X" T* r nk^ podporne jednotb Velike množic« ljudstva in dele »arije od drugod v izprevodu Oncaniziraai delavci v Madi-Bonu pustili delo la korakali za preminulim prijateljem. Izkazu, je zadaje laaU v kapitolu in na pokepaflttu. Mehiški I predsednik CaBee je poalal krasni vene*. r. ——-Madison, Wis^ 22. jun. — Ma-dison je danes popoldne pokopal Roberta M. La Folletta. Takega pogreba še ni videlo glavno me-ito niti država Wiaconain. Ljud itvo je dostojno izkasalo nyoje Du voditelju in boritelju zadnjo bit. . . Tisoči so spremili La Folletta k zadnjemu počitka. Centralni idbor delavskih strokovnih unij je sklenil) da člani dvaindvajsetih krajevnih unij v Madisonu puste delo ob enajstih in se pridružijo pogrebcem. Vse delo v mestu je počivalo in vsi prebivalci so šli za pogrebom. Pogrebni obredi so bili zelo priprosti in bolj civilni kot ver-aki. Pričeli so ob eni popoldne v rotundi kapitola, kjer je pokojnik ležal na javnem mrtvaškem odru odkar je bilo truplo pripeljano iz Washingtona. Dr. A. E. Hayden s čikaške University Di-vinity School je vodil obrede in jovoril poslednje slovo/Dva pevska zbora ata pela žalpstinke. Obredi so bili zaključeni s pesmijo "Amerika." V izprevodu na pokopališče je (jedila nepregledna Vrstva avtov mrtvaškemu vosa. V kpn (resni delegael jI tovariša na njegovi zadnji poti, 10 bili ftenaVorji Burton K. Whee-ler iz Montane, Norris iz Nebra-ske, Broolchart iz Iowe, socialistični kongresnik Victor L. Berger in drugI. Vse javno uredništvo iz kapitola, poslanci državne legislature in neštete delegacije iz Milwaukeeja ter drugih wisconsinskth mest so bile v po-vorki. Dolga vrsta avtov je bila naložena z venci, ki so bili zadnje dni skoraj napolnili rotundo naokrog mrtvaškega odra v državni palači. Tekom noči od sobote na nedeljo sta prišla dva železniška vozova vencev. Iz te ogromne mase vendfev je bflo mogoče izbrati in notlrati le nekaj in med temi je bil krasni venec z rdečim trakom, na katerem je bil napis z zlatimi črkami: "Velikemu Amerikancu in boritelju zs ljudstvo. Elias Plutarco Cal-les, predsednik republike. Mehike." • Bojevnik Bob La Follette je lejfel v grob, toda njegov boj se nadaljuje. , mmmmmmmmmmm—' 10,000 POSETILO SOCIALISTIČNI PIKNIK. . Pregled Jamih ia- . . CMftSV ■ «»■•. i* Amerika. La Follette pokopan v Madisonu ob velikanskem spremstvu. Slovenski rudar ubit v Wal-»enburgu, Colo. Vlada poroča, da "so čikaške mesnice nesnažne. Na smrt obsojeni morilec zaklan v ječi. Po svetu. Velike stavke v kitajskih pri staniščnih mestih. Trockij izjavlja, da sovjeti ni so odgovorni za kitajske dogod ke. (Podrobnosti glede komunistič nega puča v Chilu. Rifijanska ofenziva proti Francozom. Papež je ojltel fašiste. Slovenki radar «Mt Jakob Stemberger, član S. N. P. J. In druga dva rudarja žrtve eksplozije v Walsenburgu, Co-lorado.' ago, HI., torek, 23. junija (Jum> 23), 1925. »reviiii (ef In aertUe liea. Aet ef Oet. S, lStf, eeth«H>e4 ea dane 14. ISIS. KIPESJE M : KITAJSKEM SE NUALJIJE Kebelnl dijaki in delavci sahte-vajo prelom z Anglijo. Kitajci » Moekva, 22. jun. — Na brzo-_ . lavno vest iz Pariza, da je sena- bi radi videli, da Amerika po- 4©r King iz Amerike izjavil, da kaže svoje karte. Izgredi ki-tajaklh dijakov v Pariza. Walsenburg, Colo., 22. Jun. — (Izvirna brzojavka Prosveti.)— Sporočam vam žalostno novico, da je kapitalistična požrešnost žopet zahtevala tri žrtve. Dne 19. junija ob petih popoldne je )ila eksplozija v premogovniku Gordon Coal Co. in trije rudarji so mrtvi. Jakob Štemberger, Član društva Srebrna Gora št. 299 S. N. P. J., je ena žrtev, drugi dve sta Angleža. Na površje so jih pripeljali ob enajstih zvečer, — 'Vank Tomšič. Maaj delavcev ia vat pri* vsi sedanji* dogodki na Kitaj skem so delo Moskve in da mu je Trockij ob Času njegovega Saagaj, 22. jun.—Molk Zdru- (Ptingevega) oblaka Rusije sam d«tfal, da bo sovjetska Rusija mobilizirala Kitajce proti Evropi in Ameriki, je Leon Trockij včeraj izjavil sledeče: "Ako je ameriški senator King res rekel, da sem mu jaz povedal, da cilj sovjetske vlade je, ženih držav v sedanji kitajski krizi je povzročil nezadovoljnost v kitajskih krogih. Voditelji kitajskega gibanja proti japonskemu in angleškemu imperijuliz-mu bi radi vedeli kakšno stališče zavzema Amerika glede se- danjih dogodkov na Kitajskem, dvigniti Kitajce proti Evropi in Izjava senatorja Boraha, Aa je ameriško ljudstvo proti interven- ciji, je naredila na Kitajte do- trebuje evropejsko in ameriško ber vtis* Položaj v Sangaj u je bres ma- toija je po ^voji poziciji lahko lega neizpremenjen. Včeraj nI bilo izgredov. Stavtfk 200,000 kitajskih delavcev se nadaljuje. • l^ondon, 22. jun. — Brzojavka iz Tientaina se glasi, da je 1000 Cang Tso-Linovih vojakov rebe-liralo v Cengsienu. Puntarii so razdejali postajo Peking-Mukden železnice in po kvatkem boju s lojalnimi četami so pobegnili proti Mukdenu. Hongkong, 22. jun. — Iz Antona javljajo, da je bil v ondot-nih včerajšnjih izgredih proti t\i-jezemcem ubit neki Japonec Stavka domačinov v Hongkongu taerike." Taka je nova gospodarska politika železniških dntlb. Chicago. — 10,000 člkaških socialistov in simpatlčarjev je v nedeljo popoldne poeetllo vsakoletni piknik stranke v Riverview parku v prid socialističnemu ti-oku. Navzočih je bilo kakih sto Slovencev. Wal ter Thomas Je govoril o napredovanju socialistične strani k" v Ameriki. V svojem govoru je spomnil tadi »La Folletta " koč: "Amerika je izgubila velikega moža. La Follette je bil voditelj ljudstva in zgodovina mu odkaže mesto poleg Lincolna in VVaahlngtona." J« Uuis Mara, vnuk Karla Marti in bivši poslanec v nemški zbornici, je govoril o socialističnem gibanju v Nemčiji. Originalni rokopis Tisoč la ene ao«" najden. Berlin, 22. Jon. — Javljajo, da Je hO v nicl v I>enlngradu »lni rokopis Tieoč In Itokopis je v perzijskem »n profesor Narr ga je kot U.),^ Maes iS Ml V 15. Cklcago, III. —.Leland Olds za . P. — Več visoko plačanih u-radnlkov in bossov pa manj produktivnih delavcev je ekonomija, katero prakticirajo lastniki železnic, ako je poročilo meddržavne trgovske komisije s statistiko vred resnično. Poročilo sa marec pokazuje, da je število mezdnih delavcev, ki jih zaposlujejo železnice, padlo za 87,999, ali dva procenta več kakor lansko leto. Število uradnikov, vleo; ko plačanih članov železniških štabov pa se je povečalo za 208, kar je več kakor en procent Železnice so potrebovale za 410,824 ur manj dela na dan od produktivnih delavcev, dočim so nudile za 1,798 sr na dan več dela za visoke uradnike. ■Od meseca februarja na marec so znižali število delavcev po delavnicah in popravljalnicah za 5,208^k> števila 18,822, dočipi je število zaposlenih sprevodnikov in strojnikov padlo sa 7,528, kar je za 18,878 manj kakor lansko leto. Ns podlagi teh odslovi-tev je preračunano, da so železnice plačale svojim delavcem letošnjega marca za |1,439,887 manj mezd kakor lani. ■ Povprečne mezde, ki so jih železnice plačale meseca marca, pokazuje Jo za spoznanje velik pri-dobitek, ako se primerjajo z lanskimi. Za vse uslužbence Je bila povprečna mezda po $188 za marec, dočim Je bilo lani le $187. Prejemali pa so sledeče mezde v primeri z letošnjim In lanskim mesecem marcem. Pisarniški delavci so prejemali povprečno letos $125. Isni $124; delavci na progi lanskega marca $90, letos |92; delavci v popravljalnicah $127 letos, $126 lanf; telefonisti, postajenačelnikl, lani $124. l«tos $125; delavci In nadzorniki na ogibališčih. letos $187, lani $151; aprevodnikl in strojevodje, lani $189, letos $192. • Vsekakor železnice z odslsv Ijsnjem uslužbencev pokazuje jo čisto mal porastek v mezdah. VREME. Chicago ia okolica: V *r*do nestalno, morda deževno. Hf Izide ob 5:15, zaide ob 8:29, je Izbruhnila z vso silo. Angleške oblasti so napele vse sile, da pre-, prečijo nemire. Kanton, 22. jun. — Stavka kitajskih delavcev v Kantonu je v polnem zamahu. Vsi kitajski služabniki ho. zapustili inozemsko «*Sung, 22. jun. belegatje dijakov iz osemlnštiridesetih u-čelišč so tibslalf deputacljo k vojnemu ministru z zahtevo, da kitajska vlada takoj pretrga vse vezi z angleško vlado. Kitajska vlada Je v soboto odgovorilo na noto velesil, da ne more ničesar ukreniti za pomlr-jenje dežele toliko čaaa, dokler velesile ne poravnajo šangajske afere. Kitajska vlada vztraja, da so angleški policaji v ftangaju, ki so ubili 10 dijakov, izzvali sedanje krizo. Pariz, 22. jun. — Okrog sto kitajskih dijakov v Psrizu je Sinoči napadlo tukajšnje kiiajsko poslaništvo in prisililo klMjske-ta poslanika, da je podpisal izjavo simpatij do dijaške revo!te v ftangaju. Dijaki so nosiU nApi-se "Roke proč od Kitajske 1" Dol z angleško-ameriškim vmešavanjem 1" Policija je razgnala dijake ln enega aretirala. H Špekulanti z iHem aa aa PRVI POLETNI DAN Jfc ZAHTEVAL DEVET ŽIVLJENJ V CHICAGU., Chicago. — V nedeljo je bil prvi poletni dan po koledarju. V resnici Je bil solnčen, vroč dan Javna kopališča ln bližnje reke so bile polne kopalcev; ravno ta-ko so bili zopet ns polnjeni parki in gozdovi po okolici, kjer so se vršili nebrojni pikniki in Izleti. Ceste so bile natlačene z avtomobili in nesreče niso počivale. Avtomobili so ubili pet osel), dočim so štiri osebe utonil«. Med utopljenci je, tudi neki Nikolaj Romanovič iz Garyja, ki Je sedeč na bregu reke Calumet zaspal, ko je lovil ribe in v spanju je pwM v vodo. Druga žrtev y Charles Cihler, 1 ljuto branila sVojo postojanke Jn vojaki so morali oblegati vsako tovgrno posebej. Zadnjk tovarna se je podala v ban Enrifjue dne fi. junija. Poveljnik rdeče garde Girar« do je padel v bitki, predsednik, sovjeta je bil V uiot» NA SMRT OBSOJENI MORILEC UMORJEN V, JEČI. Chlcago. — Bernard GrAnt, Iti je imel bit! obešen IV aVgUsta radi rofkarskšffa umora, ne bo obešln. Grant je umrl včeraj za petimi rinami, katere mu je prl-sadjal z nožem Walter Krauser, njegov sokrivec« zmlnjo soboto zjutraj* ko so se jetniki sprehs-jsli v okrajni joči. O Krauserju pravijo, da ae mu . je znmšalo. Cim sta jetnika, ki aU AupaJ ubila policaja, kateri Ju je bil zaaačil pri ropu, i>rišla skupaj na sprehajališču, je Krauser planil na Granta s krikom: "Poznam tvojo Igro. Ti b( me rad ubil. Na. tU imaš. Zdaj ne boš visel." Krsuier pravi, da Je nož nalet v celici. Grsnt, smrtno ranjen, Je prosil zdrsvnike, ki so ga operirali, naj ga puste umre-ti, ker rajši umre zdaj kakor Čez nekaj tedftov na vešalih. MAČMILLAN ODRINIL NA ARKTIK. —. i * Monhegan leland, Me. — Do-nald B. MacMlIlan, ameriški |x>-lami raziskovalec, ja v nedeljo odpotoval s svojo škuno proti rtu Thomss llubbsrd, kjer se dvlgn«* v trsk ns svojem potš proti severnemu tečaju. Ker se Je Amundsen srpčno vrnil, Je MacMlIlan opustil progrsm iskanja. Držal se bo svojega prvotnega načrta. Njegov cilj nI severni tečaj, temvtf neznana zemlja nekje Jutnozapedno od tečaja. _ ___ Mueeollni lahko aam dekretlra postave. 1 Rim. 22. Jun. — Italijanski parlament je v solaito o polnoči zaključil zasedanje in au-ma in ilrtig« špekulantovsk« |ai/-daš«* ur prijatelj«* farmarjev. Pri r«/prrjdajl zadružnih delnic eo u|izku* za sovjetlzira-nje Železnic. NJ«g% zasluge so blls zanikane Ur vprizorjena Je bila ogromns j)ottlrJslna kampanja v svrho pridobi t vs Javnega sentlm«nta. Hl«dnjlč so porinili skozi kongres Ksch Cummln-sov zskon, ki j« nsjogromnejša *pod|iors v imnli-rnem Času. Ns ta način so bili pahnjeni v |K»lltično areno tudi železniški d¥-lavcl, kjer «• Je tudi izkazal Stori« pogumno. Njegovo stališče Je še vedno, da so Interesi fsrmar-jev in industrijskih delaveev skupni, zato Je tudi podvzemal korak«, da privedeta skupaj ta dva elementa 1'rogresivne zmage leta 1922 je v večini pripiaatl njegovi saalugi. Htrojnlk! mt bili vedno prednju strata vsakega lioja, ki ga J« vprisortla Konfe-renaa za progresivno laditlčno a kaljo. Ukrajini*a rrbelka uatreljeas. Berlin, 112. jun. — Maruška Tr« J ko, ki j« svoječaano vodila četo proatovoljcev v Ind! armadi generala Petljur« proti sov jo-tom, je bila v Noboto ustreljena v Kijevu s svojim častniškim štabom vred Msruška je shirala okrog eehr prasnoverne kmete, katerim je pripovedovala, da ao j! ie Marija pukasala la jI ok»> zala. da more voditi sveto vojna proti bol j še vikom. . _ S. 2 >, v Pit O SVE T IjRJJILO SIOVEKSKK NARODNI PODPORNE JK0N LASTNINA MI.OTENSKE NARODNE PODPOtllll JEDN ' • Cono po domom. aofcoplst m m Naročnin«: Z«viinJeno drUv« Hcaji na konjih takoj naskočili. Policaji so streljali, rudarji so imeli p* prazne roke in so ldjobtemu zmagali po kratkem boju. Izmed rudarjev je takoj eden obležal mrtev, drugI jo pa bil težko ranjen. Ko so policaji spoznali, da jo zhnje bitka izgubljena, so jo ubrali na vse strani. Kakih devet jih je pa prišlo rudarjem v pest, ki so jih s pestmi osuvpdi, da se zdaj zdra- ■ 11 i ......... RRDNUA. PiMaKki fchiri v ^amoljubje je silno razvilo pri kapitalistih. Njiih ,vijo v bolnišnici. niso človeskg življenja drugih nič vredna. Prav lahko in v miru bo živeK kapitalist v rsakošju in hladnokrvno zrl na ljudi, ki zanj. delajo, iyemu množe premoženje, pri tem pa stradajo in hodijo v obleki, ki jih »e varuje pred mrzlimi sunki burje ali pa žgočimi solnfyiimi žarki. In kadar razmere ustvarjajo t*ke ljudi, kaj vidimo? Na miljone in miljone ljudi živi v slabih in brlogom podobnih stanpvanjih, ob slabi hrdni in pri tem trdo delajo, a kapitalisti žive v hišah, ki so prevelike zanje, oq brezdelju in brezmemem uživanju/ Ljudje ki žive v tem razkošju ne mislijo nikdar na to, v kakšnih razmerah žive, ki jim množe njih premoženje. Sočutje imajo h svojim psom, mačko ali katerb drugo živaltjo, ki jo rade, da jim služi v zabavo, nimajo ga pa do delavcev. V manjših indtlstrijskih središčih se dogodi, da tovarnarji ne žive daleč od delavskih koč. Prš* mhko se prepričajo vsaki dan, v kakšnih razmerah žive delavci. Prepričajo so lahko, da nimajo zadostne brane, obleke in da jih tarejo še drufce nadloge, ki jim grene življenje. Kljub temu ostanejo podjetniki napram takim slikam človeške /bede trddsrčni. ,ln to je logično. Podjttniki v današnjem gospodarskem sistemu mislijo le nato, kar njim koristi, ln zanimajo se le za svoj lasten dobrobit Tovarnar ali podjetnik ni še nikdar vprašal samega sebe, ako bo delavec lahko pošteno preživel sebe in svojo družino z mezdo, ki jo je on določil. Za delavske mezde Wsst Park, O. — Jugoslovanom v tej nsselbini je najbolj pri srcu Jugoslovanski delavski narodni dom, ki stoto ga zgradUi nekaj lot nazaj. Bol ni poslopje bogvc kako veliko, ker je naaelr bina tudi majhna, vseeno pa silili namenu, radi katerega smo ga zgradili. Vsi pa Kalimo, da kda( v prihodnosti predelamo poslopje še v lepšo .stavbo. Ampak sa to je treba imeti denarja. In tako je direktorij sklenil IV^M^H^IHHHII, priMl IlUki semenj ns 4. In se on le toHko sanmia, da v*, kolikor manj prejmejoP- J«1««'t- Dobiček- mora« ■ w prid domu. Upamo, da se rojaki Is Cleve-landa in okolice udeleže v velikem številu naše prireditve, 4a nam pripomorejo do večjega u s)x»ha. Za to jih vabimo naj vljudne je, da pridejo na naš se menj. » FrChk Kosak. delavci v mezdah, toliko večji je njegov dobiček. Dalje ne sega ^njegovo zanimanje za delavske mezde. Vprifo lakih razmer, jAi prihajajo ljudje, ki ae oblačijo ravno Uko dobro kot kaplUlisti. Tudi njih lica ln roke ne kažejo trpljenja, s kakeršnlni so obdarovani delavci. Nekateri teh gosposko oblečenih in dobro raje nih ljudi pravijo, da razlagajo biblijo, drugi trdijo, da uče Kristovc nauke, tretji tolmačijo sure iz korana, četrti zagotavljajo, da se pogovarjajo z lluddho. Vsi skupaj pa naglašajo, da poboljšujejo ljudi iu odpravljajo sebičnost h njih. Eni opravljajo to delo že več tisoč let, drugi pa manj. Kakor hitro pa kdo tem gosposko oblečenim ljudem pove, da je treba spremeniti gospodarski sistem, da s&, odpravi sebičnost iz ljudi, pa soglašajo vai in takega človeka nahrulijo z brezvercem — socialistom, k! ne ver jame, da je sedanji gospodarski sistem nastal po božji volji. Nanj kličejo vse božje kazni in peklenake muke, medtem ko o tistih, ki odirajo in izkoriščajo delavce, govore .s,M»*Ujivo in jih slikajo tudi za vzorne drugim ljudem, ako jim Izkoriščevalci dobro plačajo za Izganjanje sehičnoali iz njih z jezikom in zmerjanje ljudi, ki so spoznali krhritnoM kapitalističnega družabnega reda, i brezverci. Tudi ti laganjalei sebičnosti s jezikom so sebičneži in produkt Sedanjih gospodarskih razmer. (F. L. I. S.) Dostikrat je čuti pritofee ttrspi novodollih prišeijenc da so jim na priseljeniški postaji bilj odvzeti vsi dokumenti; radi bi vedeli, kako* bi mogli dobiti nazaj tt svdje dokumente. Dejanski je stvar tska-le: Vsak inosemec, ki hoče priti v Združene države kot priseljenec, mora po novem priseljeniškem zakonu od 1. 1924 predložiti konzulu, ko $aprosi za vizo, po dva prepisa svojih osebnih dokumentov, kot so rojstno spričevalo, spričevalo o dobrem vedenju, vojaški dokumenti in vsi drugi dokumenti, ki so v navadi v dotični deželi. Med te dokumente bi »padalo tudi uradno potrdilo o razporoki. Poročni Ust ae sahteva od poročenih žensk. Konzul pridržuje po en prepis teh dokumentov. Vse druge dokumente, v kolikor jih smatra sa potrebne, konzul pripenja k priseljeniški visi in stavi, na ves akt svoj u-radni pečat. Ko inozemec dospe v smeri tto prisfeaEišč* 60 nj4*ov« priseljeniška viza izroči priseljeni-uradnikom. Privrščeni dO-enti gredo isto pot. Priselje- Delavci so bili zaradi tega napada tako razkačeni* da so se isti dan obiskali kompanijske prodajalne in so jih izpraznili. Slišal; sem, da se v drugih krajih ravno tako naredili. Dva dni kasneje so pokopali padlega rudarja. Priznati moram, da še nisem videl takega pogreba, akoravno sem že par let tukaj. Od vseh strani so-pri šli delavci, da iskažejo svojemu tovarišu zadnja čast, kl je padel za delavske pravice. Iz te slike lahko vsakdo sprevidi, kako se morji dandanes delavstvo bojevsti sa svoj kruh. Dostikrat morajo delavci to plačati s svojim življenjem. Pozdrav čltateljem. -r Frank Kup nlk. izvenkvotno vizo kot Žene oziro- a otroci ameriških državljanov, pridržani na priseljeniški postaji v svrtio nadaljnfega preiskovanja. Morali so ostati, na postaji od treh dni do dveh tednov. S vrha tega preiskovanja }e, da se vgotovi: 1) Da 11 oni, o katerem priseljenec trdi, da je mož ožiroma oče, je zares ameriški državljan, nastanjen v tej deželi; 2) da li priseljenec je rtanič-no tak Sorodnik dotičnega ameriškega državljana, kakor on trdi. O resničnosti teh podatkov so se pravzaprav že prepričali v Wa-ahingtonu, ko je ameriški držav-ljai vložil prošnjo (Form 683) sa prihod teh sorodnikov, na kar še le je bil amerišlfl; konzul pooblaščen, da izda izvenkvotno vizo. Vendarle izkušnja je pokazala, rila se vršijo prevare in zamene oseb, vsled Česar je treba dodatne previdnosti v sumljivih slu- Mib^HHHBIPBi Kaj naj se stori, 4a ne bodo Itaki sorodniki imeli nHfakih sitnosti in zamud na priseljeniškem otoku? Težko je dati nasvet, ki pod vsemi okolščiaami naj prepreči pridržavanje na priseljeni-' ški postaji. Vendarle sta tu dvh načina, da se v večini slučajih to prepreči. Ameriški državljan francookih postojank. Zavezniki kapitalistov so in zato nastopi laveden Na vzhodni strani froaU so delavec proti njih naukom ravno tako odprto in tdločno, F"«>soel odhtti rifijanske napa-kakor proti kapitalizmu, ki ustvarja za miljone In miljo-ne ljudi ptktaakc življenske razmere. ''Aa * . tmi^.1 prelomiti konzularni pečat ,to ne* morejo povrniti pri-sel jipneu nikakega dokumenta, ki je priložen k njim. Priseljeniške vize se ae hranijo na priseljeni-aiški postaj, marveč se pošiljalo V Washington na naturalizacij-skf urad, v arhivih katerega u-ohtaneia, da se vporabijo » da dotični , priseljenec ne poatati ameriški držav- tpga je popolnoma nepotrebno ohrniti.se na EUis Island ali enako priseljeniško postajo ln prositi ^a povrnitev osebnih dokumentov. Naj se dotičnik Obrril naravnost do naturalizadjbkoga komisarja (Commissioner of Na-turalization, Washington, D. C.) Akp jo ta-le mnenja, da zahtevani dokument ni potreben sa arhiv,' ga takoj povrne lastniku. Sploh se lahko reče, da bo potni list vedno povrnjen, dočim v ni kakem slučaju ne povračajo rojstnih spričeval." Ker pa je ravno rojstno spri čevalo dostikrat jako potreben dokument, je nsturalisacijski komisar pripravil tiskovino v obliki pisma, ki se na zahtevo pošlje priseljencu namesto rojstnega spričevala ta v katero tiskovino bodo iz rojstnega spričevala prepisani podatki, navedeni v i stem. Ta tiskovina, podpisana od naturalizacijskega urada, bo zš-dosten dokument enakoveljaven izvirnemu rojstnemu spričevalu. Kar se tiče drugih dokumen-toyf kot je poročni list, vojaškf Izkaznice, razsodbe o razporoki itd« je težko reči, da U bodo povrnjeni ali ne, ako so priloženi vizi. Na vsak način bodo povrnjeni, ako niso bistveno potrebni za arhiv. ^ačetkoma je bila navada konzulov, da so vse dokumente, ki so bili na razpolago, pripenjali k vizi. Tekom zadnjih mesecev so fcon*uli to opustili in se sedaj le oni'dokupientl, ki so bistveno potrebni', pripenjajo k priseljeniški viz(. Radi- te prakse bo morda v bodočnosti manj pritožb a strani novpdoAlecev, ki bi radi dobili >!ta*aj svoje dokumeate. ' Najboljši nasvet za vse priseljence je ps ta, naj al priskrbijo ne po dva, marveč po tri prepise vseh . dokumentov in naj si en prrpiif obdrže za sobe; naj gs ne izročijo nikomur, marveč shranijo za bodoče *>otrebc. porno društvo sv. Vincenea, it * »10 N. H. 2. In društvo KrcmMn, ZiM Ii |M *ri#liaVli štev. 125 S. N. P. J. Shod se vrill_ v nedeljo dne osem in dvsjsote-ga junija ob dveh po|x»ldne V Delavskem domu na Mortonu. Govorili bodo Charles Novak U Chicaga sa oba U. R. S. A., Oso, Prpte sa druitvo sv. Vinccnca ln Andro Tomask sa društvo Krem-lin. Vstopnina prosta. — Prlra-jtvalnl odbor. ■ 4 Nova rtfljonska ofensiva. Kabnt francoski Maroko, 22. lun. — Abdel-Krim je začel novo m«« no ofenzivno gibanje proti Frsnconom severno Oucraaaa. Njegovo čete ao obkolUr več (Clerk of the Court) onega sodi* Iča, v katerem je bil naturSlizi->an. Lahko tudi pošlje ženi oziroma otroku "zapriseženo izjavo o svoji obvezi, da jih bo Vzdrž* Val (affidavit of support), v kateri izjavi naj bodo navedene__w ___ natančne informacije o nj*m in. pobijali pa bod( Caraon Lake, Mina.—Vse slovanske dclavce v Mlnnesoti vabimo na proteštni shod proti belemu terorju v Bolgariji, ki ga prirode jugoslovansko U. R. S. A., bolgarsko U. R. 8. .A., pod- ra, K de. Francoski letaki mečejo .bomba na Rlftjaac« vzhodno od iKiff (F. L. I. S.) , | Odkrilo se je mnogo goljufij in ponareditev v pogledu potnih listov, priseljeniških viz in enakih drugih dokumentov, ki jih Inozemec mora predložiti, ako se hoče priseliti v Združene države. Vsled tega priseljeniški uradniki in ameriški konzulat jako natančno pregledujejo vse dokument« in vse Inozcmce. ki s* jim predstavljajo. , 'Radi nepoštenosti male manj line mora trpeti tudi velika pečina nedolžnih oseb, ki so brrt vsake krivde oopmljeni in pod vrftnl rasnim sitnostim. Ns pri-imeli smo slasti v zadnj slučajev, ko so kiMprau. lahko pošlje svoji ženi oziroma* otroku potrdilo (statement) o pre(j gto jeti! ■ ai pni. "Capper'8 WeeW|rM. ki i-,hajl Raasaa«, je te dni objavit 7al nimivo zgodovinsko pismo, datiJ rano leta 1826. Pismo je j)isa| predsednik iolskegs odbora | Lancasterju, O. Gotovi ljuU)c se obrnili s prošnjo na Šolsk i bor, čo smejo imeti v šolskem | J siopju javno debato o vprasj nju, če je železniea prakti« i najdba. Predsednik šolskega o!y bora je pa odgovoril dot h . r ljudem sledeče; , ^ ^Dobrodošli sta v naši šoli. k*| darkoli debatirate o poštenilj vam pa ne daJ fe*o dole sadebato* tej novoiariJ ji, kl ia.šaMMijote železnico, z J lesnica jo nemogoča in bri/i,,/^ na stvar. V sv. pismu ni niti en J besedice o Železnici. Ako bi hi Bog Iga j hotel, da njegova ra^ zumnabitja potujejo z gro/nJ hitrico petnajst milj na uro, bl Ml to napovedal po svojih sv«] Uh prerokih ... Ker ps lkm napovedal železnice, je naše nu nWda Jo železnica satanova najdba, ki vodi neumrjoče di doiiv Mkei." j •; ......H Bvo vam BrVana, ki je živt o njegpvi družini. Ako je le mogoče, naj se ns affidavit prilepi slika priseljenca, ki naj sem pride, tako da bo Izključena mogočnost prevare ali sumnje'o prevari. Slika naj bo tako prilepljena, da ni nadomestitev mogoča. Na prjmer, notarjev pečat in izjavi teljev podpis bi ftiogel biti postavljen tsko, da se deloma nahaja čez sliko in deloma na papirju okoli. To vsaj bolj otežko-Ča mogočnost prevare. Ameriški državljan, kadar pošlje te dokumente ženi oziroma otrokom, naj jih prav odločno posvari; da pod nikakim pogojem ae izročijo teh dokumentov prav nikomur, niti kakemu vladnemu uradniku, marveč naj jih varno čuvajo pri sebi, da jih pokažejo priseljeniškim uradnikom ob prihodu v Ameriko, ako bo to treba. Nasad, kl se ne umiva. V e-nem sadnjih poročil komisar i jata sovjetske Vlade za zdravstvo je omenjen narod, ki ga je našla komisija sredi Sibirije. Ta narod, ali bolje pleme, ima to čudno navado, da se ne umiva. •(£leme prebiva dobrih tisoč kilometrov oddaljeno od vsake človeške kulture v pustinjah severne Sibirije, do koder ni še nihče prišel. Ti ljudje vedo o o-stalem svetu ravno toliko kot mi o Marsu. Dasi jim ne manjka vode, se vendar ne umivajo. Vladni komisarji sd morali ugotoviti, da ti divjaki vodo le pijejo, da je pa ne uborabljajo zd nego telesa. Nikoli se ne umivajo ali celo kopljejo. Grozno umazana je tudi njihova obleka in vse njihovo orodje, ker svojih oblačil tudi ne perejo. Komisija je morala prlailiti divjake, da so s< umili. Prvi mož, ki so ga komi sarji temeljito umili, je kmalu potem umrl, bodisi iz strahu pred posledicami tega nenavadnega dejanja, ali pa morda tudi zaradi hipnega strahu, ki ga ja popadcl. ko je Čutil na sebi nekaj hladnega In mrzlega. Vidimo torej, da so še na svetu, rasen, polarnih krajev, Še pokrajine, ki jih še ne poznamo Dobro bi bilo, da bi se znanstvene ekspedicije malo bolj pobrigale za Sibirijo, ki je v svojih vernih predelih še skoraj popolnoma neznana. 4 Novo sredstvo prati Najnovejše sredstvo proti zobo-bohi je IznašH neki romunski delavec. in sicer čisto slučajno. Ta delavec je po poklicu mehanik ter je zaposlen na radkvpostajt v Bukarešti. Te dni ga je silno boki zob. Pomagal ni noben lek. V skrajni zadregi in nervocnosti jo mehanik pritisnil ns sob oba pola električne baterije, a katero jo imel bal opraviti. .fpNtta St _ je čudo. Cim je začutil sob elek- Rešitev je Še na potu. Ako ^ Jtričai tok, je bolečina ppnohala. poročila listov resnftaa, ssvedo. Bryan« | let 2025., bodo potOTfltft po zraku | hitrico tisoč milj na uro, o evl luči ji ne bodo več niti najmanj dvomili — rdečica jih oblije, kaj dar se spomnijo na tennesiškj proces v letu 1025. — tudi socij alistov in hotrftnistev. ne B z vso gorečnostjo nova odkritji in Ideje, o katerih danes še ni mamo pojma, kakor nfco pm sto leti imeliipojma o evoluciji kvijattki, radiju in Marksovi t« oriji. o Zopet par vrstic Trunku (on na pile celo kolono za vsako mojo vrstico). % r Trunku nI prav, da "Šuštarji brivci in odvetniki" debatirajo ( evoluciji in sv. pismu, češ da ne vedo nič o tem. Zato pa morajc debatirati, da bodo kaj vedeli Debata in čitanje je šola. Zakaj bi ne smeli delavcJ nič vedeti 1 Marsikaterega šuštarja bolj za nima astronomija kakor njegov« delo, katerega si ni sam izbral 'Vsak človek ima pravico do zna nja. In vsak človek ima tud pravico do kritike, pa naj bo do bra ali slaba. . • • • Kutarska pfosveta. Frančiškanska gospoda je u-stanovtla "prosvetni klub Bara-ga" v Chicagu. Nimen kluba je, tolmačiti nepotrjeno vedo.J Klub bo učil, da je severni te-čaj v Rimu, da je začetek in konec sveta v Ritpu, da vsa ]x>ta naše ploščate zemlje drže v Rim, da je vsa vera v Rimu in kdor hoče kaj vedeti in veljati, mora To je kutarska nepotvorjena veda". Dogodek št. 105. Ko sem prišel v Ameriko, smo 'se peljali proti državi Oregon. Zraven mene je sedela moja sopotnica. Naenkrat se nekam zagleda, me dregne in pravi: "Ti, poglej no onega moža* ki tam sedi! Odkar se vozi z nami, ruu brada neprenehoma iriiga. Najbrž ima lačno jetiko. Ježe*, Marija, to mora biti hudo takemu človeku!" Draga pa rsfe, da je-tike vsekakor nima, ker je lepo rejen in rdeč. ftele potem, ko smo prišli k našim rojakom, je bila tagonetka rešena. Izvedeli «mo, da Amerlkanci žvečijo gumu. — Mas S.,' Cleveland, O. K. T. B. Ta dogodek je zbudft v fdra\-niflkih krogih največjo por r-nost. Zoboedravnlški Ipecijsli ao takoj začeli delati eksperte v največji bukarelki bolnišnici. USpehi teh poskusov so sr prav dobro obnesli. Zobozdravm-ki smatrajo, da bo novo sredst o proti zobobolo odprlo čisU> neznane vidike sebootkvvništv^i in da bo mogoča nadomestiti *>lg< trajni in mučni preeee samor > nja zobnih Mvcev z lačenjem potom električne stenje, lobodo popolnoma ponehal« >u zdravljenje ho mnogo m*** • nejše. Vai tisti. M imajo ptfknve torej lahko notoU (F*L Pre«*.) fORKK, 2S. ftm |l I I : ^ rudnikov saptesjo. tJ^ Vork. - Ve« kakor 5000 "Biogarjev od pennsyvsnske Hfco^vne družbe je bilo izno-F^bdoio, ko je podpredsednik Ld. od centralnega polja v Penni privolil v splošno zapira-ETnidniliMb • Nezaposlenost Cgem iistriktu, katerega tvoji centralna Pennsylvsnija, pp. ,uja pravi pekel za radarje. Bert- so vedno slabše. Peki vztrajajo. DubiHpie, Iow^ — Pekarsko jjetje Remeley ae je bahalo, bo vrglo unijskriokal pekov v jbuque. Zdaj bahtaja ai, pod- ■PCii lalje PROSVETA s0 zap^n upniki, dočim lo- raste d in dobiva na stvu. » Stavka krojačev. % St. Louis, Mo, — Precejšnje rito organiziranih krojačev ivka proti tukajšnji Ou^lee obilni družbi. Stavkarji dobivajo od unije pomoč v hrami. Pod-je je že več let uspešno nakovalo uniji, ampak zdaj je srkarjev več liakor kdaj pre.i io sicer 900. Policija je vztrajno na strani kapitaliltov. Aretirala nekega dečka z zastavico, na ,teri je bOe zapisano, da je stavka, nekega mladega moža pa pretepla. Poštarji si sapennfto Washington. Ob smrti sektorja La Folletta je rekel taj-lik federacije poštnih uslužbencev, da "poštni uslužbenci iskre-žalujejo, za Benatorjem La Follettom." Rekel je, da imajo vzrok za globoko žalovanje. V 42. kongresnem zasedanju je pokojni senatbr zagotovil sprejem takozvane "anti-gag" predloge*? katera je dala več svobode po-itarjem, da ne morejo, oblastniki od njih zahtevati slepe pokor-iiine in molka. Kakor ta je bilo v kongresu sprejetih veliko dru-fih dobrih piedtog prav po zaslu-fi senatorja La Folletta. Vesti iz iacoafanija Od žene najet morilec moža.— Ljubljanska porotna razprava z dne 5. junija se je pečala z zločinom, ki spominja na podobnega liiide Hanike v Brnu. Obtoženec je komaj 23 letni Franc Alič, hlapec v Ločnici, ki je na poziv in prigovarjanje ter za obljubljeno nagrado iz sasede u-etrelil 53 letnega posestnika Ja-®eza Kreka: Predzgodovina itrasnega zločina je na kratko iledeča: Posestnik, Janez Krek se je kot Kletni vdovec poročil s 20letno Marijanu Dolenčevo. 2e takoj apočetka se nista kaj dobro ra-sumela. Mladi ženi je t?il mož po »jeni izjavi "prefni. prestar, prekoHmat in prestten"" in zato k je raje začela ozirati po mlaj-iih. Valed tega njenega početja. * je rušil zakonski mir v Krekovem domu in nekoč sta se ta-k" sprla, da mu je ona ubežala. Na njegovo ponovno'prigovarjanje ne je sicer vrnila spet k njemu, toda sporazum nI bil nikdar dosežen. Njena začetna nenaklonjenost se je sčasoma spreobrnila v hudo sovraštvo, dasi.se je pož z vsem Trudil, pridobiti si [njeno l jubezen ln je med drugim fd*l tudi prepisati svoje posestvo [na njeno ime. Vse to pa njene je-r* ni omililo in v njenem srcu je pfasi dozoreval naklep, da bi se [ttebila nadležnega moža. Naj- je hotela poakusiti s stru-; ><'«lala je svojega zaupni-Alica po strup.nekam na Do-pjako. Alič ae Je vrnil in res f prinesel nekakšen prašek (po »jegovi izjavi je bila l« £i*U Krekova pa si vendslr ni tonila porabiti vsegs jfcaška, Jtanvuč ga je strasls le majhen • i uho. Možu je bilo nato res in želel ši je sdrsvnika, to-^ v kratkem je okreval tudi br" "jega. Ostali dtt strupa je Jrta /ena proč. Tudi po tem po- [kku.Mj inmrtitve zasovražetiege Krekova nI mirovala in valasje Aliča potom svo- * prijateljice, Allčeve sestre Kacine Aloksejevfčeve, dr naj on opravi njenega moža. OblJubUs je 10,000 K nagrsde, če to i ter mu obenem sporočile v l^u na Aleksejevičevo, da to ^reh ter da vse posledice pre-^irne nase. Na cvetno nedeljo **a 1921. Je prišel Alič na Kre-■»m po pate, g katero je rrav^ W Na na svojo irtev na dveh mestih ker je vedel, da se je Krek od-Pelja.1 v Ljubljano po opravkih, ter da se bo vračal po riavadni Poti. Svojega naklepa pa ta dan m izvršil, ker se je Krek nahajal vedno v družbi Josipa Godnika, p. d. Jurjevega Pupeta. Aličeva sestra je vsled tega še celo pisala opravičevalno pismo Krekovi. Na velikonočno soboto pa je pisala Krekova Aleksejevičevi pismu: "Jutri gremo k vstajenju nekako ob treh zjutraj. On bo gnal kobilo naprej, mi pa gremo zadaj. Francelj naj čaka na poti..Alič je slušal in čakal "na Vrtcih", par korakov od kraja, kjer je prejšnjo sredo čakala Krekova v objemu svojega moža na smrtonosno kroglo najetega morilca, ki pa, kakor omenjeno takrat načrta ni bil izpeljal. Ko so torej na velikonočno nedeljo pripeljali mimo, je Alič iz zasede pomeril in ustrelil in dobro zadel: Krek je četrt ure nato izdihnil. Po dejanju je zločinec pobegnil v Italijo, sem in tam pa se je vračal in pri taki priliki je bil tudi aretiran v Idriji. Krekova je prišla še leta 1921. pred poroto in je bila pbsojena na smrt, pozneje pa pomiloščena na 20 let težke ječe. Aličeva jc bila pred poroto oproščena, 5. jun. t. 1. se je vršil zadnji akt te tragedije pred ljubijanako poroto. . Kazen tega zločina je obtožen Alič tudi- še poneverbe. Terezija Polesmk iz Kleč mu je zaupala ob neki priliki zlat prstan in srebrno uro, da bi ju nesel v Ljubljano zlatarju v popravilo. Obtoženec pa si je oba predmeta pri svojil in ju ni nikdar vrnil, tr-/ deč, da mu je Polesnikova oboje podarila, in da so mu drožaik odvzeli na meji vso zlatnino. Čudno bi bilo le, če ne bktiaša mladina Čutila odpora proti sedanjim rasmčram in se ne bi zanimala za razna politična in ao-cilna vprašanja. JAVNA iGOVORNVGA (Glasovi čitatetjev lndianapolts, Ind. — Kot čita tel j se zanimam in vedno ča- nihče in izgleda tako, kakor da smo vsi iaumrli. V nekem drugem Časniku — ne v Prosveti — sem čital, da smo tukajšnji Slovenci složni. Dopisnik se moti. Ako bi bil tukaj dalj časa, bi bil drugih misli. Videl bi bil, koliko je strank. Dijaki ktl (F. L. I 8.) Novi priseljeniški zakon vsebuje določbo (6ection 4), kl do-volj u je dijakom, da smejo, priti v Združene države kot začasni priseljenci izven kvote. Nekateri ljudje, ki ne morejo dobiti sorodnikov ali prijateljev is starega kagja, so se zmislili te določbe kam, kdaj se bo kdo oglasil iz morebitnega izhoda, ki naj našega mesta. Ne oglasi se pa «B°troči oziroma pospeši prihod detičnega prijatelja ali sorodni-i. Stvar pa ni tako lahka. Treba namreč imeti pred očmi pogoje, ki jih zatat in naredi predpisujejo za laven-fcvotno priseljevanje dijakov. Predvsem mora tak priseljenec biti zares dijak (bona fide stu- lies je, da j* tukaj društvo S.' va*j ** star. On mora N. P. J. močno, ali kot zastopnik Prosvete Vidim, kako malo je na-ročnikov na list. Ako vprašam katerega, zakaj vseučilišču; dijak mora osna- Najzanimivejša priča celega procesa je bila brezdvomno žena umorjenega Kreki, Bodisi da jo je prevzel jetniški zrak ali pa strah pred eventuelno novo kaznijo — bila je jako plaha in telesno in duševno oslabljena, ko je s prijaznim "Klanjam se!" stopila ob splošnf napetosti mnogoštevilnega poslušalstva prfd sodni dvor. Njeno zasliševanje ni prineslo nobenih novih dokazov. Na predsednikova vprašanja je odgovarjala le plaho in tiho, komaj slišno, z vednim: "Se ne spominjam več, ne vem več". Spominjala se ni dobro niti najpo* membnejših dogodkov, ali pa je le tako delala iz strahu^da je ne čaka za kakšno priznanje nova kazen. Potrdila je pač obtožen-čev zagovor v toliko, da se ni nikdar osebno dogovorila z Aličem, ki ga je baje sploh jako malo poznala, temveč ds je izposlova-la Aličevo pomoč v njeni težnji, znebiti se neljubega moža, edi-nole Aličeva sestra, o katere krivdi pa se sedaj seveda ni mogoče znova prepričati, kajti pri predlanski povodnji jo e odnesla voda z dvema otrokoma vred. A-lič sam govori razločno in si je svoj zagovor dobro zasnoval. Tudf on se izgovarja v glavnem na pokojno sestro, tki je baje prigovarjala tako njemu kakor Krekovi in tudi napravila vse potrebno, da bi lažje* spravil Kreka s sveta. Na dan zločina mu je baje prinesla tudi pol steklenice sladkega žganja "za korajžo" od Krekove (kar pa ta izrecno zanika) in nabasano puško ter mu dala nsvodils, kje naj čaka na Kreka. Na nadaljni dogodek se hoče spominjati Ie medlo, Češ, da je bil pljsn kar pa že v oči-gled dobro pogodenega cilja ni kaj verjetno. Obljubljene nagrade ni nikdar prejel. Porotnikom so bila stavljena tri glsvns vprašanja. Prvo se je glasilo na umor, drugo na poneverbo in tretje na pijanost pri Izvršitvi zločina. Porotniki so prvo in drugo vprašanje soglasno potrdili, tretje pa soglasno zanikali In je bil Franc Alič obsojen (radi mlado-letnoeti na dan zločina) na 15 let težke ječe a poostritvijo vsa-ko Veliko noč temnico, post in trdo lešišče. Njegov ug^vorn.k dr. Frlan si Je pridržal odločitev za vložitev vzklica. Na slovenskih srednjih šolah ao odkril i "kom unistična gnezda" seveda. Te dni ao bile preiskave, s so končale menda brez pravega rezultata. Ns ljubljsn-akem učiteljišču ao 30. aprila izključili dijaka Guno iz Zagorja, ker Je pred volitvami na Zerja-v fcagorju delal medklice. Ker nobenega dru*egj S ni*, m**?*!* komunizma, ae Slov. se rte naroči na Prosveto, dobim senilntje v odgoyor, da je naročen že na druge liste n. pr, na Gl. N., Edinost itd., da ne more plačevati več listov. ~ Resnica je. da si* j*4aj slabo služi; pa malo dela bo 4e v dočnosti, dokler bomo pod druga podjetja in ae Ravno tako je t*kaj skim narodnim domom, rih delničarjev Še bliao se vrši kakšna prireditev V'korist doma. Samo eniinisti vzdržujejo prireditve. Zato se pokažite na dn^ i, 4. potroši po in 5. julija. Vsak naj pol svojih močeh. Nihče ne sili nikogar, ti. Saj Vemo, da imamo dosti Nasprotnikov. .Ti bi najraje aaš dom pokopali ali da bi pri&l v druge roke. Toda jaz mislim, da Iz te moke ne bo kruha* Delajmo ln agitirajmo, da bomo tudi mi enkrat imeli lepo stavbo. En sam Človek ali pa sami odborpiki ne zmorejo vsega. Nekateri so pridni in delavni, kadar gre za cerkev. In ker je zmiraj — daj pa daj — je tudi vedno več dolga na delavski grbi Plačilo bo prišlo po smrti. Za, nas bo ravno tako, kot se m6U v očenašu: "Kakor je v nebesih, tako je na zemlji". Torej če bo dobro na zemlji, bo.dobro tudi v nebesih. < Duhovni nam prepovedujejo Jesti meso ob petkih hi na postne dni. demokratje in republikanci nas pa osrečujejo s prohibicija Torej glejmo, da staro zamenjamo z novim in dobrim. Skrbimo nalprvo si vsakdanji obstanek, vse drugo bo na vrženo. Anten Ivančič. * PAPEŽ JK NAPADEL PA-SlSTE. Ni «an prav, ker so faMatl razbili cerkveno procesijo na Teleta, Rim, 22. Jun. — Papež PIJ Je v svojem govoru svetoletaim romarjem Is Perugije napadel fašiste rsdi njihovih nasilnih činov, kl so bili izvršeni ob pMiki telovskih pročeaij prejšnjo'he-del Jo. Fašisti so ob tej prttfkj razbili neko cerkveno procesijo in pretepli katoHške deške skavte. Gonja na kom nalete v Parizu. Pariz,'22. Jun. — Listi poročajo, da je policijo Izvršila preiskavo na domu komunlstišipga poslanca Doriota in našla listine z maročanske fronte. Doriot Je bil pozvan pred policijskega sodnika, da stvsr pojaanb Drugo poročilo se glasi, da namerava Painieve zahtevati, da parlament Izroči Doriota ii) nekatere druge komunistične poslance sodišču rsdi proti vojne propagande v francoski armadi v lUroku. priti v Združene država v gvrho študij ns priznani šoli, kolegiju, akademiji, semenišču čiti ime te šole in Seoretary ot Labor mora potrditi, da je to priznana šola. Končno .treba zapomniti ai. da mora dijak zopet odiU iz Združenih držav, čim dovrši avoje -Štuilje,... J| _____ Kdor hoče priti v Ameriko kot dijak, se a»ora še is atarega kraja obrniti na kak tukajšnji šoi-ski zavod in zaprositi sa sprejem v to šolo ter označiti, kaj Jfeače študirati. Ako U šolski za-vod je voljan sprejeti ga, naj se dijak obrne na ameriški konzulat in tam pokaže pismo s strani ameriškega šolskega zavoda; a-ko se ta Šolski zavod nahaja v seznamu priznanih šol, sme kon-aul vzeti v pretres dijakovo prošnjo za izvenkvotno viso. DiJsk mora tudi pokazsti konzulu spričevala, ki naj potrdijo njegov dosedanji Šolski ali snanatv^ni uspeh. Dijak morš Mi dokazš-tf, da ima primemo podlago v angleščini, in tudi druge bistvene okolščine. Tretja tudi biti pripravljen na to, da bo konsul zahteval dokaze o tem, da 11 ima dijak na razpolago zadosti denarja za pokritje svojih stroškov tekom bivanja v Ameriki o-ziroma da mu ja pokritje teh stroškov zagotovljeno, tako da bo v stanu posvetiti ves svoj Čas izključno šolanja. Dijak, ki je bil pripuščen v A meriko pod temi pogoji, se ne sme spuščati V kak posel, poklic ali delo v svrho zaslulka. Priseljeniški urad izjavlja, da NdiJak mora v prvi vrsti biti dijsk; on sme delati par ur na dan za stanovanje ln hrano, ali ne sme delati ves dan v kaki tovartil sli trgovini in študirati le par ur sve čer/' Na primer, odbili so prošnjo sa vizo nekemu dijaku, ki je hotel pfiti v Ameriko, da so nauči ameriških metod v klavnicah; rekel js, da bo delal po dnevu v klavnicah in zvečer obiskal "eztension" tečaje na univerzi. Nekateri ljudje, kl so prišli v Združene države začasno na obisk in ki bi radi ostali Še tukaj, vprašati so, da-li bi se dalo tako urediti, da se njihov položaj (ststps) začasnega potnika (vl-sitor) spremeni v položaj dijaka, ako bi vstopili v kak učni zavod. Taka sprememba statusa nl mogoča in oblasti so vssko tako prošnjo zavrnile.' Odkrilo se js tudi mnogo zlorab, ksr se tiče izvenkvotnega priseljevanja v položaju dijaka, in to je imelo ss posledico še strožje naredbe, da se zakon ne pnfcrši. ' V slučaju resničnih dijakov jim prijstelji aH sorodniki v tej deželi lahko pomagajo tako4a: Najprej naj poizvejo od delav-ak<*gs departmenta, da-li ae šola, kjer bi dijak rad študiral, nahaja v seznamu priznanih učnih za* vodov. Informacijo o tem naj pošljejo dijaku v starem kraju. On n§J se potem obrne na ta šolski ___zavod in si od istega zagotovi "771 " I spričevalo (certificate of admie- Geaeral Jeffi* bolan. -k)n) k, Mj gM pr^htl ameri- Pariz, 22. jun. — Znani frsn- i^emu konzulu z drugimi potreb-coski general Joffre, kl je v sa- njmJ dokumenti, kadar zaprosi četku svetovne vojne vodil frsn- Izvenkvotno priseljeniško vi-coake armade, Je obolel na smrt. r- ^ Mm t-* 1 1 " m -St SO. UVSDAU AVE, ODCAOa njuno«* lzvrševalni odbor: UPlUVNI OIMBK: Vlaaaat Calnkaai MprašaMlsik Andr«w VMrfek. a. P. D. T, ltž» Jekaataara. Pa.; gl Ulntk Matlh«w Tmk: MaOkega aeMalka Novaki Rl UaaaiiUk Jaha VesrUki aradaik alaaila leša SavarUOk. upr.Mtdj KUaUa VlUp POgOlNI ODSEK: prašaasaUt Bo fdaaaikar, pradaaiilk. Ba> 17«. I)arb«rtaa, OMai Praacaa A. W g. Kiaiewar Aea. Cklcago. III. i Joka KrišmaaCM. Ulll Bo-^ W«ai Park Oklo; Mary Ušovlrk. MU ilMitvai Ava, Cki-ika Tortrlj, mn ta,'Su P«. -M.Nia Taack«rM UIT nkirtua, Ava, aa«o. UL| Jaka VaršoiJ. BOLNIŠKI OOSKKi oaajtuKja oaaotrit bu< Navak i Ckii*t>. 10. *l VZHODNO OKlOftJHi JacokTmb^?. Bat M«. Mooa Raa. Pa. Jaao^Jferko, RPD. I, Boi 114, Waat Naetea. Pa. lAPADNO OKBOiJB: Anton Šabr. Bos IM. GroM Kana, aa iajaaaaš. Pmakltlaa, Baz M», ( klokolaa. šiiaa. aa aev. aaa. Jaka dolob, Baa 144, Bock gfvfcfa. ,Wjo. Natjgorni odbor: Paal »ffger. preiaašalk. NS Wlllow 81.. Cklea«e, ULt Biakarš 1. la- tartalk, B. Na. I, BlaadaU. tll.i Praak Bal«, Štlt W. tSIk Bt, Ckiasga, UL Prošseiafti Praak Alaš. IIS4 go. Crawford Avo. Ckkafo, IIL, i JoAko Ovon. Ilis W. isea 1U, Ckk.fo, lili Joka Olip, 14S« Bo. CHftoa Park Avo, Cklaafo, BI. vaaovm BOBAVNIKt Dr. V, 1, (ara, lili Bt Clelr Ave, devobaš, s gkvai«! ošboraUl ki aebfo v gla r . posoai— aradu, aa vršltakolai VSA PISMA, ki aa aedaUtra B. K. P. J, BSBT-IŠ Bo. Uirašala Ava. Ckleago, lil. V8H ZADKVK BCNLNUtB PODPOBB SE NABLOVBt štva S. N. P. J, IŠŠMI Ba. Lavadalo Avo, Cklcago. III. DENABNB POifUATVB IN VTVABI, ki aa tlšole gL odbor« bi Jodaoto veMo aa aaalovai Tajalštvo B. N. P. J„ BIT4I Ba. Leva- V8K SABBVB V SVKgl B BLAGAJNIŠKIMI B j aaslov: BlagaJaBkva 9. BVEgI B BLAGAJNIŠKIMI POBU ao pošMJsJ« ss i* N. f. J, IS5I-5I Bo. UvimUIc Ava, CkUogo, Ul. i poalavanja v gl. latršavalac« odkora aa asi pošljejo Paal Borgorla, prodaodnlku aašiaraoga adkara, llgar aaalav jo agorai. ■HMMiM t Martla latas- ■ Val prlsivi aa gL parola! ad^k aa saj pošiljalo aa alkar. Bos St«, Barkorlon, Okle. Val iaptal la drogi apiaL saaaaaOa, aglasl, aa |o v i vasi s glasMo* iešaala, aa) aa pošilja aa MftT ftu So. Lawadalš Ava, Cklcago, BI. Tretji kmet: In otroci? Nedolžni otroci? Ali niso tudi otroci lačni T Ali no trpe tudi taki, kl niso grošill?... DrugI kmet: Otroci trpe dsra-di starišev. Saj pravi sv. pismo: Udaril bom ftetrtl rodi... Tretji kmet: Lepa pravica to, da trpi nsdolšnl zu krivičnega 1 Drugi kmet: Meso ae mesa. Praded Živi v svojem Star Je 73 let. govjetl reorganizirajo Teheran, Perzija. 22. Jun. — Afghanistanaka vlada je naprosila sovjetsko Rusijo, naj ji reorganizira brzojavni in poštni sistem. ki je še zastaran. Dr. Pr. Kbašnlk: Modrovanja. Prvi kmet: Kako naa tepe, ka-ko naa vendar tepe ljubi Bogi Dragi kmet: Kakor zaalnftimol Tretji kmet: Zaslužimo, ali ps tudi ae saatoSImo! Dragi kmet: Gotovo zaslužimo! Bog Je i......Hm l rodi iž im ynu-radW- ku, v vnuku se pretaka pradmlo'-va kri. Zato se greh podeduje ln vse, kar je.ž njim v zvezi, ,f) Tretji kmet: Vsakdo je sanjo za to odgovoren, kar je sam storil... Prvi kmet: Jaz samo to Vem, da Je hudo, strašno hudo na pve-tu. Zakaj Je tako, tega ne* ve nobeden od nas I Tretji kmet: Zato, ker smo ljudje »topoglavi bebci. Zato je hudo, ker dopuščamo, da delajo drugI s nami, kar hočejo ... Namesto, da bi udarili... Četrti kmet: Krivi prerpkl vstajajo, zato Jo hudo. Peklo Je odprle svoje žrelo ln bruha svoj smrad Ba avet. Ljudje so se na-srlcali zlobe hudifevs... isto, zs-to sa nam godi Uko! * Pštl kmet: Zsres, hudič je^ dandanes goa|>odar! Zdi se, da st* Js Bog umaknil prod nJim in njemu prepustil zemljo, ds na nji gospoduje. Ce pojde Uko na-prsj, se bo treba hudiču zapiaa-tl... ž nJim bo treba skleniti |K)godlx' Tretji kmet: Tudi hudič ti ne pomore... »» ' Peti kmet: Kdo potem? Moli-tve ne izdajo nič. Molili in proalli amo žs toliko!... Ce tudi hudič ne, kdo j sitem? snega aamega* ali pa da prideš sam do moči I.,. Četrti kmet: Nikar, nikar I Peklo je odprlo svoje žrelo ln njegov puh Je saatrupil ljudi. Vsi smo ssstrupljenl! Ko drug drugega pokoljgi^o, ko bo hudič imel dovolj šotve, potem bo spet drugsče, prej ne... Bedmi kmet: Hudiča nl! Kako bi bil potem oi^kriv! Ampak v zraku UČI vse to, v srskui Bo nikdar nisem bil Uko podvršen jezi, kpt aem sdaj, odkar' jo vojna,., ,f , * Četrti kmet: Zato pravim, da hudič... Sedp! kmet: Kaj hudič! Ali A ga že videl kdaj?... Ampak od časa do časa se zgodi tako, da se človeku pamet skali... Kdo ve, zakaj je tako!,.. Svetovi se pač sučejo ln križajo drug drugemu poU... Meni se hoče zdeti, da" neVnoro človek nič sa to. Zs-jame nas vrtinec In potegne nase, ps plešemo ž nJim!,., Verjemite ml, tai( zrak, Uk šaa Je, da ne more biti drugače, kakor je.. Četrti kmet: Roksl sem še: Iieklensko Šrelo nas Je obdahnl- lo. Peklenšček Je tisti, ki nas je potegnil v vrtinec. Težki) Se Je hydiču upirati!,.. DrugI kmet: Ker smo grešniki in ne znamo aH nočemo več križa delati! Tretji kmet: Ali pa zato, kar amo prensumnl!.., Prvi kmet: liog ve, Bok zna! Ikidl Uko ali Uko, aamo kon*« naredi še temu, ti ljubi naš Bog!,,. Tretji kmet: Pa čakajte torej, da vam pomaga ali Uog ali hu- IE5 r V p,™.™I „« .Mm! 4U! He«1' to med vami ni Troti kmet: Pomagaj si sam. mMU(> # > Jm ^ fc tUtim# k) DrugI kmet: Uhko rečeno, težje storjeno! Peti kmet; Ne vem, če M mene ustrašil kdo, ako bi vftel vile sil sekiro v roke. Holjše o-rodje Imajo dandanes! i Četrti kmet: Krivi preroki, krivi preroki!.., Tretji kmet: To Je od nekdaj tako, da velja tisti za krivega preroka, kl je imineUejšt od drugih,.. • Peti kmet; Ps pomsgsj torej, ps pomagaj, ko veš kako... Tretji kmet: Dokler bodo ljudje taki, da aa- bodo dali gnati v mesnico, kakor ovce, ne bo bolje... Drugi kmet: Zdaj vem. kam meriš. Na vzel al ae tujega duha! Po svs^u al hodil.,, Tods — Peti kmet: Mnogo se obeU, msJo daje... mnogo obljubuje, tnalo izpolnjuje. Jaz ne verja-nlkomur nič)... fv-«t! kmet: Človek Je človl*k, asf bo U sli U. Kdor Je prišel Jo ir.rablja aebl v korist, na škodo... imajo tudi voljo, da si pomaga mo!.., SEZNAM PBIBBDn SLOVBMBJUB OBGANI/ACIJ V CIIICAGU. Orallvo Zvon. 44. 70, JBKJ^-Plk. alk v aodaljo 0. junija, v geauell, III. Zeoaa alevoe^kih urgaaiaaaii^-PIk-oik v aokote d Julija, aa HUoiaarJa-vam v rte v Wllio«r Hprtngrf, IN. Iirultvo Nodo 41. 101. SNPJ,~ I lwai)šš V '/ ok tahfB, v djroraa! BNPJ, 44. I, | aodoljo IS. oktokaa. f PS , HM w ISUi Bi. •fc^kleb št. I, JSZ. Draaaaka prodaSMra. v aodoll«, aw, v rani SNPJ. Soa. kkik M. |, aaimva, II. daoomkra, v Boc. kiub 14. I. JHZ -nroeiako prodaUvo, v sadoljo 74. Jaaacrja I MM, v dfsHSl BMPI, l>nH*o Modo, M ISS, NMPJ.—Mb* akoradaa voaohaa. v aokoU a fafcro* orja ipfd, v dvorar.i KNPJ. 4t, I, JSZ, DrasMka _p 14. v 4mpeei ČBPB. paadaUva. v 1 v',rnril ČSPI Kaj Spisal imenujemo ■ na? Karel vitez Trnteniški. (Dalje.) Ta vzburjenost traja dAlJ ell manj časa in se neposredno u-mskne hipnotizmu jednakerau stanju, otrpelostL Bolnik Ie4l zdajci trd in brez glasu v postelji. Oči, na pol zaprte, imajo močno razširjene pun-čice. Ce ga vzdignemo, moremo ga obleči, kakor otroka. Obstoji, kamor ga postavimo, z nagneno glavo, z visečimi rokami, pa ne zaspano, temveč kakor kaka narejena punčika, ki ohrani ležo, kakerAno JI damo. Bolnik vstraja dolgo ("asa, skoraj neodvisen od zakona teže, veliko dalj, nego bi mogli vzdržati mi, ko bi napeli vso energijo. Ce ga postavimo, sprejme rad podobo egiptovskega M em novega stebra, noge pravokotno sklonjene, roke vpreko života in stegen. Sam ne hftlftZM i pri*ne nobcnegs oprsvils, js premičen, ne govori tej tsko zvsnl voščeni losti se ps navadno pusti pitati, kakor otrok, ter se poskusom ne Bleiweiss ustavi js posebno ensvfiftno. V * težjih slučajih ps Iz voitone po-I stane -t krčns otrpelost Tskrst udje ne ubogsjo drug drugemu, temveč se ustavijo vsski izpre-membi in skočijo kskor ns vzme-tih (peresih) v stari poloftaj, če jih izpustiš. Tedaj se tudi pitanju veliko bolj energlCnt temni, ds se mu vsili komaj naj potreb-nejše hrane. Najvažneje ps je vedoti, ds more bolnik v tski nepremsklji-vosti ksr hipoma in neposredno zvršiti silna dejanja na hišnem orodju, kskor tudi na okolici in zoper samega sebe. Taki napadi so velike #llnoeti in store take bolnike jako nevarne sobi, kskor drugim; samomori in velika poškodovanja niso redki. . Tako trpljenje ps neha na različen način. V najtežjih slučsjih preide otrpelost direktno v neozdravljivo t terminalno topost. Otrpelost udov se pologoma rsz- T TC bolniki pomrjo pusti, udje svojo lešo In tem stanju bebast ter so ne hrigm aa nič. ' V drugih slučajih postanejo bolniki bolj gibčni, vendar ostane tists čudna zsrobijena odur-nost v njihovem bitju, — vrne se ps pstoe, ki je oznsfteva! razburjenost Poksže se zopet ravno tsko, če tudi sedsj zmerne je. nagib do premikanja in sicer tsko, ds se premiksnje ponovi js ritmično. Taki bolniki hodijo po ves dsn, ter dsn ns. dsn, podobno levom v zverinjsku, vodno i-sts pota, ter se obrsčsjo no istem kraju ns peti, tako da ptifti na vrtu, po zimi po hodnik« popolnoma ugladijo pot. Povrne- ae ravno tako iz razburjenosti nagib do ponavljanja vedmf istega govoričenja, pa zdaj ne več po svojem nagibu, ampak le na vprašanja! Tako je odgovarjal skozi nekaj lisss tak bolnik na vsako vprašanje vedno z zaključkom: "Del j časa sem menf jedel, da bom pozneje, ko bom bolj jedel, mogel tudi bofcj delati." Tudi taki slučsji niso ozdravljivi, ara- ŽRTVE Povest Spisal Pr. Berafia. (Daljo.) t Otepal je s pestmi po blszinsh, metel jih v divjem nrdu ob tla,ttiendrsl s koleni po njih, tep-tsl jih z nogami, tsko ds bi bilo moralo biti konec vsake živali; s ko je položil spet gtsvo ns blszlno — prejšnje škrbljsnje! .. Včasi mu je hipoms udaril v nos šmrsd, kskor ds bi se ksj žgalo. Odprl je vss okna ns s teža j, zaman — smradu ni mogel pregnstil... Drugikrat zopet so mu začele plesati goreče krogle' pred očmi. Zavezal si je oči, da bi si pregnsl neprijetno prikazen; s pomagalo ni nič, tudi z zavezanimi očmi je videl vse v svetlobi, vse v ognju ... Nekoč Je zsčul grozen krohot zs pečjo, ln zdsjol se Je zsčels proti nJemu pomlksti režečs pošsst. On se je branil z roksmi in nogsmi, s ni ao je ubranil. Pokleknilo mu Je ns prsi, zežala ao mu v obraz ter ga dušila, položlvšl mu roko za vrat. Ds bi se omotll, Je pil, s njegovi razvnetl možgsni se niso dsll omotltl . . . yse ns nJem je bilo trudno, v vsskera posameznem členu svojegs trupls Je čutil zaspanost^ grozno zaspanost, ssmo glave ni hotel objeti zaspanec. O, gospod Rajmund je bil vtoA obžslovsnjs in pomilovsnjs vreden, s obžsldmln pomllovsl ga ni nihče 1... Dokler je mislil, dšjma še kaj prijateljev, js somtertjo potožil komu svoje stanje, a/nihče nI imel zmisla ln razuma za njo-gove muke, za njegovo grozno nearečo!... Na-sprotno, dostikrat je naletel na ljudi, ki so ao mu rogali, ki so se norčevali Iz njegove bolezni ... "Goepod župnik, oženiti bi ae morali, oženiti 1" mu je nekoč svetoval ftkrjanec. On pa Je pobegnil pred neusmiljenim Jlovekom ... A njegovega napuha vendar vse to ni atrlo... Po noči, ko je bil tsko ssm, ko se je čutil tsko onemoglega, tsko brez vse pomoči, po noči je postal mehsk, ponižen. A ksdsr je posljslo solnce, ksdsr je bilo konec njegovih muk, je bil zopet stsrt .., # Clm bolj jo rsslo število njegovih nssprot-nikov, tem bolj je rohnel, tem bolj je pretil in grozil... In ker so prekllnjsll*ljudje njegs, pre* ' klinjsl je tudi on nje s prižnlce . . . Iaročsl je njih duše poklu In hudiču!.. Oštevsl Jih js včs-si tsko, ds se je bilo bati, ds mu ne zsčne kdo ns glss v cerkvi ugovsrjstl'. . . Lotila se jo bila njega in ljudi neka čudna razdlvjanost ln on, ki Je nekdsj silil ljudi v pretirano eskezo, Je moral gledati zdsj, ksk6 se Je ščeperils razuzdanost po vseh kotih, kako se je pojsvljsls nemorslnost pri mlsdih in starih!.. Ne, vdstl sc gospod Rajmund nI hotel! Svoje krivde bi se ne bil obtožil za ves svet ne! . . ♦ ln še zmeraj je rad pokaza! svojo moč, ako je mogel! Bilo je sredi decembra, ko prisopiha nekega popoldneve Tomaževa žens v župnišče. Poznalo se ji je, da je silno hitela, kajti čeprav Je bilo mraz. da je Škripalo i*xl nogami, ji je stal vendsr znoj po čelu. "Oh, gospod župnik" ... je zsčela, "mojemu možu je tako slabo! . . . Prav lepo bi.vaa proalla. če bi hoteli priti, da bi ga previdell!.." Zena je prosila inkreno, ponižno. A baš to js vzbudilo nemara v /upniku nekdanjo samozavest. Zdaj js )» >trehoval torej spet enkrat e-den njegovih nssprotnikov njegove milosti! . . Ha. In baš U Tomsž! . . . K j. kako dolgo, kako dolgo si je fte želel tega trenutka! .. . Zdaj mu lahko pokaže svojo m«x' 1. .. Zdaj ga lahko koz-nuje ss to. ds se je bil dvignil zoper njegs, ksz-nuje zs vse, kar mu je bil storil!..» Neka raz-košna veselost se loti njegovega srca . . . Pozabil je v tem hipu vse. itozabil celo svojo bolezen .. . ssmo misel, ds se /daj lahko znosi nsd svojim nsjhujiim nasprotnikom, mu je polnila glavo. ., Skloni as pokoncu. tako da je tri na ubogo ženo zvišks, in a odurnim glasom jo vpraša: "No — sil Je adaj pameten val mož T . "O mislim, da je!.. Nobenih neumnosti ne počenja. Samo molči zmeraj ., "In koliko časa že leži?.," "tki tistega čass. ko nsm js bil ušel v mesto in smo morsll iti ponj, ni več vstsl. Oh. gospod ftupnik, ko bi vedeli, koliko sem trpele la čas! . . . Nobene reči ni hotel aoušiti — Velik del katanov pa, posebno onih, pri katerih otrpelost nI do-segla onega krčevitega sns&Us, ampak je ostsls pri voščeni pre-gibljivosti, sčasomo ie ozdravi: počasi' se zopet obude, vedo ps mslo, ksj so doživeli med otrpo-lostjo, ter si pribore t Odi redko kdsj čisto jssnosfr o bolezni. Iz otrpelosti se vleče večkrat krčevita napetost jedne sli druge vrste živcev še v daljno okrevanje. Tako je obdržalo mlado dekle, ko je že sicer dbhro ozdravelo ter I-melo biti izpuščeno, na obeh rokah zadnje tri prste, krčevito v dlan upognene in (mino ss je videlo, ko je le s palci in kszslci delalo ročna dela. Taki bolniki o-stsnejo pri vsem tem zdravi in morejo tudi oststi zdravi. More se ps prej sli slej tudi ponoviti tsks pohabi jenost ums; indre ao tudi zopet znova sli o-zdrsvit! sli ps pod neugodnimi pogoji izpremeniti ae v Neozdravljivo. Delj se more.bolezen ponavljati popolnoma kakor peri jodičns pohsbljenost ums, sli le z razburjenostjo in relativno do? brim zdravjem, ali pA kakor ci-ldjčns forma z razburjenostjo, mo lu* sem s silo spravils vanj!... Časi sem se morals skoraj tepsti ž njim, da je jedel. In __ _ ksj j espočetks vse počel! . & ^^jo in mirn^^SS ropotalo v veži, p* je smuknil pod odejo, in ni IMjL <1WllieBIlj napadi M ^ gs bUo snrsviti izpod nje, tsko se js hsl lju- ™ di!. Zdaj po je že nelmj čass popolnoma miren ... Ali slab je, slab, tako da ne bo ftkdnr dolgo!... Zsto bi prosfls gospod župnik ..." "Mhe, mhe, mhe — tsko, tsko!... Ali PSl tudi voste, ds je vsš mož zsslužil to, ksr gs je" zsdeloT .. Vsš mož je grešnik, velik freš- nik!..H Župnik je govoril s trdim skoro srditim glssom. M les pa si Je obrisala solzo i* rekla: "Oh, moj Bog, sevsds Je grešnik! K*jpsds je grešniki.. Grešniki smo vsi.." Ali župnik, kskor bi mu ts zaključek ne bil ugajal, pripomni: "Ali še veste, kak je bil proti meni T ... Grešnik je, liberalec fe ta vaš mož — za|o po noj se le pokori!... X)n ne zaaluži tolažbe; kakršno je odmenils cerkev poštenim kristjanom I — Jsz ne priden! 1..♦ "Ne, ne pridem!--»—' Dsnes ne .. J' se popravi naposled, toda uboga reva ga nl veČ slišala. Glasno iliteč je zapustila župnišče ter se • vrnila obupana proti domu ... 1 Drugo jutro pa je župnik vendarle hOročil cerkovniku, da naj pozvoni, češ, da gre providet v Lipovec Tomaža... Mlca je vztrepetala resničnegs veselja, ko jI je prišel nekdo povedat, da pridejo z BogW Hitro js pregrnils mizo z belim prtom ter I>pfta-vlla križ ln aveče nanjo. In ko je začula ček, ao se ji usule solze po licih, tako jd jbjla ganjena. — "Kako jo vendar dobri — gospod •iupnlk!" je rekls sama pri sebi. "Kaka srečo toTT. ." In stopila je k možu ter mu poravnala kar z dlanjo nekoliko lase po glavi. "Veš, goripod gredo!" mu je rekla s solznimi očmi in blaženim smehljajem na ustnicah . . . Bila je tkko srečna! ... ) Tpmaž ae ni ganil, ampak je topo strmel v nasprotno steno. Bila ata ga žs sama kost in koža, In bilo ni težko prorokovatl, da so ure njegovega Življenja štete. Njegovo stanje se ni dalo izlahka določiti. Pretekloatl ae ni zavedal več, 0 vendar ga je tiščalo nekaj težkega, nekaj ne-anoineflp v glavi in v prsih ... JCo so so bils odpris vrsts In js udsril glss zvones iz neposredne bližine njegovo uho, so jo zgsnil, In bilo Je videti, kskor bi bil zsdsl solčni žarek njegovo medlo, motna oko ... Neksj so je poovetilo v tem očesu, ln zslskrllo se je nekoliko ,. . Tudi njegov sicer vedno apatični obraz js dobil zdsj neksk Izrsz ... A bil jo še zmorsj miren. ' , . . Ko ps stopi župnik k njegovi poštdlji, mu hkratu zsstrme oči, s njegovih nog in rok • ss loti konvulzivno zglbsnje . . . Zavedal še ni, o oni toki, ki proizvajajo v človeških možganih misli, so našli ksr ssmi ob sebi in ns čisto me-hsničen način zvezo med seboj,) strnils se je v njegovem spominu sedsnjost s preteklostjo in kskor tistikrat v cerkvi je zakllcal: "Ti si kriv, ti si .kriv/ ti si kriv! . » Njegov glss je bil sicer slsb, s nič msnj strsšsn in grozen nego tistikrat. .. Župnik js zatrepetal po vsem životu . . . Hotel ga je tešiti, poskusil je dvskrst, trikrat nagovoriti gs, zsmsn — Tomsž je venomer ponavljal : "Ti si krivi" Nsposled je župnik uvidel, ds bi bolnika )o še bolj rszdrsžil, če bi se mu vsiljevsl, ln vrnil se jo. "Jeieš, Ješeš, Ježeš — Bogs nesejo nazaj I" so javksle ženice, ko so čule, ds cerkovnik tud( nazaj grede poavanjs. "Oj to je hudo, to je hudo, če morajo s Bogom nassj 1. ." Neki moški ps je pripomnil: "Tomaž ve, da gs je zamaševal, Is meni verjemite, zato ga nI pustil k sebi! ... Ali vam nisem zmeraj pravil, ds ga bo? .. Vldlts, ps gs Jel.. Ko potefs leto od tistihmsl, ko gs je, ps bo mrtev Toma*, boste videli, ds bo taksi . ." . Ts ohletnlcs se nikskor nI dsls nadzirati, da umre Tomaž baš ob letu, ko ga je ftupnik ao-moieval ... NJtž< A. Ježeš, Ježeš — to je žalostno P so še nadalje vzklikalo ženice. ln re* ss j« zvonček a odhajajočim Bogom nekam žaiottno glasil , . . Nikomur pa se ni zdel U glas ialostneJŠI nego župniku samemu. Zdelo se mu je, kakor bi bil to njegov mrtvaški zvoa . .. kakor bi to clngljanje oznanjalo nje-omrt!... 1 jojL ."Posamezni napadi so ponavljajo, pa apanje do ozdravljenja Af posameznih slučajih ni tako neugodno, kskor pri navad-' perijodični formi brez otrpo-l Tudi po večkratnih nspa-morejo taki bolniki otdrnvo-popolnoms. S katatonijo zapuščamo one v Širjem zmislu ozdravljive bolezni ki v teku ozdravenja podajajo raznovrstno podobe, ds pro-hsjsmo k bolj stalnim, polagoma rastočim boleznim. Kaj storimo, če se udarimo na komolec, 4, j. če razdražimo skupino živcev, ki leži na površji komolca in. preskrbuje mezinec? Drgnemo si kraj, kjer nas boli, mazinec namreč, ker Čutimo, da nas neprijetno skeli. U-damo se pa s tem pri zdravem razumu in čisti zavo&ti neki zhioti, varajo nas namreč čhti. Po zakonih fizijologije mora živec vsak vtisek, ki gs zadene teku, lokallzovpti na poslednji organ, njegova krivda pa ni, da prenese na komolec prejeti udarec na poslednji organ, na mazinec namreč; — po ne smeli hi se dati od njegs preslepiti, in 60 smo prisiljeni na bolečino reagirati, ne smeli bi si drgniti raa-zinca, ampak komolec, ker komolec ae je bil udaril! Mislimo si pa sedsj, ds se ne rani ali ne vznemiri kak žiyec, ki se lahko nadzoftije, ampak kom-plikovani potje živcev. Rezultat jo isti, tudi tuksj odgovarja Razdraženi živec, kakor poslednjemu ogranu, očesni živec s prikaznimi svetlobe in vida — da se pri udarcu na oko prikažejo iskre, je občno znano —'ušesni živec z občutki zvoks in posluhs. Clm dslje od poslednjega organa se obudi čut tem bolj so komplikovane prikažnl, ki jih vibujs, tsko ds se več ne čutijo iskre in ropot smpak se vidijo podobe in slišijo besede, nssto-pijo strahovi in glssovi. Ksko se godi vae to, tegs veds še ni razjasnila, ds se ps nshsjs pogosto-ms, o tem se moremo prepričati V katerikoli blasnici. Ako preudarimo, kake veljave za našo zavest je to, ksr vidimo s,svojimi očmi, sli slilimo s svojimi ušesi, tedsj moremo preceniti, ksko se godi tistim nesrečnim, kstere čuti slepe, ds niso zmožni razločiti rdsnice o^d^ zdevnosti. Ce tedsj prevara čutov ne nastopi v divjem tiru, kskor prilično pri besnosti sli tudi pri deli-rijl vročnloe, ampak če ae pri plazi počasi, preplaši se v zsčet-'ku nspsdeni, ker si ne more razložiti novih prikaznij; trudi se, da bi se jih Izne6il, da bi jih prevladal. To se mu pa ne posreči. Tedaj se ga polasti bojazen pred takimi neznanimi rečmi, odtegu je se družbi, postane nezaupljiv proti vsemu svetu. Ns ulici čuje mimogredoče njemu zabavljati, sliši, da se mu poemehujejo, sliši, da gs dolže reči. ki Jih nims ns vesti. Tedsj nastopijo'tudi v obsegu občnih čutil senzacije, ki se po vsem ločijo od drugih občutkov in si jih zsrsdl tegs ne more razvozlati bolnik. Ce sta aluh in ukus tudi udeležena, potem ukušsjo in duhsjo bolniki neprijetne stvsri. Jed ims okus po kovinah, diši pa po mrtvacih in gnilih stvareh, ^s je globoka pobitoet (potlačenost, depresija) prva posledica tako ■« lih čutov, ld se počssi priplszijo, razume se ob sebi. Bolni taprav-ljajo v začetku bolezni po vsem vtisek melanholičnega, le da je pri« njih otožnost sekundarna, pri pravi melsnholiji je po U soma prvotna, iz koje se razvijajo stalne domišljije in zmote, kot mehanični nasledki poskušsne-ga razmOtrenja. / Razume ae po ssmo ob sebi, da tudi hslucinscije blaznih, kakor hočemo take nesrečnike imenovali, ne smejo oststi mrtvo gradivo v spominu, teirfveč morajo se po svoje vodno dls)je pre-delsvsti, in sicer v stalne domišljije in zmote. Glsaov, koje ali-šijo in katerih sedaj dolže mimogredoče ali naj bližnje domačine, ne morejo^ si drugače tol mučiti nego obrekovanje, senza cije prihajajo po vplivu tega ali onega vzroka, neprijeten okus ali'duh jedi -prihaja od tod, ker menijo, da so dotični primešali drugih rečij, ki imajo namen, ali otrovsti direktno bolnegs sli ps mu vsaj pristuditi jedi. Iz vsegs tegs se rasvije logično domišljija zatiranja. Bolnik 1 1 trpinči. V takem bojnerrTJ se trudi še zdravi ostanek ds bi odstranil in premagal je tujega in bolnega. J, (Dalje prihodnjič.) dsn js zanemarjene ali zgu se meni žrtev vsestransko kri- ne ysled slabih cevi in opra vičnega obdolženja, prikrajše- .................. mora m m|« vodo Vlada Združenih držav odgovorila ns prošnjo m< Chicago zs dovoljenje za vode if mišiganskega jel dsls svoje pogoje med katei je tudi zshtevs ds mesto pjj takoj meriti porabo vode,! ra stane ljudstvo mesta o| go stotine tisočev' dola] vsdjfo leto. ... Z nalaganjem, tega zaht vlada to kar so strojniki, nI ni(uradhiki in zdravstvene sti/priporočale že nad pet let. Skoro polovica od 845,C 000 galon vode pumpane vanja, preganjanja. ffajprej se mu je braniti zoper natolcevanje; zagotavljati mora svojo nedolžnost ter boriti se s pretečimi silami. Pričujočega opazovalca, ki ne more niti pomagati, niti svetovati, silno gane in pretrese, ko mora gledati brezuspešni boj blaznega z za-slepelimi čuti ter ^talnimi domišljam! in zmotami, iz česar postane tbj do obupnoBti, če prilično napadejo bolnika halucinacije z vso silo; tako n. pr. ae spominjam slučaja, da sem bil pozvan k mUsdi dami, ki je glasno kriče okoli letala, ker je imela strašni občutek, kakor da bi ji sedel ptič v možganih* ki s peroti bije in kljuje s kljflinom po možganih. Da se umemo, dama ni rekla, da ji sedi v resnici ptič v glavi, ampak le, da ima tak občutek, ki jo Vabilo m domačo zabavo katera se bode vršila DNE 4. JULIJA 1925 ns fdfcmi pri Mr. John Pency-u, UO Weet Sunbury, Pa. To bo priVstns domača zabava in vsled tega se Vsbijo rojski in rojskinje ter člani društva štev. 244 S. N. P. J. iz Clsjrtonls in iz bližnjih nsselbin Kaylor itd. Ns razpolago bo dobeS* prigrizek in za suhs grla bo izvrstno oskrb* Ijeno. Za plesalce bo igrata dobra harmonika, tako bo zabave za vse. Torej ns svidenje in zs veliko vdeježbo se priporočs, zs privstnl odbor E. F. Switko.-— (Adv.)_jj Vi frlsčste zs 422,500,000 Ion vode, ki je popolnopia Ijena ali zanemarjena. Brc jsme če lastujete svojo hita če ste v najemu morate plai za vodo več kot jo uporabite, bi bilo ceneje, če bi bila v merjena na meter. Povrhu tega je vaše zdra v nevarnosti ker mestu nimg če' do dobra prečistiti vode vsše posestvo je v nevarno ker mesto nemore dati do* pritiska na vodo za slučaj og s fcemer bili bi lahko zavarov vsak čas. 'V S splošnim, merjenjem sli z upeljevsjo meter sistei vsakdor, ki potrebuje in rabi do bi plačal zmerno ceno za p vo mero uporabljene vode. 'trata in zguba vode vsled ščanja*na ceveh in. opravi, bi s tem prenehala. Vsakdo imel dovolj vode z močnim tiskom vsak čas potrebe. Vi bo čistejša prečiščena in kemikalij ali klorina v vodi stala bode manj kot stane sedanjem sistemu. t',v / (Advfertisemet DA SKUHAŠ DOBRO yo, PISI PO NASE PRODUKTE. fl i ■ « ■ « c ■ ■ • fl fl i • fl fl fl ■ ■ fl ■ ■ e ■ ■ ■ ■ • fl fl ■ 0 1 v eelogi sled, hmelj, sled in vse droge potrebščine. Poaku in ss prepričsjte, da js doms pri i kuhani vedno ls nsjboljil ia n neJšL Groeeri jsm, slsdMšsr jsm Is v I dajslne šslssaise damo primerm pust pri večjih naročilih. PiiiU informacije aa: * FRANK OGLAR, Upi gaptlse Avssss. caevelssš, S SPREJEMA KA V TISKARSKO OBRT SPAlAJOt A BELA. s. * <* Tisk« rabila sa veselic« ia skode^vliltnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. T fllorcn-gken, hrvatskem, ilovaikem, Mkem, nemikem, angleškem jedko in dragih. VORSTVO TISKARNE APELIRA M ČLANSTVO 1 |l P.JU M TISKOVINE NAROČA V SVOJI 1 CENE ZMERNE, UNIJ8KO l)ELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po Informacije na nastov: & N. P. J. Printer?, 2667« Sonth Lawndale Aveave, Chicago, IH. TAM 8E DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.