ERi$k/t Domovini/!
IRn in spirit
FORCIb.. A ANOUAM ONLY
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAPSR
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 7, 1948
LETO L. - VOL L
VESTI
JATVAH. — O starodavnem rimskem cesarju in tiranu Tiberiju, ki je znal pobirati davke, pripovedujejo, da je bil vendar toliko pameten, da je dal svojim davkarjem sledeče naročilo: “Delo pametnega, pastirja je, da ovce striže, ne pa da jih odira.’’
Če jim namreč še kožo vzame, ne ostane ničesar za drugo leto. Drugače mislijo v Titovini. Tam ne strižejo, tam ne pobirajo davkov, tam jemljejo naravnost kožo. To velja posebno pri kmetih. Titovci ne računajo več na samostojnega kmeta, zato ga letos naravnost odirajo z davki in dajatvami. Ljudje so obupani, zraven pa si mislijo, da gre ta oderuški režim morda le h koncu, ker ne
ODERUH BO ZDAJ NAJBRŽE OB LEPE TISOČAKE
Na okrajni sodniji v Clevelandu je bil spoznan krivim ode-ruštva in da ni imel dovoljenja posojevati denar, neki Marine ne metre, hlodov dva kubična Voogt, star 46 let. Pred ka-metra. Vse po določeni ceni: kimi 16 leti je začel posojevati krompir po 3 dni in pol, koruza 4 din in tako dalje. Moraš
IZ SLOVEHIIJE
PISMO O DAVKIH IN DA- kilogramov, mesa 100 kilogra-
mov, lesa tesanega štiri kubič-
delavcem v tovarni denar. Računal je navadno po 36% obresti biti vesel in lahko življenje >n kdor ni P>ačal pravočasno, mu
imaš. Davkov smo plačali v prejšnji Jugoslaviji 372 din,
je računal obresti od obresti. Zdaj ima v posesti 189 zadol-
sedaj smo jih pa tako malo, da žnic v vsoti $80,000. Ker je dr-ni za povedati: Samo 7876 di- žavni zakon, da ne sme nihče ra-narjev. Jaz in moja hčerka sva čunati več kot 8% in mora ime-od veselja jokale. Kje se bo ti državno dovoljenje, kdor hoče
tako majhna svota dobila, pa kar v par dneh, Drugo si pa lah-
posojevati denar, morda izgubil ves
bo oderuh razposojeni
ko misliš. Za (Javke je dala denar, ker ga po postavi ne more
Milka, ki je prišla iz službe, da nas je rešila. Saj mislim, da me boš razumel, kar pišem kajti imamo zlato svobodo. Sedaj pa obleka! Kaj so nam pomagale karte, ko pa nismo ničesar nanje dobili.. Zdaj je nekaj kra-
bo imel prihodnje leto kaj stri- me, ampak kakšna cena. Meter či. Za pojasnilo razmer na de- kambrika 200 din, meter kote-želi, naj navedemo pismo iz nine 300 din, za ženske obleke zadnjega časa, ki je napisano meter 800 din, za sukneno me-po šegavo iz ribniške doline:	, ter 2000 din. Bela moka pa je
“Tu pri nas uživamo zlato 160 din kila. Doslej smo se nesvobodo. Tako smo veseli, da kako branili, kaj bo za naprej, vse storimo, kar se nam ukaže.1 pa ne vem . ..’’
Krompirja dajte 800 kilogra-| PADEC DINARJA V TR-mov, koruze 60 kilogramov, pše-' STU. _ Te strašne dajatve, ki nice 40 kilogramov, fižola 80	(Pulte na 3. »trmi)
tirjati nazaj, niti posojila, niti obresti. Kdor bo hotel, mu bo vrnil, kdor ne bo hotel, mu ne bo in obrisal se bo pod nosom.
novFgIobovi
Angela Peruiek
Včeraj zjutraj ob 2 je umrla po dolgi bolezni Angela Pe-rušek, roj. Primšar, stanujoča na 6303 Bonna Ave. Rojena je bila v Trebnjem, toda največ je živela v Sodražici, po domače Pakiževa Angela. V A-meriko je prišla leta 1912. Poleg moža Franka zapušča štiri hčere: Josephine, Emilia, Ana in Angela, sestro Mary Šuštaršič V‘ Ely, .Miin. in. CaAdino
Kovačič je odprl glavni stan
Pomagajmo nažim bratom in sestram da pridejo v Ameriko
Po poročilih iz Washingtons ter naj navedejo kakšno pomoč
Edward J. Kovačič, kandidat za okrajnega komisarja, je odprl svoj glavni kampanjski stan v 620 Caxton Bldg, v Clevelandu. Prijatelji in podpi-ratelji so prijazno vabljeni, da se tam zglasijo ob priliki. Ne pozabite iti nocoj na Kovačičevo prireditev v SND na St. Clair Ave. Igralo bo sedem godb in tudi drugače je Vse preskrbljeno za prijetno zabavo. Iz vsega mesta bodo prišli Kovačičevi prijatelji na to prireditev.
Rusi javno obžalujejo
pride te dni v diskusijo načrt zakona o naselitvi Displaced Persons v United States.
Važno je, kakor smo že sporočili v petkovi številki “Domovine,” da prav sedaj nemudoma Slovenci izvršimo tole:
1.	) V vseh slovenskih naselbinah naj se nemudoma skličejo sestanki Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Zborovalci naj sklenejo resolucijo, da se nemudoma telegrafjra obema senatorjema vsake države, naj podpirata ih glasujeta za Wiley Bill with Ferguson amendments, da se dovoli 200,000 Displaced Persons naseliti v United States v prihodnjih dveh letih. To brzojavko je treba odposlati iz vseh slovenskih naselbin v Ameriki še ta' teden. Prosimo naše prijatelje, da prav .gotovo to store.
2.	) Pošjjite na pisarno Lige slovenskih katoliških Amerikancev, 10316 Harrett Avenue Ap. 6., Cleveland (8), Ohio; ne. mudoma sledeče podatke:
a) Vsi tisti, ki so že poslali kaki begunski osebi affidavit, naj sporoče svoj lasten točen naslov in naslov tistega, v čigar korist so affidavit poslali. Izjavijo naj ali morejo in so pripravljeni nositi
morejo nuditi n. pr. stanovanje, zaposlitev ali morejo plačati vožnje stroške v celoti ali deloma. Stroški za prevoz ene osebe iz' Evrope v USA so preračunani na okrog 200.
c) Zelo prosimo, da bi se prijavili taki Amerikanci, ki lahko sprejmejo kakega begunca ali begunko v delo ali pod streho. Vedeti namreč moramo koliko ljudi bi moglo najti kakršenkoli način preživljanja med našimi ljudmi v Ameriki. Tisti, ki sami ne potrebujete nobenega uslužbenca ali delavca, prosimo; da poizveste v svoji naselbini ali v svoji župniji koliko ljudi raznih poklicev bi moglo dobiti delo pri njih.
Liga bo poskrbela po svojih zastopnikih v raznih taboriščih in med skupinami beguncev, da
izvežbani v tisti stroki, katero
Nasplošno lahko rečemo, da so slovenski begunci povsod uživali naj lepši glas kot solidni ljudje, zelo pridni, skromni in da je med njimi veliko v raznih poklicih zelo zmožnih ljudi.
Hitite s prijavami, ker število sprejetih bo majhno in razne skupine v Ameriki se bodo tekmovale \ vsemi silami, da spra-
-..............................................................................." ' s
Rara droba« noric« Ii
Clevelanda h hi
okolica jJt I
Tretja obletnica—
Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave, maša za pok. Johna Hrovat v spomin 3. obletnice njegove smrti.
Na ples vabijo—
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi v soboto 10. aprila plesno veselico v SDD na Rech-er Ave. v Euclidu. Vse članstvo SDZ in prijatelji 30 prijazna vabljeni.
Sprememba seje —
Podružnica 47 S'ZZ naznanja, da se bo vršila seja v soboto 10. aprila ob 7:30 zvečer in ne 14. aprila. Naj se članice gotovo udeležijo.
Pisma imajo pri nas—
Pri nas je pismo za Marijo
bodo prišli res pridni delavci in Dejak; piše ji Jože Krašovec iz
Koroškega. Drugb pismo je za
bodo reflektanti v USA navedli. Ano Malovec; piše ji Katarina
Oven iz Gorenje vasi, p. Velika loka in Čatež.
Vloge se vdajo—
Paul J. Schneller. tajnik St. Clair & Loan.Co. naznanja, da so se vloge kljub vsej draginji zvišale v posojilnicah v državi Ohio v prvih mesecih letošnjega leta. Vloge so za več kot 4% višje kot ob istem času prešlega leta..	/ujaBata&fakift
Washington. — Juridični po-dodsek poslanske zbornice je soglasno odglasoval, da podpira predlog za-naselitev 200,000 beguncev v Zed. državah iž Evrope. To naj bi veljalo za prihodnji dve leti.
Načelnik odseka, poslanec Fellows iz Maine, je povedal, da bo predlog predstavljen v zbornici še ta teden. Odsek je imel pred seboj več predlogov glede naselitve beguncev in se je odločil za gornjega. V senatu je pa predlog ža polovico manj naseljencev, kot govori ta predlog.
Tri na dan
Nek kandidat za ohijskega guvernerja pravi, da je strašno vesel, ker bodo dobili veterani bonus. Ko je bil on guverner ni prav nič kazal tega veselja.
* * •
Sedanji ohijski guverner je imenoval za okrajnega sodnika Harrya Hanna. To je njegov ožji prijatelj in vdan pomagač. Nihče se temu imenovanju ne čudi, ker vsak ve, da je dolžnost najprej izkazati uslugo prijatelju. To priporočamo nekaterim kandidatom, ki so v kampanji strašansko širokogrudni, kadar so pa izvoljeni, so pa prijatelji -zadiiji, na katere mislijo.
* » »
Rusi bi radi iztisnili Ameri-kance, Angleže in Francoze iz Berlina. Če bodo šli, jih bo lahko sram. Rusi so že . pozabili, da bi ne bili nikoli v Berlinu, da ni predsednik Roosevelt leta 1944 ukazal ameriški prvi armadi, naj se ustavi, ko je bila komaj 37 milj od Berlina, ds so imeli Rusi čast prvi stopiti v nemško prestolnico. To je bilo takrat, ko je Roosevelt še vedno mislil, da je Rusija naša zaveznica. Ameriški fantje so robantili, ko so morali nazaj čez Labo, ko so imeli Berlin že takorekoč v pesteh.
ra
Toda premogarji še vedno ne kažejo volje, da bi šli nazaj na delo
Washington. — John L. Lew is, predsednik unijskih premo-garjev, ki so na stavki, je včeraj pristal na to, da se bo danes popoldne sestal z zastopniki premo-garskih družb, kakor je to ukazala sodnija.
.Istočasno je sodnija tudi ukazala premogarjem, da se takoj vrnejo nazaj na delo. Tega ukaza premogarji ne upoštevajo in so še naprej doma. Kaj bo zdaj storila vlada, še ni znano. Morda bo čakala, kaj bodo prinesli dogovori med unijo in premogar-skimi družbami.	'
V tem so odšli pa na stavko tudi premogarji v okrajih trdega premoga v vzhodni Pennsyl-vaniji in sicer v Pottsville in Wilkes-Barre. Ostalih 80,000 premogarjev je še vedno na delu.
U. S. Steel korporacija v Pittsburghu je včeraj ustavila dva mlina, tri plavže in 17 ognjišč v Pittsburghu in Youngs-townu radi pomanjkanja premoga.
ca Marije. > Trapiti' JJ6’ ’ležšfo' na mrtvaškem odru * doma, 16808 Bonna Ave. Pogreb bo-v petek zjutraj ob 9:30 v cerkev ŠV/Vida pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. «'!*> Frank Žiberna
Kot je bilo nakrštko poroča-, no je umrl Frank Žiberna, star 76 let, stanujoč na 809 Alhambra Rd. Doma je bil iz Tomaja pri Sežani, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Bil je član št. 5 SN-PJ. Tukaj zapušča ženo Mary roj. Bavdek sorodnico Mary Sjjrancar. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo.
Nick Secolic
V nedeljo zvečer je umrl Nick Secolic, stanujoč na 5507 St. Clair Ave. Zaposlen je bil v Park Drop Forge Co. V Cleve-
Poslanec zahteva piamal Roosevelta o Rusiji
Washington. — Poslanec Riz-ley iz Oklahome je izjavil; da bo zahteval tajna pisma pokoj nega predsednika Roosevelta, iz katerih bo razvidna ogromna množina vojnega materiala, ki ga je dobila Rusija. Zlasti hoče (poslanec dognati, če so bili res poslani Rusiji ameriški tanki in protizračni topovi.
.-----o
Komunisti zahtevajo kazen za druhal
New York. — Narodni odbor komunistične estranke je pozval župana v Columbusu, O., da poišče in kaznuje osebe, ki so razbile hišo, v kateri je prebival komunist Frank Hashmall.
dotične osebe. Pripišejo naj kje nameravajo novega priseljenca naseliti in kakšna zaposlitev mu je zagotovljena, b) Tisti, ki doslej še niso dali (., Berlin. —Rusija je javno in nikakega affidavita, pa imajo
uradno obžalovala karambol ruskega in angleškega letala nad Berlinom, pri čemer je bilo ubi-
tih 15 oseb. Sovjetski-poveljnik v USA, naj sporoče stoj naslov °® Je mrtvih, na stotine^ra maršal Sokolovski je zagotovil in sedanji naslov dotične osebe nih in mnogo hiš požganih.
Ruski maršal Sokolovski se je včeraj, udeležfl r banketa pti Angležih ■ '
med begilnci sorodnika ali znan ca, oz. kako drugp osebo, ki bi ji radi pdmagali, da se naseli
Kaira,* Egipt. •;

driji je odšla na stvko vsa mestna policija v zahtevi za večjo,-plačo. To priliko so izrabile Bruhali, ki so začele s poboji, požigi in plenitvijo. Nastopilo je vojaštvo, ki je streljalo v ljudi. Nad-30 je mrtvih, na stotine ranje-'
v Aiekššn- j^j ^ trakov se je
ra vsa moat-	#	#
ustavilo na cesti v vrsti radi stavke voznikov
Angleže, da bodo njih letala brez motnje lahko pristajala v Berlinu poslej.
Angleži so bili s tem zadovoljni in so preklicali odredbo, da bi njihova prevozna letala v bodoče spremljala bojna letala do Berlina. Isto so odredili tudi Amerikanci. že včeraj so prihajala in odhajala iz Berlina angleška ter ameriška letala brez straže.
Rusko časopisje je omenilo dogodek komaj s par vrsticami in ni ničesar omenilo, da so Angleži protestirali radi incidenta, ali
land« je bil znan radi svojega^ je rugki maTŠa, Soko]ov8ki' udejstvovanja pri špertmhiak- £ .j vami ^ 2avezniškim fivnostih. Igral je prizogomet-
v,H. in nnzvniviAŠnik lrrnolrih - 7o _
nih in nogometnih krožkih. Za pušča sina'Ronalda in dve sestri, Mary Hopkins in Martha Zack. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v Arkev sv. Filipa ob 9:30 in na Kalvarijo.
Pokojni je bil član društva Dvor Baraga št. 1317 Kat.. Bor-štnarjev..,
Razni pogrebi
Pogreb za pok. Louis Vidmarjem bo v četrtek zjutraj ob 10 iz Svetkovega pogrebnega žavo-da na pokopališče Kalvarijo.
Pogreb za pok. Math Haller bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla. Iz Freedom, Pa., pride na pogreb nečak ranjkega, Andy Haller.
o------
V znak, da ni nobene napetosti več med RuBi in zapadnimi zavezniki, se je sovjetski maršal Sokolovski včeraj udeležil slavnostnega banketa, ki je bil prirejen v počast angleškemu feldmaršalu Montgomeryju.
V Argentini je denarja skoro zmanjkalo
Buenos Aires. — ker bančni uslužbenci stavkajo že pet dni, je v mestu skoro popolnoma zastala bančna postrežba.
Vlada ne vzame moke, ker je predraga
Washington. — Vlada je zavrnila ponudbo mlinarjev za 411,910,000 funtov moke, ker so bile cene previsoke. Moka je
Razne najnovejše svetovne vesti
LONDON — Angleška vlada je zmanjšala dohodninski davek za $400,000,000 na leto, toda istočasno je zvišala državni davek na pivo, vino in žganje, tobak in gemblanje.
• • *
COLUMBUS, Ohio. — Prvi čeki za bonus veteranom bodo poslani enkrat koncem tega meseca. Vsi čeki bodo pa doposlani do avgusta, to je kakih 6 do 6 tisoč na dan.
■*	*'	*
WASHINGTON — Predsednik Trišman je imenoval Paula Hoffmana, predsednika Studebaker korporacije za načelnika evropskega programa za obnovo.	'i
*	•	*
BUDIMPEŠTA — Vlada skuša zatreti govorice, da bo ogrska denarna valuta zmanjšana za 20 do 30 odstotkov. Govorice so povzročile skoro ves ekonomski zastoj v deželi, ker se vsak brani papirnega denarja. Vlada je zagrozila, da bo zaprla vsakega, ki bo take vesti razširjal.
*	•	«
HELSINKI — Rusija in Finska sta včeraj podpisali vzajemno prijateljsko in vojaško zvezo. V pogodbi stoji, da pošlje Rusija vojaštvo na Finsko le, če ga Finska pokliče, kadar vidi nevarnost napada od kake dežele. Toda obe, ruska in finska vlada skupno določita, kdaj obstoja nevarnost napada in če je treba poslati rusko armado na Finsko, da brahi deželo. To pomeni toliko, kot da je postala Finska zdaj sovjetska d tajna.
* . «	*
ji nudili moko.
Japonske mine so ob ameriški obali
Seattle, Wash. — Obrežna straža poroča da je opazila 18 plavajočih min v severnem pa-cifičnem obrežju. Štiri so že razstrelili. Mine so se najbrže nekje odtrgale, predno so jih našli in zdaj svobodno plovejo po morju.
Carlisle, Pa. — Kaj takega menda ni bilo še nikjer, da bi stala na cesti dolga vrsta velikih trukov, najmanj l,00p drug za drugim, kot so je to pripetilo oni dan na deželni cesti v Pennsylvaniji, kjer je znani sektor Turnpike.
Truki so stali tesno drug za drugim. Kadar je kateri dodatni pripeljal, so ga ustavili in postavili v vrsto. Pravijo, da se je raztezala vrsta trukov do 160 milj na dolgo po cesti.
Samo tisti truki so vozili naprej, ki so vozili sveže sadje in zelenjavo, da se ni spridila. Vozniki trukov so vprizorili to “sedečo stavko” v protest državni postavi Pennsylvanije, ki dovoljuje naložiti na truke 46,-000 funtov teže, dočim ima druge države višje dovoljeno težo. Ker tehtajo nekateri truki do 25,000 funtov prazni, ne morejo dosti naložiti nanje, da bi kaj zaslužili, dokler je ta postava v veljavi, so rekli vozniki.
LONDON — češka komunistična vlada je upokojila ali enostavno odpustila 27 generalov in 33 štabnih častnikov, ker so bili preveč “pod vplivom” zapadnih zaveznikov. Eden izmed odstav-bila določena za izvoz. Vlada ne ijenjk je tudi general Janousek, poveljnik zračne sile. pove, po kakšni ceni so mlinar-
RIM — Delavska federacija, ki je pod vodstvom komunistov, je ukazala splošno stavko za eno uro po vsej Italiji prihodnji pon- ji deljek. Glavni namen komunistov je, da pokažejo svojo moč. Federacija šteje 6,000,000 članov.
MILWAUKEE, Wis. — Kolikor je dozdaj znanega iz primarnih volitev v državi Wisconsin, je Harold Stassen še vedno naprej za predsedniške kandidate. Za njim je MacArthur in na tretjem mestu je Tom Dewey. To je znano iz 1,166 izmed 3,138 precinktov. Za župana v Milwaukee je bil izvoljen socialist Frank Zeidler.
Z BOMBNIKOM SE JE ODPELJAL DOMOV NA OBISK 1
Minneapolis, Minn. — Sgt. Malcolm McCrady se bo moral zagovarjati pred svojimi predstojniki, kajlar jim pride v roke. V nedeljo se je namreč vsedel v bombnik B-25 v Dayton, Ohio. in se odpeljal ž njim v Owaton-na, Minnesota, 52 milj južno od Minneapolisa, da tam obišče svo-:a brata.
kar predstojnikom ne gre v glavo, je to, kako je mogel McCrady samcat dvigniti, voditi in pristati z bombnikom, ki potrebuje navadno posadko 3 do 5 mož. Sgt. služi pri zračni sili kot mehanik, in ni prej še nikoli vodil kakega bombnika ali drugo letalo.
z
• MERIŠ KA DOMOVINA, APRIL 7, 1948
„r,| ameriška domovina
si
ix Vi n| fi f&tfM
11 rnma
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 St CUir Ato.	HEsdonon MM	Cl«T*lul Iv Okla
Published daily except Ssturdsya, Sundeye end Holidays
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
I9M	APRIL	•»«	SUBSCRIPTION RATES
$	a	i	w	»	*	* 1	2 3 4	3	6	7	*	9	M H	12	13	M	13	M	* 18	19	20	21	22	23	24 25	26	27	28	29	30	United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Poit Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
<41^83	No. 69 Wed., April 7, 1948
Kakšno stališče zavzema Amerika glede Palestine?
Nikakršnega! To se pravi, nihče ne more vedeti iz obnašanja naše vlade, če zavzemamo kakšno pozitivno stališče. Niti predsednik Truman ne ve, ta prav za prav še najmanj.
Lansko leto je naša delegacija pri Zvezi narodov izsilila delitev Palestine med Arabce in Žide. Celo naš list je takrat v svojem uvodniku izjavil, da to ne bo šlo in tudi ni šlo. Pravijo, da je bil državni tajnik Marshall sam proti, toda Mr. Truman je poslušal svoje svetovlce, ki so ga speljali na tanek led, s katerega bi ga zdaj radi spravili na bolj trdna tla.
Zato se je naša tujezemska politika naenkrat obrnila in naš delegat pri Zvezi narodov je izjavil da delitev Palestine zaenkrat ni izpeljiva in da Zed, države predlagajo da se postavi Plestino pod varstvo Zveze narodov in skliče naj se izredno zasedanje generalne skupščine Zveze narodov ki bo storila nadaljne korake glede Palestine. Pri tem je ameriška delegacija pazila, da je v imenu ameriške vlade izjavila, da Amerika nikakor ni proti delitvi Palestine.
Torej Trumanova administracija ni za delitev Palestine, v isti sapi je pa še vedno za delitev. Mr. Truman bi rad imel1 volka sitega in ovco celo, da se ne zameri ameriškim židovskim glasovom in da se ne zameri Arabcem in je dosegel to, da mu zamerijo oboji. Ta zmešana politika pride od tega, ker imajo voditelji pred očmi svojo izvoltev najprej in potem šele pameten preudarek. To se pa vselej njaščuje, prej ali slej. Pri Mr. Trumanu se je že.
Mi smo za manjšejdavke
Težko, da bi se dobil človek, ki bi zahteval večje davke. To se pravi tak, ki jih plačuje iz svojega žepa, ne bo silil v večje.
Zato pa nismo mogli razumeti našega predsednika, ki je trikrat vetiral1 predlog, da se znižajo davki. V tretje je bil vsaj kongres toliko pameten, da je predsednikov veto preglasoval.
Mi smo za to, da dežela plačuje davke, kadar so potrebni. Ob času vojne so bili potrebni, čeprav vidimo, da bi vlada takrat lahko prihranila marsikak milijonček, če ne celo bilijonček, če bi nekoliko bolj varčevala z ljudskim denarjem. Toda denarja je bilo ko toče v vladni blagajni in trosilo se ga je z vilami.
Toda skoro tri leta po končani vojni je pa že čas. da se vojno breme nekoliko olajša deželi, da se davkoplačevalci nekoliko oddahnejo. Ni dobro, če ima vlada denarja, kolikor hoče, ker če ga ima, potem redi parazite, ki jih je vedno dovolj najti.
Le prerado se zgodi, da vlada pozabi na varčevanje in ekonomijo, kadar je dovolj denarja. Takole se godi. Vlada, naj bo zvezna ali državna ,hoče denar in naložijo nov davek, ki jej le začasno, kakor hite zatrjevati. Potem pa kar pozabijo, da je bil davek “začasen” in ga pobirajo, dokler ga ljudje dajejo.
Nekaj podobnega imamo tudi v državi Qhio. Tukaj so nam tudi naložili prodajni davek “samo začasno,” pa je od tega že lepih let in nihče se ne zmeni, da bi ga vsaj zmanjšal, če že ne čisto odpravil. V državni blagajni je denarja na kupe, davkoplačevalec pa stoka pod težkim bremenom. Pa ni nikogar, ki bi se spomnil na davkoplačevalca. Guvernerji so se menjali: Bricker, Lausche, Herbert — toda da vek je ostal. Bo treba pač nove metle.
se jih sploh ne, smelo narediti. Zakaj domneva o nedolžno- ■najt* *an,o & p°v°d vojno na.
sti, katero daje zakon vsem, katerim se ne more dokazati krivda, je prav tako temeljna kakor svoboda tiska, kateri pojem se ne sme zamenjavati z zlorabo tiska. ,
Vse to je zapopadeno v naši ustavi ter v pismenih razlagah mnogih velikih juristov, ki so v preteklosti branili svobodo tiska pred njegovo zlorabo.
BESEDA IZ NARODA
♦MWWIIIIIIIUlHHinUllWlllllllUIIMMWt
Proletarcu se godi velika krivica!
Cleveland, 0. — Proletarec se je že nekaterikrat skromno pohvalil, da je med tistimi redkimi zunanjimi časopisi, ki so ne le dovoljeni temveč tudi priljubljeni v “Titovi” Jugoslaviji. To priljubljenost je zdaj nekaj doletelo. John Filipič je namreč dobil pismo od brata v Ljubljani, da ne dobiva več Proletarca. In John K rebel ve povedati o pismu iz Zagreba, v katerem naročnik proglaša Proeltarca za nazadnjaški list. Proletarčev urednik zvrača krivdo^za te nevšečnosti na “mrzlo vojno” med vzhodom in zapadom oziroma na Ameriko. Mož se je preveč zagledal v “ljudsko demokracijo” (z “ljudskimi” žandarji. ječarji in rablji) tam preko, da bi se drzni! posumiti, da morda Titov cenzor včasih meče v “pepereks” tudi “dovoljene” časopise — kadar prinašajo čtivo, ki J)i po mnenju cenzorja utonilo “škodovati” ljudstvu (na primer polemike o dvomljivih dobrotah partizanske polickracije).
Ampak če je tak sum upravičen, tedaj je treba' opozoriti tovariše v Ljubljani in Belgradu, da delajo Proletarcu vnebovpi-jočo'krivico. Proletarec ni noben “nazadnjaški” ali celo “dekadenten demokratični” časopis, temveč absolute zanesljiv “antifašistični” list, ki se pri svojem tolmačenju dorrSffh in svetovnih dogodkov in osebnosti zvesto drži tiste nevidne črte, ki kaže pravovernim marksistom pot skozi džunglo “fašističnega” sveta. Kar Proletarec hvali, tudi Kremlin in Belgrad hvalita in kar Proletarec graja, tudi Tass in Tanjug grajata oziroma obratno! če .Titov cenzor ve, kaj je dobro za partizansko stvar, se bo požuril in poravnal storjeno krivico preden se uredniku Proletarca posveti, da je v Jugoslaviji toliko svobode tiska kakor pri nas svobode izražanja pri časopisih, ki mečejo v koš vse, kar ne trobi v njihov sopotniški rog! Medaljo, tovariši, ne pa koš zvestemu somišljeniku v priznanje!
Ivan Jontez.
meri. Mnogi imajo namreč samo še eno skrb: denar, vpliv, oblast, moč, čast i. dr., da bi bili “močni” v primeri z drugimi, še rajši "močnejši” kot njihovi bližnji na levi in desni, najrajši pa bi bili vsi “najmočnejši.”
Seveda se pri tem ne gleda na način, kako je mogoče doseči “moč.” Tem ljudem je glavno in prvo to, da usmerijo vse svoje prizadevanje, ves svoj trud v e-dini cilj: postati čimprej čim bolj močan in tak tudi ostati.
“Močni” so kajpada po sodbi zmešanega sveta vsi tisti, ki se smeje in nimajo strahu pred nobeno stvarjo, ki se povsod brezobzirno prerijejo in mislijo, da stoje vzvišeno nad vsem in nad vsemi. Sami hočejo vladati in gospodovati. . .
• » »
Nekateri mislijo, da se bo vojska ljudem za zmeraj prignusi-la. A ta je prazna! Zakaj ljudje, ki so videli grozote evropske žaloigre, ne bodo živeli na veke. Čez petdeset let jih bo še peščica, ki je novi rod najbrž ne bo poslušal, ker ne bo vedel tega, kar tudi mi do zadnjega časa nismo vedeli. Ker bodo imeli imenitno in res popolno orožje, dobro opremljene armade, modro zamišljene vojne načrte in slavohlepne generale, jih bo že ra-
poved. A če ni bilo zdaj zadrege v starih časih, re tudi za prihodnost ni bati!
Ko so epirskemu kralju Piru njegovi generali čestitali, da je premagal Rimljane, je dejal: — “še ena takšna zmaga, pa smo zgubljeni!’ Nekaj podobnega velja o vsaki zmagi. Skoro po nobeni se ne sklene pravičen mir.,
Mirovni organ in varuh je hotelo biti Društvo narodov. A to se ni izkazalo ne po prvi, ne po drugi svetovni vojni, zakaj mnogi so ga imeli, kakor ga i-majo zopet danes za pristransko politično tvorbo, ki naj bi le varovala zmagovalčev plen. Potreben bi bil mednarodni zbor, senat čisto neodvisnih, nepristranskih,-izobraženih, . izkuše-. nih, modrih nesebičnih mož. Tako, da vse države pripoznajo pravna načela, ki vežejo in nakladajo dolžnosti v vesti in se podredijo mednarodnemu organu ali nadzorstvu miru.
Drugače se bo kar naprej ponavljala tisočletna zmota, da more sila nadomestiti pamet in pravico, ali z drugo besedo, da pretepač s pestmi in orožjem dokaže, kako ima prav.
če naj po zmagi nastopi rffi-niče mir, zmagovalec ne sme narekovati, kako bo, ampak se mora tudi sam podrediti mednarodnemu zboru ali senatu nepodkupljive pravice.
Dokler te vrhovne mirovne u-stanove ne bo, bo orožje reševalo spore, mirovna pogodba bo le kratko premirje in veliki gmotni napredek bo pehal človeštvo v vedno strašnejše vojne.
• • *
Mir uživajo v družinah, mir v državah, mir vlada med narodi,
dovednost priganjala in strast I kjer je oblastnikom evagelij še podžigala, dabi priprave,pre- j sveta knjiga, izkupiti v novi vojski.' Treba
Resnicoljub.
VESTI
IZ SLOVENIJE
O svobodi tiska
Ko je pred dnevi okrajni sodnik Samuel H. Silbert v Clevelandu sodil v zadevi policistov, ki so bili obdolženi prejemanja podkupnine, je v zvezi z načinom objavljanja in poročanja te zadeve v dnevnem časopisju, podal tudi nekaj važnih razlag o pojmu svobode tiska. Ker je pod tem območjem vse časopisje, bomo tu navedli njegovo razlago. Sodnik Silbert je dejal:
“Naš sodnijski sistem zahteva pravično obravnavo za vsakega, ki je obdolžen zločina. Domneva o nedolžnosti ob-dolženga, dokler ni slednji spoznan za krivega, je starejša v našem splošnem zakoniku kot sama Ustava.
Namigavanja ali trditve, da so ljudje v odgovornih javnih položajih krivi ali sokrivi kriminalnih dejanj, se ne smejo delati lahkomiselno. Ako so resnična, jih je treba uveljaviti na način, da bodo obdolženi zločinci kaznovani po metodah. ki jih določa zakon.
Naša vlada je vlada zakonov, ne vlada drhali ali maščevalcev. ali masne histerije ali vlada cirkulacije željiiega časopisja. Ako so obdolžbe, ki so tako resne kot so te resnične. morajo biti dokazane na sodišču in državljani bodo zaščiteni pred kriminalci potom legalnih sredstev, ki so za to določena. Ako pa se ohdolžh ne more dokazati, potem bi
Močni narodi?
Cleveland, O. — že nekaj časa je ves svet v neki mrzlični razburjenosti. Vsi se zavedajo svoje moči, a se vendar čutijo šibke. Vsi bi bili radi še bolj močni, najmočnejši. Kamor koli se obrnemo, povsod slišimo o velikopoteznih delih za okrepitev, za moč države. Tekma v o-boroževanju je neprestana. In še vedo določajo finančniki ogromne, pravljične vsote samo za orožje, za vojsko, za moč na kopnem, na morju in v zraku. Vsaka država hoče biti močna, vsaj močnejša kot so njene sosede, če že ne sploh najmočnejša. Druga drugo prepričuje, da je najmočnejša in da se nikogar ne boji.
Sedaj so pa prišli “močni” v medsebojni spopad. Vsakdo se s strahom vprašuje, kdo bo najmočnejši ? To bo silne važnosti!
Ljudje se nič ne zanimajo, kdo ima prav in kdo ne, temveč menijo, da je zanje tem boljše, čim dalje so od “najmočnejšega.” Po tem se skušajo tudi ravnati.
Sicer se pa prav isto, kot
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih država zahteva zlasti od kmetov, so povzročile, razne govorice. Eni trdijo, da hočejo iz kmečkih žepov pobrati ves denar, da obubožanega kmeta lažje komandirajo, drugi pa so mnenja, da je to napoved denarne reforme. Na Ruskem so kot* znano potegnili denar iz ljudskih žepov s tem, da so zamenjali deset starih rubljev za enega novega. Mnogi se boje, da se sedaj to tudi v Jugoslaviji zgodi. Posledica teh govoric je, da je v Trstu vrednost dinarja padla za polovico. Preje se je bil po tri lire, sedaj je po eno in pol.
RUSI V SLOVENIJI. — Vedno več se opaža v Sloveniji Rusov. To so pred vsem ruski oficirji, ki so prideljeni jugoslovanskim vojaškim jednotam, pa tudi razni politični komisarji. Ljudstvo čuti in vidi, ka^o je Jugoslavija v resnici samo neka sovjetska pokrajina.
STRAHOVI IN PRIČAKOVANJA_____Vedno večje kopa-
nje čet na slovenskih zapadnih mejah in navzočnost ruskih oficirjev vedno bolj potrjuje ljudi, da bo letošnja pomlad pomlad velikihh dogodkov. Pridno poslušajo tuje radijske oddaje. Škoda je le, da se ameriška oddaja: “Glas Amerike” slabo sliši. Ljudje se boje, kaj bo, če pride do nove svetovne vojne. Strah jih je, ker se je bati bojev ravno na slovenski meji. Na drugi strani pa raste upanje, da more nova svetovna vojna Slovenijo rešiti sedanjega komunističnega okupatorja in njegovih hlapcev.
STRAH PRED BOŽJIM IMENOM. — Dobri komunisti se izogibajo tudi božjega imena. Poprej so pisali, kadar so govorili o kakem zgodovinskem | dogodku, da se je zgodil dolo-
med “močnimi” narodi ali državami, dogaja tudi. med ljed-jčenega leta “pred Kristusovim mi, samo da v nekoliko manjši rojstvom” ali po “Kristusovem
rojstvu.” Sedaj so se Kristusa ustrašili in pišejo: “pred našim štetjem” ali “po našem štetju," (tako na pr. Škerlj v knjigi: Izvor in razvoj človeka.). Kaj hočete! Hudič se boji žegnane vode, komunist pa Kristusovega imena.
KRIŽI. — Komunistično sovraštvo proti veri se silno rado zaletava v križe. Pismo z Gorenjskega pripoveduje tole “Vedno več je lesov ob potih brez njega, ki smo.se mu odkrivali. Komunisti ga ne morejo videti. Tudi križe same podirajo. 'Neki šofer se je na Prim-skovem s tovornim avtom nalašč zaletel v križ. Ker ni padel, se je še drugič zaletel, da ga je končno podrl. I isti večer je vozil z avtom sode po Kranju. Veriga se je pretrgala in sodi so ga, pobili. Bli je na mestu mrtev. Zdrobilo mu je glavo. Na Jesenicah pa je neki delavec Bogu na križu noge posekal. Cez par dni mu je kos železa odbil obe nogi nad kolenom. Ko je umiral, je izjavil: “Bog mij je kaznoval.” Komunisti pravijo o vsem tem: To je slučaj. Drugi pa mislijo na star izrek, da je slučaj le bog norcev.” Tako pismo z Gorenjskega.
NE GRE JIM GLADKO. — Vedno večkrat se sliši, da se slovenski komunisti sami med seboj pridno prepirajo. Na eni strani je' skupina Kardelj, na drugi skupina Kidrič. Vsak bi bil rad prvi. Drugi spori pa so med komunisti, ki so prišli iz vrst delavstva in med komunisti, ki so izšli iz vrst inteligence. Drug drugemu očitajo razne napake, ki so jih v teh treh letih komunistične absolutne moči zagrešili.
KURIR POBEGNIL, — Zelo mnogo se je govorilo (in tudi inozemski listi so to omenjali), da je pobegnil kurir telgrajske centrale “Kominform” z zelo
gw**?
AL PA NE
Stopal sem po Cenčovem dvo- la navadno kje pod podom, ali
rišču in pognal za trenutek misli nazaj v čase, ko so tukaj še gospodarili premožni Hreni, kar je bilo še dosti pred mojimi časi. Hreni so bili najpremožnejši. Njih hiša je bila največja v naši vasi, imeli so vedno gostilno in štacuno. Zadej so bila na eni strani gospodarska poslopja, na drugi strani zidan hlev in poleg hiše ob glavni cesti kovačija, katero so dajali v najem. Pred leti so imeli v najemu kovačijo tudi Kušlanovi, ki so se pozneje preselili v Cerknico in tam kovali. Vedno so bili tukaj najboljši kovači in skoro noč in dan je pelo nakovalo. Pozimi so radi prišli kmetje v kovačnico, kjer je bilo gorko in tam modrovali. Kovač je pa tudi rad videl vasovalce, ker je vedno rad prijel kateri za težko kladivo, kadar je bilo treba posebno krepko udariti. Kadar je kmet pripeljal h kovaču vole ali konje, da jih je potem-plai, je bil vselej likof. Zato je bilo pa kakor nalašč narejeno, da je bila kovačnica poleg gostile, ali je bila gostilna nalašč poleg kovačnice, ker kovači so vedno žejni, vsaj takrat so bili. Kar lepo je -bilo slišati, kadar sta zapela oba kladiva po nakovalu. Eden je vihtel velikega, moh, moh, moh, ki ga je sukal pomočnik, ali kogar je kovač pač ujel, z drugim, malim, je pa spretno potrkaval vmes sam kovaški mojster, ki jetdržal v eno roki klešče in v njih lelezo, ki ga je bilo treba na Uu-preastmjitt-v- podkev, verigo, ali kar že, v drugi z malim kladivom dajal ice velikemu. Mojster je vedno tako gledal, da se ni privzdignil in je potrkaval samo zastran lepšega.
Oče so mi dostikrat pripovedovali o bogatih Hrenih, ki so bili včasih prvaki na Menišiji. Zadnji je pa prodal vse skupaj in se preselil v Ljubljano. Hren je imel vedno debelo boto v notranjem žepu suknjiča, “Bota” pomeni listnico ali denarnico in tam so bili vedno stotaki in drug thk “drobiž.” Saj takrat ni bilo čekov ali poštnih nakaznic in vsa kupčija je šla iz rok v roke z gotovim denarjem, šparkasa je bi-
važpimi poročili k Amerikan-eem. Ko je nesel poročila na Češko, tako pravijo vesti, se je ■’odpeljal naprej v ameriško cono.
NOVE ARETACIJE. -<■ Ali ta vest o komunističnem kurirju drži ali ne, bo težko ugotoviti, dejstvo pa je, da so aretirali večje število visoko stoječih komunističnih osebnosti. Med temi so zlasti mnogi, ki so pripadali tako imenovanim Da-chavcem, to je onim partizanom, ki so jih Nemci internirali
Dachau. (Znano je, da Kidrič ni bil nikoli zaprt ne od Nemcev ne od Lahov, ravno tako ne Kardelj.- Prav tako ne Baebler. Ti so se znali varovati in so pošiljali v ogenj svoje podrejene.) Sedaj ti Dachavci spregledujejo vlogo svojih voditeljev, ki jim je bil vse samo, komunizem, nič pa boj proti Nemcem in Italijanom. Od tod spori.
Napovedujejo, da bo pri novih obravnavah več teh bivših partizanov proglašenih za “izdajalce.”
VIDA TOMŠIČEVA, velika komunistka, je tudi padla v nemilost. Iz prejšnje ministrice je postala predsednica kontrolne komisije v Sloveniji. Sedaj pa je morala tudi to mesto pustiti in oditi na podrejeno mesto v Belgrad. Njeno mesto je zavzel dosedanji javni tožilec Avbelj.
na kakem skrivnem mestu. Kadar je šel Hren v Vipavo po vino, je nosil ves denar s seboj. Kadar je peljal deske ali trame
na Rakek, je nesel domov ves denar, ki ga je dobil za prodano robo. • •
Hren, tako so nam pravili oče, je dobro vedel, da se dobe ljudje na svetu, ki bi se nič ne branili njegove rejene listnice in bi jo vzeli tudi, če bi Hren protestiral. Zato je tudi gledal, da ni bil pp-noči na kakšni samotni cesti sam. Vedno je gledal, da je bil za dne doma, ali je pa kje prenočeval, če je vedel, da bi moral drugače ponoči po samotnih krajih. Nekoč se je primerilo, da se je zamotil s konji na Rakeku. En ali drug vzrok je imel, da ni hotel prenočevati tam, ampak se je napotil domov na Menišijo kljub' temu, da je bila že pozna ura. Takrat je bila med Menišijo in Rakekom (kjer je bila železniška pogjaja) edina pot čez Kamno gorico, ali kakor smo rekli “čista stran.” Cista menda radi tega, ker je bila popolnoma gola, samo kak brinjev grm se je dolgočasil v gmajni. Kmalu od Rakeka je stala na samoti kapelica, kjer je vedno strašilo, to se pravi, ne prej, da je nastopi-ra ura duhov. Prej in potem je bilo brez vsake nevarnosti. Meni je bilo to ustno izročilo naših kmetskih očancev v kosteh in mozgu in celo podnevi nisem šel mimo kapelice, če sem bil nikar, šele pogači. > -Dalje proti Menišiji je pa vo-
ila cesta med ogradami in v par krajih sta bili živi meji od obeh strani tako blizu, da je šel komaj voz vmes. In tukaj je bilo tisto nevarno mesto za voznike, ki so vozili ponoči, če so imeli kaj drugega pri sebi kot mehur s tobakom. En par so jih tukaj pred davnimi časi spravili na oni svet in jih obrali za denar, še danes stoji tam božja martra. Ko sem šel enkrat tukaj ponoči na dopust kot vojak in ker me ni strpelo čez noč na Rakeku, sem izvlekel tisti rožič, ki mi ga je cesar opasal zastran lepšega in ga krčevito stiskal v desnici, če bi se primerilo,- da bi nenadoma kdo stopil predme in me vprašal, koliko je ura. Na duhove niti misliti nisem imel časa, tako velike posvetne skrbi sem imel prav tedaj. Večkrat sem moral kapo pritisniti nazaj na glavo, ki so mi jo lasje privzdigovali. Kaj vem zakaj.
Torej meniševski Hren se je napotil s praznim vozom čez čisto stran. Ko je privozil enkrat mimo pakovske kapelice, je rekel konjičema: Le kar lepo vozita proti domu, jaz bom šel po bližnjici in se napotil po rebri v gmajo čez Crvivnik. Vedel je, da bosta konja sama privozila domov, on je pa tudi varen v temi v prostrani gmajni. Od časa do časa je postal in prisluhnil, če voz še ropota doli po cesti. Ko je presodil, da sta konja privozi1 la med ograde, je pa ropot taj-sla naenkrat utihnil. Takoj je vedel, da je nekdo ustavil konja in je tudi vedel, kaj bi bilo ž njim, če bi bil z vozom. Ko je zopet zaslišal ropot voza, je vedel, da gre zdaj brez skrbi proti domu. Boga je hvalil, ki ga je posvaril, naj ne gre z vozom domov. Nikoli ni zvedel, kdo ga je čakal, vedel pa je, zakaj. Vedel je, da konj ne bo nihče odpeljal, ker jih Vse pozna, razen če bi bili cigani, ki bi jih naglo pognali na Loški potok, Cabar in naprej, pa še ti bi se težko izmazali. Vsak bi vedel, da cigan konj in voza ni kupil.
m.
AHEBlSKA DOMOVINA, APRIL?, 1948.
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
Oče mu je pa začel prigovarjati, naj gresta tja, ker jih je graščina odkazala, na stene. Fant je na vse načine otresal, naj ne gresta tako daltsč, da nimata iti po kaj, da onih hoj ne moreta spravti domov. Med drugim je menil, da se bo Lah s Preseke smejal, ko bo videl, da je Glavan res tak norec, da gre iskat hoje na Kozlove stene, ko ima vendar po vsem Mokrcu pravico do hoj.
Stari je seveda tiščal svoje in prepričeval sina, kako je edino prav, da gresta na stene in fiodereta tisto, kar je graščina odkazala, ko ima že od nekdaj pravico to odkazovati. Tiste hoje bosta podrla, ki so zaznamovane. Ako ne bosta mogla celih spraviti čez, jih bosta pa zrezala na kose.
“Te hoje morajo ven, naj stane, kar hoče. Ako drugače ne bo mogoče, pa na rami. Ni strela, da bi jih ne dofiili ven!”
“Oče! Ne bomo jih dobili ven. Je zastonj najin trud.
Posku-
“Pokaži, no, kje so! šival”
Tako sta se pregovarjala, da se je sin naposled vdal in peljal očeta na Kozlove stene.
In kakor je vsake peti enkrat konec, tako je bilo tudi poti Glšvanovih dveh.
“Ni pota, ni steza; Strela! Kaj ga je sem gori neslo?”
Sin je i>a nevoljen mrmral: “Midva sva pa norca, ki ga ubogava.”
Slednjič se je začelo svetiti skozi debla. Svetloba, ki je prihajala v gozdu samo od vrha, je sedaj prihajala do njiju tudi od spredaj. Bila sta na robu goizda.
"Lejte! To so pa naše hoje! Pa si jih oglejte, saj so
zalisane,” je dejal sin, se use-
SEDMAK
Moving k Stonge
ALSO
LIGHT EXPRESSING
i02i E. 1U 8U KE 6S8C
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako imate težave z vodo in vas peie na vodnem kanalu, ali 6e morate

del pod bližino hojo in naslonil hrbet na deblo.
Star si jih je ogledal od tal do vrha. Všeč so mu bile, pa je rekel:
“Lepe so!”
Toda njegov glas je bil poln bridkosti, zakaj videl je, da do njih ni pžbta, po katerem bi jih spravil domov.
1
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decembra 1931
Inkorporlrana 13. oktobra 1931
Re-inkorporlrana S. sprita 1940
CHICAGO, ILL.
Odbor zafkto 19481 Predsednik: Jelin Mlakar. 1939 W. 33nd Place Podpredsednik: Prank Puklavec, 3386 So. Slpt Ct., Cicero. Ul.
Tajnik: Joa J. Kobal 3113 W. 33nd Street Blagajnik: Jos. Oblak. Jr.. 1840 W. 33nd Place Zapisnikarica: Anna Zokal 3000 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard Bogeiin, O. F. M, 1063 W. 22nd Place Nadzorniki: John Darsa, 3130 Arthingtoo Ave. - Karolina Plohman, 3336 So. Woloott Ave. - Frank Dolenc. 3060 W. 33rd St.
Porotni odbor: Math Hajdinjaki 2017 W. 21st Place r Leo Mladic. 1910 W. 22nd Place - Pauline Ožbolt, 3030 W. Cermak Rd. -Arina Zorko, 1064 W. 21st Place
Družbena zdravnika: Dr. Joa E. Uralch, 1001 W. Cermak Road In Dr. F. T Grili 1858 W. Cermak Road Vratar: Frank Roblek. 1633 W. 23nd Place Uradno Glasilo: “Ameriika Domovino”
Seje so vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani Sv. Stefana na 22nd Place in Wolcott Ave.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
Potem je pa stopil na rob, odkoder je imel prost razgled na vse strani. Na severozapadu so goreli gorenjski snežniki v žarkih vzhajajočega solnca, na južnem obzorju ga je pozdravljal Snežnik z bleščečo belo kapo. Pred njim se je stegoval v širjavo stari znanec Krim, odet z rjavo suknjo bukovja, na kateri so bile večje in manjše krpe jelovja. Daleč za Krimom so pa delale neprodirno, temtno steno gore nad Idrijo, vrhovi rušice in Javornika. Nad,
ino nad Ljubljano. Šmarna gora, Ev. Katarina in drugi vrhovi so bili kakor otoki v meglenem morju.
133 Citizens Bldg., 890 EucUd Ave. Telefon MAin 6016
Uradne ure: 10 do 4 razen ob aedab in po dogovoru
Vabilo na
POMLADANSKO
plesno veselico
ki jo priredi
društvo Slovenski dom št. 6 SDZ
V SOBOTO VEČER lO. APRILA
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chi-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo!
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Radi bi dobili stanovanje 5 sob; v družini sta dva otroka, 14 in 11 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 0796. (78)
Restavracija naprodaj
v tovarniški okolici. Napravi na debelo $1,000 na teden. Cena je $2,500 in lease. Pokličite SU 1743 ali IV 1144. '	(71)
Oddamo sobo
Oddamo opremljeno 3palno sobo. Vprašajte na 1091 E. 67. St.
-(70)
Se takoj vselite
Naprodaj je prostoren napol bungalow blizu 185. ceste. V pritličju sta 2 veliki spalnici in s ploščami obita kopalnica; igo-rej 3 velike spalnice; prezračevalni sistem, plinska gorkota. V kleti kompletna kopalnica. Dvojna garaža, cementni dovoz, v hiši vse preproge. Vse v izvrstnem stanju in idealno za veliko družino. Cena je $15,900. Jacqueline B. Drissler Realtor
15432 Lake Shore BIvd.
KE 6230 IV 1627
(69)
Stalno delo dobi
Moški dobi stalno delo pri vrtnarju. Zglasite se na 572 Tre-bisky Rd. South Euclid, ali pokličite EV 3467.	(71)
Novice iz Girarda
Napredovanje po smrti
n	k_____... iNa pokopališču nekega po.
je umrl rojak Paul Jurjevič, ki deželskega mesta Je stal pred je bi! član treh društev in sicer: l ej.nagratal ” ‘L t Slovenska Bistrica št. 42 SDZ,idec™ napT Tu 'p0CIVa g,°‘ podružnice št. 4 SMZ in samo! Spa ManCa Grum’ S™ ^ stojnega društva. Doma je bil
Glavan pa ni imel oči za vso krasoto, ki bi jo lahko užival s Kozlovih sten. Težka skrb je vklepala njegove misli in obračala njegov pogled k tlom. Pa tudi beli kurji slep, ki se je bohotno v velikih šopih razcvetal oh robu gozda, >ga ni motil. Videl ni grmad drena, odetega v drobno rumeno cvetje, niti grmičevja rdečkastega volčina, ki se je vsiljeval z ostrim vonjem.
Glavan je videl samo hoje na robu in samo skrb, kako bo sipravil hoje odtod.
“Strela zavržena!”
Glavan je oprijemši se za grmovje stopil prav na rob in pogledal v temno sotesko, katere še niso ralzšvetlili solr.čni žarki.
(Dalje prihodnjič)
SLOV. DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE.
Za godbo bo skrbel
MICKEY RYANCE ORKESTER
Zidana, krasna hiša 7 sob, nova in pripravljena za vselitev
HTvwi wr mouoM VITAMINS?
kamenit fire place v obsežnem parlorju; veliko razgledno okno, obsežna kuhinja, dvoje lepih spalnic ter s ploščami obita kopalnica v prvem nadstropju, 3 jame, tam v Cleveladu, naj kar
m
<Ml tari mi ImA yow Wtt yw *. 3 » ym sra ta m tari* ym ta ata* 6a mmmM.
Spriihi Tata«*«
<f taay. Ota-A* tfctapta Vikata _	«M milili mry
šbr ta» tarty šap. tf m Mt taMari yw> 4mggl* *• ra-IM tata mmuf. I* am ta J|M ftai čl ftrj (brand) Mnlflpta
bšt taStao* M
t
ONEWflAY
ilu*ii mutw cakuuS
MALI OGLASI
Naprodaj
iz Vrhnike. , Zapušča ženo in dva sina, v Minnesoti pa-sestro. Delal je mnogo let v Ohio Leather Co. Bolan ni bil nič. šel je v gostilno, kjer si je poklical vrček piva in kozaršek žganja, med tem pa se je zgrudil in na poti v bolnišnico je umrl. Naj mu bo lahka ameriška zemlja in naj mirno počiva v tej svobodni novi domovini. Bil je dober društveni član in v, rave,
Bližajo se volitve. Tukaj je velika večina za Franka Lau-seheta za guvernerja. Posebno Amerikanci se precej pripravljajo, da' bi njega zopet izvolili. Seveda nekateri pravijo, saj ni nič naredil itd. Vprašam vas, koliko so pa drugi naredili, ki so bili guvernerji pred njim in za njim? Za take, kot smo mi delavci, ne bo nobeden dosti naredil, ker na vse zadnje guverner sam tudi ne more dosti napraviti, če pa mu drugi nasprotujejo. Vse eno pa mislim, da je naša dolžnost, da volimo zanj kot Slovenci. Zadnje volitve je tukaj dobil Trumbull in Mahony ,ekraja, drugje je pa izgubil. Zato priporočam vsem Slovencem in Slovenkam, da na dan volitev vsi oddamo svoj glas za Frank J. Lauscheta in mu zo-pet,pomagamo v guvernerski u-rad v ‘Columbus, da mu s tem pokažemo, da ljubimo svoj narod.
Zelo važno pa je tudi to in vam moram povedati, da bo podružnica št, 4 SMZ imela svojo veselico in sicer v soboto 10. a-prila. Ta dan bomo zopet lahko malo poagitlrali za Franka J. Lauscheta. Seveda bo na tej veselici tudi vsega dovolj za zabavo in’ okrepčila. Kdor ne ver-
nega. pristava, rojena.
Minilo je nekaj let. Žalujoči soprog je napredoval in postal okrajni sodnik. Na nagrobni spomenik je dal vklesati dodatek: “sedaj soproga krajnega sodnika.”
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. Cist St.
BELO DOBIJO
ženske za čiščenje
od 6 zj. do opoldne
.ji
Poln čas. Plača
Zglasite se v 5. nad. Employment Office
Wm. Taylor & Co.
(73)
Za hišno delo
Sprejme se žensko za hišno delo, za poln ali delni čas; ima dober dom z dobro plačo. Pokličite IV 9580 ali KE 6164.	(71)
^Miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiii|
FARMA NAPRODAJ Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih 400—4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp berry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avto
—n*.i ------------------A..4..J ».—ez jn v0(jnj
grelec. Hlev 40 x 60 Vsa poslopja so nanovo barva
matični thermostatic controlled furnez S shramba za traktor in garaža 20 x 60.
Z na. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se E 5 nikdar ne usuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta E E farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca -Sj zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse S skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po 5 U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s Rd. (Call’s*
S Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., obrnite s; s levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajta LODI = S MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0034.	E
Iščejo stanovanje
Družina 6 odraslih oseb želi dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče
iiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiimm? RA 7588‘	(71)
ženske se sprejme
za čiščenje podnevi ali ponoči
Plača.
Zglasite se v Employment uradu 7. nadstropje THE MAY CO.
(71)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Družina 5 oseb želi dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588.
t (69)
spalnice in toilet v drugem, kleti je tudi fire place za recreation sobo ter avtomatični furnez na olje. Lot meri okrog pol akra z 90 čevljev širine spredaj.
Velika hiša na 3 akrih zemlje v Highland Heights.
Hiša za 4 družine na E. 63. cesti.
Za več informacij pokličite Frank Strumbly, Highland Rd. blizu Bishop Rd. Hlllcrest 225-W-5.	(71)
22346 LAKE SHORE BLVD.
Vas muči glavobol)
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road Cleveland 16, Ofclo

Mr. M. Intiharja vpraša, ki je že bil na naši veselici in on vam bo gotovo dal dober Bvet. Dobra pijača, dosti jedače in ne vem kaj še vse drugega bo pripravljeno za goste. Saj nisem mogel izvedeti vsega, kaj bodo imeli, ker delajo vse bolj po them in pravijo da kar pridite, pa boste videli, kako se pri nas veselimo in zabavamo in da znam^svojim gostom tudi dobro postreč. Jako dobro in priporočljivo bi bilo, če bi prišel na to veselico tudi kakšem glavni odbornik naše SMZ, ker bi s tem Vzbudil več zanimanja za našo organizacijo. Vabljeni ste vsi člani in vsi naši prijtelji, da nas obiščete na veselici 10. aprila v Slovenskem, domu v Girardu. Na svidenje!
John Anžiček.
Dragi prijatelji in odjemalci!	s
Tem potom želimo naznaniti, da smo prodaH svojo prodajalno z moškimi potrebščinami na 6217 St. Clair Ave. Johnu F. Kovačiču, sinu Mr. in Mrs. John Kovačič iz Carl Ave, bratu našega priljubljenega mestnega odbornika Edwarda J. Kovačiča.
Posebno nas veseli, ker je John F. Kovačič še mlad mož in slovenskega rodu, vzgojen v neposredni bližini te prodajalne, ki jo je prevzel in ker si je pridobil med nami dobro ime kot pošten, priden in vsega zaupanja vreden državljan naše naselbine.
“Johnny” Kovačič, kakor ga poznajo tisoči prijatelji po vsem mestu, je prevzel našo prodajalno, ki jo bo vodil pod imenom: The Norwood Men’s Wear Shop, Inc. Svoje dosedanje trgovske zveze je prekinil tako, da bo zdaj lahko posvetil ves svoj čas tej trgovini.
Mi iskreno želimo, da bi vsi naši prijatelji in odjemalci vedeli, da imamo mi popolno zaupanje v “Johnny” Kovačiča, v njegovo zmožnost, iskrenost in voljo do dela. Ob prevzemu trgovine obljublja, da bo imel vedno poštene cene in samo prvovrstno blago in tona isti pošteni bazi, kakor smo se mi vedno trudili jo obdržati v teh mnogih letih našega trgovanja. S tem zagotovilom in ker smo prepričani, da bo novi lastnik to storil, mi toplo priporočamo vam vsem, da boste podpirali in obiskovali to podjetje tudi pod novim lastništvom.
Ob tej priliki želimo izreči iskreno zahvalo vsem našim prijateljem, sosedom in odjemalcem za njih naklonjenost in prijateljstvo, ki so ga nam izkazovali v naših 43 letih na St. Clair Ave. ter želimo vsem skupaj zdravja in zadovoljstva
Našemu dobremu prijatelju in nasledniku v tej trgovini pa želimo vso srečo in veliko napredka. Vam vdani
GORNIK BRATJE:
John H., Ermin L., James V., Joseph E. in
Raymond I. Gornik.

Ji

.V
' aonmŽKA
IJTjTJTTLTrLTTLXXTiXTnJTJT-irLXTrinJTnJlA
Teirinka
IVAN MATIČIČ
iTumjXxxTJXTXTXTXxnjTXTTiJxriJiJTrin.
“Seveda, kaj pa ti veš, kje so brezna, saj še gozdarji ne vedo za vse. To je veliko zlo za našo živino, zlo, ki bi ga bilo treba zasuti.” Bolj in bolj je postajal nestrpen in nevoljen.
Ko se je končno približal cilju, je pa stopal previdneje.. — “Na, junče, na!” Poslušata: zopet isti, stok. Naglo plane Petrin k breznu. Tu se skloni in se mu zazdi, kakor da se sam peklenšček kobaca iz brezna.
“Tu je, glejte ga!” zavpije fant.	»
“Na, vidiš, prav tako kot takrat Kuteževa krava,” reče stari in poklekne k breznu Oh, kako se muči junče! Z obema zadnjima visi v breznu, s prednjima se pa na vse kriplje upira, da bi se izkobacal iz nevarnega položaja. Pri tem pa sirote obupno stoka in sope. Kakor otroka ga objame Petrin,
zadene na ramo. . “Kar pojdimo,” reče in stopa iz hoste velik ni mogočen,
Tevž je razumel. Domov, torej sta ga vendar našla.. Razveselil se je Tevž sporočila, da-si je bil že hudo utrujen. Ves dan biti v Suhem grabnu, zdaj pa begati vso noč po gozdu, to končno tudi nekaj zaleže. Tevž pomišlja: kaj naj napravi? Tu je že blizu meniševske preske, ura pa bo šla bržčas že na jutro. Se splača hoditi domov spričo samih žgancev, ko je pa tako strašno žejen! Ne, rajši pojde naprej. Do doma ima morda dve uri, do Branjiškega studenca približno eno uro. Ne, Tevž pojde rajši k studencu.
Fant kolovrati torej dalje. Zdaj mu je že vseeno, liro hoda več ali manj. Privadil se je te-moti in samoti, nič več ga ni strah in nič več ni zaspan. Ne.
AUI Uliuno 6**	......»	....................‘----
dvigne in potisne v stran. Zi- kajkrat se je res ustrašil, ko je
val se zvrne m kar obleži, tako je izmučena. Toda Petrin ga ne pusti dolga ležati, samo toliko, da se za silo oddahne, potem ga pa dvigne, rekoč: “Ne, ljubček, tu te pa ne pustim. Noč je hladna, ti si pa ves vroč. Kar domov pojdimo!”
Zdaj si nastavi Petrin dlan k ustom pa zavpije iz polnih prsi: “Ho-hooo! Matevž!” širok odmev po gozdovju, dvakrat, trikrat se odbije, vedno dalje in dalje. Petrin ponovno zakliče. Ko odmev utihne, se pa odzove tam daleč doli nekje: “Ho-hoo!” — Zdajci mu odvrne Petrin: “Domoovl” Ne-„„j časa še ialca na odgovor, potmdvignejunčeti^ersHfit
zarenčalo v bližini. Šele ko se je prepričal, da je jazbec, mu je odleglo. Enkrat mu je pa zarevsalo skoro pod nogami. Tevž je kar otrpnil in šele po drugem revsu spoznal divjega mrjasca. Zdaj se Tevž ne boji nikogar več. Dozdaj je hodil po potih in konikih, zdaj pa gazi kar v celo. Edino smer ima: studenec, edini cilj: voda, edina vroča želja: ugasiti žejo! Nič zato, ako mu švrkajo veje po glavi in a'$o je že ves raztrgan in opraskan, saj to mb je dala vroča šola SuhŠgS grabna, in jutri mora priti tja zopet

-----tit4
di bi junca ne našli, Tevž bi vseeno gazil naprej k studencu, to smer si je namreč vzel pod noge. Pri studencu bi potem pogledal za juncem. Zdi se mu pa, da kolobari venomer v nekem vrtincu, a ne pride nikamor naprej. Zato se premisli in prične tipati za stezo. Tako je pametno zaznamovana tista tako zvana “romarica”: kamni so položeni na parobke in naravnost k Branjicam te pripelje. Tisti kamni na parobkih so pa že porasli z mahom, ker so jih polagale roke že pred davnimi leti.. Zato Tevž le s težavo najde sled ter mora potem venomer otipavati porobke ali pa sesti in čakati dneva. Ne, Tevž ne mara tega storiti. Sicer se mu zdi, da se že svetilka tam zadaj jutranja zarja, zato tem bolj pospeši korak. In res, končno prigaZi ven iz te neskončne noči. Senožeti so tu, Granjice, studenec! Studenec, studenec!
Tevž zdrvi v dolino, teče kakor brez uma. Nihče na svetu bi ga ne mogel zaustaviti. Tevž bi se spopadel, podrl vse ovire, bil se na življenje in smrt. To je žeja, žeja Ravnika, žeja Suhega grabna. Tevž kar pade med skale, zlekne telo pa pije, pije . . . Da, tu je studenec, osamljen kakor zelenica v pustinji, tu je izvir, živ in krepčilen kakor samo zdravje. Bran-jiški studenec, hrepenenje divjadi in čred, uteha gozdarjem, pastirjem, bolnikom. Ure in ure daleč naokrog ga poznajo ljudje in živinče, pa se jim zdi, da je kakor božji vrelec v nadomestilo za ves neskončni suhi Ravnik. Pravijo, da teče po zlati žili.
Tevž se je odžejal. Dvignil se je pa gledal zaseko v skali, kjer tako tiho in nevidno curlja
ljenje noči.. Izza Vinjega vrha
bi vso ndf prespal nekje v diše-čen senu pa šel zdaj na jutranji sprehod. In se je zdaj sprehajal po tem ljubem Ravniku. Ptice se prebujajo in ubirajo zgodnje mu popotniku svoje mile pesmi. Ves gozd je poln čivkačev in pevcev, vse žgoli in čivka, kuka in cincinka ter se raduje lepega pomladnega dne.
Tevž se je pa ulegel kraj Suhega grabna pod smreko in takoj sladko zaspal. Zbudi ga šele oče, ki je prignal voli p* Tevžu prinesel zabeljenih koruznih žgancev. In zopet so se spustili v dolino, znova so bobnele klade, znova se razlegali kriki do ohripanja, znova se trošile sile do omaganja . . . Zadravec je ukazal pastircu,
naj pase bolj za gozdom, da se spet kaj ne pripeti. No, dobro. So pa lakomni smrčki zašli malo na Viharjevo senožet —in je bil vihar v strehi spričo tega. Vsa vas se je zgledovala, tako je razsajal Vihar. Šer je dedec, fanta zgrabil pred Zadravčevim hlevom, ga dvignil za ušesa pa nesel na sredo vasi, da so ga vsi videli. Tu ga je razjarjeni dedec treščil ob tla, ga brcal in kar teptal po njem. Ljudje so se zgle-davali, pričeli so vpiti in tedaj ga je šele pobesneli dedec popustil ter preklinjevaje odšel. Fant se je ves pobit zavlekel nazkj v hlev.
Pri večerji je povedala Pe-trinka možu, kaj se je zgodilo. Petrin je obstal in jeza ga je
I" I 1 i ■ * popadla. Naj gre mar pri pri- udari/ia ušesa sem od kovačije
či nemameža kaznovat? Žena mu ne mara prav nič prigovarjati, ker si ne želi, da bi se Petrin spoprijel z Vihanjem vsaj danes še ne, ko so rane še odprte. Bog ne prizadeni, Petrin bi suroveža zdrobil in še večja nesreča bi bila tu. Tudi Petrin pomisli na to in se kar nekam pohuli. “Bo že prinesel v malin,” reče končno.
V malin je pa prinesel Vihar brž naslednji dan. Petrinka je obešala na vrtu plenice, razkopavala na soncu zibel ter polagala otroke v trave Kar ji njim.
—AND im WORST IS 1ST 10 COU
■Mn Bajhnjše šele pride
....
j „,i. ......>* J.**.* .ju —r--   -
kakor se spodobi, ne pa morda je yatgjala jutranja zarja v črni obleki, umit in počesan.lin Tevž se jeflfeaial v gozd
■ črni obleki, umit in počesan. Tevž gazi kakor žival. Getu-
glasen krohot, ki se meša s kladivom kovača.. Petrinka pa spozna Viharjev glas — in brž jo nekaj popade. Na mestu pusti otroke in delo, pritegne si na glavo ruto — pa hajdi h kovačiji!
Gruča moških je tu in nekaj volov. Verno gledajo kovoča, ki se naglo obrača, pa trosi burke, da se ljudje kar za trebuhe držijo. Zrajven pa stoji Vihar z bičem v roki pa ujeda in sitnari. Prvi hoče imeti podkovanega, dasi so še drugi pred
_______se je vraial v gozd ml-
ren in zdrav. Stopal je, kakor
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
AIWWSLOVENSKEGA BERILA
• §2.00
TNousH-snoven
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St Clair Ave. Cleveland, O.
si fupoboCamo za pofkavjla iddiuo. ogrodja in za
• BARVANJI AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY &.PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
TRANK CVZLBAR, lsstntt._______
) Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi \ ha oglasa fTISKOVNA DR. "EDINOST” v Cbicagi, na na
. ,sestaviti na željo »me ogla-,!
se, zahvale in naznanila, Itd, ter iste nam pošljejo za Objavo,
rt •> i.-.-.j j, rsr »-m i < '■1 i*
JSaznanilo iti Ztahilala

Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom in znancem, da je umrl naš dobri in skrbni oče
•'	±	. v A ---------------------------------- -
1877
John Brinšek
1948
ki je previden z svetimi zakramenti za umirajoče izdihajo blago dušo dne 7. marca 1948. Dragi pokojnik je bil rojen dne 14. februarja 1877 v župniji »J- Gregor na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko. Pogreb dragega pokojnika se je vršil 12. mar« 1948 iz Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev »v. Vida- Po sveti maši zadušnici, katero je daroval preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar ob asistenci čč. gg. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.	...	...	..	. . .	,
Predvsem se želimo na tem mestu prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika prev.del z svetim, zakrament, z« umirajoče, ga prnel potem kropit ter bil z« asistenco pri sv. maši. Iskrena zahvala preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo zadušni«, z. pogrebne molitve, kakor tud, za spremstvo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarijo, kamor so spremili pokojnika vse do njegovega groba. Dalje se
zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za asistenco pri sveti maši.	.
Prisrčna zahvala vsem, ki so poklonili vence ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. Vence so dali sled«,: društvo G|as Clevelandskih delav-cev št. 9 SDZ, Mrs. Alice Dolgan in družina, Carl Frank in družina, Matt Paliska in družina, Mr. in Mrs. Frank Bnnšek, Mary Brinšek, Joe in Pauline Dolgan, Alma in Walter Lazar, Richman Girls Coat Shop No. 1.	s
Dalje se enako prisrčno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega očeta. Prispevali so sledeči: Martin J. Svete, Mrs. Škulj, Addison Rd., Jennie Maver, Carry Ave„ Mr. in Mrs. Frank Železnik, E. 66 St, Anna Smole, Mr. in Mrs. Jennie Jurca, West Park, Anna Jereb, Mr. in Mrs. Velikas, E. 64 St, Mr. in Mrs. Lubi, Addison Rd,, družina Lužar, E. 69 St., Mrs. Mary Naglich, E. 61 St., Mr. John Modic, E. 62 St., Mrs. Harry J. Ward, Miss Sophie Johnson, Mr. in Mrs. George Metz in družina, A. Goznik in družina, Mr. in Mrs. L. Andolek, Mr. in Mrs. Joe Fidel, Mr. in Mrs. F. Lapuh, Mrs. J. Maček, Mr. in Mrs. Riko Kogoj, John Renko, E. 76 St„ Mr. John Kaplan, družina Furlan, E. 60 St., Frank Cimperman, Carl A ve., Mr. Anton Prijatel, Nottingham Rd., Mrs. Mary Andolek, Mrs. Lustig, Addison Rd>, Mrs. C. Modic, E. 62 St., Mrs, Stupar, Mr. in Mrs. Glavic, Bonna Ave., Mr. John Perulek, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Mary Medved, Thames Ave., Johanna Champa, Mrs. Korošec, Addison Rd., Mr. John Rus, družina Brinšek Sr., John Tutin, Mrs. J. Belle in družina, Mrs. Gornik, Giddings Rd
Mr. in Mrs. Škrbec, Mary Vuksinič, Mr. in Mrs. John Basar, Mr. in Mrs. M. Sedlak, Jo in Anna Lustig, Mr. in Mrs. Louis Somrak, Tracy Ave., Jacob Mulec, Dibble Ave., Mr. Laushin, Mr. in Mrs. Louis Bartol, Levstek družina, Cornelia Ave., Mr. in Mrs. Charles Levee, Addison Rd., Mr. in Mrs. Joseph Avsec, Herbs Family Boys and Girls, Mr. in Mrs. Maz Želodec, Mr. in Mrs. Matt Milavec družina, Mr. in Mrs. F. Tušek, Jennie Cafe, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Tomšič, Mr. in Mrs. Markolja, Mr. in Mrs. Frank H. Brinšek, Jr., Mrs. Anna Klančar, Mrs. Mary Milavec, E. 61 St, Mrs. Agnes Opaskar, Mr. in Mrs. Wisokay, Božeglav družina, družina R. Otoničar, E. 66 St, Joe Centa, Thames Ave., Josephine Klun, John Adamič, E. 66 St.
Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile na dan pogreba.
Iskrena zahvala tudi društvu Glas clevelandskih delavcev st 9 SDZ za vso pomoč ih naklonjenost.
Naša zahvala tudi vsem tako itevilnim, ki so pokojnika kro-
njegove duše. Dalje se zahvalimo vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete mase ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Se osebej dolgujemo zahvalo Mrs. Mary Vuksovič in Mrs. Annie Milavec, ki sta pomagali in culi celo noč. Enako se zahvalimo Mrs. Ceciliji Škrbec, ki je ob mrtvaškem odru pokojnika mblila sveti rožni venec.
Dalje se zahvalimo prav vsem za izraze sožalja za ter sožalne karte ki so nam bile dostavljene ob tej za nai tako težki izgubi drpgega očeta.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vso tako prvovrstno postrežbo in pa tako lepo vodstvo pogreba.
Končno se zahvsdimo prav vsem, In so nam kaj na ta ali oni način kaj pomagali. Morda smo tukaj imena kterega pomotoma izpustili, ali pa, da ga nismo vedeli. Ako se je kaj takega primerilo, nam prosimo, oproetite, ker nalašč se ni zgodilo.
, i utin, mrs. j. neue m uru*.n., ....------,------------- pili, ko je počival n. mrtvaškem odru ter so molili z. mir in pokoj
Vi p. dragi in ljubljeni naš oče, sladko spijte, s* spočijte v vej zemlji ameriški in lahka naj Vam bo ameriška gruda. Duši Vaši p. večni mir. Nej Vam poplača ljubi Bo, z. VSO Vašo skrb in ve. Vaš tnid ki ste ga Jli z nami, da ste na, v« lepo odgojilL Iz dna src. smo Vam hvaležni in se bomo spominjali v molitvi n. Vas, a Vi pa »e spominjajte na. pr. ljubemu Bom, k.tereg. ste tukaj tako radi častili. Zato upamo, da se že veselite med božjimi izvoljenci. Nas vse tolaži vera
Naj je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: vekomaj ne bo trohnelo,
Jezus ga obudil bo.
Vaši žalujoči in vedno hvaležni:
Cleveland, Ohio, 7. aprila 1948.
MARY, PAULINE poroč. DOLGAN, OLGA poroč. MALNAR, hčeri JOE DOLGAN in LOUIS MALNAR, zeta ROBERT, ERNEST, GENEVIEVE, MARION, in THERESA, vnuki V stari domovini zapušča sestro MARIJO OGRINC