te različne
gúspadinjske strújčke uporablja. Púsebnú nevamúst pa pameni elektrika za
majhne útroke, ki v svoji neumúmi razískúvalni vnemi vtikaja prste, žeblje,
žicú in kaj vem kaj še vse v vtičnice in stikala. :Zato morajú biti vsa električna
stikala, vtikala, žice, priključki, odcepi in varovalke vselej brezhibni in za-
varúvani,če se le da, tudi pokriti, vsaj tisti. ki jih útrok lahkú doseže. Zakrpane
varovalke, razmajane vtičnice in neizolirani vúdi sa púvzrúčili že marsikak
kratek stik in ,še vse kaj hujšega. Dotikanje električnih aparatov z múkrimi
rokami je smrtno nevamo, zato posebej púzor pred stikali in električnimi
grelci v kúpalnicah! Stúječe in namizne .svetilke ne spadajú v kúpalnicú!
Púsebni vamústni ukrepi so patrebni pri vseh velikih kuhinjskih strújih,
kút sú hladilniki, pralni straji, električni štedilniki in bojlerji.
Zelo velikú je števila dO'jenčkovin majhnih otrúk, ki so se panesrečm v
stanúvanju. Mnogú teh nesreč je zakrivila materina lahkúmiselnúst! Nič kúHkú.,..
krat pustijo majhnega otraka na mizí, sama túliko, da skúčijú po sveže pleničke.
Včasih je ta dúvolj, da se otroček zvali z mize in nesreča je tu. Spet druge
pustijú atrúka sedeti v kúpalni kadi, ker je múrda nekda zvúnil pri vratih,
medtem pa je otrúku že zdrsnilú, padel Je in se utúpiL
Huda reč pri majhnih atrocih sa úpekline. Otrok sede v škaf vrače vade za
ribanje, vrelega luga za pranje aH pa se polije, ker je neprevidna mati pustila
zavretú mleka ali juha na štedilniku ali mizi, ki jú otrúk lahkú dúseže. Pravila,
ki bi si ga vse matere múrale zapisati z veHkimi črkami vsvúje kuhinje, se
glasi: "Púsúde, vedra, lonce ali ponve z vrúča tekačina pústavi vednú na takú
mesto, da jih útrúk ne ba magel doseči!« Pečice, štedilniki in električne pečice
maraja biti pravtaka zavarúvane, da se atrok ne múre úpeči! Opekline sa naj-
hujše poškúdbe, njih posledice ostanejú vidne vse življenje!
Tudi tale naj bi si mame, dobro zapamnile: : »Igle, škarje, naži, vmce,
vžigalice in vžigalniki nisa igrače za majhne útvoke!« Zatú jih je treba hraniti
na takem mestu, da útrok ne múre dú njih. Túda ka otrak nekaHkú údraste,
ko zna že dúbro upúrabljati svúje roke, tedaj mu pač dajmo vse tú, razen
vžigaHc in vžigalnika, v rake in ga naučima, kaka se s temi rečmi ravna. Le
takú ga bamú abvarúvali, da se s tem úrúdjem ne bo ranil ali panesrečiL
Otroci so pa tudi radovedni in sladkasnedni. Púgasta stikajD pú shrambah
in úmarah. V dúbri veti, da so našli nekaj imenitnega in dobrega, vtaknejú
v usta in že je nesreča tu. Namestú sladkúrja so vtaknili v usta lužni kamen
aH sodo, namesta malinovca papili ocetno kislina, med očetovim lúvskim pri-
borom pa najdejú lepe, svetľikajače kroglice, jih vtaknejo v usta, pregriznejú
in v naslednjem trenutku umrú. V rúke jim je prišel ciankalij, namenjen lisici.
Zato važno úpúzarilú: "Vse kemikalije, VSa čistila in tudi vsa zdravila vednú
pad ključ!!!« Pa ne sama útrúke, tudi sebe in druge člane družine ogrúžaja
lahkQmiselne gosPQdinje, ki ne QpremlJQ steklenic s PQtrebnimi napisi ali v
SVQjilahkO'miselnQsti vlivajQ v steklenice vse kaj drugega, kakor je na njih
napisano.
VrnimQ se spet k QtrokQmin nezgQdam, ki jih lahko dO'lete dQma.
Da ne bQ QtrQk padel skQzi oknO', mQrajO' biti vsa Qkna dobrO' zaprta in
zavarovana pred nenadnim Qdpiranjem. Tudi vrat na stQpnišče ne puščajmo
Qdprtih, Qtroci kaj hitrQ smuknejQ iz predsQbe in se mimogrede prekucnejO'
pO' stopnicah.
Posebno poglavje so igrače. Obarvane mQrajQ biti z QdpO'rnimi barvami,
saj vemo, da O'trQciigrače kaj radi nosijQ v usta. Tudi ne smejo imeti Qstrih
robQv, da se QtrQci ne ranijO'. Mehaničr.e in tehnične igrače za majhne otrO'ke
nisQ pripQročljive. ZelO' radi jih namreč razstavijo, majhne delčke pa nQsijo
pQtem v usta, jih vtikajQ v nos ali ušesa.
Nekatere matere imajQ grdo navadQ in privežejo otrO'ka k pQsteljici ali
na nQčnQpOSQdico,da ne bi padel. Pa je kljub ternu padel, se zapletel v vrvico
in se celO'zadušil!
Tudi mačke in psi so QtrQku lahko nevarni. DQmačega psa in mačkO'Qtrok
pQzna, prav tako pa je zaupljiv tu di dO' drugih PSO'Vin mačk, ki mQrda niso
takQ dQbrodušne, in nesr€Ča je tu. A tudi sicer ne puš'čajmQ Qtrok in dQmačih
živali samih brez nadzorstva, QtrQk in žival, Qba imata premalo pameti!
KQ pa Qtroci nekQlikQ odrastejQ, jih je tre6a začeti opO'zarjati na razne
nevarnO'sti, ki jim grQze, med drugim n. pro na vročo peč, električno nape-
IjavQ, plinski štedilnik, tekQče in stoječe vode v bližini hiše, na nevarnQsti na
cestah ipd.
In še nekaj besed O'plinu, ki zavzema v našem gQspodinjstvu vse bQlj in
bQlj važnQ mesto. NQbene nesreče ne bo, če bo ventil pri jeklenki vednQ zaprt,
kadar ne kuhamQ! Vsaka lahkQmiselnost se pri plinu hudQ maščuje. Víšek
lahkQmiselnQsti pa je, če gQspQdinje iz jeklenke iztQčijo' bencin zato, da bodo
v njem prale obleke. SplQh spada pranje v bencinu samoOna Qdprt balkQn
ali teraso, v nQbenem primeru pa ne v zaprt prQstQr. Hude opekline in tudi
smrt vse družine pod ruševinami hiše SQlahkQ posledice take nepremišljenQsti.
Tudi če perica pazi, da nikjer ni ognja, cla ne prižge vžigalice niti ne Qbrne
električnega stikala, se kaj lahko zgQdi, da pride dQmQvmQŽs cigaretO' v listih,
stQpi v kuhinjo ali 'kQpalnico, kjer žena pere, in že v naslednjem trenutku so
njuni Qtroci brez Qčeta in matere.
To SQ samO' nekatere nesreče, ki grQze stanQvalcem kar v dO'mači hiši.
MnQgim se lahkQ iZQgnemo z nekQliko previdnQsti in premišljenQsti. Tudi ne
pQzabimQ, da je nesreče laže preprečiti kakor pa zdraviti!
KRil'I1IČNE URE ...
Lakota ilIlutrujenost sta vzrok, da se
otroci. pogosteje pOlUesrrečijozlasti proti
večeru. Anketa, kd jO'je izvedel Svedsiki
odbor za preplrečevanje nes.r€Čpti ortoo>-
cih je pokazala, da številO'nesreč znatno
pomste v uran pred opoldanskim kOSiilom
in pred večerjO'.
. .. IN VZDUSJA NAPETOSrrr
Nagnjenje k nffirečam se p!ri otmku
še storplnjuje,če ga narvdaja občutek ISo-
vražnosti do okolja, če pride II ,starši nav-
zkl'iž aU tudi zaradi spllošne napertos,ti,
ki vlada v družill1i.
5
Nezgode in njih preprečevanje
(Okvirni vsebinski program ob Svetovnem dnevu zdravja dne 7. aprila 1961)
Program zajema glavna hezgodnostna področja (nezgode v prometu, v
industrijskih obratih, v poljedelsil:vuin gospodinjstvu) in je prilagojen prepre,-
čevanju nezgod prri raznih skupinah prebivalstva po starostni dohi in po socialni
s1Jrukturi,in to iz razloga, ker so ljudje navardno potencialno ogroženi po nezgo-
dah v raznihprej navedenih nezgodnostnih področjih (n. pro žena na delu, v
gospod'injstvu in na poti z dela domov).
1. Dojenček in najmlajši otrok
Si'rOkopodročje za sodelovanje starršev, posebno mater, V vseh zdravstveno-
vzgojnih tečajih za delkleta in matere kaikor tudi v vseh govorilnih urah oziroma
pri razgovorih v raznih posvetovalnicah je treba dati ternu vprašan'ju potreben
poudarek. Prikazati je najpogostnejše nezgodnosÚl1esiťuacije, ki ,vodijo do
nezgod in pošikodb (epidemija 'opeklin), nada1je možnosti in ukrepe zaprepre-
Čevanje, vendar porvcezanoz osnovami prve pomoči. Tudi pri pouku iz gospo-
dihjstva je obravnavati najpogostnejše nezgode v zvezi z gospodinj:skimi deli
y kuhinji, v stanovanju ter z navodili za preprečevanje in za prvo pomoč.
Pri šolanju in podiplomskem usposwbljanju medicinskih s:ester je posvetiti
posebno pozornost tej tematiki.
Namen tega dela je:
- da se Zlavsaikega dojenčka oziroma malega otroika pripravi ugodm.ookolje
in prostor, kjer bo varen pred nezgodami v stanovanju;
- da se starši zavedajo vloge, ki jo imajo pri izv!rŠevanju varnostnih
ukrepov;
- 'da se pri javnih napravah (pri cestni železnici, v gostinskih obratih, v
javnih nasadih itd.) več misIi na koristi ma1ega otroka.
II. Mali otrok (pred'šolski otrok)
Zdravstveno prosvetljevanje staršev in bodočih staršev.
Doraščajočo mladino je treba všoli pri gospodinjskem pouku in pri drugih
predmetih poučiti o ponašanju malih otrok, .da bi pri njihovem varstvu lahko
z uspehom sodelovali tudi starejši otroci.
V zdravstvenem varstvu otrok, posebno v preventivni zdravstveni oskrbi,
nastane navadno vrzel, in to v dobi, ko jemaIi otrokše posebno izpostavljen
raznim poškodbam in nesrečam. To je v dobi, ko otrok ni več dojenček (siste-
matični pregledi v posvetovalnicah) in vendar še ni ,šolski otrok (pod varstvom
šolskega zdravnika). Važna pa je ta qoba za pravočasno razpoznavo raznih
manjših motenj v delovanju čutil, ki so lahko usodni povzročitelji nesreč. Lahna
náglušnost, zmanjšana vidna zmogljivost, zmanjšaho razpoznavanje barv so
lahkovzrok, da otroci v tej dobl. ne morejo bolje razpoznati prometnih ne-
varnosti.
,Zgodnjenavajanje(dresura) otroka: na pravilno ravnanje v prometu (preč-
kanje cest).
Pri igračah, posebno tehničnih, je treba naznačiti orziroma proučiti kupce,
za katero letno dobo so igrače. 19rače za starejše otroke so lahko nevarne v
6
rokah malih otrok. Priporočati je nabavo omaric prve pomOCIIn domače le-
karne za družino kot sestavni del inventarja, vendar pa jih je namestiti na
takih mestih, ki otrokom niso dostopna.
Industrija za zdravila in razna čistila naj opremi svoje izdelke z varnost..,
nimi napisi, ki še posebej opozarjajo, da se na pol izpraznjeni zavitki oziroma
steklenice ne smejo metati v odprto posodo za smeti.
Pripraviti razne vzgojne slikaniceo preprečevanju nesreč in korigirati
razne situacije v kontaktu otrok z živalmi, ki so jim lahko nevarne. prezaupljiv
odnos otrok do nekaterih živali. Lastniki psov naj opozarjajo otroke pred ne-
varnostmi z domačimi živalmi, tudi če jih dobro poznajo.
III. Solski otroci
Izbrana poglavja o prvi pomoči s posebnim poudarkom na preprečevanje
poškodb in nezgod je treba posredovati že v prvih šolskih letih in ne šele v
zaključnih razredih obveznega šolanja.
Informiranje staršev o svojstvenem ponašanju otrok in mladine v posa-
meznih razvojnih obdobjih. Te informacije je posredovati že v raznih tečajih
za doraščajočo in. pošolsko mladino.
Mnogo šolskih ot~ok pomaga staršem ·pá raznih gospodinjskih delih, pri
poljedelskih opravilih, v obrti ali si kako drugače služijo denar. Solske otroke
je treba opozarjati na razne nevarnosti pri tem delu, in to preko staršev, preko
odraslih v delavnicah oziroma v šoli pri gospodinjskem pouku in pri delu v
&olskihdelavnicah.
Razvijati je treba povsod šolske tehnične krožke, kjer· se otroci že zgodaj
nauče ravnati z raznim orodjem, z električnimi napravami itd. V Franciji se
bodo oolski otroci v bodoče učili, kako se prižiga z vžigalicami, kako ravnamo
s plinsko pečjo, kako se zakuri in nalaga v peč, kako vključimo električni
grelec in kuhalnik, po čem spoznamo staro municijo itd. Te nove teme so vpe-
ljali v Franciji, da bi zmanjšali število nezgod pri otrocih. V Franciji se je
leta 1955 ponesrečilo oziroma po&kodovala 250000 otrok.
V šolah pri pouku iz naravoslovja, kemije in fizike je več pažnje kakar
doslej treba posvetiti praktičnemu preprečevanju :i:J.ezgod.
V vse strokovne šole in v šole za vajence je vpeljati občasna predavanja,
na katerih bi zdravniki obravnavali nezgode in njih preprečevanje.
Tudi pri pouku iz telovadbe naj bi se več in bolj sistematično razpravljalo
o preprečevanju nezgod. V dosedanji pouk telovadbe v šoli je treba vključiti
čim več vaj, ki pospešujejo hitro reagiranje, ker današnje okolje pogosto
zahteva bliskovito reagiranje.
Ker se dajošolski otroci raJsI poučiti od predstavnikov ljudske milice,
naj bi se ta v večji meri pritegnila k prometnovzgojnemu delu.
Ravno tako naj bi odigra1i svojo vlogo tudi razni upokojenci in drugi
odrasli.
Pomoč odraslih državljanov v prometni vzgoji mladine in· nasploh pri
preprečevanju nesreč, tako da vzgojno delujejo v vsaki taki situaciji, n. Pl'.
na cesti, in da ne gredo brezbrižno mimo.
V šoli.in v raznih krožkih naj bi se mladina seznanjala s tehničnimiigra-:
čami. Sportnadništva, športne trgovine naj bi posvečale posebno pozornost
varnosti in pravilni uporabi športnih rekvizitov tel' jih oskrbele z ustreznimi
navodili.
7
V čitankah in drugem čtivu je vse premalo splošnih zdravstvenovzgojnih
tem, prav posehno manjkajo sestavki o preprečevanju nezgod. Za pouk o pro-
metni varno sti naj bi se izdelalo za šole več učnih sredstev in intenzivneje
naj bi se organizirali tečaji za mladinske prometnike.
IV. Pošolska mLadina
V vse oblike zdravstvene vzgoje pošolske mladine vnesti osnove prve
pomoči s preprečevanjem nezgod v raznih situacijah, do katerih pride na po-
sameznih področjih, kot so:
šport (plavanje, planinstvo),
mladinske brigade,
počitniške kolonije,
izleti,
delovne akcije,
delovna mesta učencev v gospodarstvu,
množično ZJbiranje,
razni poklici itd.
Vzgajanje aktivistov prve pomoči za nudenje prve pomoči.
V. Odrasli
Tečaji prve pomoci s preprečevanjem nesreč za razne skupine, kot so na
primer:
a) delavci v industriji: razna delovna mesta in poklici,
b) delavci v kmetijstvu,
c) delavci v prometu (šoferji, sprevodniki itd.),
č) gospodinje in matere,
d) zdravstveni delavci, prosvetni delavci - predavatelji.
VI. Stari ljudje
Seznanjati jih je s svojstvenimi poškodbami in preprečevanjem nesreč v
starosti.
Organizacija akcije: Svetovni dan: uvod aH poudarek '- akcija naj bo
trajna.
Stalne konference za varnost na občinah, okrajih in v republiškem merilu,
v katerih naj sodelujejo tudi Rdeči križ (RK), zdravstvena služba, socialno
zavarovanje, Državni zavarovalni zavod (DOZ), higiensko-tehnična zaščita,
notranja uprava, društva prijateljev mladine, prosvetna služba, gasilci itd.
Metode deLa: predavanja, tečaji, razgovori, filmska predavanja z disku-
sijami.
Razstave v šolah, kolektivih,podjetjih in zadrugah.
Sredstva: plakati, brošure, slikanice, letaki; diafilmi, flanelografi; raz-
stave; kompleti za teča:je; rekviziti prve pomoči.
Usposabljanje kadrov: seminarji za predavatelje prve pomoči, in sicer za
zdravstvene delavce, za prosvetne delavce, za bolničarje in aktiviste RK;
tečaji za aktiviste prve pomoči.
Tematika: osnove prve pomoči za razna nezgodnostna področja, in to za
razne skupine prebivalstva po socialni strukturi in starosti; prva pomoč za
aktiviste prve pomoči (aktivi, ekipe, prve pomoči, servis prve pomoči, postaje
prve pomoči, omarice, torbice).
8
Palronažna služba v Sloveniji
Ančka Belič in Cita Bole
V času, ko se uveljavlja novi, izredno napredni zakon o tdravstvenenr
varstvu in organizaciji zdravstvene službe, je nedvomno potrebno, da kot no-
silke patronažnega dela prikažemo današnje stanje in opozorimo tudi na do-
sedanje slabosti tega dela. Obenem pa je naša dolžnost, da postavimo predloge
za boljšo ureditev zadevne službe, ki je v svojem bistvu končno vendarle gibalo
preventivnega zdravstvenega varstva. Razpravljanje o patronažni službi je
terna, mimo katere ne moremo na nobenem sestanku našega društva. Ob teh
razpravah srno slednjič toliko napredovali, da srno razjasnili vlogo in področje
patronažne službe, obenem pa opredelili naloge in tik patronažne delavke in
jima določili organizacijsko obliko.
Prišli srno do zaključka, cla polivalentna patronažna služba edina lahko za-
gotovi kompleksno obravnavanje varovanca v njegovem naravnem okolju.
Kakor sodobna medicina odklanja ozko obravnavanje somatskih in bioloških
funkcij in disfunkcij, tako se tudi patronažna služba kot socialno-medicinska
dejavnost ne 'more več zadovoljiti z obravnavo posameznika, ne da bi upoštevala
fizične, psihične in emocion'alne komponente njegovega okolja. Zato je nujno
in samo po sebi umevno, da prerašča individualna patronaža v skupinsko
zdravstveno, socialno in pedagoško dejavnost, katere namen je, da uravnovesi
oziroma prilagodi varovančevo okolje njegovim potrebam in obratno. Da pa
more patronažna sestra z uspehom opravljati svojo nalogo, ko si prizadeva,
da se prizadetemu ohrani ali vrne zdravje, mora v njegovi družini in njegovem
delovnem kolektivu najti zaveznike, njemu samemu pa vzbuditi voljo in zavest,
dolžnosti do lastnega zdravja in zdravja njegove okolice. Če nam uspe, da
varovančeve interese spravimo v sklad z interesi njegovega okolja, je naše
delov veliki meri opravljeno.
V zvezi s tem srno predlagali rajonizacijo delovnega področja v tem smislu,
da bi na določenem terenu vse delo v zvezi s patronažno službo opravljal en
sam patronažni delavec. Na eni strani je s tem omogočeno nepretrgano delo
ter natančno opazovanje in ugotavljanje problemov, na drugi strani pa je to
tudi za posamezne družine edino umestno. Spoštovanje človekove osebnosti ne
dovoljuje, da prihajajo v družino raz!ične osebe in raziskujejo njene stiske,
pa četudi 50 strokovni delavci. Da bi se mogla uresničiti zamisel tako urejene
službe, srno predlagali ustanovitev patronažnega oddelka kot samostojne stro-
kovne enote zdravstvenega doma. Ta bi vključeval vse patronažne delavce in
omogočil, da bi se posvetili načrtnemu varstvu žene, matere, dojenčka, malega
otroka,šolarja in mlaJdinca, bolnika in starčka. Tako bi pa,tronažna služba,
razpredeljena samo po določenih strokovnih vejah in posameznih problemih,
prerasla v organizirano varstvo družine - osnovne družbene celice. Z enotno
in smotrno dokumentacijo o vseh primerih v družini pa bi vzpostavili pre-
potrebno informativno socialno-medicinsko službo zdravstvenega doma, torej
vseh njegovih strokovnih enot. Nedvomno bi njeno gradivo s pridom uporabila
komuna in zdravstveni centri pri planiranju nalog ih usmerjanju zdravstvene
politike. Menimo, da je naša teza o taki ureditvi patronažne službe v skladu z
Zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe. Potrebna
pa je še pravna osnova - enotni pravilnik, ki bi točno opredelil njeno pód-
9
ročje s čim natančneje določenimi zahtevami, ki jih imajo dQpatronažll1e službe
pQsamezne veje medicinskih službo Tudi naj bi upošteval potrebe PQ organi-
ziranem usmerjanju te službe in predvirlelštudijskQ-analitično in instruktivno
enotQ za patronažno službQv Qkviru zavQdQvza zdravstvQ ozirQma zdravstvenih
centrQv.
Z našimi· predlogi smD v preteklih letih le delQma uspeli, in sicer tolikQ,
da je dQ sedaj veljavni zakQn o zdravstvenih dQmQvih in postajah predvidel
patronaŽllQ službo kQt samostQjnQ 'strQkQVnDenQto. Pravilnik 00 varstvu žene
in otroka ter šQIske mlacline je nakazal kQnkretne nalQge, ki jih ta veja gine-
kolQgije in pediatrije pDstavlja patrQhažni službi. Prav tako je pravilnik 00
prQtituberkuloznih dispanzerjih glede tega jasen, nekolikQ manj razčlen,jene
pa so nalQge patronažne službe v pravilniku 00 obratnih ambulantah. Druge
veje medicinskih služb pDdDbnih zahtev niso postavile, čeprav so patrQnažne
sestre vselej pritegnjene k p~Qučevanju najrazličnejših socialnQ-medicinskih
prQblemDVv Qbliki anket, kDt n. pro 00 alkQhQlizmu, prehrani, infekcijskih bQ-
leznih (pertusis),ali k posebnim ukrepQm preventivnega varstva, kQt SQcep-
ljenja, akcija za preprečevanje abort·usQVitd. Ne bQmo tu dD pQdrobnQsti na-
števali vseh dQsedanjih predpisov, ki nakazujejo delQ patronažne službe. Ugo-
tavljamo le, da SQbíle nakazane naloge zelo ohseŽlle, vendar pa SQbili predpisi
tolikQ PQmanjkljivi, ker nisQ pravnQ dQločili obsega patrDnažnega dela tu di
za druge dejavnQsti, ki imajQ na skrbi zdravstveno varstVQ šolskega otroka in
mladinca, starčka, alkQhQlika, krQničnega bolnika, invalida, duševnega bQlnika
itd. Nadaljnja pomanjkljivost je bila v tem, da v dQslej veljavni zdravstveni
zakQnQdaji ni bílo nikjer dQ kraja dQločeno razmerje zdravstvene patrQnaže dQ
socialne službe in konkretno do sodahlega delavca na terenu. Na današnji
stopnji svojega razvoja teži socialnQ varstvo za tem, cla določene sodame službe
. postQpoma izlQča iz QbmQčja upravnih organov. ZatQ se snujejQ samQstojne
strokovne službe v obliki centrDv za sDcialnQdelQ, ki SD predvideni na podrQčju
vsake kQmune. Ti zavodi bodQ z znanstvenimi metQdami, 'strokovno in študijsko
obravnavali psihQloške in sociQIQškeprobleme pri otrocih, mladini in v dru-
žinah. ZatQ bQdQti zavDdi organizirali tudi SQciamopatronažnQ službQ.
TQ je nadaljnji argument, ki terja urejenost zdravstvEme patronaŽlle službe,
vendar ob upoštevanju dQbre kOQrdinacije tudi s socialnQpreventivo, ker si
nobena od teh dveh dejavnQsti ne mQre Qbetati uspehQv brez dobrega sodelo-
vanja druge. Seveda sta pa to dve službi: ena obraVll1avačloveka z zdravstve-
nega, druga s sQciolQškegavidika. .
Neurejeno in nezadQstno osvetljenQ PQdročje, brez točnQ določene vlQge
in izdelanih metQd patronaŽllega dela v zdravstvu, nujnQ rodi slabe posledice.
Predvsem je patronažna služba organizirana zelo različnQ - torej neernotno,
PQnekQd deluje v raznih vejah zdravstvenega varstva, takQ n. pro pri dispan-
zerjih za žene, ki ločijo sestrskQ in babiško patronažno službo, pri dispanzerjih
za Qtroke, ki v praksi v veliki meri vključujejQ babice, pri protituberkulQznih
dispanzerjih, kjer SQzaradi pomanjkanja meclicinskih sester SVQjčas v tečajih
uspQSQbiliQzkQmQnovalentno patronaŽllo sestro in prav takQ je v Qbratníh
ambulantah pQsebna patronažna s1užba. V nekaterih krajih je' patronaža 0'1'-
ganizirana pri vseh omenjenih enQtah. Nujna posledica je pleonazem različnih
prQfilQvv isti družinÍ, DrugQd zopet jQ imajo organiziranQ samOo'pri nekaterih
enQtah, pQnekod pa celo pri nQbeni, QzirQma životari samQrasla,bQdisi po za-
konu vztrajnQ.sti ali PO Qsehni vnemi in prizadevnosti posamezne medicinske
10
sestre:S polivalentno patronažno službo v obliki samostojne strokovne enote
so začeli posamezni zdravstveni domovi v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Raqov-
ljici, Postojni itd. Težave pri uveljavljanju tako postavljene patronaže so seveda
neizbežne, vendar so v glavnem subjektivnega značaja in nikakor ne nerešljive.
Lepo se u:veljavlja patronaža v Kranju~ ker je zanjo veliko razumevanja in
zadevne pomoči. Zaradi neurejenega stanja upada tudi patronažna dejavnost.
Poglejmo si hišne obiske pri otrocih. V letu 1958 se je rodilo v Sloveniji
27263 otrok. Hišnih oblskov pa je bilo v tem letu pri otrocih .do 6. leta 32500,
in sicer 18508 pri dojenčkih, kar pomeni, da v povprečju pri dobri tretjini
dojenčkov ni bilo niti enega patronažnega obiska! Ker se zavedamo, koliko
važnosti je stalen strokovni nadzor pri dojenčkih, pri tej najbolj ogroženi
skupini prebivalstva, je to defstvo brez dvoma porazno. Nadaljnjih 13990
hišnih obiskov je veljalo otrokom v starosti od 1 do 6 let. Ugotovitev o zane-
marjenosti varstva malih in predšolskih otrok ni nova in se stanje le počasi
zboljšuje. V celoti nam pa te števi1ke povedo, da 63 % otrok do .6. leta patro-
nažna služba ni zajela.
V protituberkulozni službi je bilo leta 1959 opravljenih 2967Q hišnih obi...
skov. Računajo, da je aktivnih tuberkulotikov 15500, oseb, ki so z njimi v
kontaktu, pa okrog 60 000, ki morajo prav tako biti pod dispanzerskim nad-
zorom. Saj v proťituberkulozni službi dejansko tudi so, -kajti na enega bolnika
sta bila na leto opravljena skoraj dva obiska, obenem pa vselej tudi patronažni
nadzor nad vsem zabeleženim kontaktom. Zal je medicinski nadzor z radio-
skopskimi pregledi oseb v kontaktu bil opravljen komaj 75...odstotno.
Na zadnjem mestu omenjamo hišne obiske pri nosečnicah, čepra'v bi bilo
logično, da jih po pomembnosti antenatalnega varstva obravnavamo na prvem
mestu. Patronaža za nosečnice je namreč še vedno in že kar predolgo v začetni
fazi! Od leta 1950 do 1958.je od 0,04 napredovala komaj do 0,21 hišnih obiskov
povprečnona eno nosečo mater.
Ne omenjamo rezultatov patronažne dejavnosti iz drugih področij, tako
glede sanacije zdravstvenega stanja šolskih otrok (izbor za kolonije, razna po-
sredovanja pri šolskih organih), glede ureditve razmer v družin ah z alkoholiki,
kroničnimi bo1niki, starčki, glede preprečevanjasplavov in drugih perečih pro-
blemov, ki po svoji ostrini vedno silneje zahtevajo in v aktivno delo tudi vklju-
čujejo p~tronažni kader. Ker periodična poročila te dejavnosti ne navajajo,
zato zadevni rezultati tudi niso znani, razen v neki meri za protituberkulazno
patronažno dejavnost. Jasno je, da s takimi ugotovitvami ne moremo biti za-
dovoljni. Zlasti je to razumljivo, če pomislimo, da se je od leta 1950 pa do leta
1958 število medicinskih sester v terenskih zdravstvenih zavadih povečalo za
4-krat. Ce po vsem tem primerjamo število hišnih obiskov pri otrocih v letu
1952,ko je bilo opravljenih 64813 hišnih obiskov, z letorn 1958, do katerega se
je njih število zmanjšalo za p,olovico, je položaj tako rekoč na dlani. Točnega
pregleda nadštevilom medicinskih sester v patronažni 'službi nimamo, ker se
zadevna evidenca ne 'lodi.' Ker pa izvira patronažni kader prven&tveno iz dis-
panzerskih enot,. približno vendarle vemo, s kolikšnim številom medicjnskih
sester v patronaži lahko računamo. V otroških dispanzerjih in posvetovalnicah
jestalno nameščenih 94 medicinskih sester, honorarnih pa 140; v ginekoloških
dispanzerjih in posvetovalnicah za žene 23 stalnih in 77 honorarnih; v proti:
tuberkuloznih dispanzerjih 92 stalnih in ~. honorarnih. Skupno je ťorejna
področju varstva žene in otroka tel' v protituberkulozni službi zaposlenih 209
stalnih in 318 honorarnih medicinskih sester.
Da so ti kadri zaposleni prvenstveno z notranjim delom ambulant in 1"0-
svetovalnic oziroma dispanzerjev, jasno priča upadanje dejavnosti v patronažni
službi na eni strani, na drugi strani pa rastoča frekvenca zdravniških pregledov
v dispanzerjih. Patronažno delo je medicinskim sestram prepogosto postavljeno
kot vzporedna zaposlitev, torej obratno, kot je bilo v času resnično hudega 1"0-
manjkanja zdravstvenih kadrov. Takrat je bilo samo po sebi umevno, da so'
medicinske sestre izven hospitalnih zavodov zaposlovali prvenstveno v patro-
nažni službi za varstvo otroka in v protituberkulozni službi, torej pri reševanju
prioritetnih varstvenih problemov. Takšna orientacija, se pravi prvenstvena
skrb za osnovne probleme, je nasploh' glavno vodilo patronažne službe. Širiti
področje - zajeti več skupin prebivalstva - pa je mog.oče edinole ob vzpo-
rednem povečanju patronažnega kadra.
V Sloveniji imamo okrog 800 medicinskih sester, od t!=h jih je 25 Ofo za-
poslenih v dispanzerskih službah, nad 200, torej nad četrtino pa v ambulantno-
poliklinični službi. Ce bi združili polovico medicinskih sester iz dispanzerskih
služb in pa sestre, ki niso nepogrešljive pri rutinskem in administrativnem
delu ambulantno-polikliničnih zavodov, bi za področje patronažne dejavnosti
zlahka imeli na razpolago najmanj 200 medicinskih sester. Ce razdelimo število
opravljenih hišnih obiskov na medicinske sestre otroškega varstva, vidimo, da
odpade na eno sestro v celem letu komaj 265,na eno sestro protituberkuloznega
dispanzerja pa 303 hišni obiski. Normirati števHo hišnih obiskov na dan, in to
v republiškem merilu, je kaj težko. Upoštevati moramo namreč raznolikost pri-
merov samih, pa tudi komunikacijske pogoje, raztresenost naselij po nekaterih
terenih, vprašanje prevoznih sredstev itd. Vzemimo, da lahko posamezna me-
dicinska sestra opravi na teden povprečno 20 obiskov s potrebnimi interven-
cijami. Ce vštejemo letni dopust in druge morebitne ovire, bi po tem računu
lahko opravila na leto v:saj 880 obiskov, 200 mG!dicinskih sester pa skupaj
180000 hišnih obiskov ali trikrat več kot doslej. Končno ne smemo prezreti
babic, ki se ob rastočem številu porodov v bolnišnicah - čedalje bolj vklju-
čujejo v patronažo bodisi nosečnic ali otročnic, zlasti pa dojenčkov. Na terenu'
imamo okrog 400 babic, s povprečno 1,5 porodov mesečno in z manj kot 6 de-
lovnimi urami na dan. Res je,' da za patronažno delo niso bile usposobljene,'
zlasti ne moremo tega zahtevati od starejšrih. Toda ob organizil'anem skupnem
delu in smotrno razdeljeníh nalogah bi vsekakol' lahko tako babice kakol' ostali,
čepl'av v določeno smel' usposobljeni kadl'i pripomogli, da se patronažno delo
poživi in da dosežemo boljše rezultate, kakor 150 današnji.
Ce srno govorili doslej le o kvantitativnih rezultatih, pa 'na. drugi strani
menimo, da se tudi s kvaliteto današnje patronažne službe ne moremo zadovo-
ljiti. Prav tako je različna, kot so različni pogoji in kot je različna orientacija
po.sameznih kadrov. Ne mol'emo mimo dejstva, da je za tako samostojno in 1"0-
membno dejavnost potreben ustrezen,strokovno in splošná kar najbolj razgledan
in osebno dozorel kader. To našo ugotovitev, ki ni nova, morajo odgovorni čini-
telji zares upoštevati. Ali je res potreba celih pet let prepričevanjaza to, kar
so ustanovitelji šole za socialne delavce imeli v mislih že pri prvem osnutku.
Menimo, da je danes, ko se razpravlja o reformiranju šolstva, pač treba upo-
števati tůdi to, da je za uspešno opravljanje poklicnega dela treba solidne
pripravljenosti. Nedvomno velja ista zahteva tudi za vodilne položaje na drugih
12
področjih. Toda édinole tako bo zrastel kader, ki je dejansko potreben ob
zdravniku, pri delu med ljudmi in za ljudi, v njihovih največjih ;'\ivljenjskih
stiskah.
Ze uvodoma srno poudarili potrebo po študiju problemov, nalog in metod
patronažne službe, in to na strokOvllOnajvišji ravni, pač z namenom, da se
patronažni kadri dejansko usmerjajo in pospešuje hkrati njihova strokovna
rast. Postavili srno realne možnosti ter nakazali, današnjim pogojem in zah-
tevam časa ustrezno organizaeijsko obliko te službe. Oglejmo si zdaj zadnjo -
po vrstnem redu že tretjo - anketo, ki srno jo organizira1i med 45 patronaž-
nimi sestrami iz vseh področij in različnih krajev Slovenije. Postavili srno jim
naslednja vprašanja:
1. Ali sedanje organizacijske oblike patronažne dejavnosti zadoV'Oljujejo
potrebe zdravstva, naše varovance- in sestre same?
2. Katera organizacijska oblika patronažne službe je za današnje potrebe
varovancev in tudi za zadovoljitev sestrskega dela najprimernej ša?
3. Ali je šola za medicinske sestre dala sestram dovolj, da morejo uspešno
začeti z·delom?
Na prvo vprašanje jih je 6 odgovorilo, da sedanje oblike »delno zadovo-
ljujejo« potrebe zdravstva, varovance in nje same, pač zato, ker se njihovi
šefi zanimajo za to delo in jim nudijo pomoč, ker je to delo upošrtevano in ker
je v perspektivi pričakovati dotoka novih kadrov za to delovno področje. Drugi
odgovori so negativní. Tako čitamo: »Premalo je storjenega, patronaže ne
usmerja nihče, delamo, kakor verno in znamo, načrtnosti ni. Sefi zdravniki se
za naše delo ne zanimájo, kvečjernu v toliko, da pogledajo naša mesečna po-
ročila, se pravi predvsem frekvenco dela, tudi ne služijo naše ugotovitve za
osnovo pótrebnih ukrepov. Ljudem srno dobrodošle, le premalokdaj nas vidijo,
razen tistih, ki so v skrajni potrebi. Tudi na socialnem varstvu ni vselej pravega
razumevanja, nemočne srno pri reševanju nekaterih problemov, zlasti stana-
vanjske stiske. Na splošno nismo zadovoljne, ker ni pravih uspehov, delo je
naporno, kolo pozimi odpove, tereni so preobsežni, materialni stimulans je
največ 15Ofo na plačo, delo v ordinacijah je lažje ter vse prej in bolj upoštevano.
Na drugo in tretje vprašanje so bili odgovori povsem enotni, in sicer:
umestno bi bilo ustanoviti patronažni oddelek kot enoto zdravstvenega doma,
teren sam pa rajonizirati. Tako bi se delovno področje posamezne patronažne
sestre ob dotoku novih kadrov zožilo, ob premajhni zasedbi pa razširilo, v
vsakem primeru pa bi se delo usmerjalo na najbolj pereče probleme. Odhodi
na oddaljene terene naj bi se združi1i s predavanji ali s skupinskimi razgovori
o najaktualnejši zdravstveni problematiki. Vodstvo patronažnega oddelka naj
bi prevze1a iZikušenain razgledana medicinska sestra, po možnosti absolventka
šole za socia:1nedelavce. Glede šole za medicinske sestre so pa anketiranke
nakazale potrebo, da naj bi se pri posameznih predmeti1i snov podajala tudi
z vidika patronažnih problemov. Uvedel naj bi se tudi predmet »metodika pa-
tronažnega dela«. Na postdiplomskih tečajih in seminarjih je največ zanimanja
za predavanja o socioloških problemih in metodah socia1nega dela, kar do-
kazuje, da je treba v tej smeri nekaj popraviti in dopolniti. Za to govori tudi
dejstvo, da jih je med medicinskimi sestrami vedno več, ki se vpisujejo ali pa
se žele vpísati kot izredne slušateljice na šolo za socialne delavce. Pti tem jim
pa niti ne gre za kakšno prekvalifikacijo, saj želijo tako rekoč vse ostati
13
še nadalje v svojem poklicu. Slučajno je med njJmi tudi ena od-naju dveh. V
šolo za socialne delavce jo je privedla polegželje tudi potreba, da bi na svojem
delovnem mestu obvladala terensko,' to je patronažno delo medicinske sestre.
Dosedanja šola za medicinske sestre, kljub napredku v zadnjih letih
daje vpogled predvsem v praktično delo patronaže, primanjkuje ji pa študijske
obravnave tega dela, torej .Šitudijasocialne etiologije, socialne patologije, psiho-
logije, pedagogike in osnov zakoÍlitosti družbenega razvoja v smíslu družbenih
odnosov. Vsega tega za patronažno dejavnost prepotrebnega znanja šola danes
ne nudí. Menimo, da bi za študij patronažne službe lahko upoštevaH naslednje
postavke:
1. Vsebina, dela v patronažni službi;
2. izbira in zajet je varovancev;
3. karakteristika varovancev po določenih skupinah;
4. metode dela: individualno, skupinsko delo, koordinacjja, informativna
služba, prví in ponovni hišni obisk;
5. vloga in lik medicinske sestre v patronažni službí.
Kdaj naj bi si patronažni kadri pridobili to znanje, prepuščamo pristojnim
činiteljem. Zavedamo se, da nalaga ureditev patronažne službe veHko dolžnost
tudi nam samim.
Ob današnjih pogojih prevzema skl'b za zdravstveno varstvo prebivalstva
komuna. Prav je, da se tudi me pripravimo in sodeluj~mo pri razpravah kot
člani delovnega kolektiv a, kotčlani organov družbenega upravljanja aH sindi-
kalne organizacije in prikažemo pomen, vlogo in pogoje patronažne službe. Pri-
pravimo poročilo o probiematiki in rezultatih, ki so na posameznih terenih
spodbudneJši, kot je opisano republiško povprečje, oziroma pokažimo na vzroke
vseh pomanjkljivosti, pri čemer pa ne smemo izguoiti izpred oči perspektive
. bodočega razvoja.
Lahko smo prepričani, da so povsod ljudje, ki ocenjujejo. delo po njegovi
vrednosti in naporih in da je sedaj bolj kakor kdaj koli dozorel čas, ko bo
tudi patronažna služba v zdravstvu dosegla zasluženi ugled in veljavo.
D
Z nosečnostnimi tokse:
nosečnosti, in sicer v zadnj
rija, edemi in zman krvni
samostojno aH v zvezi z (
nosečnosti komplicira z ek]
gredientno slabša do take
napad, tedaj govorimo o p
Ločimo dve obHki tokL _
I. esencialne in
II. superponirane.
14
lja, ki se pojavlJo v
je je trias: proteinu-
mov se pojavi bodisi
:0 stanje se lahko v
:;e se toksemij a pro-
akujemo eklamptični
.ah;
)ordinacija, informativna
[žbi.
~, prepuščamo pristojnim
::leslužbe veliko dolžnost
še nadalje v svojem p<>klicu.Slučajno je med nj~mi tudi ena od-naju dveh. V
šolo za socialne delavce jo je privedla poleg želje tudi potreha, da hi na svojem
delovnem mestu ohvladala terensko,' to je patronažno delo medicinske sestre.
Dosedanja šola za medicinske sestre, kljub napredku v zadnjih letih
daje vpogled predvsem v praktično delo patronaže, primanjkuje ji pa študijske
obravnave tega dela, torej študija socialne etiologije, socialne patologije, psiho-
logije, pedagogike in osnov zakohitosti družbenega razvoja v smislu družbenih
odnosov. Vsega tega za patronažno dejavnost prepotrebnega znanja šola danes
ne nudi. Menimo, da 1 Lhkoupoštevali naslednje
postavke:
1. Vsebina. dela v
2. izbira in zajet je
3. karakteristika ,
4. metode dela: Íl
služba, prvi in ponovn
5. vloga in lik me
Kdaj naj bi si pat
činiteljem. Zavedamo I
tudi nam samim.
Ob današnjih pog( eno varstvo prebivalstva
komuna. Prav je, da ~ .lj~rno pri razpravah kot
člani delovnega kolektiv a, kot člani organov družbenega upravljanja ali sindi-
kalne organizacije in prikažemo pomen, vlogo in pogoje patronažne službe. Pri-
pravimo poročilo o problematiki in rezultatih, ki so na posameznih terenih
spodbudnejši, kot je.opisano republiško povprečje, oziroma pokažimo na vzroke
vseh pomanjkljivosti, pri čemer pa ne smemo izgumti izpred oči perspektive
. bodočega razvoja.
Lahko srno prepričani, da so povsod ljudje, ki ocenjujejo. delo po njegovi
vrednosti in naporih in da je sedaj bolj kakor kdaj koli dozorel čas, ko bo
tudi patronažna služba v zdravstvu dosegla zasluženi ugled in veljavo.
Noseěnostne toksemije
Dr. Frančiška Pirnat
Z nosečnostnimi toksemijami mislimo bolezenska stanja, ki se pojavijo v
nosečnosti, in sicer v zadnjih 3 do 4 mesecih. Značilen zanje je trias: proteinu-
rija, edemi in zman krvni pritisk. Vsak izmed teh simptomov se pojavi bodisi
samostojno ali v zvezi z drugimi simptomi. To bolezensko stanje se lahko v
nosečnosti komplicira z eklampsijo (nosečnostna hožjast). Če se toksemija pro-
gredientno slabša do take stopnje, ko lahko vsak č.as pričakujemo eklamptični
napad, tedaj govorimo o preeklampsiji.
Ločimo dve obliki toksemij:
I. esencialne in
II. superponirane.
14
I. Esencialne toksemije so fu,nkcionalne bolezni brez anatomske podlage.
Za toksemijami te vrste obolevajo nosečnice, ki so -bile prej sicer zdrave. Bole-
zen se začne skoro redno po 24. tednu nosečnosti. V teh primerih nosečnice po
porodu popolnoma ozdravijo z izjemo nekaterih, ki imajo kratkotrajno zvišan
krvni pritisk. Recidivi v naslednji nosečnosti so zelo redki.
II. Superponirane toksemije.
Pri teh imamo že pred nosečnosltjo opraviti z anatomsko in funkcionalno
okvaro določenih organov. V teh primerih najpogostnejša osnovna obolenja so:
ledvična obolenja, bolezni jetel', diabetes in druge. Bolnice same največkrat
niti ne vedo za svojo prvotno bolezen in je tudi klinično težko ločiti esencialno
(pravo) od superponirane (prekrite) oblike. Značilnosti superponirane oblike so:
a) nastop bolezni pred 24. tednom nosečnosti,
b) mnogorodnost,
c) recidivi in poslabšanje v naslednjih nosečnbstih.
Z boljšimi diagnostičnimi pripomočki odkrijemo 'zadnje čase več super-
poniranih toksemij.
Pri nastanku toksemij ustvarja pogoje za večjo sprejemljivost več činite-
ljev, in sicer: piknična konstitucija, debelost žene, napake v prehrani, infan-
tilnost in pa klimatični faktorji. Znano je,·da se toksemije pojavljajo v večjem
številu jeseni in spomladi, ko je vlažno vreme.
Simptomatika
Kot srno že omenili, je za nosečnostna zastrupljenja značilen skupek treh
znakov. To so pI'Oteinuria, edemi in zvišan krvni pritisk.
-I. Proteinurija
V. zadnjih tednih nosečnosti, zlasti pa med porodom ·dobimočesto lažjo
proteinurijo pod 1%0 Esbacha. To je lažja albuminurija, in sicer zaradi deskva-
macije epitela ledvičnih poti. Zvišanje nad 1%0 pa že smatramo za simptom
toksemije, kllahko doseže visoko stopnjo, celo do 20%0 Esbacha.
II. Edemi
Normalno se med nosečnostjo kopiči v tkivih nekoliko več. tekočine, kar
daje sočnost organizmu. Edem opažamo zjutraj na. obrazu, čez dan pa okrog
gležnjev. Pri generaliziranem edemu dobimo deformacije ekstremitet. Včasih
je edem močno izražen na vulvi, kar lahko porod meh-anično ovira. Zaradi
zastoja vode poraste telesna teža, ki se lahko zvišacelo za 1kg na dan. Ce
raste telesna teža. v zadnjem tromesečju nosečnosti za več kakol' 500g tedensko,
se to že smatl'a za simptom toksemije.
III. Zvišan krvni pritisk
Sistolični tlak nad 140Hg mm, oziroma diastolični tlak nad 90Hg mm
smatramo že za znak toksemije. Ta simp·tom, zlasti diastolični tlak, je za pl'o-
gnozo največje vl'ednosti. Važno pa je za ocenjevanje krvnega pritiska, cla
vemo zanj, kolikšen je bil pred nosečnostjo.
Prvi simptom toksemije je po navadi (v ca. 80 Ofo primerov) proteinurija,
le v kakih 200./0primerov se kažejo najprej edemi z negativnim izvidom urlna.
Mnogo l'edkeje je prvi simptom zvišanje krvnega pl'itiska. Te izolirane oblike
so običajno prehodne, saj se jim kaj kmalu pridružijo še drugi simptomi.
15
Preeklampsrija
Pajem preeklampsije nam pave, da gre za tako stapnjo taksemije, ka lahka
vsak čas pričakujema eklamptični napad. Sindrom pl'eeklampsije pa se kaže
v celí vrsti su'bjektivnih in abjektivnih znakav .
1. Subjektivni znaki
a) Senzorične matnje. Zvonjenje v ušesih, zlasti važne so matnje V vidu.
Te se kažejo kat migotenje pred ačmi, iskrenje ter oslabelast vida prav dO'
kratkotrajne slepote. Vzraki tega sa mažganski edem in spazma aži1ja v
mažganih.
b) Nevralne matnje. Trdavratni glavabali, in ta pri ženah, ki prej nisa
trpele za glavobalom.
c) Matnje prebavnega traka. Slabast, bruhanje in ti:š'čanjev epigastriju. Ti
pojavi nastapijo včasih tik pred eklamptičnim napadam.
II. Objektivni znakl.
a) Porast prateinurije (v urinu dabima visak %0 beljakavin).
b) Parast krvnega pritiska, zlasti diastaličnega (nad 90Hg mm).
c) Pojačenje edemov ob istočasni oliguriji dO'papaIne anurije.
Ce se tako balezensko stanje arganizma, ki se kaže v opisanih balezenskih
znakih kmalu ne papravi, pride dO'eklamptičnega napada.
Eklampsija
Značilni zanja sa krči skarna (nezavestja). Nastapi v pozni nasečnosti, med
paradam in le redko v paporadni dobi.
Ločimo štiri faze:
1. Začetna faza. Napet izraz abraza, trzanje abrazne muskulature, nepra-
vilni gibi bulbusav.
Običajna je glava nagnjena na stran. Kmalu preide trzanje mišic na
zgornje ekstremitete. Zena je v tej fazi abičajna bleda. Ta faza traja 30 dO'
60 sekund, abičajna manj kat 30 sekund. -
2. Sledi tonična faza. Zanje značilne sa kantraikcije (napetasti) vse mu-
skulature. Bulbusi sa abrnjeni navzgar in navzven. Celjustne mišice se mačno
skrčija, zaradi tega se balnice česta vgrizneja v jezik. Zgarnje ekstremi,tete sa
skrčene v kamoku, spadnje pa sa stegnjene. Zena ne diha, ker je kontrahirana
tudi muskulatura larinksa in diafragme. V tej fazi, ki traja 20 dO'30 sekund, je
žena v abraz cianotična.
3. Slede klanični krči. Pride do globokega diha, ki prekine nevarna asfiksija.
Slede klaničnÍ. krči vsega telesa. Zena mali jezik iz ust, usta sa palna pen.' Di-
hanje je sunkavita. Značilni sa gibi rak (sunkaviti kot pri bobnanju). Ta faza
traja nekaj minut.
4. Koma (nezavest), ki nata sledi, je balj ali manj glabaka. Traja sama pol
minute ali celo več dni.
Napadi eklampsije si lahko slede v večjih ali manjših časavnih abdabjih in
sa lahka različne intenzitete. Ce si sledija čaSovno hitra, gavprima a eklamptič-
nem stanju (status ecklampticus). Med napadam je krvni pritisk zvi.šan, prav-
taka je zvišana temperatura, kaliěina urina je zmanjšana, pride celo dO'anurije.
V urinu najdema različen %0 beljakovin.
16
Komplikacije
Med najpogos,tnejšimi komplikacijami 50 vgrizi v jezik. Lahko jih prepre-
čimo, če pravočasno vtaknemo pacientki med zobe primeren lesen predmet
(žlico, spatulo),ovit z gazo. Med napadom lahko pride tudi do aspiracije pene
in pozneje do pnevmonije. Asfiksija, ki nastane med napadom, je često vzrok
smrti. Prav tako pogosto je vzrok smrti tudi intrakrania1na krvav'itev (krvavitev
v možgane) zaradi močno zvišanega pritiska.
Terapija
Ker je za toksemijo cela vrsta vzrokov, ba tudi terapija zelo različna in v
glavnem simptomatična.
Profilaktičrni ukrepi.
Pri vsaki nosečnici je treba redno kontrolirati pritisk, urin in telesno težo.
Nadalje so potrebni razni higiensko-dietetični ukrepi. Nosečnica naj se preveč
ne utruja s težkim delom. Hrani naj se pravilno (glej brošuro "Tekavčič - Drnov-
šek: Prehrana nosečnic«), prepovedati je uživanje svinjskega mesa. Važna je
omejitev soli v hrani vsaj na polovico.
K u r a t i v n i u ik r e p i.
Počitek in neslana hrana sta dva važna ukrepa. Mirovanje zboljša diurezo
in vpliva na znižanje krvnega pritiska. Zelo koristni &0 tudi sadno-zelenjavni
dnevi. Gladovati pa nosečnica ne sme, vsaj ne dalj časa. V prehrani nosečnice .
s toksemijo so važne beljakovine, zlasti tam, kjer se le-te v večji količini izgub-
ljajo s sečem. Dajemo tudi vitamine, nadalje sredstva za znižanje krvnega
pritiska in sedativa (pomirjevalna sredstva).
Vsi primeri težjih toksemij, preeklampsij in seveda tudi eklampsije se
zdravijo izključno v zavodu, ker je včasih pri progresivnih oblikah potrebna
celo prekinitev nosečnosti.
V ilustracijo nekaj podatkov iz Centra1nega ginekološkega dispanzerja
(CGD):
Stevilo prvič
Leto pregIedanih nosečnic
(LjubIjančank)
Med njimi primerov toksemij
število
1953
1954
2577
2806
247
492
9,8
17,5
Večje število v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 gre na račun boljše
registracij e in statistične evidence.
Samo v posvetovalnici za nosečnice CGD pa je bilo ugoiovljeno:
Stevilo prvič Med njimi primerov toksemij
Leto pregIedanih nosečnic šteYiIo - 0l.
1958
1959
513
550
162
116
31,2
21,3
Odstotek toksemij je sicer visok, vendar pada.
17
Stevila eklampsij v slovenskih parodnišnicah je bilo dakaj visoka, kar
pomeni, da predporodno varstvo do leta 1953 ni bilo zadostno.
Stevilo porodov Med njimi pIimerov eklampsije
Leto v porodnišnicah število 'I,
1940 3779 17 0,4
1941 3152 16 0,5
1942 2957 13 0,4
1943 2899 13 0,4
1944 2315 9 0,3
1945 2739 9 0,3
1946 6178 16 0,2
1947 79'53 12 0,1
1948 9312 28 0,3
1949 10 839 46 0,4
1950 13658 27 0,1
1951 14464 39 0,2
1952 15463 33 0,2
1953 16659 45 0,2
Uspeh predporodnega varstva se lepo kaže v tem, da je bila v letu 191'>9.
le 22 eklampsij na 29 000 parodov (0,08 %).
Ker poleg anemij toksemije v nasečnosti najbolje kažejo, kako deluje pred-
porodno varstva našihžena, je nujna, cla to varstvo paglabimo. Res je, da
toksemij v celati ne bomo zatrli, lahko jih pa zmanjšama na minimum, kar
pameni, da ba tudi eklampsij vedna manj.
II V pretežni meri vpra-
dica življenjskih razmer
1.vrsti družbena gospa-
n zdravstveni prablem,
)arodi na domu skušala
;:egaakraja.
ariti kO'likor tolika pra-
la, da si predočima naj-
Ivenske pakrajine, ki JO'
o pl
Pa splošnih stati sti('
šanje agrarnih predelov.
v teh krajih in je ta VI
darskega značaJa, vend
ki potrebuje temeljite (
prikazati zadevno stanjc
Tada če si hačema
vilno sliko in ga obeneJ
prej vsaj temeljne znac
sestavljata Prekmurje in Pamurska PrlekiJa.
Vsega skupaj je tod nad 100 naselij z okrag 132 000 prebivalci, ad tega
skaraj 70 000 žena. Pakrajina, ki je pretežno agrarnega značaja, je gasto na-
seljena, saj prideta pa ljudskem š:tetju iz leta 1953 na vsak km2 pa 102 prebi-
valca, kar je za kraje s tako šibkimi gaspadarskimi pagoji odlačno prev€Č.
S kmetijstvam se še vedna preživljata 2/3 prebivalstva, medtem ka jih je v
industriji in abrti zaposlenih sama 15%.
18
Število eklampsij v slovenskih porodnišnicah je bilo dokaj visoko, kar
pomeni, da predporodno varstvo do leta 1953ni bilo zadostno.
Leto
Stevilo porodov
v porodnišnicah
Med njimi primerov eklampsije
število 'I,
1940
1941
1942
1943
1944
1945
1946
1947
1948
1949
1950
1951
19'52
1953
3779
3152
2957
2899
17
16
13
13
0,4
0,5
0,4
0,4
0,3
0,3
0,2
0,1
0,3
0,4
0,1
0,2
0,2
0,2
Uspeh predporodnl , da je bilo v letu 19159.
le 22 eklampsij na 29
Ker poleg anemij t mžejo, kako deluje pred-
porodno varstvo naših žena, je nujno, da to varstvo poglobimo. Res je, da
toksemij v celoti ne bomo zatrli, lahko jih pa zmanjšamo na minimum, kar
pomeni, da bo tudi eklampsij vedno manj.
o problemih porodov na domu
Med. s. Hel e n a Rl a v nič
Po splošnih statističnih podatkih so porodi na domu v pretežni meri vpra-
šanje agrarnih predelov. Res je ta pojav predvsem posledica življenjskih razmer
v teh krajih in je to vprašanje po svojem bistvu v prvi vrsti družbeno gospo-
darskega značaja, vendar gre zaeno tudi za zelo važen zdravstveni problem,
ki potrebuje temeljite osvertlitve. Zato bom v zvezi s porodi na domu skušala
prikazati zadevno stanje in razmere na področju soboškega okraja.
Toda če si hočemo o zastavljenem vprašanju ustvariti kolikor toliko pra-
vilno sliko in ga obenem pravilno razumeti, je potrebno, da si predočimo naj-
prej vsaj temeljne značilnosti Pomurja, te obrobne slovenske pokrajine, ki jo
sestavljata Prekmurje in Pomurska Prlekija.
Vsega skupaj je tod nad 100 naselij z okrog 132000 prebivalci, od tega
skoraj 70000 žena. Pokrajina, ki je pretežno agrarnega značaja, je gosto na-
seljena, saj prideta po ljudskem štetju iz leta 1953na vsak km2 po 102 prebi-
valca, kar je za kraje s tako šibkimi gospodarskimi pogoji odločno preveč.
S kmetijstvom se še vedno preživljata 2/3 prebivalstva, medtem ko jih je v
industriji in obrti zaposlenih samo 15%.
18
Pokrajina sama ima sicer zelo ugodne pogoje za smotrno agrarno izikori-
ščanje, vendar so to preprečevale gospodarske in družbene razmere v preteklosti,
tako da je kmetijstvo t9d še danes drobnoposestniško. Razen tega se je zaradi
prenaseljenosti in pa premajhnih možnosti za zaposlitev v neagrarnih panogah
začel vsesplošni proces izseljevanja. Presežek delovne sile si poišče zaposlitve
kjerkoli na večjih deloviščih in se v zvezi s tem zadnja leta tudi že stalno
naseljuje drugod. Ti delavci, bodisi stalni ali sezons'ki, so največkrat mladi
ljudje brez strokovne kvalifikacije. To je deloma tudi vzrok, da je kulturna in
prosvetna raven prebivalstva na splošno še danes na razmeroma nizki stopnji.
Postane nam pa to stanje povsem razumljivo, če vemo, da je ta pokrajina bila
dolga stoletja politično upravno in gospodarsko razcepljena ter podrejena tu-
jemu socialnemu in kulturnemu vplivu, obenem pa oddaljena od večjih kul-
turnih središč.
Brezdvoma je tudi v opisanem zgodovinskem razvoju te pokrajine iskati
vzroke za vso problematiko na področju varstva matere in otroka. Za Pomurje
prav značilna je, zlasti kar se tiče porodov na domu.
Tako rodi v soboškem okraju ·na domovih še vedno nad polovico žena
(leta 1958 - 57,4 '010,leta 1959 pa 53,39 010),kar daleč presega republiško pov-
prečje, ki je leta 1958 znašalo 28,86 O/Q, leta 1959 pa 25,66 O/Q. V okraju samem
pa je velika razlika med posameznimi občinami (M. Sobota izkazuje za leto 1959
v celem 37 % porodov na domu, Ljutomer 59 %, Radgona 64,5 '%, Petrovci
66,67010), zlasti med predeli, ki so blizu polnice, in tistimi, ki so od nje preveč
oddaljeni. Ta'ko je n. pr. v babi škem okolišu Rogaševci, ki je najbolj oddaljen
od bolnice, rodilo leta 1959 doma 81 O/Q žena, v babiškem okoUšu Murska Sobota
pa samo 3 ,%.
Mreža ustanov za zdravstveno varstvo žene na terenu še ni dovolj razvita;
kapaciteta ustanov je nitka. Porodni oddelek ima za porodnice na razpolago le
17 običajnih in 5 zasilnih postelj, tako da je lani pri 2200 porodih v okraj u
prišla ena sama postelja na iOO porodnic. Še bolj natrpan pa je ta oddelek
po uvedbi kmečkega zavarovanja, ker stane porod doma kljub mnogo slabši
oskrbi in porodni pomoči prav toliko kakor v bolnici. Razen tega bremenijo
oddelekše pacientke s hujšim nosečnostnim obolenjem, ki čakajo na porod
tudi po več mesecev, tako da morajo predčasno odpuščati druge bolnice in se je
pri taki zasedenosti oddelka resno bati kake epidemiČll1einfekcije.
Materinskega doma, ki bi socialno nepreskrbljenim in zdravstveno ogro-
ženim nosečnicam zagotoVil normalne pogoje rtosečnosti, kljub večletnemu pri-
zadevanju še vedno ni.
V okraju so 4 ženski dispanzerji s 14 rednimi in 5 pomožnimi posvetoval-
nicami za žene. Razen na sedežih večjih občin so posvetovalnice slabo oprem-
ljene. Na terenu nekatere poslujejo enkrat samkrat mesečno, in to ponekod celo
v skupnih prostorih s splošno ambulanto in sočasno z otroško posvetovalnico.
Posvetovalnic za žene po porodu je v okraj u 5, obisk v njih pa minimalen. V
sklopu dispanzerjev za žene je še 6 posve10valnic za kontracepcijo. ~Materinska
šola in šola za fiúološki porod se zaradi pomanjkanja medicinskih sester ne
moreta razviti.
Kader v teh ustanovah je maloštevilen in zaradi tega preobremenjen. Okraj
ima enega samega specialista ginekologa, ki ima na skrbi porodni oddelek
bolnice, ženski dispanzer v Murski Soboti in specialistično ambulanto v Lendavi.
V pomoč sta mu dva specializanta za ginekologijo. Drugod vodijo dispanzerje
19
oziroma posvetovalnice zdravniki splošne prakse, ki SQže tako Qbremenjeni
Z ambulantnim delom, saj pride ponekod na zdravnika do 16000 prebivalcev.
NQbeden od dispanzerjev nima stalnQ nameščene medicinske sestre; patronažo
pri nosečnicah vrši vzporednQ z drugim delom fl medicinskih sester. StalnQ
nameščene babice v dispanzerjih zažene so le trio
Terenskih babic je v okraju 46, torej približno ena na 3000 prebivalcev.
Vsaka ima v evidenci povprečno 50 nosečnic. Po številkahza lansko leto je imela
vsaka povprečno 24 porodov na domu in 814 patronažll'ih obiskov.
, Delo terenskih babic po kakóvosti na splošnQ še ne zadovolduje. Njihova
strokovna in splošna raven je v največ primerih prenizka. Deloma je ternu
vzrok dejstvo, da si vodstva pQsameznih delovnih enot premalo prizadevajo za
njih strokovno izpopolnjevanje in napredek. Tako se potem dogaja, da celo
babice iz nove šole popuš'čajo in se prilagode' stopnji okolice.
Na dan so zaposlene povprečno po 5,5 Ul' in torej ne dosežejo predpisanega
delovnega časa. Kljub temu pa babice povečini še vedno opravljajo dobršen
del preventivnih nalog kar na svojem domu, čeprav živij.o v soseščini' p.osve-
tovalnic. Neustrezno stanje babiške ·službe gre tudi na račun pomanjkljive
opreme, čeprav se je položaj v tem pogledu zadnja leta zlasti s pomočjo
UNICEFA nekoliko zboljšal. Da organizacija babiške službe ni zadovoljiva,
je del.oma vzrpk tudi v pomanjkanju potrebnega razumevanja in pa v dejstvu,
da dispanzer v Murski Soboti še niv celoti prevzel naloge strokovnega metodo-
loškega centra v okrajnem merilu. .
Zaradi slabih gospodarskih pogojev in nezadostnega strokovnega kadra se
v okraj u izvaja prvenstveno kurativna služba, preventivna pa ni .organizirana
in je odvisna od skromnih sredstev obČlinskihproračunov. . ,
Vzrokov, da je v tem okraju toliko porodov na domu, je več. Deloma gre tu
za objektivne vzroke, kot je na primer velika oddaljenost od bolnice in slabe
prometne zveze, razen tega pa zastarela miselnost in nizka zdravstvena zavest
ljudi, kQ babica kljub verjetnos1li kompliciranegaporoda žene nikakor ne more
pregovoriti, da bišila rodit v bolnišnico. Večkrat je kriva tudi zaostalost moža
in njegov nepravilen .odnos do žene.
Zgodi se pa tudi, da je žena na porod v bolniÍci pripravljena, a jo porod
prehiti doma, ker rešilni avto zaradi oddaljenosti bolnice in telefona tel' slabih
cest - zlasti pozimi - ne průde pravočasno. Razen tega se primeri celo, da
pride žena v bQlnišnico, pa j.o tod zaradi prenapolnjenosti odklonijo, ker tre-
nutno nima popadkov, nato pa še isto noč rodi doma, včasih tudi brez strokovne
pomoči. Posledice so na dlani!
Strokovna pomoč pri p.orodih na domu je v primeri s porodnQ pomočjo v
bolnicah slaba. StevHo mrtvorojenih na domu je. zadnja leta na isti vi.širii,
čeprav pada število porodov na domu in tudIÍ število nepravilnih porodov. šte-
vil.o patoloških porodov v bolnici pa narašča hitreje kakor skupno število
porodov v bolnici. Verjetno gre ta ugotovitev tudi na račun boljše registracije
v bolnlici.Največ mrtvorojenih na domu so lani imele občine Beltinci, Ljutomer
in Murska Sobota. Stevilo mrtvorojenihv bolnici zadnja leta narašča in se je
lani naglo dvignilo - v primeri z letom 1958 več ko podvojHo. Statističnli
podatki bolnice, kamor prihajajo triažirane porodnice iz okraja same'ga in
nekaj tudi iz okraja Ca!kovec- torej vsi komplicirani in na terenu zanemarjeni
porodi, predvsem zanemarjene prečne lege - izkazujejo za 1959. leto 2,63%
mrtvorojenih in 1,3 Ofo smrti novorojenčkov, vtem ko, je istega leta bilo na
20
domovih mrtvorojenih 1,1%, umrlih novorojenčkov pa 0,52%, torej približno
le za polovico manj.
Slaba strokovna pomoč pri porodih na domu se deloma odsvita tudi na
visoki umrljivosti dojenčkov v našem okraju, ki je bila lani 4,5%, čeprav
občutno pada, saj je še leta 1955bila 16%, dvajset let prej, leta 1935pa 17,5%.
Skoraj polovica teh otrok je umrla v prvem mesecu starosti, četrtina vseh
dojenčkov pa v prvem tednu. To ni v zvezi le z večjo biološko občutljivostjo
otrok, temveč tudi z nezadostnim predporodnim in poporodnim varstvom tel'
stopnjo zdravstvene zavesti družine. Umrljivost dojenčkov je bdla leta 1959
največja v občinah Beltinci in Lendava, to je v izrazito nižinskem, gosto nase-
ljenem predelu z visokim številom otrok v družinah. V zdrav:stveni zaostalosti
igra tod veliko vlogo tuclireligija. Na tem področju so namreč večinoma
katoličani, medtem ko so na Goričkem v glavnem luterani, ki imajo povprečno
le po dvoje otrok,
Umrljivost novorojenčkov na domu se je lani znižala. Znižala se je tudli
v bolnici, kjer se je skrb za novorojenčke, posebno' za nedonošenčke, izpopol-
nila. Umrljivost novorojenčkov v bolnici je v primeri z njih umrljivostjo na
terenu nizka (2%), če upoštevamo, da je v bolnici dosti več nenormalnih
porodov kakor na domovih. To nam dokazuje, ko1i:kšnega pomena je dobra
strokovna pomoč v bolntici za ženo in otroka. Babica v primi'tivnih pogojih na
domu ne more rešiti otroka in je dostikrat v zelo težki situaciji. Sicer pa v
novejšem času stalno dobivajo navodila za delo in si poglabljajo izobrazbo s
strokovntim izpopolnjevanjem. Mlajše babice iz nove šole in tudi starejše, ki
so bliže centra, se ne spuščajo več v tvegane porode, saj se le predobro zavedajo
velike odgovornosti za ženo in otroka. V oddaljenih krajih pa včasih pač ni
drugega izhoda, kakor da vodijo tudi kompliciran porod.
Kakšna je porodna pomoč na domu, naj ponazorim še z naslednjtimi ugo-
tovitvami: tako n. pro v ljutomerski občini babice pred porodom še lani niso
opravile niti osnovne higienske toalete, do leta 1957 v babriški torbi niso imele
steri1nega obvezilnega materia1a niti ne porodnh 'zavojev za nezavarovane žene,
bile so brez najnujnejšega instrumentarija, zdravil, razkužli.litd., da ne govorim
o de10vni ob1eki (beli ha:1ji,mas'ki in ruti) ter o milu, brisačli.in drugem priboru
za osebno hi'gieno babice. V beltinski občli.nije še pred 4 leti nekatere babice
material za en porod na domu stal samo 20 din. Nekatere so si instrumentarij
nabavile iz lastnih sredstev. Kompletiranje torbe za porodno pomoč je torej
eno izmed prvih vprašanj, ki mu moramo posvečati vso skrb.
Posledice slabe strokovne pomoči se kažejo tudi po porodu v raznih škodah
na zdravstvenem stanju žena, kot n. Pl'. na rupturah .presredka, nožnice in celo
danke. Manjših ruptur babice sploh niso pošiljale v bolnico ali k zdravniku na
šivanje, žellli pa so često zamorčale, ker so se bale za svoj ug1ed.
Naj ilustriram slabosti porodne pomoči na domu z nekaterimi konkretnimi
primeri iz let 1958/59:
V ljutomerski občini babica kljub večkratnim pozivom ni mogla nuditi
porodno pomoč, ker je imela bolnega svojega otroka. Posledica je bila rup-
tura danke.
Na cankovskem področju je žena rodila br:ez strokovne pomoči, ker je
porod naglo potekal. Pri porodu sta pomagali stara mati in soseda. Babico so
klicali šele po porodu. Zaracli površnega pregleda in zaradi slabe razsvetljave
je babica šele zjutraj ugotovila rupturo anusa. Po zdravnika so poslali šele
21
6 in pol ure po porodu. V bolnico 50 ženo pripeljali še po2:neje.Na srečo ni
bilo hujših posledie.
V KU2:mije babica pričakovala porod dvojčkov. Žena je imela na vulvi
hude variee. Ekonomsko stanje te žene je bilo skrajno slabo. Mož je bil na
sezonskem delu. Babica jo je nagovarjala, da bišla rodit v bolnico, toda ker
žena ni imela nikogar, da bi ji doma oskl'boval nedorasle otroke in živino,
je na lastno odgovornost rodila doma. Posledie na srečo ni bilo.
Pri Gradu stara prvesnica ni hotela pristati na porod v bolnici, dasi je bil
otrok zelo zaželen. Babica je ni mogla prepričati, da je porod v bolniai. nujno
potreben. Obenem je prav ta babica vodila v 50sednji vasi še drug porod, ki ga
je zaradi prvega pospeševala. Prvesnica je rodila mrtvega otroka, nakar je
zaradi hude krvavlitve le morala pristati na prevoz v bolnico.
Takih in podobnih primerov je vsako leto na desetine.
Kakor sem že omenila, je posledica slabega predporodnega varstva žene
in slabe obporodne pomoči tudi vi5Oko število mrtvorojenih. Največ mrtvo-
rojenih je od januarja do aprila, nato pa od junija do oktobra. Šer ginekološko-
porodniškega oddelka v bolnici opozarja tudi na visoko število nedonošenih
otrok, rojenih v zgodnjih spomladnih in poznih poletnih mesecih. V obeh sku-
pinah je vzrok naporno delo nosečnie, pa tudi nepravilna prehrana v zimskem
in poletnem času. V naštetih mesecih je tudi več nosečnostnih toksemij.
Naša km€Čka žena opravlja razna poljska in druga težka dela z dviganjem
bremen tako rekoč prav do poroda, in to dostikrat kljub nosečnostnim težavam
in komplikacijam. Razen pomanjkanja moške delovne sile je ternu tudi vzrok
v tradiciji, zlasti starejŠli.hkm€Čkih ljudi, posebno starih mater, ki so prepri-
čane, da bo nosečnica laže rodila, če bo bolj delala. V posebno težkem položaju
je nosečniea na kmetih pri tašči in pa neporočena IIlati. Vzrok tej brezobzir-
nosti do nos€Čežene je tudi nizka kulturna raven, slabo gospodarsko stanje in
premalo razvita zdravstvena zavest, saj je kmetu dosti'krat vaŽllejše zdravje
mvine kakor pa zdravje žene in bodočega otroka. Dobro namreč vemo, da breje
živine zrepa nikoli ne vprega.
V enaki meri je vzrok velikemu številu nedonošenih in mrtvorojenih otrok
tudi nepravilna prehrana noseče žene. V prehrani nosečniÍ.ee,kakor v prehrani
pri nas nasploh, primanjkuje vitaminov in rudninskih snovi, posebno v poznih
zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Primanj'kuje tudi beljakovin,
medtem ko je maščob in ogljikovih hidratov preveč, posebno pozimi. Ljudje se
tudi v prehrani držijo običajev in navad, ki 80 V večini primerov povezane z
raznimi verskimi prazniki. Pozimi je hrana sufieitna, poletí ob najtežjem delu
deficitna. Jedilnik je nepravilno sestavljen, hrana ni hilgienskopripravl:jena itd.
Večina Prekmurk odklanja špinačo in prekuhava smetano, ne zna higienično
pomiti posode, ne opere sadja, pije alkoholne pijače v nos€Čnosti in ob porodu,
saj nekatere celo na porod v bolnico pripeljejo vinjene. Pri t€Žjem.delu pijejo
vino, ker mislijo, da daje moč. Na tem področju čaka zdravstvene delavee še
mnogo zdravstveno prosvetnega in vzgojnega dela ne le z ženami, ampak tudi
z možmi, posebno v zvezi z neprimernim delom nosečniee in v zvezi s kontra-
cepcijo. Velikega pomena je tu namreč zaželenost otroka. Ce je otrok zaželen,
je vsa družina do nosečnice kolikor toliko obzirna. Toda s kontraeepcijo pri
kmečkih ženah zelo težko prodiramo, vse prej so pripravljene na sterilizacijo.
Splavi pa zavzemajo v bolnieah že tretjino ginekoloških postelj.
22
Naloga terenskih babic je, da skrbijo za nego porodnke in novorojenčka
na domu, tudi tistih, ki pridejo 5. ali 6. dan iz bolnice. Ugotovljeno je, da je
ta skrb babice, če izvzamemo občino Lendava, posebno na oddaljenih terenih
nezadostna, saj obišče babica marsikatero otročnico samo enkrat in še takrat
vzame le podatke o porodu za prijavo. Lahko trdimo, da v soboški občini,
kjer mi je njih delo dobro znano, babice niti polovice otročnic ne obisku-
jeje redno.
Kar se tiče porodov brez strokovne pomoči, jih poročila v okrajnem merilu
izkazujejo razmeroma malo (v letu 1959 n. pro 0.,41%). Največ jih je bilo v
soboški občini, to pa na račun ciganov in goričkih predelov ter predelov brez
babice. Precej visok je ta odstotek tudi v Lendavi. Vendar pa odstotek, ki ga
navaja poročilo v okrajnem merilu, ni povsem stvaren. Marsikje rodi žena
brez babiške pomoči, če porod naglo poteka, posebno tam, kjer je babica
zelo odaljena in kjer je teren zelo hribovit, in pri ciganih, ki še ne čutijo potrebe
po zadevni pomoči. Babica pride navadno, da porod dokonča, uredi mater in
otroka, toda poroda dejansko ni vodila sama, medtem ko v poročilu izkaže,
kakor da ga je, ker je dobila pač taka navodila. Tem porodnicam pri nas naj-
večkrat pomagajo stare matere ali sosede, za mazačke same ni več slišati.
Seveda bi se tak porod smel šteti kvečjemu le med porode z nepopolno strokovno
pomočjo.
Verjetno še vedno dosti porodov z mazačko pa je v Halozah, saj izkazuje
ptujska občina 1. 1958še 12,0.8% porodov brez strokovne pomoči, v prvi polovici
1. 1959 pa 10.,99%. V Halozah BQ cela področja brez babice, a tudi če jo imajo,
se ljudem ne zdi potrebno, da bi prisostvovala porodu. Pred kakimi 5 leti
sem tam doživela, da je mož odklonil pomoč babice in je ženi rajši sam pomagal
pri porodu. Babic je bilo malo, kjer pa je bila, je imela tolikšen okoliš, da k
porodu nikakor ni mogla priti pravočasno. Na tako hribovitem terenu z raztre-
senimi hišamiše poleti ni mogoče s kolesom' priti do vsen hiš. Zato so se ljudje
tam že navadili, da v oddaljenih krajih babice sploh ne kličejo, češ »saj tako
ne bi mogla priti o pravem času« - rajši pokličejo mazačko, ki je bliže in tudi
bolj domača. Po porodu pa menijo, da je že vse v redu, da je nevarnost že tako
aH tako mimo in da babice ne potrebujejo ..
V Pomurju, kjer je babic več in njihovi okoliši manjši, ima babica ugled
in ljudje se vse bolj obračajo nanjo tudi za drugo pomoč in nasvéte. Babka
je namreč največkrat edini predstavnik zdravstvene službe na terenu. Od njene
strokovne izobrazbe in prizadevnosti ter od organizacije babiške službe je
odvisen uspeh njenega dela. Določeni tereni imajo nad nosečnicami boljšo 'evi-
denco, to je tam, kjer jih obiskujejo (v Lendavi redno), zato so že v nekakšni
pripravljenosti in z nosečnico glede porada dogovorjene, tako da tedaj res
pridejo dovolj zgodaj.
Za triažo porodnic na terenu skrbijo babice in terenski zdravniki. Nekatere
od babic, kakor srno že omenili, svojih nalogš,e ne opravljajo zadovoljivo. Zato
pri nas rodi doma še mnogo prvesnic, mnogorodk in celo žena, ki so že imele
nepravilne porode. Vendar je vsega tega čedalje manj in se v zadnjih letih
opaža znaten napredek, zlasti odkar so skoraj vse babice absolvirale post-
diplomski tečaj v Ljubljani in odkar je dispanzer v Murski Soboti prevzel skrb
za njih strokovno izpopolnjevanje. Tudi lani ustanovljena podružnica babiškega
društva za Pomurje se uveljavlja v skrbi za njih strokovni napredek. Po dru-
štveni Hniji se udeležujejo tudi občnih zborov s strokovnimi predavanji v
23
Mariboru in Ljubljani. V okraj u samem imajo babice redne mesečne sestanke
po občinah, na sedežih dispanzerjev, iz manjših občin pa prihajajo na sestanke
v Mursko Soboto. Na sestankih se poleg terenske problematike obravnavajo
tudi poglavja iz babiške zakonodaje. Sestanke babic po abčinah vadijo medi-
cinske sestre, ki sa se zavzele za enotno oprema babic v celem okraju. Dalje
imaja sestre na skrbi tudi praktično in tearetična instruktaža babic glede pre-
ventivnega dela. Taka je bila večina babic na praksi v dispanzerju za žene in
na porodniškem addelku bolnice v Murski Soboti, v atraškem dispanzerju in
njegovi mleČ!l1ikuhinji.
1z tega paročila, v katérem sem skušala prikazati problematika porodav
na domu in pa paradav brez strakovne pomoči, je razvidna, da je zdravstvena
služba kljub pamanjkanju nekaterih osnQvnih ustanav za zdravstveno varstvo
matere in Qtroka in kljub maloštevilnim kadrapl dasegla določene rezultate.
Vendar bi uspehi lahko bili bolj,ši, če bi bila med zdravstvenimi delavci v tej
smeri več prizadevanja, če bi nas bila več in če bi bila služba služJba balje
arganizirana. Patrebna pa je temeljitejša analiza in večletno sistematična sprem-
ljanje pajavav V zvezi s problematiko poradne pomoči.
Ce hočemQsanirati vprašanje porodQvna domu, ba potreba še intenzivneje
nadaljevati z dosedanjim načinom strokovnega izpapolnjevanja babic. Zabo-
doče se predvideva v nekaterih abčinah poseben seminar za babice, ki bi jih
uspasabil tudi za zbiranje asnavnih podatkQv in za analitika stanja na njihavih
terenih.
Okraj in občine boda marali misliti na čimprejšnja upakajitev starih babic
in gledati, da štipendirajQ večje števila nQvih kakor daslej. Z deležem babiške
šole za leta 1960smo za cel saboški akraj pridabili sama 4 babice, ker jih šola
več ni mQgla sprejeti. Da bi se delo z babicami paglobila, pa je nujno patrebno
v Dispanzerju za žene v Murski Sabati namestiti stalnQ, sposabna medicinska
sestro, ki bo skrbela za babiško službo v okrajnem merilu. Babice bOotreba
uspasobiti za preventivÍlo, v prvi vrsti za zdravsivenavzgojna dejavnost in jih
pritegniti k prQsvetnemu delu, ki ga tmata v pragramu Rdeči križ in Zveza
zadružnic.
Patronažna služba, ki je ena izmed najbaljših oblik zdravstvenav~ojnega
dela, ker zajame vse skupine ljudi v družini, je najučinkovitejša, če je stalna
in načrtna. Za taka službo je patrebno več strakovna izobraženega in splašno
razgledanega kadra ter strokovna in meiodološko vadstva iz centra. Na pabuda
DMS je letas ustanovljen Patranažni center v Murski Soboti, ki pa svoje dejav-
nasti zaradi nizkega števila kadra še ni mogel razviti. Okraj v celoti štipendira
precej medicinskih sester, ki bodQ nam€Ščene v glavnem v patranažni službi.
Potrebe po kadru SQpa visake tudi v kurativni službi. Dozorelo je spaznanje,
da nam brezšolanja domačegakadra ne bo magoče rešiii vprašanja zdravstvenih
kad['av. Zata je ustanavljena šola za zdravstvene delavce v Murski SabQti in je
razpisana velika večje število štipendij kakar doslej. Šala je velikega pamena
za Pomurje ne le z vidika zdravstvene službe, temveč tudi z gaspodarskega in
palitičnega vidika.
Vse dokler v Murski Saboti ne bOozgrajen nov, že planirani ginekološka-
porQdniški oddelek z večjQ kapaciteto, bo triažo porodnic na terenu treba zbolj-
šatí. Občina Murska Soboia pa naj bi se takoj lotila ustanovitve Materinskega
doma, ki bo parodniški Qddelek vsaj mala razbremenil in obenem zmanjšal
24
izdatke občinam, vplival pa bo tudi na porast pOTOdovv bolnicL Obenem bi
bila to ustanova, skozi katero hi zdravstvena prosveta prodirala na vas.
Ker števílo porodov v bolnici naraŠ'ča in je spričo velike obolevnosti otrok
tel' razmeroma pozne hospitalizacije vedno bolj pereč problem tudi patologija
novorojenčkov, zato je zaradi oddaljenosti otroških oddelkov v Mariborru, Ptuju
in Varaždinu v soboški bolnici nujno potreben otroški oddelek (gradnja tega
oddelka je že v pripravi), poleg tega pa stalna pediatrična služba v otroški sobi
porodniške.ga oddelka. Objekti zdravstvene službe se v perspektivnem planu
dograjujejo, s čimer dobiva poudarek preventivna služba, ki s svojimi usta-
novami še danes često gostuje v neprimernih prostorih. Pri zdravstvenih do-
movih je treba ustanoviti ne le servis za domačo nego bolnika, temveč je misliti
tudi na ustanovitev servisa za higiensko opremo in pripomočke za oskrbo
porodnice. Razširiti je treba tudi mrežo terenskih ustanov za varstvo matere
in otroka, namestiti v njih potrebni kader in órganizirati službo tako, kakor
predpisuje Pravilnik o delu dispanzerja za žene. Z ustanovitvijo Centra za
zdravstvo, v smislu novih zakonskih predpisov, pa bomo končno dobili prepo-
trebni strokovni organ, ki bo to delo usmerjal.
Skrb družbe za varstvo matere in otroka v občinski skupnosti se razvija
preko družbenih organov, katerih naloga je posredovati prebivalstvu razne
oblike tega varstva. V ta namen pa je seveda nujno potrebno organizirati mrežo
ustanov in služb zdravstvenovzgojnega in socialnega značaja. Da se vse doslej
varstvu žene in otroka ni pripisovalo dovoljvažnosti, je odgovornost tudi na
nas samih. Sveti za zdravstvo namreč v letu 1958po občinah niso niti ene seje
posvetili varstvu žene in otroka, prav tako tudi upravni odbori ustanov niso
razpravljali o tem. Organov družbenega upravljanja nismo dovolj seznanili
s stanjem te službe na terenu. Večkrat niti ni osebe, ki bi jih informirala in
se za to zavzela. Zato so se le preveč posvečaH tekQčim zadevam in finančno-
ekonomskemu položaju zdravstvene ustanove.
Potrebno je tudi večje sodelovanje zdravstvenih ustanov z množičnimi
organizacijami, posebno z organizacijo RK, ki ima v svojem programu na prvem
mestu zdravstvenoprosvetno dejavnost. Glavni odbor Rdečega križa je, glede
na posebno težke zdravstvene razmere v Prekmurju, ustanovil Center za zdrav-
stveno vzgojo v Murski Soboti, ki bo zdravstvenovzgojno dejavnost vsestransiko
razvil in jo organiziral v raznih novih oblikah. .
Zdravstvena prevzgoja ljudi mora iti vzporedno z razvojem in napredkom
socializma, ki spreminja okolje človeka. Tehnični napredek, socialistična politika
v kmetijstvu bo razbremenila človeka na vasi in tu di kmečko ženo, dvigala bo
standard in splošno kult urno raven, s čimel' se že sama po sebi dviga tudi
zdravstvena zavest ljudi. Ta proces je pri nas očiten. Hitrejši razvoj gospo-
darstva v osrednjih pokrajinah priteguje iz Pomurja pretežni del odvečne de-
lovne síle in jo bo tudi v bodoče, pa tudi doma rastejo novi industrijski obrati,
ki bodo sčasoma pritegnili domačo delovno sílo. Nova upravna in poHtična
razdelitev pa je prvikrat v zgodovini Pomurja formalno zabrisala tradicionalno
mejo na Muri in ni daleč čas, ko bo hitra gospodarska rast in politična enotnost
uničila tudi neprijetno dediščino in razlike svetov ob Muri. V ta namen pa
moramo še posebno vsi zdravstveni delavci svoje delo poglobiti, ga dvigniti na
višjo strokovno raven, obenem pa si vsestransko prizadevati za spreminjanje
stare miselnosti in zakoreninjenih navad, tako da bo skrb za ženo, zlasti pa za
porodnico pri ljudeh samih končno res taka, kot si jo želimo.
25
Naloge medicinskih sester v zvezi z regulacijo porodov*
Cdta Bole
Vprašanju regulacije porodov, planiranja družine in zavestnega starševstva,
kakor imenujejo po svetu pojav zavestnega odločanja ljudi o številu potomcev
in času njihovega Tojstva, srno v našem društvu in preko »Medicins'ke sestre
na terenu« dodelili dokaj važno mesto. Vzrokov, da o tem zopet razpravljamo,
je dvo~e: na eni strani dejstvo, da je to eno izmed najbolj perečih vprašanj v
zdravstvenem varstvu matere in otroka, na drugi strani pa objektivna situacija,
ko si sodobne metode za planiranje družine s težavo utirajo pot skozi·zapreke
nepravilnih pojmovanj, zakoreninjenih v patriarhalni miselnosti in nekaterih
predsodkih.
Izkušnje med triletnim organiziranim delovánjem za prevencijo splava in
za sodobno kontracepcijo so pokazale tudi potrebo, da se medicinske sestre pri
tem delu bolj aktiviziramo in da se ne zadovoljimo več samo s propagiranjem
kontracepcijskih sredstev. Menim, da ne bi bilo prav, če bi se omejila zgolj
na naštevanje in opisovanje teh nalog, ne da bi hkrati poudarila neogibno
potrebo po izpopolnitvi našega znanja glede socioloških procesov v na@ družbi,
zlasti glede razvoja družine, odnosov med ljudmi v socializmu, in pa potrebo
po poznavanju osnovnih zakonitosti družbenega razvoja nasploh.
Nagla industrializacija, naglo· spreminjanje socialne sestave prebivalstva,
množično zaposlovanje žena v proizvodnji - vse to je pri nas v pičlih 15 letih
povzročilo tako občutne spremembe in odprlo toliko novih problemov v dru-
žinskih odnosih, pti vzgoji otrok ter v odnosih med spoloma, da zahteva po-
sebne, bolj sistematične in bolj poglobljene obravnave zlasti med kadri, ki jim
je skrb za človeka neposredna poklicna dolžnost. M~d temi je kot zdravstveni,
socialni in pedagoški profil delavca v skupini zdravstvenih kadrov tudi medi-
cinska sestra.
Regulacija porodov, ki sodi v vrsto naštetih družbenih problemov, po svoji
specifičnosti naravnost terja, da se zanjo zavzamejo medicinske sestre, zlasti
one v patronažni službi, ki so po naravi svojega dela v neposrednem strku z
ljudmi in zato dobro poznajo njihove osebne težave, obenem pa uživajo tudi
njihovo zaupanje.
Da bi bile kos ternu delu, se moramo pač najprej zavedati, da je ta pojav
v sodobni družbi neizogiben. Ce ga ne bomo znali usmerjati po znanstveno
utemeljenih metodah, se hodo ljudje še naprej in še bolj zatekali k nepri-
mernim in škodljivim načinom, kar že ima in bo lahko imelo še hujše posledice.
Razčlenjevanje spontane'ga reševanja neželene noseČllosti je dokazalo, da
je splav pri nas najbolj razširjena metoda za regulacijo porodov in da pomeni
v ginekološki patologiji osrednji etiološki faktor tako po svoji številnosti kakor
tudi po hudih posledicah. Razen tega pa je splav načelomanesprejemljiv tudi
s sociološkega vidika, ker zlasti v neUlrejenih odnosih fiziološko, psihološko in
moralno v prvi vrsti prizadeva žensko in jo postavlja v docela podrejen položaj
nasproti moškemu, saj nosi posledice spolnega življenja sama.
* Referat na občnem zboru Društva medicinskih sester v Ljubljani dne
20. II. 196,1.
26
Za pravilno reševanje te problematike veljajo tri osnovna načela:
1. da je kontracepcijska služba edini učinkoviti ukrep proti abortusu in
edina sodobna metoda za reguliranje porodov;
2. da je za prevencijo nedovoljenega, nestrokovnega splava v sklopu po-
sebnih komisij treba poleg medicinskih razlogo'V'upoštevati tudi osebne okoli-
ščine prizadete ženske, ki bi jih rojstvo neželenega otroka lahko še poslabšalo;
3. da je spolna vzgoja kot del splošne vzgoje v duhu enakopravnih od-
nosov in spoštovanja človekove osebnosti najmočnejši činitelj za pravílno
usmerjanje dogajanj v zvezi z regulacijo porodov.
Posebne naloge, ki za medicinske sestre izhajajo iz teh načel, bom na-
vedla ob kratkem pregledu situacije:
a) na področju kontracepcijske službe,
b) na področju komisij za dovolitev splava, in
c) na področju pros'Vetno-vzgojnedeja'vnosti.
Kako je s kontracepcijsko službo?
Kontracepcijska služba je v maju 1958. leta postala obvezna za celotno
zdravstveno službo. Mrežo in lokacijo kontracepcijskih baz določamo po istem
načelu kakor druge preventivne enote, da jih tako čim neposredneje približamo
ljudem.
Tako imamo v Sloveniji 120 kontracepcijskih baz, ki delujejo bodisi v
dispanzerjih in posvetovalnicah za žene, bodisi v ginekoloških ordinacijah,
bodlsi v sklopu splošnih in obratnih ambulant. Stevilčnost in gostota mreže
kontracepcijskih baz bi ob njihovi večji aktivnosti za silo zadovoljevala; vse-
kakor pa ba treba to službo še izpopolniti in jo vpeljati zlasti v obratnih
ambulantah tiste industrije, ki zaposluje večinoma žensiko delovno silo. Lani
namreč jih je komaj 10 med njim'i registriralo izdajanje kontracepcijskih
sredstev.
Kontracepcijsko službo vodijo pretežno ginekologi in zdravniki - absol-
venti tečaja za varstvo žene in otroka; zdravniki splošne prakse, ki so se spo-
četka za to delo zanimali, pa ga v zadnjem času opuščajo. V poslednjih dveh
letih je bilo izdanih nekaj nad 13000 genofragem, to je približno 6500 letno;
število znanih splavov pa je bilo medtem v letu 1959 - 11672, lani pa blizu
12000, kar priča, da čakajo kontracepcijsko službo še marsikatere težave.
Rešiti moramo predvsem vprašanje kontracepcijskih sredstev. Genofragma
z antispermicidno pasto genosan je do danes priznana kot nedvomno najučin-
kovitejša. Pripombe ljudi, da je prekomplicirana, neestetska itd., pa je treba
upoštevati. Zato pripravljamo večjo izbiro, vse odgenofragme pa do prepro-
stejših, čeprav manj zanesljivih sredstev, kajti bolje nekaj kakor nič, zlasti
v razmerah, ko je dobI1šendel ljudi še tako zelo nekritičen, da vztraja pri
abortusu. Seveda pa bomo še nadalje priporočali najboljše sredstvo. Proizvodnja
nam ga bo v zad:osrtnimeri zagotovila, prav tako je rešeno tudi vprašanje glede
embaliranja genofragem v polisterolskihškatlicah. Začeli pa 80 tudi že s pro-
izvodnjo aplikatorjev za genosan in druge antispermicidne paste, ki se upo-
rabljajo brez genofragme. Pri vseh teh produktih bodo bolj upoštevali higiensiki
moment in tudi estetski videz.
Dokler medicinski znanosti ne bo uspelo odkriti res preprostih 1n hkrati
povsem zanesljivih sredsrtev, si moramo z vsemi silami prizadevati, da razvi-
jemo in izpopolnimo to službo v taki meri, da se bodo ljudje zatekali v kontra-
27
cepcijske posvetO'valnice po půmůč s takim zaupanjem kakůr v druge zdrav-
stvene ustanO've. Zlasti zatO'můramů skrbeti za dO'b'roůrganizacijo notranjega
režima in strůkůvnega dela v kO'ntracepcijskihbazah. Marsikatero žensků ůvira
dejstvů, da půt dO'genofragme vodi skůzi zdravnišků ordinacijO'. Marsikaterů
můti, da JO'v tehnikO' upůrabe sredstva uvaja zdravnik. 'Za zdravstvene delavce
půmeni to delů nO'vo O'bremenitev; zatO' marsikje ponudimů genO'fragme zgolj
fO'rmalnů, na nespůdbuden način, aH pa se ůddahnemů, če se zadeva O'dlůži»na
prihodnjič·«. PO'nekO'dso že našli ustreznejše O'blike dela, ki jih republiška
kůmisija za prevencijO' splava pripO'růča, da 'se razvijejo půvsod. Zdravnik ženO'
ginekO'lůškO'pregleda in důlO'či ustrezno števi1kO' genofragme, kar je zaradi
půtrebne natančnosti njegůva stvar, ginekO'lO'škipregled pa je s stališča pre~
ventivne ginekolO'gije tudi sicer izrednO' pO'memben. Vse drugO' lahko opravi
medicinska sestra aH babica: tako poskrbi za brezhibnO' genO'fragmO',ki JO'důlO'či
zdravnik, nauči pO'samezniéo, kaků naj JO' upórablja in kakO' JO' higiensků
vzdržuje. Cez čas pa pO'vabi ženo na kO'ntrolni obisk, da se prepriča, ali je
razumela prvO'tnů razlagO'. Za tO' delo je půtrebnO' izbrati vestne sO'dela"\"ke,
ki znajo delO' O'praviti natančno, hkrati pa se približati člO'veku in ustvariti
diskretnO' vzdušje, ůbčutek varnůsti in organizirati delů taků, da ne bů nepů-
trebnega čakanja. Vsaka površlllost se maščuje, saj srnO' soůdgůvůrni, da ho
sredstvo, ki srno ga pripůrO'čili, pravilnů upůrabljeno, ker ůd tega je ůdvisna
njegO'vaučinkůvitůst, ůdgůvorni pa tudi za tO',da ves postopek ne bO'neprijeten
in O'dbijajoč. Ce bů vse tO'urejeno, bO'dO'ljudje prihajali v kO'ntracepcijsiko bazo
pO'nasvete tudl, kO'se še nisů O'dlO'čiliza vrstů kůntracepcijsike metode.
Kako je s prevencijo nedov!oljenega splava?
Lani v marcu je izšla nůva uredba. Naštela bi le njene glavne značilnosti,
zlasti nalO'ge kůmisij za dO'vůHtevsplava. Te komisije sů pO'nůvi uredbi (Ur. 1.
FLRJ št. 9/1960) důbile širša pO'O'blastila.Poleg zdravstvene, evgeničue in juri-
dične indi'kacije upO'števa uredba tudi pO'sebnO'težavne ůkůliščine prizadete
ženske. Pti tem pa uredba obvezuje člane komisije, da sami in s pomO'čjO'
ustreznih forumův skušajo ůdstraniti vzroke, ki žensko si1ijo v splav. Prav
tako je kO'misija dolžna opozoriti vsakO' ženskO'na kO'ntracepcijo in jo napotiti
v ustrezni zavod oziroma kontracepcijskO' bazo. Te značilnosti nO've uredbe
spreminjajO' nekdanjo zdravniško kO'misijO'v pO'membnO'vzgO'jno in socialno
institucijů. Prav zaradi tega je socialni delavec v njej půmemben in enako-
praven član. PravilnO' izvajanje uredbe je odvisno največ ůd pravilne usmer-
jenosti članov, medtem ko je uredba le pravna O'snůva za njihO'vO'delO'.Kdůr
bi mislil, da je sedaj dana neomejena mO'žnost za dO'voljevanje splavO'v, prav
gotovo ni dO'jel namena te uredbe. Tako je tu di ni dO'jel, kdO'r zahteva, da
naj pO' točkah naštejemO' tiste sO'dalne můmente, ki gO'vO'reza splav. Jasno
je, da to zaradi subtilnosti prO'blemartike ni niti mO'gO'čeaH vsaj ne vednO'. tf
vsak primer se mO'ramů pO'globiti individualno in upO'števati vse momente,
zdravstvene, sůcialne in psiholůške, tO'rej obravnavati ga mO'ramO'v vsej nje-
govi kO'rnpleksnO'sti.Problemi pa se takO' zelo razlikujejo med seboj, da ho
pravilna presoja O'dvisnavčasih izključno le O'dupoštevanja sůciolůške in psihů-
loške kompO'nente individualnega primera. ZatO' je nujno, da se dela komisije
začne že pred zasedanjem, ků si bo sO'cialni delavec skušal iz O'sebnih izpůvedi
prizadetih in iz navedb »socialnih pO'ročil«terenskih sO'delavcev ustvariti prvo
sodbO'O'primeru in načrt za svO'jenadaljnje delo.
28
Vzemimo primer žene, ki ji mož ne dovoli urporabljati kontracepcijskega
sredstva, a je tudi sam ni pripravljen varovati, otroka si pa ne želi. Vzemimo
dalje primere neporočenih, zlasti mladih deklet. Gotovo je na mestu, da v takih
in podobnih primerih socialni delavec ali pa komisija povabi na razgovor moža
ali partnerja in mu prikaže njegovo odgovornost dožene oziroma do dekleta
in do spočetega otroka. Komisija je pred težíko nalogo zlasti v primeru prve
nosečnosti, saj danes vemo,da se procent sterilnosti po prekinitviprve noseč-
nosti giblje že okrog 40 %. Kakšno ži'vljenje čaka taiko žensko v poznejšem
zakonu, ko bo otrok mocno zaželen, ni težko dojeti. V primerih mladoletnic so
te naloge še bolj zapletene. Tu gre za eksistenco nepreskrbljenega dekleta,
hkrati pa je treba rešiti tudi vpraš;anje otrokove oskrbe. Ovire in težave so
pri tem včasih toUkšne, da skoro ni drugega izhoda kakor dovoljen splav in
s tem tvegana fertilnost, najpogosteje v primerih, ko starši aU vzgojitelji niso
taki, da bi zadevo pravilno razumeli in z dekleťom pravilno ravnali. So pa
tudi drugačni primeri, in teh ni malo, ko ne preostane drugega kakot odobritev
splava. Gotovo pa ni na mestu, da se isti osebi iz istih vzrokov dovoljujejo
splavi v nedogled.
1z teh nekaj primerov lahko vidimo, da se/ delo in odgovornost komisije
za dovolitev splava ne začne in ne konča ob·zasedanju, pa naj se splav dovoli
ali ne. Kakor drugod, tako tudi tukaj zahteva preventivna služba ukrepanje
pri korenini, pri vzrokih, ki vodijo v splav. Ker je pretežna večina splavov odo-
brenih iz socialnih in socialno~medicinskih vzrokov, je jasno, da brez trajnega
dela socialnih delavcev in patronažnih sester pri saniranju družinskih razmel'
prizadete ženske in brez njihovega zavzemanja za prevzgojo ljudi ne moremo
pričakovati izboljšanj a. Patl'onažne medicinske sestre se s to nalogo nujno
uvrščajo med sodelavke komisije za dovolitev splava; marsikatera pa je zaradi
pomanjkanja strokovnih socialnih delavcev v tem svojstvu tudi član komisije.
Zaradi tega je nujno, da ul'edbo in metode dela komisije za dovolitev splava
poznamo kar se da natančno. V ta namen srno v »Medicinski sestri na terenu«
(1960, št. 1, str. 56-58) objavili Uredbo za dovolitev splava, navodila za njeno
izvajanje (1960, št. 2, str. 121-4) in posebno razpravo o vlogi in delu socialnega
delavca v komisiji (1960, tít. 1 in 2, str. 9-27 in 78-85). Ker je opisano delo
obsežno in odgovol'no, si v zadnjem času prizadevamo, da bi bil socialni delavec
v bodoče nameščen kot profesionalec pri komisiji za dovolitev splava.
Navedla sem konkretne naloge medicinskih sester v kontracepcijski bazi,
v komisiji za dovolitev splava tel' naloge patronažnih medicinskih sester kot
sodelavk teh komisij na terenu. Ceprav je medicinski sestri pri kontracep-
cijski službi odmerjeno tako imenovano tehnično delo, to ne pomeni, da ji
zadošča le tehni'čna izurjenost. Še manj bo dobro opravila nalogo tista, ki bo
pojmovala svoje vlogo pri odločanju za splav ali proti njemu samo površno,
brez temeljite poglobitve v to problematiko. Pri saniranju razmer glede regu-
lacije porodov mol'amo biti sami pravilno orientirani, sami vzgojeni in sami
prepričani o tem, kar svetujerno drugim.
Področje spolne vzgoje
Vpl'ašanje regulacije porodov presega okvir zdravstva in, kot srno uvodoma
ugotovili, sodi med vpl'ašanja splošno družbenega značaja, ki se na določeni
stopnji družbenega razvoja posebej zaostrujejo. Tu gre za problem prilagoditve
na nove pogoje, na nov načinživljenja, gre za nujen konflikt med starim in
29
novim. Gre za tů, kolíko bomo tako zdravstveni delavci kakor drugi kadri
na področju varstva in vzgůje ljudi znali pravilno dojeti in uveljaviti nůve
etično-moralne vrednote, kolíků bomo kos nalogi preoblíkovanja naših držav-
ljanov - tudi v privatnem in najintimnejšem življenju - v svobůdne in enako-
pravne ljudi.
V zadnjih letih smo pri nas veliko razpravljali o vprašanju spolne poučitve
in priprave ljudi na zakon. Pri iskanju prave vsebine in oblík te vzgoje so bíle
aktivne zlasti nekatere družbene Oorganizacije,ki sů našle čvrsto izhodišče in
znanstveno fundiranů idejnů orientacijo v gradivu VII. kongres a ZKJ. Ta jasno
ůpredeljuje načela našega družbenega razvoja in mestů družine v tem razvůju.
Tako beremo med drugim: »Hkrati, ko se družina osvoba:ja hlapčevanja zaosta-
lemu gospodinjstvu, poglablja, bogati in krepi svoje notranje člůveške 'Odnosein
je izvůr oS'ebnesreče svOojihčlanov. Brez prisíljevanja privatno-lastniške družbe,
kakor tudi brez družbenih predsodkov, ki so.s tem půvezani, ustanavljajů delovni
ljudje svoje zakůnsko in družinsko življenje na medsebojni ljubezni, tovarištvu
in spoštůvanju ter na ljubezni do svojih otrok. Spremembazakonskih in dru-
žinskih odnosův je zgůdůvinski průces, v katerem můramo premagovati ůbjek-
tivne, materialne ovire, pa tudi zastarele navade, predsodke in půjmOovanja,
ki imajo v teh odnosih še posebno globoke korenine.« (Program ZKJ -
VII. kongres, str. 452.)
Samo v enotnem pogledu na celotni kompleks vprašanj, omenjenih v na-
vedenem odlomku, samo v harmoničnem oblikovanju celotnega človeka bo
pravilnů zapopadena tudi vzgoja glede odnosov med spolůma. Družbene orga-
nizacije SŮ půspeševanju novih družbenih ůdnosův med spoloma, spoznanju
nujnosti, da se ženska mora ekůnomsko ůsvobůditi, gůjitvi pravilnega odnosa
do otrok, razvijanju čuta do 50ljudi - torej vsemu, kar je organsko povezanů
tudi s problematiko regulacije porodov - posvetile velík del svoje dejavnosti.
To delo je dalů mnoge pozitivne zaključke in jasnejše ůkvire za kůnkretno
akcijo. Predvsem je bilo ugotovljenů, da je spolno vprašanj~ del sůcialnega
vprašanja, spolna vzgoja pa organsko povezana s splošnů vzgojů socialističnega
človeka. Na posvetovanjih, ki sů sledila, je bila obravnavana zadevna vzgoja
doraščajoče in posebej dozůrele mladine v smislu vsebine in. oblik oziroma
načina půsredovanja zadevnih informacij za posamezna življenjska obdobja.
Bile so obravnavane smemice za pedagůško izůbraževanje staršev, oblike in
delovne meiode vzgojnih posvetovalnic in posvetůvalnic za spolna vprašanja
mladine in zakoncev.
Med uspehi teh prizadevanj naj omenim predvsem šolsivo za starše v
okviru delavskih univerz. Programi teh šol vsebujejů vzgojni in zdravstveni
pouk in pouk o odnosih med spoloma ter tudi o sůdůbnih metod ah regulacije
porodův itd. Analognů temu se uspešnů razvijajo ••šole za življenje«, namenjene
odrasIi mladini v smislu pravilne Oorientacijeza samostůjno življenje, in se
uveljavljajo kot ena izmed oblik pripr'ave za zakon. V pripravah 50 posebne
posvetovalnice za mladino in zakůnce, kmalu pa bOomůimeli tudi prví tovrstni
priročnik za mladoporočence, ká ga bodo dobili v dar ůb sklenÍtvi zakonske
zveze. Pomembno vlogů opravljajo na tem půprišču důpisne půsvetovalnice
naših družinskih revij, zadnja Ieta pa smů dobili prve specialne knjižne publi-
kaaije. Najomenim na prvem mestu brůšuro Vide Tůmšič: ••Družina in 5Ocia-
lizem« in slůvensiki prevod knjige: Avgust Bebel: ••Ženska in .socializem«. Ti
dve deIi sta ůdlíčno dopůlnilů marksističnega klasika Friedricha Engelsa ozi-
30
roma njegO'vegadela »RazvO'jdružine, privatne lastnme in države«. Poleg teh
del, ki nakazujejo reševanje kampleksnih vprašanj družine in mladih ljudi
v luči znanstvenega sociallzma, imamo danes na razpolago tudi publlkacijo, ki
z zdravstvenih, psiholoških in pedagoških vidikov nudija napO'tke za spalni
pauk odraslih in mladine, tako na primer knjige: Dr. Stane: »Pogovori a spol-
nasti in zakonu« (slov. prevod); Dr. Chesser: »Ljubav bez straha« (hrv. prevod);
Dr. Bedenié: »Mentalna higiena«; Dr. Žlebnik: »Ljudje med sebaj«; Helena
Puhar: »0 spolni vzgaji«; prof. Ši1ih: »Naš atrok ni več otrak« itd. Lani je
Zveza prijateljev mladine, ki je na tem paprišču zlasti delavna, skupno s
Svetom za šolstva izdala Priročnik za spalno vzgojo in spolno paučitev na
asemletkah, za zdaj pa je uvedla sama kat preizkušnjo tudi pauk na sedmih
učnih bazah. Ternu bada sledill seminarji učiteljstva in vzgO'jiteljev, pasv€-
tavanja na raditeljskih sestankih, z namenam, da vskladima dela dama in šale
zlasti na tem abčutljivem popriŠču.
Dalžnast nas, medicinskih sester, pa je, da si še posebej prizadevama, da
ne zaastajamo za razvajem, marveč da razvijamO' svaje znanje v skladu s po-
trebami naše družbe. Pri nalagah v zvezi z regulacija paradav se moraja medi-
cinske sestre uveljaviti kot prasvetni in vzgajni činitelj. ZatO' je nujna, da
vprašanje prevencije splava, kontracepcije in načel spalne vzgoje spoznama že
med rednim študijem, patranaŽI1e sestre pa še' temeljiteje v padiplomskem
izabraževanju. Spriča patreb pa ne maremo čakati, da se ba dapalnilno iza-
braževanje začela organizirati od zgaraj, pač pa maramo gojiti individualni
študij, naše podružnice pa naj bada pabudniki in arganizHtarji tečajev za dela
v kantracepcijskih bazah azirama kamisijah za davolitev splava tet diskusij
in seminarjev s tematikO' spalne vzgaje.
Našteto gradivo zadevnih pasvetavanj in publlkacij je gatava davalj bagato.
ZatO'ga marama temeljito študirati in ga čimbalj izkaristiťi bodisi kot preda-
vateljice, badisi kat javne delavke, torej kat socialnamedicinski kadri, da z
bajem za nova, socialističnO'družina damO'čim globlji smisel našim vsakdanjim
prizadevanjem.
S štndijs dskem
Ka sem ad švedske! z inozemstvam dabila
osemmesečna študijska J: kem, sem si pred od-
hodam napravila tudi že da bom O'dpotavanja
imela čim več karisti. Sa d sem jO'prej paznala
le vprav medlih O'hrisih na severu Evrape, na
Skandinaviji, da je glaV1 lz zgadavinskih ur na
srednji šali mi je nejasn. evalnih vojn Švedske,
paznala sem pa nekaj de : Avgusta Strindberga
in Selma LagerlOf, vedela sem tudi, da je Švedska bila v abeh zadnjih
vojnah nevtralna in da ljudje tam živijo razmel'Oma dabra. Kaj natančnejše
predstave pa človeku ab vrvežu vsakdanjega življenja in Eredi pokllcnega dela
kaj rade zbledija.
31
rama njegovega dela "Razvaj družine, privatne lastnine in države«. Pateg teh
del, ki nakazujeja reševanje kampleksnih vprašanj družine in mladih ljudi
v luči znanstvenega saciallzma, imama danes na razpalaga tudi publlkacijo, ki
z zdravstvenih, psiholaških in pedago.ških vidikav nudija napotke za spolni
pouk adraslih in mladine, taka na primer knjige: Dr. Stůne: "Pagovari o.spal-
nasti in zakanu« (slav. prevůd); Dr. Chesser: »Ljubav bez straha« (hrv. prevad);
Dr. Bedenié: »Mentalna higiena«; Dr. Žlebnik: »Ljudje med seboj«; Helena
Puhar: ,,0 spůlui vzgaji<<;prof. Si1ih: »Naš otrak ni več otrok« itd. Lani je
Zveza prijateljev m1::Jd;nAki ;1" n" tam nonriM" zlasti delavna, skupna s
Svetam za šolstvů ize a in spalna pauěitev na
ůsemletkah, za zdaj p nja tudi pauk na sedmih
učnih bazah. Ternu ta in vzgojiteljev, pasve-
tůvanja na raditeljskil ladimů dela dama in šale
zlasti na tem ůbčutljh
Důlžnast nas, mee posebej prizadevamo, da
ne zaastajamů za raz"V lje znanje v skladu s po-
trebami naše družbe. ] půradav se mo.rajo.medi-
cinske sestre uveljavi litelj. Zato. je nujnů, da
vprašanje prevencije 1 )alne vzgůje spoznama že
med rednim študljem leljiteje v padiplomskem
izabraževanju. Spriča da se bo. do.palnilno izo.-
braževanje začela org )rama gojiti individualni
študij, naše podružnice pa naj bo.do po.budniki in organizatorji teěajev za dela
v kontracepcijskih bazah ozirama ko.misijah za davalitev splava ter diskusij
in seminarjev s tematiko spalne vzgůje.
Našteta gradiva zadevnih půsveto.vanj in publlkacij je go.to.vodovolj bo.gato.
Zato. ga mo.ramo.temeljita študirati in ga čimbo.lj izkaristiti bodisi kot preda-
vateljice, bodlsi kat javne delavke, to.rej ko.t so.cialnůmedicinski kadri, da z
bojem za novů, socialistično družina damo čim globlji smisel našim vsakdanjim
prizadevanjem.
S študijskega potovanja pO Švedskem
D r. Met a H r en
Ko sem ad švedskega Inštituta za kulturne stike z inazemstvo.m dabila
o.semmeseěno.študijsko padparo. za potovanje po. Svedskem, sem si pred ad-
hadam napravila tudi že načrt, kaků bam izrabila ta čas, da bo.mod pato.vanja
imela čim več karisti. Saj sem se adpravljala v deželo, ki sem jo. prej půznala
le vprav medlih obrisih. Vedela sem, da leži Svedska na severu Evrope, na
Skandinaviji, da je glavna mesto Svedske Stockhůlm, iz zgadůvinskih ur na
srednji šo.limi je nejasna ostalo. v spaminu nekaj zavojevalnih vajn Svedske,
paznala sem pa nekaj delih švedske pisatelje, na primer Avgusta Strindberga
in Selmů Lagerlof, vedela sem tudi, da je Svedska bila v o.beh zadnjih
vajnah nevtralna in da ljudje tam živijo. razmemma důbra. Kaj natanČllejše
predstave pa člo.veku ab vrvežu vsakdanjega življenja in sredipokllcnega dela
kaj rade zbledija.
31
Zato se mi ne zdi odveč, če skušam osvežiti vsaj nekaj glavnih podatkO'v
o tej deželi. Med državami Skandinavskega polotoka je Švedska največja in
šteje danes blizu 7 in pol milijona prebivalcev. V dolžinO'meri nad 1500km
in je zaradi svoje razsežnosti pokrajinsko zelO'pestra. Ima nad 96000 jezer
in rek, na severu mógočne in pO'nekod skoraj neprehodne gozdove, na jugu
pa obsežne ravnine in obalO',kar vse daje svoj značaj deželi in njenim ljudem.
Dežela ima zelo napredno PO'ljedelstvo,razsežno elektrifikacijo in bogato indu-
strijo. Naseljenost sev,eda je največja na jugu, kjer znaša svojih 126 ljudi na
km2, medtem ko je pO'vprečnagostota prebivalstva 18 ljudi na km2• Zelo visO'ka
je povprečna življenjska doba, in sicer za žene 73,4,za moške pa 70,5 leta.
Ta je obenem posredni dokaz za izrednO' visO'kiživljenjski standard dežele, v
kateri se vsako leto podeljujejO'tudi Nobelove nagrade. Splošna umrljivost pre-
bivalstva tod je razmeroma nizka - 9,6/1000,otroška pa 17,4/1000.Naj omenim
še rodnost, ki je za leto 1958znašala 14,811000- število, okoli katerega se giblje
tudi p0vPrečje zadnjih let.
Upravno je dežela razdeljena na 25 pokrajin, glavnQ mestO'in sedež vlade
pa je Stockholm, ki šteje s predmestji vred okrog 1100000 prebivalcev.
Toliko na kratko o Švedski sami! Zdaj naj pa preidem k opisu vsega
tistega, kar sem si med O'semmesečnimbivanjem v tej deželi hortela pred'vsem
ogledati. Prvenstveno je bil moj namen, da se seznanim z delom njihovih pre-
ventivnih ustanov, centrov za varstvo matere in otroka, posvetovalnic za kon-
tracepcijo in seksualno vzgojo, pa tudi z delom ginekološiko-porodniških od-
delokovs posebnim ozirom na socialno ginekologijo. Posvetovalnice same po-
slujejo bodisi v okviru bolnic in klinik ali pa kot samostojne ustanove.
Kakor sem že omenila, je Švedska upravno razdeljena na pokrajine in
je v tem smislu porazdeljeno tudi upravljanje in vzdTŽevanje zdravstvenih
ustanov. Bolnišnice nasploh so - z izjemo klinik - pokrajinske ali mestne
ustanove. Vsaka poikrajina je dolžna sama skrbeti za vzgojo svojega zdrav-
stvenega kadra, centralno pa to vodi ministrstvo za zdravstvo v Stockholmu.
Po programu sem prve tri mesece delala na Ginekološko-porodniškem od-
delku pokrajinske bolnice v Falunu, severozanodno od Stockholma. Falun je
industrijsko mesto z 18000 prebivalci in sedež geografsko precej razsežne po-
krajine Dalekarlije, ikišteje četrt milijona prebivalcev. Bolnišnica v Falunu
ima skoraj vse specialistične oddelke. Razen teh je tod edina stacionarna gine-
kološka ustanova za vso pokrajino in prihajajo žene semkaj tudi nad 100km
daleč. Oddelek z 90 posteljami je nastanjen skupno s pediatričnim v moderni
4-nadstropni stavbi. Kljub majhnemu številu zdravnikov (2 specialista in 2
specializanta) poteka delo vzornO'. Uporabljajo vse modeme diagnostične in
terapevtske metode, poleg rutinskega dela na oddelku pa se peěajo tudi z
zgodnjo diagnostiko karcinoma pri ženah, sodelujejo v borbi proti splavom,
propagirajO' regulacijo rojstev in skrbe za zdravstveno varstvo žene. Letno
imajo 1600 dO'1700 porodov in okrog 3000 ginekoloških bolnic. Babic je 8 in'
delajO' v dveh izmenah. Delovni čas traja nepretrgoma od 8. do 16. ure za
zdravnike in O'd7. do 17. ure za babice, vmes pa so dve uri proste. lsti delovni
čas velja tudi za medicinske sestre. Babice SO'zaposlene izključno na porod-
niškem O'ddelku.Forodne sobe imajo po eno oziroma največ dve postelji, poleg
vsake porodne postelje je vzidan aparat za porodno anestezijo z dušikom
oksidulom in aparat za anestezijo s trilenom (trikloretilenom). Ker nimajo
svojega anestezista, skrbe za porodno anestezijo babice. Te imajo na splošno
32 .
Pogled na Stochkolm, glavno mesto
Šv'edske
Mestna hiša v StochklOllmu
vecJo odgovornost in delajo zaradi majhnega števila zdravnikov precej samo-
stojno. Poleg vodstva porodov in porodne anestezije š!ivajoepisiotomije in rup-
ture, po potrebi smejo tudi iztipati maternico in dovršiti porod z vakuum
ekstraktorjem.
Vakuum ekstraktor (odslej: VE) je nov aparat v porodništvu in se uve-
ljavlja čedalje bolj. Skonstruiral ga je švedski ginekolog dr. Mahnstr6m (1956)
iz G6teborga. Aparat sestoji iz kovinske kapice, ki jo gumijasta cev veže z
neprodušno zaprto steklenico, na katerl je pritrjen manometer. Na drugi strani
pa je ta steklenica povezana z zračno sesa1ko. Za porod z VE namestimo
kovinsko kapico na otrokovo glavico (seveda mora biti maternično ustje vsaj za
3 prste odprto in mehur počen), nakar s pomočjo zračne sesalke ustvarimo
potre'ben negativni zračni tlak 0,6-0,8 Atm. Med popadki zmerno vlečemo.
Porod je dokončan v 15 do 20 minut ah, otrok ima povečano porodno oteklino,
ki pa v večini primerov izgine v prvih 48 urah. Glavna indikacija je inertnost
uterusa, pa tudi prolongiran porod in pa akutna in kronična organska obolenja
matere, kjer želimo porod olajšati in skrajšati drugo porodno dobo.
Normalnim porodom lahko prisostvujejo možje. Žene vstajajo prvi dan po
porodu, hospitalizirane pa so 7 do 8 dni.
Bolnišnica v Falunu ima tudi 4-letno šolo za medicinske sestre. Vse go-
jenke stanujejo v domu, kjer imajo brezplačno vso oskrbo, za delo na oddelkih
pa prejemajo še manjšo nagrado v denarju.
Pri omenjeni bolnišnici posluje tudi komisija, ki rešuje prošnje za dovolitev
splava. Člani so: ginekolog, psihiater in dve sodalni delavki, tako imenovani
kuratorici. Sestajajo se na vsakih 14 dni in obdelajo vsakokrat po 5 do 7 prl-
merov. Več o delu kuratoric kasneje!
V skladu s programom sem se iz Faluna odpravila v Stockholm in tod
obiskala dve kliniki: Sabbatsbergs Sjukhus in Karolinsko kliniko. Obe skrbita
za vzgojo zdravniškega naraščaja. Pri profesorju A. Ingelman-Sundbergu na
prvi od imenovanih klinik se mladi ginekologi vadijo zlasti v ginekološki
urologiji.
KaroHnska klinika pa se ukvarja zlasti s problemom Rh senzibilizacije in
zbira na svojem oddelku žene iz cele Svedske. Te hospitalizirajo trl tedne pred
terminom poroda in po rentgenskem pregledu otrokovega skelet a se odločijo
morda za predčasno prekinitev nosečnosti. Letno napravijo nad 300 eksan-
gvinih transfuzij. V ekipi delajo: ginekolog, pediat€r in zdravnik z oddelka
33
za transfuzijo. Eksangvine transfuzije delajo tudi pri hiperbilirubinemiji, če-
prav ni znakov za Rh senzibilizacijo. Omenjena klinika imaše posvetovalnicó
za psihosomatske konzultacije, ki jih vodita dva ginekologa. Ta dva sodelujeta
poleg tega še pri .pOoukuštudentov medicine v predmetih, o katerih se prej
sploh ni predavalo ali vsaj ne dovolj. Razpravljajo 00 odnosih :zJdravnikado
bolnika, o jemanju psihosocialne anamneze, oduševni higieni v nosečnosti
in med porodom, o seksualnih problemih prl ženah itd. Povrh se posvečajo tudi
raziskovalnemu delu, rešujejo organizacijske probleme in sodelujejo pri psiho-
profilaktični pripravi žena za porod. Ločeno imajo tudi predavanja za bodoče
očete.
Dr. af Geijerstam - vodja posvetovalnice za psihosomatske konzultacije
- vodi tudi center za varstvo matere prlministrstvu za zdravstvo. Leta 1938
je bila z zakonom določena državna pomoč za organiziranje in delo službe za
varstvo matere in otrok, in to s pogojem, da bo to varstvo potem brezplačnó.
Pomoč države gre za nabavo potrebne opreme, deloma za plače sester in babic,
za nekatera zdravila (Fe in vitamine) in za potne stroške.
Imajo pa dva tipa teh centrov za varstvo matere: V vseh večjih mestih
in pokrajinah je center tipa I, ki ga vodi speciaHst ginekolog in porodničar,
po navadi šef bolnice. V manjših mestih, kjer dela krajevni zdravnik ali kateri-
koli zdravnik praktik, ki se zanima za preventivno delo, pa posluje center
tipa II. V kmečkih preclelih so še tako imenovane postaje za varstvo žena,
kamor prihaja zdravnik enkrat do dvakrat tedensko, pomaga pa mu babica ali
medicinska sestra. Analogno delujejo centrl za varstvo otrok. Med enkratno
ordinacijo pregleda zdravnik 8 do 12 mater oziroma 10 do 15 otrok, da ni
prevelikega čakanja in gneče.
Po letu 1938 so se ti centri naglo razvijali, tako cla so leta 1957 imeli 117
centrov za varstvo matere, 200 za varstvo otrok in 14 kombiniranih centrov,
v kmečkih predelih pa še 574 postaj in 724 pomožnih postaj za varstvo matere.
Obisk je velik, leta 1957 so zajeli 79010nosečnic in 96010otrok. V začetku je
to varstvoobsegalo samo nadzorstvo nadnosečnostjo, od leta 1946 tudi še
napotke za regulacijo rojstev, po letu 1956 pa so varstvo razširili z 8-tedensko
kontrolo po porodu. Vnosečnosti priporočajo vsaj 3 preglede: prvič v zgodnjih
mesecih, drugič, ko plod oživi, in tretjič 1 mesec pred terminom poroda. Dodali
so še predporodno pripravo s strani babice in po možnosti tudi fizioterapevta,
ki daje navodila za relaksacijo in dihalne vaje .
. Za vzgojo babic skrbijo v dveh centrih: v Stockholmu in Goteborgu. So-
1anje traja 3 leta in pol, prvi dve leti je pouk skupen s 0010 za medicinske
sestre, v tretjem letu se loči, zadnjega pol leta pa je izključno samo praktičen
pouk. Ker je nad 94 % porodov v porodnišnicah, babic pa je razmeroma malo
(1200 aktivnih, od tega okrog 300 na terenu), so te zelo iskane in se zaposlijo
predvsem v bolnišnicah, na terenu pa jih nadomeščajo medicinske sestre.
Narodna liga za spolno vzgojo (RFSU) je zasebna ustanova. Ustanovljena
je bila leta 1933na pobudo g. E..Ottesen-Jansenove, ki je častna doktorica uni-
verze v Uppsa:li in sedanja predsednica Mednarodne zveze za planiranje družine
(International P1anned Parenthood Federation - IPPF). Že 73-letna g. Ottesen-
Jansen je še vedno zelo aktivna, veHkopotuje in organizira predavanja in
posvetovanja doma in na tujem. Na njeno pobudo ustanovljena RFSU pa je
spočetk~ imela: tale program:
34
1. uvesti obvezno spolno vzgojo v vse osnovne šole, učiteljišča in ustanove
za višjo vzgojo - to se praktično izvaja že 15 let;
2. organizirati centre za konzultacije, in to v mestih stacionarne, na po-
deželju pa ambulantne - za vodstvo in nasvete v vseh vprašanjih glede spol-
nega življenja in zadevnih problemov; .
3. doseči socialno-politične in druge reforme, da se odstranijo motivi za
aborlus, da se pa to dovoli iz socialnih razlogov;
4. izposlovati pravico do brezplačne nabave kontracepcijskih sredstev, ka-
dar gre za medicinske in socialne razloge;
5. doseči v zakonodaji - medicinske in preprečevalne ukrepe glede homo--
seksualnih deviacij;
6. raziskovalno delo na področju seksualne psihologije.
Ustanova zaposluje več zdravnikov, ki so vsi specialisti določenih strok,
socialne delavke, babice in medicinske sestre. V okviru ustanove imajo urejene
naslednje enote: pO'svetovalnico za kontracepcijo, posvetovalnico za seksualna
vprašanja, laboratorij za zgodnjo diagnozo nosečnosti, laboratorij za kontrolo
kondomov, prodajalnice za kontracepcijska in toaletna sredstva. Vodijo tudi
posvetovanja s samskimi materami glede abortusa in adopcije otrok. Za sam-
ske matete imajo poseben dom.
Posvetovanja so deloma dopoldne, v glavnem pa v večernih urah, ker
/je obisk tedaj mnogo boljši. Trikrat na teden so posvetovanja za mo~ke ozirofiia
za zakonske pare, dvakrat na terlen pa za ženske. V letu 1959 so imeli skupno
17200 pregledov, od tega 13200 konzultacij glede kontracepcijskih sredsteV'.
Med tistimi, ki so prišle na konzultacijo, je bilo dve tretjini samskih (vštevši
so prvi in ponovni pregledi). V posvetovalnici za seksualno vzgojo pa so po-
učili preko 2000žensk in 664 moških.
KO'ntracepcijsko sredstvo lahko dobi vsaků dekle ali žena, ko izpolni 18
let, ne glede na· stan in število otrok. Zdravnica žene le ginekološko pregleda
in določi številko diafragme ali cervikalne kapice, vsa nadaljnja navodila glede
uporabe in nege pá daje sestra, ki je za to primernO' poučena. Na kontrolo
prihaJajo žene oziroma dekleta čez 1 dO'2 tedna, nato po 6 mesecih in kasnejě
enkrat na leto. Priporočajo jim predvsem uporabo diafragme s pasto, diafragme
Vimula, cervikalne kapiee in kondom, ikot manj uspešno pa upombo spermi-
cidne paste, ki se aplicira s posebnim nastavkom.
V laboratoriju za kontrolo kondomov še enkrat kontrolirajo vse kondome,
ki jih prodajajo preko svojih prodajalnic, in tu jih ponovno izvržejo kaka 2%.
Kondomi so naprodaj tudi v avtomatih javnih straniJšč, vendar ti niso kon,..
trolirani.
Danes ponekod v svetu spet bolj poudarjajo vlogo moža pri planiranj\l
družine in propagirajo, naj bi varnostne ukrepe uporabljal muškl. Najvidnejš~
zagovornik kondoma je dr. Tietze iz New Yorka (National Committee on Ma-
ternal Health). Leta 1960 je publiciral brošuro z naslovom »Kondom kot kon-
tracepcijsko sredstvo«, v kateri podrobno obravnava testiranje, izdelavO' in
distribucijo pa tudi sprejemljivost in učinkovitost kondoma in navaja, da je
kondom takoj za diafragmo sredstvo, ki ·ga ljudje najredkeje opuste - v
komaj 40,6fl/O.
Sa~skim nosečnicam, ki so jim, terapevtski splav odsvetovali ali odklonili
in žive v težkih domačih razmerah, skušajo pomagati na ta način, da jih za tri
do štiri niesece pred porO'dom namestijo pri nekaterih družin ah v okolici
Stachkalma, ki jih prastavaljna sprejmeja, nasecmce pa jim v zahvala pama-
gaja pri damačih apravilih. Pred parodam jih sprejmeja v dam za samske ma-
tere, kjer lahka astaneja tudi še nekaj časa pa poradu. Samskim nasečnicam
je davoljena raditi v katerikali paradnišnici ali mestu na Svedskem in plača
askrbne straške sacialna zavaravanje, medtem ka morajo vse druge žene raditi
v najbližji pokrajinski bolnici ali pa moraja askrbne stroške plačati same. lzjema
sa seveda nujni primeri, v damu za samske matere sa lahka 2 meseca pred
poradom do 3 mesece pa poradu. Matere, ki addaja atroka v adapcija, ostaneja
v damu sama 2 tedna, atraka pa že teden dni pa rajstvu addaja v dam za
adaptirane atrake, kjer ostane 6 rnesecev, nakar ga izračija adoptivnim staršem.
Mati se do kanca tretjega meseca še lahka premisli glede. oddaje atraka. Ce
se atrak do prvega,leta starasti ne razvija normalna, se adapcija razveljavi,
atroka pa addaja tedaj v vzgajnr zavad. Adaptiranim atrakam že okrag četrtega
leta starasti paveda, da nisa njihavi pravi starši adaptantí. Menija namreč,
da je v tej starasti travma manjša, kakar če atraci zveda ta kasneje ad akalice
ali v šalí. Zdravnica, ki urejuje adapcije, navadna tudi sama pauči atraka
a njegavih starših. Daslej sa uredili nad 300 adopcij, pavprečna 25 na leta, v
skara vseh primerih pa v sreč<>in zadavaljstva nave družine.
Dam za samske matere ima 15 pastelj, 9 za nasečnice in 6 za matere z
atraki. Oskrbnina je nizka, žene pa same kuhaja, pereja in skrbe za atróke.
Nadzira jih babica, ki je stalno v damu. Enkrat na teden prihaja sacialna
delavka in enkrat na 14 dni zdravnik. Ce matere 3 mesece pa paradu, ka zapuste
ta dom, še nimajo stanavanja azirama mažnosti, da bi skrbele za atroka, jim
skušajo ornagočiti sprejem v drug dom za samske matere, kjer lahka ostanejo
dO' sedmega leta otrakave starasti, ane same pa se zaposle. Oskrbnina je tu
nekalika višja, vendar se ravna po višini mesečnih prejemkO'V.Ta dom vzdržuje
mesto.
Vprašanje splava na Svedskem tudi danes še ni rešena, kljub ternu da
jim je uspela že znatno znižati število terapevtskih abartusav. Pa zakonu iz leta
1938in njegavih spremembah v letih 1941, 1942in 1946veljaja danes naslednje
indikacije:
1. medicinska,
2. socialno-medicinska (pa 1. 1946),
3. humanitarna (pasilstvo, krvoskrunstvo, mladaletne),
4. evgenična - pri teh svetujeja sterilizacijO'.
Terapevtski abortus se sme adabriti dO'20. tedna nosečnasti, kasneje le pri
stragi medicinski indikaciji, izjemoma do 24. tedna.
Pa 1. svetavni vojni je števila abartusav, zlasti kriminalnih, mačna porastlo,
števila rajstev pa padla. Že leta 1930 sa registrirali 10-20 splavav na 100 raj-
stev, v naslednjih letih pa se je števila še dvignilo. Pa 1. 1946, ka sa priznali
socialno-rnedicinsko indikacija, pa je narastla števila davaljenih splavav. DO'
te spremembe zakana je prišla zaradi visokega števila kriminalnih abartusav,
bila je namreč nevarnast, da ba velika žena šla k aborlerjem, če jih zavmeja
iz sacialna-medicinske indikacije. Pasledice sa se kmalu pakazale v naglem
dviganju terapevtskih abartusav dO'maksimalnega \Števila 6328 v letu 1951.
Stevila davaljenih abartusav na 1000 živarajenih atrok je parasla ad 4,5 v letu
1939 na 57,4 v letu 1951.V 60Ofo je bila padana sacialna":medicinska in:dikacija.
Pa letu 1951števila davaljenih abartusav palagama upada, vendar jih je bila
v letu 1959 še vedno adabrenih akrag 2200.
36
Postopek za terapevtski abortus je takle: prosilka se zglasi najprej pri
kuratorici, šele od tod vodi pot v zdravniške ordinacije. Kuratorica vO'diraz-
govore z ženami in njihovimi partnerji ter vzame točnO' anamnezo, zlasti
glede na dedne in duševne bolezni. Obenem se zabeleži datum, kdaj približno
bo nosečnost dosegla 20 tednpv, ker do tedaj mora biti prošnja rešena. Po
potrebi izvede enostaven inteligenčni test. Podatke preverijo na občini, medtem
ko na dOIIwveprosilk zaradi oddaljenosti in prevelike izgube časa ne hodijo.
Zeno pregleda ginekolO'g, v primerih socialno-medicinske indikacije pa tudi
psihiater in po potrebi še kak drug specialst. Splav lahko odobrijo posebne
komisije, ustanovljene pri ginekoloških oddelkih bolnic, v Stockholmu pa le
ministrstvo za zdravstvo. Tu se rešujejo tudi vsa vpraišanja glede evgeničnih
indikacij za mO'rebitno sterilizacijo oziroma kastracijo. Žene same se sestankov
komisij ne udeležujejo, o izidu so obveščene pismeno. Med komplikacijami
po splavu omenjajo endometriozo v vaginalni brazgO'tini (najmanj v 10Ofo
primerov), sekundamo sterilnost v B>fJ/o, zarastline v matemici, vnetja jajce-
vodov, na drugi straní pa ponovne splave ali prezgodnje porode zaradi insufici-
ence matemičnega ustja.
Spolna vzgoja je danes všvedskih šolah obvezen predmet. O vrednosti
tega pouka v šolah je bilo dosti diskusij in dosti pomislekov. Nedvomno je to
zelo delikaten predmet in 'nalaga učitelju velikO'odgovomost. Bilo je mnogo
ugO'vorov, češ da mora ta pouk biti individualen, in to s strani staršev, ker
so otroci tudi v istem razredu različno razviti, tako da enim lahko koristi, kar
druge rani. Razen tega je tu važno tudi vprašanje mešanih razredov itd. Gotovo
je najboljša rešitev za otroke, da dobe ta pouk doma, vendar pa starši često
nimajo niti potrebnega znanja niti ne spoznajo otrokove želje ali potrebé po
teh razgovorih.
Sprva so nekateri mislili, da naj bi se ta pouk posredO'val v oblíki odgo-
vorov na vprašanja, ki bi jih zastavljali otroci sami. Vendar pa to mnenje ni
vzdržalo kritike, kajti res je, da otroci iz kakršnega koli vzroka sami neradi
postavljajo taka vprašanja. ,s tem pa seveda še ni rečeno, da jih to ne zanima.
Starejšim otrokom vsaj pa naj bi ta pO'ukbil priprava za kasnejše roditeljstvo.
Zlasti velja to za zadnji razred šole, od koder jih gre mnO'go naravnost v
poklice in ko tako rekoč stopijo v življenje. Tu je dana tudi lepa priložnost,
da se razvije pravilno etično, socialno in higiensko gledišče kot priprava za
kasnejšo vlogo v družbi. Pri pouku spolne vzgoje sta vodili dve načeli: vzgojiti
medsebojno spoštovanje in pomagati mladim ljudem do jasnosti. Vsa dejstva
je treba točno in jasno formulirati in jih predstaviti na čim naravnejrši način.
Ker ima učitelj boljši kontakt z učenci kakor n. pro šolski zdravnik ali
medicinska sestra, so se odločili za prakso, da vodi pouk o spolni vzgoji razredni
učitelj oziroma profesor biO'logije. Za te predavatelje organizirajo vsako leto
seminar, ki traja teden dni. Tu se podrobneje seznanijo z anatomijo in fiziologijo
človeka in rešujejo probleme, na katere naletijo pri svojem delu z učenci. Tečaje
organizira ministrstvo zašolstvo. Razredni oziroma predmetni učitelji obrav-
navajo s šolarji zadevno snov v 4-5 urah med letom. Učenci so razdeljeni v
štiri starostne skupine: 7 let, 11-13 let, 14-16 let in 17-20 let. Starosti in
razvoju primemo jim govore o razliki med spoloma. Obrazložijo jim otrokov
razvoj, kako se rodi, kje pride na svet, kako je še v vsem navezan na pomoč
staršev in doma in kako zelo mu je potrebno toplo vzdušje ljuhezni in domačega
okolja. Kasneje jih pouče še o puberteti, menstruaciji, nočnih polucijah, ma-
37
sturbaciji, koncepciji, nosečnosti, o razvoju ploda in otroka, pa tudi o moralnih
pogledih na seksualno življenje, o abstinenci v adolescenci, o n,evarnosti vene-
ričnih infekcij, o homoseksualnosti itd. V zadnjem razredu lšole obravnavajo
páleg zgoraj omenjenega še varstvene ukrepe pri ureditvi doma in družine,
varstvo v nosečnosti, pri porodu "in dojenju pa tudi načrtovanje družine.
Ceprav poučujejo spolno vzgojo v šolah že več let, 80 mnogi starši, zlasti
pa zdravniki še vedno precej skeptični glede vrednosti pouka in mOŽllihnega-
tivnih vplivov, saj nekateri celo menijo, da prav to zvablja mladino v bolj
zgodnje seksualne stike in pa v nabiranje "izkušenj«.*
Center za duševno higieno - je ustanova polikliničnega tipa in je pod
mestno l1pravo 8tockholma. Centrov za duševno higieno je več, seveda po
obsegu manjših od glavnega. Obiskala sem enega od njih. V njem dela ekipa
dveh ginekologov, nekaj psihiatrov in 12 psihiatričnih socia1nih delavk. Rešu-
jeje vprašanja terapevtskih abortusov, dajejo pouk in nasvete glede planiranja
družine oziroma kontracepcije, vodijo posvetovalnioo za seksualne motnje, orga-
nizirajo tečaje za pouk spolne vzgoje in psihoterapijo.
Za kuratorice imajo na Sved'skem tri šole. Solanje traja 2 leti in pol.
Pogoj za sprejem v šolo je, da so se kandidatke že udejstvovale na socia1nem
področju in da niso stare nad 35 let. Po nekaj letih praktičnega dela lahko
opravijo dopolnilni 6-mesečni tečaj, kjer je poudarek na mentalni higieni ozi-
roma psihosomatiki. Po opravljenem tečaju dobe naziv psihiatrične socialne
delavke. Mnoge med njimi pa se izpopolnjujejo še naprej v Angliji in v ZDA.
V delovno področje psihiatričnih delavk spada: obdelava primerov za dovoljenje
splava, pomagati samskim nosečnicam (strokovno z nasveti, materia1no glede
stanovanj, denarne podpore, namestitve v domu za samske matere itd.), nasveti
glede planiranja družine in napotki, kako ustvariti zdravo in srečno družino.
Vsaka kuratorica obdela tedensko po tri nove primere za abortus. Žene pridejo
na razgovor vsaj dvakrat, konzultirajo hrdi moža, zaročenca oziroma partnerja,
pri mladoletnih pa starše ali bližnje sorodnike. Povprečno pridejo na posamezno
kuratorico po 4 konzultacije, preden pride prosilka za abortus h ginekologu
in morda k psihiatro.. Računajo, da je za razgovore kuratoric s posamezno pro-
silko potrebnih v celem povprečno 8 ur, pol ure za ginekološki pregled in posvet
in dve url za psihiatra. Prošnje za splav nato rešujejo na Ministrstvu za zdrav-
stvo. Med prosilkami za splav je skoraj polovica samslkih oziroma razvezanih.
Leta 1959 80 V tem centru obde1ali 1300 prošenj za splav, odobrenih je bilo
500 (38 %).
Za pouk seksualne vzgoje odraslih organizirajo vsako leto tečaje v majhnih
skupinah, največ po 8 oseb hkrati. Te tečaje vodijo kuratorice ob pomoči
psihiatra. Ta:kšen tečaj je za marsikaterega od udeležencev obenem psihotera-
pija, ki pa se po potrebi izvaja tudi individua1no.
Poleg navedenih ima mesto iŠe nekátere droge podobne ustanove, nekaj
pa jih je pod okriljem protestantovske cerkve. Omenila bi mestni Urad za pla-
niranje družine. Tudi tu ima glavno triažo na sikrbi socialna de1l!vka, zaposlenih
je pa še več drugih, tudi 1-2 ginekologa, 1jurist in več psihiatrov. Vsak teden
imajo sestanek, kjer prediskutirajo bolj zapletene primere, katerim posameznik
* V zvezi s člankom, ki opisuje švedski primer v načinu spolne vzgoje, moramo
"pripomniti, da so pri njih zajeli spolno vzgojo povsem ločeno, in to v oblíki spolne
poučitve, medtem ko gre pri nas v,se prizadevanje za tem, da spolno vzgojo obrav-
navamo kompleksnoin v sklopu splošne vzgoje.- Op. ur.
38
ni kos ali pa je kdaj potrebno tudi izvedensko mnenje. Sem se obračajo ljudje
tudi z vprašanji glede razveze zakona, pravice nezakonskih otrok, neskladnosti
v zalkonu, dajejo jim pa tudi povsem praktične nasvete, kako urediti dom,
nakupiti opremo, najeti posojilo itd. Urad za planiranje družine pa večkrat
letno organizira tečaje tudi za prebivalstvo (zaódrasle). Predavanj je v celem 6,
po eno na teden. Tu jim predavajo o raznih vprašanjih, kot n. Pl'. o nastanku
življenja, o posameznih gospodarsko družbenih problemih, kako si ur~diti delo
doma, dalje o seksualnem življenju, o človeških odnosih, o starševstvu in
podobno.
Za konec pa naj omenim, da sem bila povsod deleŽll1avelike ljubeznivosti
in pozornosti. Z vso ustrežljivostjo so mi razkazali in pojasnili vse, kar sem
želela. Sporazumevala sem se z njimi največ v angleškem in ponekod deloma
tudi v nemškem jeziku, vendar mi Je predvsem njihova vsestranska priprav-
ljenost pomagala, da sem mogla z uspehom proučevati opisane probleme in
tako izpolniti namen svojega potovanja.
občnega zbora Društva m L1!bJjani dne 20. in 21.
Društvo medicinskih občnima zboroma de-
lovalo v smislu svojih p d srno ga sprejeli ob
vključitvi v Zvezo žensk poudarja potrebo po
vključevanju medicinskll h področjiih, kjer še
posebej lahko ugotavljajo ako glede organizacije
zdravstvene službe, nege olniški službi. Nadalje
si je društvo prizadevalo reljavila kot družbena
delavka nasploh, posebej : njej sorodno družbeno
problematiko (Rdeči križ, Zveza prijatelJ€V mladme, socialne službe itcl.).
Občni zbol' je to ol'ientacijo v celoti potl'dil in jo priporočil za obvezno
vsakdanjo pl'akso podružnic in članstva na vseh delovnih mestih.
Na oonovi razprav, ki so bile po podruŽll1icahpred tem občnim zbol'om,
tel' glede na dejstva, ugotovljena v poročilih in v razpl'avi občnega zbol'a,
spl'ejema društvo naslednje v Ikonkretnejši obliki opredeljene naloge:
1.
V času, ko se vse bolj uveljavlja komunalni sistem, v času decentl'alizaeije
in dl'užbenega samoupl'avljanja, zlasti pa glede na določila novega zakona
o ZJdraViStvene!llval'stvu in organizadji zdl'avstvene službe, si bo dl'uštvo pl'i-
zadevalo, da bo članstvo čimprej doumelo smÍi.seldružbenega procesa, ki spl'e-
minja družbene odnose povsod, tako tudi v zdl'avstvu.
Zato naj bo osnovna naloga društva, da goji in utl'juje take oblike dela,
ki bodo medicinskim sestram omogočile, da se s problemi - ki so navidezno
zgolj zdl'avstvenega in socialnega značaja - seznanijo kot s splošno družbenimi
problemi, da bi jih znale reševati v svoji prakisi v duhu socialističnega huma-
nizma: v smislu enakopravnih odnosov in Ů'bupoštevanju človekove osebnosti
tel' pravilnem vrednotenju dela vsakega posameznika in družbe kot celote.
39
ni kos ali pa je kdaj I
tudi z vprašanji glede
v za!konu, dajejo jim
nakupiti opremo, naj~
letno organizira tečaje
po eno na teden. Tu j:
življenja, o posamezniJ
doma, dalje o seksua
podobno.
Za konec pa naj (
in pozornosti. Z vso l
želela. Sporazumevala
tudi v nemškem jezik1
ljenost pomagala, da sem mogla z uspehom
tako izpolniti namen svojega potovanja.
~. Sem se obračajo ljudje
nskih otrok, neskladnosti
;vete, kako urediti dom,
anje družine pa večktat
I. Predavanj je v celem 6,
ih, kot n. pl'. o nastanku
mih, kalko si ur.editi delo
lnosih, o starševstvu in
.ežna velike ljubeznivosti
n pojasnili vse, kar sem
;kem in ponekod deloma
. :lva vsestranska priprav-
proučevati opisane probleme in
Sklepi
občnega zborra Društva med:iciJnskihsester Slovendje v Ljulbljani dne 20. in 21.
februarja 1961
Društvo medicinskih sester Slovenije je med obema občnima zboroma de-
lovalo v smislu svojih pravil in delovnega programa, ki srno ga sprejeli ob
vključitvi v Zvezoženskih društev. Slednji še posebej poudarja potrebo po
vkljuČ!evanju medicinsikihi sester ma tistiih zdravstvenih področpih, kjer še
posebej lahko ugotavljajo in rešujejo odprta vprašanja tako glede organizacije
zdravstvene službe, nege in vaTstva v bolnÍJŠkiin izvenbolniški službi. Nadalje
si je društvo prizadevalo, da bf se medicinska sestra uveljavila kot družbena
delavka nasploh, posebej pa na področjih, ki obravnavajo njej sorodno družbeno
problematiko (Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, socialne službe iticl.).
Občni zbol' je to orientacijo v celoti potrdil in jo pl'lporočil za obvezno
vsakdanjo pl'akso podružnic in član'Stva na vseh delovnih mestih.
Na osnovi l'azprav, ki so bile po podružnicah pred tem občn'lm zbol'om,
tel' glede na dejstva, ugotovljena v poročilih in v razpravi občnega zbora,
sprejema društvo naslednje v Ikonkl'etnejši obliki opredeljene naloge:
1.
V času, ko se vse bolj uveljavlja komunalni sistem, v času decentl'alizacije
in družbenega samoupravljanja, zlasti pa glede na določila novega zakona
o :zJdravlstvene!TIvarstvu in organizaciji zdravstvene službe, si bo društvo pri-
zadevalo, da bo članstvo čimprej doumelo smiJseldružbenega procesa, ki spre-
minja družbene odnose povsod, tako tudi v zdravstvu.
Zato naj bo osnovna naloga društva, da goji in utrjuje take oblike dela,
ki bodo medicinskim sestram omogočile, da se s problemi ~ ki so navidezno
zgolj zdravstvenega in socialnega značaja - seznanijo kot s splošno družbenimi
problemi, da bi jih znale reševati v svoji prakiSiv duhu socialističnega huma-
nizma: v smislu enakopravnih odnosov in ob upoštevanju človekove osebnosti
tel' pravilnem vrednotenju dela vsakega posameznika in družbe kot celote.
39
1. Neposredne naloge v zvezi z uveljavljanjem zakona o zdravstvenem
varstvu in organizaciji 2idravstvene službe so, Clamedicinske sestre sodelujejo
pri sestavljanju pravil in delovnih programov zdravstvenih ustanov, v okviru
katerih je nujno potrebno kO'lllkretnodoločiti delovna mesta, ki naj jih zasede
medicinska sestra, da bo v svoji vlogi kot zdravstvena, socialna in pedagoška
delavka na zdravstvenem področju v celoti prišla do izraza. Le tako bo mogoče
doseči pravilno zaposlovanje in analogno ternu ustrezno nagrajevanje pri delu.
2. V bodoče naj medicinske sestre pokažejo še več smelosti pri delu v
organih družbenega samoupravljanja, v družbenih organizacijah, v svetih
komune in njih komisijah, zlasti pa v stanovanjskih skupnostih in krajevnih
odborih.
II..
1. Upravni odbor Društva medicinskih sester naj v bodoče intenzivneje
sodeluje s podružnicami na terenu, okrepi naj delo sekcij in pomaga formirati
aktive društvenih podružnic v okviru komun, oziroma večjih zdravstvenih
zavodov.
2 .. Občni zbor je ugotovil, da je potrebna tesnejša koordinacija z drugimi
sorodnimi profili in društvi. V ta namen naj bi se ustanovila bodisi zveza ali
koordinacijski odbor društev vseh zdravstvenih delavcev v LRS. Pobudo v tem
smislu naj upravni odbor posreduje republiškemu odboru sindikata zdrav-
stvenih dela:vcev.
3. Občni zbor ponovno ugotavlja, da je pri izvrševanjusocialno-medicinskih
nalog, tako v zavodski kakor v patronažni zdravstveni službi, 'potrebna tesna
povezava s socialnimi službami in društvom socialnih delavcev v smislu -kon-
kretnega sodelovanja pri reševanju tistih nalog, ki po svoji naravi zahtevajo
intervencijo obeh profilov.
Glede na pobudo, ki jo je dalo tudi Društvo socialnih Clelavcev,je občni
zbor sklenil, da se formira posebna komisija zastopnikov obeh društev, ki bo
proučila metode koordiniranega dela in nakazala razmejitev nalog med medi-
cinsko sestro in socialnim delavcem.
To nalogo naj prevzame sekcija za iz:venbolniško službo pri Društvu medi-
cinskih sester Slovenije, sporazumno s predstavniki drugih sekcij.
III.
Glede na obravnavo posebej postavl'jenih problemov s področja varstva
žene in otroka in patronažne službe kakor tudi vprašanja glede strokovne rast~
medicinskih sester so bíle nakazane naslednje naloge:
1. Pri programih zdravstvenega varstva v okviru zdra:vstvenih zavodov
naj medicinske sestre prikažejo pomembnost predporodnega varstva, porodne in
poporodne pomoči za okrepitev in ohranitev zdravja matere in otroka. Posebej
naj nakažejo potrebo po Kvalitetnejši socialno-medicinski obravnavi v posve-
tovalnicah za žene in otroke in nujnost dopolnilnega izobraževanja ter razdelitve
nalog med profili v smislu skupinskega dela, zlasti pa naj opišejo naloge, ki jih
medicinska sestra po svoji strokovni usposobl'jenosti more in mora opravljati.
2. Za aktivnejše delo medicinskih sester v zvezi s problematiko o regulaciji
porod.ov je treba:
40
a) preko rednih učnih rprogramov v medicinskih šolah in z dopolnilnim
izobraževanjem seznaniti medicinske sestre s problemom splava, kontracepcij-
S'ke službe in z osnovami spolne vzgoje.
b) naše podružnice naj bodo pobudniki in organizatorji tečajev za uspo-
sabljanje medicinskih sester in babic za delo v kontracepcijskih bazah, za delo
v komisijah za dovolitev splava in njih vključevanje za sodelavke teh komisij
po terenu.
V ta namen naj se povežejo s komisijami za prevencijo splava in za kon-
tracepcijo pri okrajnih svetih za zdravstvo tel' s podružnicami Društva socialnih
delavcev, da bi dobile ustrezen učni kader za zadevne tečaje, seminarje in
diskusijske sestanke.
3. Za izboljšanje patronažne službe, ki bo z novimi določili v zdravstvenem
varstvu dobila največji pomen, je prikazati ,Svetu za zdravstvo potrebe po
posebnem pravilniku za področje in metode patronažnega dela tel' organizaciji
te službe v smislu konkretnih predlogov, nakazanih v zadevnem referatu "Pa-
tronažna služba v Sloveniji«.
Pri tem vprašanju je občni zbol' posebej poudaril potrebo po doslednem
izvajanju dobro organiziranega delovnega staža za medicinske sestre, nepo-
sredno potem, ko pridejo iz šol. V tem smislu - da se zagotovijo ustrezni kadri
za patronažno službo - naj upravni odbor in podružnice vplivajo na vodstva
zdravstvenih zavodov. Učni programi pa naj v večji meri upoštevajo potrebe
po širši razgledanosti in boljši pripravi kadrov za patronažno delo, ki je v
bistvu samostojna zdravstvena in socialna prevencija oziroma družbeno delo,
kjer se najmočneje uveljavlja izvajanje koncept a o sodobnem zdravstvu.
IV.
Za usposabljanje medicinskih sester in zadevno pomoč drugim zdravstvenim
kadrom in za usposabljanje laičnih kadrov v ustanovah stanovanjske skupnosti
je občni zbol' poveril društvu naslednje naloge:
1. Ponovno je proučiti sistem šolanja zdravstvenih delavcev na osnovi
principov Resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih
kadrov, v skladu s potrebami in možnostmi zdravstvene službe v LRS.
a) Društvo medicinskih sester je pripravljeno sodelovati pri sestavljanju
programov in učuih načrtov za šolanje v bazičnih šolah in nadaljnje izobra-
ževanje v višji in visoki šolL Sistem šolanja in programi naj upoštevajo osnovne
potrebe v zdravstvu in specifične naloge v patronaži, pa tudi v z;dravstvenem
šolstvu, tel' končno potrebe po organizacijskem in študijskem delu, saj bo
nadaljnji razvoj zdravstva še bolj kakor že doslej terjal poleg osnovnih tudi
najširše razgledane profile z;dravstvenih kadrov ob zdravniku.
b) Za pomoč Ikadrom ob pripravi - pač v zvezi s pravilnikom o oprav-
ljanju posebnih strokovnih izpitov za dodatno kvalifikacijo - bo Društvo
medicinskih sester zbralo in objavilo ustrezno študijsko gradivo in sodelovalo
pri organiziranju zadevnih teěajev oziroma seminarjev.
c) Za usposabljanje laičnega kadra v družinskih varstvenih ustanovah tel'
kadrov za nego bolnika na domu v okviru stanovanjskih skupnosti bo Društvo
izdelalo ustrezne programe in mobiliziralo članstvo za zadevno aktivno pomoč
na terenu.
41
Zato najpadružnice in njih aktivi v sodelovanju z občinskimi odbori RK
organiziraja in vodijo ustrezne tečaje. Analogno ternu pa naj sodelujejo pri
organizaciji servisov za izposajanje pripomočkov za nego bolnika in parodnice
v damači oskrbi.
Dela, očrtano v tem IV.. paglavju, naj bo prva in glavna nalaga šolske
se'kcije, ki naj ga razvije v okviru sindikata, zdravstvenih delavcev, glede
usposabljanja za socia1no-medicinska delo pa tudi ob sodelovanju' Društva
socialnih delavcev in ustreznih komisij iz vrst našega članstva.
zdravstvenega kadra,
se ne da spremeniti.
otrebnem prebije na
ce ab misli na svojo
vzrak veliki preabre-
lnikov)
1j
(Beseda odd,
Me1
V letih, ko je na vse
srno se kar nekam navadi
Vendar pa marsikatera s
oddelku nič koliko prosti
preobremenjenost. DostikI
menjenosti sester.
Kaj srečamo na oddel
V skrbi za bO'lnikovo ma tudi za vse druga
osebje na oddelku, torej mara O'na urediti, da na oddelku nihče ne vpije, ne
loputa z vrati in da vsi nosijo primerno obutev. Sestra je odgovorna, da je
osebna higiena tega osebja na viš'ku in cla razen porO'čnegaprstana ne nosijo
nobenega nakita. Delovna O'blekaje po zvrsteh in strokovnosti enotna in vedno
kampletna. Da si jo dalj časa O'hranima lepO'urejeno, imamo na oddelku za uma-
zana dela posebne halje.
Na oddelku naslavljamo vsakogar s pripadajočim mu nazivom in tudi s
priimkom k določenemu nazivu (doktor, sestra). Enako mora osebje naslavljati
vse odrasle bolnike, in to v nagovO'ru aH v pismenih raportih. Pomožno o~ebje
nikoli ne razpravlja z bolnikom o njegovi holezni, bO'lničar in sestra pa 1e v
mejah svojega področja. Prav tako opravlja vsakdo le delo, določenO'z delovnim
pO'dročjem.
Personalnih zadev nikO'line rešujemo pred bolniki, prav tako ne govorimo
z njimi o svO'jemzasebnem življenju. Zdravstveno osebje mora biti vedno enako
ljubeznivo, težave v privatnem življenju se nikoH ne smejo odsvitati v odnosu
do bolnikov.
V tem smislu vzgojiti osebje je velika naloga oddelčne sestre. Ce ji pa to
uspe, je za tekoče delo in za dobro pO'čurtjebolnikov in vse dél.O'vneekipe nare-
dila - veliko.
Stalno.apozarjanje je sicer koristno, a še zdaleč ni dovolj. ~o dobi sestra
novega uslužbenca na oddelek, naj si utrga zanj četrt ure časa in mu obrazloži,
kaj pričakuje od njega. TakO'bo ustvarjen tudi asebni kontakt, ki je pagaj za
dobrO'sodelovanje v bodače. En'krat na teden se mara tam, kjer je dela enega
odvisna O'ddelovnih uspehov drugega, sestati vsadelovna ekipa. Sestra določi
sta1na uro sestanka in tudi čas zaključka, dá vsak ve, kalika časa bo zadržan.
42
ZatO'naj. podružnice
organizirajo .in vodijo 1
organizaciji servisO'v za
v domači O'skrbi.
Delo, očrtano v ter
se'kcije, ki naj ga rllZ'
usposabljanja za socialJ
socialnih delavcev in us'
občinskimi odbori RK
pa naj sodelujejo pri
:0 bolnika in porodnice
1 glavna na10ga šollSke
tvenih delavcev, glede
:> sodelovanju' Društva
.anstva.
Olajšajmo si delo
(Beseda oddelčni sestri - za boljšo oskrbo boJnikov)
Med. s. Maj d a Šla jme·r - J a pel j
V letih, ko je na vse strani takO' zelo primanjkovalo zdravstvenega kadra,
srno se kar nekam navadile na izgovor, češ: ni ljudi, nič se ne da spremeniti.
Vendar pa marsikatera sestra pogosto še danes po nepotrebnem prebije na
oddelku nič koliko prostih ur in si pri tem uničuje živce ob misIi na svojú
preobremenjenost. Dostikrat je pa tudi nenačrtno delO' vzrok veliki preobre-
menjenosti sester.
Kaj sr€Čamo na oddelkih najpogosteje?
V skrbi za bolnikovo urejeno o!kolje je sestra odgovorna tudi za vse drugo
osebje na oddelku, torej mora ona urediti, da na oddelku nihče ne vpije, ne
loputa z vrati in da vsi nosijo primerno obut ev. Sestra je odgovorna, da je
osebna higiena tega osebja na višku in da razen poročnega prstana ne nosijo
nobenega nakita. Delovna obleka je po zvrsteh in strokO'vnosti enotna in vedno
kompletna. Da si jo dalj časa ohranimo lepo urejenO', imamo na oddelku za uma-
zana dela posebne halje.
Na oddelku naslavljamo vsakogar s pripadajočim mu nazivom in tudi s
priimkom k določenemu nazivu (doktor, sestra). EnakO'mO'raosebje naslavljati
vse odrasle bO'lnike, in to v nagovoru ali v pismenih rapO'rtih. PO'mO'žnO''sebje
nikoli ne razpravlja z bolniikom o njegovi bolezni, bolničar in sestra pa le v
mejah svojega področja. Prav tako opravlja vsakdo le delO',dO'ločenoz delovnim
področjem.
Personalnih zadev nikoli ne rešujemo pred bolniki, prav takO' ne govorimo
z njimi o svojem zasehnem življenju. Zdravstveno osebje mora biti vedno enakO'
ljubeznivO', težave v privatnem življenju se nikoli ne smejo O'dsvitati v odnO'su
dO'holnikO'v.
V tem smislu vzgojiti osebje je velika na1O'gaoddelčne sestre. Ce ji pa to
uspe, je za tekoče delo in za dobro počutje bolnikov in vse delovne ekipe nare-
dila - velikO'.
Stalno.opozarjanje je sicer kO'ristno, a še zdaleč ni dovolj. ~o dobi sestra
novega uslužbenca na oddelek, naj si utrga zanj četrt ure časa in mu obrazloži,
kaj pričakuje od njega. Ta!ko bo ustvarjen tu di osebni kO'ntakt, ki je pogO'jza
dO'bro sodelovanje v bodQče. Enkrat na teden se mora tam, kjer je delo enega
odvisno od delO'vnih uspehov drugega, sestati vsa delO'vna ekipa. Sestra dO'loči
stalno urO' sestanka in tudi čas zaključka, dá vsak ve, kO'likočasa bo zadržan.
42
Naloga addelčne sestre je tudi, da skrbi za prijetne odnase med bolniki sa-
mimi. V balniški sobi se srečajo ljudje raznih bolezni, starosti, poklicev, ljudje z
različnimi temperamenti, navadami in željami. Ustvariti soglasje V bolniški
sabi ni lahko, je pa nujno potrebna. Nesoglasij med bolniki ne smemo pod-
cenjevati, saj vemo, kako važna komponenta v zdravljenju je bolnikovo psi-
hično počutje.
Za boljšo organizacijo dela na oddelku je važno tudi, kako razparedimo
1;>olnike.Pomanjkanje prostora sicer vedno ne dovo,ljuje primerne razporeditve,
zelo pogasto je pa to vendarle izvedljiva.
V najbolj pristopne postelje damo bolnike, ki so najbolj potrebni opazovanja
in nege. Pravilno je, da imamo bolnike z istovrstnim obolenjem skupaj, in sicer
iz več razlogov:
1. negavaleu se olajša delo, ker je nega za vse slična aIi zelo enaka,
2. vsi dobivajo enako hrano in jih dieta toliko ne moti,
3. bolnik se tako ne počuti osamljenega v svoji boleZllliin okrevanje enega
vrača upanje vsem,
4. manjša je možnost, da bi bolnik na oddelku obolel še za kakšna drugo
boleznijo,
5. sestri je omogoceno zdravstvenovzgajno delo, ker ima homogena skupino
z enakimi interesi.
6. ker nastorpajo ob nekaterih boleznih značilne psihične spremembe, jih
bolniki z isto boleznijo apažajo manj kakor drugi.
Nikoli pa ne dama y sobo enaka bolnega v zelo,slabem stanju!
Za sožitje na oddelku je važno, da je odnos osebja do vseh holnikov enak.
Ce se maramo zadrževati ob enem bolniku dalj ča~a, moramo, to pri drugih
nadamestiti s pozornastjo in ljubeznivostjo. Bolniki so marsikdaj kakor otroCi
nagnjeni k ljubosumnosti in hitro dobijo občutek, da jih zapostavljamo.
Balnikov ne smemo prepuščati brezdelju in dolgim razmiMjanjem. Ce si
bolnik sam ne najde zaposlitve, mu jo mora najti sestra. Za imobilne balnike
v bolnišnicah je zelo·prikladna knjižnica na vazičku, ki jo enkrart ali dvakrat
na teden pripeljejo na oddelek, tako da si bolnik lahko izber:e knjige po
seznamu. Izbira líterature za bolniško knjižnico mora biti previdna; balnik
si narrireč hitro ustvarja razne asociacije in dogodke iz knjig rad projicira
nase. Izbiramo nezahtevno literaturo, ki bolnrka ne utruja in ga ne razburja.
Primerne so tudi poljudnoznanstvene in zdravstveno,vzgojne knjige,. ne pa
medicinska literatura.
Bolníkom, ki ležija dalj časa, omogočimo, da naredijo kaj za svojce: da kaj
šivajo, pletejo itd. K ternu jih cela spodbujamo. Tako ostanejo s svojci v
tesnejšem kontaktu in imajo občutek, da so jim v nekem smísIu koristni. Za
holnikovo sámozavest je ta obóutek velikega pomena.
K uspešnemu delu na oddelku veliko, doprinese pravilen dnevni red. Seveda
se mora ujemati s hišnim redom in mora biti vzpostavljen v soglasnosti z vsemi
člani delovne ekipe. Na oddelku je pomembno vsako delo in zato moramo
sestaviti dnevni red tako, da urpošrtevamočasovne potrebe vseh oddelkovih
usluž:bencev, predvsem pa taka, da je fizično in psihična ugoden tudi za bolnika.
Bolnika ne puščama dalj časa nezaposlenega, moramo .mu pa določiti ure
počitka, ko. ne pride nihče k njemu, če ni to nujno potrebno. Psihološ'ko učin-
kovitejše je, da v hi,šnem in dnevnem redu navajamo vse, kar je dovoljeno,
nasprotno pa se čimbolj izogibamo prepovedim. Tak fiksen dnevni red si prav
43
lahko uredijo sestre na nekirurških oddelkih, z malo dobre volje in ob sodelo-
vanju vseh članov delovne ekipe pa tudi drugod.
Vzorec dnevnega reda.
1. Delovni dan naj se ne prične prezgodaj. Primerna bi bila sedma ura.
Znano je namreč, da večina bolnikov za:spiponovno šele proti jutru, ko pri
nas že začenjamo z jutranjo nego.
Glede na osebje je kasnejša ura budi primernejša. Sedaj morajo zgodaj spat,
če hočejo biti naslednji dan sveži. Tako so prikrajšani za vrsto kulturnih pri-
reditev in razgovorov, ker se družabno življenje v naši dobi odvija šele proti
večeru. Takšna izoliranost zdravstvenemu delavcu škodi, ker ima vedno opravka
z ljudmi in mora imeti določeno stopnjo sploŠlle izobrazbe ter biti na tekočem
o političnih in kulturnih dogodkih doma in na tujem.
2. Dokler bolnik ni urejen, naj ne prihaja na oddelek nihče razen bol-
ničarja in sestre. Bolniki se pred zdravnikom radi pokažejo popolnoma urejeni.
Tudi je marsikdo potem stalno v zadregi pred zdravnikom, če ga je ta zalotil
pri intimni negi. Tudi nega gre hitreje in bolje od rok, če lahko čas posvetimo
samo ternu. Ob pravilni zasedbi in razporeditvi osebja zadostuje za nego 1 ura,
če nočna dežurna bolničarrka ob pol sedmih do sedmih izmeri bolnikom pulz
in temperaturo. (Delo nočne bolničarke namreč ni le to, da je na razpolago,
ampak mora negovalsko službo opravljati tako kakor v dopoldanski ali popol-
danski službi. Kvaliteta dela se ponoči ne sme spremeniti.)
Ko je bolnik urejen, dobi zajtrk v prezračeni sobi. Do pol devetih so bolnirki
in sobe popolnoma urejeni in pripravljeni na delovni dan. Vzporedno z osnovno
nego, ki jo kontrolirajo sobne in oddelčne sesire, opravijo le-te vse posege in
meritve, določene za zgodnje jutranje ure. Pri teh opravkih so zaposleni tudi
praktikanti zdravstvenih šol, ki s kontroliranim delom lahko mnogo opravijo.
3. Dopoldan se zvrstijo vizite, razni terapevtski posegi in preiskave. Čas za
dnevno čiščenje sob prilagode uri, ob kateri prihaja zdravnik na oddelek, prav
tako čas malice, ki naj jo bolniki v miru použijejo.
4. Ob 11.45 uri sobo prezračimo in pripravimo bo~nika na kosilo.
5. Od 13.-14.30 ure naj vlada na oddelku popoln mir, v tem času se lahko
sestra in bolničar pripravita na predajo službe in pregledata, če je vse naročeno
opravljeno. Prav tako se v tem času lahko sestra pogovori z bolnikom o nje-
govih posebnih težavah. Če so med tednom dovoljeni obiski, naj bodo po po-
čitku, od 14.30-15.30, nakar se bolnikom servira popoldanska malica, pol ure
nato se meri pulz in temperatura.
Nato prestiljamo postelje in uredimo bolnike za popoldansrko vizito.
Ob pol sedmih se servira vocerja, bolnike nato umijémo in uredimo za noč,
razdelimo večerno terapijo, jim ob 20. uri zaželimo lahko noč in se pripravimo
na predajo sluŽlbe.
Zdravila delimo vedno ob glavnih ohrokih hrane, kolikoT ni drugače naro-
čeno. Dnevni red posameznega bolnika prilagodimo seveda specifičnim zah-
tevam njegov,ega zdravljenja.
Popoldanski čas uporabimo tudi za kopeli in za umivanje glav pacientom.
Najbolje je, da določimo za to stalne dneve in vrstni red bolnikov, da s
tem računajo in da sestra lahko pravilno razporedi delo.
6. Za opravljanje elementarnih potreb (uriniranje, defekacija) bolnike lahko
precej vzgojimo. Posteljne posode jim ponudimo vedno pred umivanjem, pred
hranjenjem, pred ohiski, vizitami in pred spanjem.
44
7. Pravilno je, da dnevni red ob nedeljah in praznikih nekoliko spremenimo
in sprostimo. Tako postavljamo nekake časovne mejnike in bolnikom s tem kraj-
šamo čas. Ob teh dneh lahko n. pro zamenjamo osebno perilo in prtičke, opoldan
h kosilu damo sveže, lepo zloŽ€nein okrašene z zeleno vejico aH cvetlico. Ce ima
bolnik rojstni dan, tega ne prezremo. Cestitke mu pripravimo v dogovoru z
drugimi bolniki, ki se hodo tudi razveselili spremembe. Vendar mora vse to
potekati brez kakih finančnih izdatkov.
Seveda je ta dnevni red le vzorec, ki ga še posebej prilagodimo potrebam
oddelka.
Za bolnikovo hitro okrevanje je važno tudi, da upoštevamo njegove socialne
potrebe. Že dober odnos med bolniki in zdravstvenimi delavcl na oddelku je tu
velike važnosti. Prav tako je že v tem zajeta tudi skrb, da se bolnik ne odtuji
svojcem, da se z njimi sreča, dopisuje in da je obveščen o dogodkih na domu.
Bolnik mora imeti na razpolago tudi časopise, cla se seznani s političnimi in
kulturnimi dogodki - ne smemo ga izolirati od vsakdanjega življenja. Mlademu
bolniku moramo dati možnost duševnega razvoja ..
Preko socialnega delavca ali socialne sestre bo oddelčna sestra domače še
pred bolnikovo vrnitvijo pripravna na njegov prihod. Urejeno errtocionalno
življenje je zagotovno, da pridobljeno zdravje - rezultat naporov vseh zdrav-
stvenih delavcev v ustanovi - ne bo zapravljeno v nekaj tednih. Skrb za
rekonvalescenta na domu je pa obenem borba proti ponovnemu vračanju bol-
nikov v bolnišnico, ki je pri nas še prav pogostno.
Kdor je ta članek na hitro prehral, se mu bo naslov zazdel nekoliko ne-
upravičen, saj se :lidi,kakor da oddelčno sestro le še opozarja na njene dodatne
dolžnosrti. Namen članka pa je opozoriti sestre na to, da je sistematičnost v
delu, predvsem pa, da so jasni in urejeni odnosi na oddelku med bolniki in
delovno ekipo tisto, kar omogoča hitro in uspešno opravljeno delo. Doseči ravno-
težje v medsebojnih odnosih pa je prav tako važna in pomembna naloga sestre
kakor medicinsko tehnični posegi, ki smo jih z leti popolnoma zgrešeno pre-
nesli na prvo mesto v delovnem področju oddelčne sestre.
ek
imo za nekaj, kar smo i2i-
loznih bolnikov
svoj ugled in potruditi se
o. Izgubili smo tudi svoje
)iti, da si zopet pridobimo
W. Ali pa smo iz kakršnih
__ ~v •• ~" .n se moramo zato rehabi-
Nekaj misii
Rehabilitirati se
gubili aH pa nam je bi
Izgubili smo lahk
moramo, da se ekono
telesno aH duševno zc
ravnotežje, to se prav:
kolí razlogov i~gubilí
litirati profesionalno.
Da smo nekaj izgubili, je lahko naša krivda ali krivda koga drugega aU
krivda obeh. Ko pa iščemo, kar smo izgubili, moramo biti aktivni tudi mi sami,
45
:ldelčna sestra domače še
)d. Urejeno emocionalno
lltat naporov vseh zdrav-
v nekaj tednih. Skrb za
)onovnemu vračanju bol-
>števamonjegove socialne
delavci na oddelku je tu
b, da se bolnik ne odtuji
~en o dogodkih na domu.
seznani s političnimi in
mjega življenja. Mla:demu
7. Pravilno je, da dnevni red ob nedeljah in praznikih nekoliko spremenimo
in sprostimo. Tako postavljamo nekake časovne mejnike in bolnikom s tem kraj-
šamo čas. Ob teh dneh lahko n. pro zamenjamo osebno perilo in prtičke, opoldan
h kosilu damo sveže, lepo zložene in okrašene z zeleno vejico aH cvetlico. Ce ima
bolnik rojstni dan, tega ne prezremo. Cestitke mu pripravimo v dogovoru z
drugimi bolniki, ki se bodo tudi razveselili spremembe. Vendar mora vse to
potekati brez kakih finančnih izdatkov.
Seveda je ta dnevni red le vzorec, ki ga še posebej prilagodimo potrebam
oddelka.
Za bolnikovo hitrc
potrebe. Že dober Odnl
velike važnosti. Prav 1
svojcem, da se z njim'
Bolnik mora imeti na
kulturnimi dogodki-
bolniku moramo dati :
Preko socialnega I
pred bolnikovo vrnib
življenje je zagotovilo,
stvenih delavcev v u:
rekonvalescenta na do
nikov v bolnišnioo, ki
Kdor je ta članek na hitro prehral, se mu bo naslov zazdel nekoliko ne-
upravičen, saj se :?Jdi,kakor da oddelčno sestro le še opozarja na njene dodatne
dolžnosti. Namen članka pa je opozoriti sestre na to, da je sistematičnost v
delu, predvsem pa, da so jasni in urejeni odnosi na oddelku med bolniki in
delovno ekipo tisto, kar omogoča hitro in uspešno opravljeno delo. Doseči ravno-
težje v medsebojnih odnosih pa je prav tako važna in pomembna naloga sestre
kakor medicinsko tehnični posegi, ki smo jih z leti popolnoma zgrešeno pre-
nesli na prvo mesto v delovnem področju oddelčne sestre.
Nekaj misii o rehabilitaciji tuberkuloznih bolnikov
D r. Bal d o m i r S a v i nš e k
I
Rehabilitirati se pomeni, da se ponovno usposobimo za nekaj, kar smo iz-
gubili ali pa nam je bilo odvzeto.
Izgubili smo lahko denar, premoženje ali čast in svoj ugled in potruditi se
moramo, da se ekonomsko ali moralno rehabilitiramo. Izgubili smo tudi svoje
telesno ali duševno zdravje in naša skrb mora tedaj biti, da si zopet pridobimo
ravnotežje, to se pravi, da se rehabilitiramo medicinsko. Ali pa smo iz kakršnih
koli razlogo'Vi:z:gubilisvoje delovno mesto ali poklic in se moramo zato rehabi-
litirati profesionalno.
Da smo nekaj izgubili, je lahko naša krivda ali krivda koga drugega aU
krivda obeh. Ko pa iščemo, kar smo izgubili, moramo biti aktivni tudi mi sami,
45
dasi nam lahko s svojim sodelovanjem pomagajo tudi drugi. Prav to sode~
lovanje pa je pri vzpostavljanju zdravja nujno potrebno - v zdravstveni službi
sploh, zlasti pa pri tuberkuloznih bolnikih.
Tuberkulozni bolnik teži predvsem za tem, da se pozdravi, da se medicinsko
rehabilitira, pri čemer mu pomagajo predvse:r:ndrugi, t. j. zdravniki s svoje
veščino, z zdravili in operacijami. Toda sodelovati mora s svojimi zdravstvenimi
prijatelji tudi bolnik sam, ker sieer uspeh ne bo tak, kakor bi si ga želeli.
Žal pa se izgubi zdravja, zlasti pri !kroničnih tuberkulotikih, kaj rada
pridruži tudi večja ali manjša izguba materialnih dobrin (v naši soeialistični
ureditvi še najmanj !), zatadi katere je potrebna tudi ekonomska rehabilitaeija.
Ce traja potreba po medicinski in ekonomski rehabilitaeiji le predolgo, privede
že v kratkem času - pri manj trdnih značajih - tudi do potrebe po moralni
rehabilitaciji. Zdi se (vsaj skušnje življenja kažejo tako!), da je mOTaInareha-
bilitacija ena najtežjih, ker prizadeti sam iz raznih vzrokov (zlasti v primerih
alkoholizma) kaj malo a1ipa nič ne sodeluje s prijatelji, ki se trudijo za njegovo
moralno rehahilitacijo.
Ce nismo izgubili tudi moralnega ugleda, ampak le medicinsko zdravje in
nam zaradi tega grozi profesionalna izguba, bomo napeli vse sile, .cla z napori
za mediCinsko dosežemo obenem tudi profesionaIno rehabilitacijo, ki pomeni
(skoraj) vedno tudi ekonoms'ko rehabilitacijo.
Iz tega je razvidno, da je splošni naziv rehabilitaeije nekak velik »klohuk«,
ki se pod njim skupaj skriva v€Č različnih vrst rehabilitacije. - In· na to
moramo pri tuberkuloznem holniku vedno misliti mi, pa tudi holnik sam hi si
moral biti tega v svesti, bodisi da pride do spoznanja sam ali pa s pomočjo
prij atelj ev.
Kdo so ti prijatelji? Najdemo jih povsod: na oblastvenih forumih, v
družbenih organizacijah, v samoupravnih telesih in predvsem seveda - v
zdravstveni službi. V zdravstveni službi se ti prijatelji imenujejo: zdravnik,
socialni delavee, 'medicinska sestra, zlasti patronažna sestra, in pa fizioterapevt.
Jzven zdravstvene služhe se imenujejotudi zdravstveni (ali patronažni) aktivist,
sociaIni skrlhstveni referent, referent za zaposlovanje itd. Tudi v podjet jih,
tovarnah in ustanovah jih imamo in niso neznani, čeprav tod vsi nimajo po-
sebnih nazivov.
Spominjam se - po letih ni še tako dolgo tega - ko so se v tujih knjigah
le redki na tihem učili tega, kar je zamejstvo imelo že davna desetletja. Začeli
so se prvi sestanki, na katerih je bila vsaka deseta beseda - sprva še težko iz-
govorljiva - »readaptacija«, '»rehabilitacija«, »prekva1ifikacija«. Pisane ali
tiskane besede o tem v naši materinščini aH v' naših jezikihše ni bilo ali komaj
kje, skrita kot 'ponižna vijoliea. Danes je naše domače zadevne literature že
toliko, da je treba biti prav marljiv in z drugim delom neobremenjen, da se
preriješ skozi ta gozd. Pa ne samo to! Ni več dovolj samo beseda! Niso se še
polegli zadevni sestanki in tudi ne zaprla vrata kongresov, ki so imeli na dnev-
nem redu če ne za izključno, pa vsaj za glavno terno - vprašanje rehabilitacije,
že so se začeli pojavljati zavodi, manjši, večji, s ponosnim imenom - Zavod za
.rehabilitacijo, že so vzniknili tudi pri drugih zdravstvenih zavodih oddelki,
namenjeni bodisi rehabilitaciji ali prekvalifikaciji. In isto se je dogodilo v vseh
protituberkuloznihzavodih; in v dispanzerjih začenjajo tako zdravniki kakor
patronažne sestre obračati naj.večjo pažnjo prav vprašanju rehabilitacije. -
Ko srno v dispanzerjih Slovenije leta 1958 napravili anketo, koliksne so
potrebe po rehahi.litaciji ali prekvalifikaciji tuberkulotikov, srno ugotovili,
da bi jih samo med alktivnimi zavarovanci za rehabilitacijo prišlo v poštev nad
830/0, za prekvaHfikacijo pa skoraj 18ofl/O. To je napotilo protituberkulozno
službo, da se je z zanosom poglobi.la v rehabilitacijsko vprašanje, zlasti ker se
je zavedala, da bo odstotek takih bolnikov, tako imenovanih ••dobrih kroni-
čarjev« (good chrnnics), zaradi sodobnega zdravljenja in zaradi tega tudi zbolj-
šanega vnanjega videza bolnikov in popravljene notranje slike tuberkuloznega
procesa še naraščal.
Medtem ko je pred zadnjo vojno moral zdravstveni kader ljudi stalno
prepričevati, da ni vsaka tuberkuloza smrtna, se moraIl).Odanes skoraj boriti
za to, da bi nam bolniki verjeH, da je tuberkuloza Šé vedno resna bolezen in da
ljudje za tubel'kulozo še umirajo. Zaradi tega, včasih le navidezno zboljšanega
stanja si bolniki povprečno žele v službo, si žele na delo, preteŽllo na isto de•.
lovno mesto, ki so ga imeli prej. Zdravstveno osebje pa vé, da mnogi za tisto
delovno mesto niso več sposobni, včasih niti ne za isti poklic, zlastiče so še
vedno baci.lozni.Stevi.lo takšnih za delo sposobnih raste - ne morejo pa ostati
ne iz medicinskih, še manj pa iz psihičnih razlogov večni invalidi.
Res da kljub naši novi socialno- ali invaHdno-zavarova1Í1izakonodaji ne
bomo mogli vseh sposobnih ne rehabilitirati in ne prekvalificirati. Pri enih bo
ovira starost, pn drugilí pomanjkanje najosnovnejše izobrazbe in inteligence,
pri tretjih pa kakršnikoH subjektivni vzroki (lov za rento, nedisciplina, preveč
ukoreninjeno prepričanje, da .bi jim delo škodovalo), da bodo odklonili rehabili-
tacijo ka'kor tudi prekvalifikacijo. S temi tretjimi se ne bomo ukvarjali, ker bi
pri njih tako ali tako ne zaleglo nobeno prepričevanje.
Vprašanje rehabilitacije se začenja pravzaprav že z določitvijo diagnoze
oziroma z začetkom zdravljenja. Razumljivo je, da »svežih« akutnih bolnikov ne
bomo poskušali takoj pl'ofesionalno rehabilitirati, temveč le medicinsko. Prav
tako ne bomo poskušali rehabilitirati močuih kašljavcev, še močno kužnih za
okoHco in sploh bolníkov z veliko respiratorno invalidnostjo. Po izločitvi vseh
teh pa bo ostalo še vedno število tistih, ki jim preostala delozmoŽllost in spo-
sobnostza materialno pridobivanje dovoljujeta prevzeti delo brez škode za njih
zdravje zaradi delovne obremenitve.
Te pa bi deliH v tri skupine:
V prvo skupino bi šteli bolniike, ki jih lahko brez škode vključimo na de-
. loVilomesto v starem poklicu s polnim ali skrajšanim delovnim časom. V to
skupino spadajo vsi bolniki z inaktivno in z zaustavljeno tuberkulozo, ki niso
nikdar izločali klic tuberkuloze aH pa jih vsaj že eno leto ne izločajo več in
pti katerih nam tudi vse druge preiskave (rentgens'k,e..,spiro- in ergometrične
itd.) dajejo ugodno sHko.
V drugo skupino bi šteli bolnike, ki jih lahko vključimo na delo v starem
pokHcu s skrajšanim delovnim časom aH pa s polno zaposlitvijo, toda le ob
določenih pogojih in na lažja, primernejša delovna mesta. Semkaj bi šteli bolnike
z zaustavljeno tuberkulozo, ki 'že nad eno leto ne izločajo klic tuberkuloze,
pri katerih pa vse druge preiskave ne dajejo prav ugodne slike. Poleg teh bi
sem šteH tudiše bolnike z razjedno tuberkulozo, ki bodisi že zadnji dve letí
ne izločajo klk tuberlkuloze aH pa jih izločajo le sporadično, a njihov bol,e..
zenski proces ne kaže progredience.
l7
V tretjo skupino bi končno šteli bolnike, ki so sposobni le za prekvalifikacijo
v drug lažji poklic (bodisi s prerolanjem ali pri nekvalificiranih včasih tudi brez
tega) s polnim ali skrajšanim delovnim časom. V to skupino spadajo vsi poklici,
ki so pod nadzJOromsanitame inšpekcije (prehrambna industrija in trgovina,
obrati gostinskega in higienskega značaja tel' role in vsi zavodi,ki imajo opraviti
z mladino) in vsi bolnilki iz druge skupine, pri katerih bi se izkazalo, da delovne
obremenitve iz te skupine ne zmorejo. Sem spadaje običajno vsi zazdra:veli
rehabilitiranci, pti katerih je bolezen - ne po njih krivdi - recidivirala.
Takih primerov pa je povsod v svetu (in tudi pri nas) od 20 do 30 odstotkov.
(Statistični podatek iz Zahodne Nemčije pravi, da so bili v 2/3 recidiV)Qihpri-
merov bolniki rehaibilitirani nepravilno ali predčasno; vzrok - popustljivost
zdravstvenega osebja na prošnje bolnikov, vzrok tem prošnjam pa - socialne
razmere in dolgočasje.)
Razumljivo je torej, da moramo pri razporejanju rekonvalescentov po
sprednji razpredelnici ravnati z največjo uvidevnostjo in prožnostjo, nikakor pa
ne shematično togo. Saj je v posameznih primerih odstop od prednjih skupin
medicinsko indicirim, zlasti pri psihično labilnih bolnikih, tako n. Pl'. če bi
bolnik v prekvalifikaciji duševno več trpel in bil zaradi tega tudi telesno pri-
zadet, in pri bolnikih, ki se jim je bolezen že večkrat ponovila.
Kakor rečeno, se rehabilitacija prične že ob začetku zdravljenja. Ker mora
ali bi vsaj moral vsak »sveži« tuberkulotik v bolniško ustanovo, je razumljivo,
da naj se tam prične tudi rehabilitacija. Prične naj se takoj, pa vsaj čimprej,
brž ko je bolnik iz akutne faze obolenja. To bo rehabilitacija prve stopnje,
tako imenovana okupacijska terapija. V tej stopnji poskušamo zaposliti bolnika
z delom, ki je njegovemu po'klicu, izobrazbi ali inteligenci najbližje, skušamo ga
zamotiti, da laže prenaša 9dsotnost iz svojega običajnega družbenega in delov-
nega kroga. Dasi je okupacijska, zamotitvena terapija deloma tudi že delovna
terapija, vendar prava delovna terapija to še vedno ni. Prava delovna terapija
je tista, rekli hi lahko droga stopnja rehabilitacijskega poskusa, ko se bolniku
aktivni bolezensiki proces zboljšuje, pa mu bolnišnična zdravniška ekipa pri-
poroči (včasih celo odredi), da kaJko uro ali tudi v€č ur na dan dela v za to
določenih oddelkih zavoda (delovnih oddelkih, ne v postelji ali bolniški dnevni
sobi) bodisi delo poklica, ki je njegovemu enak ali zelo blizu, ali pa delo
poklica, za katerega naj bi se prekvalificiral. Razumljivo je, da se odkazano delo
glede na obseg in napornost po potrebi kolikor se da natanko določi, meri in
- ker je imunobiološko osnovo težko oceniti - tudi poveča ali zmanjša. Te
vrste stopnja k rehabilitaciji je pravzaprav vzgoja k storilnosti in v nekem
smislu poskus, da bolnika vključimo v normalni delovni proces, bodisi v starem
ali pa na novo izbranem bodočem poklicu. V bistvu gre pač tudi za to, da
zveme za realno vrednost tuberkulotikovih sil, da jih pov€Čamoin da njegovo
preostal0 zmogljivost in sposobnost (pozitivno) s pridom izkoristimo. Do sem
sega rehabilitacija v zaprti ustanovi bolnišničnega tipa. Vse to delo usmerjajo
ftiziologi, oziroma ekipa, eni po klinični, drugi po rentgenski, tretji po biološlko-
spirometričniplati, odločilnega pomena 'pa je znanje oddelčnih sester, zdrav-
stvenega in učnega osebja profesionalistov na ustreznih delovnih oddelkih in
pa fizioterapevtoiV.Skratka, to je team, kjer ima vsak natančno določeno pod-
ročje, kjer je vsakdo kolesce v mehanizmu, ki 'mora v celoti delovati brezhibno.
Seveda je važno kolesce pTi tem tudi bolnik-rehabilitant.
48
Pri nadaljevanju, t. j. tretji stopnji rehabilitiranja, pravega profesionalnega
rehabilitiranja in izven zaprte zdravstvene ustanove imajo š'e vedno veliko
nadzorno - toda ne več toliko odrejajočo - vlogo dispanzerski ftiziologi, še
v mnogo večji meri pa dispanzerske sestre, splQhmédicinske sestre, zlasti patro-
nažne, obratni zdravniki in rehabilitacijski prijatelji izven zdravstvene službe.
Ta stopnja rehabilitacije se nadaljuje ali. v posebnih zaščitnih delavnicah ali
posebnih pritnernih oddelkih industrije ali pa v normalnem, zdravem delorvnem.
okolj'u. Razne dobe in razne dežele so v tej stopnji rehabilitacije zagovarjale
premoč ene ali druge metode. Toda rehabilitacija novega časa izbira v glavnem
le zadnjo smer, ker smatra druge metode le za »prehodne« rešitve. Pravilna
rešitev naj bi bila le vključevanje v življenjski krog kolektiva (in. družine) Z
vsemi domačimi in poklicnimi navadami. To velja Zil vse primere enako, pa
naj gre za. delo v trgovini, obrti ali industriji, Zl1 delo na kakem zavodu ali
v ustanovi, za .študij ali za terensko delo.
Vse, o čemer srno govori1i, velja za zavarovance in invalide (pa tudi za
nezavarovance). Zdravljenje tuberkulotikov (in seveda tudi drugih) danes ni
več. samo vzroČllo, temveč situacijsko zdravljenje, ni veG samo zdravljenje
bolezni niti ne osebe, individua, temveč zdravljenja situacije, ki je nastala v
tem bolnem individuu in okoli njega.
Tako je skrb za profesionalno rehabilitacijo zelo pogosto tudi skrb za medi-
cinsko in ne samo za ekonomsko rehabilitacijo. Profesionalna rehabilitacija
je torej istočasno klinično. in sociamo zdravljenje bolnika in njegovega naj-
ožjega okolja, ob pravilni rehabilitaciji pa tudi zdravljenje finančnega pro-
računa za protituberkulozno boribo in službo, ker so potrebna pač manjša sred-
stva, dosežemo pa večje uspehe.
II
Kakšni so dandanes naši pogledi, kakšna so sredstva in možnosti za reha-
bilitacijo tuberkulotikov?
Skorajže ni specialne bolnice ali bolničnega oddelka za tubeI'lkulozo,ki bi
takojpo najakutnejši fazi tuberkuloznega procesa na kakršen koli način ne
zaposIovaI boInikov v smisIu zamotitvene terapije. Cim bolj sta v nekem za-
vodu vpeljani ta in pa delovna terapija, tem manj je med bolniki tudi ekscesov,
tem manj prostovoljnih odhodov in discipliillSkihodpusrov. Tako ženske kakor
moški delajo kaka ročna dela (iz blaga, vo,lne,vrbovja, rafije, lesa, roževine, po-
livinila) - včas:ih neradi - ali se ukvarjajo z inteligenčnimi posli, bodisi da
študirajo, prevajajo, opravljajo razna matematična, statistična dela, analize
ipd. Zadostno število primernih zamotitvenih del za večje število bálnikov pa
je, žal, težko najti. Zabavo z branjem romanov, šahiranjem ali drugimi igrami
in kino predstavami, čeprav so tudi neke vrste zamotitvena zabava, pač še ne
moremo šteti v zamotitveno terapijo. Okupacijska terapija je, kakor rečeno,
bolj ali manj vpeljana že v vseh zavodih za zdravljenje tuberkuloze. Ce slišiš
od odpuščenih bolnikov, ki tipripovedujejo, kaj vse so - včasih prav po na-
vadah pubertetnikov - počenjali v zdravilišču, ali če na obisku v zdravilišču
vidiš, koliko bolnikov se sprehaja in kako se sprehajajo{ že veš, koliko je oku-
pacijtska terapija v tem ali onem zdravilišču uvedena in - koliko je vredna.
Vrednost pa ni odvisna samo in edino od zdraviliških zdravnikov, od metodo-
logije dela vzdravilišču, temveč predvsemod poučenosti in áktivnositi drugega
medicinskegaosebja, v glavnem sester in seveda tudi od njih števila. Te se
49
morajc pcglobiti v psihc Dclnika in zanj pc mcžncsti odkriti primernega ••kc-
njíČlka«za zamotitev, in tc s kakšnim delcm. Od njih je cdvisen uspeh, velikost
in trajncst uspeha, če hodQ znale 'ha duhcvi;!;in kratkcčasen način pravilnc
kanalizirati življenjskc silc hclnikcv.
Nekaj drugega je delcvna terapíja. Delcvna terapíja je uvedena tudi že
skoraj v vseh specialníh hclnícah za tuberkulozQ, n. Pl'. v OrmQžu,Ncvem Celju,
Topolšícl, na Golniku, Slivniškem Pohcrju Hd. Ponekod je malone že cpre-
rasla svcjc. csnovc prave delcvne terapije in prešla celc v tečaje za prekvali-
fikacijc, n. Pl'. v Ormcžu, Ncvem Celju in na GQlniku. Pcvscd se je začelc
bolj ali manj le z zapcslitvenc terapijo PQcddelkih, a sc sčasoma našii nekaj
pl'Ostcrov, .kjer sc začéli uvajati holnike v pletarstvc, kartcnažnQ, knjigo-
veškc, šiviljskc strckc ali strcjepisje. Ta delcvna terapija je pcnekod ostala
pri svcji csnovni nalcgi in ni prerasla v pravi .kvalifikacijrSki tečaj. Ponekod
pa se je spremenila v prekvalifikacijski tečaj, kamor dispanzerji ali drugi
zdravstveni zavcdi prav s tem namencm pcšiljajc bclnike. Ob tem tečaju pa
so zrasli in se razvili /še drugi podobni tečají, n. Pl'. tiskarski, radic-
tehniČlr1i,kmetQvalski, vrtnarski, sadjanski, čebelarski, a tudi knjigovodskc-
režiserski in stencdaktilQgrafski. V svetcvn,em medIu so tc seveda šele začetki, .
v našem pa jih ne mcremc v€Čimenovati takc. Saj dajejc n. Pl'. crmoški tečaji
kmetijskim zadrugam že nekaj let več ko na pcl strokovnjake, enakc tudi
novcceljski za delo v administrativnih in precizno-tehničnih pckliclh, na Gol-
niku pa se iz meseca v mesec širi in veča prav profesicnalnc vcdena obrt, ki
ho morda že v bližnji prihcdnosti preš'la v majhno kartcnažnc-grafično indu-
strijo (po ekonomsko-finančni plati je tc že danes!). Razumljivo je, da je še
mnogo chrtí, ki bi prišle v poštev za tečajnike; žal danes še večje izbire v naših
zavcdih še ni. Tcda tudi ,v teh t€Čajih SQin bi mcrale biti še bclj- pcleg
crienterjev, zdravnika, profesiQnalnega mojstra in sploh učnega csebja -
sestre tiste, ki bi naj dosledno in krepkc vcdile zdravstveni nadzcr nad bclniki.
Ker vemc, da namen profesicnalne rehabilitacije ni predvsem prekvalifi-
kacija in da je (pc pcdatkih v 1. delu našega članka) manj bQlnikov za pre-
kvalifikacijc ka:kcr za rehabilitacijc, vemc tudi, da je prav pri tej svojskcstni
nolezni, kakcr je tuberkuloza, prekvalifikacija čestc še hclj na mestu kakcr pri
travmatolcških (ali nekaterih drugih) primerih. V. tuberkulczi prekvalifikacije
nikakcr ne moremQ štetf za degradacijc glede na pC,klic.Cesto pač ni drugega
izhQda, čeprav teži vsa prctituberkulozna sluŽJba(kakcr tudi bclniki sami) za
rehabilitacijo v prvctnem poklicu, kar se zdravstveni službi, zlasti sestram in
sccialnim delavcem - največkrat pač v zvezi z vsemi fcrumi, ki pridejc pri tem
v pcštev - tudi pcsreči. Rehabilitacija Američanov - ki celc vojake rehabili-
tirajQ, in to za csncvne vaje zdravih vcjakcv - nam je za sedaj še tuja, mcrda
nam je tuj tú di njihov zadevni bolezenski »material«. Da se bclniki za prej
cmenjene prekvalifikacijske tečaje rekrutirajc šele kasneje, pc hcspitalnem
in daljšem dispanzerskem zdravljenju, je razumljivc, medtem kc je delcvna
terapija v zavodu kct druga stopnja rehabilitacije že pcskus za pcsthcspitalnc
zapcslitev s skrajšanim delovnim časom, ki ga članu-zavarcvancu na predlog
dispanzerja odredi kcmisija Zavcda za socialno zavarcvanje; žal pa nezavarc-
vancl - in tudi kmetijski zavarcvancl - takega skraj'šanega delcvnega časa
v vsakdanjem življenju po navadi ne mcrejc (ali pa ncčejc) prizl1ati. Najte-
žavnejša je situacija pri nekvalificirani (ali včasih celo polkvalificirani) zava-
rcvani delovni sni, kjer praktično tudi cdlcčba 00 skrajšanem delovnem času
50
ne more bistveno doprinesti k pravilni reharbilitaclji. Tak je problem tudi za
ženo-gospodinjo in za samostojnega obrtnika. Torej imajo potronaŽlle' sestre
že pri vseh teh najtežje stališče, ki ga nikakor ni mogoče primerjati s stališ,čem,
ko gre pri rehahilitacijskem postopku za administrativnega uslužbenca ali
delavca-profesionalca. Tudi inteligenčni poklici, zlasti tisti na samostojnih de~
lovnih alieelo vodilnih mestih, povzročajo dispanzerskemu osebju glede vklju-
čitve - in to ptavilne, odmerjene, tehtane - obilo dela, skrbi in preglavic.
Te niso nič manjše kakor za bolnika, ki je po prvem posrečenem, da tako
rečem, rehabilitacijskem postopku ponovno zbolel, ponovno okreval in ga je
treba ponovno profesionalno rehabilitirati. Medtem ko je dandanes naša go-
spodarska skupnost (z odgovornimi organi vred) miselno že tako napredovala,
da se več toliko ne brani - kakor pred leti - jemati ponovno v delo tuber-
kuloznega bolnika, je tak primer pri zazdravljenih recid'ivih (ki niti n'iso tako
redki) že kar sporadičen. Teh vsekakor najbolje delujoča sestra največkrat ne
bo mogla več izvleči iz staleža invalidnih in jih profesionalno reha:bilitirati.
Sploh je pa prredvsem važno, da se zavedamo,kakšelIl je človek,' ki se bo-
rimo za njegovo rehabilitacijo ali celo za prekvalifikacijo. Stalno moramo imeti
v mislih: zavarovan, inteligenčnega poklica, profesionalec, visokoklasificirana,
polkvalificirana, nekvalificirana delovna sila, splašna izobrazba, umske spo-
sobnosti, sposobnost prilagajanja - in zelo važno je tudi, kje živi - v mestnem,
industrijskem ali na kmetijsko-proizvajalnem področju. Problematika reha-
bilitacijskega posťopka, iskanje primernih delÚ'vnih mest je na podeželju za
vsakega zgoraj navedenih primerov čisto drugaČlIla kakor pa na strnjeno
naseljenih ali celo mestnih področjih. Saj se področja bistveno razlikujejo med
seboj. To SÚ'skušnje sester iz praktičnega življelIlja in nihče tega ne more bolj
točno povedati kakar skušeil1amedicinska sestra, ki mora pri vsem tem te-
žavnem delovanju upoštevati še družinske odnose in bolnikovo družinslw
okolje, ki prenekaterikrat ni prav nič ugodno za rehabilitacijski postopek ali
za ponaVIIlÚ'za:poslitevbolnika.
Do sedaj srno imeli v mislih največ bolnike, ki S0'potrebni rehabilitacije
po zazdravljenem prvem aH morda drugem bolezenskem napadu, to se pravi
bolnike, ki so potrebni profesionalne rehabilitacije (ali prekvalifikacije) po
medicinsiki strokovni platí. Tu so bili mišljeni tÚ'rej predvsem taka imenÚ'vani
»staležarjh Invalidnih bolnikov, ki b'i bili potrebni profesionalne rehabilitacije
po medicinski plati, t. j. iz medicinskih indikacij, je razmeroma mala, več jih
je (skoraj večina), ki so je potrebni po socialni platí. To so tisti, ki jim je zaradi
ekonomske rehabilitacije potrebna tudi profesionalna rehabilitacija S temi ali,
bolje rečeno, za te sta delo in skrb mnogo težja, vendar pa bolnika in sestro
morebitni uspeh vsekak0'r navdaja z občutkom večjega zadovoljstva.
Medtem ko je pri neinvalidnih prebolevnikih (kroničarjih) le redkokdaj
misliti na prekvalifikacijo (razen pri poklicih, ki so pod kontrolo sanitarne
inšpekcije), pa ta razmeroma mnogo pogosteje prihaja v poštev pri drugih,
pri tako imenovanih »invalidninarjih«, zlasti če so mlajših let. Prekvalifikacija
pri invalidih starejših letnikov, žensk nad 40 in moških nad 45 let, ni kdo ve
kaj na mestu, tako bodisi iz delovno-proizvodnih razlogov kakor tudi iz oseb-
nih, zlasti psihičnih in pa fiziČlIlihbolnikovih razlogov in sposÚ'bil1astiprila-
gajanja.
Zaščitenih, tako imenovanih protežiranih delavnic, bodisi samostojnih aH
naslonjenih na obstoječe obrti, podjetja aH gaspodarske arganizacije, nimamo,
51
srno pa na najboljšem potu do njih, in sicer po novem zveznem Pravilniku o
invalidskih delavnicah, ki je iZ/šelletos meseca januarja. Pristojnim faktorjem,
medkaterimi so seveda- poleg ocenjevalnega teama (ftiziolog, mentalni psiho-
log, tehnolog, orienter) sestre in so.cialni delavci najvaŽ!1ejši, bo pri iskanju
rehabilitaci.jskih delovmh mest kaj težko najti primemo delovno mesto bodisi
.zapoln ah celo skraJšan delovni čas. Brez opore in močne uspešne zaslombe
pri zadevnih uslužbencih socialnega zayarovanja in zavoda za zaposlovanje
invalidnih oseb oziroma uprave za posredovanje dela bo kaj malo uspeha,
včasih celo manj kakor pri regularno (ali polregulamo) prekvalificiranih. Po-
gosto ne bo preostalo drugega, zlasti za invalidne upokojence (predvsem sta-
rej.še '.á.it nelwalificirane in polkvalificirane), kakor dodmno ekonomsko delo
na domu, kar je pa dejansko le ekonomska rehabilitacijska pomoč, rekli bi
. psevdorehabilitacija.
Že iz dosedanjega kratkega prikaza je razvidno, da je rehabilitacijska pro-
blematika in operativa pri tuberkuloznem bolniku čisto svoje vrste, kakor je
bolezen sama. Zadevala je in bo še zadevala pri tej intemistični bolezni na
povsem druge težave in prijeme kakor pri travmatskih prebolevnikih in inva-
lidih, tako da srno v tem delovanju šele - mislim namreč sistematično -
komaj nekaj pedi od začetne faze, da pa je to delovanje ob vedno večjem šte-
vílu tuberkuloznih kroničarjev in invalidnih oseb vsaj' toliko, če ne še bolj
važno kakor medicinska restitucija, in to za bolnike kakor za družbo in za
skupno ekonomiko.
z vso to problematiko in operativo se bo moral naš zdravstveni kader,
zlasti medicinske sestre in socialni delavci, vedno bolj spoznavati in se vanjo
poglabljati. Marsikatera ura razmišljanja in marsikateri, morda celo napačen
korak pri rehabilitacijskem postopku in iskanju primemih delovnih mest bo
našemu zdravstvenemu kadru približal to vrsto dejavnosti. Praksa bo izkri-
stalizirala mišljenja, izkristalizirano mišljenje pa bo nakazalo pravilne prijeme
- ki bodo morali vedno in povsod biti individualni, se praví, prilagojeni
predv:sem vsakokratnemu primeru.
Ob čedalje večjem standardu naše družbe, ekonomske in socialne tel' du-
hovne, bo nadaljnja pot v rehabilitacijsko-prekvalifikacijski smeri vse lažja.
Lažja tudi zato, ker se bo - poleg medicinske sestre, psihologov, socialnih
delavcev, tehnologov, pedagogov, orienterjev - v to dejavnost poleg gospo-
darskih organizacij vedno bolj vključevala tudi vsa družbena skupnost.
TUDI ŠETAKO »VARNI« PREDMETI
SO LAHKO ŠKODLJIVI
Mnogo je igrač in setrvari, ki 50 izde-
lane nal:aš'č ~o, da ba otrokiom ne b1ile
lleJVaII"Ile:lopate iz gume,šlkalt"je z ~rogli-
mi konci itd. Venda.:r pa je nujno potlt"eb-
no, cla semalók:i sez:nanijo rtudi s tem, kaj
pomenijo besede, kOlt n. pr. »nab["Ušen«,
52
»oster«, »koni,časit,<, »vroč«, »težak«, pač
zato, dia spoznajo nervarnOlsti tudi sami
od sebe. Starš:i in vzgojitelji ne bd smeli
nlikollipozabiti, da gresta varstvo in vzgo-
ja neposredno drug z dirugim.Spo\ZIlava-
nje Tesničnih nevarnoslt:i in iz lastnih :iz.-
kušenj je otrokom lahko ,še bolj v kQll'ist,
ka:kQll' pa le natnišljene nevarnosti in
poučevanje.
o varstvo slabovidnih
(Prvinapotki za delomedicinskesestre na terenu)
DOc. dr. stane Sterga:r
Vtem ko je varstvo slepih stvar, ki je pred zadnjo vojno, posebno pa še
po osvoboditvi našla vse pogoje za svoj razvoj in dosegla takšno raven, da ga
lahko smatramo za dobro urejen problem, se je za várstvo slabovidnih doslej še
vse premalo storilo. .
Vsi pač vemo, da imamo šole za slepe, kjer se ti vzgajajo po posebnih
učnih metodah, tudi domove za slepe, kjer se potem še nadalje usposabljajo
za razne poklice, ki jih kasneje lahko izvršujejo v domu ali kje drugje (v
tovarnah, v bolnišnicah itd.).
Kako je pa s slabovidnimi?
Ti nimajo posebnih šol niti ne drugih ustanov, kjer bi se usposabljali
za življenje. S slabim vidom se mučijo že všolah za normalnovidne in tudi
kasneje v življenju naletijo na težave, tako da včasih ne najdejo primernega
zatočišča, kjer bi vse to lahko povedali in našli potrebno razumevanje.
Čeprav nekaterim močno slabovidnim omogočimo šolanje tudi v zavodih
za slepe, so le posamezni primeri z močno slabovidnostjo. Razen tega pa to
še vedno ni zadovo1jiva rešitev prob1ema, kako in kje šolati slabovidne otroke.
Naša oblast je ternu vprašanju pris1uhnila in mu prav zdaj posvetila vso
pozornost. Postavila' ga je v našem perspektivnem razvoju na tisto važno mesto,
kot ga zasluži.
Ko srno zbirali podatke o slepih, srno često že doslej registrirali tudi močno
slabovidne. Tako imamo v kartoteki slepih pri glavnem odboru Zveze slepih
Slovenije vpisanih precej slabovidnih oseb, vendar je to delo nepopolno, ker je
nastajalo le slučajnostno in ob omenjenem popisu.
Naša naloga pa je, da zberemo prav vse, ki se s slabim vidom mučijo
po šolah in na raznih delovnih mestih, tel' jim riudimo ustrezno podporo in
primerne delovne pogoje. Pri tem de1u nam v mnogočem pomagajo medicinske
sestJ;'ena terenu, ki lahko take primere zasledijo in javijo na 'pristojna mesta.
Po občinah oziroma okrajih poslujejo zdaj prvostopenjske komisije za
kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami V telesnem in duševnem razvoju.
Te komisije so že eno od tistih mest, kamor lahko prijavímo take otroke.
Toda čeprav se na prvi pogled zdi, kakor da se doslej glede problema
slabovidnosti ni napravilo dosti, lahko vendarle povemo, da srno o tem vpra-
šanju liJeneštetokrat razpravljali na razníh mestih, tako n. Pl'. na sestankih oftal-
moloških sekcij, na kongresih oftalmologov, na plenumih in kongresih Zdru-
ženja slepih in drugod, in da se je v določeni meri pri šolanju pomagalo turu že
doslej otrokom s slabim vidom.
Zavod za slepo mladino v Ljubljani se že nekaj let ukvarja tudi z indi-
vidualnim šo1anjem slabovidnih posameznikov, 1. 1954 pa so bili odprli prvi
razredi zašolanje slabovidnih otrok v Beogradu. Sole za slabovidne niso nova
stvar, saj so prvi začetki takega šolanja v Evropiopaženi že v prvih letih
20. stoletja. Čas pa je, da tudi pri nas začnemo z realizacijo posebnih razredov
ali šol za slabovidne otroke.
"53
\
Seveda pa tudi tu ne moremo mimo definicij. Vedeti moramo, kdo je
slabovid~n. Na III. kOl)gresu oftalmologov na Bledu 1. 1953 smo sklenili šteti
za slabovidnega tistega, ki po korekciji z očali ne vidí več kot 0,1 do 0,3.
Za slabovidnega torej velja, kdor ima le eno do tri desetinke normalnega vida.
Okulistom je zato naročeno in tako tudi delamo, da v vseh izvidih pišemo vid
v decimalnem sistemu. Navodila Sveta za socialno skrbstvo, ki je imenovalo
posebno komisijo tudi za delo na tem področju, označujejo za slabovidnega
tistega, ki vidi manj kat 0,4, torej tistega, ki ima manj kot štiri desetinke nor-
malnega vida. T1adefinicija je tudi dobra, saj otl'Ok,ki vidi manj kot 0,4 aH pa
vidi celo 0,5, še vedno zelo težko dela v šoll za normalnovidne otroke. Misliti
moramo tudi na otroke z visoko kratkovidnostjQ, ki z očali še kar dobro vidijo,
vendar pa kTatkovidnost pri njih narašča, vid jim peša in potreben je zanje
poseben način šolanja kot preventivni ukrep proti nadaljnjemu pešanju vida.
lsto velja za nekatere druge očesne hiibe in bolezIÍi.
V čem pa se razlikuje šolanje slabovidnih od šolanja slepih? Bistvo je v
tem, da mora pedagog, ki dela s slabovidnimi, upoštevati njihov zmanjšani
vid, ga individualno upombljati' in čuvati, medtem ko pri delu s slepimi tega
ni ali pa je ta moment upoštevan le delno. O načinu šolanja in o šolah za slabo-.
vidne bi danes ne govorili, omenimo le, da so za tako delo potrebni posebni
prostori, posebna učila, posebna razsvetljava in osvetlitev delovnega mesta tel'
stalna kontrola oči učencev po okulistu. Seveda ne sme pedagog preveč izko-
riščati vida svojih utencev, ker se jim lahko vid poslabša, namen takega šo-
lanja pa je, da učencu ohranimo ali še celo iz'boljšamo vid za tisti čas, ko bo
nastopil svoj poklic. Poklici za slabovidne so Šttevilnejšiod poklicev za slepe,
saj kasneje lahko opravlja slabovidni veliko .število del, če mu le pri delu
uredimo pogoje za njegov vid in stanje njegovih oči. Te pogoje mu mora
ustvariti družba.
Zelo priporočljivo bi bilo pregledati vse otroke že v prvih letih glede oči
in vida, vsekakor pa preden gredo v šalo. To je dandanes izvedljivo že skoraj
v vseh večjih mestih, težave so pa drugod, kjer še primanjkuje primernega
kadra. Pri tem delu je medicinska sestra poleg učiteljev in specializiranih
tiflopedagogov dragocena pomoč okulistom. Pri zgodnji diagnostiki se da v
rani mladosti še mnogokaj popraviti ali zooljšati. Korekcija refrakcijskih hib
z očali je pri tem važen moment. Ne smemo pa misliti, da je z očali pri otrocih
tako enostavno. Ponovno doživimo, da nosijo starši recept za očala v žepu,
kljub nasvetu zdravnika, da naj otrok nosi očala, pač zato, ker se otrok starŠ€m
»smili«. Delo zdravnikov in medicinskih sester v zdravstvenem prosvetljevanju
na tem področju ho rodilo dosti uspeha. Cesto starši ne vedo ali pa zavestno
skrivajo, da je otrok sla:boviden, in še mnogo drugih stvaro. tiči za vso to
problematiko, pri kateri potrebujemo pomoč medicinske sestre posebno v pa-
tronažni službi, dalje pomoč socialnih delavcev, pedagogov in zdravnikov, ki
znajo v določenih primerih ustrezno svetovati in predlagati. Toliko o šolskih
otrocih.
Kasneje, ko pridejo slabovidni do svojih poklicev, pa še vedno potrebujejo
neko zatočišče, kamor se lahko obrnejo, kakor se zatečejo slepí v organizacijo
Združenja slepih, in kjer v primerih preutrujenosti najdejo svetovalca, s ka-
terim se lahko pogovorijo in ki jim potem, ko je dobil še mnenje zdravníka,
pomaga reševati trenutne težave. Cesto zadostuje že kratek dopust ali kak drug
54
običajni ukrep, da slaJbovidnega ponovno usposobimo za delo, včasih pa so
potrebni še drugi preventivni in kurativni ukrepi. Potrebno bo torej, da se
pri organizaciji slepih - bodisi da se ta preimenujetudi v organizacijo ljudi
z okvarjenim vidom ali v organizacijo za varstvo vida ali kako drugače -
osnuje odsek za slabovidne, o čemer je bilo že govora in bo verjetno kmalu
prišlo do konkretnih ukrepov.
Zelimo samo, da bi se delo za varstvo slabovidnih nadaljevalo ob pomoči
vseh, ki so k takemu sodelovanju poklicani, in da bi rodilo podobne uspehe,
kot jih ima delo za varstvo slepih.
a
~organizacije ugotovil,
nem stanju in da za
mega cepiva. Od tedaj
)vnem razdobju šestih
množično, cepijo proti
PreJ
Leta 1954je Komite j
da je cepljenje proti po
splošno uporabo še ni m(
je aktivna imunizacija p
let napredovala tako zel~
poliomielitisu.
Mrtvo Salkovo cepiv, početka in se marsikje
uporablja še danes, je na di delovanja formalina
izgubili svojo kužnost in ~J:'~~~_ •• _-- __________. 'anili so pa imunogeno
sposobnost, kar pomeni, da vbrizgano cepivo izzove tvorbo protiteles in na ta
način zavaruje cepljeno osebo. Vendar pa ta imunost, kakor kažejo izkušnje,
ne traja posebno dolgo in so zato potrebne revakcinacije. Rezultati cepljenja
z mrtvim cepivom so v glavnem taki, kot srno jih leta 1954po velikem terenskem
preizkusu v ZDA lahko pričakovali: 4-krat do 7-krat manjša obolevnost in do
10-krat manjša smrtnost cepljenih. Cepljenje je uspešno v 80 do 96%, kar je
seveda odvisno od imunogene vrednosti cepiva, ki je pri tovarniško izdelanih
cepivih dokaj različna, dalje od števila prejetih injekcij, od količine cepiva,
od starosti cepljenega in še od nekaterih drugih manj pomembnih činiteljev.
Kolikor so po opravljenem cepljenju še nastajale krajevne epidemije, je v
največji meri oboleval slabo precepljeni del prebivalstva, ki je v zahodnih
deželah praviloma pripadal gospodarsko šibkejšim slojem.
Poleg omenjenih dobrih rezultatov pa so opazili tu di sIaMe (n. pro v ZSSR,
na Cehoslovaškem in Madžarskem). Najbolj verjetno je, da so tem razlikam
deloma vzrok različni načini vbrizgavanja, različne količine in že prej omenjena
velika variabilnost v imunogeni vrednosti uporabljenih cepiv, deloma pa iz
vzrokov, ki jih vseh še ne poznamo. Toda ravno nekateri slabši rezultati so bili
spodhuda za nadalj,nje delo pri iskanju bolj učinkovitega cepiva.
Iskanje novih poti - živo cepiv'O
Epidemiološ.ke-študije so pokazale, da je infeJkcija s poliovirusi močno
razširjena tudi tam, koder je le malo obolenj z ohromitvami. Veliko število
okužb in razmeroma neznatno število primerov z ohromitvami pomeni, da
velika večina okužb ostane, kakor pravimo, »nemih all latentnih« in ne privede
55
O'bičajni ukrep, da sla
potrebni še drugi pre,
pri organizaciji slepih
z O'kvarjenim vidom a
O'snuje odsek za slabO'
prišlO' dO'kO'nkretnih II
ŽelimO'samO',da b
vseh, ki sO'k takemu
kO't jih ima delO':za va
) za delo, včasih pa sO'
btrebnO' bO' torej, da se
cudi v O'rganizacijO'ljudi
da ali kakO' drugače -
'a in bO'verjetnO'kmalu
1 nadaljevalO' O'bpO'mO'či
rO'dilO'podO'bne uspehe,
Preprečevanje poliomielitisa
D r. Svet o z a r K a 1Č i č .
Leta 1954je KO'miteizvedeneev Svetovne zdravstvene O'rganizacije ugO'tovil,
da je eepljenje prO'ti pO'liomielitisu še v eksperimentalnem stanju in da za
splošno uporabo še ni mogoče dobiti zanesljivo preizkušenega eepiva. Od tedaj
je aktivna imunizacija proti tej bolezni v kratkem časovnem razdobju šestih
let napredovala tako zelo, da darnes žeširom po svetu množično eepijo proti
poliomielitisu. '
Mrtvo Salkovo eepivo, ki so ga pri nas uporabljali spočetka in se marsikje
uporablja še danes, je naplavina poliovirusov, ki so zaradi delovanja formalina
izgubili svojo kUŽllost in sposobnost razmnoževanja. Ohranili so pa imunogeno
sposobnost, kar pomeni, da vbrizgano eepivo izzove tvorbo protiteles in na ta
način zavaruje eepljeno osebo. Vendar pa ta imunost, kakor kažejO' izkušnje,
ne traja posebno dolgo in so zato potrebne revakcinacije. Rezultatí eepljenja
z mrtvim eepivom so v glavnem taki, kot srno jih leta 1954po velikem terenskem
preizkusu v ZDA lahko pričakO'vali: 4-krat do 7-krat manjša obolevnost in do
10-krat manjša smrtnost eepljenih. Cepljenje je uspešno v 80 do 96 Oj!}, kar je
seveda odvisno od imunogene vrednosti eepiva, ki je pri tovarniško izdelanih
eepivih dokaj različna, dalje ůdštevila prejetih injekcij, od količine eepiva,
od starosti eepljenega in še od nekaterih drugih manj pomembnih činiteljev.
KolikO'r so po opravljenem eepljenju še nastajale krajevne epidemije, je V
največji meri obůleval slabo preeepljeni del prebivalstva, ki je v zahodnih
deželah pravilůma pripadal gospůdarsko šibkejšim slojem.
PO'legomenjenih dobrih rezultatov pa so opazili tu di slabše (n. pro v ZSSR,
na Cehoslovaškem in Madžarskem). Najbolj verjetno je, da SO'tem razlikam
deloma vzrok različni načini vbrizgavanja, različne količine in že prej omenjena
velika variabilnost v imunogeni vrednosti uporabljenih eepiv, deloma pa iz
vzrO'kov,ki jih vseh še ne poznamo. TO'da'ravno nekateri slabši rezultati so bili
spodbuda za nadalj.nje delo pri iskanju holj učinkůvitega eepiva.
lskanje novíh potí - živo eepívo
Epidemiološke študije so půkazale, da je infelkcija s půliO'virusi můčno
razširjena tudi tam, kůder je le malů ůbolenj z ohromitvami. Veliků številů
okužb in razmerůma neznatno številů primerov z ohromitvami půmeni, da
velika večina okužb ostane, kakor pravimů, »nemih ali latentnih« in ne privede
55
do bolezenskih znakov. Tougodno razmerje med okužbatni in obolevanjem ugo-
tavljajo povsod, koderkoU so razširjeni relativno avirulentni soji virusov, s
katerimi se otroci srečajo in okúžijo že zelo zgodaj in si v najbolj primernem
času na nezaznaven način pridobe imunost za kasnejše življenje. Stanje pre-
kuženosti oziroma imunosti je odvisno torej od razširjenosti relativno aviru-
lentnih virusov med otroki v ranem detinstvu. Pri veliki razširjenosti takih
sojev že po naravni poti dosežemo tisto ugodno stanje, kot ga za mnoge druge
nalezljive bolezni dosežemo šele umetno, s cepljenjem.
Te ugotovitve so bile tudi izhodišče pri iskanju novega, še uspešnejšega
cepiva proti poliomielitisu, s katerim bi umetno, vendar latentno okuževali
ljudi ter jim s tem pomagali do imunosti. Namen vseh teh prizadevanj je torej
bil, da se izločijo živi, relativno avirulentni soji poliovirusov, ki bi jih ljudem
kakor pri naravni oku~bi dajali pri cepljenju skozi usta, tako da bi se naselili
v črevesju in končno privedli do takšne imunosti, kakršno dajejo naravne
latentne okužbe. Na opisani način bi posnemali naravno dogajanje v tistih
krajih, koder vlada že omenjeno ugodno razmerje med zelo razširjenimi okuž-
bami in' redkimi paralitičnimi primeri bolezni. Ker že poznamo nekatera živa,
a zelo uspešna in nenevarna cepiva (n. pro proti kozam, rumeni mrzlici), je bil
ta namen vsaj s teoretičnega vidika - dosegljiv.
Za cepivo primerna debla virusov so raziskovalci (Sabin, Koprowski, Cox)
v kulturi tkiva izločili s selekcijo. Izločeni soji, primerni za cepivo, morajo
imeti naslednje lastnosti:
aJ nizko nevropatogenost za tOpice, ki jo ugotovimo z vcepljenjem v
možgane;
br dobre imumzlraJoce lastnosti, ki jih določimo z ugotovitvijo okuženosti:·
in količine protiteles pri cepljeni osebi;
c) genetično stabilnost pri 'širjenju s cepljenega na okolico, kar pomeni,
da ne smejo spreminjati svojih lastnosti, zlasti pa ne pridob1ti nevropatoge-
nosti s pasažami;
č) nesposobnost povzročiti ohromitve pri človeku;
d) omejeno sposobnostširjenja, kar ugotavljamo s študijami v družin~h in
kolektivih otrok; .
e) le omejeno sposobnost za napadanje tkiv daleč od črevesja, kar se
izraža s silno redko virusemijo pri cepljenem (okuženem).
Tehnični postopki za proizvodnjo živega cepiva niso zahtevnejši in se
izbrani soji ločeno razmnožijo prav tako kakor mrtvo cepivo v kulturi tkiva
iz opičjih ledvic. Odpade pa postopek inaktiviranja virusov, torej obdelovanje
s formalinom in obsevanje z ultravijoličnimižarki, sčimer se proizvodnja
seveda poenostavi in poceni. Kontrolni postopki za neškodljivost in 'učinkovitost
so danes že dognani in se praviloma opravijo pri vsakem cepivu, še preden
gre v promet. Da ostanejo virusi v cepivu živi, uporabljamo v virusologiji
najholj znani postopek konserviranja, to je globoko zmrzovanje (najmanj
-200 C). Ko se cepivo odtali, je uporabno le še 5 do 6 dni, vendar pod pogojem,
da ga v tem času hranimo pri temperaturi 4 do 10 o C, kakrŠllo imamo v hla-
dilniku aH v posodi s koščki ledu. Ce je temperatura višja, cepivo hitro izgubi
učinkovitost, ker virusi v njem odmirajo. Tudi se močno zniža učinkovitost
cepiva, če damo že odta1jeno cepivo znova zmrzniti, kar seveda ni dovoljeno.
Doslej poznane tri tipe poliovirusa dajemo v predpisani koJičini skozi
usta z vodo,' z mlek<lm, s sirupom, čajem ipd., in sicer ločeno, vsakega posebej,
56
ker je njih sposobnost za naselitevv črevesju različila: najlaže se naseli tip 2,
medtem ko tip 1 in tip 3 V tej lastnosti nekoliko zaostajata. Zaradi omenjenih
razlik ni priporočljivo pri bazičnem cepljenju dajati mešanico Vseh treh tipov
vírusa hkrati, ker bi tip 2 izpodrinil ostala dva in bi človek pridobil imunost
leza najmanj nevarni tip virusa. Ker povzroča paralitično bolezen in velike
epidemije največkrat tip 1, ki mu po pogostnosti sledi tip 3, najredkeje p~ tip· 2,
zato tudi dajemo cepivo v tem zaporedju. Produkcija se je clanes že toliko iz-
popolnila, da izdelujejo cepivo tudi v oblíki tablet in bonbonov, ki jih otroci
sevedaše rajši jemljejo. V bistvu gre torej za tri popolnoma ločena cepljenja,
s katerimi človek pridobi aktivno imunost za posamezne tipe poliovírusov v
takem vrstnem redu, v kakršnem pač cepivo dajemo.
Vendar se pa vakcinalni soji virusov lahko naselijo v črevesni sluznici,
samo če se v njej ne razmnožujejo že drugi enterO'virusi. V nasprotnem primeru
je učinek cepljenja dvomljiv, ker se s cepivom dani virus v črevesju ne "'prime«.
Pojav imenujemo interference in njegov pomen za cepljenje še ni popolnoma
jasen. lnterferirajo lahko tudi različni tipi vakcinalnih sojev, ce jih dajemo
v prekratkih ča,sovnih presledkih. Interferenco je po mnenju nekaterih avtorjev
mogoče premagati z večjimi dozami ali s ponovnim dajanjem cepiva. Ker je
razširjenost enterovirusov v različnih letnih časih različna, si za zdaj pomagamo
tako, da za mno~ično cepljenje izbiramo kasna zimo in zgodnjo pómlad, ko je
razširjenost enteravírusav med ljudmi po dosedanjih skušnjah najmanjša in je
zato največ upanja za dober uspeh cepljenja. Še bolje pa je, da tik pred ceplje-
njem vírusološko' preiš'čemo vzorce blata in tako ugotovima stopnjo razširje-
nosti enteroiVirusov. S pomočjo tega kazatelja lahko vsaj v grabem prese-
dimo, kakšen bo pa vsej verjetnosti uspeh cepljenja.
Presledek med posameznimi cepljenji je najmanj 6 tednov, to je čas, v
katerem se virus pri cepljenju skoraj v stoodstotni meri preneha razmnaževati
in,izločati. Pri krajših presledkih bi noví tip virusa naletel v črevesju še na
prejšnjega in se zaradi interference ne bi mogel naseliti in razmnoževati.
Cepljenje bi 'bilo v takem primeru brezuspešno. Ptesledki pa 150 lahko daljši,
ker gre za tri posamična cepljenja brez medsebojne zveze.
Pravih kantraindikacij za cepljenje z živím cepivom je zelo malo. Na prvem
mestu moramo omeniti vročinska starl'ja in prebavne motnje, poslednje pred-
vsem zaradi tega, ker je le malo verjetnosti, da bi se vakcinalni virus naselil
v črevesju človeka, ki ima drisko. Nekatere kontraindikacije, ki 150 jih včasih
navajali (n. pr. aktivna tuberkuloza, distrofija, dekompenzirane sTene napake,
14-dnevna rekonvalescenca po drugih boleznih), se že opuščajo.
Kakor ni pomembnejših kontraindikacij, tako tudi ni omembe vrednih
reakcij in komplikacij po cepljenju. Tuja poročila v redkih primerih omenjajo
malo pomembno urtikarialno reakcijo, pri nas 150 v reqkih primerih opazili
prebavne motnje lažje narave, zlasti pri odraslih ljudeh.
lmunost, ki JO'človeku da cepljenje z živím cepivom, je dvojna: humaralna
in lokalna. To pomeni: da cepljeni poleg protiteles v krvi, ki blakirajů krvni
obtok in preprečujejo vdor virusa iz črevesja po krvi v centralno živčevje,
pridobi še lokalno imunost črevesja, zaradi katere se divji in bolezen povzre-
čajoči virusi v njem sploh ne morejo naseliti. To lokalno imunost daje samo živó
cepivo (z mrtvím je ne maremo pridobiti!), v čemer je pravzaprav tudi strokovna
osnova načrta za iztrebljanje ali eradikacijo poliomielitisa. Po tem načrtu bi.
človeštvo »zalili« z vakcinalnimi soji poliovirusov in tako vzeli divjim virusom
možnost najti sprejemljivega gostitelja.
Za zdaj še ne moremo povedati, koliko časa traja imunost po cepljenju z
živim cepivom tet kdaj in kako pogosto so potrebne revakcinacije. Teoretično
bi bi~ revakcinacija potrebna takrat, ko bi protitelesa v krvi cepljenega padla
pod ugotovljivo količino, ko bi se vakcinalni virus pti morebitnem ponovnem
cepljenju naselil v črevesju ter se tod razmnoževal in izločal, kar bi obenem
bilo znamenje, da je krajevna imunost popustila, in ko hi se med cepljenimi
začeli množiti paralitični primeri bolezni. Dosedanja kratkotrajna uporaba
živega cepiva pa za take ugotovitve še ni dala prilike. .
Živo cepivo proti poliomielitisu je nedvomno napredek v preprečevanju te
bolezni. Njegove prednosti so: zelo enostavno dajanje, kar je pomembno zlasti
pri množičnih cepljenjih, lokalna imunost črevesja, ki nastane zaradi posne-
manja 'naravne okužbe, ter enostavnejša in zato cenejša proizvodnja. Interfe-
renca z enterovirusi, ki zmanjšuje uspeh cepljenja, in možnost, da so v cepivu
prisotni še kaki drugi živi agensi, 'katerih pomena še ne poznamo dobro, pa so
. za zdaj še njegove slabe strani.
IZ NESiRECE V SMiRT
V stamsrt,iod: 1-44 let je pogl<livi1mi
v2Jwk smrti ille2Jgoda.Od vseh \Smrtnih
primerov v tej starostni skupdni Hh gre
več ko četrtina na rovaš nesreč. Že \Samo
na cesrtnoprometnenezgode odpade polo-
vica smrtnih nesrr€Č'v sta:rosti od 5 do
44 let.
NEKAJ ŠTEVILK
V ZDA cen:ijo,da se je v letu 19159
pripetilo na domOV'ih(na góspod:arstvu
oziroma v gospodinjstvu)kaJke 3900000
nezgod s posled:icoinvaJiidnosti,medtem
Iro se je v istem letu pd delu in v pI"O-
metu skupaj zgodilo samo 3350000 ne-
sreč.
Cetuddje število smrtni!hpriffi€['ovza-
radí nesreč pri delu in v prometu neko-
l:ikoVlišje(51600v letu 19'59),vem.darse
jih je pri vseh drwgih nezgodah, razen
tiSltihpm delu in v prometu, ponesrečilo
smrtno 42500, od teh pa oikirog27000
samo na domovih.
58
VAiRNOST V INDUSTRIJI
V FTandji se vsaki dve minuti zgodi
pm delu Illesreča, ki povzroči smrt aU
trajno :i.nval.idnost.Švíca ,imapti manj ko
5 m:i.lijonihprehi.vals,tvapti delu na leto
svojih 200000 nesreč, med njimi 300 do
400 smrrtnih.
AVTOMOBILSKI PROiMET NAiRAŠCA
Lahko računamo,da ba leta 19'65avto,.
mobHski. promet na Japonskem za
2,7-krat tolilffien, kot je bil leta 19'55.
Kakor kažejo računi danes, bo v pri-
hodnjdh desetih letih enak porast tudi: v
drugih deželah jugovzhodne Azlijein Za-
hodnega PacifJika.Problem~ zarad:i pro-
metnih nesreč pa se bodo brez dvoma še
zaosr1Jrili,če na področju vzgoje, če v za-
tkQnod:ajiin pri graditv:icest ne bomo i2;-
vedli nujno potrebnih preventlivn:i.h
ukrepov.
Kmetijska proizvajalka v vasi in v komuni
Cvetk:a Vodopivec
Družbena sredstva, ki jih vlagamo v kmetijstvo, vse bolj omogočajo, da se
kmetijstvo postopoma razvija v donosno gospodarsko panogo, v kateri bodo
kmetijski proizvajalci nastopali kot tržni proizvajalci na kmetijskih posestvih
in v proizvodnem sodelovanju z zadrugo. Kmetijske proizvajalke postajajo z
modernizacijo kmetijstva kot kvalificirana delovna sila vedno pomembnejši
činitelji v kmetijski proizvodnji, v upravljanjuna posestvih in v zadrugah.
Toda za zgraditev sociillizma in kvaliteto novih 'odnosov med ljudmi nam
je potreben človek, ki ne bo usposobljen samo za delo v proizvodnji ali kje
drugje, čeprav je tudi to velike važno~ti, temveč človek, ki bo vsestransko
ustvarjalno aktiven v družbenem in političnem življenju tudi izven svojega
delovnega mesta. SploŠlli gospodarski in druŽJbeninapred,ek, delavsko in druž-
beno upravljanje ter komunalni sistem dajejo človeku, ki vlaga svoje ustvar-
jalne sile in sposobnosti v izgradnjo socializma, vse večje možnosti, da v celoti
zaživi tudi kot upravljavec naše družbene skupnosti. Tu nastopa človek kot
pomembna osebnost, kot enakopraven in odgovoren član naše skupnosti. Njegova
ustvarjalna sila in moč lahko prihaja do popolnega izraza pri reševanju kon-
kretnih problemov. Pri tem delu vedno bolj spoznava pomembnost človekove
osebnosti v naši družbi, Ravno to pa mu pravzaprav tudi daje neizčrpne moralne
sile, da po svojih sposobnostih deluje za rešitev družb~ih problemov. Ko se
v te probleme poglobi in si jih je v svesti, postanejo tako rekoč sestavni del
njegovih lastnih vprašanj. Ob tem tudi ViSe bo:rj spoznava povezanost. osebne
blaginje in napredka z napredkom in blaginjo skupnosti in da' je socialistična
izgradnja vse bolj odvisna tudi od njegove sposobnosti, aktivnosti in ustvar-
jalnosti.
Družbeno poUtična aktivnost kmetijskih proizvajalk
Kmetijske proizvajalke čed.alje bolj posegajotudi v družbeno politično
življenje. Svojo politično zrelost dokazujejo ob vseh pomembnih političnih
akcijah in manifestacijah, pri volitvah in ob drugih priložnostih. V zadnjih
letih opažamo maten porast v aiktivní udeležbi kmetijskih prOlizva.jalkna zborih
volivcev, sestankih SZDL, zadružndh zhorih, in to kljub nekaterim zaostalim
pogledom. Mnogo jih aktimo deluje. v organizaciji Rdečega križa, v društvih
prijateljev mladine, v šolskih odborih in odborih šolskih kuhinj, v sekcijah
zaďružnic pri zadrugah, v zadružnih svetih, nekaj pa jih deluje tudi v svetih
za zdravstvo in socialno politiko pri občinskih ljudskih odborih. V okrajih
Maribor in Murska Sobota n. pro zasedajo kmetijske proizvajalke svojih 3700
odborniških mest. Seveda so nekatere med njimi odbornice v več organizacijah
hkrati. Vsekakor udeležba kmetijskih ptoizvajalkv družbenem življenju nap~e-
duje iz leta v leto, vendar pa še vedno mOCnozaostaja za njih udeležbo v pro-
izvodnji, kar velja zlasti za delavke v kmetijstvu. Zaradi zaostalih pogledov
59
na položaj žene v družbi, predvsem v kmeckih predelih, zastopá člane družine
v javnosti po navadi gospodar. To se na splošno odsvita pn udeležbi žensk zlasti
v odborlh SZDL, ljudskih odbórih, krajevnih odborlh, v svetihza gospodarstvo
in kmetijstvo pri občinah in tudi na drugih odgovornih mestih v kmetijstvu.
Vzrokov za to pač ni treba i'Skati samo v preobremem.jenosti ~ensk, v njihovi
premajhni splošni razgledanosti in v nepopolni šolski izobrazbi, temveč tudi
v tem, da ni bilo dovolj načrtnega dela za vzgojo ženskih kadrov za oprav-
ljanje družbenih funkcij in tudi ne dovolj sistematične kadrovske politike.
Nezadovoljiva udeležba kmetijskih proizvajalk pri opravljanju družbenih
fúnkcij je najmanj V skladu z demokratičnim mehanizmom družbenega samo-
upravljanja. Tu pra.vzaprav niti ne mislimo na ustvarjalno moč in spQsobnost
tistih, ki se v svoji vnemi za graditev socializma ob sleherni priliki uveljav-
ljajo že same. Toda med 200000 kmetijskimi proizvajalkami bi pač našli mnogo
več takih, ki so sposobne in pripravljene delati ~na enem ali drugem področju
družbenegaživljenja. Na drugi strani pa bi se morale kmetijske proizvajalke
samevedno holj zavedati, da je reševanje številnih vprašanj, zlasti tistih, ki
jih kot proizvajalke, matere in gospodinje najbolj občutijo, odvisno tudi od
njihove aktivnosti in prizadevanj v odborih politiČinihin družbenih organizacij,
v organih samoupravljanja, v ljudskih in krajevnih odborih, v zborih volivcev
itd. Nujno je, da se ženske v večjem številu in smeleje vključujejo in delujejo
v družhenem življenju. Pri konkretnem delu se hodo usposabljale tudi za
prevzem odgovornih nalog in si obenem širile obzorje.
Zato bomo morali v prihodnje:
- holj usmerjati kmetijske proizvajalke k aktivnemu delovanju na tem ali
onem področju družbenega življenja, da bodo tudi one po svojih sposobnostih
pomagale reševati vprašanja, ki se porajajo ob naši socialistični graditvi;
- družbene, politične, gospodarske in druge organizacije usmerjati k pro-
izvajalkam, da jih bodo holj pritegnile k svojemu delu in jih zanj tudi uspo-
sobile, zlasti pa, da bodo vodile načrtno kadrovsko politiko, in sicer stalno, ne
samo ob volitvah in drugih priloŽllostih.
Socialistična zveza delbvnega ljudstva
V SZDL, v naši vseljudski politični organizaciji, ki jepobudnik in nosilec
družbeno pomembnih akcij, je včlanjenih 58,40Ofo volivk. V dosedanjih odborih
osnovnih organizacij jih je bilo Samo 18,17ii/O, v občinskih odborih 20,1Ofo, y
okrajnih pa 16,45Ofo. V članstvu SZDL in njenih odborih je premalo kmetijskih
proizvajalk tudi zaradi tega, ker je njihovo vključevanje v članstvo SZDL in v
njene odbore večkrat slonelo le na kampanjski agitaciji, premalo pa na tem,
da bi te proizvajalke pritegnili k reševanju konkretnih problemorv v vasi in
komuni. Tudi to je mimo drugega vzrok, te proízvajalke niso vedno našle svo-
jega mesta in dela v SZDL in-da so se bolj navezovale na delo v sekcijah zaclruž-
nic pti zadrugah, ki jih je tedaj bilo po številu toliko, clajo je imela skoraj vsaka
večja vas. Sekcije zadružnic 50 si prizadevale za aktiviranje žensk pti izvajanju
proizvodnih nalog v okviru zadrug, za uvajanje proizvajalk v družbeho po1itično
delo izvén zadruge kakor tudi za vprašanja, ki se tičejo družine ingospodipjstva.
Sekcije zadružnic pa v svoje delo niso zajele 'delavk s kmetijskih posestev, ta~9
cla so ·te bile v preteklem obdobju večali manj prepuščene same sebi, zato jih
j~ tudi najmanj včlanstvu SZDL in v drugih organizacijah. Nasploh so pa
sekcije zadružnic imele lepe uspehe.
Toda mnogi odbori SZDL in drugi so menili, da so vprašanja aktivnega
družbenega dela in položaja kmetijskih proizvaj.alk rešena že s tem, če le-te
delujejo v sekcijahzadružnic. Zato sami tudi nisodovolj skrbeli za ta vprašanja
aH pa so odgo'Vornost zarn:jekratko malo prepuščali sekcijam zadružnic. Delali
so to pač zato, ker so vse premalo poznali probleme, ki so povezani s pokJžajem
žensk v družbí.
Tovariš Kardelj je v knjigi ,,0 problemih socialistične poIitike na vasi"
dejal, da mOra skťb za delo z ženskami in mladino na vasi postati vse bolj stvar
SZDL bodisi v okviru zadruge ali v sodelovanju z njo. Glede na vsebino dela,
ki jo je sprejel V. kongres SZDiLJ, in glede na novi statut, ki prinaša nove
óblike in metode dela v organizacijo SZDL, bi bilo prav, da bi kmetijske pro-
izvajalke in zadružnice še bolj povezovaH v SZDL. Krajevni odbori SZDL in
njihove sekcije so teritoriglno najbližje ljudem in dejansko nudijo največ
možnosti za aktivno delovanje članstva. Sekcije SZDL pri krajevnih odborih
se bodo organizirale za razna konkretna družbeno politična in gospodarska vpra-
šanja, lahko pa tudi za vpraš'anja, ki se tičejo družine. Za delo v sekcijah
se kmetijske proizvajalke odločijo pač glede na svoje zanimanje za tista vpra-
šanja, ki je zanje bila pri GO SZDL organizirana sekcija, kakor tudi po svojih
sposobnostih za reševanje zadev tel' glede na hotenje in napredek na tem ali
onem področju gospodarskega in družbenega življenja. Katere sekcije se bodo
t:J.ajprejorganizirale, je odvisno od problemov, ki so pereči na območju kra-
jevnih odborov, in pa od o!koliščine,!koliko je članom SZDL kakor tudi kmetij-
skim pr0izvajalkam do tega in koliko si prizadevajo, ,da se ti problemi rešijo.
Kmetijske proizvajalke postanejo lahko pobudniki in aktivni delavci pri reše-
vanju konkretnih problemov v sekcijah krajevnih odborov SZDL.
Sedaj, ko se kmetijske zadruge združujejo v večje gospodarske enote in se
obenem vštevilnih vaseh ukinjajo njihova središ,ča, bodo aktivne zadružnice
našle svoje mesto in delo v krajevnih odborih SZDL, kjer bodo skupno Z de-
lavci in delavkami kmetijskih posestev tel' drugimi vaščani razvijale svojo
aktivnost in v sekcijah SZDL reševale probleme svojega kraja. Organizacije
SZDL pa naj jim pomagajo in z njimi sistematično delajo, da bodo postale
aktivni činitelji ne le v proizvodnji, ampak tudi v poHtičnem in družbenem
življenju.
Komuna ob ďanašnjih pogojih in ďos:ežkih ter stopnji materialnega razvoja
se vsebolj razvija v svobodno združenje proizvaja1eev, upravljavcev in potroš-
nikov. V komuni nastopajo proizvajalci in drugi hkrati kot upravljavci, potroš-
niki in porabniki zdravstvenih, kulturnih in prosvetnih kakor tudi drugih
družbenh ustanov. To jih tudi navaja, da se vse bolj živo zanimajo za gospo-
darjenjé v komuni, za njene družbene načrte, za,razvoj javnih služb in objektov
družbenega standarda, za trošenje sredstev ipd. Kam in kako bo vložen pre-
sežek dela, ki je bil uswarjen v komuni, je predvsem odvisno od državljanov
samih, od njihovih stališč, ki so jih razložili na zborih volivcev, in od sklepov,
ki 80 jih sprejeli na ljuds.kih odborih. Reševanje gmotnih in družbenih pro-
blemov v komuni je torej odvisno od državljanov samih, od njihovega dela v
proizvodnji in od njihove dejavnosti in stališč v sa;moupravnih organih. Kme-
tijske proizvajalke se uveljavljajo v komuni kot proizvajalke in potrošnice,
medtem ko njibova udeležba pri upravljanju napreduje le počasí.
61
V občinskih ljudsldh odborih je 51 kmetijskih proizvaja1k, od teh jih je
15 v zborih proizvajalcev. V svetih za kmetijstvo in gozdarstvo jih je 48 izmed
800 članov, v okrajnih svetih pa 7. Nekoliko več jih je v svetih za zdravstvo
in Bocialnopolitiko ter v šolskih odborih. V okrajnih ljudskih odborih so pro-
izvajalke zelo redke. Vzrokov za majhno udeležbo kmetijskih proizvaja1k v
ljudskih odborih, njihovih svetih in komisijah je več. Menim, da je osnovni
vzrok v tem, ker pti proizvaja1kah samihše ni dovolj razčiščeno in jasno, kje
je mesto za l'eševanje številnih zadev. Se vedno se premalo zavedajo, da so tudi
one sestavni del tistih, od katerih je odvisna slaba ali dobra rešitev posa-
meznih vprašanj tako s področja gospodarstva, družbenega standarda in drugih,
kolikor pri tem ne igrajo vloge tudi zaostala gledanja, reLigiozniin drugi pred-
sodki bodisi njih samih ali okolice. Na drugi strani pa je vzrok v tem, ker
tudi nekatera vodstva premalo napravijO', da bi se to shinje popravilO',ker tudi
sama še nimajo dovO'ljraz'čiščenih pogledov, ki so'vezani na položaj in delovanje
žensk v družbenem življenju. Zato bo treba za prihodnje vO'litve občinskih
in O'krajnih ljudskih odborov, njihovih svetov in komisij načrtno pripraviti
in tudi uspeti, da bo izvoljenih več kmetijskih proizvajalk.
Krajevni odbori zavzemajo zelo važno mesto v na'šem komunalnem
sistemu. Kot samoupravni organi na podeželju imajo pravzaprav dvojno
funkcijo:
1. delujejo kot zveza med volivci in ljudskimi odbori, tako da tolmačijo
politiko ljudsldh odborov, skrbijo, da se izvajajo njihovi sklepi, in jim posre-
dujejo predloge volivcev. Dobro delovanje krajevnih odborov bo vedno bolj
omogočalo državljanom, da bodov celoti soodločali v občinskih zadevah,
2. Rešujejo šide naloge družbenega in družinskega standarda, ki nastajajo
zaradi vedno večjega vključevanja žensk v tržno proizvodnjo in pa zaradi
sprememb v strukturi prebivalstva in družinskega gospodinjstvá. Pri svojem
dmsedanjem delu so krajevni odhoD imeli pl'eoejšnje uspehe, posebno na pod-
ročju komunalnega standarda, ker 80 urejali zadeve, ki so bíle za državljane
življenjskega pomena. Razpoložljiva sredstva so skoraj vsi znatno povečali s
prispevki ljudi v delu, materiálu in denarju. Prvenstvene naloge nekaterih
krajevnih odborov bodo še vedno zadeve komunalnega standarda, kar je tudi
razumljivo. Toda koder so te zadeve v€Č ali manj urejene in koder je večina
kmečkih žena vključenih v tržno proizvodnjo, se bodo morali krajevni odbori
V svojem delovanju hitreje preusmerjati, da bodo reševali tudi širše naloge,.
ki izhajajo iz potreb teh družin. V svojem dosedanjem delu so ti odbori premalo
težili za reševanjem širših zadev, ker mnogi med njimi po svoji sestavi niso
v€Čustrezali novi vsebini dela. V teh odborih je le malo kmetijskih proizva-
jalcev ki delajo na posestvih in v proizvodnem sodelovanju z zadrugo, mladih
ljudi skoraj ni, žensk pa je od 11000odbornikov 346 ali 3,2{J/o. Treba bo sestav9
odbornikov spremeniti tako, da pridejo vanje tisti državljani, ki jim je glede
na spremenjene pogoje življenja in dela kmečkih družin največ do tega, da se
upravljajo njihove življenjske zadeve tudi izven družinskega kroga v okviru
krajevnih in stanovanjskih skupnosti. Ker odhaja z vasi pretežno moška delovna
sila, se ba moderna proizvodnja naslonila predvsem na kmetijske proizvajalke,
toda kat kvalificirane delovne moči. To jim še posebej nalaga dolžnost, da
najdejo časa, volje in energije ter si prizadevajo, da -se strokóvno čimprej in
čimbolj usposobijo. Tako bodo v proizvodnji imele tudi več uspehov, razviti
mehanizem samoupravljanja pa bo v družbeno delo pritegnil vedno več pro-
62
izvajalk: Novi položaj jim nalaga pravzaprav tudi nova bremena. V pmizvodnji
in upravljanju prevzemajo vrsto novih nalog. Njihove dolžnosti do družine
pa so v večini primerov ostale neizpremenjene. Toda pustiti kmetijsko pro-
izvajalko zgolj v njenem ozkem gospodinjstvu in gospodarstvu bi pomenilo
pustiti jo v odvisnosti od zaslužka drugih, izločiti jo iz družbene proizvodnje
in iz družbenega dela, jo torej Ipasivizirati kot proizvajalko in upravljavko,
napraviti iz nje nesvobodnega in neenakopravnega človeka, kar ni v skladu
z osnovnimi principi naše socialistične politike.
Neskladnosti, ki nastajajo zaradi novega položaja pmizvajalk v proizvodnji,
družini in družbi z njihovimi skoraj nespremenjen~mi obveznostmi v gospo-
dinjstvu in družini, rešuje naša družba na eni strani tudi s tem, da vlaga veliko
naporov in družbenih sredstev za modernizacijo kmetijstva, kjer se pravzaprav
ustvarja materialna podlaga tudi za dvig družin skega in družbenega standarda.
Razvoj lahke industrije omogoča, da prihaja na trg vedno več tehničnih pri-
pomočkov za gospodinjstva in 'zlasti za službe, ki se opravljajo za gospodinjstva
izven doma. Prehrambna industrija daje na voljo široki potrošnji vedno več
takih proizvodov, ki 50 jih potrošniki včasih pripravljali doma. Mreža pekarn,
zlasti prodajaln kruha, se je precej razširila tudi na podeželju. Zato mnogo
kmečkih družin kruha ne peče več doma. V mnogih krajih izbirá in prodaja
izdelkov prehrambne industrije v ničemer ne zaostaja za mesti in industrijskimi
srediŠči. Po' vojni je bilo elektrificiranih z znatnimi družbenimi sredstvi in s
srerlstvi državljanov nad 3500 vasi. Električno omrežje pa za,jema 8500 vasi in
zaselkov. -
Električni in drugi pripomočki tel' izdelki prehrambne industrije naglo
.prodirajo v gospodinjstva na vaseh in marsikateri družini olajšujejo delo v
gospodinjstvu. Na drugi strani pa je z zakonom o stanovanjskih skupnostih
omogočeno, da se v okviru stanovanjskih skupnosti 'in krajevnih odborov organi-
zirajo službe za pomoč družini in gospodinjstvu na vasi, tako službe za varstvo
in vzgojo otrok, za družbeno prehrano, za preskrbo starejših oseb, bolnikov in
porodníc, dalje kopalníce, pralnice, likalnice, krpalnice in drugo. Kdaj, kje in
kakšne službe se bodo organizirale najprej, je odvisno od ljudi samih, od
njihovih potreb in pripravljenosti, da te službe organizirajo, upravljajo in
finansirajo. Jasno je, da potrebo po službah za pomoč družini bolj čuťijo tam,
kjer so mož, žena in tudi drugi člani družine vključeni in usposobljeni za
specializirano deIo v tržni proizvodnji. Take družine ne morejo več up'favljati
domavseh del, zato tudi 80 te službe namenjene prvenstveno njim. Tudi bodo
ljudj~ z visoko produktivnost jo v proizvodpji od svojega zasIužka laže plačevali
te storitve, ki se bodo zanje opravljale izven doma. Torej bo večji zaslužek
rezultat večje produktivnosti dela tudi pri ženskah. Tako bodo zaradi večje
produktivnosti pri delu vse laže plačevale te storitve. Z visoko produktivnost jo
pri delu pa se bodo hkrati večali tudi skupni skladL Kmetijske zadruge, kme-
tijska posestva in komune bodo imele več sredstev za vlaganje v družbeni stan-
dard, za zgraditev cest, otroških ustanov, šol, stanovanj, zdravstvenih in kultur-
nih domov tel' drugih objektov, ki služijo državljanom. V veTikokorist nas vseh
je, da·čim hitreje narašča delovna produktivnost, ker bodo tako hitreje naraščali
skladi posameznikov in skupnosti. DružJbeni in osebni standard, razvoj služb
za pomoč družini in gospodinjstvu, kakol' tudi povečana blaginja družbe in
posameznika, vise to je tesno povezano s produktivnost jo dela posameznikov in
tudi z njihovim družbenim udej stvovanj em. Da povečamo in dos€Žemo visoko
63
produktivnost; je potrebna vecJa usposobljenost za delo v proizvodnji in tudi
aktivno delo v delavskem in družbenem upravljanju. Tudi služ!?e za pomoč
družini in gospodinjstvu s~ ne morejo razviti ločeno od našega gospodarskega
in družbenega razvoja, mimo. potreb in hotenj ljudi tel' ne glede na njihovo
produktivnost pri delu, njihovo finanČllo zmogljivost in pripravljenost, da t~
službe opravljajo.
Ko razpravljamo in se pripravljamo, da bi organizirali službe za pomoč
družini in gospodinjstvu, moramo imeti pred oČ1ninaš gÚlspodarskiin družbeni
razvoj, našega človeka, njegovo gospodarsko in siceršnjo zmogljivost, njegove
potrebe, njegovo prizadevnost in pripravljenost, da aktivno sodeluje pri reše-
vanju vprašanj, ki nastajajo spričo novega človekovega poiložaja v naši družbi.
S sp!ošnim gospodarskim napredkom, zlarsti z razvojem industrije je vedno
močnejša tudi tehnična podlaga za modernizacijo gospodinjstva, obenem pa se
zboljšujejo pogoji za razvoj drugih služb v stanovanjskih in krajevnihskup-
nostih. Tehnično podlago gospodinjstva in druge ls!užbe je treba razvijati
v stanovanjskih in krajevnih skupnostih tudi zato, da družine in posameznike,
ki so vključeni v družbeno proizvodnjo in družbeno delo, OIsvobodimotistih
opravil, ki jih kot proizvajalci ne morejo več opravljati doma, ne da bi pri
tem trpelo njihovo delo v proizvodnji in upravljanju kakor tudi njihovo osebno
in družinsko življenje. Gre za sprostitev človeka, da bi se laže posvetil proiz-
vodnji in družbenemu delu, pri tem pa imel več časa zase in družino in tako
zaživel v družini in družbi življenje sreČllega svobodnega člove\ka.Zaradi tega
je potrebno, cla si posamezniki in organizacije odločno prizadevajo za ureditev
tehnične baze gospodinjstva v servisih stanovanjskih in krajevriih skupnosti.
Tako namreč bomo hitreje prišli do mehanizacije za opravljanje nekaterih
gospoclinjskih opravil tel' drugih služb za družine in posameznike, ki so jim te
službe najbolj potrebne. Službe v stanovanjskih skupnostih za več prebivalcev
skupaj bodo brez dvoma cenejše. Pl'ebivalci bodo laže prispevali de! sredstev
za ureditevskupnih služb, za nabavo skupnega pralnika, televizorja, za opremo
otroške ustanove, šolske kuhinje, kopalnice itd. Prenos nekatel'ih gospodinjskih
in drugih opravil na s!užbe izven doma l'azbremenjuje družino in posameznika,
medtem ko mehanizacija individualnih gospodinjstev sicer fizično olajša neka-
tera dela, a hkrati pl'inaša novo obremenitev z model1llimigospodinjskimi pri-
pomočki tel' ženi in druŽ'Ínipo nepotl'ebnem jemlje dragoceni čas. Z industriali-
zacijo dežele se je struktura prebivalstva pri nas hitro in močnospreminjala.
Od kmetijstva živi po nepopolnih podatkih 30Ofo ljudi, vendar se bo klasična
podoba kmetijstva naglo spremenila zlasti z novim petletnim načrtom. Razlike
med vasjo in mestom naglo zginevajo. Zlasti so se spremenile večje strnjene
vasi. V njih živijo delavci, zadružniki, intelektualci in drugi. Pri organizaciji
služb za pomoc družini in gospodinjstvu moramo upoštevati velike spl1erriembe,
ki nastajajo na vasi, in or.ganizirati službe, ki bodo v okviru stanovanjskih
in krajevnih skupnosti lahko rabile prav vsem. Napraviti je treba program za
razvoj teh služb, združitiv:se sile in sredstva prizadetih, ker le tako bomo
z združenimi sredstvi in močmi tel' z aktivnim delom drž.avljanov hitreje prišli
do teh službo Ce bomo stvari pravilno zastavili, se bodo tudi sl'edstva, ki jih
ho družba dajala v te namene, prav tako večalain morda še bolj, kakor se večajo
sredstva, ki jih krajevnim odbOl'om daje komunalni standard. Od številnih
služb, ki bi jih organizirali in razvili. v stanovanjskih in krajevn,ih skupnostih,
se bom v svojem nadaljnjem izvajanju dqtaknila le najnujnejših.
64
Varstvo in vzgoja otrok
Kvalitetne spremembe v kmetijstvu omogočajo, da se v družbeno proiz,..
vodnjo vključuje vedno več ženske delovne sile. Med kmetijskimi proizvajalci
je nad 60 oto žensk, na kmetijskih posestvih pa jih je med delavci kar 40 'Ofo.
Večina delavk na posestvih je mladih in z otroki. Da bodo te proizvajalke
uspešno delale v proizvodnji in opravljale državljanske dolžnosti, ne da bi se
odrekle. materinstvu in ne da bi škodo trpeli otroci, je potrebno organizirati
vars,tvo otrok v času, ko so, starši zaposleni V proizvodnji. Varstvo, vzgojo
in nego otrok namreč ni moč odlagati na druge dneve v tednu ali mesecu,
kakor lahko storimo z nekaterimi drugimi deli. Otrok potrebuje nego in skrb
vsak dan in ob vsakem času. V S10veniji se v raznih otro'Škihusta:novah oskrbuje
8965 otrok. Od teh je 46 Ofo otrok nameščencev, 41,9 % otrok delavc.ev in 4,5 Ofo
otrok kmetijskih proizvajalcev.
Kako rešujejo zaposlene matere varstvo otrok v času, ko delajo v proiz-
vodnji, zlasÚ v delovnih konicah, ko traja delovni čas v kmetijstvu na dan po
10 Ul' in tudi več, je posebno vprašanje. Po podatkih, s katerimi razpolagamo,
samo 20 Ofo kmetijskih delavk pušča otr:oke v varstvu, ko gre na delo. Druge jih
vodijo s seboj na polje, v hleve ali pa jih puščajo doma bJ:1ezvarstva. Tudi na
delu 80 otroci brez nadzorstva izpostavljeni raznim nevarnostim (stroji, živina,
orodje). V nevarnosti pa je večkrat tudi družbeno imetje, ker se otroci večkrat
igrajo s predmeti, ki lahko povzročijo požare in druge nesreče. Ker za varstvo
otrok ni poskrbljeno, vodstva posestev dopuščajo materam, da vozijo otroke s
seboj, čeprav jih pri delu ovirajo, tako da sta prizadeta njihova produktivnost in
zaslužek kakor tudi končni uspeh podjetja. V okraj u Ljubljana ima na 25 kme-
tijskih obratih 511 družin več kot 1200 otrok. Za vse te otroke pa je ena sama
kombinirana otroška u8tanova v Kočevski Reki, ki sprejme do 30 otrok. V
okraju Maribor imajo zaposleni delavci 4011 otrok do 14. leta starosti. T'ehnika
in znanost doživlja tu di v kmetijstvu si10vit razvoj, družbeno var;stvo otrok pa
močno zaostaja za našimi možnostmi. Ne smemo dopustiti, da bi bil otrok, ki je
za roditelje in družbo nekaj najdragocenejšega, svojim staršem ovÍra pri delu,
upravljanju in pridobivanju znanja, pač zato, ker premalo odločno rešujemo
vprašanje družbenega varstva otrok in ker premalo storimo, da bi se tudi
starši sami v večji med kakor sicer zavzeli za reševanje tega vprašanja.
Za delo z otroki po končani šnli mnogi I'oditelji ne najdejo časa, drugi spet
tega dela ne zmorejo. Znanje mnogih otrok j'e po končani osel)1letki pomanjk-
ljivo. Zaradi tega imajo velike težave zlasti tisti otroci, ki gredo v strokovne in
druge šole. Vprašanja družbenega varstva in vzgoje otrok bi morali hitreje reše-
vati vsi činitelji: ljudski odbori, sveti za varstvQ družine, organi upravljanja,
zadružne, sindikalne in druge organizacije tel' ZPM. V perspektivnih petletnih
načrtih komun in drugih organizacij tet stanovanjskih in krajevnih skupnosti
bi moral zavzeti vaŽil10mesto perspektivni načrt razvoja kO'mbiniranih ustanov
za varstvo in vzgojo otrok. Perspektivni program za razvoj teh ustanov naj
bi bil predložen v razpravo zborom volivcev, da bi se volivci seznanili s to
problematiko, se zavzeli za rešitev ustreznih vprašanj in te ustanove tudi fi-
zično podprli. Starši, ki rešujejo te probleme po svoje in vsak zase, naj bi bili
odločnejši pobudniki za reševanje problemov družbenega varstva. in vzgoje
otrok v okviru stanO'vanjskih in krajevnih skupnosti. Za sedanje in bodoče O'tro-
ške ustanove pa hi pristojni organi mora1i storiti naslednje:
65
- urediti delovni čas teh ustanov tako, da bi bíle odprte v času, ko starši
delaja v proizvodnji,
- teh ustanav ne bi smeli zapirati v poletnem času, zlasti ne ob delavnih
konicah, in tudi ne tam, kjer teče proizvO'dnja nepretrgoma (živinoreja, pre-
delava),'
- poklicni in laioni kader v teh ustanavah je treba razporediti tako, da
bodo delovale us'tanove tudi v popoldanskem času, ka poklicni vzgojitelj konča
svojo dnevno obveznast,
- organizirati dopisno šalo in razne seminarje za laični kader, ki naj bi
delal v teh ustanovah,
- z organiziranjem atroških ustanov bi morali začeti nekoliko smeleje.
Zlasti ,je treba organizirati preproste in cenene oblike otroškega varstva, po-
nekod morda za začetek tudi sama sezonske ali kakršne pač dovoljuje gospo-
darska zmogljivost roditeljev in družbe. Venclar naj bi te ustanove bíle kombi-
nirane in naj bi sprejemale predšalske inoolske otroke. V njih naj bi otroci
dobivali tudi kosilo in romoč pri pripravi za '0010.
Prehrana in stanovanjske razmere
Prehrana kmetijskih in gozdnih delavcev je zadeva, ki jo bo treba še po-
sebej obdelati glede na naravo dela v kmetijstvu in gozdarstvu, na raztresenost
in oddaljenost delovišč (tudi do 30km) itd. Nekatera posestva so začela usta-
navljati obrate družbene prehrane, vendar se v njih hranijo večinoma le
samski delavci in nameščenci, zatO' tudi zmagljivost teh obratov ni povsod
izkari,ščena.Na drugi strani pa se mnogi delavci hranijo tako, da nosijo s seboj
suho hrano in so na delu ves dan brez toplega obroka. Nekatera posestva so
urnik dela priredila tako, da so zaposlene žene proste ad 11. do 13. ure; da v
tem času oskrbijo za družino kosilo. Prehrana kmetijskih delavcev je enalična
in dostikrat premalo kalorična, da ne govorimo o pomanjkljivi sestavi tudi
zaradi slabih prehrambnih navad. Nekatera posestva so dala nekaj sredstev
za ureditev družbene prehrane in nekaj tudi za regres na prehrano v ob-
stoječih abratih, vendar se ti obrati povsod borijo z velikimi težavami zaradi
prostorov, denarja za opremo in pa premajhnega števila strokovnih moči za
pripravo hrane. Premala storimo, da bi se popravilo stanjezlasti glede stro-
kovne delovne síle za prlpravljanje hrane. Tudi tedaj namreč, ka zavodi za
napredek gospodinjstva in občinski centrl prlrejajo tečaje zaizpopolnjevanje
tega kadra, le redkokdaj vidima med uslužbenkami tovarišice 's kmetijskih
obratov.
Tudi prehrana otrok kmetijskih delavcev in kmetovalcev je pomanjkljiva,
ker jim matere ne utegnejo vselej ob pravem času nuditi toplo hrano. V 810-
veniji dobiva v šolskih kuhinjah 179379 ali 830/0 šoloobveznih otrok malico,
23 349 ali 11 Ufo učencev pa tudi opoldanski obrok hrane. Roditelji bi se morali
bolj zavzeti, da bi se število .šolskih kuhinj, kjer hi otroci dobivali tudi opol-
danski obrok hrane, povečalo, vendar z njihovimi prispevki v denarju ali ži-
vílih. 8 tem bi bila marsikatera mati rešena skrbi in tudi truda ,spripravljanjem
hrane otrokom. Ot.roci pa bi ob pravem času dobili toplo hrano, kar bi brez
dvoma vplivalo tudi na njihovo rast in razvoj, na njihove urnske in telesne
sposobnosti.
.66
Za ureditev prehrane kmetijskih delavcev bi bilo potrebno:
- da bi okraj ni zavodi in centri za napredekgospodinjstva z vodstvi
posestev in zadrug proučili vprašanje, kako poskllbeti za prehrano kmetijskih
in gozdnih delavcev, ter obenem pripravili predlog za organizacijo te prehrane,
nudili strokovno pomoč pri ustanavljanju obratov družbene prehrane in usp<>-'
sabljali tudi strokovne moči za te obrate,
- da bi CZZNG pomagal pri načrtovanju in sestavljanju programa za
prehrano v obratih, pripravil jedilnike in posredoval izkušnje med okraji in
centr-i,
da bi začeli življenjsko urejati ohrate družbene prehrane. Predvsem je
treba izkoristiti vse možnosti, da se z majhnimi sredstVi urede prostóri za
pripravo hrane (v poštev pridejo lah!ko kmečke kuhinje, gostilniške in tudi
poljske kuhinje po zgledu tabornikov),
- sindikati, vodstva podjetij, delavske univerze in drugi pa naj bi pri-
redili predavanja za delavce o zdravi prehrani. Mnogi delavci tudi zaradi slabe
prosvetljenosti odklánjajo hrano V obratih, češ da je predraga, hkrati pa zá-
pravljajo denar za alkoholne pijače.
Stanovanjske razmere delavcev v kmeiijstvu so precej kritične.'Kmetijska
posestva so se zadnja leta združevala v kombinate in so skoraj povsod prešla
na specializirano proizvodnjo. Za zgraditev kmetijskih obratov srno v pretekli
petletki veliko investirali. Proizvodnja na teh obratih je naglo naraščala, zlasti
živinorejska. Obrati potrebujejo čedalje več kvalificirane delovne sile. Stano-
vanjski sklad, ki ga imajo posestva, panikakor ne ustreza, predvsem je pre"
majhen. Zgraditev stanovanj za kmetijske delavce - kljub določenemu na-
predku v pretekle~ letu - moooo zaostaja za rastjo in napredkom posestev;
Tako n. pro so na obratu Mlaka (KmetijSko posestvo Kočevje) v pretelklem letu
naglo povečali proizvodnjo. Zgraidili so dva hleva za 1000svinj, porodnišnico za
60 plemenskih svinj, 4 hleve za pitano živino po 180glav iltl2 hleva za 300 glav
živine ter še 2 hleva za krave po 100 glav. Vsi hlevi so že napolnjeni. V teh
hlevih so zaposlili 30 novih delavcev. V vseh povojnih letih pa niso na tem
obratu zgradili niti enega stanovanja. V slabihnehigienskih barakah stanuje
24 delavcev, nekaj družin pa v takih stanovanjih, ki niso primerna za ljudi.
Tudi na nekaterih drugih obratih niso nobena izjema primeri, da imajo zasilné
stanovanjske pmstore urejene v bivših hlevih, skladiščih in podobno. Tudi
družinski stanovanjski prostori v okviru sedanjih hlevov niso nobena redkost,
saj jih najdemo tako na neurejenem zastarelem obratu kakor v moderno ure-
jenih hlevih. Nič posebnega tudi niso. bivališča delavk v prostorih, ki so bili
predvideni za shranjevanje strojev, v lopah, v katerih spijo, kuhajo in perejo~
ali pa komaj 20m2 veliko bivališče za 15 sezonskih delavcev. Zaradi slabih
stanovanjskih razmer mnoge prekmurske družine pošiljajo svoje otroke v rejó
svojcem ali drugim. Pridni delavci zaradi slabih stanovanjskih razmer neradi
ostajajo na posestvih, zató je ternu primerna tudi fluktuacija delovne sile.
Prav tako pa jev nevarnosti tudi zdravstveno stanje teh ljudi. Menim pa,.
da slabo zdrav:stveno stanje ni vse, kar preti ljudem, ki žive pod takimi pogojL
Dejstvo, da se poglablja razlika med razVijajočo se modernizacijo kmetij·ske·
proizvodnjeter neurejenimi osnovními življenjskimi potrebami delavcev 'V
kmetijstvu - ena izmed teh potreb je hrez dvoma tudi primerno stanovanje
- nikakor ne prispeva k prisvajanju kulturnih navad, k prosvetljenosti' in
humanostim in drugim kulturním dobrinam, ne prispeva k oblikovanju sOcia""
· lističnega človeka, ki bi le tak lahko zaživel srečno življenje zase in za svojo
<lkolico.
Na kmetijskih obratih se zaposluje množica mladih fantov in deklet, zato
je zelo važno, kakšne pogoje jim bomo nudili za delo in življenje. Ti mladi
ljudje, ki 'prihajajo iz zaostale sredine z močno zasidrano staro miselnostjo
in patriarhalno vzgojo, se naenkrat znajdejo v povsem novem okolju, na
katero so premal0 pripravljeni. Ugotoviti moramo, da srno za njihovo lažjo
prilagoditev na Dove pagoje do sedaj prav malo storili., čeprav je ta mladina
nosilec novih elementov, ki rušijo staro zakoreninjeno moralo. Seveda so stare
navade, stara miselnost, patriarhalni odnosi, zdravstvena neprosvetljenost, za-
ostalo gledanje na vlogo ženske, kakor tudi onesveščenost žensk samih le pre-
cej.šnja ovira hitrej.šemu oblikovanju pozitivnih socialističnih odnosov med
ljudmi in spoloma. Boljša in skrbnejša priprava te mladine za življenje bi od-
pravila hude posledice, ki so za marsikaterega mladega človeka usodne. Vze-
mimo primere nekaterih deklet, ki že prvo leto po prihodu na posestvo dobijo
otroka. Same so brez kvalifikacije, brez materialnih sredstev, brez stanovanja
in pogosto nedozorele, da bi lahko nudile otroku toplino, dom in ljubezen. Ti
problemi že samo po sebi težavno situacijo še bolj zaostre. Načenja se stano-
vanjsko vprašanje v še hujši obliki, vprašanje otrokove oskrbe in pomoči de-
kletu, da končno le premaga težave nezaželenega materinstva. Gre pa obenem
tudi za vprašanje spolne vzgoje in spolnega pouka v smíslu odgovornosti tako
00 otroka kakor do dekleta, ki nosi posledico dejanja dveh. Ob nadaljnjem
pouku za življenje ne bi smeli prezreti tudi pouka o kontracepciji. Gotovo je
na posestvih in na vaseh velUkodozocele odrasle mladine s pravilnim odnosům
do teh vprašanj, ki pa můrajo počakati s snovanjem družine in rojstvom otrok.
Rojstvo otroka zahteva skrbno pripravo, gmotno osamosvojitev in topel dom.
Brez tega si težko zamišljamo srečno družino in take pogoje, ki jih otrok
iPokebuje za svoj razvoj. Za pomoč mladini moramo nekaj storiti. To obsežno
lzobraževalno delo zahteva večjo aktivnost skrbstvenih in zdravstvenih orga-
nov, organizacij, Rdečega križa, centrov za izobraževanje, delavskih in ljudskih
univerz v komuni, socialnih delavcev itd. Ni dovolj, da v perspektivnih planih
komun, gospodarskih in drugih organizacij zajamemo samo proizvodne naloge,
gradnjo hlevov, nakup živine in podobno, ne vnašamo pa vanje tudi tistih ele-
mentov, ki so pogaj za ureditev primernega življenja delavcev in tudi pogaj
za nemoteno proizvodnjo.
Ce ne bomo vzporedno z velikimi naložbami v kmetijstvu reševali. stano- ••.
vanjskih in drugih problemov za one ljudi, ki bodo delali v tej specializirani
proizvodnji, boogrožena tudi uspešnost teh naložb. Pri gradnji stanovanj za
kmetijske delavce so še, precejšnje nejasnosti, kje na~ bi se stanovanja gradila
'in kakšna naj bodo. Nekateri zagovarjajo načelo, da je treba stanovanja graditi
heposredno ob deloviščih, tO'rej izven naselij, in sicer zaradi same narave
delovnega procesa, zlasti v živinorejski panogi. Ob teh deloviščih pa ponekod
gradijo stanovanja brez prostorov za umivanje in kopalnic,ikakor da bi de~
lavcem vse to ne bilo potrebno. Nerazumljivo je, zakaj dopuščamo eno in
drugo. Delavci in strokovnjaki ne stanujejo radi v odtačnih deloviščih, od-
trgani od življenja, od šol, kulturnih ustanov, preskrbovalnih in drugih ob-
jektov. Mislim, da je s tako prakso treba kratko mala prenehati in graditi
stanovanja v naseljih, kjel' so komunalne in druge naprave,pa tudi prostori
za kopalnice, ki niso prav nobeno razkošje, teniveč vsakdanja človekova po-
treba. Urbanisti, projektanti in ljudski odbori naj V prihodnje upoštevajo ta
načela in jih v praksi uresničujejo. Za ureditev stanovanjskih vprašW1j kme-
tijskih delavcev bi se morali bolj zavzeti tudi ljudski odbori. Reševanja teh
vprašanj ne bi smeli prepuščati kmetijskim posestvorn samim, ki &0' že tako
močno ohremenjena. s proizvodnimi nalogami. Perspektivni načrti komun bi
morali vsebovati tudi rešitve za ta vprašanja.
SploŠ'no in strokovno izobraževanje
V razvitem mehanizmu družbenega samoupravljanja se bodo kmetijske
proizvajalke vedno češče znašle pred dejstvom, da bodo razpravljale in sode-
lovale pri reševanju raznih vprašanj v gospodarstvu, zdravstvu, prosveti, kul-
turi ter komunalnih in socialnih zadevah. Tudi· bo od njihove sposobnosti in
spoznavanja stvari čedalje bolj odvisen sprejem kvalitetnih sklepov in rešitev
za posamezna področja. To pa jim lIlarekuje, da se nelllehno usposabljajo kot
proizvajalke, upravljavke in družbene delavke in da v sebi prebude smisel
in zanimanje tudi za gospodarska, te!:mična in druga vprašanja.
V vrsti izobraževalnih' ustanov so se pri nas v poslednjih letih izoblikovali:
- oddelki za odrasle pri rednih šolah,
- izobraževalna središča pri gospodarskih organizacijah,
- delavske in ljudske univerze.
Kmetijske proizvajalke so sicer v proizvodnji pridne kot rnravUe, toda
večina jih opravlja le težaiška, nekvalificirana dela. Njihova splošna razgle.•.
danost je majhna, nepopolna je tudi osnovnOeŠolskaizobrazba. Tudi to je eden
izmed vzrokov, da v družbeno delo ne posegajo bolj. Zato je potrebno, da se ~
v okviru izobraževalnih ustanov napravi perspektivni načrt za izobraževanje
proizvajalk, in sieer za:
sploŠilo izobrazbo,
- strokovno uspo-sabljanje,
- šolanje v šolah za odrasle,
- izobraževanje za opravljanje družbenih funkcij,
- idejno-politiČllo vzgojo,
- zdrav:stveno vzgojo in
- tehniČllo vzgojo.
lzobraževalno délo je potrebno čimbolj približati proizvajalkam ter najU
primeren čas in kraj, do katerega bodo ženske lahko prišle brez večje zamude
časa. Zla-sti nujno pa je, da v njih, po-sebnopri ženski mladini vzbudimo več
zanimanja za strokovno, zdravstvena, tehnično in splošno izobraževanje ter
idejno-politično vzgojo.
Ob tem se mi zdi važno pOdčrtati pomen tečajev, ki jih je prirejal za
mlada dekleta Rdeči križ. S temi tečaji bi morali sistematično nadaljevati
in jih, če ne gre drugače, posebej prirejati tudi za mladino, ki ne dela na
posestvih. Te tečaje bi bilo potreba prirejati tudi za mladeniče in ne samo za
dekleta, kajti zdravstvene vzgoje v življenju so potrebni eni in drugi. Na drugi
strani pa bi bilo prav, da hi organizacije Ljudske tehnike sedaj, ko živímo v
dobi tehnike in avtomatizacije, organizirale tečaje za dekleta pač z namenom,
da bi pri ženski mladini _vzbudili več zanimanja in smisla za tehniko, s katero
se danes vedno bolj sr€Čujejo tudi dekleta.
ZakLjuček
Nagel gospodarski in družbeni razvoj prinaš-a v našo vas velike gospo-
darsk;e in družbeno-politične spremembe, ki do temelja spremil11jajopoložaj
kmetijske proizvajalke v proizvodnji, družini in v družbi. Glede na to smo si
pač vsi dolžni prizadevati:
- da se bodo te proizvajalke strokovno čimbolj usposabljale za delo v
moderni proizvodnji,
- da bodo sodelovale v političnih, družbenih in gospodarskih organiza-
cijah, organih upravljanja in ljudskih odborih,
- da si bodo pridobivale splošno, strokovno, tehnično zdravstveno in
idejno~politiČl11oizobrazbo.
Družbenopolitične, gospodarske, ·sindikalne in zadružne organizacije, organi
upravljanja ter ljudski odbori naj v svoje delo in v svoje perspektivne načrte
vnesejo tudi tiste elemente, s katerimi bodo reševqliprej nakazane probleme.
Tako bodo vse hitreje ustvarjali pogoje, da se bodo proizvajalke lahko holj
pošvetile strokovnemu in javnemu delu ter osebnemu in družinskemu živ-
ljenju. Tako bomo tudi hitreje odstranjevali ostanke preteklosti, ki ne tičijo
vedno le v gospodarskih pogojih, temveč večkrat tudi v nas samih, v naših
pogledih na položajžene, v pogledih, ki večkmt nimajo nobene zveze s so-
cialističnim( pogledi na ženo in tudi ne s socialističnim humanizmom.
Še posebej bi poudarila, da je potrebno več delati z mladino, zlasti bi se
morali potruditi, cia bi jo bolj spoznali, jo bolj razumeli in ji bolj zaupali,
()benem pa vedeli, kje živi in v kakšnih okoliščinah in kdo vse vpliva na
oblikovanje teh mladih ljudi.
STVARNO OMEJEVANJE HITROSTI
S p['oučevanjern v tej smeri 150 v ZDA
dokazali, da je pri neki sorazmecr:no ve-
litk1i·Ihit,rosúi na dobro urejenih ces.tah z
ve1ikim pro~etom· ods.totek nesreč naj-
nižji. Ce upoštevamo prevožene razclalje,
ted:aj se pri najmanjšJ.h hHrosit~h avto-
mobilist de:jansJw zaplete v največ ne-
sreč. Odstoitek se znižuje, boIj ko se h~-
.troot približuje 100 kilometrom na uro,
iznenada pa poraste, brž ko preseže to
mejo. Te ugotov:itve bů lanko prJpomogle"
k stvarnejšemu ,omejevanju Mtrositi.
POLETNiI ZDRSKI
PredSlkaveBrintanskega laboratorija za
proučevanjecest (Br.i:úishRoad Research
LaiboraJtory)v zvezi z relatdvn:im vpl:ivom
dolQčenega cestnega tlaka na njih drsnost
50 doikazale, :da se je dostikrat bolj bati
poletja kakor zime: cesta, kJ.je bila dolgo
10
razdobje suha, pa se nanjo nenadoma uli-
je ploha, je neprimerno bolj drsna, :ka-
kor če b~ jo nepr;enehoma močil dež.
VEC SR~CE KAKOR V LOTERIJI
Na Holandskem vsako leto na vsak:ih
300 oseb enega doleti lažja a1i težja po-
škodba v prometn,i neslreč,LStati.SItike za
leta 1955-1957 izkazujejo na 100000 pre-
bivalcev za'radi prometnih nesreč- 16
smrtnih žrtecv in 300 do 350 ranjenih.
PROMET V MESTU IN NA DEŽELI
Na HolandSlkem 150 otroci od 1 do 15
let po velJikih mestiJh dvakrat bolj v ne-
varuos,ti, da se poš'kodujejo p:ri prometnJh
nezgodah, kakor v krajih z manj kat
20000 plrebivald. Kar !sepatiče žrtecv pri
1eh nesr€Čah, jih je največ med O'troki s
podeželja.
Kaj nam prinašala zvezni zakon o organizaciji zdravslvene službe in pa
osnulek zakona o zdravslvenem varslvu in organizaciji
zdravslvene službe v iRS
Ko želimo razpravljati a stvareh, ki dejansko pomenijo revolucionarne
spremembe v organizaciji naše zdravstvene službe in pri upravljanju zdrav-
stvenih zavodov, moramo najprej omeniti odločujoče sodelovanje delovnega
kolektiva pri upravljanju zdravstvenih zavodov. >
Upravni odbor - organ samouprave
Upravni odbor, novi organ samouprave, izvoli iz svojih vrst delovni ko-
lektiv zdravstvenega zavoda. S tem organom samoupravljanja uvajamo zdaj
tucli v zdravstvu resnično samoupravljanje, kat. ga imam0' v gospodarskih or-
ganizacijah. Zdaj prihaja kolektiv zdravstvenega zavoda res v povsem nov
položaj in postaja činitelj, ki' bo pomembno vpliva! na zdravstveno službo v
celoti in na njeno družbeno koristnost. Vse važnejše funkcije prehajaja zdaj
z administrativnega vadstva na kolektiv, to je na njegov izvoljeni organ samo-
upravljanja. Doslej namreč družbeno upravljanje ni moglo reševati vseh aktu-
alnih vprašanj, saj ni poudarjalo vloge kalektiva kat samaupravljavca.
Pravice in dolžnosti upravnega odbora
Naj na kratko. povzamemo, kakšne so po splošnem Zveznem zakanu o
organizaciji zdravstvene s~užbe pravice in dolžnosti, ki jih ima upravni odbor
kot organ samauprave v zdravstvenem zavadu: -
- upravni odbar obravnava zavodova pravila, finančni načrt in letni
delavni načrt ter jih predlaga svetu zavoda;
~ sprejme pravilnik o delovruh razmerjih, pravilnik o osebnih dohodkih
in druge pravilnike ter sklepni račun zavoda in jih daje svetu v soglasje;
- odloča 0' vaŽll1ejšihvprašanjih zavodovega finanČll1o-ekonomsikegapo-
slavanja;
- odloča a ugavorih zoper odločbe upravnika o delovnih razmerjih;
- opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z navedenim zakonom, z
novimi zakonskimi predpisi in spravili zavoda.
Odloča tudi kolektiv
Odslej naprej ne ba torej več zdravstvenega zavoda, v katerem ne bi
njegov kolektiv odločal a vseh vaŽll1ejšihvprašanjih. Nespamo je, da je treba
uveljaviti funkcija kolektiva prvenstveno na področju notranje delitve in
vseh tistih vprašanj, ki zadevajo položaj njegovih članov: S tem zakonom se
71
namreč bistvena spremmJa položaj delavnega kolektiva tudi glede njegovega
vpliva na višino skupnih dohodkav vsakega njegovega člana. Pravilnik. o
osebnih dahadkih ba namreč sprejemal upravni odbor v soglasju .s svetom
zavada, ka ga bo poprej abravnaiVal ves delo'Vni kolektiv, tako da bo moral
upoštevati mnenja in predloge njegovih članov. Te pravice, to močno razširjeno
upravljanje narekuje torej vsemu kolektivu in vsem' posameznikom, da si
prizadevajo' za zboljšanje 'organizacijskega strokovnega dela na posameznih
delovnih mestih in na padročju vsega zavoda. S to novo vlaga kolektiva je
kanec administrativne hierarhije, ki je bila glavni vir birokratskih teženj in
marsikje tudi samovolje v zdravstvenih zavodih. Te pravice bodo amagočale
hitrejši razvoj in krepitev demokratičnih sacialističnih odnosov tudi na tem
padračju. Vsega tega doslej ni davoljevala hierarhična razvrstitev v javnih
službah, ki so imele še izključno državni značaj; izključevala je vlogo kolektiva.
Zdaj pa, ko postaja vlaga kolektiva vse močnejša, so vedno ugodnejši tudi
pogaji za nove delavne odnose, ki ne boda več temeljili, denima, sama na neki
farmalni disciplini, marveč tudi in predvsem na asebnem zanimanju posa-
meznih zdravstvenih delavcev.
Samostodno finansirande zdravstvenih zavodov in osebni dohodki
zdravstvenih delavcev
Naj dalje amenimo uvajanje novih načel o finansiranju zdravstvenih za-
vodav. Nedvomno sa ta načela posledica povečane materialne asnave in drugih
sprememb v življenju družbene skupnosti. Tako se bodo odslej finansirali pa
načelih samastojnega fina:nsiranja vsi zdravstveni zavodi in ne samo tisti, ki
jim je kurativa prva naloga. Za vse vrste zdravstvenih storitev bodo zdrav-
stveni zavadi sklepaIi pogodbe s tistimi, za katerlh račun jih bodo opravljali
(fondi zdravstvenega zavarovanja, ljudski odbori, gaspodarske in druge orga-
nizacije itd.). Torej je osnava teh odnosov samastojnogospodarjenje na temelju
stalnih virov dohodkav, ne glede na to, ali izvirajo iz plačanih uslug ali pri-
spevkov iz družbenih sredstev. Seveda pa poudarja zakon, da naj se zdrav-
stveni zavodi usmerjajo predvsem k dohodkam od lastnih uslug. Le-to je v
bistvu namreč osnavni pogoj za dejansko samostojnast vsakega zdravstvenega
zavada in njegovega kolektiva. Po tej poti lahko kolektiv pavečuje lastne
dahodke in seveda tudi osebne prejemke zdravstv:enih delavcev. Tako zdaj
prvikrat vzpastavlj-ama neposredno vzajemno odvisnost med uspehi dela, ki jih
dosega kalektiv závoda, in skupno vsoto osebnih prejemkav. S tem daje zakan
zdravstvenim delavcem mnoga boljši položaj v zdravstveni službi, kakar so ga
imeli doslej; obenem pa jim nalaga tudi večjo 'odgovarnost pri izvaj'anju' zdrav-
stvenega varstva. Pa načelih splošnega sklepanja 'pogoďb in ustvarjanja do-
hodkov úd lastnih uslug bodo osebni dahodki vseh zdravstvenih profilov nujna
odvisni od skupnih dahodkov, ki jih bo ustvaril njihov zavod s svajim delom.
TOl'ej se osebni dohodki ne boda več določevali, kakor doslej, pa adrninistra-
tivnem uradniškem sistemu, marveč po sistemu, ki velja v gospadarskih orga-
nizacijah. Pa novi kancepciji zdravstveni delavci nisa več uradniki; paslej bodo
ustvarjali osebne dohadke na osnovi strakovne sposabnosti, izkušenj, delov-
nega mesta, absega dela, na osnovi osebne prizadevnosti in osebnih kvalitet
itd. Za tista dela, ki jih lahko rnerima pa učinku (labaratorijska dela, rent-
genske preiskave, uspešno opravljena cepljenja in pod.), pa tudi po učinku
72
vsakega pasebej in pa .učinku organizacijsko~delovne enote, v kateri delajo.
Tarej ne bo osebni dohodek zdravstvenih delavcev odvisen samo od njihovega
lastnega dela, marveč tudi od uspehav, ki jih ho dasegala pri delu vsa orga-
nizacijska enota. Zakan na ta način spodbuja vse zdravstvene delavce k baljši
kakovosti pri strokovnem delu in s tem seveda k nadaljnjemu razvoju zdrav-
stvene službe sploh.
Svet zdravstvenega zavoda in njegove naloge
Svet zdravstvenega zavada bo kot družibeno-palitični organ vsklajeval delo
zavoda s potrebmni družbe, tako da s tem resnično pastaja družbeni organ.
Sprejemal bo pravila zavoda, njegov finančni in letni delovni načrt, dajal so-
glasje k pravilniku o delovnih razmerjih in o asebnih dahodkih zavada, abrav-
naval ba pripombe in apazorila prizadetih organav, organ~zacij, zavodov in
državljanav glede nepravilnasti pri delu zavada in razmerij med zdravstvenim
asebjem in balniki (družbena kantrola), adlačal ba a sprejemu in razrešitvi
vadilnih uslužbencev itd. Opravljal ba torej naloge kot upravni adbor po do-
sedanjih predpisih, le s ta sprememho, daso rešitve finančno-ekarnomskih
naJog, nekatere persanalne zadeve in pa skrb za izobraževanje kadrov itd. pre-
nesene na rnav upravni odbar kat argan samouprave.
Vloga državLjanov ter paLitičnih in družbenih organizacij
Tudi vprašanje gled~ pravic državljanav je zelo pomembna v nadaljnjem
razvoju zdravstvene službe, in ta tembolj, ker so funkcije zdravstvene služ'be
maČllove'zane na življenje komune in vsakega njenega člana. Seznanjanje držav-
ljanov (zbori volivcev, konference SZDL, ZK, skupščirnefandov sQcialnega zava-
rovanja, seje ljudskih odborov, sestaniki delavnih kalektivov) z delom zdrav-
stvenih 2aV1000Vin organov samoupravljanja ter družbenega upravljanja prehaja
že v prakso. Zdravstvem varovanci zdaj ne bada več samo načelrno razpravljali
a problemih zdravstvene službe, marveč bodo lahko marsikatero od njih de'janska
tudi že reševali. To je načelo resničnega upravljan'ja, načelo močnej.š€lgain ne-
posrednej.šega vpliva državljanov in njihovih političnih ter družbenih organizacij
na dela in notranji meharnizem zdravstvene službe kot javne službe. Še posebej
pa moramo poudariti pravico državljanov ter političrnihin družberrih organizacij,
ki jih imajo n .pr. pri sprejemanju programa posameznih zdravstvenih zavadov,
pri izvajanju zdravstvenega varstva, ~ri družbeni kontroli itd.
Pravice državnih organov
Po novem zaikonu imajo državni o['gani le še pravico, da nadzirajo zako-
nitost dela v zdravstvenih zavodih, dalje pravioo da sodelovanja pri orienta-
cijskem programu za izpopolnitev omrežja in nadaljnji ra:zvoj zdra"V'stvenihza-
vodav, pravico do sodelovanja pri pragramih zdravstvenega varstva v politična-
teritorialnih enotah, pravica do ustanavljanja novih zdravstvenih zavodov in
do reševanja podobnih vprašanj. Komuni pa je odslej naprej zaupana vsa
skrb za zdravstvena varstvo državljanov in za preventivno varstvo k()munalne
skupnosti.
Zdrav'stveni delavci po prosti izbiri
Naj na kraju omenimo še pravico državljana dO'praste izbire zdravstvenega
delavca in tudi zdravstvenega zavada. Marda se ta ne ba dala uresničiti povsod
in takaj. Vendar hi to ne smel biti izgova'l",da ne bi izvedli svobadne izbire
zdravstvenega delavca in zavada vsaj tam, kjer je ta že mogače. Takšen iz-
gavor bi namreč pomenil, da priznavama ta načela sama v besedah, ne pa tudi
v praksi. Zdravstveni delavci namreč se boda marali ob načelu svobadne izbire
resnična patruditi, da jih bado balniki zahtevali in iskali. Morali si boda ne-
nehna prizadevati in skrbeti Zl} čedalje večja strokovnost. V nasprotnem pri-
meru se bo namreč lahko dogajalo, da bodo iskali ljudje balj kakavastne zdrav-
stvene delavce in bolj kakavastne zdravstvene zavade. Odveč pa je strah, da bi
ta svobodna izbira v organizacija zdravstvene službe zanesla kakršnakali anar-
hija, saj maraja pravila vsakega zavada jamčiti zá red in sistem dela.
Sklep
Ta 50 najvažneJse spremembe, ki jih prinašata navi zvezni zakon o arga.,..
nizaciji zdravstvene služhe in asnutek zakona a zdravstvenem varstvu in arga-
nizaciji zdravstvene službe v LRS. Uresničenje teh načel bo. bistveno spre-
menHa adnase v zdravstvenih zavadih in med njimi. Sistem upravljanja se
izpapolnjuje in krepi z novo vlogo kalektiva. Taka boma ab novih pagojih
dobili mažnasti zaše hitrejši razvaj zdravstvene služhe in za hitrejša krepitev
demokratičnih socialis,tičnih odn()sov. Seveda pa imajo pri vsem tem svoje
nalage tu<;liorganizacije, kot n. pr. Zveza komunistov, sindikati in drugi druž-
heno-politični činitelji (strakavna društva). Le~ti naj pamagaja zdravstvenim
kollektivom, da se čimprej vključija v nava dela in nove na10ge za zgraditev
navih adnosov. Obenem pa naj jih kar najbalje pripravija tudi palitična, da
boda čimprej prevzeli in uspeŠíl'laizpolnjevali vse tiste dalŽllosti, ki jim jih
nalagaja novi zdravstveni predpisi. Slavka Kobě
Zakon O rejništvu
Družinska zakanodaja v LR Sloveniji se je izpopalnila z važnim zakonskim
predpisom - z zakonam o rejništvu (Uradni list LRS z dne 3. XI. 1960 št. 34/60).
Ta zakon ureja razmerja atrak, ki živijo v rejniških družinah. Oddaja otrok
v rejništvo je poleg pasvajitve najprimernejša ablika za varstvo mladaletnih
otrak, ki sa izgubili starše, kakor tudi atrok, ki iz zdravstvenih ali vzgojnih
razlagav ne mareja živeti vlastni družini. V rejniških družinah živi pri nas
pod družbenim varstvom akoli 4000 atrok. Med njimi jih je velika števila
mladaletnih v starosti ad 7 dO'15 let, ki so jih starši dali služit večjim kmetom
za pastirje.
Z zakanam a rejništvu je podana. asnava za pravilna skrb nad vsemi
atraki, ki nimaja lastnega doma, ta 80.predvsem atraci·:
- ki so jim umrli starši;
- ki jim je umrl eden od staršev, drugi pa iz 8Ocialnih,zdravstvenih ali
drugih razlogav začasna ali trajno ne more skrbeti zanj-e;
74
- otroci iz socialno in zdravstveno ogroženih- družin, kjer so starši sicer
še živi, vendar pa je v domačem okolju ogrožen duševni ali telesni razvoj otrok.
Zaradi posebnega družbenega interes a za pravilen razvoj takih otrok so
otroci v rejništvu pod posebnim družbenim varstvom in nadzorstvom, kot ga
določa navedeni zakon. Službeno nadzorstvo se bo obvezno izvajalo tudi nad
m1adoletnimi otToki, ki jih dajejo v rejništvo starši sami. To nadzorstvo bodo
ob sodelovanju z družbenimi organizacijami, ustreznimi zavodi. in sorodnimi
strokovnimi službami, opravljali pristojni občinski organi socialnega varstva -
na katerih področju bodo imeli otroci pred oddajo v rejništvo svoje stalno
oziroma začasno prebivališče.
V zakonu o rejništvu so izražena sodobna načela varstva in skrbi za mlado-
letne otroke. Predvsem zakon jasno poudarja potrebe, da otrok brez uteme-
ljenih razlogov ne ločimo od staršev. Zato morajp skrbstveni organi pred od-
dajo otrok v rejništvo poskusiti vse, da odpravijo vzroke, zaradi katerih bi
bilo potrebno otroke starš'em odvzeti in jim poiskati novo družinsko okolje.
Nadalje zakon iiraža načelo, da je treba poiskati otroku tako družbeho in
kulturno okoije, kjer bo kar najbolj zagotovljen njegov pravilni razvoj in kjer
bo čimbolj poskrbljeno za njegovo pravilno vzgojo, šolanje teT poklicno uspo-
sabljanje. Nujno potreben je zato pogoj, da se dajejo otroci v rejništvo pred-
vsem v krajih z organizirano splošno zdravstveno službo in z dovolj ugodnimi
pogoji za šolanje.
Po novem zakonu je predvsem varna pravilna izbira rejniške družine, ki
naj bi bila otroku v največji med sposobna nadomestiti toplino, ljubezen in razu-
mevanje družinskega okolja. Za pravilen duševni in telesni razvoj otrok v rej-
ništvu so najprimernejše popolne rejniške družine. Zato je treba izbirati
predvsem družine, kjer sta oba zakonca primerne starosti. PripOTočljivo je
dajati otroke takim rejnikom, ki bi tudi sami mogli imeti lastne otroke v isti
starosti, kot je rejenec. Če bi imela re'jniška družina svoje lastne otroke, naj
bi bil rejenec po možnosti najmlajši otrok v družini. Rejniki, ki bi imeli otroka
v reji krajšo dobo, ne bi smeli otroka čustveno preveč navezovati nase.
V zakonu je predvideno tudi rejni'štvo za otroke z motnjami v duševnem
ali telesnem razvoju, za družbeno neprilagojene otroke kakor mdi za otroke,
ki so kakorkoH prizadeti v čustvenem življenju. Duševno huje prizadetih otrok
pa praviloma ne dajemov rejništvo. Za vse take otroke morajo biti rejniške
družine še skrbneje izbrane ter za nego in vzgojo kakorkoli pdzadetih otrok
dovolj pripravljene in usposobljene. Prav tako je treba tem otrokom pOiskati
drugi dom v takem okolju, kjer bi jim bilo omogočeno specialno šolanje in
pokliono usposabljanje.
Pravilen duševni ali telesni razvoj rejencev pa bi bil ogrožen v neurejenih
ali zdravstveno resnej e prizadetihrejniških družinah, predvsem v družinah,
kjer so člani bolni za hujšimi nalezljivimi boleznimi. VaŽllo je zato, da se s
posebnimizdravniškimi pregledi ugotovi zdravstveno stanje družinskih članov
iz predvidenih rejniških družin, še preden le-te dobijo v oskrbo rejenčka.
Rejniška družina ima pravico do piačila za oskrbovanje otroka, rejnino pa
plačujejo po svoji zmogljivosti starši oziroma pristojni skrbstveni organi. Višina
rejnine se določa za vsakega otroka posebej s pogodbo med rejniki in skrb-
stvenim organom, ki je otroka dal v rejništvo. V pogodbi je treba še določiti:
trajanje rejništva, dolžnosti rejniške družine glede otrokove nege, vzgoje in
75
šolanja, dolžnQsti rejniške družine v zvezi z otrQkovim zdravjem, način vzdrže--
vanja stikov z otrokovimí starši oziToma skrbniki Hd.
Rejniška družina lahko iz utemeljenih razlogov odpove rejniško pogodbo v
roku treh mesecev, če ni v pQgodbi dQločen daljši odpovedni rok. Pristojni
skrbstveni organ pa lahko odpove rejniško p.ogodbo, če bi prenehali vzrQki,
zaradi katerih je bil Qtrok oddan v rejništvo, če bi se v rejniški družini spre-
menile družinske in materialne razmere v toliki meri, da bi le-ta ne mogla
več oskrbovati rejenca ali če bi rejenec zaradi bQlezniin drugih razlogov doživel
v rejniški družini take spremembe, da bi to občutno oviralo njegov"normalni
razvoj. Rejniška družina mOTa nanveč otroka pravilno negovati, mu dajati
primerno prehrano in odskrbo ter ga vzgajati za koristnega člana družbene
skupnosti. •
Pristojni skrbstveni organi bodo nadzirali otToke v rejništvu, spremljali
njihov duševni in telesni razvoj ter ču.stveno prilagoditev v Tejniških družinah.
Zanimali se bodo tudi za šolske uspehe rejencev in za njihovo poklicna uspo-
sabljanje. Pri rejencih, ki bodo živeli na področju druge občine, bo moral kra-
jevno pristojni skrbstveni argan spremljati njihov razvoj in obveščati matični
skrbstveni organ a življenju posameznega otrQka, zlasti kadar bi bili v rejenč-
kovo koTist potrebni nagli ukrepi.
Ker bodo pristojni skrbstveni or'gani nadzirali tudi otroke, ki jih bo:do dali
v rejništvo starši sami, so le--ti obvezni najkasneje v 30 dneh sporočiti pri-
stojnemu skrbstvenemu organu, da SQoddali otroka v rejništvo. Skrbstveni
organi bodo ukrenili vse potrebno, če hodo ugQtovili, da starlši sami rejnikov niso
dobro izbrali in da bi tako bil ogrožen otrokov pravilni razvoj.
Skrbstvenim organom lahkQ pri izvajanju nadwra rejencev uspešno poma-
gajo druge strokovne .službe, zlasti zdravstvena patronaŽlla služba. Zdravstveni
nadzor nad rejenci so dolžni opravljati pristojni zdravstveni organi po veljavnih
predpisih in navodilih. Patronažne medicinske sestre naj bi pomale vsakega
rejenca na svojem področju in opozarjale rejniške družine na pravilno nego in
zdravstveno varstvo otrok. Medicinske sestre bi poleg družbenih organizacij
la:hko sodelovale tudi pti iskanju primernih rejniških družin in pti splošnem
zdravstvenem p:rosvetljeva.nju družin, ki bi oskrbovale rejence.
Svet za socialno varstvo LRS ho dal pristojnim organom posebna podrobna
navodila za izvajanje Zakona o rejništvu. V smíslu teh navodil bo nujno po~
trebno vskladiti delo socialnih in zdravstvenih organov terslužb za uspešen
razvoj rejnišké službe, predvsem pa za sreČllo in zdravo življenjeotrok, ki SQ
zaupani rejniškim družinam.
VARNOST V TAKsrJU
Po dveh le1:lihvožnje brez nesr€Čdo-
Ibijovoznik!ita;ksijevna Japonskem spri-
čevalo in vidno značko za v gumbtnicoin
na vetro,bmn.Med 20 000 voznii!kdtaksijev
v TokJ.ujih je to odlikovanje dobilo 274'5.
Tudi v Nemčřji nagraj'ujejo vozače brez
nesreč.
76
KADAR NE MOREiMO DO ZDRA VNIKA
Neki ameriški tovar:nar farmacevtskih
proiizvodov predla,gauvedbo cenenega
pripravka - »unlverzalni antidot«, 'ki
lahko reši življenje zas,trupljencu, ko
č'akana zdravniiškopomoč.:dva dela oglja
v pcrahu,del magnezijeveg1;).oksida jn del
ta:ndna.
Ob 50. oblelnici smrti
Róberla Kocha
D r. M i r k 'O K a r I i n
Uredll1ištvopričujočega obzornika me je naprosUo, naj napišem članek v spomin
na obletn:ic'Otega veUkega bakte[1ologa. Že prr:ednekaj leti sem napisal "Kratek življe~
njepis Robevta KOIcha«,ki pa ni nikdar izšel. Zdaj sem ga, nekoUko zaprašenega,
izvlekel iz predala rokopisov in ga za,čel.preibiratL Ker je za spomiIrlJskičlánek od-
ločno preobširen, sem ga kar se da s!krajšal. Tak'O okleščen naj bi našim bmlkam
dal bežno podobo 'zelo razg'ibnnega življenja tega ~zrednega moža:
Robert K:och se je rodiil ll. decembra 1843 v rudarskem mestu Clausthal' v
Gornjem Harzu. Njegov oče je hlil spočetka navaden rudar, pOZlnejese je povzrpel do
učiJtelja na rudarski 'šoU, svojo živ1jenjsk'O pot pa je zalključil kot tajni rudarski
svetnik ill1vodja rudnika.
V ljudski šOIlije bil Roibert pOlvprečen učenec, šele v gimnaziji je počasii začel
kazati sm1sel za op,azovanje narave. Od nešolskih predmetOlv s'Ogaše mlika1išah, petje
iniigrail1je na klavir.
Leta 1862 je KOIchopravil zrelostni iz,pi1tin se vp,isal na filozod'sko fakulteto v
G6tti<nge!llu.Poslušal je predmete iz !llaravoslovja in matemati'ke. Na univerzi je bil
Robert zelo prizadeven in je, ker ni imel kaj :prida podpore od doma, živel precej
skromno. Eldina njegova strast je ibiiltůbak. Ker ga študij filozofije ni zadorvoljeval,
se je po dveh semestrih vpisal na medicino. Med ,njegovimi prvimi učitelji je bil
tudi znani anatom JaJrob Henle (1809--4885), ik!ije že takrat učdl, da nalezljive bolemi
povzročaj'O pOlsebnakužila. Le-ta so bržda rastlinskega izvora in menda tako majhna,
da jih 'ni moči videti.
Že v prvih semestrih se je Koch srpoznal z ráJoo mikroskop a, ki mu je pozneje
prinesel svetnvn'O slavo. KOiIDajdvaindvajsetleten je opravil vsě izpi.tez najvdšjo
pohvalo in napisal doktorsko nalogo. Tako je bil 16. jnnuarja 1866 promO'Víiranza
doktorja medicine.
Ker 180 ga od zgodnje mladosti privlačevali tuji kraji, se je najprej ponudil za
vOjaškega zdravnika v Rusiji; ko so ga tam zavrnil:i, je V Hamlburgu zaprooU za
77
mes1;oladijskega zdravnika na kakšnem velikem parndku. Ker se mu tudi ta želja ni
izpolll1ila, je sprejel s,lužbo pomoŽl11egazdravnika splOlŠne bolnišnice v Hamburgu.
Po treh mesecih je sprejel mesto zdravnika v nekem zavodu za Quševne ibQlezni pd
HannoVlru. Tu se je julija 18>67Qženil s hčerkQ protestaiI1tovskega nadškoďa (irz;sYQjega
rojstll1egamesta, ki JO'je pQznal že iz dijaških let. Leta 1869 ~ je kot zdravnik slplošne
prakse preselil v pomorjansko mestece Rakwitz, kjer se je kmalu rešil vsa!k:d'anjih
skribi.
Vmes je leta 1870 iZJbruhnila prusko~francoska vojna. Nekaj časa je bil Koch v
vojnem lazaretu tik za fronto, vendar je bil že pred kOil1cemvodne odpuščen v civilno
službo. Leta 1872 je z odliko naprav[l [zpit za mestnega ZJdravnika (fizika) !in postal
okrožni 2idravnik v Wollsteinu. Tu je Koch zaiČelz raziskQvalniŮIIldelom v skromnem
laboratoriju, ki ga jez zaveso pregradil kar od SVQjevelike študij'Ske sobe. KO'mu je
žena za rQjstni dan kupila mikrQskop, je še laže 2illanstvenO'de:lal. Kakol' njega dni
A. Leeuwenhoek (1632-1723) je IKooh zdaj pod drobiÍ1Qgledomorpaz,!J'valalge in infu-
wl'ije, ki sIi.j'ih je 2illašal iz bldŽl11jemlakuže. POemal je že raziskovanja francOlSkega
kemtka L. PasteuTja (1822---'1895), ki je dognal, da enostaniČil1eglivice kvasQvke sladkQr
v mO'štu spreminjajo v vinski alkohol. Pasteur je 1udi domneval, da gnritje mesa po-
vzročajo posebne glivice, morda pa tudi gnojenje ran. 'Do misel je po Parsteurju pre~
vzel angleški kd.rU'rgJ. Lister (l827-1912) !in pm orperacijah uvedel antisepso.
V Kochovem okraju se je prav tedaj ffil.1ožinskopQjavljal vralllični prisad pti
goveduin Qvcah, pa tudi pri ljudeh. Ceprav so že 20 let pred tem na Nemškem in v
Fl'anciji opisali neke paličice v krvi živali, poginuldh 2ia antrakSQm, je Koch začel
sistematično iskati pravega pOIVzročitelja. Uvidel je, da bi pri vsakem takem delu
moral i2ipoln'lti tri pogoje: _
1. Pri vsakl za antraksom 'obolel:ižival!i ali člorve:kuje treba najtd povzročitelja,
2. ni dovolj, če ga kot slučajnega zajedavca zasledimO' pri kakem 2idravem aU za
drugO' boleznijO' orbolelem il11divi:duumuin
3. dozdevnega povzročitelja boleZllli moramo vzgajati imen obolelega telesa, da
vidimo, ali se zal'es Irazmnožuje; po prenosu lila zdravo žival pa moramo povzroči1ii isro
bolezen.
Prenos antraksa na lUIiške je Kochu z lahkoto uspel. Da se antl'aksorvi bacili.
l'azmnožujejo, pa je dokazal pod mikroskopom, in sicel' v zrklini '(tekočini iz volovskiih
oči). Tej tekočinli je dodal košrček vrani'ce iz miške, ki je poginila zaradi umetne
oku~be z vraničnlim prdsadom. Množeče se bacile je potem pr€ll1ašal na drugi, tretji
preparat itJd.; od osmega pa je nekaj tekočine vzbrizgalmiški, ki je nas,lednji dan
pogilI1i1aza antl'aksOffi. To je najv:ečji dotedanji Kochov izum - metoda tako rim€ll1~
vane čiste kulture mikrobovo
Pl'i nooaljnjem l'aziskovanju je Kochu še usr>elo, da je ,našel spore ali trose
antraksa: v osušelllem preparatu d.zočesne tekornne je opazÚ, da so antraksorve pali-
čice začele spreminjati OIblikoin se preobražati v jajčasta tel€8ca. Ko je pO'več tednrih
suhi preparat polil z novo zrklinoin je nekaj kapJjic pr€ll1esel na miško, je ta kmalu
poginHa. TakO' je Koch dognal, $. SQtrooi trajna oblika antra:ksovega balCila.Nadalje
je še dokazal, da 80 trosi odpornli proti mrazu, vroč!ini in suši; v živalskem telesu pa
se spet spremene v navadne bacile.
Vsa ta dognanja je Koch natanko premislil .iIn naJPrisal.Najprej (aprila 1876) je
o tehraziskavah predaV!al v breslavskem Inštitutu za rastlinsko fiziologijo; kmalu pa
je to predavanje izšlo tudi v tisku.
Slavni berlinskd patolog R. Virchow (1821-1902) je na Kochove i2illajdrbeglechJ.l
bolj Slkeptično in turu Pasteurju odkritje trosov pri vraniČil1emprisadu lili šlo v račun.
78
Zdaj se je KQch lmil tehnične izpopolnitve mikrookopa. zato je odšel v JenQ, kjer
so mu v znameniti ZeissQvIiQPtični tovarni nap'ravi1~ n~v drobnQgled z bůljšQ raz-
svetljavQ in večjQ pQvečavQ.Hkmti je uvedel še f<Jl1xJgrafiranje'kOltjpomož:nQpomagalQ
pri mi1{roskopira:nju.
POlantraksu je KQch začel iskati porvzročitelje gnůjenja ran. S poskusi na miš'ih
in zajčkih je dOgll1al,da gnQjenje ran povzrocajQ razlričnd:mikrQbi. Zamdi tega ISO tudi
bolezenslki PQjavi dmgačni. Te nQve izsledke je Kocih obja'Vil leta 1878.
Zaradl svojih zaslug pti rraziskQvanju mikrobov je bil KQch leta 1880 imenQvan
za izrednega čla:na cesarskega »Zdravstvenega urada« (Gesundheitsamt) v Berlinu
Še isto letů, v 37. letu starosti, SOlga odpOlkHcaliv BerHn kOltvladnega svetnika in
rednega člana Zdravstvenega urada. Tam SOlmu dodelili tudi dva as,istenta, ki sta se
pozneje oba proslavila v bakteriolůgiji: G. Gaffkyja (18!50-1918) in F. Lofflerja
(1852-1915).
Prvi čas v Berlinu je KQch v barvanje bacilov uvedel a:nilinske barve; z do-
datkQm želatine pa je tekQča gojišča 1Z gQveje juhe spremenil v trdna. Tako se je
bl<ižalQznarrnenito leto 1882.
iPrav tedaj (24.marca) je Koch na zgodovinski seji Fiziološkega društva v Berlinu
objav'i.l, da je našel pravega povzročitelja jetike. Kmaluzatem ga je nemšlro vlada
imenovala za tajnega svetnika.
Poletí 1883 se začenja v Kochůvem življenju dQba nenehnega potorvanja pOltujih
daljnih deželah. TakQ je v avgustu raziskoval kůlem v Aleksandriji in že videI pm-
vega povzročitelja kQlere, ni ga pa mogel natančneje proučiti, ker je epidemija kolere
v Egiptu zamrla. Zato se je odpravil na.prej v lndijo, !kjer je januarja 1884 mogel
osamiti bacil kQlelre in ga vzrediti v čisti 'kulturd. KOlje zaključil 'bakteriološka pre-
iskQvanja, je z epidemiQloškimi študijami do~mal še odločilni pomen pitne vode pri
prenašanju te boleznď.
'Ob vrnitvi v domovinů SOlKocha zaradi izred:nib znanstvenih uspehov imenovali
za rednega profesorja higiell1ev Berlinu. Dobil je tudi nov Higienski inštitut, kď je
bil dQkončno zgrajen šele leta 1889. Tu je pootal njegQv asistent Japonec S. Kitasl1JtQ
(1852-1931), ki je pod KochQvim vodstvom odkrll bacil tetanusa. Od njegovih sta-
rejših sodelavcev je E. V'. Behring (1854~1917) odkril selTum zoper davico, potem
kOl je bil LOffle?' že pQprej od!kril bacil difterije; Gaffky pa je v čisti kulturi vzgQjil
bacil tifusa.
Že Qd leta 1882, kOlje KQch odkril bacil h.uberkulQze, se je ukvarjal z mislijQ,
da bi našel tudti.Zldravil,ozO[Jer tOlzavratno bQlezen. Komaj je dooohra začel na po-
sJmsnih živalih preizkušati tubel'kuUn (AT), kl ga je deilal izbacilov tuberikuloze, 50 se
začele pI'iprave za X. mednarodni medicinsiki kongres v Berlinu. Sicer tako na-
tančni znanstvenik se je dal pregovQrlt'i, da je v avgustu 1890 ma tem kongresu najavil
S1Vojenovo "UlspeŠI1o'"zdravilů zoper človeškQ jetiikQ. Novinarji so to njegQvo izjavo
oibesili na veliki ZVQnin luspešnost tuberlkulina kat zdravila močno pretIravali. Vendar
je gQla resnka, da je kmalu za tem začel KQch dajatď tuberkul'Ln tudi jetič:nim bol-
mikom. Da bi laže nadaljeval sVQje poskuse, 80 mu zgradili posebne barake s 128
posteljami za tuberkulozne bQlnike. Kljub ternu pa ISO kmalu uvtdeli, da tuibeITkulin
še ni pravo zdmvilo zeP€lr tuberkulooo. Tako so se bQl1nikii,ki 801 trumoma prihajali
v Berli:n, Ikmalu razočara1'i nad svojim »rešiteljem« in tudi sam Koch je uvidel, da je
dQživel poraz.
Leta 1'892 je epddemija kolere zadnjič zajela Evropů in Il10ČnQpustošila tudi v
Hamburgu. Koch je z Gaffkyjem hitel na pomoč, kjer je uveljavil svojo staro do-
mnevQ, da je pitna voda v najoě:ji .zvezi z epidemijQ. Zato je izdelal še danes v~jalV'I1e
79
predpi,se za plreiskavo iztrebk()IV,za ogled iPitlnevode in za nadwrstvo nad prometům
z ladjami.
Leta 1893 se je skoraj '50 letnemu znanstveniku slvetovnega slovesa ZJbudiloglů~
boků nagnjenje db 30 let mlajše, umetniško navdahnjene Hedvike Freiberg. Zaradi
tega se je lůčil ůd prve žene, s katem je živel 26 let, in se znova porocil z mladOl.
Odslej ga je le-ta spremljala na vseh njegov'ih pOItůvanjih.
Jeseni leta 18H6 je odšel Koch na nemšk~r1.lJSkomejo, kjer se je že nekaj let
pOljavljala gobavost. Z lastnimi preiskavami je rnogel pO'trditi, d:a je bacil lepre, ki
ga je že 1. 1875 našel nO<rVeškiraziskovalec A. Hansen {l84,1-1912), praví POlvz,ročiteij
gobavosti.
OdsIej je Koch skQtrajnenehno na znanstvenih potovanjih v daljne tropske kraje.
Na PT'O'šnjoangIeške kOllonialnevIade je jeseni 1896 odšel v jugozapadno AfrikO',da bi
tam razi:skoval neko govejo kumo bolezen. Kljub največjim na;por:ommu ni usrpel0,
dia bi našel povz:ročitelja. Govejo kugo povzroča namreč neki virus, ki ga z navadnim
mikroskopům ni moč videti. Dognal je Je, da je bolezen mogoce presajati z bolnega na
2Jdravo govedOl in da so navadne poskusne živaIce nesprejemljive za govejo KUgJ).
ll. žolča poginulih živali pa je il.delal l.aščitno cepivo, ki zdrave žívali več mesecev
varuje obolenja.
Svojih razisK'Ovianjv Afriki Koch še ni zaključil, kOlso ga spomladi 189'7 klica:li
v Indijo, kjer je bila huda ep,idemija kuge; Njegov učenec Kitasa,to je že 1. 1894
oďkril bacil kuge, neodvi,sno od njega pa 1:udiFrancol. G. A. Yersin (1863-1943). Kůch
je v Indiji dOlgnal,da je Kuga pravmprav oholenje podgnn, ki se z bO'lbami prrenaša
na človeka. 11ak\)je ugotovil tudi vlůgo ladij in njihovih podgnn, s katerimi 'Seprenaša
kuga POlvelikih lukah. Sirem razi'Skovanj v Ind.iji so ga poleti 1897 poklicali 'nazaj v
Afriko, da bi ral.iskoval neko še- nepojasnjeno govejo bolel.en. Tu je KOIchugotovil,
da gre za spalno bolel.en (tsetse) pri govedu, delůma pa tudi za telksaško mrzli co,
ki SOl jOlQdkrili že Američani. KQch je ugotovil, da tripanolzome spalne bolezni pre~
našajo neke muhe (glosine) in da povzročiteljí moraja v muhi prestati vet: razvojnih
stopenj, prreden lahko okužijo zdrave živald. Priteksaš\ki mrzlici pa je Koch dognal,
da jo prenašajo neki 'klopL Med bivanjem v vzhůdni Afriki je Kůch OIbje:zěru
ViJktorija odlkril DOVOveliko žari'Šce lkuge, ki je pQprej veljala za izključno azijsků
bolezen.
Ob študiju spalne bolezni so KQcha začeli mikati živalski parazi,ti kot rpoiVZroči-
telji človeških in živalskih bolezni. Čep,rav je povzročitelja malarije I. 1880 Qdkril
Fra:ncoz A. Lave1'an (1845-1922), vendarr je KQch hQtel spoznati, aJ.i se malartja pr~
naša s pitno VQdoa:li s posredOlva:njemkomarjev. ZatOl se je spomladi 1898 vrnil v
Berlin, da bi pripravil novo ekspedicijo. Prav tedaj pa je prišla iz Indije novíca, da
je Anglež R. Ross H857-W32) ugotorvil, da povzročitelj malarije prihaja z bolnikovo
krvjo v komarje, kjer naredi več razvojnih stopenj, dokler se ne pojavi v komarjevi
slinavki.
Da hi preizkusH Rossovo odkritje, je Koch avgusta 1898 kren'il v Ita,ujo., kjffi' je
kmalu spozna,l, ,da ima A:nglež prav. Drugo pómlad (1899) je KQch že wpet v Italiji,
kjer proučuje razne kiomarje,ki hi mogli prenašati maJarijo; in ~dravljenje te bolezni
s 'ki,ninom, OdJtod je po morju oďplul v Nizo~emsko Indijo, od 1Jampa v takratno
Nemško Gvinejo. Tu je ugotovil, da za' malarijo Qibolevajo že otroci in da SO, če
bolezen prebole, pozneje sorazmerna imuni zanjo. V BerliJn se je vruil šele oktoibra
1. 1900. L. 19<H nahajamo Kocha na Brio:nih, kjer orgnnizira boj proti malartji. V
začetku 1. 1903 pa je bil Koch zapet v A:friki, kjer je v Rodeziji I1azIslrovalneko kUgIQ
80
med govedom. Kmalu je našel povzročitelja te bO'lemi, ki jO' je pO'imenO'val»afriško
O'balno VI'očicO'«.Kot prenašalca je wpet spO'znal klO'pa.
'I1ako je Koch !sredi deJ.a v OISrčju Afrike dočakal svojO' šestdesetletnico
(11. decembra 1903). Hkrati je ZlapOO\8ilza upO'kojitev. Tej IJ!rOŠIl1jije berlinska vlada
le delno ugodila, imenovali lSaga 'za državnega svetovalca za higienO'; v lnštitutu za
infekcijske bO'leZ'ni,kjer je bil Koch dotlej precJ!stojnik, pa sO' mu uredili lasten
labO'ratorij in mu dodeli posebnega asistenta.
Ko se je Koch spomladi 1904 odpravljal domO'v, je p!rVič začutli znamenjel pO'"
znejšega qbolenja SI'ca. Zato se je na poti nekaj časa ustavil v ltaIiji in v kO'pališču
Ems, da bi si odpočiL Ko se je vrniI v Berlin, so mu v veži njegovega inštituta
postavili doprsni kip. Na zima 1904 je bil Koch znO'va v Vzhodni Afr'ilci, kjer je
proruJčevalpovra1Jno mrzlkain. dognal, da njene spiirO'heteprenašajo klO'pi,največkrat
po pmnO'čiščih potlljočih karava!l1. Jeseni 1905 se je KO'ch vrnil v Berlin" da bi: se
pripravil za no'VO'odpravO' v AfrikO'. Kmtek čas je bil tudi na Švedskem, "kjer SO'mu
(10. XII. 1905) izročili N()belovo naglI'adO'.Spomladi 1906 se je Koch v Neaplju vkrcal
na parnik in O'dšel na svoje zadnje znans:tvéno in raziskocvalno potovanje v AfrikO'.
Hotel je najti neka uspešna zdravilo zoper spalna b()Jezen, kar mu pa ni uspelO'.
Ko se je KO'ch p()znO'jeseni 1907 vrnil v Berlin, SO'ga imenO'vali za pravega
cesarskega tajnega svetnika; zdravniško društvo pa mu je pO'klonHa medaljO' z nje-
govo podoba in li temIe napisom na zadnji strani: >~lzsveta v malem sti ulstvariJ ;;;voj()
veličinO' in sI osvojil zemeljski krog, ki ti hvaležno izroča venec nesmrtnosti".
strast do pO'rovanja pa Kocha tudi v staro:sti ni zapus,tila. 'I1aikase je spomladi
1908 adpr:aviI v Sevemo AmerikO', kje,r je prepotoval precejšen del te dežele. Od tod
Se je O'dpeljal na Japons,ko, kjer je bil po zasl!1gi iJivšega asistenta Kitasata, ki je bil
teda,j že profesor in ravnátelj Zavoda za nalezljive bolezni v Tokiu, pmv po kraljevsko
sprejei. lz »ďežele v:zJhajajočega IsonC<l«je Koch nameraval obis:kati še Kitajsko in
lndijo. Ker pa mu je minist:ns>tvov Berlínu Sp()lI'()č'ilo,naj v septembru vodi nemško
delegacijo na mednarodinem kongresu za tuberkulow v WashingtOlI1u,je z Japonske
krenil v Kanado in pO'pacifišlki železnici v Nerw York. Tam je kot častni pr'edsednik
odpd kongres.
Po vrniJtvi v domovino je z nezmanjšaJno vO'lja delal v laboratoTiju in pripravljal
razna predavanja. V prvih dneh februarja 1009 je še na videz popo[noma:zJdrav
s,lavil šes.tdesetletnico svojega najljubšega učenca Gaffkyja; teden dni, za tem pa je
v noči dobil tako silovit napad angine pektoris, da so zdravniki misUli, da se mu
bliža zadnja ura. Vendar 'si je po napadu lše roliko opomogel, da je mogel oditi v
zdravilišče Baden Baden. Tam se je 27. maja: zv€Čer čutil še takO'močnega, da je hotel
skupaj z ženo večerjati za mizo. Napravil se je in v naslonjaču čakal na večerjo. Ko
je hišni zdravrrik prišel na vizi'Vo,je viJdel, da .Koch nekam črudno poveša glavo. K()
se mu je približal, je ugO'tovil, da slavni bakteriolog ni vec med živimi.
Tako se je končala življenj:s:lm pot utemeljitelja nove znanosti - bakteriologije
in enega največjih zd'ravn,tikovvseh dob.
IGRISCA se K0.RIS'I1NA
V poletnih počitniicah je med: žrtvami
prometm1ih nesTec odstortek 'šo}skih O'trok
najvecji. To so dokazra1i z anketami na
Holandskem in še v ffill{}gihdrugih dT'ža-
vaih. Posebnega pomsta med sezona pa
niso ugotovilli za s,tarejše ljudi, čeprav so
tudi ti po,g()sro žrtve cesltnih nezgod.
Nauk: Povecajmoštevi!a otroškli.h igTliŠč.
81
AVGUST BEBEiL: "ŽENSKA IN
SOCIALIZEM«
je znamenito deIo s (p(ldročja zil1a:nstvenih
oognanj o pomajuženslk v vseh ob-
dbbjih čIoveške družbe od prasJmpnosti
do kapitalizm.a in njihovega mesta v
sociaHzmu. Prvič je ta knj'iga izšla v
neInŠčini pred dJvainosemdes€timi letí
(1879. 1.),torej v času, ko 80 na,pTOOnedru-
štvene síle iskale potí za osvobodilni po-
hod deIavskega razreda prroti slehernemu
iZ1koriščanju. Avg;ust Bebel je sredi tega
iboja na osnOlVitemeljitih analiz osvetlil
težavni položa:j žem,lkev kapl.italirzmu,ki jo
zapostavlja v sOiCÍalnemin spolnem PO'"
gledu. Izredno pomernJbni so njegorvI za-
kIjučki, med n'jimi zlasti ta, da je rešitev
ženskega vpraša:nja mogoča le v takem
dru~benem s~stemu, 'ki ne poLma izkori~
šČ€'Wllcevin i2lkoriščaiI1ih,in pa zaklju-
ček, oda je pogoj za osvoboditev ženske
njena ekonomSlka osamoovojitev, ki ji pri-
naša socialno, duhoV!l1ointelesno enako-
pravnost. Te ugotovitve je nalš čas -
O'bdobje sociallizma - v celoti potrdil.
To delo, ki je prevedeno v številne
jezike, je konec leta 1960 izšlo tudi v
slovenskem prevodu, Id ga je oskrbela
Stana. Gerkova, izdala pa. Canlkarjeva
založba. Knjigi je predgovor nap:isal dr ..
Jože Potrč, ki dopolnju;je avtorja v do-
ločenih vpraša:njih glede zakonske zveze
in ljubezenskih odnosov v socialistični
družbi. Beblovaknjiga »ŽenS1kai!I1soci-
aIizem-« je pomerobna tudi Zlamediidnske
sestre kot jaV!l1edeIavke, sa.j j,im prika-
zuje proces družbenega razvoja, odnooov
med ljudmi in daje tudi pobudo za druž-
Ibeno delo nasploh, še posebeti pa za pra-
vilno reševanje socialnO'-'medicinskrh pro-
blemov. Delo óbsega 505 strani in stane
1200 dín.
C. B.
82
DR. MAHIJ AVC'lN: NAŠ OTROK
Dustriral Maks,im Sedej. Založila Državna
za!ožba SIOlVenije,Ljubljana 19m. Knjiga
dbsega 430 stirani in stane 1000 din
V knjižni zbilrki ,"Popula:rna medicina«
je mlo zajetno »berilo o zdravju našega
otroka«. Namenjeno je sltaršem in vsem
tistim, ki imajo lkalrorkoH opraviti z
otroki.
V prvem dellu obraVll1avaavtor mater
in otrokovo okolje pred roljsttvom in po
njem. Dotilka se vseh vp["ašanj, ki zarle-
vajo teleS1lli i:n duševni razvoj., nego in
prehrano otroka v prvem letu življenja
Nag!aJša prredvsem važnost okolja, v ka-
terem se razvija otrok, in ~varne vplive,
'ki jih tma na otrokovo dušeV!i1ostnepri-
merno v::OO.ušje.
V drugem poglavju obravnava otroka,
in sker njegovo rast in razvoj, nego.
prehrano, navaďe in rarzvade.
Na zanirrniv način govori v tretjem po~
glavju o šolarju in vseh njegovih zna-
čillnostih.
V zaključnih dveh pog<lavjihpa gorvori
o otrokovih boleznihin nj1hovem prrepre-
čevanju.
AvtOll', predstojnik otrošlke klinike,
znam širši javnootJi že po svojih knjižicah
»Naš najmlaj'ši«, wNaš otroče'k«, ,>-Naš
šolar« in ,~Mali bolnik«, v tem svojem
delu na prep["oot način prikazuje, kako
je treba raV!l1artiz o1Jrokiod najnežnejše
mladosti pa do šolsk.ih let, da ostanejo
zx:Iravi in da jih obva'rujemo raznoterih
bollezni, ki jim pretlijo v jun njihovega
življenja. Š. M. M.
GRADIVO S POSVETOVANJA O
PROBLEilVJlIHKMETI,JSKIH PROIZVA-
JALK v dneh ll. in 12. 1. 1961 je v iposebni
brošuri izdala Glavna zadruŽJna zveza
Sloven'ije. Poročili ,ing. Janeza Perovšika:
.,Žena v socialističnli preobrazlbi vasi.••in
Ovetke Vodopisvec: wKmetijska prOlizva-
jalka na vasi in komuni« ,ter di1>kusijska
tzvajanja Vide Tomšič in Jažeta Ingaliča
dajejo vaŽ!Ile napotke tudJi meidicinskňm
ses,tram za delo na terenu. Zlasrti 'morajo
poznaJti to problematiko in d!ru~bene na-
pore za mooerni:zacijo tkmetijstva tiste,
ki SOl zaposlene v agrarnih predelih. Za
zdraV1stvenoprrO'svetnadela v okViru za-
družn!ih organizaJCij, RiK, Ljudske univer-
ze in za pOlmočljudem priZlbOlljšanju živ-
ljenjske 'ravUliOIbpa'1JronaŽ!Ilihobiskih ba
prav, če bOlffioproces in končui cilj pre-
obrazlbe na vasi poznali in kat zdrav-
mveni delavci k; telffiU tudi sami prislPe-
vaH svaj delež.
Brošura ba na razpOIlago pri okrajnih
zadružnih zvezah (cena bo okr. 150 din).
C. B.
DR. STEVO JULIUS: »NA ŽIVČNI
PODLAGI«
Prevedel Botžidar BOIrko.POIdtem naslo-
vom je pti Cantkarjevi založiti v poljud-
noz:nanstveni zbiťki »Planet« izšla knji-
ga, ki ne utegne koristiti samo širokemu
kirogu laičnlih ibralcev, temveč tudi mno-
gim zdravsrtvenim delavcem pn njihovem
delu na pOIdračju proučevanja, prepr€'Če-
va:nja in zatiranja psihosomatičnih bo-
lezni. BOIgatoin na:zorno Hustrirana knji-
ga OIbsega 268 srtrani in stane vezana
650 diu.
PrepITe1čevanje in za:biranje psihOlso-
matičnih boQezni, to je bilaglavna vse-
bina knjige »Na živčni podlagi«. Psiho-
somatične bolezni so poctinas, posebno
med 'ši'ršimi sloji prebivalstva mala
Zlnane, čepra:v nešteto pacientav pri pre-
gledih v ambulanrtah dobiva diagnozo
»V'egetativna distOiIlija«, tako da jo pisec
po pravici imenuje »bOllezennašega sto-
letja«.
V knj!igi govori dr. Julius najp["ej o
vpHvih današnje civilizacije na Č[OIV&OVO
roravje. Nato pa jasna in poljudno ob-
rnvnava delovanje vegetativnega živčevja
na posameZJDevažnej'še organe. Različni
emociOiIlaln'ip["etresi namreč prav preko
tega žiV1čevjapOlvZlTOČajar zne motnje v
delOlvanju teh oFganov in taiko pride na
živeni podJagJidOl obOllenj, kot SOl rane na
želodcu, hiisterija, zvišan kTV1I1iprritisk itd.
O teh boleZlnih pisec jasno in nazorno
govori v naslednjih pogl1avjih. Nazadnje
pa paruči, kaka se izognerno mnOlgimdu-
ševnim konilik,tom, ki so glavni pOrVzro~
čitelj,j weh zgora,j naš,tetih obalenj.
Knjigo prriporočamo v blTanje vSem
zdravstvenim delavcem, saj ba povedala
vsakomurr nekaj novega in mu dala kOl-
rilStne nasv€te Zla razne življeni'~ke situ-
acije, ki nastaja,jo >>-naživčni podJagi«.
Obenem pa jim bo knjiga lahka tudi 00-
l,ično gradiva za izpitna snov iz medicin-
ske psihalogije in pedagogike.
Š. M. M.
DR. DRAGA ČERNELč IN DR. FRANCE
HOSTAHER: "ZmRAV IN BOLAN
O'TROiK«
Založila Založba »Obwrja« v Mariborru
1961. Knjiga oosega 381 strani in stane
700 din
Pa ["azmeroma kra1Jkem rrazdobju šti-
nih let, odkar sta avtorja ,izdala knjigo
»Moj otrok«, o katelri srno v naše,m gla-
silu na krratJka že pOlroč'ali,imamo pred
seboj v smraj še enkmt 1xJJJi.ikšnemob-
segu knjtgo »ZdraV :in bolan otrok«, v
kateri avtorja obravnavata nos€'Čnost ID
porod, zatem pa obdobja novorrojenčka,
dojenčka ter malega in šolskega 'Otroka.
Po nadrobni ,ra:lllagi o pravilni p:rehrani
in negi otroika OIrišeta še bolezni, Id jih
pogosto sirečujemo prri ortrocih, njlih nego
in p["ehrano v bolezni in dajanje Zldravil.
Posebno POWl1ll0Stpos,večata balezni,m,
kot so astma, lTevma, ortopedske boleZJTIi
inOlpekline,katerih nega in oskrba za-
hteva veltke ŽTtve zlasti od zaposlenih
materr.
83
Š. M. M.
resnično padaja vsa glavna
in misIi O' peredšolskih gluhih
prav bi bilo, cla iSes t'O pro-
Iseznani vsak zdravsrtvenli
· V zadnjem poglavju. paS!lavica in dr.
Iva'l1 Toličič s psliho!oškega vidikapoda-
jalta ďuševni razvoj otroka od p!r'lV'ihza-
če,tlkov do pulbertete in prikazujeta OIb-
enem tudi težave, ki pogooto na:stopajo v
razvoju ortlrokoveosebnOiSt~.
Š. M. M.
PREUŠOWiKI GLUHI OTROK
IN NJEGOVA VZGOJA
Spisa'l ZdravkoOmerza. Izdala UržaVlJ1a
zalo~ba SlovelJ1ije v Ljubljani, 19'55.
iKnjiga óbsega 189 strani in stane 160 d!i'l1
Imenovano de10 izpod peresa našega
znanega surdopedagoga je izšlo kort pri-
rOČ'pikza učitelje, staT'še, sociwne delav-
ce in diruge. Kot praVli aV!tOiI'v uVodu
sam, je knjiga namenjena vsem tistim, ki
žive zgluhim otrokom stalno aH samo
včasih. .
Ker se tudi zJdravstveni delavci sreču-
jemo s takimi otroki bodiisi na njihovih
domovlih aH v zdravstvenih ustanovah, a
so nam vZJgoja in prolblemi gluhih otroik
__ o.~
KAKŠNI SO PROGl
Leta 1960 bo na SVl
otrok pod 15 let, od
v deželah, ki jih podt
otrok V teh deželah b<
naraslo za okrog 65
550 milijonov jih 3il
60%, živi v deželah, J
hodek na prebivalca manj kaKor lUU uu-
larjev, je dejal Maurice Pate v svojem
poročilu, ki ga je predložil izvršilnemu
odboru. Unicef se je v svojih prizade-
Vanjih osredotočil na štiri glavne naloge,
in to SO: varstvo matere in otroka, boj
proti ma1ariji, zboljšanje prehrambnega
standarda in boj proti trahomu.
84
manjznallli, je prav, cla· posežemo tudi
po navedellŮ knjigi. .
Avtorr obrarvnava v prvem delu pred-
šolskega gluhega ortrdka na splošn'O. Go"
von o VZJTokihglu'hosti, o ugotavljanju
gluhosti in o splošnih problemih gluhih
in naglUJŠllihotrok
V drugem delu knjlige pi:s€<:nadrob no
razpravlja o vzgojnih i'l1 izolbraževalnih
mOŽllostih, !ki jih imamo p:ri predšolslkih
gluMh otrocih, in to od vežbanja vida,
tlipa, spomina, s!ušnih ostankov s pomočjo
raZll1ihvaj in po raitlJični'hmetodah. NatO'
nam avtorr v dveh posebnih poglavjih na-
zornO' in na zanimiv način sprregovori o
OIsebnih s,lušnih aparatih in o pripravi
glušca na ŠoQo.Nazadnje pa v knjigi opo-
zarja še na razne vzgojne težkoče, 'tklise
pojavljajo tudi plr1ivzgoji gluhih otrok,
,te[' obenem nakazuje mOlŽll1ostiza njih
odpravo.
Knjiga
vprašanja
otrodh in
blematiko
delavec.
lloge Unicefa za glavna pod-
~ dejavnosti v Aziji, Latinski
, bližnjem Vzhodu in v Ev-
poročilu generalnega direk-
ršilni odbor naslednje:
Žetev v Aziji je leta 1954
La predvojno stanje. Število
mes 40 n'a 1000, šte;vilo smrt-
v pa 25 na 1000. Prebivalstvo
u<•• ~u~ 1 močneje, ker se že kažejo
prvi vidni uspehi boja proti mal'ariji.
Leta 1958 se· je zdravilo proti malariji
11,004.000 ljudi v primeri s 7,813.000 v
letu 1956 in 10,047.000v letu 1957.
Na področju preventive, ki je glede na
porabljena sredstva postala v Aziji gl'av-
na naloga Unicefa, so za varstvo mater
Š. M. M.
3ničnQ padaja vsa glavna
m misIi O' predšQlskih gluhih
prav bi bilO', da se s to pero-
seznani vsak zdravsltveni
otrocih in
blematiko
delavec.
Š. M. M.
manj znani, je pmv, d:a. pos€'ŽemQ tudi
po navedeni kJnjigi.
AvtO'r obra'Vnava V plTVemdelu prr-ed-
šQlskega gluhega ort;róka na srploiŠnO'.Go-
vOlri O' vzrQtk,ih glu'hositi, O' ugOltavljanju
gluhosti .im Olspilošnih problemih gluhih
in naglUišnih oItrok
V drUlgem delu ,knjlige pise<: nadrob nO'
_________ T_az_p_'ra_v_l_ja_Q_vzgojnihin izohraževa1nih
PREnSOLSKI GLljih imamO' pri predšQlslkih
IN NJEGOVA 1, in to od vežbanja vida,
slušnih O'sitankO'vs pomočjQ
po mwični'h mewoah. NatO'
weh posebnih pOg1lavjihna-
~nimiv nač in spregovOl,ri o
ih aparatih in O' pripravi
'. Nazadnje pa v knjigi opo-
azne vzgojne težkoče, kli se
li pri vzgoji gluhih otrok,
lakazuje mOŽlIlOlSitiza njih
. V zaJdnjem pOIglavju,pa SilaiVka in dr.
Ivan Toličič s pS!ihOlIQškegavidika. poda-
jata duševni razvoj otroka OIdplTVihza-
čelUkov dO' pubertete in prikazujeta OIb-
enem tudi težave, kl PQgositO'nastopajQ v
razvoju otrokove oseonostt.
SpiJSa-lZdravko 'Omerza
woěJba SlO'venije 'V
Knj:iga óbsega 189 stran
ImenovanO' delQ izp,
znanega surdorpedagoga
1!XlČp.,ikza učitelje, star'š
ce in druge. KOlt prav
sam, je 'knjiga namenjel
žive z 'gluhim OItrokom
wasih.
Ker se ,tudi Zid,raV'stvenidelavci s,reču-
jeno s tak:irni otroki bomsi na njihQvih
domovlih ali v zdravstvenih ustanorvah, a
SQ nam vzgoja in proiblemi gluhih ortroík
__ (j~k
KAKŠNI 80 PROGRAM I UNICEFA
Leta 1960· bO'na svetu 1.075 milijonov
otrok pod 15 let, Qd tega 550 milijonov
v deželah, ki jih podpira Unicef. Število
otrQk v teh deželah bQ v letih 1960-1965
naraslo za Qkrog 65 milijonov. Od teh
550 milijonov jih 330 milijonov, torej
60 %, ~ivi v c;leželah, kjer znese letni do-
hodek na prebivalca manj kakQr 100 do-
larjev, je dejal Maurice Pate v svojem
poročilu, ki ga je predložil izvršilnemu
odboru. Unicef se je v svojih prizadé_
Vanjih osredotoČil na štiri glavne naloge,
in tO' SOl: varstvQ matere in otroka, boj
proti ma1ariji, zboljšanje prehrambnega
standarda in boj proti trahomu.
Bodoče naloge Unicefa za glavna pod-
ročja njegove dejavnosti v Aziji, Latinski
Ameriki,. na bližnjem Vzhodu in v Ev-
ropi SQ po POročilu genera1nega direk-
tQrja z'a izvršilni odbor naslednje:
Azija - Žetev v Aziji je leta 1954
prvič dosegla predvojnQ stanje. Število
rQjstev je danes 40 n'a 1000, šte,vilo smrt-
nih primerov pa 25 na 1000. Prebivalstvo
narašča tem močneje, ker se že kažejo
prvi vidni uspehi boja proti mal'ariji.
Leta 1958 se· je zdravilO' proti m'alariji
11,004.000 ljudi v primeri s 7,813.000 v
letu 1956 in 10,047.000 v letu 1957.
Na področju preventive, ki je glede na
POrabljena sredstva postala v Aziji gl'av-
na nalQga Unicefa, so za varstvo mater
84
in otrok v letu 1958 uredili 2883 postaj
v primeri s 1185 v letu 1956 in 1672 v
letu 1957.
Kar se tiče tretje točke, t. j. boja proti
tuberkulozi, so z besežiranjem irnunizirali
31,439.000 ljudi.
28,705.000 oseb se je zdrflvilo za fram-
bezijo*. S prehrambnimi programi, ki se
izvajajo v Aziji, je bilo zajetih 2,666.000
mater in otrok v primeri z 1,930.000 v letu
1957 in 1,414.000 v letu 1956.
Latinska Amerika - V Južni Ameriki
je glavn'a naloga Unicefa v boju proti
malariji. in so v ta namen leta 1958 vlo-
žili 13,468.000 dolarjev. Zaradi klime je
posebnega pomena konserviranje živil i~
mleka, za kar so doslej izdali 2,665.000
dolarjev. Zatem sledi delo v zvezi z var-
stvom mater in otrok. Tu je glavni pro-
blem preskrba opreme, prvega upravnega
aparata in šolanega osebja. V ta namen
je Unicef dal 1,494.000 dolarjev. V 23 raz-
ličnih deželah in teritorijih se izvaja 37
programov.
1,030.000 dolarjev so porabili Za zati-
ranje drugih bolezni, kot malarije (fram-
bezije, lepre, sifilisa in tuberkuloze), in
pa za pripravo seruma.
Afrika - Skupni izdatki Unicefa za
Afriko v znesku 11,373.000 dolarjev so
razdeljeni na 106 posameznih programov,
ki se izvajajo v 31 deželah in teritorijih
Severne Afrike.
Unicef vidi svoje poslanstvo v Afriki
predvsem v zatiranju bolezni, Za kar je
namenjenih sedem milijonov dolarjev, to
je 70 010skupne vsote, določene za ta kon-
tinent.,
3,300.000 dolarjev (t. j. 32,55010) je bilo
porabljenih samo za zatiranje malarije,
nato sledijo po vrstnem redu njihovega
pomena frambezija, tuberkuloza, trahom
in lepra.
* Frambezija aIi tropična malinovka
- sifilisu podobn'a endemična kožna bo~
lezen v tropičnih krajih, značilna po ma-
linastih papulah na koži. - Op. ur.
Za varstvo mater in otrok so namenili
12,67010 celotne vsote, torej 1,283.500 do-
larjev.
Za zboljšanje prehtane, vštevši' akcije
za konserviranje mleka, so porabili 422
tisoč 500 dolarjev (4,17%).
Ta splošna razdelite'v sredstev se bo
polagoma spremenila v prid varstvu ma-
tere in otroka, kakor hitro bodo zajezili
epidemične bolezni.
Bližnji Vzhoo - V letu 1958 ,so z
ukrepi 60 programov podprli 13 deželá.
Odkal' delujeUnicef, je to področje pre-
jelo več kot 35 milijonov od tega 16 mi-
lijonov samo za palesti~ske begunce.
Ostalih 16,600.000 dol'arjev je bilo porab-
ljenih za različne nacionalne programe
takole:
Kakor v Afriki je tudi tod prvi so-
vražnik - »bolezen« in je za njeno zati-
tanje bilo porabljenih '9,431.000 dolarjev.
Kakor v Južni Ameriki in Afriki so naj-
več prizadevanj posvetili ooju proti mala-
riji, za kar so porabili 7,400.000 dolarjev,
t. j. 44,63010 skupnih izdatkov. Tu so všteti
tu di stroški za domačo proizvodnjo DDT
(diditija). Sledijo akcije proti tuberkulozi,
spolnim boleznim, trahomu in lepri po
vrstnem redu njihovega pomena.
Boj proti boleznim na bližnjem Vzho-
du je izrazitejši in so glede malarije do.,.
segli večje uspehe kakor po drugih prede-
lih, zlasti v Libanonu.
223.000 dolarjev (13,41 010) so izda1i za
varstvo mater in otrok, 2,826.400 dolarjev
(17,04 %) pa za zboljšanje prehrane.
Evropa - Unicefu v Evropi ni treba
reševati nujnih problemov v tistem ob-
segu kot v nerazvitih oziroma manj raz-
vitih deželah. Poglavitna naloga je v
konserviranju mleka. Unicef je osredoto-
čil svojo dejavnost v letu 1958 na Poljsko,
Spanijo in Jugoslavijo. Programi za
Avstrijo, Finsko in Italijo 80 malone za-
ključeni.
V Grčiji, na Poljskem in v Jugoslaviji
je Unicef nudil podporo za Varstvo mater
in otrok predvsem v izobraževanju (in
NEKAJ STEVILK O FINANČNEM
POSLOVANJU UNICEFA
PREDNOSTIELEKTRONSKEGA
MIKROSKOPA
ga je dal na razpolago izvršni odbor, do-
bimo skupno vsoto 32,117.000dolarjev .
71 odobrenih projektov je določenih za
več kakor 50 deželá in teritorijev. Azija
je s 5,225.434dolarji prejela največji del,
nato sledi jo Srednja in Južna Amerika
(2,547.157dolarjev), Afrika (1,017.600do-
larjev), bližnji Vzhod (749.988 dolarjev)
in Evropa (534.000dolarjev). Mali znesek
za Evropo in dejstvo, da Severna Ame-
rika ne dabiva nobene podpore, je razu-
meti pač tako, da Unicef v izpolnjevanju-
svojega poslanstva daje svaja podpora
predvsem' nerazvitim deželam.
Od posameznih prajektav največjega
obsega je ureditev predelave mleka v
Bambayu. Straški znašaja milijan dolar-
jev.
Najmanjša podporo (5000 dalarjev) so
podelili za várstvo mater in atrok v sred-
njem Pacifiku, na Salamonskih otakih.
Med zbarovanjem samim so razni de-
legati sporočili zneske, ki jih bodo pri-
spevale njihove dežele za leta 1959:
Svedska - 260.000 dolarjev (23% več
kakor leta 1958); ZSSR - 2 milijona rub-
ljev, t. j. 500.000 dalarjev; Ukrajina -
300.000rubljev, t. j. 75.000 dolarjev; Bela
Rusija - 150.000 rubljev, t. j. 37.500 do-
larjev; Iran - 240.000 dalarjev (v pri-
meri z 200.000v letu 1958); Peru - 96.000
dalarjev (t. j. 2,400.000solerjev v primeri
z 2,000.000v letu 1958); Belgij'a - 10 mi-
lijonov belg. frankav (200.000dolarjev) v
primeri s 6,700.000 v letu 1958 (135.000
dolarjev); Salvador - 20.000 dalarjev;
Mehika - 300.000dolarjev; Nikaragua -
10.000 dalarjev.
(Obj'avljena v št. 3/9 - maj/junij 1959
- Unicef, Kinderhilfswerk der Vereinten
Nationen.)
Z elektronskim mikroskopom odkri-
jemo fine spremembe na povrhnjici ma-
terničnega ustja v nožnici mnogo prej
kakor z navadnim mikroskopom. S. K.
78.800( 1,31%)
32.100( 0,53%)
184.400( 3,05%)
dolarjev
4,074.900(67,45%)
1,671.300(27,66%)
Polletni proračun, ki ga je meseca mar-
e'a sestavil izvršni odbor v Ženevi, je zna-
šal za 71 odabrenih projektov 10,270.179
dalarjev. Levji delež te vsote (41,5%) sa
porabili za akcijo proti epidemičnim bo-
leznim med otroki. Največji znesek je šel
za boj proti malariji, nato pa sledija zne-
ski za akcije proti tuberkulozi, frambe-
ziji, trahomu, lepri in tifusu.
40,6% je bilo porabljenih za programe
pomoč i v prehrani, vštevši skrb.za asnav-
no prehrano otrok, pomoč v dietičnem
izobraževanju in domači praizvodnjj mle-
ka in proteinskih živil.
17,9% proračuna gre z'a stalno pomoč
varstvu mater in otrok. Ta odstatek je
nekoliko nižji kakor v prejšnjih pro-
računih.
Pripomniti morama še, da je proračun
Unicefa sestavljen za daba 6 mesecev,
tako da je skupna vsota za leto 1959 na-
vedenih zneskov približno še enkrat to-
likšna.
Vlade, ki prejemajo pomoč Unicefa,
pa sa dolžne prispevati dodatno vsoto, ki
mora znašati najmanj dvakratno prati-
vrednost prejete podpore. To pomeni. če
prištejemo znesek 10,270.179dalarjev, ki
strokovnem izpopolnjevanju) osebja za
.otroške balezni in javno zdravstvo ter v
razširjenju teh pomožnih akcij tako na
podeželju kakor tudi po mestih.
V celem je bilo Za programe na Fin-
skem, v Grčjji, rtaliji, na Poljskem, v
$paniji in Jugoslaviji določenih 6,041.500
dalarjev, in sicer:
"Zakonserviranje m1eka
za varstvo mater
in otrak . .
"Zapraizvodnjo
penicilina
zi:l akcijo proti
trahomu ..
.za akcijo besežiranja
proti tuberkulozi
86
M.K.
KAKO JE Z ODPRAVLJANJEM PLODU
V SOVJETSKI ZVEZI?
Prekinitev nosečnosti je bila do leťa
1955 strogo prepovedana, razen kadar je
bila potrebna i2':zdravstvenih razlogov, in
so odpravljača in mater hudo kaznovali.
Zdaj je odprava plodu do tretjega
meseea nosečnosti zopet dovoljena. Svoj
korak opravičujejo s tem, da sta se za-
vest in kulturna raven sovjetskih žena
medtem tako dvignila, da se zakonski
prepovedi odpravljanja plodu že lahko
odpovedo. Menijo p'a, da bodo ženske od-
vračali od abortusa s prosvetljevanjem
in vzgojo tel' s še večjim pospeševanjem
varstva mater., Razveljavljenje zakona
zoper odpravljanje plodu dalje omogoča
nosečniearrí, da se obvarujejo zdravstve-
nih okvar, ki bi jih utrpele, če bi plod
odpravljale skrivaj.
Kakor smo rekli, je v SZ odpravljanje
plodu do 3. meseea nosečnosti zdaj do-
voljeno. Za odpravo plodu od tretjega
meseea dalje pa je treba dobiti privolitev
posebnih komisij, ki jih imajo po vseh
večjih krajih. V teh komisijah so po en
zdravnik za notranje bólezni, zdravnik Za
ženske bolezni in zdravnik za živčne bo-
lezni. Če ta komisija 'abortus odkloni, se
nosečnica lahko pritoži še na okrožno ko-
misijo, zoper njeno odločbo pa na cen-
tralno komisijo za pritožbe v Moskvi.
Nosečnost prekinejo lahko samo n'a neki
kliniki ali v bolnišnici.
SOVPADANJE EPIDEMIJE NORIC IN
EPIDEMIJE PLJUČNICE
V Gdansku na Poljskem so v otroških
j'aslih opazovali sovpadanje epidemije
norie z epidemijo pljučniee, ki jo je po-
vzroči.l staphyloeeocus pyogenes aureus.
12imed107 otrok v jaslih jih je v mareu
in aprilu obolelo za norieami 96, in sieer
vseh starosti. V aprilu je 35 teh otrok
obolelo za pljučnico, ki je bila v več pri-
merih zelo težka. Dojenčki v starosti od
1-51h mesee'a so bili za pljučnieo bolj
dovzetni kakor starejši otroci in je obo-
lenje pri njih potekalo mnogo huje. Za
pljučnieo pa niso oboleli otroci, ki v tem
času niso preboleli norie. Zanimivo je
opazovanje o vplivih atmosferskih pogo-
jev na ra:zvoj pljučniee: medtem ko v
mareu, ko je bilo vreme sončno, niso
opazili pljučniee pri prebolevnikih norie,
čeprav so se v teh primerih večkrat po-
javile komplikaeije z vnetjem srednjega
ušesa, pa se je epidemija pljučniee naglo
širila v aprilu, ko je bilo vreme zelo
deževno. Kurativna in preventivn'a tera-
pija z avreomieinom, z gama globulini in
s transfuzijo krvi je bila uspešna.
Dr. Š. K.
SER!OLOŠKIE REAKOIJE PRI SIFILISU
Tehnika dokazovanja IProtiteles pti.
sifilisu se stalno izpopolnjuje. Standardnm
serološka reakeij'a je še vedno reakeija;.
katere bistvo je vezanje komplementa z
antigenom kardiollpinom, in služi za TU-
tinsko reakcijo tudi v manjših laborato-
rijih.
Novejši in zanesljivejši je Nelsonov
test ali TPI test (Treponema pallidum
immobilisation test). Rezultati reakcije
vezanja komplement a in TPI testa se
razlikujejo, ker z vsako od obeh reakcij
prikazujemo druga protitelesa. S kardio-
lipinsko rea1keijo prikazujemo v bolniko-
vem telesu protitelesa,,,,ki jih imenujemo.
»reagine« in Id reagirajo s kardiolipinom
in komplementom. Rezultat Nel,sonovega.
testa pa je odvisen od priisotnosti ali od-
sotnosti IProtiteles '''imobilizinov'', kiimajo,
to sposobnost, da imobilizkajo gibljive
spirohete. TPI test velja za zanesljivej-
šega. Pravifoma postanejo pri bolnikih;
po zdravljenju negativne n'ajprej stan-
dal'dne serološke reakeije, šele kasneje.
tudi TPI tes!t. 12JdelaveTPI testa manjši
laboratorij<i tehnično ne 2iffiorejo. Tudi·
je poveZiina z visokimi režijs1kimi stroški.
Treponeme namreč ni mogoče gojiti n'a
umetnih gojiščih, ampak le na živih tki-
81:
Z. S.
Visoki odstotek rakavih celic dobimo
KJE JE VEt RAKAVlH CELIC
ENOSTAVNA METODA
ZA PREKINITEV LAKTACIJE
karcinomu me-
in ureterjev, v
pri karcinomu
S.K.
Kontraindikacije dojenja po porodu so
sicer redke, a kadar dojenje ni zaželeno,
povzroča zastoj mleka v prsih bolečine.
S hormonalno terapijo po 1-2 lingveti
estrogenskega preparata Eticyclina 8 dni
zaporedoma so dosegli lepe uspehe. Po-
sebna dieta pri tem ni potrebn'a, če iz-
vzamemo omejitev tekočin in beljakovin.
Vendar je v polovici primerov, 2ldravlje-
nih na ta načtn, bilo treba na prsi 'apli-
cirati led in dojke namestiti v višji
položaj.
(Ciba-Zeitschrift 4, 1959.) Š. K.
v sedimentu urina pri
hurja, ledvične čaiŠice
manjšem odstotku pa
ledvic.
živeli v enakih epidemičhih okoliščinah
kakor otroci iz kontrolne skupine. Otrok
iz te skupine ja za dispepsijo obolelo
mnogo več, in sicer 12,1%. Dr. K. Š.
POSKUSNA PROFILAKSA DISPEPSIJE,
Kl JO POVZROCAJO KOLIBACILI
vih. Za antigen služijo treponeme, ků jih
morajo gojiti na živih zajcih.
Najnovejša serološka reakcija pri si-
filisu je FTA (fluorescent treponemal
antibody) test. Z bolnikovim serumom, ki
vsebuje protitelesa, reagirajo terponeme
tako, da f1uorescirajo zelenkastorumeno.
V odsotnosti protiteles treponeme ne
f1uoresci["ajo.
Na univerzi v Palermu 80 preiskali
100 serumov z vsemi tremi reaJk:cijami
istočasno. Vse tri reakcije so bile pozitiv-
ne z 38 serumi. Pri 16 serumih so dobili
ipOzůtivneIrezu1:tate samo s testoma TPI
in FTA, Pri 4 iserumih je bila pozitivna
samo kardiolipinska reakcija. Zaradi ne-
specifičnosti so jo šteli za lažno ipOzitivno.
En sam serum je bil pozitiven samo s
FTA testom. Po teh opazovanjih se re-
zultati FTA testa ujemajo s TPI testům
.z izjemo 1%. Vendar ima iz1delava FTA
testa prednosti, ker je enostavnejša in
'cenejsa od izdelave TPT testa. Toda ,pred'-
nos! poslednjega je v tem, da daje kvan-
titativne re2:ultate.
V otroiŠkih jaslih v Strasburgu so v
letu 1957/1958opazovali epidemijo driske,
ki jo povzroča kolibaci:l soja »0 119«. V
letu 1958 je bilo to obolenje že endemič~
no, z dvema' epidemičnima vrhovom'a v
mesecih april/maj in avgust. Da bi omi-
lili epidemijo, so pri 18 otrocih preizku-
sili preventivno terapijo s korenjevo
juho. Izvaja1i so jo od marca do septem-
bra pri otrocih v starosti 3-8 mesecev.
Prehrana otrok je ustrezala običajni pre-
hrani za posamezna obdobja. Dojenčki
pod 4 mesece so dobivali dodatek 2%
Arobona, starejši pa 5% raztopino Aro-
bona. Ambon je suho korenje v prahu
- proizvod toV'arne Nestlé. Opazovali so,
da je za dispepsijo, ki jo povzr0Ča spe-
cifični kolibacil, obolelo samo 5,5% otrok,
ki so dobivali korenjevo juho, a so sicel"
VNE11LJIVO ALI NEVNETLJIVO
Vemo2Ja primer, ko je bila pomota
zaradi pornanj'kljivo o2:llačene posode z
vnetljiivo tekočino VZJ'oík,da je v Luxem-
burgu zgorela cela h!i'ša. Ker na podO-
ben način nastane mnogo požarov, pI1i~
J:'očamo,cla se IPovsod:,kjerkoJ.i je to po-
trebno, predjpliiŠein U'vede dovolj viden,
že znan fn sitalen maile PO~ir! Vnetljivo!
PREPREČE,VANJE S ŠPORTOM
Tud] l1azumno gojenje šporla je lahko
važen člin:ite1j v preprečevanjunesreč:
šport iwstri relflekse, navaja k redu, k
uravnovešenemu življenju,k w'raV'ipre-
hrani in zmernemu uživanju a~kiohola.
:8S