glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
CEI.JE, 29. JANUARJA 1965 - LETO XV. - ŠT. 4 - CENA 30 DIN
EKONOMSKE CENE
NA POHODU
Naša nova oblika, razgovor »za
okroglo mizo« je stekla. Tokrat vam
prinašamo razgovor o našem vsak-
danjem »žulju« EKONOMSKIH CE-
NAI I na pohodu.
Žal se razgovora iz nepojasnjenih
vzrokov niso udeležili predstavnik
občinske skupščine Celje, predstav-
nik trgovskega podjetja Center ter
predstavnik Mesnin Celje (obrat KK
Žalec). Slednji se je izgovarjal na
privolitev direktorja kmetijskega
kombinata tovariša Milovana Zidar-
ja. Ko smo vprašali direktorja, je
dejal, da so poslovodje obratov sa-
mostojni v svojem delu in da pr-
vič sliši, da bi bila potrebna nje-
gova privolitev. Tako v razgovoru
torej ni vseh avtentičnih mišljenj
o tistih, če že ne spornih, pa vsaj
cenah, ki bremenijo potrošnika ter
prehitro večajo razkorak med no-
mianlnim iu realnim eksistenčnim
minimumom. (Nadaljevanje >. str.)
OD ŽALCA DO GRIŽ JE DOLGO POLJE
LJUDJE PRIDNIH ROK
Občan, ki je stal ob ograji mostu in čakal, da bo odpeljal tovor-
njak mimo, nam je povedal, zakaj se je novi most, oprostite, polovica
mostu, zrušila že med gradnjo v Savinjo. Pozneje so ga sicer dvignili
nazaj na nosilce, tam še vedno ždi, nekoliko zgrbančen, kakor dir-
kalni konj, ki mu nekaj metrov pred ciljem zmanjka sape. Ko $mo ga
povprašali, zakaj ga niso dogradili, nas je premeril od pet do glave,
se globoko odhrkal in - odšel...	Reportaža na 4. strani
OPOMIN
Udeležba odbornikov na
/adnji seji celjske občinske
skupščine ni bila kdove ka-
ko razveseljiva. Na koncu pa
se je zgodilo še to, da je bi-
la seja .zaradi predčasnega
odhajanja odbornikov — go-
tovo zaradi upravičenih raz-
logov — nesklepčna. In prav
zaradi tega so morali odlo-
žiti razpravo in sklepanje o
treh odlokih. Vsekakor pri-
mer. ki je za delt) celjske
občinske skupščine nenava-
den.
Zato ni naključje, da je
predsednik skupščine Mar-
jan Učakar prosil vse poli-
tične organizacije, zlasti pa
še Socialistično zvezo, naj v
pripravah na bližnje volitve
ter pri izbiranju možnih kan-
didatov za volitve v občinsko
skupščino izbirajo takšne
ljudi, ki se bodo lahko pred-
vsem posvetili delu in nalo-
gam skupščine.
Primer res zasluži vso po-
zornost. pa ne morda zaradi
tega, da bi zdaj grajali od-
bornike, ki so predčasno .za-
pustili sejo, marveč predvsem
zavoljo tega, ker nas opo-
zarja, da bo treba pri izbiri
možnih kandidatov in zlasti
še na kandidacijskih zborih
volivcev dosledno upoštevati
vse kriterije za izbiro bodo-
čih odbornikov. Bolj kot kdaj-
koli prej bo treba zlasti zdaj
upoštevati preobremenjenost
določenih tovarišev, nezdruž-
ljivost funkcij in nalog in po-
dobno. Naj bo odbornik tisti, ki
se bo lahko v celoti posvetil
delu v skupščini. To delo pa
zahteva celega človeka, zah-
teva veliko odgovornost pa
tudi časa. In če bomo pri iz-
biri kandidatov upoštevali
tudi te kriterije, potem se
najbrž lig bo zgodilo to, kar
se je pripetilo na zadnji seji
celjske občinske skupščine.
-b
SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE

• O krajevnih skupnostih ne kaže več
samo govoriti • Imenovana komisija za pro-
slavo 20-letnice osvoboditve • Celje ostane
med organizatorji svetovnega prvenstva v
hokeju na ledu • Odobreni krediti za odstra-
nitev nevarnosti poplav.
Na seji celjske občinske skup-
ščine, ki je bila prejšnji teden, so
odprli dvoje izredno pomembnih
vprašanj: ustanavljanje in delo
krajevnih skupnosti ter urbanistič-
no službo v občini. Material za raz-
pravo o krajevnih skupnostih je
posredovala posebna komisija, ki
je dlje časa pod vodstvom odbor-
nika Janeza Kovačiča proučevala
ta vprašanja in zlasti iskala vzro-
ke, zakaj v občini še ni prišlo do
ustanavljanja krajevnih skupnosti
in kakšno naj bo prihodnje delo
teh organov samoupravljanja ob-
čanov na določenem območju. Če
bi hoteli v nekaj besedah orisati
zaključke te debate, bi morali za-
pisati: od besed k dejanjem. Kaj
to pomeni? Da je razpravljanj in
ugibanj o ustanavljanju ter delu
krajevnih skupnosti dovolj in da
se je treba lotiti tega dela s kon-
kretne strani ter pomagati, da bo
v občini čimprej prišlo do usta-
navljanja krajevnih skupnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZKORIŠČANA MLADOST
ZGODBA O FANTU IN DEKLETU, KI NAJ BI PUSTILA SVOJO MLA-
DOST V PEKARNI MOJSTRA RUDOLFA KADIVNIKA IZ BRESTANICE,
ALI KAKO JE MOGOČE, DA NIHČE V VSEM TEM ČASU NI MOGEL UGO-
TOVITI (IN ČE JE, KAJ JE UKRENIL?), DA JE BILO DVOJE ŠTIRINAJST-
LETNIH OTROK VEČ MESECEV V NEZAKONITEM, ILEGALNEM DELOV-
NEM RAZMERJU	BERITE NA 6. STRANI
OBČINSKA KONFERENCA ZKS V LAŠKEM
Dosledno
uresničevanje
nalog
VIII. kongresa
Konferenca komunistov laške
občine je potekala v znamenju
ijesla od besed k dejanjem. Referat
kakor razprava sta obravnavala
najbolj aktualne probleme, s ka-
terimi se je organizacija ZK sreča-
vala v zadnjem obdobju. Dejav-
nost je v veliki meri oteževalo
dejstvo, da so se posamezni komu-
nisti odtegovali od dela, vtem ko
so bili drugi preobremenjeni s
funkcijami. Članstvo po številu še
vedno ni zadovoljivo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V MOZIRJU
DOSEDANJE DELO USPEŠNO
• ŠE PREMALO ZAUPANJA SAMOUPRAVLJANJU
0 ZAPOSTAVLJANJE MLADIH PROIZVAJALCEV
Nedavna konferenca komunistov mozirske občine je potekala
v vzdušju nadaljnjega uresničevanja nalog in sklepov VIII. kon-
gresa ZKJ. Na njej so zelo kritično ocenili družbeno aktivnost
članov Zveze komunistov v zadnjem obdobju. Kljub zelo kritični
oceni dosedanjega dela komunistov niso mogli mimo ugotovitve,
da se je zlasti v predkongresnem obdo'bju aktdvnost komunistov
močno povečala. Najbolj razveseljiva ugotovitev je ta, da je bilo
ne glede na gospodarsko nerazvitost občine minulo oibdabje za
razvoj proizvodnje in družbenega standarda vendarle ugodno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PO STRMINAH NAVZGOR SE POD TH-
20 KOŠEV VSAK DAN UPOGIBAJO
HRBTI KMEČKIH ŽENA POD PLANINO.
KORAK /A KORAKOM GAZI SNEG Ali
PREŠTEVA KAMENJE. POT, DOLGA
LETO IN DAN; OBRAZI BREZ UPANJA
IN PRIČAKOVANJA; OCI, KI TOPO
STRMIJO PREDSE . . . MOŽJE IN SI-
NOVI SO SI POISKALI DELO V TOVAR-
NAH ZA STROJI, ONE SO OSTALE
BOMA. TO JE ZAKONITOST SODOBNE-
GA KMEČKEGA ŽIVLJENJA, KI JO
SREČUJEMO VSEPOVSOD V VIŠIN-
SKIH PREDELIH. KAKOR DA NI NO-
BENE REŠITVE.
KONFERENCA ZKS
V VELENJU
V sredo je bila tudi v velenjski
°bcini konferenca ZKS. Na njej so
»ravnavali delo komunistov v zad-
nJem obdobju.
SPOŠTOVANI BRALCI!
Pri urejanju našega arhiva smo
u9<)lovili, da nam manjkajo 1., 9.
!n '2. številka »Celjskega tednika«
lz leta Î9G4. Izpopolniti bi morali
arhiv doma in v knjižnicah. Pro-
Sltno, (ia nam odstopite omenjene
izvode, če jih morda še hranite,
^kušali se vam bomo hvaležno od-
dolžiti!
VREME
ne,,'1 28 ' Januara ja do 3. februarja v glav.
jan ¡	deloma jasno in hladno. 31.
(),,'. febr. manjše snežne padavine.
vrem' 7- feb«". bo prevladovalo oblačno
le s padavinami. Sneg do nižin.
intervju
PRED KONFERENCАМл
KOMUNISTOV CELJSKE OBČINE
PREUDARNO,
BREZ NAGLICE
Razgovor
s Tonetom Skokom
Po osmem kongresu Zveze ko-
munistov Jugoslavije se je tudi v
vsem celjskem okraju razvila —
ponekod bolj, drugod spet manj ži-
vahna pokongresna dejavnost. Ker
ima celjska občina največ komu-
nistov in ker se le-ti v teh dneh
pripravljajo tudi na občinsko kon-
ferenco Zveze komunistov, smo
naprosili sekretarja občinskega
komiteja Toneta Skoka za kratek
razgovor.	(NA 2. STRANI)
Dosedanje
delo uspešno
(Nadaljevanje s 1. strani)
Lepe uspehe so dosegli na pod-
ročju gozdarstva. S kooperacijski-
mi pogodbami je zajetih 92 odstot-
kov vseh gozdnih površin ali 96
odstotkov gozdarske proizvodnje
oziroma 98 odstotkov vseh gozdnih
posestnikov. V investicije gozdnih
komunikacij so bila vložena znatna
sredstva. Lesna industrija se je v
preteklih dveh letih konsolidirala,
v programu pa je nadaljnja mo-
dernizacija žagarskega obrata LIN
Nazarje. Tudi na področju kmetij-
stva je bil dosežen napredek. Stor-
jeni so bili nekateri praktični ukre-
pi v smeri podružbljanja zemlje in
povečanja lastne proizvodnje.
Mnogo manj pa je bilo storjenega
v pogledu povečanja proizvodnje
v individualni lasti in za utrditev
kooperacijskih odnosov. Znatno so
se povečali tudi osebni dohodki. V
gospodarstvu so beležili lani porast
v primerjavi z letom 1963 za 62, v
šolstvu pa le za okrog 20 odstot-
kov.
V	razpravi so komunisti naglasili •
predvsem, da bo treba odpraviti
neskladnosti med razvojem druž-
benih služb in gospodarstva. Vla-
ganja v razvoj družbenih služb so
bila v preteklih letih v podrejenem
položaju. Še posebej se to odraža
v šolstvu. ' Podobno kot družbene
službe zaostajajo v razvoju tudi
obrt, gostinstvo, turizem in trgo-
vina.
Ko so delegati ocenjevali samo-
upravljanje, so menili, da je čutiti
še premalo zaupanja v ustvarjalno
moč samoupravljanja, kakor tudi,
da posamezniki samoupravljanje
preveč poenostavljajo. Iz take mi-
selnosti so se porajali nekateri ne-
gativni pojavi.	• ,
V	poročilu, referatu in razpravi
je bilo zelo kritično ocenjeno
kadrovanje v Zvezi komunistov. V
času med dvema konferencama je
bilo na novo sprejetih komaj 9
članov. Tako na primer niso v tem
obdobju sprejeli niti enega člana
v osnovni organizaciji LIN Nazar-
je, v kmetijski zadrugi in sedmih
osnovnih organizacijah na terenu,
v osnovni organizaciji Gozdnega
gospodarstva Nazarje pa le enega.
Na konferenci so tudi poudarili,
da so člani Zveze komunistov po-
svetili premalo pozornosti mladini
v občini in še posebej mladim pro-
izvajalcem. Na konferenci je bilo
večkrat poudarjeno, da se bodo
morali komunisti/v prihodnje še
bolj kot doslej zavzemati še za
doslednejše izpolnjevanje ustavnih
in statutarnih načel', za utrjevanje
sistema samoupravljanja in delitve
dohodka po delu. Izpolnjevanje
teh nalog pa bo treba tudi redneje
kontrolirati. Zato so na konferenci
dosti govorili o metodah dela or-
ganizacij Zveze komunistov. Pri
tem so poudarili, da je treba vso
pozornost posvetiti kritiki. Člani
ZK mozirske občine se popolnoma
zavedajo prihodnjih težav, ki iz-
hajajo iz gospodarsko manj razvite
komune ob naraščanju nalog za za-
dovoljevanje potreb občanov. Za
premagovanje raznoterih težav bo
potrebna še večja prizadevnost in
odgovornost vseh članov Zveze ko-
munistov.
V	razpravi sta sodelovala tudi
član CK ZKS Franc SIMONlC in
org. sekretar OK ZKS Božo LUK-
MAN, ki sta ugodno ocenila delo
konference.
Konferenca je sprejela konkret-
ne zaključke za delo komunistov
mozirske občine v prihodnjem ob-
dobju. Z njimi je začrtana tudi pot
uresničevanja sklepov in nalog
VIII. kongresa ZKJ.	-er
PRED KONFERENCO KOMUNISTOV CELJSKE OBČINE
PREUDARNO-BREZ NAGLICE
RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČ. KOMITEJA TONETOM SKOKOM
Gradivo VIII. kongresa naj bi bilo dolgoroč-
no napotilo komunistom pri njihovem delu. Ob-
ravnavali naj bi ga preudarno in brez naglice.
(Nadaljevanje s i. strani)
— Zanima nas, če so se letoš-
nje kadrovske priprave za konfe-
renco kaj razlikovale od tistih iz
preteklih let.
# Letos smo izbiro kandidatov za
novi občinski komite zastavili pre-
cej drugače kot v zadnjih nekaj
letili. Kandidate so namreč predla-
gale osnovne organizacije, naša kon-
trolna komisija pa je na podlagi
enotnih kriterijev izbrala naj-
boljše. Žal je morala tu in tam
kakšen predlog spremeniti — v
osnovnih organizacijah so namreč
predlagali premalo neposrednih pro-
izvajalcev, žena in mladine. Tak iz-
popolnjen predlog so spet pregle-
dali komunisti v osnovnih organiza-
cijah. ga ponekod popravili, drugod
potrdiH in ga nato predložili ob-
činskemu komiteju. S tako prakso
izbire novega komiteja namerava-
/
mo nadaljevati tudi v prihodnje, si-
stem pa bomo seveda sproti izpo-
polnjevali.
— Kako pa ocenjujete pokongres-
110 dejavnost med celjskimi komu-
nisti? *
ф Živahnejše ideološko delo se
je začelo že med kongresom. Bilo
je razmeroma uspešno. Menim pa,
da je študij materialov osmega kon-
gresa dolgoročna, temeljita naloga
in da bi bilo napak, če bi jih ho-
teli kar naenkrat osvojiti. Naglica
bi gotovo zmanjšala kvaliteto tega
dela.
O V pokongresno dejavnost sodi-
jo tudi priprave na peti kongres
Zveze komunistov Slovenije; vmes
pa je še jutrišnja občinska konfe-
renca. Sklenili smo, da bomo na
njej razpravljali o problemih pro-
izvodnje, še posebno temeljito pa
o delitvi sredstev v delovni organi-
zaciji, kot o delitvi med njo in ko-
muno. Gre namreč za to, da proble-
mov razširjene reprodukcije ni mo-
goče obravnavati, ne da bi pri tem
upoštevali tudi nujnost razvoja ne-
gospodarskih področij. Delitvene
odnose pa bomo analizirali še z dru-
gega stališča. Menimo namreč, da
se prav skoznje jasno kaže zavest
naših proizvajalcev in njihov -od-
nos do komune. Delitveni odnosi so
tako lahko tudi izraz sposobnosti
samoupravljavcev. Poleg tega bomo
na konferenci govorili še o mladi
generaciji. Mislimo namreč, da smo
se doslej v vzgojo mladine mnogo
premalo poglabljali.
— Konferenca bo torej obravna-
vala samo nekaj problemov. Kaj pa
ostala zanimiva in pereča proble-
matika, ki se je konferenca ne bo
lotila?
ф Tako tematiko bomo obravna-
vali kasneje na problemskih konfe-
renčali, kjer bomo lahko govorili o
njih mnogo temeljiteje kot na zbo-
ru, ki bi skušal odgovoriti na vsa
zanimiva vprašanja.	I. B.
v Vsak teden dobivamo v uredni-
štvo več pisem. Mnogi naročniki
pa se tudi osebno oglašajo. Tako
nas je obiskala Marija Stepančičeva
z Dečkove ceste v Celju ter pri-
pomnila, da ji tednik ugaja in ga
rada prebira, samo nov naslov da
ji ni všeč. Oštela pa nas je tudi
dolgoletna naročnica Ana Kozernik
s Teharske ceste, ki se jezi nad
čudnim naslovom.
MARIJA MASTNAK iz Okroglice
pri Zidanem mostu piše:
Do pošte v Loko imam uro hoda.
Pri 74 letih in še v snegu to težko
»»norem. Nestrpno čakam pismono-
ša, ki pride okrog poldneva, naj-
večkrat pa CT prinesejo sosedovi
otroci.	;
MILAN SLOKAN iz Miklavža pri
Taboru:
Čez štiri leta sem naročnik CT,
ki je zelo priljubljen. ' Sem naro-
čen na Kmečki glas in Nedeljski
dnevnik, a z največjo željo le pri-
čakujem vaš tednik. Kmet sem in
imam bolj malo razvedrila, CT pa
mi je v veliko veselje, ker izvem
marsikaj. Najprej prečitam nesreče
po naših cestah, besedo občanov in
objave ter oglase. Navdušujem se
za podlistke in želim, da bi našli še
kakšen prostor za roman. Oba z
mamo rada bereva tudi o dogodkih
v drugih občinah in o političnem
življenju. Pa še to: objavljajte ki-
nospored! Zdaj objavljate za Šem-
peter, zakaj ne bi še za Prebold?
ALOJZ JESIH iz Sarajeva:
Čeprav sem še mlad, sem na CT
naročen že dve leti. List mi zelo
ugaja, saj ima precej zanimivega
čtiva in novic. Malo več bi lahko
pisali o podjetjih, to bi nas zelo
zanimalo; ,podobno kot ste pisali
o tovarni tehtnic. Zanimala bi me
tudi kakšna reportaža o osvajalcih
gora. V vsaki številki bi morala bi-
ti kronika iz vsake občine, ali vsaj
v vsaki drugi. Šport me ne za-
nima, ker pa nismo vsi ljudje enaki,
mora tudi ta imeti mesto v listu.
Lepo pa je, da ste pričeli več pisati
o izseljencih. Križanko Ste oblju-
bili, zdaj jo pa pogrešam. Še več
bi morali imeti domačih zanimivosti,
seveda, bi vas bralci morali bolj
obveščati, ker sami ne morete vse-
ga videti, kar se dogaja v celjskem
okraju. Roman »Zlata orhideja« ini
je zelo všeč in ga izrezujem. ->Mata
Ilari« je tudi dobra in upam, da
boste kaj takega še našli.
JURIJ ARTIČ iz Lied vina v Fran-
ciji, Rue de la Liberte 2:.
Druga domovina mi ne more biti
to, kar mi je bila rojstna. Oktobra
bo 40 let, odkar sem na tujih tleh,
kjer sem preživel dobre, pa še več
slabših časov. Nepozabni spomini na
domače kraje rodne grude me vse
bolj spominjajo na mladost. Domo-
vino sem moral, kakor tisoči meni
enakih, zaradi prejšnjega reakcio-
narnega režima zapustiti. Zelo rad
bi še prišel v rojstni kraj, v do-
movino, ki sem jo po drugi svetovni
vojni desetkrat obiskal, 'toda že tri
leta sem bolan. Star sem že 78 let
in verjemite, radi imamo domačo
besedo. Za vaš CT navdušujem vsa
kega rojaka, ki me obišče.
MARJAN URANJEK iz Postojne:
Že zelo dolgo sem naročnik CT
in ostanem še nadalje. Zelo mi je
všeč vsebina, zlasti še sedaj, ko opa-
žam,, da jo iz tedna V teden dopol
n jujotd. Ko sprejmem CT, se mi do
zdeva, da sem spet doma. Pišite še
več o športu v Celju in okolici.
Ustregli mi bi, če bi našli še koti-
ček za objavo popevk.
Hvala za pisma! Prihodnjič bo
mo skušali odgovoriti, kaj bomo
zmogli, česar pa ne. Pišite nam io
sooblikujte vaš tednik.
SEMINAR ZA AKTIV ZGODOVINARJEV IN' GEOGRAFOV
Boljši pouk zgodovine NOB
• Pred dnevi je komisija za razvi-	so obravnavali metode dela pri po-
janje tradicij NOB pri okrajnem	uku NOB, vlogo muzeja revolucije
združenju borcev priredila eno-	ji ri poučevanju zgodovine NOB v
dnevni seminar za aktiv zgodovi-	osnovni šoli ter pouk zgodovine v
narjev in geografov. Na seminarju	srednjih šolah. Udeležencem seini-
narja so predavali profesorji zgo-
dovine z inštituta za zgocjovino de-
lavskega gibanja v Ljubljani, celj-
skega muzeja in celjske gimnazije.
Seminar je bil samo ena od ob-
lik, s katero želi komisija za raz-
vijanje tradicij NOB bolj kot doslej
načrtno prispevati k sistematične-
mu pouku zgodovine v šolah, hkrati
pa seznaniti mladino z našo ljud-
sko revolucijo še posebej ob praz-
novanju 20-letnice osvoboditve.
Seminar je opozoril na vrsto ne-
izkoriščenih oblik in možnosti pri
posredovanju zgodovine NOB v šo-
lali. kot so praktični pouk v muzeju
revolucije, slikovni prikaz posa-
meznih tem, predvajanje filmov,
smotrnejša uporaba knjig itd. V
zvezi s tem so sprejeli nekatere
sklepe, med katerimi je omeniti iz-
vedbo praktičnega pouka v muzeju,
organizacijo podobnega seminarja
za zadnji letnik učiteljišča, organi-
zacijo ekskurzij v partizanske kra-
je jtd.	'v? s.
S SEJE CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Od besed k dejanjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izredno zanimivo je bilo tudi
poročilo direktorja Zavoda za
napredek gospodarstva v Celju,
Fedorja Gradišnika, ki je orisal
delo urbanistične službe ter vsa
prizadevanja, da bi to pomemb-
no delovno področje reševali, da
bi bilo čim manj pritožb in da
ne bi prišlo do zastojev pri ure-
janju mestnega zemljišča in se-
veda tudi pri ustrezni gradnji
komunalnih naprav, zlasti pa še
stanovanj. Glede na to, da bo-
do ta material proučevali še na
seji pristojnega sveta, odborniki
niso sprejeli nobenih zaključ-
kov, marveč samo nekatera pri-
poročila.
Na predlog komisije za volit-
ve in imenovanja so imenovali
petčlansko komisijo za proslavo
dvajsete obletnice osvoboditve;
vodil jo bo Cveto Pelko. Razen
tega so imenovali še komisijo
za določitev proizvodnih okoli-
šev v zasebnem kmetijskem sek-
torju. za njenega predsednika
pa Jožeta Šabjana.
Na tej seji je dobila odborni-
ca Slava Permetova še odgovor
na vprašanja, kako je s pripra-
vami na sprejem in organizacijo
dela svetovnega prvenstva v ho-
keju na ledu, spomladi 1966.
leta v Celju. Odgovor je bil za-
dovoljiv, saj je pritrdil, da Ce-
lje ostane med organizatorji te
svetovne hokejske prireditve,
da pa se bodo predstavniki ob-
činske skupščine ter priredit-
venega odbora že v kratkem se-
stali z zastopniki osrednjega od-
bora v Ljubljani ter skušali re-
šiti ne капш nekatera organi-
zacijska, marveč tudi finančno
materialna vprašanja. Po vsem
tem lahko sodimo, da se bo grad-
nja umetnega drsališča v ce-
ljskem mestnem parku nadalje-
vala in letos tudi povsem kon-
čala.
Razveseljivo je bilo tudi poro-
čilo predsednika cel jske , občin-
ske skupščine, Marjana Učakar-
ja. ki je dejal, da so pristojni
republiški organi odobrili ce-
ljski občini kredite, s pomočjo
katerih se bodo v občini že v
kratkem začela dela za odstra-
nitev nevarnosti poplav. Tu gre
predvsem za regulacijo potokov,
za ureditev kanalizacije itd. Ra-
zen tega je celjska občina dobi-
la tudi kredite za gradnjo sta-
novanj. V tem primeru gre odi-
nole za nadomestitev tistih, sta-
novanj, ki jih je prizadela po-
plava.
mb
OBČINSKA KONFERENCA
ŽALSKIH KOMUNISTOV
У soboto, 23. tega meseca je bila
v Žalcu občinska konferenca ZKS,
na kateri so razpravljali o proble-
mih in aktualnih nalogah komuni-
stov v pokongresnem obdobju. Več
o konferenci bomo poročali v pri-
hodnji številki. ,
V nedeljo, ob priliki jubilejnega sre-
čanja celjskih in zagrebških smučarjev,
so se zbrali na Celjski koči vidni pred-
stavniki celjskega političnega in go-
spodarskega življenja in potrdili ono,
kar hoče imeti vsak Celjan: svoj re-
kreacijsko-smučarski center.
Njegov drugi roj sini dan
Kakor mnogi drugi državljani, je
tudi Marko pričel svojo družbeno
politično kariero v podružnici So-
cialistične zveze. Diskutiral je en-
krat, diskutiral dvakrat, diskutiral
trikrat in tako so ga na letni konfe-
renci izvolili za predsednika podruž-
nicei
Zelo. viden je bil Markoi tudi v
mestni organizaciji. Pri prvi reorga-
nizaciji odbora je postal član izvrš-
nega odbora Socialistične zveze.
Iz ijjegove ulice je bilo treba iz-
voliti člana šolskega odbora gimna-
zije.
—	Marko ima otroka, ki hodi v
šolo. Najbolje bi bilo, če bi bil on
predstavnik naše ulice, je predlagal
eden izmed članov šolskega odbora.
—	Tako je, so pritrdili prisotni.
Ni preteklo dosti čVsa, ko je Mar-
ko dobil še nekaj vabil, s katerimi
so ga ustrezni forumi obvestili, naj
pride na prvi sestanek zaradi kon-
stituiranja, ker so ga izvolili za čla-
na skupščine socialnega zavarova-
nja, upravnega odbora doma upoko-
jencev, občinskega odbora Rdečega
križa, društva prijateljev mladine,
sveta mestne skupnosti, hišnega
sveta itd., itd., itd.
Kadarkoli je zazvonil zvonec in je
Marko pred vrati stanovanja zagle-
dal neznan ,obraz, se je vselej pre-
strašil. Vedel je namreč, da mu
nekdo prinaša dekret za novo funk-
cijo ali vabilo za sestanek.
Bilo mu je všeč in žal. Všeč, ker
ga ljudje tako spoštujejo in' ne mo-
rejo brez njega, a žal, ker je iz dne-
va v dan postajal vse bolj nesposo-
ben za delo.
Vstajal je ob petih.. Do pričetka
delovnega dne je čital materiale raz-
nih društev in organizacij. Doma so
ga vse manj videvali. Z ženo je go-
voril s pomočjo listkov.
Nekega dne, ko seja nekega zbora
zaradi odsotnosti večine članov ni
bila sklepčna, se je v večernih urah
Marko znašel v krogu svoje družine.
—	Očka, kako dolgo te nisem vi-
del! Poglej, kako sem zrasel!
Tako je šlo dan za dnem. Marko
je letal z enega sestanka na drugega,
žena je delala, sin dobival enice. Pr-
vikrat v življenju je tudi sam na de-
lovnem mestu dobil oceno — ne za-
dovoljuje.
Ko mu je sekretar izročil oceno —
delovno karakteristiko, se je Marku
pričela vrteti pisarna okrog glave.
Zbežal je na ulico, proti diomu.
—	Zena, ptroci, . danes je moj
rojstni dan. Odločil sem se, da se
zopet vrnem k vam, sebi in službi.
Obdržal bom samo eno družbeno ob-
veznost, največ dve, za vse ostale
se bom lepo zahvalil.
Tako je tudi naredil.
In od tistega dne je Marko postal
drug òlovek.	V. B.
DRUŽABNI VEČER
V Celju v zadnjem času skorajda ni dru-
žabnih prireditev. Med redkimi, ki ohranja-
jo tradicijo, pa je društvo inženirjev in teh-
nikov, ki tudi letos prireja družabni večer.
Ta bo v soboto, 6. februarja ob 20. uri v
Narodnem domu. Vsi, ki radi plešejo, lahko
dobijo vstopnice od 2. februarja dalje v/ do-
poldanskih urah v društvenih prostorih na
Titovem trgu.
RAZGOVOR O AKTUALNIH VPRAŠANJIH STANDARDA
EKONOMSKE CENE NA1P0H0DII
Na križišču potrošnje in obstoječih blagovnih fondov stojita po-
trošnik in proizvajalec in čeprav sta oba identična, vendarle v prvi in
drugi vlogi izražata različna hotenja. Potrošnik sejîori proti rastoči
ceni, proizvajalec se bori za večje dohodke, kar v večini primerov po-
meni višjo ceno. To pa se imenuje EKONOMSKA CENA!
In kaj vse vpliva na to nemoralno stanje na relaciji proizvajalca,
posrednika in potrošnika. Nikakor ne moremo mimo predimenzioni-
ranih potrošniških kreditov, mimo eksistenčnega minimuma, mimo
cen kruha, mleka in mesa - najosnovnejših živilskih dobrin.
- Našega razgovora o teh vprašanjih so se udeležili: Ivan Logar,
predstavnik gospodarske zbornice, Franc; Mihelič, direktor Zavoda za
cene, Edvard Juhart, predstavnik Veležitarja ter predstavnik potroš-
nikov Janko Pogačnik.
Pred odbrim pol letom se je poja-
vila EKONOMSKA CENA kot novi
in edini atribut, ki bo s svojo spro-
stitvijo uravnaval in končno tudi
prinesel umiritev (stabilizacijo) na
našem tržišču. Ekonomska cena bo
tista, ki bo izvajala pritisk ter vse-
povsod tam, kjer še osnovne eko-
nomske zakonitosti niso našle svo-
jega pravega domovanja, napravila
red. Torej inštrument, ki ni predpis,
ki ne odreja in ne določa mejnih vi-
šin, temveč jih ureja in utrjuje z vi-
dika najstrožje zakonitosti, zakoni-
tosti sproščenega tržišča, na kate-
rem se bodo uveljavili tisti, ki bodo
v čim krajšem času čim več in čim-
bolj kakovostno proizvajali.
Toda: ekonomska cena je šele na
svojem pohodu. In v prehodnem ob-
dobju nujno vnaša zmedo in obču-
tek negotovosti potrošniku kot pro-
izvajalcu, zato je pač razumljivo,
da se radi oklepamo starih, zagotov-
ljenih cen, navidezne umirjenosti
trga, torej vsega tistega, kar je zad-
nja leta v veliki meri zaviralo šte-
vilne veje gospodarstva, kar je po-
vzročilo neuravnovešenost razvoja
ter razumljivo favoriziralo določenei
veje gospodarstva na škodo drugih.
In tako je stekel naš razgovor o
vprašanju ekonomske cene, o vpra-
šanju, ki v prehodnem obdobju ni
nič kaj hrabrilen in vnaša zaradi
skokovitih plazov cen posameznih
prehrambenih dobrin in drugega bla-
ga vsem nam težko nalogo: kako ob
postopnem sproščanju cen vendarle
zagotoviti naš osnovni ciljviša-
nja standarda delovnega človeka.
Cena je dandanes najčešči izraz
vsakogar. Cena je pojem in dejstvo,
ki se z njim srečujemo na vsakem
koraku. In če cena prehiteva rast
osebnih dohodkov, potem je še bolj
razumljivo, zakaj smo se zbrali na
skupnem razgovoru, da bi našli vsaj
nekaj odgovorov na številna vpra-
šanja.
Ne le cene tudi
dohodki naj bodo
ekonomski
Kaj nam prinašajo eko-
nomske cene in kdaj
lahko pričakujemo u-
miritev?
Pogačnik: Če že zagovarjamo eko-
nomske cene, potem je treba zago-
toviti tudi ekonomske dohodke. Raz-
like v dohodkih 1:7, ki niso več red-
so nevzdržne, posebej še za vse
^ste, ki se z dohodki vrte okrog živ-
Menjskega minimuma. Nočem pa na-
padati vrhnjih dohodkov, le nizke bi
forali čimprej dvigniti, k^jti tu se
^ srečujemo s socialnimi problemi.
Nisem osamljen, če Dovem. da se
bržčas pod pojmom ekonomska cena
čestokrat sk-rivajo zgolj težnje po
višanju osebnih dohodkov, kar pa
ni v redu. Delitev ¡znotraj podjetij
marsikje ni vzpodbudna in potem
zastonj čakamo povečanje storil-
nosti.
' Juhart: Sproščena cena, torej eko-
nomska cena, je nujnost! Ni pa sa-
ma po sebi še rešilna. Stabilizacija
bo mogoča tisti hip, ko bomo do-
segli masovno proizvodnjo ob po-
večani storilnosti. Torej umiritev
pač zavisi od proizvodnje. Razum-
ljivo je, da ima ekonomska cena
zaenkrat še drugo ozadje. Povpra-
ševanje je zdaleka večje od ponud-
be in to daje številnim vejam gospo-
darstva izjemen položaj, ki ga pač
izkoriščajo in višajo cene.
Logar: Ko bo na našem tržišču do-
volj \proizvodov za pokritje povpra-
ševanja in ko bo reguliran izvoz v
skladu z notranjimi potrebami, po-
tem umiritev tržišča ne bo več vpra-
šanje. Menim pa, da bi morala biti
dovolj močna kontrola, da ne bi ne-
katera podjetja izkoriščala položaja
v stremljenju za dobičkom in da bi
bilo treba odpraviti številne posred-
nike. Predvsem pa moramo zajeziti
umetno zvišano kupno moč potroš-
nika s potrošniškimi krediti.
Trgovina ki ima d ve-
leti vnaprei plačanol
prodajo
V kolikšni meri vpliva-
jo potrošniški krediti
na višanje cen?
Logar: Težko je reči v kolikšni
meri, töda večajo pritisk na blagov-
ne fonde. Primer Avtomotorja v
Celju je zgovoren: doslej ima preko
1000 naročnikov za osebne avtomo-
bile Zastava 750, čeprav ima sklenje-
no pogodbo le za dobrih 500 letno.
In večina naročnikov ima potrošni-
ški kredit.
Juhart: Nekdo ima družbeno sta-
novanje, sam pa si kupi avto na kre-
dit — takšna politika bržčas ni
zdrava. Vprašajmo se, aíi je družba
dolžna nekomu dajati vse, drugega
pa puščati ob strani?
Pogačnik: V tem gledam varče-
valca, ki je v primerjavi z izposoje-
valcem oškodovan. Bržčas slab
vzgojni primer!
Gotovo bo zaostritev
pogojev za pridobitev
kreditov zavrla pritisk
rastoče proizvodnje?
Logar: Res je, toda več možnosti
ima tisti, ki ima večjo kupno moč že
z osebnimi dohodki. Takšna delitev
pa je krivična.
Mleko še vedno
pre(poceni)
Do kam se bo povzpe-
la že sedaj visoka cena
mleka?
Juhart: Mleko je še vedno prepo-
ceni. Potrošnja mleka stalno na-
rašča* saj je potrošniku zanimiv za-
radi visoke hranilne vrednosti in
razmeroma nizke cene. To najlepše
pokaže razmerje med ceno mleka in
mesa.
Logar: Kaže, da smo tik pred po-
dražitvijo mleka. V mariborskem in
ljubljanskem okraju imajo že nove,
višje cene, le pri nas se še držimo
zaenkrat stare. Težave so predvsem
zaradi dovoza, to je odkupne mreže,
ki je glede -na rastočo potrošnjo pač
slabša, kot je bila pred leti.'
Pogačnik: Kot potrošnik imam
vtis,, da ni povpraševanje osnova
rasti cen; potrošniki občutimo pred-
vsem rast cen.	• ,
Mihelič: Menim,Ma je izhod iz te
zagate možen le v večji odkupni
ceni mleka. Potem bo vsekakor mož-
no zajeti večje količine mleka od za-
sebnikov.
Juhart: Potrošnja mleka raste, pro-
izvodnja pa je zaradi rastočih cen
mesa v upadanju. Zasebniki se pač
s posluhom orientirajo na tisto pro-
izvodnjo, ki jim bolj nese. ч
Torej vse kaže, da se
bo cena mleka še eko-
nomizirala!
Začelo se je |
v Novem mestu
Ali nov način prodaje
mesa (meso brez kosti,
meso z vraščenmi ko-
stmi in kosti) zagotov-
lja več poštenosti in ali
je vsaj meso doživelo
že svojo gornjo mejo
cene? »
Mihelič: Vsi smo mnogo pričako-
vali od novega načina prodaje. Zal
pa še sedaj mnogi ne vedo, kaj ku-
pijo. Potrebna bo poostrena kontro-
la, dokler nimamo možnosti, da bi
klasičen način razsekavanja zame-
, njali s prodajo pakiranega mesa v
samopostrežnih trgovinah. O podra-
žitvi pa toi Je le navidezna. Gre za
točno razločevanje posameznih vrst
mesa po kakovosti. Nova cena se je
sprva rodila v Novem mestu, kjer so
zvišali odkupne cene živine in plaz
se je takoj razširil po vsej Slove-
niji ter kmalu zajel tudi sosedne re-
publike. V decembru pa so bile iz-
gube »Trgohlada« in »Emone« v
Ljubljani osnova za nove cene mesa
in nove odkupne cene. Druga pod-
jetja so se znašla pod pritiskom pro-
izvajalcev živine po novih odkupnih
cenah.
Pogačnik: Meso je osnovno živilo
in v mnogih družinah je le še praz-
nik. Pri cenah mesa bi morali bolj
gledati z vidika standarda in ne sa-
mo zahtev mesarjev. Sicer prejema-
mo dodatek za podražitve, a ta je že
zdavnaj prenizek.
Logar: Cene mesa so dosegle zelo
visoko stopnjo, toda veliko vpraša-
nje je, če je to zadnja podražitev.
Premije bodo ukinjene, poleg tega
pa bo podražitev premoga za 23 do
30 odstotkov ter predvsem prevoz-
nih tarif gotovo imela vpliv na nove
premike. To se bo odrazilo tudi pri
vrtninah in sadju, in sicer v zgodnji
pomladi, saj uvažamo iz Dalmacije
vrtnine in sadje z brzovoznim pro-
metom.
Pogačnik: Menim, da bi moral nek
republiški organ postaviti objektiv-
ne cene kot osnovo za cene na trgu.
O tistih, ki sedaj odločajo o cenah,
imam vtis, da pač dvigujejo roke.
Posebej pa je to boleče, ko slišiš, da
]e že zvezna skupščina ugotovila
zlorabljanje vodilnih v gospodar-
stvu, ki razsipavajo sredstva v ob-
liki nagrad, honorarjev, daril itd.
Juhart: Ceno lahko diktira pred-
vsem proizvodnja na osnovi ponud-
be m povpraševanja.
V razgovoru smo se od-
daljili od prvega dela
vprašanja. Kaj torej
sodite o sedanjem na-
činu prodaje?
Mihelič: Ne želim komentirati, ali
še vedno neurejeni način sekanja
mesa v prodajalnah sodi pod oznako
neznanje ali izrabljanje; to je stvar
kontrole.
Žal na razgovoru ni bi-
lo predstavnika občin-
ske skupščine, niti tr-
govin, niti Mesnine, da
bi na to vprašanje dali
izčrpnejši odgovor!
Kruh ¡e kruh in
zemljica je zemlja!
Zakaj se je podražila
žemlja in ali nam vsaj
vsakdanji kruh ne bo
prinesel novih prese-
nečenj, če že ne ustre-
za nekdanji kakovosti?
Juhart: Vzrokov za podražitev
žemlje je več. Prvič je žemlja ar-
tikel, ki ga mi uvrščamo med višje
oblike. Drugič pa tudi v našem po-
klicu moramo prisluhniti težnjam
proizvajalcev po ohranitvi standar-
da. V podjetju nam ne ostaja niti
toliko, da. bi pokrili celotni prispe-
vek iz dohodka (15-odstotni). In če
mislimo na nove cene premoga, po-
tem pač lahko mislimo tudi na večje
proizvodne stroške, ki nas bodo
znova potisnili navzdol. Tako naglo
se vse spreminja, da mesec dni sta-
re kalkulacije stroškov proizvodnje
več ne držijo. O kakovosti pa je
velik del krivde predvsem v kako-
vosti pšenice. Italijanska sorta pše-
nice daje sicer velik donos, a ni
primerna za dober, okusen kruh.
Mihelič: Zavod za cene je privolil
v novo ceno žemlje in to po temelji-
tih razgovorih z gospodarsko zbor-
nico, okrajno in občinskimi skupšči-
nami. Tudi mi zagovarjamo, da je
žemlja vendarle luksuzen kruh, zato
bomo skušali osnovno hrano — kruh
— obdržati v okviru znosnih cen.
Stroški proizvodnje kruha so bili do-
ločeni v letu 1962 in do nedavna ni-
so doživeli kakšne bistvene spre-
membe, kajti kruh spada še vedno
pod administrativne cene. Nas prav-
zaprav neprijetno zadeva le uvaja-
nje novih posrednikov, ki ne morejo
za maloprodajo pomeniti olajšav.
Tako je pred kratkim bilo v Velenju
osnovano podjetje na debelo »Vele-
trg«, ki ima odobreno 5-odstotno
maržo pri premogu. Mi pa moramo
na to maržo pribiti še maloprodajne
stroške in tona premoga bo za več
kot tisoč din dražja. Posledice ne
morejo biti zdrave, vzrok pa tiči v
5-odstotni marži, ki rudniku kot pod-
jetju ne pripada.
Vidimo, da tudi vsak-
danjemu kruhu ne bo
prizanesla vsakdanja
praksa! In žemljica, ki
zaradi 7,6 odstotne po-
dražitve ni več žemlji-
ca, temveč žemlja, je
torej po obliki le »luk-
suzni« kruh?
PRIPIS
Ob zaključku razgovora je kljub
zadržanosti prišel predstavnik trgov-
skega podjetja »Merx« Franc
Petauer, ki nam je zaupal, da njihovi
samoupravni organi iščejo sodelo-
vanje s potrošniki. Na seje central-
nega delavskega sveta' in obratnih
delavskih svetov vabijo predstavni-
ke krajevnih skupnosti in potrošni-
ških svetov.
— Predpogoj za umiritev cen je
ekonomska osnova zanje, je povzel
tovariš Petauer v zamujenem razgo-
voru. — Težko pa je preiti na to,
ker je ponudba manjša od potrošnje
in si pri' takem stanju ne morem
predstavljati pravilnega delovanja
ekonomskih cen. Marsikatera tovar-
na pri tako ugodnih prodajnih po-
gojih išče pot preko enega grosista,
kar je prikriti monopolizem. To pa
omogoča nekaterim proizvajalcem,
da pogosto neupravičeno spreminja-
jo prodajne pogodbe. V rasti storil-
nosti tiči izhod, da bi bila ponudba
večja kot potrošnja, seveda pri
ustreznem življenjskem standardu.
Razgovor je tekel v zelo dinamičnem vzdušju.
Številna vprašanja so ostala ne-
načeta. K teniu je doprinesel tudi
neresen odnfos tisih, ki niso čutili
potrebe, da bi se udeležili razgovora.
Želimo pa, da razpravo o cenah do-
polnjujete z izkušnjami iz vsako-
dnevnega življenja ter nam posre-
dujete svoja mišljenja.
J. K.
Od G¡ iz do Zalea je dolgo polje
LJUDJE
#	REPORTAŽA O NEŠTEVILNIH DELOVNIH URAH
ф O OBČANIH, KI SO VEDNO PRIPRAVLJENI ZA AKCIJO
#	O MOSTU, KI NI HOTEL STATI, MEDTEM KO SE JE DRUGI
ZRUŠIL
#	O ŠOLI, KI SE BO OD SRAMU ZGRUDILA ...
Meglo, ki se je sipko kadila iz
Sevinjinih nozdrvi, je kot krik
obupanca za hip prerezal pisk male
lokomotive, ki je hropeč vlekla
prazne vagone nekam v notranojst
dobre stare zemlje, iz katere
so knapi trgali črno zlato. Tistega
dne ni bil petek, ne svetek. Ljudje
so drsali po snegu od soseda k so-
sedu, nekje v megli pod Mrzlico je
zacvilil prašič.
Občan, ki je stal ob ograji mostu
in čakal, da bo odpeljal tovornjak
mimo, nam je povedal, zakaj se je
nov most, oprostite, polovica mostu
zrušila že med gradnjo v Savinjo.
Pozneje so ga sicer dvignili nazaj
na nosilce, tam še vedno ždi ne-
koliko zgrbančen, kakor dirkalni
konj, ki mu nekaj metrov pred
ciljem zmanjka sape. Ko smo ga
povprašali, zakaj ga niso dogradili,
nas je premeril od pet do glave, se
globoko odhrkal in — odšel . . .
Šele pozneje sem dojel, zakaj
Grižani, s tako težavo govorijo o
mostu, šoli, pa zopet o šoli in
mostu. Vendar govorijo, iz dneva
v dan vse glasneje govorijo.
Hiša odbornika ANTONA JU-
RAKA se ne razlikuje mnogo od
ostalih, ki so razsejane med sadnim'
drevjem na svetu, nekoliko dvig-
njenem nad Savinjsko dolino. An-
ton Jurak je kmetovalec, gasilec
in predsednik krajevne skupnosti.
»V politiko se dosti ne razumem,
nisem verziran. Vendar nekaj vem,
in to je, da smo Grižani vedno pri-
pravljeni, ne glede na poklic — za
delovno akcijo. To nam je ostalo
še iz časa, ko so Švabi požigali vas,
ko smo gradili ceste, vodovod, raz-
svetljavo.
Toda to je premalo. Res, da smo
dobili veliko sredstev tudi od ob-
čine, družbeno političnih organi-
zacij in podjetij, vendar so bila ta
sredstva bolj milostnega značaja.
Kajti večje akcije, kot je na primer
gradnja šole', nismo mogli začeti,
kljub temu, da je dobre volje v
Grižah dovolj, le sredstev, teh pri-
manjkuje.«
Drobili smo proti »centru« Griž.
Ob križišču so ljudje cepetali na
snegu in čakali avtobus.
»Z avtobusi je poseben križ,«
nam je povedal FRANC JEŽOV-
NIK. »Vozijo naokrog kot mačka
okoli vrele kaše. Če hočeš iz Griž
z avtobusom v Žalec, še cijaziš
skozi Kasaze, Petrovče, in ob tem
še redno zamudiš v službo.«
Pri tem je zanimivo to, da vozijo
drugi avtobusi čez železniški most,
pa tudi tovorni promet se odvija
čezenj ...
»Govoriti o Grižah ne moreš, ne
da bi omenil šolo,« je poudaril
Franc Ježovnik. »Ta nesrečna šola.
Govorimo o šolski reformi o šol-
stvu, o. . . Ze več kot petnajst let
nam govorijo o novi šoli. Zbiramo
sredstva, les in druge materiale, pa
na občini nenadoma ugotovijo, da
je drugje potrebnejša šola. Tako
'smo lani zopet zbrali okrog 250
kubikov lesa in že se sliši, da ga
bodo prepeljali v Žalec, kajti tam
bodo že letos začeli graditi šolo.
Že petnajst let nas vlečejo za
.nos . . .«
Grižani so znani po akcijah. V
Grižah ni problem dobiti ljudi za
delovno akcijo. Z delovnimi akci-
jami so zgradili vodovod. Gradili
so'ga nekaj let, iz zaselka v zase-
lek. Okrog dvesto petdeset gospo-
dinjstev ima danes dobro pitno
vodo. Z delovnimi akcijami so po-
stavljali razsvetljavo, gradili šport-
ne objekte, ceste .. .
»Naši ljudje so delavni. Z razu-
mevanjem sprejemajo delovne ak-
cije,« pravi IVAN POSPEH. »Iz
leta v leto smo gradili. Tisoče in
tisoče ur smo vložili v vodovod,
razsvetljavo in ceste. Zbirali smo
sredstva, darovali les, razne grad-
bene materiale. Za vodovod v Gri-
žah smo dobili 700 tisoč dinarjev
družbenih sredstev. Po grobih oce-
njtvah je bilo v proračunu vlože-
nih samo v ta vodovod okrog 4 mi-
lijone dinarjev. Tu je še vodovod
v Zahomu, Zabukovci, Pangracu,
Migojnicah. Poleg tega so neka-
teri zaselki gradili vodovod samo-
stojno. Zato o šoli in mostu raje
ne govorim, ker tu sami ne more-
mo. Toda šolo in most postavljajo
občani vse glasneje na dnevne re-
de zborov volivcev in prav je tako.
Ljudje se upravičeno sprašujejo,
kaj je za tem, da se o mostu in šoli
vlečejo obljube v nedogled, polo-
vica mostu pa životari v sramoto
nas vseh.«
»Devetintrideset . mladincev in
trije starejši občani so tri tedne de-
lali na igrišču. Preko tri tisoč de-
lovnih ur smo vložili v delo do
asfaltiranja igrišča,« sta nam za-
upala MARTIN GORŠEK in RUDI
VELIGOSEK. »Zgodilo se je, da
smo se v nedeijo odpravljali v
kino in na poti izvedeli, da pride
v ponedeljek valjar, ki nam bo
zvaljal igrišče; odhiteli smo nazaj
domov, se preoblekli, zgrabili
• krampe in se zbrali na igrišču,
kjer je bilo treba še en del zrav-
nati. Pri tem nam je bilo v ogrom-
no pomoč razumevanje podjetja
»Montana«, ki nam je nudilo pre-
voze in druga sredstva.«
Griže so že zdavnaj utonile v
mraku, ko smo naposled le doča-
kali starega aktivista dn priljublje-
nega odbornika KARLA PODVRŠ-
NIKA-ZlVKA. Komaj je dodobra
zapustil krmilo svojega »fička«, že
smo bili v pristnem pomenku.
»Veš, pri tem se ti zdi najbolj
neumno to, da po vsem tem trudu
in delu, ki smo ga vložili, najdeš
nekega kampeljca-frametnjakoviča,
ki ti v obliki Pavlihove popotne
torbe zasoli pamet, češ v Grižah
so postavili električno razsvetlja-
vo. med polje . . .,« se je pridušil
Zivko med potjo. »Prepričan sem,
da ta tip ni ovohal krampa, ko smo
delali v Grižah. Veš, to delovnega
človeka boli in v Grižah smo de-
lovni ljudje!«
»Ko smo med vojno hoteli šolo
zažgati, sem tovariše prosil, naj jo
pustijo. Danes mi je žal, kajti1 če
bi jo takrat zažgali, bi imeli danes
novo. .« pravi Zivko. »Tako pa
danes morajo otroci iz razreda sko-
raj dvesto metrov daleč na stra-
nišče. In ko pritečejo po mrazu do
stranišča, imajo hlače — že mokre.
Pravijo, da ima šola telovadnico,
delavnico. Ima, toda kakšno?«
Šolska, telovadnica je v razredu,
v pritličju šolske zgradbe. Jzza
trhlih klopi je bradlja, na kateri so
blazine. Ce v levem kotu razreda
krepkeje stopiš, zacingljajo vse
kamenine in rudnine, ki so raz-
stavljene v vitrinah ob levi steni
razreda. To je telovadnica, razred
in kabinet.
»Jàz pravim, če bi nam dali pro-
jekte, bi naši ljudje s prostovolj-
nimi deli uredili vsa zemeljska de-
la,« trdi Zivko. »Dejstvo, da priha-
jajo v griško šolo otroci izpod
Mrzlice in ostalih hribov po poteh,
ki so zame kot dedca nepremaglji-
ve, v poldrugi in dveh urah, da po
prihodu v šolo praktično nimajo
nobenega prostora, kjer bi se pre-
oblekli v suho ali bili na toplem,
je žalostno.«
Pri tem so tudi bistvene ugoto-
vitve, da otroci po nekaj letih
učenja v neustreznih, nerazsvetlje-
nih razredih morajo zaradi slabše-
ga vida nositi — očala.
Tudi družabno in politično živ-
ljenje je v Grižah pestro. Mladina
prireja vsakih štirinajst dni preda-
vanja o zunanje in notranje poli-
tičnih dogodkih v lepo in okusno
opremljenem klubu, ki je certter
griškega družabnega življenja. JA-
NEZ MEGLIC, nekdanji predsednik
krajevnega odbora SZDL, ki je vo-
dilo vse dejavnosti v Grižah, pravi,
da je delati s tako zavednimi ob-
čani prijetno. »Pri akcijah ni bilo
vprašanja, ki se drugod postavlja-
jo v ospredje: zakaj ravno jaz?, ne,
tu so postavljali edino: kdaj in
koliko! Zdi se mi pa, da so peri-
ferni kraji pri delitvi sredstev pri-
krajšani glede na voljo in delo, ki
ga opravijo sami prostovoljno. V
večjih krajih, kjer v vseh letih ni
bilo opravljenega toliko prosto-
voljnega dela kot v Grižah v enem
letu, ni vprašanje sredstev.
Vtisi in spoznanja nekega
zimskega dne o občanih in njihovih \
problemih je za hip potisnilo v
ozadje dejstvo, da Grižani nimajo
rednega prevoza zvečer iz Griž in
dejstvo, da polovica mostu še ved-
no vedri, medtem ko se je most
čez Lavo ob nedavni poplavi zru-
šil. Tudi otroci bodo jutri še tekli
v dvesto metrov oddaljeno stra-
nišče, občani pa razmišljali, kako
bi s prostovoljnim delom uredili še
tiste »majhne« stvari, ki jih odeja
občinskega proračuna ne pokrije.
TEKST IN SLIKE: J. SEVER
»Dobre volje je dovolj, le sredstev
primanjkuje,« pravi Anton Jurak
Kulturno in družabno življenje se odvija v klubskih prostorih. Sicer
pa so Griže podnevi skoraj izumrle. Občani so povečini zaposleni v
Žalcu, tako kraj oživi le ob prihodu avtobusov in zvečer.
PRIDNIH ROK
LAŠKO
OBČINSKA KONFERENCA ZKS
DOSLEDNO URESNIČEVANJE
NALOG VIII. KONGRESA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Konferenca je potekala pod ge-
slom od besed k dejanjem, zato ni
naključje, da je bil referat kot sa-
ma razprava posvečena doseda-
njemu delu, še več pa nalogam in
zaključkom VIII. kongresa ZKJ.
Ob tem velja ugotoviti, da je bilo
število aktivnih članov ZK premajh-
no, mnogi komunisti pa so se odte-
govali od dela, vtem ko so bili ne-
kateri člani preobremenjeni s funk-
cijami. Tudi razvijanje dobrih od-
nosov med komunisti ni bilo Takšno
kot bi moralo biti, zato so bili pri-
meri, da so posamezne probleme re-
ševali skozi prizmo osebnosti. Tudi
porast članstva ni bil usklajen z
danimi možnostmi. Skratka, v po-
gledu organizacijskih vprašanj v
posameznih organizacijah ZK niso
napravili tistega, kar bi lahko.
Razprava na konferenci je osvet-
lila tudi mnoge probleme s področja
družbenih služb in gospodarstva
zlasti pa je Wo s tem v zvezi na-
kazanih mnogo problemov iz šolst-
va, kjer so zagotovljeni pogoji za
nemoteno delo samo v Radečah.
Osemletki v Laškem in Rimskih
Toplicah delata pod zelo težkimi
pogoji. Za uspešno delo niso izpol-
njeni pogoji tudi na nekaterih oko-
liških osnovnih šolah, zlasti velja
to za Brezo, kjer je 150 učencev,
pouk pa se odvija v 2 učilnicah v
treh izmenah.
Vprašanje vzgoje oziroma varst-
va predšolskih otrok je za silo re-
šeno le v Laškem, drugod primanj-
kuje materialnih sredstev, potreb-
nih za rešitev tega perečega prob-
lema.
Ker se v laški občini poleg indu-
strije formira precejšen del narod-
nega dohodka tudi iz kmetijstva,
je bilo pričakovati, da bo razprava
o tem vprašanju živahnejša in kon-
kretnejša, vendar so nakazali zgolj
probleme, o njih konkretnem reše-
vanju pa je bilo povedanega pre-
malo. Zlasti sedaj, ko ostajajo v
mnogih primerih na kmetijah le
sitarejši ljudje, bo nujno to vpraša-
nje odločneje reševati.
Glede turizma so ugotovili, da
lahko postane ta poleg industrije
ena najuspešnejših in najdonosnej-
ših panog gospodarstva. Poleg do-
mačih turistov se iz leta v leto po-
večuje tudi število inozemskih tu-
ristov. V zvezi s tem bodo posvetili
več pozornosti zdraviliškemu turiz-
mu.
Na konferenci, ki sta se je udeležila
član CK ZKS Lojze Herman in član
OK ZKS Zvone Dragan, so bili spre-
jeti zaključki, da bodo komunisti s
polno mero odgovornosti sodelovali
pri uresničevanju osnovnih sklepov
konference kot VIII. kongresa ZKJ,
s tem da se bodo v bodoče otresli
vsega tistega, kar ovira njihovo de-
lo in vložili vse sile za popolno ures-
ničevanje sistema samoupravljanja
in samoupravnih pravic delovnega
človeka.
T. K.
Š M A RJE
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Poenostaviti postopek
Preteklo leto so v šmarski občini
zelo okrnjeno delovale občinske in-
špekcijske službe. V upravi so še
vedno predolgo reševali celo vrsto
vlog, vendar ugotavljajo, da se je od-
nos do občanov občutno izboljšal.
Vseeno pa bi bilo treba poenostaviti
administrativne postopke. Včasih ob-
činski uslužbenci tako malo zaupajo
občanom. Stranko poznajo, vedo sko-
raj vse o njej, pa vendar terjajo vr-
sto potrdil. Pojavi birokracije pa so
očitni tudi drugje. Šoloobvezni otroci
imajo delno kritje za zdravljenje zob
s strani socialnega zavarovanja, ven-
dar mora vsak šolar prinesti potrdi-
lo o šolanju in to celo, če ga je pred-
ložil v decembru, še v januarju zno-
va. Vsi pa vemo, da so normalno raz-
viti otroci v določenem obdobju šolo-
obvezni.
V občinski upravi šmarske občine
je premalo ljudi, ki bi lahko analitič-
no spremljali življenje v občini. Čim-
prej bi morali utrditi analitični odde-
lek, ki bi lahko pripravljal za skup-
ščino dobro proučeno in s konkretni-
mi podatki podkrepljeno gradivo. Ta-
ko pa se lahko marsikdaj skupščini
zamegli vpogled v dejansko stanje
občine kot celote.
Lani so trikrat razpisali delovna
mesta za analitike, inšpektorje, prav-
nika, vendar niso uspeli. Zdaj so re-
organizirali delo in ukinili 19 delov-
nih mest, od tega največ z nižjo šol-
sko izobrazbo. Z ureditvijo osebnih
dohodkov so skušali zagotoviti boljšo
zasedbo delovnih mest in preprečiti
fluktuacijo, vendar je odšlo iz občin-
ske uprave 14 uslužbencev. V drugem
polletju so osebne dohodke močno
približali dohodkom, ki jih imajo
uslužbenci v gospodarstvu; letos pa
upajo, da bodo to povsem izenačili.
Člani skupščine so sprejeli poročilo
o delu občinske uprave ter odločno
zahtevali, da mora uprava priprav-
ljati dobro osvetljeno gradivo za
skupščinske seje, da se naj uslužben-
ci vselej zavedajo tudi svoje družbe-
no politične vloge, saj se z njimi sre-
čujejo skoraj vsi občani. Občanom pa
je potrebno pomagati, da bodo po čim
krajši poti urejevali svoje zadeve.
rl.
EVIDENTIRANI KANDIDATI
MED PREDLOGI PREMALO ŽENA
Evidentiranje občanov, ki pride-
jo v poštev kot kandidati za odbor-
nike in poslance občinske, republi-
ške in zvezne skupščine, je v dru-
žbeno-političnih organizacijah in de-
lovnih organizacijah mozirske obči-
ne ena osrednjih političnih nalog.
Ko je volilna komisija pri občin-
skem odboru SZDL na svoji nedav-
ni seji razpravljala o dosedanji
predvolilni aktivnosti, je ugotovila,
da so občani dokaj resno izbirajo
kandidate. Doslej je evidentiranih
že 33 kandidatov za občinske odbor-
nike in 5 kandidatov za poslane?
zvezne in republiške skupščine.
Za občinsko skupščino so ч bili
predlagani: za občinski zbor: Anton
Brinjevec in Ivan Jakopin iz Brez-
ja, Jože Deberšek, Hubert Herček
in Ivan Purnat iz Gornjega grada,
Ivan Gregore in Srečko Lamut iz
Ljubije, Mirko Kovačič, Pavla Tro-
gar, Anton Kramar in Franjo štaj-
ner iz Mozirja, Ivan Kos, Ivanka
Lenko in Anton Bitenc iz Nazarja,
Franc Plesnik iz Log. doline in Mi-
ha Prepotnik iz Robanovega kota,
Franc Tevž, Ivan Zagožen in Stan-
ko Žagar iz Šmartnega ob Dreti.
V zbor delovnih skupnosti so bili
predlagani: Franc Remic, Anton
Boršnak, Bojan Karče, Franc Brez-
nik in Jože Hohbaucr iz LIN Na-
zarje, Rafael Trbovšek in Alojz Mav-
ric iz Gozdne uprave Gornji grad,
Jože Punčuh iz obrata Cinkarne y
Ljubi j i, Stanko Rakun, Trg. podj.
Savinja Mozirje, Stanko Podseden-
šek, trgovina »Borovo« Mozirje, Ru-
di Kozovinc, Osn. šola Gornji grad
Maks Vester, Osnovna šola Mozirje,
Jože Kozar in Ivanka Slapnik }}
vrst usi. občinskih pol. organizacij;
V	republiški kulturno-prosvetm
zbor so predlagali: Ota Pungartnika,
pedagoškega svetovalca mozirske
občine, v republiški gospodarski
zbor pa Franca Šarba direktorja
LIN-a Nazarje.
V	zvezni gospodarski zbor so pre-
dlagali Toneta Boleta, podpredsed-
nika zveze gospodarske zbornice, v
socialno zdravstveni zbor zvezne
skupščine Milana Loštrka, direktor-
ja Komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja in Jožeta Deberška z*
organizacijsko-politični zbor zvezfle
skupščine.
Med evidentiranimi kandidati Pj1
je premalo žensk, saj so od 38 pred'
laganih kandidatov le tri. Premah
je tudi kandidatov iz vrst borcev
NOV. Zadovoljiva f pa je starost^
struktura evidentiranih, saj je
čina kandidatov do 40. leta starosjj
Od 38 evidentiranih jih je tudi 8 dj
. 25 leta starosti. Večina predlaganj
je tudi takih, ki doslej še nikoli i»'
so bili voljeni v predstavniške °r
gane.	¿
Zakaj brez telovadnic ?
Sedemletni načrt razvoja šolstva ne
predvideva novih telovadnic, čeprav jih ima
22 srednjih in strokovnih šol v okraju komaj
6 - s površino bore 885 kvadratnih metrov.
V zadnji številki smo na kratko po-
dedovali nekaj splošnih značilnosti
sedemletnega razvoja šolstva druge
stopnje v okraju. Iz njih je bilo pred-
vsem razvidno, da program ne temelji
na nekih širokopoteznih zasnovah, ki
bi šibko razvitemu srednjemu šolstvu
odprle boljše perspektive, marveč je
usmerjen v dohitevanje tistega, kar
smo v preteklih letih zamudili. Torej
v nekem smislu realno planiranje
glede na materialne možnosti. Ne gre
za to, da bi se spuščali v vprašanje,
koliko pomeni takšno izhodišče morda
linijo najmanjšega odpora ali koliko
pomeni nemara odstopanje -od zahtev,
do katerih je šolstvo po vseh diskusi-
jah in jasnih deklaracijah upravičeno.
Zaključek, ki se vsiljuje sam po sebi,
kaže, da z eno samo novogradnjo in
nekaj (sicer resda pomembnimi adap-
tacijami) vendarle ne bomo rešili
družbenega problema, zapopadenega
v tem, da ostaja iz leta v leto več
mladine, ki zaradi omejenih zmoglji-
vosti šolskih zavodov ne more na-
daljevati šolanja.
Drugo, pomembnejše vprašanje ka-
kor se morda zdi, tiči v dejstvu, da
sedemletni program razvoja šolstva
ne predvideva nobene nove telovad-
nice razen pri rudarskem centru v Ve-
lenju! V letošnjem šolskem letu ima
22 srednjih in strokovnih šol v okraju
komaj 6 telovadnic s površino bore
885 kvadratnih metrov (telovadnica
velenjskega rudarskega centra jih bo
imela sama 1.200!). Ker smo pred ča-
som temu problemu posvetili več pro-
stora, ga sicer ne nameravamo pogre-
vati, vendar se zdi s stališča skladne-
ga (duševnega in telesnega) razvoja
šolske mladine takšna kategorična po-
stavka absurdna! Šola brez telovadni-
ce ne more biti popolna šola, ker je
znano, da v skrajnem primeru »pod-
pira« razvoj telesnih motenj in hib.
Pravzaprav je precej nerazumljivo, da
se osnutek programa dokaj splošno in
suho zadovoljuje z ugotovitvijo: »Se-
demletni program razvoja posameznih
srednjih šol ne predvideva novih te-
lovadnic.« Človek se nehote vpraša,
zakaj? Tega sicer ne izvemo, čeprav
v resnici vemo. Toda mar ne bi bilo
prav, da bi se v enaki meri zavzemali
tudi za gradnjo kakšne nove telovad-
nice? Ali je res popolnoma vseeno,
če šolski mladini omogočimo sistema-
tično telesno vzgojo ali ne, ali pa je
nemara dovolj, če večidel dneva
sključena presedi v klopeh? Najbrž
ne. Prav zato se takšen odnos do tega
vprašanja ne zdi povsem na mestu.
dhr
KOMAD FINK
OSEMDESETIETMK
Lep je takšen jubilej, posebno še, če pa
kdo lahko slavi takp krepak in dobre volje
kakor prof. Konrad Fink.
Slavljenec se je rodil 14. januarja 1885 v
Ljubljani in se tam tudi šolal. Prvo'službeno
mesto mu je dala šola v Velikih Laščah. Od
tam je takoj po prvi svetovni vojni prišel na
tedanjo trgovsko šolo v Celju, ki je dotlej
bila nemška. Tu je uspešno delal, dokler
ga ni okupator spomladi 1941 zaprl in s so-
progo učiteljico Hermino deportiral v Srbijo.
Po kratkem bivanju v Ćupriji je odšel v Po-
žarevac, kjer je služboval na gimnaziji.
Po osvoboditvi se je vrnil v Celje in po-
učeval na Ekonomski srednji šoli ter na šoli
za trgovske vajence vse do svojega 75. leta
starosti. Pred dvema letoma se je preselil v
Ljubljano.
Prof. Fink je bil torej nad 40 let zaslu-
žen in priljubljen prosvetni delavec in vzgo-
jitelj v Celju. Delo mu ni bilo le poklic,
ampak stvar ljubezni do mladine in skrbi za
dobro prihodnpst našega narodnega občestva.
Pri tem ni varčeval s svojimi bogatimi spo-
sobnostmi. Dijaki so mu radi sledili, ker so
čutili njegovo dobronamernost in vso ne-
posrednost njegove tople osebnosti. Bližino z
njim pri delu kakor v prijetni družbi so ce-
nili njegovi kolegi in vsi, ki so ga poznali.
Konrad Fink je vnet pevec in glasbenik.
Ves čas v Celju je bil med glavnimi stebri
Celjskega pevskega društva — pozneje »Pre-
šerna«, njegov predsednik in častni član.
Globoke so brazde, Iti jih je zapustilo jubi-
lantovo dolgo neutrudno delo v Celju. Širok
je krog njegovih sodelavcev, učencev in zve-
stih prijateljev, ki mu čestitajo in kličejo:
Še mnogo zdravih, sončnih let!	F. R.
OB OTVORITVI
RAZSTAVE
POLJSKIH GRAFIKOV
Dobro je, da pri nas podiramo
s famo utrjene branike, ki naj
bi provinco razmejili od sre-
dišča. Ta proces široke kultur-
ne fronte je priklical v življenje
if
■marsikatero ustahovo, da skrbi,
.čeprav morda na obrobju naše-
í'ga življa, za dragoceno preta-
r' kanje ustvarjalnih vrednot, po-
I'rojenih po dolgem in počez po
svetu. To niso pojavi izmikanja
И utrjenim avtoritetam ali pritli-
kave zaverovanosti vase, mar-
več nujnost današnjega časa, ko
razdalje ne pomenijo skorajda
nič, ko misli v hipu 'preletijo
svet.
I Naše mesto v tem ne more
biti izjema. Na mnogih družbe-
\ nih področjih je ta vzajemna
odvisnost zaživela že pred dalj-
šim časom, prav pa je, da se
okrepi tudi na področju kulture.
Celjske kulturne institucije so
ад te mednarodne zveze sJjjbele
že doslej, zdaj pa bi jih bilo mo-
goče poglobiti na določenih re-
lacijah.
V minulem letu so bile
ustvarjene zveze s poznanjskim
gledališčem in likovnim sve-
tom. Iz njih se je porodila vza-
jemna ustvarjalna izmenjava,
ki bo s pričujočo razstavo poz-
nanjske grafike v Celju in pro-
gramirano razstavo celjskega
likovnega kroga v Poznanju do-
bila še trdnejše temelje. Iz teh
pobud pa so zrasle tudi pobude
za kulturno izmenjavo v širših
slovenskih merilih.
Kar nas pri tem posebej ve-
seli, je to, da so ti odnosi za-
snovali na človeških in misel-
nih aMnitetah, ki izvirajo iz zgo-
dovinskih in sodobnih paralel,
Pii čemer izražamo občudova-
nje bogati poljski kulturni tra-
diciji.
Želimo, da bi ta reprezenta-
tivna razstava likovnikov iz
starega poljskega kulturnega
središča še bolj razprla celjska
kulturna obzorja.
Foto: V. Berk
RAZSTAVA, KI SO JO ODPRLI V LI-
KOVNEM SALONU IN FOYER J U GLE-
DALIŠČA V TOREK POPOLDNE, BO OD-
PRTA VES NASLEDNJI MESEC. NA
SLIKI: ZYGMUNT MISZCZYK: STARO
MESTO.
LIST IZ CELJSKEGA MUZEJA
Razstava starih mojstrov
VSAKA SLIKA, KI IMA ZA SEBOJ VEČSTOLETNO ŽIVLJENJSKO DOBO,
IMA V SEBI TUDI SVOJO ZGODOVINO: CAS NASTANKA, IME USTVARJALCA,
NAROČNIKA Z ŽELJAMI FEVDALCA, KLERIKA ALI MEŠČANA, AMBIENT SVO-
JEGA BIVANJA, ZGODBE ZAPUŠČIN IN DEDOVANJ, FINANČNE ZAHTEVE
TRGOVCEV, SLEDOVE SELITEV, VEČLETNIH VOJN IN ŠE IN ŠE . . . IN SKO-
RAJ VSAKO SLIKO SPREMLJAJO SKOZI NJENO ŽIVLJENJE OBOŽEVALCI
NJENE LEPOTE — FORMALNE ALI VSEBINSKE, CENILCI NJENIH VRED-
NOT, ZGODOVINARJI IN V SLUČAJU POTREB TUDI KONSERVATORJI IN
RESTAVRATORJI.
TIHOŽITJE Z JAGODAMI — italijanska šola 1?. stoletja. Posnetek
med restauriranjem po delnem snemanjn laka. (Zavod za spome-
»	niško varstoo SRfi Ljubljana).
V muzejih in galerijah se zelo pogosto
zbirajo slike različne starosti, različnih
avtorjev in provenienc, različne kvalitete
in tudi slike, ki so potrebne popravil in
zaščite.
Celjski muzej hrani nad 800 slik in to
časovno od konca 15. stoletja do najno-
vejše dobe. Večina slik je še anonimna,
vemo le za njihova približno starost in
približno, ali gre za delo domačega ali
tujega mojstra.
Prve naloge, ki jih mora vsak muzej
ali galerija za svoje umetnine ukreniti,
v celjskem muzeju že opravljajo. Slike
so namreč v redu shranjene — na suhem,
pravilno temperirane in ne v pretemnem
prostoru. Vemo namreč, da je vlaga eden
glavnih škodljivcev tako za platna, barve
in lak na slikah, prav tako pa škodita
tudi presuh in pretopel zrak. Paziti mo-
ramo tudi na svetlobo, če je prostor pre-
temen se lahko zgodi, da slike povsem
potemnijo.
Iz celotnega izbora slik v celjskem mu-
zeju je bilo doslej restavriranih že več
slikarskih del in to onih, ki so bila v
najslabšem stanju, a so po svoji kvaliteti,
starosti in drugem zanimiva ne le za pro-
stor, v katerem so obstala, namreč celj-
sko muzejsko področje — ampak tudi za
srednjeevropski umetnostni profil.
Na razstavi, ki je v tem času prire-
jena v muzeju, lahko vidite slike že po
restavriranju, obenem pa tudi najzani-
mivejšo dokumentacijo pred in med po-
segi samimi.
Gre za slikarske umetnine 17. in 18.
stoletja — za italijanske, francoske, av-
strijske in druge mojstre, ki so delali
pod vplivom svojih vzornikov, po raznih
predlogah itd.
Slike so bile razstavljene skupno z osta-
limi na razstavi »Stari tuji slikarji II«
v Ljubljani in Mariboru. Restavratorska
dela sta' opravili delavnici Zavoda za spo-
mçjiiSko varstvo SRS v Ljubljani in Ma-
riboru. Ekspertize za posamezne slike so
posredovali: Rijksbureau voor Kunst-
historische Dokumentäre, Den Haag in
Joanneum v Grazu.
Zanimiva so razstavljena Tihožitja s fi-
guro (5 slik) — avtor teh naj bi bil Janez
Andrej Strauss — slovenjgraški baročni
slikar, vendar mu za enkrat ta dela lahko
samo domnevno pripisujemo.
Slike, celjskega muzeja so po restavri-
ranju ponovno zaživele.	M. M.
VIOLINISTKA PINA CARM1RELL1
S SLOVENSKO FILHARMONIJO
Koncert preteklo sredo je bil brez
dvoma redek dogodek v naši kul-
turni kroniki, saj simfoničnega or-
kestra v Celju nimamo, še večji po-
men pa je imel koncert zaradi slo-
vite gostje, italijanske violinistke
Pine Car mir elli.
Orkester SF pod taktirko Jakova
Cipcija je v prvi točki, Lipovškovi
3. suiti za godala, katere samo prvi
in zadnji stavek je zaigral, pokazal
dokajšnjo površnost. Bil je le malo
manj kakor razglašen. To je bilo pre-
igravanje tonskega materiala, brez
tehnične, kje šele vsebinske poglo-
bitve. Vrednost dela kot takega to-
rej rti prišla do veljave.
V Viottijevem koncertu za violino
in orkester nam je slovita violinist-
ka iz Rima predstavila delo italijan-
skega sodobnika dunajskih klasikov,
ki bi ga marsikdo lahko zamenjal za
Haydna, če bi ne imel stilističnih
posebnosti, ki so značilne za italijan-
sko muziko. Solistka je naravnost
razkošno razplamtela svoj bogati
temperament in nas prestavila v
siero čistega muziciranja, ki mu je
glavni smoter užitek, ter je celo do
neke mere potegnila orkester za sa-
bo. Toda, kaj zmore slednji, se je
pokazalo v 1. violinskem koncertu
sovjetskega skladatelja Prokoijeva,
čigar orkestralni part je orkester
Slovenske filharmonije zaigral kon-
genialno s solistko. To je bilo prist-
no, poglobljeno, sugestivno muzici-
ranje, za kar smo hvaležni solistki,
orkestru in dirigentu Jakovu Cipci-
ju. Človek ob takih kompozicijah po-
misli, kako prazen je večni dialog
med modernisti in pristaši konven-
cionalne muziker vsak slog je učin-
kovit, če je delo pravega 'mojstra. In
za koncert Prokoijeva velja to v pol-
ni meri. To je sugestivna in sladka
muzika, ustvarjena prav za izbirčne
sladokusce umetnosti.
Morda je bila Beethovnova 8. sim-
fonija malce nerodno postavljena na
zaključek večera, saj od klasike v
20. stoletje še nekako skočimo,
mnogo teže je pa obratno, ali pa je
orkester že bil del vse od sebe. Vse-
kakor izvedba Osme sirhfonije ni
ustvarila pravega kontakta med iz-
vajalci in poslušalci. V tem glasbe-
nerrvdelu, ki ga Rolland imenuje or-
gija melodije in ritma, ni bilo prave
moči, lastne Beethovnu.
Kljub' temu je koncert kot celota
zapustil močan vtis.
Vlado Modic
II. KONGRES JUGOSLOVANSKIH PEDAGOGOV
Dvotirna vzgoja
ima za posledico slabe učne uspehe
V dneh od 18. do 20. januarja je bil
v Zagrebu II. kongres pedagogov Ju-
goslavije, ki se ga je udeležilo okrog
500 pedagoških delavcev, profesorjev,
učiteljev, vzgojiteljev, praktikov in
teoretikov našega pedagoškega živ-
ljenja. Pedagogi so si postavili pro-
gram, obravnavati za naše sodobno
dogajanje aktualno problematiko:
osebnost socialističnega človeka. Delo
kongresa se je odvijalo plenarno in
po sekcijah. Osnovno predavanje po
slavnostni otvoritvi, ob kateri je spre-
govoril pokrovitelj kongresa, zvezni
sekretar za prosveto in kulturo Janez
Vipotnik, je imel dr. Dragutin Franko-
vič o vzgoji socialistične osebnosti v
naši družbi. Drugo predavanje na ple-
narnem sestanku je imel dr. Vladimir
Mužič o programu nadaljnjega razvi-
janja znanstveno-ražiskovalnih usta-
nov \in kadrov v pedagogiki. Delo v
sekcijah se je razvijalo ob referatih,
ki so obravnavali pedagoško izobra-
ževanje učiteljev kot vzgojiteljev so-
cialistične osebnosti, vlogo šole v
vzgoji socialistične osebnosti, vzgojne
fák.torje v prostem času mladine, vse-
bino sodobnega vzgajanja, oblike in
metode pouka pri vzgoji socialistične
osebnosti, razvijanje delovne kulture
učencev, sistem vrednosti v družbi kot
faktor vzgoje, vzgojo za samouprav-
ljanje, vsebino in metode vzgajanja
jugoslovanskega patriotizma itd.
V navedenih glavnih predavanjih
in referatih ter razpravah po sekcijah
so načeli pedagogi pomembno vpra-
šanje oblekovanja osebnosti v naši
družbi ob šolsko-reformnih prizade-
vanjih, ko nam je uspelo kvantitativ-
no doseči mnoge uspehe pri organi-
zaciji našega šolstva, pri čemer pa še
ne moremo govoriti tudi o ustreznem
kvalitetnem delu za dosego boljših
učno-vzgojnih uspehov pri šolanju
naših otrok in mladine. Kaže, da pri-
pravlja naša šola mladino nesistema-
tično za življenje in da poudarjamo
delovno vzgojo preveč izolirano od
umske vzgoje; zaradi te dvotirnosti
ugotavljamo slabe učne uspehe, ki so
posebno občutni v matematiki in ma-
terinem jeziku, dveh učnih predmetih,
ki zahtevata največ sistematičnega
dela> Druga okoliščina za izoblikova-
nje socialistične osebnosti pa je di-
namičnost pouka, ki naj poudarja di-
namični razvoj posameznih strok. Ta
zahteva ni lahko izvedljiva in bo ter-
jala od našilf pedagoških teoretikov
še mnoge napore, predvsem pa leži
teža te naloge na praktikih, saj naši
učni načrti že vsebujejo različne mož-
nosti za tak pouk.
Po zaključku II. pedagoškega kon-
gresa je bila dne 20. t. m. redna skup-
ščina Zveze pedagoških društev Ju-
goslavije, ki združuje v svojih dru-
štvih 3.000 pedagoških delavcev. Slo-
venska republiška zveza obsega pe-
dagoška društva v Celju, Mariboru,
Murski Soboti, - Ljubljani, Novem
mestu in Kopru. Pregled dela jugoslo-
vanske zveze je pokazal, da so bili
uspehi plodni in da so pokazali pe-
dagogi veliko prizadevnost pri reše-
vanju številnih problemov. Predsed-
nik Zveze je bil v preteklem obdobju
dr. Dragutin Jïrankovic, direktor zvez-
nega zavoda za proučevanje šolskih in
prosvetnih vprašanj. Za novega pred-
sednika Zveze pedagoških društev
Jugoslavije je bil izvoljen sarajevski
pedagog dr. Potar Mandič. Na skup-
ščini so sklenili, da bo prihodnji kon-
gres pedagogov Jugoslavije čez tri
ali štiri leta.
GLASBEM
REVIJA
^'zja glasbena šola v Radečah je
Pred dnevi priredila v domu Svobode
9 asbeno revijo, k¡i je privabila veliko
evil° Poslušalcev. Na šoli, ki šteje
nek(J,0iencev, jih največ vadi klavir,
al pa tudi violino in druge inštru-
e- Nastop, ki je trajal skoraj dve
' So Poslušalci navdušeno sprejeli.
S. S.
IZKORIŠČANA
MLADOLETNIKA
SLUCAJNOSTEN OBISK SOCIOLOGA IN INŠPEKTORJA DELA SKUPŠČINE
OKRAJA CELJE, JE ODGRNIL TANCICO NAD NEČLOVEŠKIM IZKORIŠČA-
NJEM DVEH MLADOLETNIKOV. PEKOVSKI MOJSTER KADIVNIK IZ BRES-
TANICE JE ZAPOSLIL 14 LETNEGA MARTINA MARCENA, DA BI GA »IZU-
ČIL« OBRTI. PO DEVETIH MESECIH ILEGALNEGA UKA, MOJSTER GA
NAMREČ SPLOH NI PRIJAVIL KOT VAJ ENCA, MU JE DAL VEDETI, DA Z
»UKOM« NE BO NIC. KER JE MARČEN V TEM ČASU ŽE ZAPUSTIL ŠOLO, MU
NI KAZALO DRUGEGA, KOT DA JE OSTAL. KMALU ZATEM JE MARČEN DOBIL
SOTRPINKO.
ŽIVLJENJE PODOBNO
STOTERIM
»Bil sem stisnjen ob steno«, pravi da-
nes Martin. »Po tolikih mesecih dela,
potem ko sem zapustil šolo, se nisem
mogel več vrniti domov. Doma je še
šest mlajših bratov, za katere mati sami
ne morejo poskrbeti.«
Martin je bil rojen dve leti po vojni.
Oče je delal v raznih krajih po Slove-
niji. Garal je tam, kjer je lahko prihra-
nil čim več za družino. Potem se je ro-
dilo še šest otrok. Oče je začel vse bolj
pešati, bolehati. Pred leti se je zaposlila
še mati kot delavka v kmetijski zadrugi.
Tako je preskrbovala družino zvečino le
mati.
»Nekega dne, ko sem se vračal iz šo-
le, sem odšel v pekarno mojstra Kadivni-
ka. Povprašal sem, če rabijo vajenca.«
»Ne, zaenkrat ne rabimo!« so mi rekli.
Mlad, visoko raščen slok fant je za
spoznanje tesneje objel knjige in zvezke
ter se odpravil domov. Znova je bil dan
enak dnevu: zjutraj v šolo, nato domov,
otroška igra in sanjarjenje, kako bi z
užitkom pekel lepo zarumenele, okrogle
žemljice, potičko . . .
»Nekega dne pred tremi leti, je ne-
nadoma prišla k nam žena mojstra Ka-
divnika in sporočila, da lahko pridem
k njim v uk. To je bil praznik. Pospra-
vil sem tistih nekaj stvari in se odpra-
vil. Postal sem vajenec. V začetku je bi-
lo težko. Delal sem večinoma ponoči.
Začel sem okrog devetih zvečer in kon-
čal ob devetih ali še pozneje predpoldne
naslednjega dne . . .
»Trdega življenja sem bil vajen. Ni-
koli nisem tožil in ne bežal, razen en-
krat, ko sem deset minut zamudil s kL
nopredstave in me je mojster pretepel.
Takrat sem se vrnil domov. No, naslednji
dan je prišel mojster z avtomobilom
pome ter mi za tisočaka povečal doho-
dek, tako da sem od takrat prejemal
šest tisoč dinarjev«.
Tako je Martin Marčen iz dneva v dan
začel ob devetih zvečer sejati tudi po
400 kilogramov moke, jo nato zmesil, da
je lahko mojster pekel 4cruh, Martin pa
je pečen kruh in žemlje raznosil v skla-
dišče in prodajalno ter pomil pekarno.
In ko je s tem malo pred poldnevom
končal, se je utrujen zavlekel v svojo
sgbo, kjer so mu bili edina družba in
tiivariši portreti igralcev iz filmskih re-
vij.
PO DVEH LETIH DOBIL
SOTRPINKO
Mojstru Kadivniku je posel lepo cve-
tel. Mladi Marčen, pa tudi njegovi starši
niso vedeli, da po zaktínu Kadivnik ne
more zaposliti nikogar, ki ni izpolnil pet-
najst let. Zato je tudi imel Marcena v
ilegali. Do petnajstega leta mu je govoril,
da jc vajenec, nato pa ga je postavil
pred dejstvo: popolne osemletke nimaš,
torej te za vajenca sprejeti ne morem,
zdaj pa kakor hočeš. Kadivnik je vedel
kaj bo naredil Marčen, to, kar je tudi mo-
ral: ostal je kot pomožni delavec, ki bo
z leti dobil kvalifikacijo.
Mareen je ponoči garal, podnevi pa
poležaval v sobici. Po dveh letih je Ka-
divnik pripeljal v hišo še enega mlado-
letnika: EMILIJO IVACIC. Tudi Emilija
ni imela petnajst let, ne popolne osem-
letke. Ona je pomagala v »kuhinji«. Ro-
jena je bila — podobno kot Martin — v
socialno ogroženi družini. Prej je Martin
vlačil zaboje s ktuhom z raznimi ob-
časnimi delavci, zdaj z Emilijo. Marti-
nov delovni dan se je začel ob devetih
zvečer, Emilijin pa ob dveh zjutraj . . .
MLINI PRAVICE
MELJEJO POČASI...
Po nekaj mesecih, ko je Kadivnik za-
poslil Marcena, ga je obiskal občinski
inšpektor dela, ki je zlorabo mladeničeve
nevdnosti kmalu odkril in predložil
mojstra Kadivnika za kaznovanje. Občin-
ski sodnik za prekrške je Kadivnika
kaznoval s 5000 dinarjev denarne kazni . .
DANES RAZLIKA KOT MED
NOČJO IN DNEVOM
Razmere pa so ostale iste. Še več. Ka-
divnik je zapustil Še Emilijo Ivačič. Vse
kakor je preprosta računica Kadivniku
kazala pozitivne rezultate ob tako »veliki«
kazni občinskega sodnika za prekrške.
Toda lepega dne je mojster Kadivnik
dobil nenapovedan obisk inšpektorja za delo
in sociologa Skupščine okraja Celje. Ta dva
sta kmalu razgalila stvarno stanje. Dejstva
so bila osupljiva. Za ilustracijo bi citirali
poročila, ki jo je po raziskavi podala socio-
loginja FRIDA MASTNAK — LEGOVIC:
»Ce preberemo podatke o delu tov. Mar-
cena in p njegovem življenskcm prostoru,
sc človek nehote spomni prvotne akumula-
cije kapitala v Angliji, ki se je tako boleče
odrazila na delovnem človeku 16. stoletja . . .
Toda, da danes v 20. stoletju najdemo pri-
mer takega nečloveškega izkoriščanja mla-
dine, se ne da opravičiti z nobenimi argu-
menti. Vse to postane še bolj tragično, da
se to dogaja pri nas — v eni najbolj napred-
nih socialističnih dežel v svetu . . .«
Po tem obisku so se razmere za Martina
Marcena spremenile. S pomočjo inšpektor-
ja za delo pri skupščini občine Krško so
našli za Marcena zaposlitev v tovarni čoko-
lade Imperial v Krškem.
»Razlika med sedanjim in prejšnjim delom
je kot med dnevom in nočjo,« pravi danes
Martin. »Šele sedaj spoznavam, kaj sem v
resnici bil pri Kadivniku. Ko danes premle-
vam spomine, se mi zdi vse skupaj never-
jetno, kljub temu, da je od tega le nekaj
tednov . . .«
Toda pri Kadviniku je ostala še, dan^s že
petnajstletna Emilija Ivačič, za katero pri
mojstru tide, da je sedaj gospodinjska po-
močnica. Tudi prejemke so ji povečali. Baje
tlela celo samo osem ur. In ko smo obiskali
Emilijo, da bi nam sama povedala, kako je
v resnici sedaj, ni mogla priti do besede,
ker je namesto nje odgovarjala mojstrova
žena ... ! Baje zato, ker so inšpektorji iz
Marcena/in Emilije ob obiskih izsilili odgo-
vore! Kaže, da z že vpeljano prakso ne mi-
slijo prenehati. Kajti na vprašanje, kaj jo
najbolj veseli, oziroma kaj bi Emilija žele-
la delati, je le-ta odgovorila, da bi želela
biti šivilja. Isti organi so hoteli Emiliji po-
magati, saj so ji preskrbeli zaposlitev v
konfekcijskem obratu tovarne periìa »Lisca«.
In vendar je prišla Emilija sama v omenje-
ni obrat in izjavila, da v službo ne more
zaradi rahlega zdravja, slabega vida . . . Isto-
časno je začela znova delati pri Kadivniku,
kajti sedaj je stara že petnajst let . . . Na
te nelogičnosti bo lahko odgovorila le Emi-
lija sama, ali pa mogoče celo Kadivnikovi,
ali ne?	t
Vsekakor se ob" tem akutnem primeru iz-
koriščanja mladine pojavlja vprašanje, ki že
ves čas sili v ospredje: kje so bile družbeno
politične organizacije, oziroma kot je napisal
inšpektor dela skupščine okraja Celje, tov.
KLEC — kako je mogoče, da v vsem tem
času ni nihče mogel ugotoviti da sta bile
dve mladoletni osebi toliko časa v ilegali,
izkoriščani . . .
In ko so primer odkrili, sporočili več druž-
beno-političnim organizacijam in jih prosili
za pomoč, so ostali inšpektorji sami, kajti
do danes ni še niti en družbeni delavec pri-
šel k omenjenima mladoletnikoma, ter se
pozanimal zanju, če že drugega ne bi mo-
gel . . . Pri tem pa ostaja dejstvo, da vsako
leto toliko in toliko denarja vložimo za razne
seminarje, ankete in da toliko in toliko
sredstev družba daje ravno za reševanje to-
vrstnih problemov! Problemov pa ne rešimo!
TEKST IN FOTO: J. SEVER
Martin Marcel
Emilija Ivačič v svoji skromni sobi
Ž A L E C
POSVETOVANJE O POLOŽAJU ŽALSKIH ŠTUDENTOV
Kreditiranje naj ostane
ŠTIPENDIJE VELJA POJMOVATI KOT INVESTICIJE V KADRE
Pred nedavnim je bilo v žalski
občini posvetovanje s predstavniki
kluba študentov, delovnih organiza-
cij-štipenditorjev ter občinske skup-
ščine in občinskih političnih organi-
zacij. Udeležba je bila zelo dobra,
saj se je posvetovanja udeležilo 11
štipenditorjev.
Predstavnika kluba sta imela re-
ferat in koreferat o socialno eko-
nomskem položaju in o smernicah
za njegovo dolgoročno reševanje. V
diskusiji je prišlo do izraza, da mi-
sli študentov in štipenditorjev niso
povsem enotne. Z mnenjem, ki je
bilo navedeno v referatu, da je tre-
ba kreditiranje ukiniti, se prisotni
niso strinjali, ampak so poudarjali,
naj bi bil glavni poudarek na šti-
pendiranju, kot dopolnilo pa mora
še naprej obstajati kreditiranje. V
razpravi so štipenditorji naglasiti,
naj bi klub študentov opozarjal na
konkretne primere slabe štipendij-
ske politike oziroma socialnega eko-
nomskega stanja študentov.
Na posvetovanju so menili, da je
upoštevati načelo, naj bo štipendija
investicija v kadre in sredstvo za
reševanje socialno ekonomskega po-
ložaja študentov ter resnično stimu-
lans pri študiju. Pri podeljevanju
je upoštevati predvsem dva krite-
rija in to sposobnost in materialni
položaj kandidata, sestavlja pa naj
jo fiksni in gibljivi del. Izražena
je bila tudi potreba, da občinske
politične organizacije sistematično
spremljajo politiko štipendiranja
ter da opozarjajo delovne organiza-
cije na navedena načela. Navzoči so
tudi opozorili na to, da je nujno, da
vse tiste delovne organizacije, ki
še nimajo pravilnika o štipendira-
nju in programov praks, le te ne-
mudoma napravijo. Poudarili so tu-
di, da morajo pravilniki o Stipendi,
ranju pri višini štipendije upošte-
vati med drugim uspeh štipendista
in določiti, da se štipendija pove-
čuje sorazmerno s porastom živ-
ljenjskih stroškov. V referatu ka-
kor v razpravi je bilo ugotovljeno,
da starši v posameznih primerih
premalo sodelujejo in prispevajo
k vzgoji svojih otrok.	-an
OŽIVLJENI ŠTUDENTSKI KLUB
ALI BO POD NOVIM IMENOM ŠLO BOLJE? ~
Po skoraj dvoletnem premoru biv-
šega celjskega akadentskega kluba
je ta ponovno zaživel pod imenom
klub celjskih študentov. Izredno
skupščino, ki je bila pred časom, je
pripravil aktiv komunistov študen-
tov celjske občine, ustanovljen na
pobudo občinskega komiteja ZKS.
Na njej so študentje sprejeli statut
kluba in delovni program.
Naloga študentskega kluba bo, da
bo vključeval svoje člane v družbe-
nopolitično, kulturno in gospodarsko
dogajanje v občini ter jih seznanjal
s problematiko. Prav tako bo vzdr-
ževal stalne stike s strokovnimi
združenji v občini zaradi uvajanja
študentov v njihovo bodoče profe-
sionalno in družbenopolitično delo-
vanje.
Novi odbor se je sestal že dvakrat.
Sklenili so, da bodo v okviru kluba
delovale štiri komisije: kulturno za-
bavna, socialno ekonomsko študij-
ska, ideološka in športna. Na dru-
gem sestanku so predsedniki posa-
meznih komisij obravnavali delovni
program.
Pred dnevi je bil na občinskem
komiteju ZKS v Celju sestanek čla-
nov kluba s predstavniki družbeno-
političnih organizacij in večjih de-
lovnih kolektivov. Niamen sestanka
je bil, da bi jih seznanili z načrtom
svojega dela in težavami, ki jih pri
izpolnjevanju teh načrtov ovirajo.
V letošnjem letu naj bi študentje
sodelovali na proslavah v delovnih
kolektivih. V načrtu je izlet študen-
tov z ogledom kakšne kulturne zna-
menitosti, nadalje več debatnih ve-
čerov o aktualnih problemih celjske
občine kakor tudi organizacija
akademskega plesa. Socialno eko-
nomska komisija bo proučevala raz-
mere študentov ter spremljala nji-
hove študijske uspehe, medtem ko
bo športna komisija priredila smu-
čarski tečaj na Celjski koči ter tek-
movanje z drugimi klubi. Študenti se
bodo udeležili tudi pohoda Ob žici
okupirane Ljubljane.
Da bi mogli program svojega dela
uspešno izpolniti, bi moral klub do-
biti vsaj minimalna finančna sred-
stva, ustrezne prostore v Ljubljani,
morali pa bi bili aktivni tudi vsi
člani.	S. T.
ROJSTVA — POROKE — SMRTI
ŽALEC: Od 17. do 23. januarja sta bila ro-
jena 1 deček in ena deklica.
POROČILI SO SE:
Galuf Ivan, delavec iz Celja, Teharska 6 in
Vahter Pavla, delavka iz Dobertešc vasi 28.
Uplaznik Rudolf, kmet iz Brnice 2 in Šklam-
ba Ivana, poljedelka iz Hramš št. 5. Par-
iant Alojzij-Vladirrfir, strojrA ključavničar
iz Velenja, šlandrova 15 in Gole Marija,
gospod, pomočinca iz Loke pri Žusmu 85.
Cilenšek Martin, slikopleskar iz Žalca 100
in Oset Frančiška, poljedelka iz Drešinje va-
si št. 40. Zapušck Mihael, delavec iz Zabu-
kovice 100 in Matul Ana, delavka iz Zabuko-
vice št. 92.
UMRLI SO:
Brežnik Jože, star 66 let, kmet iz Lopate
57. Korun Anton, star 65 let, upokojenec iz
Šempetra v S. d. 75. Žolnir roj. Žoher Eli-
zabeta stara 61 let, gospodinja iz Šempetra
v S. d. 15. Ocvirk Janez, star 61 let, kmet
iz Male Pirešice 8. Goršck Janez, star 55
let, upokojenec iz Žalca 130 a. Vajncerl vd.
Vertačnik r. Kladnik Jožefa, stara 82 let,
oskrbovanka iz Šmatevža 26. Rezar r. Volpe
Julijana, stara 67 let, gospodinja iz Marije
Reke 77. Brezovšek Barbara r. Lahovnik stara
87 let, oskrbovanka iz Vranskega 62.
SEJA DVEH SVETOV V VELENJU
Včeraj je bila v Velenju seja sveta za
vzgojo in izobraževanje, na kateri so razprav-
ljali o programu investicij do leta 1970 ter
o pedagoških normativih za delo osnovnih
šol, danes pa je bila seja sveta za kmetij-
stvo in gozdarstvo. Razpravljali so o predlo-
gu katastra gozdnih poti, podružbljanj.u
gozdne proizvodnje, žagah venecijakah ter o
poročilu o realizaciji gozd.iogojitvenih pla-
nov in predračunu občinskega gozdnega skla-
da za lansko leto.
BELE
POČITNICE
NEIZPOLNJENA OBLJUBA
Ko so se začele šolske počitnice,
smo pisali o zanimivem programu
zimovanja celjskih otrok, ki ga za
mladež pripravljata društvo prijate-
ljev mladine in občinska skupščina.
Zdaj pa ugotavljamo, da so ta prog-
ram izvedli samo delno. Tisto, kar
je bilo najbolj zanimivo — letovanje
otrok na Svetini — je padlo v vodo
in še danes ne vemo, zakaj. Kaže,
da z organizacijo tega letovanja ni
bilo vse v redu. Škoda, da smo ot-
rokom zaman obljubljali. Prav goto-
vo so bili razočarani, ko so. izvedeli,
da bodo morali ostati kar doma. Ta-
ko so si zimovanje lahko privoščili
samo tisti, ki jih ne stiska za denar.
Petintrideset otrok je odšlo namreč
na Bohor in tam za štiri tisoč dinar-
jev preživelo osem dni na soncu in
snegu. Pravijo, da so se imeli zelo
lepo in da jim ni bilo dolgčas niti
urico.
V Celju otroci zimujejo samo v
Liscah, na Golovcu in pri Marovš-
ku. Imeli so nekaj smučarskih teča-
jev, tretjega februarja pa se bodo
na Golovcu pomerili še na občinskem
prvenstvu. Izkazali so se tudi mladi
Vojničani, ki pridno obiskujejo svoj
smučarski tečaj.
Na Svetini letos torej ni bilo veli-
ko otrok. Prišli so samo tisti, ki so
jih pripeljali starši. Pomešali so se
med domačine in se pridno spušča-
li po strmih bregovih. Bilp jim je
mnogo lepše kot onim, ki so zaradi
neizpolnjene obljube morali ostati
doma.	I. B.
POZABLJENO
SLOVO
Žc dobrega pol leta je od tega,
kar je zaradi bolezni tiho in ne-
opazno zapustila kolektiv gledališča
njegova, dolgoletna članica PAVLA
PRISTOVŠKOVA, in šla v pokoj.
Pavlo poznajo domala vsa gledališča
od Maribora ,pa do Beograda in No-
vega Sada'. Povsod ima prijatelje in
znance, tako v gledaliških kolekti-
vih, kjer je gostovalo Slovensko
ljudsko gledališče, kakor v tistih,
ki so kdaj gostovali pri nas.
V gledališče je prišla po naključju, saj je
nujno iskala zaposlitev. Bolj kot zase, je
morala skrbeti za lačna usteca svoje hčerki-
ce, zaradi katere je prekinila prejšnjo službo
v tovarni. Plača snažilke v gledališču — 60
dinarjev od predstave za čiščenje odra in
dvorane — se ji je zdela vabljiva. Prvih šest-
deset dinarjev je dobila od »Gospe minist-
rice« 21. oktobra 1947. Od gledališča je dobi-
la denar, v zameno pa mu je dala srce. Z
naslednjimi premierami se je vedno bolj
vključevala v delo takrat še amaterskega gle-
dališča: prevzela je skrb za rekvizite, kostu-
me in še za celo vrsto drobnih opravil, ki
jih terja gledališko delo.
S 1. ihajem 1949 je bila redno nastavlje-
na kot snažilka, kurirka, rekviziterka in gar-
deroberka. Gledališče, ki je čedalje bolj pre-
raščalo meje amaterstva, je le.ta 1950 postalo
poklicno. Prva leta (tudi še v poklicnem
gledališču) je poleg teh del pomagala odr-
skim delavcem pri postavljanju scene. Z ve-
čanjem nalog, ki si jih je postavljalo poklic-
no gledališče, se je večal tudi ansambel in
tako so polagoma vrsto njenih opravkov pre-
vzeli drugi, Pavli pa je ostala samo še skrb
za garderobo in rekvizite. Kljub temu, da je
ves čas sprejemala plačo snažilke (dohodki
so se ji uredili šele dosti kasneje) se nikoli
ni pritoževala zaradi tega. Gledališko delo
jo je tako priklenilo, da se ji je življenje
brez gledališča zdelo nemogoče.
Z veliko skrbjo je likala, čistila in hranila
kostume. Vsakega novega kosa garderobe se
je razveselila, kot da je bil narejen samo
zanjo. Ponosna je bila na fundus, ki se je
iz leta v leto večal, vse do tiste nesrečne
premiere, ko so — zaradi varčevanja — škar-
je neusmiljeno razrezale prenekateri drago-
ceni Kostum. Odtlej se je skoro baia vsakega
novega kostuma, saj se ji je zdelo, da mu
grozijo škarje še preden ga bo odnesla v
fundiis. S tem. je njeno delo zagrenila prva
grenka kaplja.
Ce vprašaš Pavlo, katera premiera ji je
bila najljubša, se ob misli na lepa pretekla
leta nasmehne in pravi: »Vse«. Verjetno bo
to držalo: za vsako premiero je skupaj z ig-
ralci trepetala ter^ skupaj z njimi štela aplav-
ze ob koncu premier. Vedar se kot svetla
nit skozi vse njene spomine spreletela misel
na uprizoritev »Hamleta«, ki je bil vrh tiste-
ga strmega vzpona od zadnjih predstav ama-
terskega gledališča do tistih, ki so se globo-
ko vrezale v slovensko gledališko zgodovino.
Vzporedno z rastjo gledališča je rasla tudi
Pavlina gledališka razgledanost. Tudi ona je
kritično ocenjevala razvoj gledališča. Prilož-
nosti za to je bilo dovolj: bodisi ob študiju
predstav, bodisi ob premierah, ki so bile za
vso hišo kakor velik praznik. Trdo delo (tu-
di do štirinajst premier v sezoni) je vezalo
ves ansambel v eno, ki je skupaj delala,
ki pa se je tudi skupaj veselila. In ko je bila
ta celovitost, ta skupna zavest kolektivnosti
razbita, je tudi v Pavlino delo kanila nova
grenka kaplja.
Pa gostovanja? Veliko jih je bilo. Veliko
garderob brez peči, veliko peči brez ognja,
veliko garderob, ki že dolgo niso videle met-
le. Toda Pavla je garderobo očistila, ogrela
ter za prezeble popotnike pripravila čaj ali
kavo. Ko so se nekoč igralci pritoževali, da
je čaj, ki ga namesto vina pijejo na odru,
leden, ga je prihodnjič tako segrela, da je
počila steklenica in je čaj v elegantnem curku
tekel na mizo. Kdo bi se spomnil vseh šal
in anekdot! Bilo je tudi veliko lepih gosto-
vanj, pa čeprav je za garderobo služil trav-
nik za kulturnim domom. Vse napore je pre-
magovala dobra volja, humor in pesem.
Pavla, ki je še zelo mlada — pred
končano osnovno šolo — odšla z ma-
terjo delat na kmete, s šestnajstimi
leti pa v tovarno, je bila vajena de-
la, ponižanj, vsega hudega, zato je
toliko bolj cenila tovariško vzdušje,
ki je vezalo vse člane gledališča.
Rada se spominja Lojzeta Filípica,
dramaturga in umetniškega vodje,
ki je znal ceniti človeka po delu,
rada se spominja lepe pozornosti
kolegov ob svoji stoti premieri, rada
se spominja vseh prisrčnih besed-
Vse boleče stvari, vse tiste drobne
krivice, nepozornosti, nerazumeva-
nja pa želi iztrgati iz spomina.
Od dne, ko je Pavla zapustila gle-
dališče so se zvrstile že štiri premj-
ere, odtlej smo brali o spremembah
v ansamblu, o članih, ki so gledali'
šče zapustili in o novo angažiranih
brali smo o potovanjih in uspehi!1
naših režiserjev drugod, brali o ttf
jih gostih, ki so vabili naše gledali'
ščnike v tujino, nihče pa se ni spon1'
nil Pavle Pristovškove, ki bi
slovesu zaslužila vsaj kratek zapi5
(celo v »hišnih vesteh« gledališke^
lista so jo zamolčali!), nihče ni P0"
mislil, da je tudi Pavla pripomogli
k nekdanji afirmaciji celjskega g>.c''
dališča. Ta pozornost je zadnP
grenka kaplja v Pavlinih spomin^
na gledališče.
Naj mi zato gledališčniki ne
merijo, če skušam kot njen sodej^
vec posvetiti Pavli ob odhodu iz gie
dališča (čeprav z zamudo) teh ^
kaj vrstic.	Slavko Bel3*
Pavla Pristovškova z vnučko
VABIMO VAS NA IZLETE:
, MOŠKA - KIJEV - LENINGRAD
„aietdnevno turistično potovanje po ZSSR z
iuki>m, avtobusom in avionom.
Prllave do 15. aprila 1965.
2 Za gradbenike in arhitekte 6-dnevno po-
»nvänie v BERLIN združeno z ogledom raz-
t a ve »BAUMA« v Münchenu.
prijave do 1. februarja 1965.
i 5-clnevno potovanje na ogled obrtnläke-
„„ velesejma v MÜNCHEN.
g Prilave do 30. 1. 1965.
4. STUTTGART - ULM - MÜNCHEN
«.dnevno avtobusno potovanje z ogledom
«vetovnoznanlh avtomobilskih tovarn »MER-
CEDES« in »DEUTZ«,
prijave do 10. februarja 1965.
1	6-dnevno avtobusno potovanje v MILA-
NO _ ROMA — SAN MARINO.
prijave do 15. februarja 1965.
6. Strokovnjaki kmetijstva! 4 dnevna stro-
kovna ekskurzija v Verono. Prijave do 10.
februarja.
7 12-dnevno potovanje v ATENE — PIREJ
_ IRAK LION — DUBROVNIK. Prijave do
jO. februarja.
pred vsakim izletom obiščite podjetje KOM.
PAS CELJE. Organiziramo kolektivna poto-
vanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo
г modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi
in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne
plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE
posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za že-
lezniški, letalski in pomorski promet. KOM-
PAS posreduje v najkrajšem času nabave
potnih listov, vizumov ter menja tuja pla-
čilna sredstva in sprejema depozite.
KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro-
metne in turistične informacije, prodaja raz-
glednice, spominke, zemljevide, spominske
(ilatelistične znamke itd. Pred vsakim poto-
vanjem se posvetujte v poslovalnici KOMPAS
CELJE.
Se priporoča KOMPAS CELJE
Tomšičev trg 1 — tel. 23-50
фSLUŽBE
Sprejmem gospodinjsko pomočnico, možnost
hrane in stanovanja. Ostalo plačilo po do-
govoru. Vprašati: Kolenc, Na Otoku 8/19.
Fotografsko vajenko — vajenca, ki ima ve-
selje do fotografiranja sprejme takoj: Fo.
to Pajk — Velenje.
Gospodinjsko pomočnico sprejme tričlanska
družina. Plača 16.000 din. Pismene ponud-
be na upravo lista pod »Zdrava in pošte-
na«.
% PRODAM
Kuhinjsko opremo (švedsko) prodam. Ho-
čevar, mizar, Celje, Teharska c. 86.
Zaradi starosti prodamo posestvo 14 ha z le-
pimi sadovnjaki, pet minut od avtobusne
postaje. Sončna lega, za vse vrste kultur.
Zorko Lenart, Laško, Belovo .
Prodam dobro ohranjen poltovorni avto
FORD, nosilnost 1 tona, registriran za le-
to 1965, nove gume/750 X 16. Zupančič Ivan,
Hrastnik, kolonija Rudnik 223.
30 hmeljskih drogov, starost 2 leti prodam.
Pangrac 50 — Podkamnik p. Griže.
Orehovo spalnico in kuhinjsko opremo pro-
dam. Golob, Celje, Delavska 16.	i
Prodam 200 kg težkega prašiča. Filipič, Ce-
lje, Trnovlje nova hiša.
Brezhiben radijski sprejemnik »Savica 64«
ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
Posestvo do 5 ha z gospodarskim poslopjem
in stanovanjsko hišo prodam. Rozman Si-
mon, Podob 3, Loče pri Poljčanih.
Zaradi selitve ugodno prodam razne dele
kuhinjskega in sobnega pohištva in razne
predmete. Vilč, Mariborska cesta/8 pri ču-
vajnici). A
h STANOVANJA
ščem prazno ali opremljeno sobo za uslu-
go pomagam v gospodinjstvu. Naslov v
upravi lista.
)preinljeno sobo oddam. Naslov v upravi
lista.	/
Jpokojenci! Samski moški išče prazno, ali
opremljeno sobo, ali prostor, primeren za
ureditev sobe. Naslov v upravi lista.
•	RAZNO
dvosobno stanovanje v Brežicah zamenjam
za enosobnega v Celju. Subotič, Šentvid,
Grobelno.
Jpremljeno sobo, s hrano, oddam mlajši
upokojenki za pomoč v gospodinjstvu eni
osebi. Ponudbe na upravo lista pod šjfro
»TAKOJ«.
Opozarjam, da nisem plačnik dolgov in even-
tuelnega posojila, ki bi jih napravila moja
sena Dora Zmaher. Ivan Zmaher, Cfclje,
Groharjeva 5.
uPokójenki nudita hrano, prenočišče in na-
grado mlajši upokojenki za pomoč v gospo-
dinjstvu. Naslov v upravi lista.
ls<-'em mlajšo upokojenko za celodnevno
varstvo 2 letnega otroka. Plačam dobro,
j Naslov v upravi lista,
»scem žensko za varstvo 3 letnega otroka,
X popoldanskem času. Naslov v upravi
T '*ta-
riclanska družina sprejme pošteno in zdra-
vo mlajšo upokojenko za gospodinjstvo in
varstvo otroka — lahko tudi samo za do-
poldanski čas. Plača dobra. Pismene po-
nudbe: Blagotinšek, Mariborska 38.
•	KUPIM
2	tisoč kg lepe suhe lucerne, sena ali otave
^sladka krma) kupim. Robič, Celje, Cesta
^na Dobravo,
¿^družinsko ali dvodružinsko hišo (dvoj-
ek) nedograjeno (pod streho) ali starejšo
v°r?-°hranjeno hišo, po možnosti z vrtom
ni HK	neposredni bližini kupim. Po.
račun' na upravo l'sta Pocl šifro »Cisti
CESTA V LOG. DOLINO PLUŽENA
]ЛиД8ибпо društvo Solčava nam sporoča, da
Р1ц4.„ v Solčavo in Log. dolino letos redno
jekli • Oskrbovani pa so vsi gostinski ob-
d0m to: Gostišče Zadružnik in Počitniški
Bar pVnka v Solčavi ter gostišče Sestre Lo-
Rarki aJlinski dom in gostišče Plesnik v Lo-
d¡n , dolini. Cene pensiona od 1.500—1.800
TuH.P^drobne informacije so na voljo pri
Uinem društvu Solčava.
k
Ujesti"3 skuPnost Laško, razpisuje delovno
^Tajnika Krajeve skupnosti Laško.
pra^i: brezna srednja šola s triletno
HostS?' ^°-ludbe pošljite na Krajevno skup-
j> . sko- Osebni dohodek po sporazumu.
Zpis Ve'.ia do zasedbe delovnega mesta.
• KINO
Kino »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini
Dne 30. In 31. januarja 1965 — »PREGA-
NJANA LJUBIMCA« — i tal. franc, film.
Dne 2. februarja 1965 — »DEKLICA« —
ameriški film.
Dne 4. februarja 1965 — »POEMA O MOR-
JU« — CSP ruski film.
Kino »PARTIZAN« Sevnica
Dne 30. in 31. januarja 1965 — »PLAVI
ANGEL« — ameriški film.
Dne 3. februarja 1965 — »SABRINA« —
ameriški film.
Q GLEDALIŠČE
Petek', 29. januarja 1965 ob 15.30:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Velenju.
Sobota, 30. januarja 1965 ob 20:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Storah.
Nedelja, 31. januarja 1965 ob 16:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v TopolŠici.
Torek, 2. februarja 1965 ob 15.30: J
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
V. šolski abonma in izven.
Četrtek, 4. februarja 1965 ob 20:
Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA-
LJA OSVALDA. Gostovanje v Vojniku.
Petek, 5. februarja 1965 ob 17 in 20:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Trbovljah.
Nedelja, 7. februarja 1965 ob 10:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
II. nedeljski abonma in izven.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
podjetju ELEKTRO CELJE, poslovna enota Celje
razpisuje prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE ODJEMALCEV (saldakontlst)
Pogoji: popolna srednja šola, nekaj let prakse z zaželenim
znanjem strojnega knjiženja.
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanja ni na razpolago.
Pismene ponudbe iz navedbo dosedanjega službovanja in kratek
življenjepis pošljite na gornji naslov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje
v Celju
razpisuje:
V
3 DELOVNA MESTA PRIPRAVNIKOV III. VRSTE
Pogoj za sprejem: Ekonomska srednja šola z diplomo.
Ponudbe z življenjepisom ter prepisom spričevala naj pošljejo
interesenti komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju
najkasneje do 6. februarja 1965.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Marjan Tiselj,
veterinar
Celje, Savinjska 3/II
(Savinjsko nabrežje)
Telefon 28-71
Zavod za zaposlovanje delavcev v Celju
OBVEŠČA
vse prebivalce območja občine Laško, ki iščejo zaposlitev in informa-
cije v zvezi z zaposlitvijo, da lahko od 1. februarja 1965 dalje urejajo
La vprašanja samo ob ponedeljkih od 7. do 12. ure, in sicer v spre-
jemni pisarni (vložišče) skupščine občine Laško v pritličju pri vhodu
desno. Prebivalci občine Laško z območja Radeč pri Zidanem mostu
in okolice pa lahko te zadeve urejajo na Krajevnem uradu v Radečah
enkrat mesečno, in sicer drugi četrtek v mesecu od 7. do 9. ure. V ko-
likor je na določen dan praznik, se uraduje naslednji dan.
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve pri Skupščini občine Žalec
razpisuje naslednji prosti delovni mesti V upravi:
1.	VODJE REÒlSTROV IN EVIDENCO
v oddelku za notranje zadeve	i,
2.	STROJEPISKE v strojepisnici
Pogoji: pod točko 1. se žahteva srednja ali administrativna šola,
po možnosti z nekaj prakse; pod točko 2. se zahteva najmanj stroje-
piska II. razreda.
Prošnje, kolkovane z din 50 državne takse se pošljejo Skupščini
občine Žalec z dokazil; o šolski izobrazbi ter življenjepisom.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OBJAVE CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE
NOVE SMUČARSKE VLECNICE
Celjska turistična zveza sporoča-, da so
pred dnevi montirali nove sodobne smučar-
ske vlečnice v Gornjem gradu, v Mozirju in
na Celjski koči. Vse tri vlečnice redno obra-
tujejo.
SNEŽNE RAZMERE
Celjska turistična zveza sporoča, da so na
Celjski koči, Svetini, Kozjanskem, Velenju,
Šoštanju, Slemenu nad Šoštanjem in v vsej
Gornji Savinjski dolini odlične snežne raz-
mere in primerna smučišča.
CELJSKI TRG
DOVOLJ JUŽNEGA SADJA
Ce se v teh zimskih dneh oglasite
na tržnici po enajsti uri, najdete
tam samo še nekaj solate in pa pro-
dajalce suhe robe, ki so zavzeli kar
nekaj prodajnih miz. Tudi v pokri-
tih stojnicah prodajalke še čakajo
na redke kupce. Tržnico preleti še
kakšen golob, potem pa se počasi
prodajni prostor popomoma izpraz-
ni. Takšna je celjska tržnica pozi-
mi. Redki prodajalci strežejo red-
kim kupcem in oboji jo kmalu po-
pihajo domov k toplemu štedilniku.
Tudi cene so razmeroma neizpreme-
njene. Le jajčka so se pocenila za
kak dinar. Zdaj jih lahko kupite že
za petdeset dinarjev, čeprav so te
seveda precej bolj drobne od onih,
ki jih prodajajo po 55 dinarjev.
Krompir je po 60 dinarjev, belo
glavnato zelje po 80 do 100, rdeče
po 100 do 120, isto ceno ima tudi
kislo zelje. Rdečo peso prodajajc<
po 100,, korenjček po 100 do 150 di-
narjev, peteršilj pa po 150 do 200
dinarjev. Fižol je po 250 do 300 di-
narjev za kilogram — odvisno od
vrste — solata pa je po 250 do 300
dinarjev. Perutnine na trž.iici ni, tu-
di smetane, skute in masla je ma-
lo, dovolj pa je južnega sadja. To je
seveda razveseljivo, saj domačega
sadja tako ni.
-ij
avtoturisticno podjetje
IZLETNIK
CELJE
Vam nudi vue turistične usluge.
IZLETNIK organizira izlete in potovanja
po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu-
rističnimi avtobusi — v sodelovanju s PUT-
NIKOM-om Beograd;
IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine
na ladjah obalne in prekooceanske plovbe,
postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh
progah JŽ in v inozemstvu ter prodaja vo-
zovnice za avione;
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in vizumov;
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva;
IZLETNIK daje brezplačno vse prometne
in turistične Informacije, prodaja razglednice,
turistične publikacije in dr.
Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih
potovanj, na katerih se boste seznanili z za-
nimivostmi naše lepe domovine in drugih
evropskih držav. Poslužujte se vseh naših
turističnih uslug.
IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali
večdnevne avtobusne izlete v TRST in BE-
NETKE, po KOROŠKI in druga turistična
mesta tujih dežel.
DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem v
času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo de-
lavce v trgovini, industriji in obrti ter dru-
gih podjetij in ustanov, kakor tudi posa,
meznlke.
MÜNCHEN — obisk mednarodnega obrt-
niškega velesejma od 18. do 28. marca 1965.
Zahtevajte program.
Informacije in prijave pri IZLETNIKU
CELJE.
IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do
12. ure ter od 14.30 do 17.00 ure razen ob
sobotah popoldne.
Poslovalnici v Velenju in Krškem vsak
dan od 7. do 14. ure.
Za cenjeni obisk se priporoča:
IZLETNIK CELJE
Titov trg 3 — tel. 28-41
nasproti avtobusne postaje
ZAHVALA
Učencem 6 A razreda III. osnovne šole v
Celju, se za poklonjeni znesek 4.550 din, ki
so ga darovali namesto venca na grob po-
kojne Stane Mihelič, iskreno zahvaljuje
Okrajni odbor Zveze slepih v Celju.
Vodna skupnost Savinja Celje
vabi k sodelovanju naslednje strokovne sodelavce:
-gradbene tehnike
-strojnega tehnika
Pogoj: absolvent STŠ . ali absolvent industrijske kovinarske
šole z nekajletno prakso na gradbeni mehanizaciji.
-gradbene delovodje za
nizke gradnje
Pogoj: absolvent delovodske šole ali večletna praksa na nizkih
gradnjah.
Vabimo vas na osebni razgovor zaradi informacij in eventualne
sklenitve dogovora. Osebni dohodki in stanovanjske zadeve po do-
govoru.
Pismene ponudbe dostavite kadrovski službi podjetja.
Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest.
Delavska univerza Celje
razpisuje delovno mesto
VODJE PROGRAMSKO ANALITIČNEGA ODDELKA
Pogoji: višja izobrazba, vsaj 5 let dela na področju izobraževanja
odraslih.	i.
Plača po pravilniku. Nastop takoj!
Šolski center Borisa Kidriča Celje
razpisuje delovno mesto
UČITELJA ZA POUK PRAKTIČNEGA DELA V AVTOMEHANlCNI
STROKI
Pogoji: da je šofer D kategorije, z mojsterskim ali VK izjpitom
avtomehanične oziroma prometne stroke, da ima dovoljenje za po-
učevanje praktičnih voženj z osebnim in tovornim avtomobilom ter
10-letna praksa v stroki.
OD po pravilniku ali dogovoru; stanovanja ni.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe pošljite na upravo zavoda.
SMUČARSKO SLAVJE PRI CELJSKI KOČI v
ZIAGA CELJSKIH SMUČARJEV
20-Ietnico osvoboditve in 30-letnico med-
sebojnih dvobojev so celjski in zagrebški
smučarji proslavili v nedeljo s tradicionalnim
medmestnim tekmovanjem v veleslalomu. Le-
po vreme In zanimivo športno srečanje je pri-
vabilo k Celjski koči mnogoštevilne gledalce,
ki so prisostvovali tekmi, nato pa lahko uživali
v smučanju in sankanju na prelepih snežnih
terenih celjskega zimskošportnega in turi-
stičnega rekreacijskega centra. Skratka v ne-
deljo je bilo pri Celjski koči pravo smučarsko
veselje.
Tekmovanje so otvorili starejši
tekmovalci, ki so že pred tridese-
timi leti nastopili na prvem dvo-
boju celjskih in zagrebških smu-
čarjev. GledaloUso lahko uživali
nad športno borbo in lepo vožnjo
celjskih in zagrebških veteranov,
ki so dokazali, da še niso za staro
šaro. Najboljša mesta so zavzeli
Celjani, med njimi pa je bil naj-
boljši Dušan Gradišnik s časom
46.9 sek., pred Zadravcem s časom
50 sek., Meštrovom 52,2 sek. ter
Zagrebčanom Žingerlinom, ki je
dosegel čas 57.6 sekunde. Četrti
Celjan Tkalčič je zasedel sedmo
mesto s časom 61.9 sek.
Tudi v uradnem tradicionalnem
dvoboju so slavili Celjani dvojno
zmago. V ekipnem ocenjevanju so
bili celjski smučarji boljši z razliko
22.1 sekunde. Med posamezniki pa
je Uršič ponovno zablestel in s po-
žrtvovalno vožnjo premagal vse
najboljše zagrebškfe in ctdjske smu-
čanje. 1.050 metrov dolgo velesla-
lom progo z višinsko razliko 280 m
in 30.vratci, ki jo je postavil trençr
celjske ekipe Jagrič, je Uršič pre-
smučal v času 1:11.3. Drugi je bil
Senci (Zagreb) s časom 1:12.0,
tretji J. Cetina s časom 1:13.2, če-
trti in peti sta bila Zagrebčana
Škutelj in Bahovec, nato pa so se
zvrstili 'štirje mladi Celjani Rom,
Rosina, Košič in Kopinšek. 12. do
13. mesto sa si delila P. Cetina in
Nunčič, 14. je bil Peter Cater, 16.
Pavel Cater.
Tekmovanju so poleg drugih pri-
sostvovali tudi podpredsednica
občinske skupščine tov. Faletičeva,
predsednik SZDL tov. Trogar, v
imenu občinskega in okrajnega
sindikalnega sveta Igor Ponikvar,
odbornik občinske skupščine in
predsednik odbora za izgradnjo
rekreacijskega centra Celjska
koča—Svetina Rudi Strohmajer,
podpredsednik gospodarske zbor-
nice Kari Vitez, predsednik ObZTK
Edo Jurhar, tajnik gospodarske
zbornice Risto Gajšek in drugi.
Med gosti so bili 'tudi predsednik
smučarske zveze Hrvatske, tajnik
občinske skupščine Zagreba in pod-
predsednik zagrebške smučarske
podzveze.
Ob pozdravu in razglasitvi re-
zultatov je predsednik smučarske-
ga društva Celje tov. Zadravec iz-
rekel zahvalo občinskemu sindi-
kalnemu svetu, občinski skupščini
in vsem ostalim, ki so kakorkoli
pripomogli k uresničitvi prvega
déla načrtov za izgradnjo rekrea-
cijskega centra. Seveda pa se je
zahvalil tudi vsem tistim, ki so
podprli in karkoli pripomogli k
uspešni izvedbi tekmovanja med
Zagrebom in Celjem ob priliki
20-letnice osvoboditve in 30-letnice
medsebojnih srečanj zagrebških in
celjskih smučarjev.
Iz pozdravnih govorov gostov in
smučarskih delavcev je izzvenela
ena sama misel, da so taka prija-
teljska športna srečanja potrebna,
da pa je potrebna tudi rekreacija
našemu delovnemu človeku in zato
bo treba takoj nadaljevati /. izgrad-
njo tega zimsko turističnega centra
pri Celjski koči in Svetini. -ed
Levo: Zmagovalec pri članih: Dominko Uršič. Desno: Zmagovalec med
veterani: Dušan Gradišnik.	Foto: Cic Debeljak
ZMAGOVALEC-
PRESREČEN
Kot je že v navadi, zmagoval-
ci športnih tekmovanj potem
nimajo miru pred novinarji, fo-
toreporter ji, prijatelji itd. Tudi
Dominko Uršič je bil v nedeljo
moja tarča. Pogovarjala sva se
tako — neuradno, prijateljsko.
Res nisem imel namena zapisati
tega razgovora. Toda premagalo
me je. Naj mi oprosti.
»Dominko, čestitam! Menda
si zadovoljen.«
»Hvala! Kaj ne hi bil. Ostra
konkurenca je bila. Sami mladi
fantje . . .«"
»Izgleda, da si še vedno v
tor mi. Zakaj pa se kdaj ne ude-
ležiš še kakšnega tekmovanja
izven našega območja? Recimo
kakšnega republiškega prven-
stva?«
»Veš, to je pa malo težje. Od-
krito ti povem, netodno mi je.
Smučanje zahteva reileks, mla-
de kosti, vzdržljivost pa še mar-
sikaj. Ne rečem, da na kakšnem
še večjem tekmovanju kot je
bilo današnje ne bi uspel. Toda,
menda bi mi bilo preveč nerod-
no, ko bi stal na startu s sami-
mi mladimi ljudmi. Pa še nekaj
je. Za tako stvar moraš imeti
predvsem čas. Tega pa jaz ni-
mam na pretek.«
»Kaj pa misliš o celjskih mla-
dih smučarjih Košiču, Rosini,
Čatru in drugih?«
»Dobri fantje so. Rad jih imam
in želim jim uspehe. Le malo
preveč samozavestni so. Včasih
tudi dober nasvet starejšega
tekmovalca kaj zaleže. Samo
upoštevati ga je treba.«
»Boš še dolgo smučal?«
»Dokler bom hodil!«
E. G.

Na republiškem prvenstvu v judu za
mladince so tudi Celjani dosegli lep
uspeh. Predstavnik Olimpa Seles je
namreč v svoji kategoriji premagal
vse svoje nasprotnike in osvojil na-
slov republiškega prvaka.
Pričelo se je tekmovanje v republi-
ški kegljaški ligi za moške ekipe.
Vrsta Celja je v nedeljo nastopila v
Ljubljani in med štirimi- ekipami v
dveh nastopih dosegla drugi najboljši
rezultat. V prvem nastopu so podrli
6611, v drugem pa 6667 kegljev.
V nedeljo je bilo odigrano prvo
kolo zimske okrajne odbojkarske lige,
v kateri sodeluje šest ekip. Rezultati
prvih dveh kol so tile: Partizan Celje
mesto — Cinkarna 2:0, Brežice —
Braslovče 2:1, Velenje — Partizan Ga-
berje 0:2, Brežice — Velenje 2:0, Celje
— Braslovče 2:0 in Gaberje — Cinkar-
na 2:0.
V DVIGANJU UTEŽI
IZENAČEN DRŽAVNI REKORD
Na izbirnem ^ekmovć^nju za sestavo
ekipe celjskega Partizana, ki je bilo
v soboto, je domačin Jože Urankar v
lahki kategoriji zabeležil odličen re-
zultat. Najprej je v teznem načinu
izenačil državni rekord z dvigom 102
in pol kilograma, končno pa postavil
odlično znamko 322,5 kg v triatlonu
(102,5 — 95 — 125), kar je samo 2,5 k^
slabše od uradnega državnega rekorda
v triatlonu. »
Ostali rezultati: bantam: Glavač
170; peresno lahka: Javšnik 235 kg;
srednja: Lihteneger 202,5 kg; lahko-
težka: Urankar M. 235 (kg ; srednje-
težka: Urankar S. 270 kg.
Februarja se bo nadaljevalo repub-
liško prvenstvo v dviganju uteži. Celj-
ski dvigalci so trenutno najboljši v
republiški ligi.
S. U.
ŠAHOVSKE VESTI
Pred dnevi je bilo v Celju končano okrajno
mladinsko prvenstvo za leto 1965. Prvo in
drugo mesto sta si razdelila Grum iz Celja
in Šetinc iz Brežic, prav tako sta si razdelila
tretje in četrto mesto Gubenšek iz Celja in
Lampret iz Žalca, peto mesto je zasedel Za-
lesnik iz Celja itd.
* *
Čudno se nam zdi, da nekateri klubi —
Konjice, Velenje, Rog. Slatina v okraju ni-
majo toliko interesa, da bi poslali svoje mla-
dince na takšno tekmovanje kot je okrajno.
Po vsej verjetnosti imajo mladince, vendar
pozabljajo, da je mladinec samo enkrat in
s tem jim vzamejo možnost napredka.
* *
Na turnirju tretjekategornikov vodijo tri
kola pred koncem Presečni k 7 in pol, Grum
6 (3), Škoberne 6 (2), Krivec 6 (2) in Bogadi
6 (1) itd.
* *
Februarja se bo pričelo prvenstvo celjskega
šahovskega kluba za leto 1965. Pravico ude-
ležbe imajo vsi prvo- in drugokategorniki.
V nedeljo bi se bil moral v Celju vršili
prijateljski šahovski dvoboj med Cinkarno in
RL Velenje, vendar slednjih ni bilo. Kot do-
mačin je imela Cinkarna s tem delom stro-
ške. Tako se odnosi med šahovskimi sekci-
jami ne izboljšujejo, temveč samo slabšajo.
S. P.
TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH
TVD »Partizan« Ljubno ob Savinji je pri-
redil v nedeljo na 65-metrski skakalnici v
Ljubnem meddruštveno tekmovanje v smu-
čarskih skokih. Tekmovalo je 21 članov in
mladincev iz Celja, Vojnika, Šoštanja, Ve-
lenja in Raven na Koroškem. Pri članih je
zmagal Igor Erjavc »Fužinar« Ravne na Ko-
roškem s skoki 47, 50 in 53 metrov (212
točk), drugi je bil Polde Krevselj iz Velenja
s skoki 49, 52 i 53,5 metrov (196,2 točki) in
tretji Drago Bizjak iz Velenja s skoki 52,
53 in 54 metrov (195,2 točki). Pri mladincih
je zmagal Anton Zep iz Velenja s skoki 43,
46 in 47 metrov (217,8 točk), drugi je bil
Stanko Kroflič iz Vojnika s skoki 43, 43 in
44 metrov (198,3 točke) in tretji Zvone Kel-
nerič in Celja s skoki 38, 40 in 42 metrov
(163,2 točki).
Prireditev, ki je na splošno dobro uspela,
si je ogledalo biizu tisoč ijudi.
Glavni problem vseh naših telesno-
vzgojnih organizacij je bil v pretek-
lem letu (in kaže, da bo tako tudi le-
tos) težak finančni položaj. Delo ob-
činske zveze za telesno kulturo je
bilo največ osredotočeno na zbiranje
finančnih sredstev. Po predračunu
društev za leto 1964 — za tekmovanja,
rekvizite in vaditelje — bi potrebo-
vali 85 milijonov dinarjev za kolikor-
toliko normalno delo v društvih. Rea-
liziranih je bilo ca. 35 milijonov, od
tega še okrog 10 milijonov neplačanih
računov. Jasno se vidi, v kakšnem
stanju je finančni servis pri ObZTK.
Denar se je stekal občasno, tekmova-
nja pa so potekala po programu.
POGOVORILI SMO SE S PREDSED-
NIKOM ObZTK TOV. JURHARJEM,
KI NAM JE POJASNIL KAKŠNO JE
STANJE V NOVEM LETU.
»V letu 1965 je predračun brez ma-
lih in velikih investicij 155 milijonov.
Samo NK Kladivar rabi 47 milijonov,
ADK 23 milijonov in ZŠD Celje z vse-
mi klubi 26 milijonov. Po prvih po-
datkih je občinska skupščina planirala
za potrebe telesne vzgoje 60 milijo-
nov. Predvidevamo, da bodo podjetja
prispevala okrog 50 milijonov. Z mi-
nusom iz preteklega leta — 10 mili-
jonov — bi bilo realiziranih okrog
100 milijonov, to pa je približno 65
odstotkov od predračunov.«
Kaj pa ostali načrti
ObZTK v letošnjem letu?
»Na prihodnji letni skupščini
februarja nameravamo v novi UO
vključiti vsaj dve tretjini novih te-
lesnovzgojnih delavcev, kajti dose-
danji člani z menoj vred delajo že po
več let. Ena najvažnejših nalog
ObZTK pa je, da usposobi čimveč
strokovnih vaditeljev in trenerjev
predvsem v partizanskih društvih,
kajti le s splošno telesno vzgojo bo-
mo lahko pridobili nove tekmovalce
ter poživeli delo v društvih. Naša na-
loga namreč ni, da bi se stalno borili
le s finančnimi problemi in ukvarjali
s kvalitetnim športom, ampak moramo
misliti tudi na množičnost, ki je osno-
va za kvaliteto.«
Kaj misli ObZTK o
statusu nogometašev?
»Edina pravilna rešitev za ves šport
bi bila, da postanejo klubi v zveznih"
ligah samostojne ustanove, ki bi jih
finansirale občinske skupščine iz po-
sebnih skladov.«
Kako gletlate na razfor-
miranje nekaterih stro-
kovnih komisij pri ok-
rajni zvezi za telesno
kulturo?
»Kakor se bodo pri okrajni skup-
ščini razformirale nekatere komisije,
tako se bodo tudi pri ObZTK razformi'-
rale nekatere strokovne komisije: za
atletiko, kegljanje, rokomet, zimske
športe in invalidski šport. Normalno
hi bilo, da se funkcionarji, ki so v teh
panogah delali pri okrajni zvezi,
vključijo v delo občinske zveze ter
pomagajo pri reševanju problemov
tudi izven celjske občine.«
Pa še nekaj o sebi
»Mislim, da je po mojem štiriletnem
amaterskem delu čas za rotacijo na
položaju predsednika občinske zveze
za telesno kulturo!«	E. G.
LJIIU0 TOMAŽlC
ŠESTDESETLETNIK
Ljubo Tomažič, tajnik stanovanj-
ske skupnosti Center Celje je pred
dnevi dopolnil 60 let. Rojen je bil
v Kanalu ob Soči. Ze v zgodnji
mladosti je čutil vso težo tedanje-
ga italijanskega režima. Družina
se je morala umakniti v Zagorje
ob Savi. Ko so se vrnili na Goriško,
so našli hišo popolnoma razdejano
— Italijani so porabili njen grad-
beni material za novo vojaško
cesto, ki so jo gradili na Kanalski
vrh in dalje na Banjško planoto.
Ljubo Tomažič je končal uči-
teljišče v Tolminu in se že tedaj
zavzemal za izvolitev slovenskih
predstavnikov v rimski parlament.
Kot protifašista so ga večkrat za-
prli. Lela 1929 je pobegnil čez
mejo v Jugoslavijo. Ker ni mogel
dobiti ustrezne službe, je delal več
let v rudniku Huda jama pri La-
škem, pozneje pa pri Jadranski za-
varovalnici v Celju. Ob prihodu
okupatorja so ga z družino izselili
v Srbijo. Ze avgusta 1941 se je po-
vezal s prvoborcema Kačarskega
odreda v Zagradju pri Rudniku —
Dobrivojem Jevtičem in Danilom
Račićem.
Po osvoboditvi je bil Ljubo To-
mažič aktiven družbenopolitični
delavec; dolga leta je opravljal
funkcijo predsednika SZDL in dru-
gih organizacij v Gaberju, kjer je
mnogo pripomogel do reševanja
.številnih problemov.
Za predano delo v ljudski revo-
luciji je bil Tomažič nagrajen z
Ordenom zaslug za narod s sre-
brno zvezdo,
Ob njegovem juhileju mu želimo
še veliko zdravih in zadovoljnih
let!	S. F.
RADIU CLLJL
V	tednu od 1. do vključno 7. februarja b
celjska kronika vsak delavnik na spored
ob 17.00, obvestila in reklame ob 17.10, pit
šče po željah pa ob 17.35. Razen tega s
bodo zvrstile na srednjem valu 202 metra š
naslednje oddaje:
ponedeljek, 1. februarja: 17.25 — športi
pregled;
torek, 2. februarja: 17.20 — mladinska oc
daja;
sreda, 3. februarja: 17.25 — iz dela celjsk
občinske skupščine;
četrtek, 4. februarja: 17.25 — Božidar Pa
hor: Pismo iz Londona;
petek, 5. februarja: 17.25 — politične aktu
alnosti — o delu SZDL;
sobota, 6 februarja: 17.20 — za prijete!
konec tedna;
nedelja, 7 februarja: 12.00 — pogovor
poslušalci, 12.10 — obvestila in reklame
12.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdrav
ljajo, 12.45 — Milan Seničar — V zavodu t
rehabilitacijo invalidov v Celju.
PROGRAM CELJSKEGA OLEPŠEVALNEG
DRUŠTVA OBETA
OBILO RAZVEDRILA IN KULTURNI^
DOŽIVETIJ
Začetek novega leta je obdobje, ko z "
nimanjem prebiramo vse, kar nam razlici"
društva in organizacije obetajo. Delovni P1'1?
gram za leto 1965 je te dni sprejelo tu»
olepševalno društvo iz Celja.
V	januarju bodo priredili predavanje
Vzhodni Afriki ter obisk operne preds№
v Ljubljani. Tudi februarja bo turistici*
predavanje, sicer pa bo ta mesec — ra zBjJ;
ljivo — minil v znamenju »norih dni«.
ristič.io društvo bo priredilo kar tri maškaj»
de. Marca bodo Celjani imeli priložnost
skati operni hiši v Ljubljani in Mariboi*
tako bo tudi v aprilu; v obeh qaeseeih P
bosta dve turistični predavanji. Maja bo P1^
izlet, junija turistična ekskurzija na Pli'^1'
in ekskurzija z avtobusom v Italijo. J11'1'
bo izlet za avtomobiliste, avgusta sodelo1
nje na flosarskem balu, septembra izlÇ1.?
Veliko Planino in ekskurzija na Dunaj >'J
V decembru naj bi v Celju poslušali op1'
Carmen. „	I
Društvo bo izvedlo še nekatere druge ^
cije: tekmovanje za najlepše cvetje na oPj
in vrtovih, tekmovanje gostincev, poskrD
bodo za Stari grad itd.
~ NAM — VAM ^
Ob novem letu so si fantje, ki slU^j
vojaški rok daleč stran od domačih kraL
zaželeli, da vam posredujemo njihove
stitke.
—	Vam bralcem »Celjskega tednika«. au
gim domačim, prijateljem in znanceiflj
vsem Šmarčanom želijo mnogo delo*\¡
uspehov ter zdravja in sreče v
letu 1965. fantje, ki služijo vojaški
v bratski Makedoniji v Štipu. _ .„¡I
Franc Skale Anton šramel Franc
—	Vaš list je zvest spremljevalec ,,>
fantov iz celjskega okraja, ki služijo
jaški rok daječ od domačih. Zato ^
Vam, kbt vsem bralcem Vašega lista. ^
šim domačim in najinima deletoma srgj
veseio ter uspehov polno novo ieto l-iv,'
Jože Jutršek Jože

RAZGOVOR Z EDOM JUHARJEM
DENAR,
VADITELJ
IN SPET:
DENAR
Avtokritika
Tudi sam spadam med ob-
čane, ki so že dolgo obkro-
ženi z reprezentančnimi dob-
rinami. Sicer bi vam rad že
uvodoma zaupal, da to niti ni
tako preprosta zadeva in da
tudi večkrat razmišljam o
REPREZENTANCI kot ne-
čem, o čemer bi bilo treba te-
meljito prediskutirati, posta-
viti komisije, ugotoviti vred-
nost in premisliti, kje bi se
dala omejiti, kajti...
REPREZENTANCA je po-
jem, ki ga nikakor ne gre pre-
zreti. Sem član reprezentan-
ce BUČNIH PECK za izvoz
in vem, kako se tej reči stre-
že. Ker v našem prevodu ta
visoki naslov pomeni pred-
stavništvo, je pač razumljivo,
da je v tem naslovu združeno
marsikaj. To marsikaj mi že
nekaj let daje raznovrstne
(bonifikacije), toda kar' naj
mi jih vzame, pa bom odpo-
vedal svoje mesto v REPRE-
ZENTANCI! No, tega si nih-
če ne želi, kajti moje zveze so
tolikšne, da bi nastala preve-
lika škoda za združenje BUČ-
NIH PECK, če bi odrekel
Bučnim pečkam sodelovanje
K sreči je tudi debata in
poglobljeno razpravljanje na
terenu o REPREZENTANČ-
NIH IZDATKIH dobilo pra-
vo smer, saj se je zaletelo v
bankete in marsikje celo v
brezštevilne čebre prave kave
in se v olikanem loku izogni-
lo moji drugi škodi (s prvo
sem namreč komajda kril
škodo, ki sem utrpel s pro-
dajo DKW-Juniorja). Sicer pa
sem se takoj preveč zaklepe-
tal. Vidite, če je človek is-
kren, mu skušajo stopiti na
prste, pa čeprav je na tako
odgovornem mestni, kot sem
jaz.
Spominjam se še tistih dni,
ko mi je delavski svet poklo-
nil za dolgoletno požrtvovalno
delo in vsa moja osebna pri-
zadevanja, hišico izven mesta.
Verjemite, čeprav me je pek-
la vest, ko sem primerjal da-
rilo s svojim vloženim tru-
dom in se mi je za hip zazde-
lo, da so me prebogato nagra-
dili, sem vedel, da bom v bo-
doče prav zaradi takšnega za-
upanja dal več od sebe! In kaj
je sledilo: Obdobje tako ne-
gravžnega kritizerstva, da ni
dosti manjkalo in bi se odre-
kel darilu. Toda moja užalje-
nost je vendarle streznila tis-
tih nekaj godrnjačev in vse
se je uredilo.
Znova me je zaneslo. Saj
vendar govorimo o REPRE-
ZENTANČNIH STROŠKIH
in nikakor o darilih! Torej,
prav včeraj sem si ogle-
dal analizo našega analitika o
reprezentančnih stroških na-
šega združenja. Kar zanimi-
vi podatki, ki govore, da bo
treba pri kavici in banketih
za manj pomembna pred-
stavništva temeljito priškrni-
ti! Zamislite, mesečno pov-
prečje porabe prave kave je
preseglo vsa predvidevanja —
kar 8 kilogramov znaša za
lansko leto. Pa majhen račun:
8 krat dvanajst krat 2.200 di-
narjev da skupaj okrog 200 ti-
soč letno. Pri tem nisem vštel
niti vseh bolniških dni, ki so
posledica prevelikega uživa-
nja kave naših številnih refe-
rentov. Okroglo bo to mili-
jonček. To res ni tie vem koli-
ko, toda to so notranje rezer-
ve in mi moramo pri naj-
manjših stvareh pokazati, kaj
le varčevanje in kaj čut za
skupno lastnino.
Imam pa tudi svoje mišlje-
nje o akciji proti REPREZEN-
TANČNIM STROŠKOM. Me-
nim, da je to toliko zadeva
sanioupravljalcev in toliko za-
deva nas v gospodarstvu in
tistih v družbenih službah, da
bi lahko mimogrede kar z in-
terno (zaupno) depešo to ne-
kako uredili. Tako pa na ve-
liko trobimo in včasih se bo-
1lm, da bi nam kdo očital, da
smo naše stabilne gospodar-
ske temelje preveč namakali
v banketih. Takšna kritika pa
He more najti zdravih občut-
kov v naših prizadevanjih. Z
gospodarskimi strokovnjaki
Pač ne gre kar tako posplo-
šeno govoriti. Že tako nas je
Л]al°' pa nai koga še užalimo!
Ne- Bolje ne! Zato pa je nuj-
da kritiko pravilno kanali-
Z-1ramo in jo usmerimo v tiste
Kanale, ki vodijo k izboljša-
u'u!	Avtokritik
RADIVOJ REHAR
ZLATA ORHIDEJA
DOSEDANJA VSEBINA
Vinko Sobočan se je zaljubil v Jeane Landec po
prekrokani noči v nekem zabavišču, kamor sta ga po-
vabila Landeca. Na ladji proti Madagaskarju sta se
z Jeane zapletla v zanimiv pogovor in drugemu iz-
povedala ljubezen.
»Moj si in biti hočem tvoja; vsa in samo tvoja,« je rekla
z glasom, ki bi utegnil izražati resnico. »Svojo skrivnostno
zgodbo mi pa vseeno lahko zaupaš. Zdaj res ne sme več biti
med nama skrivnosti. Cemu potuješ na Madagaskar?«
Naslonil ji je gfavo na svoje prsi in ji pričel pripovedovati
o dotedanjem življenju ,o očetu, o rešitvi malgaškega kneza in
svetišču pod Caratanano, kamor ga vodi popotovanje.
Jeane ga je poslušala z neprikritim zanimanjem. Njegovo
pripovedovanje se ji je zdelo kakor lepa pravljica o zakletih
kraljevičih in bajnih zakladih.
»Veruješ, da je vse, kar pripoveduješ, tudi resnica?« ga je
vprašala, ko je nehal.
»Verujem,« je pritrdil. »Glej, tu je pismo kneza Irona Ra-
vaevala, tu pa zemljevid poti, ki vodi do svejišča.«
»In ti hočeš sam na tako nevarno pot?« je vprašala. »Nikoli
te ne "bi mogla pustiti v tako negotovost. S teboj pojdem.«
»Ti? Z menoj?« se je začudil. »Če je tako, me res ljubiš.«
»Da,« je pritrdila. »Kjer si ti, moram biti tudi jaz. Nočem
biti ženska, ki bi delila s teboj samo dobro, v nevarnosti pa bi
te puščala samega. Spoznal me boš. Hočem, da me spoznaš.
Morda se ti zdi, da sem slabotna ženska, pa je v meni več moči
in poguma kakor v marsikaterem moškem. Ne strašim se no-
benih naporov in nobenih nevarnosti.«
»Občudujem te!« je vzkliknil in jo tesneje privil k sebi.
Ladja je plula še prav tako mirno skozi južno noč kakor
prej, v Vinku pa je vse kipelo od vznesenosti mlade ljubezni
do Jeane. Na nebu je sijalo brez števila zvezd južne polute,
kakor da so utripi srca. Onadva pa nista videla zvezd. Preveč
sta bila zaposlena sama s seboj in čas je potekel brez merila.
»Pojdiva!« je dejala Jeane naposled in se mu izvila iz ob-
jema. Napotila se je proti stopnicam v podkrovje in Vinko ji
je sledil kakor omotičen od sreče, ki jo je doživel.
*
Vinko je spet preživel sanj polno noč. Sanjale so se mu
same prijetne stvari, zato je bil zjutraj najboljše volje in naj-
srečnejši potnik na ladji. Prišel je že zgodaj na krov in potem
nestrpno čakal, da se prikaže Jeane, pa je dolgo ni bilo. Ko je
naposled prišla, je Vinko brž opazil,': da z njenega obraza ne
odseva tako sončno razpoloženje kakor z njegovega. Zaskrblje-
no se ji je približal.
»Nisi dobro spala?« jo je vprašal.
»Spala?« je rekla. »Kako naj bi po sinoćnjem večeru mirno
spala? Premišljevala sem o nama in o nevarnosti tvoje poti v
madagaskarske pragozdove. Skrbi me. In ne bodi hud! Zadevo
sem zaupala bratu. Nisem mogla drugače. Brez njegovega do-
voljenja te ne bi mogla spremljati.«
»Kaj je dejal?«
»Spočetka se je upiral. Dejal je, da je vse skupaj le čudna
pustolovščina, ki bi se utegnila končati brez haska, če ne še
slabše. Uporabiti sem morala vso svojo zgovornost, da je pri-
volil. Vendar te ne bom smela spremljati sama. Tudi on pojde
z nama.«
»Tudi on?« se je razveselil Vinko. »Prekrasno! In si mu
povedala, da sem te zasnubil?«
14
»Povedala. Vendar stopi še sam k njemu, da mu potrdiš
svojo odločitev.«
Vinko ni čakal. Nestrpno je odšel poiskat Landeca in ga
brez ovinkov zaprosil za Jeanino roko.
»Pričakoval sem,« je dejal Paul, »da se bo vajino prijatelj-
stvo tako končalo. Dober opazovalec sem, in včasih mi zadostu-
je že malenkost, da uganem skrito resnico. Včeraj sem dobro
opazil, kako so vajine oči živo pripovedovale tisto, kar sta čutili
srci. Ko mi je sestra razkrila sinoči svojo ljubezen do vas in
vaše snubljenje, mi ni izdala nič nepričakovanega.«
»Vidim,« je v zadregi rekel Vinko, »da ste res dober psi-
holog.«
»Hvala za poklon!« je odvrnil Landec. »Zdaj pa resno! Go-
vorila bova, kakor se spodobi moškima, ki si želita «postati so-
rodnika. Ne morem zanikati, da mi ugajate. Vidim, da niste iz
tiste vrste mladih ljudi, ki jim je prezgodnja dozorelost — ozi-
roma bolje povedano — prezgodnja izživelost, izmaličila živce
in moralo. To je dragocena dota, ki jo boste prinesli v zakon
in je more biti vaša nevesta samo vesela. Vidim tudi, da ste
pošteni in zaupljivi. Morda celo preveč. To je druga aktivna
postavka računa. Oprostite, da govorim o računu! Trgovec sem
in taka je moja navada. Tretja dobra postavka je vaša ljubezen,
zakaj iz navedenega in slišanega sklepam, da ljubite mojo se-
stro z nehlinjeno vdanostjo,«
»Da ljubim jo; vdano ljubim,« je dejal Vinko. (
»Lepo.« je nadaljeval Landec. »K trem aktivnim postavkam
moralnega značaja najbrž ne morete postaviti treh enako po-
membnih postavk tvarne vsebine: zagotovljeno bodočnost, pre-
moženje in blagostanje.«
»Žal,« je pritrdil Vinko. »Tega res ne morem, toda ..«
»Vem, kaj hočete reči,« ga je prekinil Landec. »Pravnik ste,
edinec vdove, ki vas ni lahko vzredila, upate pa na zapuščino
pokojnega očeta in zaradi nje potujete na Madagaskar.«
»Vidim, da vam je Jeane prav vse4 zaupala,« je rekel Vinko.
»Vsega mi ni mogla, ker niti sama ni vedela,« je dejal Lan-
dec. Sicer pa je nisem niti spraševal. Zaupam vam, saj ste člo-
vek, ki se ne zna pretvarjati. Za vzbujanje zaupanja je to lepa
čednost, v vseh življenjskih položajih pa ni najkoristnejša. Živ-
ljenje je zamotana, včasih naravnost hazardna igra, in igralec,
ki kaže svojemu nasprotniku karte, se ne sme čuditi, če igro
izgubi. To le mimogrede. Sicer pa ima Jeana tudi lastno premo-
ženje, ki že samo zadostuje, da si zagotovita ob njeni spretnosti
in sposobnosti mirno in urejeno življenje. Će bi še česa potre-
bovala, vama bom na uslugo, saj sem njen edini najbližnji
sorodnik. Staršev, kot gotovo že veste, nimava. Umrla sta nama
pred leti drug za drugim. Zato sem Jeanin skrbnik. Vajini zaro-
ki in poroki se ne upiram, stavim pa dva pogoja: da se takoj
javno zaročita, poročita pa šele tedaj, ko bodo vaši posli na
Madagaskarju končani. Pristajate?«
»Pristajam,« je brez obotavljanja dejal Vinko.
»Kot trgovec,« je nadaljeval Paul, »sem prijatelj naglih
sklepov in čistih računov, če se ljubita in si želita postati mož
15
in žena, povejmo to vsem okoli sebe, da ne bo nepotrebnega
ugibanja in govorjenja. Se strinjate?«
»Vaša načela so v popolnem soglasju z mojimi,« je rekel
Vinko.
»In zdaj si reciva ti!« je dejal Landec in mu ponudil roko.
Vinko jo je sprejel z neprekritim zadovoljstvom. Vrnil se
je na krov, Jeane pa tam ni našel. Naslonil se je na ograjo, se
zastrmel v rahlo valujoče morje ter se globoko, zamislil. Počutil
se je nadvse srečnega.
»Potovanje na Madagaskar je moja velika sreča. Tudi če
ne najdem kneza Irona Ravaevaìo in njegovih darov, mi je na-
menilo popolno spremembo življenjske poti. Najdražji zaklad
že imam,« si je pravil. »Kako čudovito, kako neverjetno! Kak-
šno naključje!«
Še tisti večer je povabil Landec v malo ladijsko jedilnico
svoje popotne znance, med katerimi so bili zlasti tisti, s ka-
terimi se je seznanil pri igranju, in ladijski kapitan. Naročil je
večerjo in pijačo ter slovesno oznanil zaroko svoje sestre Jeane
Landec z Vinkom Sobočanom. Zaroko so sprejeli z navduše-
njem. Stari kapitan je napil zaročencema.
»Vožnja po velikih oceanih vedno združuje tudi prej naj-
bolj neznane ljudi,« je dejal, »zlasti pa mlada osamljena srca,
polna ljubezenskih hrepenenj. Veliko takih poznanstev sem že
doživel na svojih dolgih plovbah in mnoga so se končala z za-
koni. Iz njih je izšla vrsta srečnih družin. Naj bi pripeljala tudi
vaju porcka v pristanišče sreče, od koder ne bodo mogli za
vama valovi pobesnelih viharjev življenja. Dvigam čašo in na-
zdravljam najnovejši zvezi dveh mladih potnikov moje ladje!«
Ponosno je zrl Vinko na svojo lepo nevesto in občudoval
njeno okretnost in ljubkost, s katero je znala vzbujati pozor-
nost in si pridobivati naklonjenost. Poznalo se ji je, da je vaje-
na sveta in družbe in si zna v vsakem položaju ohraniti svoje
mesto.
Popolnost Vinkove sreče je zmotil samo vihar, ki je prav
med zaroko prihrumel od vzhoda in zajel ladjo na odprtem
morju južno od Sokote. Med bliski in gromom so udarjali v
parnik vedno večji valovi in ga sukali, ko da je le majhna ribi-
ška ladja. Zaročne gostije je bilo pred časom konec. Kapitan
je moral odhiteti v svojo kajuto, gostje pa so se razgubili. Tudi
Jeane se ni več počutila dobro in Vinko je ostal naposled sam.
Njegova mlada in krepka narava se je hrabro upirala treslja-
jem viharja, vplivali pa so na njegovo občutljivo dušo. Popar-
jen je odšel v svojo kabino, se vrgel na ležišče in premišljeval.
Ladja se je zibala, švigali so bliski, odmeval je grom in valovi
so pljuskali ob boke in čez krov.
Vinku je postalo tesno pri srcu. Ni se bal viharja in tudi
ne nevarnosti, da bi se ladja potopila. Zaupal je izkušenosti
starega kapitana in mornarjev. Od kod potem ta tesnoba? Dvi-
gala se je od nekod iz podzavesti in se vsesavala v njegova ču-
tila ko nejasna slutn ja nečesa neprijetnega. Zaman se je trudil,
da bi jo odgnal ali vsaj dojel. Ničesar ni mogel odkriti.
»Zaročen sem z lepo, razumno in bogato nevesto, ki jo lju-
bim in ona mene,« si je dopovedoval. »Še pred malo trenutki
sem sedet poleg nje in sem bil najsrečnejši človek. Vse okoli
16
mene je bilo veselo, kakor morejo biti vesele samo najbolj rož-
nate sanje; zdaj pa ležim tu in muci me tesnoba, ki ni strah
pred viharjem. Pred čem torej? Ni to morda slabo znamenje,
napoved nečesa neprijetnega?«
Vinko ni bil praznoveren, tisti trenutek pa bi bil skoraj
verjel, da se je dvignil tako nepričakovano vihar samo zato,
da bi ga posvaril; da bi mu načel vero v pridobljeno srečo. S
silo svoje trdne vere v uresničenje sanj je pregnal malodušnost.
»Neumnost,« si je dejal. »Vse je le nasledek viharja in tako
nenavadne prekinitve zaročne slavnosti. če bi bilo morje mirno,
bi še zdaj sedel poleg Jeane. Ko mine vihar, mine vse.«
Vihar se tudi naslednjega dne ni povsem umril in na ladji
je razsajala morska bolezen. Tudi Jeane je trpela zaradi nje.
Vinko je ostal ves čas ob njeni strani in ji skušal lajšati težave.
Njen pa ni bilo všeč. Odganjala ga je in mu govorila:
»Ne maram, da me gledaš tako. Še sama si ne upam pogle-
dati se v ogledalo. Pojdi, prosim te!«
»Moja si,« je ugovarjal. »Ljubim te in gledal te bom v vseh
položajih. Se bojiš, da bo moja ljubezen manjša, če te vidim
bledo in izmučeno od morske bolezni?«
»Slaba počutja, ki jih moremo prikriti svojemu bližnjemu,
ne oznanjamo radi. Tudi med zaročenci, in celo med zakonci,
je treba varovati svoje dostojanstvo,« je trdila.
Ni ji hotel ugovarjati. Razumel je, da je občutljiva za svojo
lepoto, o kateri je želela, da ostane tudi pred njim, in nemara
še bolj pred njim ko pred kom drugim, zmerom sončna in po-
polna. Mimo tega se je Vinku še vedno vračalo od časa do časa
tisto čudno tesnobno občutje, ki ga je bilo prevzelo v pretek-
li noči po zaročnem slavju. Postal je molčeč in pustil, da je
Jeane skrivala pred njim svoj obraz.
Dan nato se je vihar popolnoma polegel. Morje se je umi-
rilo in čez nepregledno sinjo gladino je posijalo južno sonce.
Na ladjo se je vrnilo veselo razpoloženje. Nevihta ie bila pozab-
ljena, ko da je nikoli ni bilo. Tudi Vinkove nevšečne slutnje so
izginile. V srcu je še močneje vzplamtela ljubezen do Jeane.
Bila je sončna in čista kakor dan, ki se je sklanjal čez Indijski
ocean.
Zopet sta stala z Jeane na ladijskem kljunu in strmela v
daljavo. Široko sta bočila prsi in globoko vdihovala po nevihti
osveženi zrak. Vinku je trepetalo srce od sreče mlade ljubezni.
Trenutek je bil tako lep, da se mu je zdelo škoda motiti ga z
besedami. Tudi Jeane je molčala.
Tako je ostalo do Sansibara mecl njima vse sončno in jasno.
Vinku so bili tisti dnevi nadvse lepi.
Ko se je pričela ladja bližati otoku Sansibaru pred Tanga-
njiko, je žarelo morje v blišču jutranjega sonca. Počasi so se
dvigali iznad gladine obrisi gričev, potem pristanišča in mesta
obdanega od bohotnih palm in drugega južnega drevja. Vinko
je stal z Jeane na krovu in strmci v novo podobo tujega kon-
tinenta. Pluli so v veliko in živahno pristanišče, polno ladij,
jadrnic in čolnov raznih velikosti in barv. Ladja je pristala ob
glavnem pomolu, po katerem se je mešala množica belih, črnih,
rjavih in rumenih mornarjev, delavcev, nosačev, popotnikov
in postopačev.
B FS EDA O B C ANO ,V . . .
i'lSiViU intubisi v u
Iz Hudejame 5 pri Laškem nam
¡e poslala Zofija Ukman tole pi-
iemce: »V prvi številki vašega li-
;ta ste objavili članek z naslovom
Njegovo veličanstvo 1— popev-
car'. Iz članka je razvidno, da
;e pisec norčuje iz Lada Lesko-
/arja in njegovih oboževalcev.
*udno, da ni imel toliko pogu-
ma, da bi navedel njegovo ime.
Kdor želi biti oboževan, naj iz-
kaže svoje prednosti v petju, ta-
kot jih je izkazal Lado Leskovar,
kajti ljudje za prazeh nič niko-
gar ne obožujejo.«
Sicer je prav, da branite Lada
Leskov ar j a in njegove oboževal-
ce, vendar se nam zdi — draga
tovarišica Zofija — da ste piscu
malce krivični, saj iz njegove ko-
zerije ni nikjer razvidno, da bi
bil rad oboževan, niti ni res, da
bi moral kdorkoli izkazati svoje
prednosti ravno v petju. Alert
Schweitzer, n. prše ni — koli-
kor vemo — priredil popevkar-
ske turneje, pa vendar je izkazal
svoje prednosti. Ali ga obožuje-
te?	Uredništvo
DVA SENDVIČA - DVE CENI
V samopostrežbi » Rio« v Pre-
šernovi ulici že dolgo časa proda-
jajo obložene kruhke, ki so do da-
nes obdržali nespremenjeno çeno
— 60 dinarjev — čeprav so se po
kvaliteti izboljšali. V slaščičarni
»Zvezda« pa so bili podobni oblo-
ženi kruhki v začetku preteklega
leta dostopni po razmeroma so-
lidni ceni — okrog 80 dinarjev —,
danes plačaš zanje po 132 dinar-
jev, čeprav so se kvalitetno po-
slabšali. Samopostrežni »Rio«
predlagam, da jih še izboljša (ob
isti ceni) — prodala jih bo še več
slaščičarni »Zvezda« pa, naj jim
odvzame še kako deko šunke in
kak ščepec francoske in poviša
ceno na 150 dinarjev — prodala
jih bo tako malo, da bo morala
ceno povišati na 200 dinarjev, kar
bo imelo vsekakor prednost: lju-
dje jih bodo prenehali jesti.
Ervin Potrč, Celje
PREDLOG V PREMISLEK
Iz Socke in iz bližnjih vasi nas
je veliko delavcev, ki smo zapo-
sleni v raznih celjskih podjetjih
in tovarnah. Do lanskega leta
smo se vozili popoldne z avtobu-
som samo do Strmca, od tam na-
prej pa smo morali še dobro uro
peš.
Zaprosili smo »Avtobusno pod-
jetje«, če bi lahko to progo po-
daljšali do Socke. Res smo v veli-
ko zadovoljstvo vseh uspeli.
Zadnje čase je pa vedno slab-
še. Dali so namreč dodatni avto-
bus, tako da sedaj vozi eden sa-
mo do Strmca, drugi pa do Soc-
ke. Oba odpeljeta izpred železni-
ške postaje v Celju. Na oba po-
sedajo delavci iz bližnjih in iz
končne postaje, eden ne stoji na
vseh postajah, drugi pa. Zato
pride drugi v Strmec ' tudi več
kot pol ure pozneje. Med tem
časom pa stoji prvi avtobus v
Strmcu in čaka na prihod druge-
ga, ko ga dočaka, odpelje proti
Socki. Tako smo sedaj v Socki
selç okrog pol štirih, namesto ze	i
pred tretjo uro, kakor včasih. Ali	{
se ne bi dalo tako urediti, da bi	i
eden pobiral potnike samo iz	i
Strmca in iz Socke, drugi pa pot-	(
nike iz bližnjih postaj, tako da	<
nam ne bi bilo treba čakati v	I
Strmcu toliko časa.	<
Jožica Majcen, Trnovlje 26 (
TAKO KOT NE BI SMELO BITI <
Pretekli teden so v celjskem (
Unionu predvajali4jugoslovanski ,
film »Tako kot je«, (srbohrvat-
ski naslov »Pravo stanje stvari«).
Kinematografsko podjetje je v
svojih vitrinah reklamiralo ta
film na dva načina: Tako kot je
in Tako kod je. Mnoge je zani-
malo, ali je nagradna slovnična
uganka, mogoče celo tečaj »slo-
venačkoga« jezika (da bi gledal-
ci včasih lažje razumeli podpise
na platnu), ali morda nekaj tret-
jega.	Z. š.
ZAKAJ V CELJU NE UREDIJO
SKAKALNICE
Pred nekaj leti je bila v celj-
skem parku zgrajena 45-metrska
skakalnica. Nekaj let po zgradit-
tvi skakalnice so bila vsako leto
razna prvenstva. Tako npr. Sindi-
kalna, okrajna in pa tudi med-
narodne tekme. V lanski sezoni
so skakalnico uredili Vojničani
ter organizirali tekmovanje. Le-
tos pa ko smo že na sredini zime
se niti Vojničani še manj Celjani
ne zanimajo, da bi jo usposobili
za skoke. Tako nekateri skakalci
iz okolice Celja zaman čakajo.
Kdo je vsemu temu kriv?
Tavčar Tone, Polzela
NEKAJ O BLAGAJNIKU
HIŠNEGA SVETA
Ker za blagajnike hišnih sve-
tov ni mandatne dobe, običajno
naprtijo ta posel leto za letom
eni in isti osebi, po navadi upo-
kojencu. Vsak se otepa te funk-
cije in tako ostane končno ved-
no eni in isti, ki ima čut do pre-
moženja naše skupnosti. Rad bi
poznal blagajnika hišnega sveta,
ki je žel hvaležnost za svoje delo.
Sodelovanje hišnih svetov s Sta-
novanjsko skupnostjo sicer pote-
ka v redu, saj mu rada pomaga
z nasveti, v nujni sili tudi s po-
sojilom.
Hišni skladi zadostujejo veči-
noma le za popravila hiše, velik
del odpade na upravne stroške
in tako ostane za popravila sta-
novanj le malo. Žal tega nihče
noče uvideti in tako je blagajnik
izpostavljen mržnji vseh strank.
Ali sploh kdo pomisli koliko po-
tov napravi blagajnik na leto za
hišo. Ali kdo pomisli kako ma-
lenkostna je nagrada za to delo?
Nekateri celo pričakujejo, da
bo blagajnik celo pometal hišo.
Nikomur ne pride na misel, da
bi se dolgoletnemu blagajniku
zahvaJili za trud, kaj šele, da bi
se s skromnim šopkom oddolžil.
Predlagam, da Stanovanjska
skupnost nastavi nekaj moči, ki
bodo prevzele določeno število
hiš v upravo.
R. Krušič. Celje

NA STRANPOTI II * NA STRAN POTI II
DVA VLOMA
V ENEM DNEVU
V noči od 19. na 20.. januar sp
neznani storilci vlomili v prostore
osnovne šole v Libojah. V notra-
njost so prišli skozi okno, kjer so
našli ključ od kuhinjskih vrat. V
kuhinji so vzeli nekaj jestvin:
kruha, margarine in marmelade.
Po vseh znakih sodeč so prostore
zapustili po isti poti.
Isti dan, to je 20. januarja med
peto in trinajsto uro je bil izvršen
tudi vlom v stanovanje FRIDE
KRANJC iz Zabukovice. Vlomilec
je s silo odprl vhodna vrata ter
tako prišel v stanovanje. V kuhinj-
ski omari je bil shranjen ključ od
omare, iz katere je nato ukradel
tranzistor znamke »Orfej«, nalivno
pero, kolonjsko vodo in druge
manjše predmete. Storilec jç pustil
pri miru razno vrednostno perilo
in obleke.
Varnostni organi so ugotovili,
da je storila delikt ista oseba. Po
krajšem poizvedovanju in preiska-
vi so aretirali devetnajstletnega
DANILA OSETA in njegovega pri-
jatelja I. S.r pri katerem so zasegli
nekaj predmetov, ki so bili odne-
seni iz vlomljenih stanovanj.
-ez
PRIJET VLOMILEC V POSLOVALNICÖ MERXA NA MARIBORSKI
CESTI
PO VLOMU - PIKNIK
Pred nedavnim je neznani storilec
razbil steklo na vhodnih vratih v
Merxovo poslovalnico Hudinja na
Mariborski cesti. Skozi odprtino je
zlezel v prostore lokala in ukradel
nekaj drobiža iz blagajne, večjo ko-
ličino raznovrstnih konzerv, bonbo-
nov, čokolade, cigaret in mesnih iz-
delkov. Celotna škoda še ni ugotov-
ljena, ker je preiskava še v teku.
Varnostni organi so že po nekaj
urah storilca izsledili. Pri pregledu
kozolca, ki je od kraja delikta od-
daljen okrog osemsto metrov^ so v se-
nu odkrili enindvajsetletnega HER-
MANA LUŽAR J A in osemnajstletno
ANGELO KLAKOCAR, oba doma iz
Celja. Pri sebi sta imela še del ukra-
denih stvari. O poteku preiskave bo-
rnome poročali.
-ez
ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO POROČALI O TEŽKI PROMETNI NE-
SREČI, KI SE JE PRIPETILA NA AVTOCESTI MED 687 IN 698 KILOMETR-
SKIM KAMNOM PRI VASI SKOPLICE.
V NESREČI JE BILO TRINAJST LAŽJE ALI TEŽJE RANJENIH IN
EDEN MRTEV.
POSNETEK PRIKAZUJE OSTANEK NEKDANJEGA TOVORNJAKA.
TRČENJE JE BILO TAKO SILOVITO, DA JE MOTOR TOVORNEGA AVTO-
MOBILA IZTRGALO, SOVOZNIKA UBILO, V AVTOBUSU PA JE BILO
11 RANJENIH. ŽALOSTNE POSLEDICE PREHITRE VOŽNJE NA POLEDE-
NELI CESTI.
ŽRTVE PBOMB74 ' P
TRČILA ZARADI
NEPRIMERNE HITROSTI
Na cesti na Grad v Celju
je prišlo pred nedavnim do
trčenja dveh osebnih vozil.
Voznik ANTON CVIKL je iz
smeri Pečovnika z neprimer-
no hitrostjo zapeljal v nepre-
gleden zavoj in trčil v naspro-
ti vozeče vozilo, ki ga je up-
ravljal STANISLAV MAZEJ.
Na vozilih je ob trčenju na-
stalo za 120 tisoč dinarjev
materialne škode.
ZALETEL SE JE V STOJEČE
VOZILO
Pred križiščem Mariborske
ceste in Kovinske ulice v Ce-
lju je pred znakom stop voz-
nik 'VILI ŠEREMET iz Ljub-
ljane ustavil vozilo. V času
ustavljanja je za njegovim
vozilom v prekratki zavorni
razdalji pripeljal kombi, ki ga
je upravljal JÀKOB ŽOLNIK,
doma iz Gorice pri šmartnem
v Rožni dolini, in se zaletel
v prednje vozilo. Pri trčenju
je bilo za 100 tisoč dinarjev
materialne škode, telesno ni
bil nihče poškodovan.
Z DVIGALOM V JAREK
S ceste med Drnovim in
Krškim ie voznik^ tovornega
dvigala FRANC CUCNIK ob
srečanju s tovornim vozilom
zapeljal ha rob cestišča in se
prevrnil v 2,5 metra globok
jarek. Dvigalo, ki ga je ome-
njeni upravljal, je last pod-
jetja Kovinar iz Krškega. Voz-
nik je upravljal vozilo kljub
temu, da nima ustreznega vo-
zniškega dovoljenja.
TRČIL V TOVORNJAK
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je pred nedavnim pri-
petila težka prometna nesre-
ča. т Voznik BERGLEZ EN-
GELBERT iz Kopra je z ne-
primerno hitrostjo pripeljal
pred križišče pri Vulkaniza-
ciji. Zaradi hitrosti je vozilo
zaneslo na levo stran cesti-
šča v nasproti vozeči tovorni
avtomobil. Ob trčenju se je
voznik Berglez težje poškodo-
val po glavi, nogah ter si zlo-
mil troje reber. Prepeljali so
ga v bolnišnico. Na vozilih je
za 400 tisoč dinarjev materi-
alne škode.
Z AVTOMOBILOM
V SAVINJO
Pred nedavnim se je na cesti
drugega reda med Laškim in
Rimskimi Toplicami v vasi Üd-
mat pripetila težka prometna
nesreča. Voznik osebnega avto-
mobila Franjo Juván, doma iz
îvanreke pri Zagrebu, je na po-
ledeneli cesti izgubil oblast nad
vozilom. Med vožnjo ga je za-
čelo zanašati proti robu cesti-
šča, kjer je nato zdrsnil čez po-
bočje v Savinjo. Vozniku je
uspelo med potapljanjem vozila
razbiti šipo, skozi katero se je
rešil preden se je vozilo povsem
potopilo.
Vozilo je padlo v tolmun, ki
je neverjetno globok, saj je re-
ševalna' ekipa po dveh dneh
neuspelega iskanja opustila na-
daljnje reševanje vozila. Po pri-
povedovanju okoliških prebi-
valcev in ribičev je v tolmunu
že dvoje vozil, ki sta v podobnih,
primerih padli v reko.
TRČILA ZARADI POLEDICE
Minulo1 soboto je na cesti
tretjega reda med Šentjurjem in
Dramljami v nepreglednem za-
voju na poledeneli cesti prišlo
do trčenja. Voznik avtobusa
FRANC MELHAR in njemu na-
sproti vozeči voznik osebnega
avtomobila ANTON BELAJA,
doma iz Ljubljane, sta ob sreča-
nju začela vozili zavirati. Za-
radi poledenele ceste je prišlo
do trčenja, k sreči brez telesnih
poškodb. Na vozilih je za 200
tisoč dinarjev gmotne škode.
NESREČA
NE POČIVA
NEZGODE
Bojan Sedlar s Trubarjeve
ulice si je pri smučanju zlo-
mil nogo.
Pri delu si je poškodovala
nogo Fani Ramšak iz Ojstriš-
ke vasi pri Taboru.
Drago Kolar in Slavko Pa-
nohovski z Ribarjeve ulice sta
bila v pretepu poškodovana
z nožem.
MATA HARE
3
Na to vprašanje Mata H ar i ni odgovorila.
Pred zaključkom razprave je branilec predla-
gal sodišču, da obtoženko ne prizna za krivo. To-
da državni tožilec je s kratko utemeljitvijo za-
vrnil branilcev predlog in zahteval smrtno
kazen.
Na večer drugega dne razprave se je sodišče
umaknilo na zasedanje. Ko so se sodniki vrnili v
dvorano, je predsednik sodišča komandirah
»Mirno!« Vsi oficirji so vstali, zapisnikar pa je
prebral obsodbo: ■
»V imenu francoskega naroda je vojno sodi-
šče spoznalo Mato Hari za krivo zaradi zločina
vohunstva in jo obsodilo na smrt!«
V moreči tišini je Mata Hari kriknila:
»To ni mogoče, to ni mogoče!«
Branilec je vložil priziv, a so ga odbili. Zatem
je branilec vložil prošnjo za pomilostitev. Tudi
to so odbili. Intervencije pri visokih francoskih
osebnostih in prav tako obisk pri predsedniku
republike — vse je bilo zaman. Smrtna obsodba
je bila neizbežna. In tako je Mata Hari dočakala
jutro 15. oktobra.
Od vseh izstreljenih krogel je Mato Hari za-,
dela ena sama, a ta v srce.
še nekaj besed o H anni Witting. Poročila se
je z grofom de Chilly in je po vojni postala
znana francoska filmska igralka. Spremenila je
,svoje ime in jo poznamo pod imenom Clciiide
France. 1928. leta pa je v svoji bogati vili na rue
de Faisanderiester 31 napravila samomor s stre-
lom v glavo.
KONEC
PRIHODNJIČ: SALON DORE GRÜN
nova, napeta vohunska zgodba o gospodu Osakiju, pošte-
nem trgovcu, ki ni bil trgovec, o Daisy Green ,ki je bila ne-
koč plesalka, in o tem, kako je ameriška obveščevalna
služba odkrila predrzen načrt.
ии
lili
IV
Po pripovedovanju Jožeta Jer-
šeta piše Drago Hribar
Sedem ali osem mesecev, koli-
kor jih je Jerše preživel v eni
izmed številnih železobetonskih
postojank, obdanih z žico in min-
skim poljem, je pomenilo zače-
tek prvih resnih preizkušenj, ta-
ko rekoč ognjeni krst. Bunkerji
so bili posejani po vzpetinah
kakšna dva kilometra od vasi in
povezani med seboj s cestami.
Spodaj, kjer se je razprostiralo
velikansko močvirje, so bili do-
mačini, formiràni po pripadnosti
v različne skupine. Legionarji so
ob večerih odhajali v patrulje,
kajti posamezne skupine so kdaj
pa kdaj tudi napadale. •
Bilo je nekega večera okrog
desete ure. Med zidov jem je bi-
lo zadušljivo vroče in legionarji
so ležali na zložljivih posteljah
pod milim nebom. Nenadoma je
treščilo. Fant, ki je ležal ob mi-
nometalcu, je izgubil roko, nje-
gov metalec pa je popolnoma
zdrobilo. Namesto spanca je za-
vladala panika. Planili so na no-
ge, zgrabili za orožje in si pois-
kali zaščito. Boj je trajal kakšno
uro in gverilce je uspelo odbiti
šele s pomočjo težkega topništva
regularne francoske vojske, ki je
bila nameščena nekoliko višje.
Vest, ki so jo bili slišali že prej,
da se namreč v vasi skrivajo pri-
padniki Ho Ši Minha, je bila ne-
dvomno potrjena. Ko so po kon-
čanem boj ti uperili pod bunker-
je žaromete, je bilo spodaj vide-
ti precej mrtvih.
_ Za nekaj časa je zavladalo za-
tišje. Toda že okrog polnoči so
pripadniki Ho ši Minha naredili
zopet juriš. Legionarji so jih s
težavo odbili. Okrog pol dveh
zjutraj so napadli še tretjič. Vsi
v bunkerju so bili prepričani, da
lun bo uspelo prodreti skozi ob-
zidje; mislili so, da jih lahko za-
časno zadrži le minsko polje in
godeča žica. Legionarji so stre-
ljali z lahkim in težkim topništ-
vom, vendar napada niso mogli
zaustaviti. Ko jim je že grozila
snirt, so hitro poklicali na po-
moč letalstvo. Čez nekaj trenut-
v so bili rešeni, kajti slabo
oboroženi domačini niso bili kos
nupadom iz zraka. Zjutraj, ko je
sonce, je močvirje rdelo od
k,'vi; po njem so ležala trupla
nekaj sto borcev.
Za legionar je ni bilo več miru.
Patrulje so nenehno hodile na
Pfežo in razsvetljevale teren, da
1 preprečile morebitno novo
P/esenečenje. Tako je nekega ve-
cera Jože Jerše vodil patruljo
dva kilometra po cesti.
Ho jih je enajst, med njimi pet
~vropejcev. Petorica je odšla na-
Prel, Jerše pa je z drugo skupino
ostal zadaj. Legli so ob cesto ter
«Peli oči in ušesa. Naenkrat so
pedali v daljavi dve postavi,
^ - sfa se kot senci začrtali v
,Qk. Eden izmed legionarjev je
hotel ustreliti, a je že prej pri-
letel strel z druge strani. Legio-
nar je zopet ustrelil. Bilo je vse
tiho; od nikoder nobenega glasu.
Petorica, ki je pod vodstvom
italijanskega narednika odšla na-
prej, je priletela vsa zasopihana.
—	Kaj pa ti je? je vprašal Ita-
lijan.
—	Meni nič^ je odvrnil Jerše.
— Sem še živ in cel. T amie sem
videl dve senci, kaj se je zgodilo,
pa ne vem.
—	Pojdi pogledat! je rekel Ita-
lijan.
—	Ne, je rekel Jerše. — Ti si
starejši po činu. Pojdi ti, pa boš
videl, kaj je.
Italijan je odšel v smer, iz ka-
tere je priletel strel in se čez čas
vrnil. Povedal je, kaj je videl, po-
tem so vsi odšli tja. Eden izmed
dvojice je bil mrtev — krogla
mu je prebila listnico in šla sko-
zi sliko, ki jo je nosil pod sraj-
co; drugi prav tako ni kazal, da
bi bil živ. Ob sebi sta imela češ-
ki mavzerki, izdelani v Pragi, in
tornistra. Legionarji so pobrali
obe puški ir[ en tornister, v tem
ko so drugega pustili na mestu.
Nato je patrulja krenila proti
bunkerju. Hoteli so se spraviti
že v postelje, ko je prišel neki
poročnik in poklical Jeršeta.
—	Jerše, pridi sem! je rekel.
—	Prosim gospod?
—	Puški ste prinesli, kje je pa
še en tornister?
—	Pustili smo ga na mestu.
—- Takoj nazaj!
Morali smo se vrniti, poročnik
pa jim je dodelil še enega itali-
janskega seržanta. Bilo jih je
strah, kajti pričakovali so, da so
medtem prišli do mesta obeh
ustreljenih že njuni tovariši, ki
jih bodo pobili ali ujeli. Toda fco
so prišli do tja, ni bilo nikogar.
Gverilec, za katerega . so prej
mislili, da je mrtev, je bil še živ.
Italijanski seržant ga je »milost-
no« ustrelil. Nato so ga skupaj s
tornistrom odnesli.
Naslednji dan po sedmi uri
zjutraj ni smel nihče več strelja-
ti. Bilo je premirje. Premirje, ki
je terjalo zelo veliko človeških
žrtev.
Skupina legionarjev
v Vietnamu
šolski zvonec je v prvem polletju zadnjikrat zazvonil, šolska vrata so
se za nekaj dni zopet zaprla. Nastopile so počitnice. Snega je dovolj
in prav gotovo imate sankanja in smučanja na pretek. Foto: F. Jarac
STE BILI NA OKRAJNI
PIONIRSKI KONFERENCI?
Če pridno berete Celjski tednik, po-
tem ste v prejšnji številki prav go-
tovo našli zapis o tem, da je bila v
Celju prva okrajna pionirska konfe-
renca. Na njej se je zbralo okrog
šestdeset pionirjev in pionirk z vse-
ga našega okraja, ki so poročali o de-
lu pionirske organizacije v svojih
občinah. Mi smo se na konferenci
marsikaj naučili, pa tudi o delu pio-
nirskih odredov smo zvedeli veliko
zanimivega. Tako zdaj vemo, da je v
celjskem okraju 173 pionirskih odre-
dov in da lahko pionirsko organiza-
cijo prištevamo med najdelavnejše
organizacije pri nas.
Pionirji iz Velenja so na konferenci
pripovedovali med drugim tudi o svo-
ji pionirski komuni. Pionirji iz Šmar-
ja so omenjali delo pionirske orga-
nizacije iz Podčetrtka, o kateri smo
tudi že pisali v našem časopisu. Saj
se še spomnite, da imajo tam pionirji
svojo knjigarno, svojo pošto, več
krožkov, radijsko postajo itd.? No,
ker pa na konferenci le niso vsi mogli
vsega povedati, vas vabimo, da nam
o delu v svojih pionirskih organiza-
cijah pišete v Radovedno malho. Mi
vam želimo pri delu veliko uspehov
in prepričani smo, da bo tudi letošnje
leto, ki za vas poteka v znamenju
»Dvajset let v svobodi« — to je geslo
.letošnjih pionirskih iger — prav tako
plodno kot je bilo preteklo.
M PRAGU NOVEGA LETA
Spet je za nami leto. Leto uspehov,
napredka in podvigov.
Ob novem letu nismo pozabili na
silvestrovanje. Nekateri so pričakali
novo leto v gostinskih lokalih, ob te-
levizijskih sprejemnikih, nekateri pa
kar v postelji.
Tudi v šoli smo proslavili prihod
novega leta. Zbrali smo se v lepo
okrašeni učilnici. Na lučeh so se svet-
likale zvezdice, table so bile poslika-
ne z pravljičnimi osebami, pred tab-
lo pa se je šopirila novoletna jelka
iii bahavo razkazovala svoje okraske.
Harmonikar Marjan nas je spravljal
v dobro voljo. Preden smo se razšli,
smo si dejali: »Nasvidenje prihodnje
leto!«
Tudi doma smo imeli novoletno jel-
ko. Pod njo so se kopičila darila,
vsak član družine je bil obdarjen.
Po politični strani paje bilo leto
1964 močno ogroženo za mir. Grške
in turške oblasti so se bojevale za
Ciper, v Leopoldville se je vrnil Moiz
Combe in s svojimi plačanci neusmi-
ljeno mučil upornike; v Kongu je bila
agresija belgijskih padalcev, v Bonnu
so mnenja, da ne bodo več preganjali
fašističnih zločincev, bili so boji v
Južnem Vietnamu, eksplodirala je ki-
tajska atomska bomba itd. Upajmo,
da leto 1965 ne bo tako ogroženo.
V novem letu želim vsem veliko
zdravja, sebi kolo, očku, mamici in
bratu pa naj se izpolnijo skrite želje.
Boško Zorko,
Dečkova 25, Celje
Vi razumel
Matjažu v šoli večkrat trda prede. Ko ga
je učitelj vprašal, naj našteje nekaj Jurčiče-
vih del, je Matjaž dolgo molčal. Sošolci so
mu pomagali. Nekdo mu je prišepetal Dom-
na, drugi Desetega brata, Matjaž pa je bil
kakor gluh. Navsezadnje je zašepetal še Ma-
tjažev sosesd: »Tihotapci«. Matjaž pa, ki si
je menda tisti dan pozabil umiti ušesa, zine:
»Tiho vrabci!« Razred se je zasmejal, učitelj
pa je Matjažu zapisal cvek.
Vera Krajne,
Okonina,
Ljubno ob Savinji
Ka] delamo med
počitnicami ?
Prejšnji teden smo imeli na naši šoli te-
lovadno tekmovanje. Tekmovali smo najboljši
iz sedmih in osmih razredov. Od štirinaj-
stih sem bila šesta, iz našega razreda pa
prva. Dobili smo tudi vlečinco za smučarje,
za poletje pa se nam obeta še bazen. Tisti,
ko smo doma blizu Voglajne, že znamo pla-
vati.
Zdaj imamo počitnice, da si malo odpo-
čijemo. Potem bo treba namreč še bolj po-
prijeti za učenje. Pri nas se vsi smučamo,
tudi sestra, ki je stara osem let. Imamo pa
tudi sanke, ki zdaj že ne pridejo več v po-
štev. Brat je hodil v smučarski tečaj in zdaj
nas uči smučat.
Tudi na ptice nismo pozabili. Zbili smo
jim krmilnico in zdaj jih z veseljem gleda-
mo, kako »hodijo zobat. Ko bo topleje, nam
bodo hvaležno pele pesmice.
Jožica Kolac,
Rifnik 6. Šentjur pri Celju
DRAGI MLADI BRALCI!
E j, ej — je vaša tetka zasto-
kala, ko je pregledovala mapo
Z dopisi za Radovedno mal-
ho. Se že vidi, da imajo otro-
ci počitnice«, sem dejala. Ve-
ste, te dni je prišlo v uredni-
štvo tako skromno število va-
ših pisem, da sem kar v skr-
beh. Kaj je vendar z našimi
mladimi prijatelji? Je res, da
so tega molka krive počitni-
ce? če je tako, bom kar jezna
nanje. No, saj ne mislim za-
res. Privoščim vam čim več
belega veselja, prijetnih dni
in zabavnih dogodivščin —
vendar zato še ni trebua tako
pozabiti na Radovedno mal-
ho, kajne? Zato upam, da bo-
ste to kmalu popravili in nam
Že jutri napisali pismo o tern,
kako preživljate svoje počit-
nice, ' kakšni so bili polletni
uspehi in kakšne načrte imate
za prihodnje mesece. Velja?
Vsem tistim, ki so nam pi-
sali, prisrčna hvala, vsem
ostalim pa lep in topel po-
zdrav.
Tetka urednica
TAM ZA VASJO
Tam za vasjo
otrok je polno.
Vsi imajo sanke in smučke,
na sebi pa tople bele kožuščke.
le sanke drvijo po snegu,
fantičev se nekaj drsa po ledu.
Eden leži, drugi kleči,
kajti že vsakega nekaj boli. ^
Martin Krajne,
osn. šola Žalec
SKOZI SVINČENO TOČO
Svet je velik, včasih pa tudi ne (posebno če se pišeš Martin Bormann)
нијмшдлтадшшш
OD SAMOSTANA DO SAMOSTANA
Ko sem jo vprašal, če je mo-
goče, da se je zmotila, je odvrni-
la: »Da, toda samo v primeru, če
je Bormann imel dvojnika! Pre-
pričana sem, da je bil ali Bor-
mann ali njegov dvojnik. Tret-
je možnosti ni, kajti Bormanna
sem odlično poznala.«
Tu ne gre za to ali naj verja-
mem tej ženski ali ne. Gre za
to, da je to pričevanje edine o-
sebe in ga zato lahko smatramo
kot dokaz. Kar zadeva mene
osebno, ji bom verjel vse dotlej,
dokler ne bo dokazano nasprot-
no. To pa pomeni, da smo prišli
na sled Bormannu v Italiji po
njegovem prehodu avstrijskih
alp.
Vprašanje, ki sledi, je v tem,
kam je Bormann odšel ' iz Bol-
zane v času pred ali po smrti
njegove žene? Tu nas na novo
sled pelje zgodovina Borman-
nove družine. Omenil sem že,
da je Bormannova žena pred
smrtjo določila za vzgojitelja
otrok katoliškega duhovnika.
Prav to nas preseneča-. Zakaj?
Preprosto zato, ker sta bila Bor-
mann in njegova žena prote-
stanta. In ne samo to. Protestan-
tizmu sta pripadala le formalno,
v resnici pa sta bila borbena
ateista oziroma fanatična prista-
ša nacističnega neopogamzma. Za-
to je Bormann bolj kot vsi drugi
firerjevi podaniki podpiral bor-
bo proti cerkvi. Temu je naspro-
toval celo sam Goebels, ker je
menil, da si Nemčija ustvarja s
tem nasprotnike prav v času, ko
se bori za življenje in smrt.
V zadnjih mesecih vojne sta
Borman in njegova žena v pis-
mih na mnogih mestih izražala
mržnjo do »strupa židovskega
krščanstva«. Ce imamo to pred
očmi, je čudno da je nekaj tre-
nutkov pred smrtjo zaupala
vzgojo svojih otrok krščanske-
mu duhovniku!
Kako naj si to pojasnimo? Na
prvi pogled se nam nudi neko
psihološko pojasnilo. Toda to še
ni dokaz. Dokaz ali vsaj hipo-
teza je v nečem drugem. Vsi, ki
so proučevali beg nacistov j>o
zlomu rajha, vedo, da jim je
zlasti italijanska katoliška cer-
kev nudila lepe možnosti. V sa-
mostanih niso nič spraševali,
pač pa so imeli nacisti v redov-
nikih celo sodelavce. Znano je,
da je Vatikan izdajal ¡»begunske
pasporte«. Sam Eichmann ga
je dobil. Zakaj se ne bi mogel
podobhega kanala poslužiti tudi
Bormann?
Če izhajamo iz predpostavke,
da je Bormannu resnično uspe-
lo priti v Bolzano in da so mu
pri odhodu iz mesta pomagali
predstavniki katoliške cerkve,
tedaj je povsem zanesljivo, da
se je dogovoril z ženo (takrat
že bolno), da v primeru smrti
zaupa otroke cerkvi.
V takih okoliščinah ne bi bilo
prav nič presenetljivo, če bi iz-
vedeli, da je Bormannu uspelo
priti v poslednje zatočišče na-
cistov v Južno Ameriko. Zato
hipotezo, cía je Bormann še živ,
ni mogoče zavreči. Treba je ve-
deti, da je bil mnogo mlajši od
Hitlerja iñ bi danes imel 64 let.
KONEC
HITLERJEV PES
ŽIVI
DOMNEVE BRITANSKEGA ZGO-
DOVINARJA TREVORJA ROPERJA
SO POTRJENE
Mefisto tretjega rajha je živ. O tem
ni prepričan samo hessenski vrhovni
tožilec s pravosodnim ministrom Lau-
ritzenom, ampak še marsikdo, ki ve
več kot zahodnonemški pravosodni
krogi.
Izraelski agenti niso mirovali niti
trenutek, odkar je Bormann leta 1945
izginil brez sledu. Medtem ko so se
po svetu širile najrazličnejše, često
protislovne vesti, (Bormann je že
osemkrat umrl, videli so ga celo v
Sovjetski zvezi in v ZDA) so Izraelci
vztrajno iskali pravo sled; kaže, da
so jo ob koncu lanskega leta našli.
Po vsej verjetnosti vodi v Paraguay,
kjer živijo številni nacistični zločin-
ci, med njimi najbrž tudi taboriščni
zdravnik Mengele, in uživajo zaščito
paraguayskega predsednika Alfreda
Stroessnerja. Različne vesti o Bor-
manovi smrti iz let 1959 in 1960, (po
katerih naj bi bil umrl v Rimu, v
Buenos Airesu, Asuncionu itd.) so si
izmislili njegovi nacistični privržen-
ci, da bi preslepili zasledovalce.
Že dvajset let straši prvi lakaj Hi-
tlerjeve pisarne po svetu. Za hip se
pokaže v Italiji in izgine; videli^so ga
v Španiji, v Združenih državah, v ju-
gozahodni Afriki, kjer je baje danski
novinar Björn Hallstroem z njim celo
govoril, v Maroku, v Peruju, v južni
Argentini in celo v neprehodnem
Matto Grossu. Beži in se skriva, toda
obroč okoli njega postaja vsako uro
ožji. Februarja lani je perujska po-
licija alarmirala svoje posadke ob či-
leanski meji; bili so mu že tik za
petami, a je izginil v bližini mesta
Arica. Equador, Panama, Nicaragua,
Paraguay. V Panami je nemški novi-
nar Bernd Ruland govoril z Mr. Mil-
lerjem, izraelskim agentom, ki mu je
pokazal Bormannovo fotografijo, po-
sneto s teleobjektivom: »Bormanna
bomo ujeli, prej ali slej...« Mogoče
bo že jutri poletelo posebno letalo
izraelske tajne organizacije za odkri-
vanje vojnih zločincev iz Južne Ame-
rike proti Izraelu s potnikom Joséjem
Pessaom, alias Martin Bormann. V
Zahodni Nemčiji bodo nacisti spet ro-
govilili in se, če bo zakon o rehabi-
litaciji vojnih zločincev obveljal, skli-
cevali na ta sramotni paragraf z ab-
surdno trditvijo, da so Bormannovi
zločini zastareli. Ponovila se bo ko-
medija protestov in smešnih zahtev,
da spada zločinec pod kompetenco
zahodnonemškega pravosodja. Toda
Izrael mu bo sodil, kakor je sodil
Eichmannu.
ZADNJI TEDEN
Kriza v Združenih narodih
Še vedno traja. Poizkusi ge-
neralnega sekretarja U Tanta,
da bi jo prikazal kot posledi-
co neizpolnjevanja finančnih
obveznosti posameznih držav,
so propadli. Danes že javno
govorijo in pišejo o resničnih
vzrokih, ti pa so politični. Slab
posluh velesil, da bi se spo-
razumele o poglavitnih vpra-
šanjih, kot so razorožitev, pre-
nehanje vseh atomskih poiz-
kusov, se pravi tudi pod zem-
ljo, likvidiranje vojnih oporišč
na tujih ozemljih, prenehanje
s hladno vojno in vsemi obli-
kami kolonializma, so resnič-
ni vzroki. Izstop Indonezije in
stalno odbijanje sprejema Ki-
tajske v OZN celotno krizo
samo še pospešuje. Zaradi for-
siranja umetnega vzroka —
finančnega deficita pa je sve-
tovna organizacija v situaciji,
za katero lahko rečemo, da je
omrtvičila praktično vsakršno
delo. Programe posameznih
skupščin sploh ne morejo iz-
vajati, celotno delo je onemo-
gočeno in le varnostni svet, ki
je tako vzbudil toliko naspro-
tujočih komentarjev, zaseda.
Takšno stanje je zelo nezdra-
vo in omogoča samovoljne
zaključke in tudi ukrepe, ki
niso v skladu z duhom Listine
Zdrženih narodov. V kolikor
ni prav takšno stanje želja ne-
katerih vodilnih članic, se bo
stvar v kratkem uredila. V
nasprotnem primeru pa> čaka
OZN zelo kritično obdobje.
Sestanek De Gaulle — Er-
hard je končan. Vsi razgovori
so bili zelo konspirativni. Kar
je javnost do sedaj izvedela,
je le lakonsko uradno sporoči-
lo, ki pa zelo malo pove. Prav
ta zadržanost v informacijah
pa nam je lahko tudi infor-
macija, da so bili razgovori
velikega pomena, toda ne pre-
več plodni. Podobni interesi
in enak strah obeh partner-
jev ne dovoljujejo senzacij. Za-
upanja še ni, posebno ne na
francoski strani. Atomska obo-
rožitev Zahodne Nemčije ne
gre Franciji v račun. Trgovin-
ska izmenjava in vsi podobni
dogovori pa so tempirani na
njihovo realizacijo šele v letu
1968.
Ustoličenje predsednika ZDA
so opravili s pompom in pa-
radami, ki so značilne za za-
hodni svet. Govor, ki ga je
predsednik imel ob tej prilož-
nosti, naj bi bil težko priča-
kovana deviza za vse politike
zahodne demokracije kakor
tudi za vse Američane. Vsi,
ki so pričakovali jasen kurz v
zunanji politiki, so rahlo ra-
začarani. Vodja zahodne pol-
oble ni o tem vprašanju spre-
govoril tako kot so nekateri
Želeli. Prav v tem pa je tudi
ves smisel govora, kajti John-
son je pustil odprto pot za
vse morebitne okoliščine, ki
lahko še nastopijo v tem ne-
mirnem času. Veliko več go-
vorne sposobnosti je posvetil
domačim razmeram in pers-
pektivi notranje ureditve ZDA.
Tu so jasni koncepti. Nakazal
je nevzdržnost diskriminacije
črnskega prebivalstva in od-
ločno postavil to vprašanje v
ospredje. Socialna vprašanja,
ki zadevajo 20 odstotkov ame-
riškega naroda, želi rešiti čim-
prej. Vprašanje znanosti, pro-
svete in kulture se postavlja
v njegovem govoru kot nuja,
ki zahteva takojšnjo rešitev,
če nočejo odgovorni, da posta-
nejo ljudje avtomati. V sploš-
nem je slavnostni govor zve-
nel kot opozorilo, da bi samo-
zadovoljstvo, domišljavost in
občutek ekonomske in vojne
moči lahko Ameriko izoliral.
Življenje Sira Wins tona
Churchilla je končano. Ne sa-
mo Združeno kraljestvo Veli-
ke Britanije, temveč ves svet
je izgubil z njegovo smrtjo
človeka, ki ga zgodovina
bo mogla pozabiti. Res, da je
bil Anglež v vsem svojem bi-
stvu, toda bil je tudi in pred-
vsem človek, ki je znal ceniti
dobro in sovražiti zlo. Spošto-
val je idejnega nasprotnika,
če je bil ta pri svojem delu
in izvajanju dosleden, pošten
in načelen. Njegov delež Prl
uničenju nacizma je ogromen
irt prav v tej gigantski borbi,
ki ni odločala samo o usodi
njegovega riaroda, pač pa vse-
ga sveta, je hvaležnost, ki rnu
jo človeštvo dolguje — neiz-
merna.

TSR-2 NOVI BRITANSKI UNIVERZALNI
SUPERBOMBNIK Z DVOJNO ZVOČNO HI-
TROSTJO, ZMORE VIŠINO DO 15.000 ME-
TROV, VELJA PA 14 MILIJONOV DOLAR-
JEV. ZA 140 TEH LETAL BO BRITANIJA
PORABILA 2 MILIJARDI DOLARJEV, KAR
BO OBČUTNO OLAJŠALO ŽEP BRITANSKE-
GA LEVA. DELAVCI BRITANSKE LETAL-
SKE INDUSTRIJE SO DEMONSTRIRALI —
GROZI JIM BREZPOSELNOST.
APEL TREH INDONEZIJI
POSLANICA NASERJA, BANDARANAIKE IN TITA
O pravem času in od najbolj po-
klicanih je odšla pisana beseda v
Džakarto. Predsednik ZAR Naser,
predsednica Ceylona Bandaranaike
in naš predsednik Tito so tovariško
spregovorili z dolgoletnim sodelav-
cem, predsednikom Indonezije Su-
karnom. Nemogoče je že sedaj go-
voriti o uspehu poslanice. Toda dej-
stvo, da je apel prišel s strani, od
katere je mogoč le dober namen
brez vsakršne skrite misli, jamči
vsaj minimalen uspeh. Gesta treh
voditeljev, ki vsi uživajo v svetu ve-
lik ugled kot pošteni in resnični bor-
ci za mir, je dala močno vzpodbudo
vsem, ki želijo, da ta dežela ostane
še naprej članica OZN. Zelo težko
bo Indoneziji odbiti agrúmente, ki
jih navajajo trije državniki. Še težje
jih bo nadomestiti s takimi, ki bi
opravičevali izstop iz OZN. Eno ali
drugo pa bo bližnja prihodnost raz-
jasnila. Za nas je važno to, da je
zopet prav naša država in njen vod-
ja Tito prešel v odločilno akcijo re-
ševanja tako važne institucije kot
so Združeni narodi, kakor tudi, da
prav on razume težak položaj in vso
krivico, ki je bila storjena Indone-
zi j i ter ji skuša s svojim ogromnim
ugledom pomagati, s tem pa prav-
zaprav stabilizirati mir v svetu. Pri-
znanja in zahvale, ki prihajajo z
vseh delov sveta za to akcijo, so
iskrene in upravičene. Če sploh lah-
ko kdo poravna spor, so to gotovo
prav ti trije izkušeni voditelji. In
še to, če bi sploh s kom na tem ni-
voju predsednik Sukamo hotel de-
batirati, potem gotovo le z njimi.
M. R.
ŽEBLJIČKI IZ PLASTIČNE MASE
Inštitut za plastične mase v Var-
šavi je proizvedel novo plastično
snov »Bistan«, ki ima nenavadne
lastnosti. Primeren je za izdelova-
nje žebljičkov, ki so enako trdni kot
običajni. Ker pa je nova masa zelo
draga, je nikdar ne bodo proizva-
jali množično.
Isti inštitut se ukvarja zdaj z no-
vim plastičnim materialom, ki ve-
liko obeta. Nova snov »formon« bo
primerna za posamezne strojne de-
le in za plastično galanterijo. Od-
likuje jo mehanična trdnost, dolga
doba trajanja, odpornost proti ke-
mičnim topilom in visokim tempe-
raturam ter možnost različnega
barvanja.
BISTVENA RAZLIKA
#	Možje hočejo po vsej sili
prvo doživetje pri trinogih
ženah.
#	Ženske so veliko bolj
praktične, one hočejo biti
zadnji roman enega samega
moškega.
29. 1. 1965 — št. 4
Časopis je ustanovil okrajni odbor
SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do-
ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik«
in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja-
nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči-
ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske
Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri
Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. —
Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured-
nik; Drago Hribar, odgovorni ured-
nik; Borivoj Wudler, tehnični ured-
nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in
Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet-
kih. Izdaja in tiska ČP »Celjski tisk«.
Uredništvo in uprava: Celje, Trg V.
kongresa 5, poštni predal 152. Tele-
fon: 24-23. Tekoči račun 603-11-1-656 —
Cena posamezne številke 30 din. Let-
na naročnina 1.200 din; polletna 600
din; mesečna 100 din. „Inozemstvo
2.400 din.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Posoda za
vodo. 7. Govornik, besednik,
(množjna). 15 Čuk, sova. 16.
Žensko ime. 17. Pamet. 19.
Moško ime. 20. Alkoholna pi-
jača. 21. Enote el. upora. 23.
Tečaj. 25. Prebivalec azijske
države. 27. Bolan (angl.). 28.
Luka v Sredozem. morju. 29.
Faraon. 30. Del besede Tiara.
31. 13. in 15. in 14. črka abe-
cede. 33. Polmer. 34. Grm.
36. Toplo pokrivalo. 39. Mi-
limeter. 40. Del dolge volne-
ne rokavice (tur.). 42. Gora
v Turčiji. 43 Pripadnik ho-
land. priseljencev v Južnoaf-
riški Uniji. 44. Narodna re-
publika Hrvatska. 45. Latin-
ski veznik. 46.' Del konjske
opreme. 48. Deček. 52. Pod-
redni veznik. 54. Vzročna zve-
za. 57. Kost v skeletu. 58. Tu-
je žensko ime. 60. Sveta in-
dijska rastlina. 61. Kemični
/lak za iridij. 62. Starogrške
izobražene priležnice. 66.
Predpona, ki v zloženkah ka-
že na odnos z živalskim sve-
tom. 68. V monarhističnem
sistemu skupina dvorjanov,
ki s svojimi intrigami ško-
duje ali koristi državi. 70.
Žensko ime. 73. Po verovanju
starih Rimljanov varuhi hiš-
nih ognjišč. 74. Reka v se-
verni Italiji. 76. Jahaški klub.
77. Trak iz zlata ali srebra,
ki se daje na obleke zaradi
okrasa. 78. Reka v Nemčiji.
79. Petje (nem.). 80. Mesto na
Finskem.
Navpično: 2. Igralna karta.
3. Afriška ptica. 4. Hlevski
odpadek. 5. Posoda za umi-
vanje. 6. Eskimska športna
bluza. 7. Zanos, velika raz-
draženost. 8. Monaški princ.
9. Tuje žensko ime. 10. Ka-
zalni zaimek. 11. Vrhunski
japonski telovadec. 12. Angleš-
ka bolezen.. 13. Mjrno so-
žitje. 14. Agregat v meta-
lurgiji. 18. Uslužbenec na plov-
nem objektu. 22. Vrsta pokli-
ca. 24. Ročna svetilka. 26.
Tuja valuta. 32. Mlada krava.
34. Javna hiša. 35. 18.in 13.
črka abecede. 37. Sečevod. 38.
Oče. 40. Hrvat, ban (1889-1903)
fon. 41. Alkalijski element in
lahek plin. 43. Božislava. 47.
Lahka kovina okrajšano. 48.
Poklic. 49. Predpona, ki v
zloženkah kaže* odnos do zrač-
ne ali letalske tehnike. 50.
Kemijski element. 51. 6. in
16. črka abecede. 52. Izmer-
jena točka na zemeljski po-
vršini. 53. Element iz vrst
lantanidov. 55. Upravni odbor.
56. Elitne formacije okupator-
skih sil. 58. Arktični glodalec.
59. Pevni del recitala. 6?..
Brodnjk umrlih v podzemlju.
63. Propelerji. 64. Znak za hi-
trost. 65. Socialistična zveza
Jugoslavije. 67. Kisik. 68. Do-
mači film. 69. ATEM. 71. Če.
72. Edison. 73. Izrastek na
glavi. 75. Elson; prve »črka.
77. Germani j.