MATJAŽ BIZJAK Apnarstvo na loškem ozemlju v luči srednjeveških virov Za loško ozemlje bi lahko rekli, da je ohranilo tradicionalno apnarsko obrt vse do današnjih dni. Še danes namreč enkrat letno v Veštru pri Stari Loki žgejo apno na način, ki se ne razlikuje kaj dosti od srednjeveškega. O zadnjih ostankih te nekoč dokaj razširjene dejavnosti, ki je v polpretekli dobi še imela trdne gospodarske temelje, je pred desetletji v Loških razgledih pisal Anton Ramovš.1 Ljudsko izročilo Selške doline, ki ga je preučeval, postavlja začetke žganja apna v čas po Napoleonovi zasedbi, medtem ko se je zgodovinski spomin predhodnih obdobij že zameglil - šlo naj bi namreč za poskuse žganja apna ob nepoznavanju celotnega postopka.2 Pa vendar na podlagi zgodovinskih virov vemo, da so se z žganjem apna na ozemlju loškega gospostva ukvarjali že v srednjem veku. Podatke o tem iz urbarjev in računskih knjig je v svojih razpravah uporabljal že Pavle Blaznik, podrotineje pa v to problematiko ni posegal. * V tem prispevku jo bom skušal nekoliko osvetliti. A. Viri Od pripisov, ki so večinoma dodani urbarjem za loško gospostvo, nas tukaj zanimajo popisi tlake, kjer med drugim najdemo tudi podatke o apnarstvu. Taka popisa vsebujeta urbarja iz let 1318 (pripis je mlajši, datiran okoli 1. 1360) in 1501 (pripis je verjetno sočasen z dodatki iz 1. 1513)-' Mlajši vsebuje podatke o tlaki za celotno gospostvo, medtem ko so v starejšem zastopane le godeška, koroška in gadmarska župa. Računske knjige (odslej RK), ki predstavljajo vsakoletni obračun obratovanja gospostva, v rubriki o gradnji skoraj redno prinašajo izdatke za apno, še posebej v letih 1396-1401, ko so v Škofji Loki na pobudo škofa Bertolda potekala obsežna dela na obzidju in jarku pod njim. Posebej zanimiv pa je vpis v RK 1441 z naslovom Exposila pro kalcina, ki izčrpno popisuje izdatke enkratnega obratovanja apnenice. 34 AfNAKSTVO NA LOŠKIM 07.liMl.JV V I.UČI SREDNJEVEŠKIH VIROV Zaradi lažje dostopnosti in primerjave objavljam zadevne pasuse navedenih virov zbrane na enem mestu z vzporednim prevodom": pod št. 1) vpis v RK 1441. pod št. 2) popis tlake v urbarju iz 1. 1501, ki mu je na ustreznih mestih na levi strani pod št. 3) dodan popis tlake iz cen. 1360. D Exposita pro kalcina Item Item Item Item Item Item Item Item Item Vbn erst dem maister der kalich gelegt vnd stayn darzu geproehen vnd geprent hal, als dan an in gedingt ist ivorden I mesfš waylz per fš XI.VII facit I mesfš reken per fš XXXVIII facit vier kneehten die tag rud nacht pey dem kalich sind getvesen vnd) eysnem zeivg darzu staugeu. kampeu. segel vnd haw facit umb ziray reder zn dem irvder vnd aber zway vbrige reder umb zway phunt sivebel zu anziinden denfureren die die stain darezu gefurl haben mark VII zu levtkauf den mtsteren aynem priester den ain mesfš gesprocheny vnd den kalich gesegenl hal mark mark VII mark mark mark VI mark I mark mark nark VII mark fi fi fi fi fi fi fi fi XLVI1 XXXVIII LX CXL LVIII XIIII CXII XX fi XVI Swnma des kaliclis facit mark XXIII! fi XXV 2) Item dye supp Seyrach,{ Kallaulf Polan* vnd Affriach' seiu schuldig. urin mein gnadiger herrain kalehprennen irilllassen. seindsetvschuldig mil auderen dasgeluiltz dar zue abslahenn. als vili natl ist. ... Item dye supp Ruden,m Seltzach,n Slormetz1- vnd Strip-nekli seind schuldig meinen gnadigen lierru. dem phleger vnd kastuer vmb u vin zugeen. auch zw dem kaleh ab zivslahenn, ... Item das ambt Veyltingu ... Item sem sein auch zw den dreyen gslosserenn, mullen vnder stati allen kalich schuldig. auch dy stain alle nolturjft zufiieren. sunder wcs dy stati dye siraren fueder der stain. das zway pherdt zw den fueder aingesetzl uerden. ist dye stati selbst 35 LOŠKI UA/.Gl.V.Dl 14 schuldigzufueren. ... Item so man ain kaleh legt vndprennen uill, sein dy Veyttinger anjenklich 8 khnecht auffir selbst Ion und koslunng dar zue schuldig an zw stellen vnd biss auff das endt tag rud nacht dabey zu sein. Item mein gnadiger herr ist schuldig den kalichmays/er rnd stainprcchar den Ion zw geben. Item dye vndersass ali zw Veytting so man den kaleh prem it. sein schuldig die grueben dar zue auss zw irerjjen. ... Item ali stanndttuer rnd spreirlzen bey den kaleh gehorn dem suppan von Vcrttiug zue rnd so der kaleh uegkh genomen irirtt rud noch 8 oder 10 truhen dar inne seind. dye gehoren dem suppan zue. 3) Netvsaezz'r' ... Wanne man zwe den vesten oder anderm etverem patre aienen chaleh legeu iril. alz pald man den anlziiendet, die weil vnd der prinnei, suellen weir dye stoekch lun zwe legeu. aber nicht abhakeu. noch anders nichtz datzuv, rnd sullen dye lun zire legeu ror rnd uacli, alz uil rud man bedaerjje rnd damit nicht scueemen. ... Gadmaer17 So sullen mir armhnrel in dem gadmerampt dienen. alz her nach geseliriben ist.... Wenue man aiueu chaleh legt, so sullen ivier ain prustiver da fuer maehen, daz von der stoech lauff ivegen der chaleh nicht zerbrochen oder verierrt iverde. Wenn man ien ableschel. so sullen ivier ien behueten. daz er siech nicht ivider anzuendet. ... /tem dye supp Neivsass ... Item so der kaleh prinll. sein sem schuldig dye siogk dar zue iralgeu oder Ji teren, als lang der kalich priut rud dasfetvr in ojenn ist. Item gadmer ambl ... Item wan man ain kaleh prenlt, so sein dye huebleirlt schuldig ain scherem ztr maehen. da mit kain schaden am ablass des holtz beseheche; sem sein auch, so man den kaleh ableseht. schuldig zw behuetten. ... Item so der kaleh ainjellt rnd der erst schuss ztrm loch auss scheivsl, der selb scluts ist aius gadmers rnd gett itn roti ainem yeden kaleh funff truhen. ist rormats alles zirsamen geschlagen auff 8 truhen kaleh. Item der scherem vnd dye hurdl. so man bey den kalich nit mer berdarjf, gehortt dem gadmer. 36 APNAKSTVO NA LOŠKEM OZEMLJU V LUČI SREDNJEVEŠKIH VIROV V Izdatki za apno Najprej mojstru, ki je postavil apnenico in v ta namen nalomil kamenje in ga žgal. kot je bilo dogovorjeno Potem 1 med' pšenice po 47 jš znaša Potem 1 mec rži po 38 Jš znaša Potem štirim hlapcem, ki so bili pri apnenici prisotni dan in noč Potem za železno orodje v ta namen - štange krampe, macolo in inotiko znaša Potem za dva kolesa pri vozu in za dva druga kolesa Potem za dva funta žvepla za prižiganje Potem voznikom, ki so pripeljali kamenje Potem za likof mojstrom Potem duhovniku, ki je imel mašo in apno blagoslovil Vsota za apno znaša 24 mark. 25 jS 2) Župe /Ari, Holavlje, Poljane in Javorje. Ko moj milostni gospod odredi žgati apno, so z ostalimi vred dolžni (podiožniki teh žup. o. p.) sekati les v ta namen, kolikor je potrebno. Župe Rudno. Selca, Strmica in Slirpnik so dolžne mojima milostnima gospodoma, oskrbniku in kaščarju. vozili vino, pa tudi podirati (les, o. p.) za apnenico. Urad Bitnje ... Dolžni so voziti vse apno. pa tudi kamenje za vse potrebe k trem gradovom, mlinom pod mestom, razen težkih vozov kamenja za potrebe mesta, v katere sta vprežena dva konja: le je mesto 7 mark 47 fš 38JŠ 6 mark 60 Jš 1 marko 140 Jš 58 Jš 14 Jš 7 mark 112 Jš 20 Jš 16 Jš 37 LOŠKI RA/.GI.EDI 44 dolžno prevažati samo. ... Ko se položi apnenica in se namerava žgati (apno, o. p.), so Bitenjci dolžni na začetku postaviti 8 hlapcev na lastne stroške plačila in hrane, ki morajo biti dan in noč prisotni do konca. Moj milostni gospod je dolžan apnarskim mojstrom in kamnolomcem dali plačilo. Kajžarji, vsi iz Bitnja, so, ko se žge apno, dolžni izprazniti jamo,... vsi pokončni in podporni tramovi pri apnenici pripadajo hitenjskemu županu. Ko se apno odvaža in ga ostane (v apnenici o. p.) še 8-10 trug 18, le-to pravtako pripada županu. 3) Godešče ... Ko se pri gradnji na gradu ali pri kaki drugi vaši gradnji položi apnenica, jo moramo od trenutka, ko jo jnižgejo in medtem ko gori oskrbovati s hlodi, ni pa nam jih treba sekati, ali početi karkoli drugega pri leni; oskrbovati (s hlodi o. p.) pa moramo pred in po (žganju apna o. p.) in kolikor je treba, z njimi (s hlodi o. p.) pa ne smemo tovorili (jih odvažali kam drugam - prodajali o. p.). Podložniki gadmarske župe Mi, podložniki v gadmarskem uradu, moramo služiti, kolje tu zapisano ... Ko je apnenica položena, moramo postaviti zaščitno ograjo, da se zaradi spuščanja hlodov ne bi poškodovala (apnenica o. p.). Ko se jo pogasi, jo moramo čuvati, da se ne bi ponovno vžgala. Župa Godešče ...ko se žge apno, so dolžni v ta namen valili ali voziti hlode, dokler se apno žge in je ogenj v peči. Gadmarski urad ... Ko se žge apno, so gruntarji dolžni postaviti ograjo, da se pri spuščanju lesa ne zgodi kakšna škoda; ko se apnenica pogasi, so dolžni tudi čuvati ... Ko se apnenica polni (s kamenjem o. p.) in ko poči prvi strel, je ta gadmarjev, zraven pa mu gre od vsake apnenice 5 trug (apna o. p.), kar je bilo prej vse skupaj preračunano na 8 trug. Gadmarju pripada tudi ograja in oplet, potem ko se pri apnenici ne potrebuje več. 38 AENARSTVO NA LOŠKEM O/.EMIJV V LUČI SREDNJEVEŠKIH VIROV B. Interpretacija Ti teksti so pisani z različnih zornih kotov. Računska knjiga popisuje stroške, ki jih je gospostvo imelo pri izdelavi apna, popisa tlake iz urbarjev pa beležita pravice, ki jih je gospostvo terjalo od svojih podložnikov, torej delo, ki mu ga ni bilo treba posebej plačati. Obe vrsti virov se načeloma dopolnjujeta. Če si podrobneje ogledamo oba popisa tlake, vidimo, da mlajši poleg določil, ki jih vsebuje že starejši, nalaga podložnikom nekatere nove obveznosti. Zaradi različne formulacije starejših se mi zdi manj verjetno, da bi prvi popis služil drugemu kot predloga. Novejše določbe so očitno rezultat spremenjenih pravnih razmer oziroma večjega pritiska na podložnika. kar je bilo v tem času v habsburških deželah splošen pojav. Največ obveznosti nalaga urbar iz 1. 1501 bavarski župi, za katero zgodnejših podatkov nimamo, lahko pa ločimo nove tlačanske obveznosti od starih v gadmarski županiji. Medtem ko so podatki o postavljanju zaščitne ograje in čuvanju pogašenega apna v obeh popisih identični, pa v zgodnejšem ni sledu o polnjenju jame, delu v kamnolomu in ugodnostih, ki jih je bil deležen gadmar.1" Kot vidimo, je imel pravico do odslužene ograje in prepleta iz šibja (hurdt), ki so ju postavili ljudje iz njegovega urada, in do deleža apna. Podobne pravice je imel leta 1501 tudi bitenjski (bavarski) župan - poleg 8-10 trug apna je dobil pokončne tramove s podporniki, torej nosilne dele apnenice. Gadmarjev delež pa deli urbar na 5 trug + apno, ki ga je dalo kamenje "prvega strela", kar so v preteklosti preračunavali na skupno 8 trug. Nova opredelitev je morala biti za gadmarja vsekakor ugodnejša (lahko si samo predstavljamo, kako so pri prvem miniranju s posebno skrbnostjo izbrali najugodnejšo žilo, morda izdolbli nekoliko globjo vdolbino, dodali malo več smodnika itd.). Glede na stanje v gadmarskem uradu lahko sklepamo retrogradno tudi za bitenjskega. Pri tem nam bodo v veliko pomoč podatki iz računskih knjig. Prav gotovo sodi med stara bitenjska opravila delo v kamnolomu in žganje apna - delo apnarskih mojstrov. Urbar iz 1501 izrecno navaja, da morajo biti za ti dve deli plačani. To nam potrjuje že 60 let starejša navedba v RK 1441, ki omenjenih plačil sploh ne ločuje, kar bi bilo razumljivo, če so se stekala v isti urad, Mlajši izvor lahko po analogiji s pravicami gadmarja pripišemo določiloma o apnu in gradbenem lesu, ki sta pripadala bitenjskemu županu. Kajžarjev, ki jim urbar nalaga praznjenje apnenih jam, verjetno sredi 14. stol. na tleh loškega gospostva še ni bilo, saj jih začnemo srečevati v računskih knjigah stoletje kasneje.2" Vendar je to opravilo kljub temu spadalo med tlačanska, saj ga računska knjiga iz 1441 ne uvršča med stroške. Verjetno se je nanašalo na posestnike hub, saj prehajanje tlačanskih obveznosti na kajžarje, ki so okoli 1360 bremenile gruntarje, zasledimo v popisu tlake leta 1501 tudi v gadmarski županiji (le ta od treh, ki so na voljo za primerjavo, namreč kajžarje omenja).21 Mlajši popis tlake za bitenjski urad navaja še dvoje obveznosti, ki jih RK beleži med stroške. Najprej gre za hlapce čuvaje (achtenknecht), ki so bedeli ob žganju apna. Leta 1441 je gospostvo v ta namen plačalo 4 ljudi, medtem ko je imelo leta 1501 na razpolago že 8 bitenjskih podložnikov, ki jih je morala plačati in nahraniti lastna župa. V drugem primeru urbar nalaga Bitenjcem prevoz kamenja in apna na vse tri gradove 39 LOŠKI RAZGLEDI 44 (Loškega, Starega pod Lubnikom in Zgornji stolp na Kranclju) ter k mlinu pod mestom, vsaj kamenja pa aidi v Škofjo Loko. Tudi to je bilo v času prvih ohranjenih RK redno plačevano, vendar se podatki nanašajo izključno na gradnjo obzidja,22 leta 1441 pa prevoza apna ne zasledimo več. Razlog je v tem, da sam prevoz ni spadal neposredno v proces izdelave. Zato ga popis izdatkov pri apnenici ne omenja. Stroške prevoza bi lahko pričakovali med izdatki za posamezne objekte, pa so ravno v tem letu navedeni zgolj sumarno.21 Sploh pa si je gospostvo do vseh možnih lokacij zagotovilo brezplačen prevoz že v urbarju. Pri tem so izredni projekti ostali nepokriti, kar je razvidno iz gradnje na loškem obzidju. Torej lahko vsaj prevoz apna štejemo za staro tlačansko obveznost, drugače pa je s kamenjem, katerega prevoz so 1441 še plačali. Med dačanska opravila je očitno prešel v času, ki ga omejujeta oba vira. Popis obveznosti iz cca. 1360 vsebuje še podatke o godeškem uradu, ki se ujemajo z mlajšimi v urbarju. Še več - izrecno pravi, da jim ni treba sekati lesa, ki so ga nalagali na ogenj. Očitno je bilo to že takrat naloženo podložnikom iz Selške in Poljanske doline. C. Poskus rekonstrukcije Po tem razglabljanju se lahko lotimo rekonstrukcije regulative apnarstva v loškem gospostvu.21 1) Gospostvo sklene dogovor o žganju apna z apnarskim mojstrom iz bavarske županije. Dogovor vsebuje višino plačila za pripravo apnenice, lomljenje kamna in žganje, očitno pa tudi količino apna in hrane. 2) Začnejo se dela v kamnolomu. (V 14. stoletju je to kot plačana obveznost bremenilo le bitenjske podložnike, konec 15. pa so se jim pridružili še gadmarski. Ti so v bistvu "odprli" delo v kamnolomu - opravili so prvo miniranje, plačilo pa je prejel gadmar v apnu, ki ga je dalo kamenje "prvega strela".) 3) Kamenje pripeljejo do jame (sprva so bili to plačani vozniki, kasneje bitenjski tlačani). 4) Mojster okoli plitve jame postavi pokončne tramove, ki jih opre z podporniki. Med tramovi preplete šibje. ki ga zamaže z ilovico. Nad dnom zgradi iz kamenja kupolo, nanjo pa naloži še preostalo kamenje, ki se dviga nad leseno konstrukcijo in z ilovico deloma zamaže vrh apnenice. Gadmarjevi podložniki okoli nje postavijo ograjo, ki ščiti apnenico pred debli, ki jih spuščajo po drčah. 5) Mojster začne žgati apno, od tedaj naprej in do konca opravila noč in dan bedijo hlapci čuvaji, mojster pa proces le občasno nadzoruje. Prav tako so stalno prisotni godeški podložniki, ki po mojstrovih navodilih dovažajo drva in jih nalagajo na ogenj skozi odprtino, ki je pri dnu jame (za redno sekanje lesa v ta namen so bili zadolženi poljanski in selški podložniki iz uradov Žiri, Hotavlje, Poljane, Javorje, Rudno, Selca, Strmica in Stirpnik). 6) Ko je apno zrelo, prenehajo kuriti, gadmarski podložniki pa čuvajo, da se znova ne vžge. (Ta podatek je nekoliko nejasen. "Gašenje" apna sicer pomeni prelivanje le- tega z vodo, pri čemer iz kalcijevega oksida nastane kalcijev hidroksid. Tu očitno ne gre za tovrstno gašenje, saj se po njem apno v nobenem primeru ne bi moglo vžga- ti. Verjetno gre le za prenehanje kurjenja. Apno so torej odvažali "negašeno", ali pa so 40 M'NAKSrv<) NA LOŠKEM O/.liMI.Jll V LUČI SREDNJHVliŠKIH VIROV ga preliii z vodo kar v jami, kjer se je žgalo - vir namreč pravi, da je apno bitenjskega župana ostalo v jami. Poleg tega apnenico po končanem delu povsem podrejo.) 7) Bitenjski kajžarji, v starejših časih pa verjetno gruntarji (hitb-leuten). izpraznijo jamo. pri čemer pustijo v njej 8-10 trug za svojega župana. Njemu pripada aidi tram s podporniki, gadmarskemu pa zaščitna ograja, od apna pa še 8 trug (oz. 5 + apno kamenja "prvega strela" po mlajših podatkih). 8) Bitenjski podložniki oz. plačani ljudje odpeljejo apno na gradbišče. 9) Nekje vmes, morda pred podirajem apnenice ali pred začetkom žganja, duhovnik opravi mašo in blagoslovi apno. Če si podrobneje ogledamo stroškovno plat zapisa v RK, vidimo, da večino celotne vsote predstavljajo 3 približno enako visoka plačila: 1) plačilo mojstru in delavcem v kamnolomu 7 mark, 2) plačilo štirim hlapcem čuvajem 6 mark 40 solidov 3) plačilo za prevoz kamenja iz kamnoloma 7 mark 112 fi. Od skupnih 24 m 25 fš (1194,29 g) predstavlja njihova vsota (20 m 152 Is) skoraj 87 %. Omembe vreden strošek je le še za železno orodje - 2 m 38 Is ali cca. 10 %. O količinah tu ne zvemo nič, zato pa najdemo nekaj o tem v drugih RK. Tu naletimo na tri tipe podatkov. Podroben opis del iz 1441 je žal edini svoje vrste, večina RK pa ima (ločeno od druge gradnje) sumarni znesek za žganje apna (... umb ainem ganzen kaleh ze prennen .... fleni so gesiel der kalich ...).-' Poleg takih navedb srečujemo še zneske, ki so jih plačevali za določeno količino in že prej omenjene stroške prevoza. Kot kaže. se je gospostvo z apnom oskrbovalo na dva načina. Prvi je bil opisani, pri čemer je gospostvo izdelavo delno financiralo, delno pa vanjo vključilo svoje tlačane. Pri drugem so apno preprosto kupili. Ker računska knjiga vsebuje prvenstveno stroške, se je količina ohranila le pri drugem načinu pridobitve, ne pa tudi pri prvem, kjer stroški niso bili odvisni direktno od nje. Bili so manjši, toda za koliko'' Da bi se vsaj na daleč približali tej številki (točen izračun je nemogoč), moramo postaviti na tehtnico plačano in tlačansko delo pri apnenici v času naše RK. V tem primeru je treba iz tlake izvzeti 8 bitenjskih čuvajev in prevoz kamenja iz kamnoloma. Ostanejo nam sekanje, spravilo in nalaganje lesa na ogenj, postavljanje zaščitne ograje, čuvanje pogašene apnenice ter polnjenje in praznjenje apnene jame. Hlajenje je krajše kot žganje, torej moramo tudi čuvanje v drugi fazi ovrednotiti nižje26. Nalaganje drv na ogenj je trajalo ves čas žganja in ga moramo ovrednotiti najmanj tako kot čuvanje v tej fazi, če ne več, saj je bilo napornejše. Sečnjo in spravilo pa moramo ovrednotiti še višje od nalaganja, saj je ista količina lesa terjala dvoje opravil. Tako smo se že približali, če ne presegli stroške, navedene v RK (po ključu treh glavnih enakovrednih izdatkov), pri čemer neplačanih del še nismo do konca izčrpali.-" Po tej približni metodi izločanja, kjer je dobljene rezultate treba jemati z veliko rezervo, lahko sklepamo, da so navedeni stroški pridobivanja apna v lastni režiji gospostva predstavljali nekako od 1/, do 1/^ dejanske cene. Torej so plačila, ki nam jih tovrstni zapisi v RK posredujejo, nekako od pol do dve tretjini premajhna v razmerju do količin pridobljenega apna. O nakupu apna se je ohranila le vest iz leta 1396,2" ko so za 100 trug plačali 15 mark, torej 24 solidov za eno. Ker v tem primeru ne moremo govoriti o gibanju cen, nam ne 41 LOŠKI KAZCiLHDl 44 preostane drugega, kot da možnost napake še povečamo. Izdatkov pridobivanja v lastni režiji pa imamo nekoliko več.J" Če ta plačila povečamo za pol do dve tretjini in delimo s ceno ene truge, dobimo približno količino pridobljenega apna za navedene primere (Tab. 16). Prevoz apna, naj je bil tlačanska obveznost ali pa plačano opravilo, ni bil neposredno vključen v proces izdelave. RK iz 1441 ga zato v svojem opisu ne omenja, vse druge pa ga beležijo posebej.* Ohranjena so le plačila, ki izvirajo z območja loškega gospostva, in sicer iz let 1397-1401 (Tab. 17). Tab. 16, Izdatki za žganje apna št. 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 Tak št. 1 2 3 4 s 6 leto 1396 1397 1399 1400 1401 1496 1395 znesek znesek + '/., 36 m 24 Jš 54 m 36 Jš 2 m 80 JS 3 m 120 Jš - 16 m 98 Jš 24 m 147 Jš - 13 m 39 Jš 19 m 138,5 Jš 12 m 124 Jš 19 m 106 Jš - 47 m 42 Jš 70 m 143 Jš - 15 m 10 Jš 22 m 95 Jš - 8m43jš 12 m 64,5 Jš - 10 w 80 Jš 15 m 120 Jš - 20 tu 60 Jš 30m90JŠ i 17, Izdatki prevoza apna leto 1397 1398 1399 1400 1401 1401 znesek količina Srn 77 Jš 10,5 m 49 Jš (nedoločljiva vsota) 4,5 m 57 Jš 222 trtig 9 m 142 jš 452 trug 157/š 156 trug znesek + V, 60 4 m 40 Jš m 27 Jš 27 m 110 Jš 22 21 m 12 Jš m 47 Jš 78 m 123 fš 25 m 17 Jš 13 m 125 /š 17 m 80 Jš 33 m 153 Jš domnevna količina apna cena 3.5Jš (1,62g) 3.5 fš (1,62 g) J fš (0,46 g) 361-402 25- 28 167-184 133-147 132-142 472-525 151-167 82- 92 105-117 204-226 trug -"- -"- -:- -"- -"- -'•'- -"- -"- -"- Te podatke bomo poskušali uskladiti s tistimi o proizvodnji. Že prej smo ugotovili, da se plačani prevoz nanaša le na gradnjo obzidja in jarka, vendar z izjemo za naše izvajanje malo pomembne količine (Tab. 16, št. 2 - gre za manjše popravilo) pridobljenega apna glede na namembnost ne moremo opredeliti. Imamo pa nekaj sreče, saj so izdatki ravno v letih 1399-1401, ko imamo edine zanesljive navedbe količin, zadovoljivo datirani. Za leti 1399 in 1400 razpolagamo s podatkom o začetku in koncu žganja apna, za 1400 in 1401 pa z mejnima datumoma gradnje. V vseh drugih primerih se moramo zadovoljiti z obračunskim letom. Leta 1400 so pričeli z gradnjo na grabnu 25. 4., istega dne so se lotili tudi žganja apna. Gradnja je trajala do 13. 12., vendar jo RK opisuje v dveh delih. Za prve tri mesece, do 25- 7., imamo izdatke zapisane kot običajno, nadaljni potek del pa je zabeležen zgolj sumarno (ta je bil od prvega precej obsežnejši, saj so zanj porabili skoraj trikrat več denarja)11. V prvem terminu so zvozili količino 222 trug (Tab. 16, št. 3), vendar je bilo 42 APNARSTVO NA LOŠKBM O/.liMl.JU V LUČI SREDNJUVKŠKI1I VIROV prvo apno tega leta gotovo šele 1. S. Torej so morali voziti staro iz prejšnjega leta-iJ(del so ga žgali od 13- 10. do 30. 11, preostalo pa je bilo gotovo pred jesenjo istega leta™) - po naših ugotovitvah skupaj od 300 do 331 trug. Novo so po vsej verjetnosti odpeljali v drugem terminu. V tem času (do 13-12.}u so bila dela pri apnenicah obsežnejša - podatki kažejo, da so pridobili 472-525 trug. V obračunskem letu 1400pa imamo še en izdatek, ki ustreza 151-167 trugam apna. Obe količini se dokaj natančno ujemata s prevozom naslednjega leta - 452 in 156 trug (Tab. 17, št 5 in 6). Za približno tretjino večja številka v letu poprej nas ne moti preveč, saj so apno, katerega prevoz ni ostal zabeležen, lahko prepeljali zastonj. Različni ceni prevoza leta 1401 (v prvem primeru je stal prevoz ene truge 3,5 S, v drugem pa le 1 13) namigujeta na dve lokaciji. Prva se pokriva s tisto iz prejšnjega leta, druga pa je morala ležati precej bliže gradbišču.1" Rezultate lahko nekoliko povzamemo le za dela na loškem obzidju. Ocena skupne količine apna, ki so ga porabili v šestih letih znaša približno 1580 trug, v povprečju nekako 316 na leto. Skupni izdatki so znašali 136 mark 105,5 fš brez prevoza in 171 mark 107,5 13 z njim, ocena vrednosti opravljenega dela (vključno s tlačanskim) pa se giblje od 204 mark 158 13 do 227 mark 122,5 13 brez prevoza ter od 240 mark do 262 mark 124,5 13 skupaj s prevozom.* Za primerjavo navajam še druge letne količine porabljenega apna po razpoložljivih podatkih: - Leta 1396 v Škofji Loki czu der stat paw 156 v domnevno običajnem letu, brez obsežnih del 100 trug. - Leta 1395 v kJevevškem gospostvu pri gradnji obzidja na gradovih Klevevž in Prežek 204-226 trug. - Leta 1441 v Loškem gospostvu 242-268 trug. (Morda gre za utrjevalna dela, saj RK za to leto poroča o veliki obremenitvi v zvezi z vojaško posadko, ki je bila v Škofji Loki nastanjena celo leto zaradi neprestane nevarnosti, ki jo je pomenila vojna med Habsburžani in Celjani.17) Oj)ombe 1 Anton Ramovš, Apnenice na Praprotnem v Selški dolini. 1.R 7/1960, str. 76, 78; - Isti, Apnenice v Vestni pri Stari Loki. LR 8/1961, str. 172; Primerjaj tudi Nika Vidic - Leben, Apnarstvo na Praprotnem v Selški dolini. LR 23/1976, str. 79-85- iA Ramovš, Apnenice na Praprotnem. str. 76; N. Vidic - Leben, Apnarstvo. str. 79. ' Predvsem: Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju (SAZU, Razprave II, Razred za zgodovinske in družbene vede). Ljubljana 1958, str. 213, in Isti, Zgornji stolp na Kranclju in stari grad pod Lubnikom ter njuni gradiščani. LR 1956, str. 82. 1 Pavle Blaznik, Urbarji freisinške škofije (SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 4. knjiga, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 4. zvezek). Ljubljana, 1963, str. 19, 23. 5 Pri popisih tlake se držim Blaznikove transkripcije kakor tudi njegovega prevoda, če je razviden iz stvarnega seznama (prav tam, str. 219-221, 350-356, 433 ss.); pri RK pa mikrofilmske kopije originala (BavHStA, H. F., št. 70, f. 124'). 6 Žiri. 43 LOŠKI RA/.GI.KD1 -H 7 Hotavlje v Poljanski dolini. K Poljane v Poljanski dolini. ''Javorje, S od Poljan. "'Rudno. SV od Železnikov. " Selca v Selški dolini. 12 Strmica, nad zgornjo grapo Bukovščice, ki se izliva v Selško Soro. 11 Stirpnik, JV od Selc. M Bitnje. 15 Za mere in denarni sistem glej: Matjaž Bizjak, Računske knjige loškega in klevevškega gospostva v 15. stoletju. Dipl. nal. na FF v Ljubljani, str. 16-36 in P. Blaznik, Urbarji, str. 90 ss. (Mec (mesfš), votla mera za žito je držala približno 63,6 litra; 1 marka = 160 solidov (8); 1 K je v tem času vseboval 0,31 g srebra). "' Godešič na Sorskem polju. 17 Podložniki gadmarske županije. '" Truga (truhe), votla mera za apno in pesek. Natančneje težko določljiva, količinsko verjetno ustreza peljaju (ftider), saj je bila cena za prevoz enega kot druge ista (BavHStA, H. F, št. 69, f. 98-148'). 19 Gadmar (gadmarius), prvotno oskrbnik kleti, tukaj predstojnik gadmarske (viničarske) županije (P. Blaznik, Urbarji, str. 68 in 443). 2" Prav tam, str. 45. 21 Prav tam, str. 220 s. in 354 s.; cca. 1360: "... dic vorgenanten 16 (huebleiuet) sullen alle ewer chratvetgarten hawen, saen, getten, zairenen, ruebcn, auzzraeffen, ein fueren, ..." 1501: "Item der vndersass seind 23- Dyc 20 seindt meinem gnadigen herrn schuldig ziu rabalten. ali gariten dem phleger vnd kastuer zw haiven, saann, kraivt setzeu, yetten, abschlachen vnd rueben raivffen. ... Item so das kraten ins gsloss ditrch dye huebleivtt tragen ivirtt, sein dye vndersass das schuldig ziv furbe ..." 11 BayHStA, H. F., št. 69, 1'. 85-86', 97-98, 149. v Prav tam, št. 70, f. 124. -' Pri tem občutljivem poskusu sem se delno opiral tudi na etnološke opise apnjekuhe na območju bivšega loškega gospostva f x>mba 1). vendar le v primeru, če sem z njihovo pomočjo lahko potrdil domneve, ki so jih sprožili omenjeni zgodovinski viri. ^ BayHStA, H. F., št. 69, 1'. 12', 97-98, 147'. -'' N. Vidic-Leben, Apnarstvo, str. 84. 27 Če bi hoteli primerno vrednotiti tudi preostalo delo, bi morali poznati vsaj eno od količin (apna, kurilnega lesa ali porabljenega kamenja). Tako bi iz razmerja, ki je za star postopek žganja apna v apnenicah v grobem znan (za žganje 50 ton kamna potrebujejo 70 m* drv, iz česar nastane 20 ton žganega apna), lahko približno izračunali ostale količine. (A. Ramovš, Apnenice na Praprotnetn, str. 76, 78; Isti, Apnenice v Vestni, str. 172. -" BavHStA, H. F., št. 69, f. 12. -'BavHStA, H. F, št. 69, f. 12, 17, 35', 97-98, 147', 149; MBM, B 164, f 9'. *'BavHStA, H. F, št. 69, f. 85-86', 98, 149. " BavHStA, H. F, št. 69, f. 97' s., 147'; P. Blaznik, Loško mestno obzidje. LR 4/1957, str. 16. '-' Da so apno res pripravljali tudi za kakšno leto naprej, priča navedba iz leta 1396: Item umb ainen ganczen kaleh ze prenucn, der noch da isl und das darauf gangen ist XXXVI mark XXIIII>' (BavHStA, H. F„ 69, f. 1.3). si Sezona žganja apna je od marca do srede novembra. N. Vidic - Leben, Apnarstvo, str. 80. " BavStA, H.F., št. 69, f. 147'. n AVNARSTVO NA LOŠKEM Oy.HMI.Jll V I.UČI SREDNJEVEŠKIH VIROV ^x Ramovš (Apnenice na Praprotnem, str. 75 ss. in Apnenice v Vestni, str. 172 s.) opisuje apnarstvo na dveh lokacijah - v Selški dolini in v Veštru pri Stari Loki. O tradiciji žganja apna v Selški dolini priča tudi dvoje ledinskih imen "per apnenc" v Smolevi in v Rovtu (P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928, str. 34 in 37). W'V izračun so vključeni podatki iz Tab. 5, št. 1 in 3-7. Menim namreč, da je bilo apno iz leta 1396 namenjeno gradnji obzidja leto kasneje, tisto iz 1. 1401 pa so tudi verjetno porabili v naslednjem letu, iz katerega RK ni ohranjena. %" BavHSlA, H. F., št. 70. f. 123'. ZUSAMMENFASSUNG Kalkbrennen im Bereich Škofja Loka im I.icht Mitlelallerlicher Quellen Im Beitrag versucht der Autor auf Grund der Eintragungen iiber das Kalkbrennen in mittelalterlichen Cjuellen, die Kalkherstellung, thre Rechtsregelung und ihnen Umfang im Bereich der Freisinger Herrschaft Škofja Loka zu verdeutlichen. Auf Grund von zwei Eintragungen der Fronarbeit in den Urbarien /aus den Jahren ca. 1360 und 1501/, die auf eine Rechtsregelung des Kalkvvesens zeigen und auf Grund eines ausfuhrlichen Registers von Kosten fiir den Betrieb einer Kalkbrennerei im Rechenbuch aus dem Jahr 1441, versucht er den Verlauf und die Regelung der Kalkherstellung zu rekonstruiral. Die Herrschaft sicherte sich den Kalk aus zwei Weisen, einerseits durch Ausbeutung der Fronbauern und Selbstfinanzierung, andererseits durch Kauf. Im ersten Fall waren die Kosten eine Summe aus drei gleichen Teilen: a/ der I.ohn fiir den Meister und fiir die Arbeiter im Steinbruch; b/ der Lohn fiir die Feuervvachter und c/ das Frachtgeld. Aus dem Vergleich dieser Arbeiten mit der Arbeit von Fronarbeitern lafst sich auch schlielsen, wie hoch die Kosten im zvveiten Fall waren. Alle diese Feststellungen weisen auf den Umfang der Kalkproduktion im Bereich der Loka-Herrschaft in den Jahren 1396-1401. 45