Celjski tednik Celje, 25. maja 1962 Leto XII. štev. 20 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Zdravice iz milijonov src Zdravice vrejo iz milijonov src. Zdravice radosti, sreče, ponosa in hvaležnosti. Zdravi- ce, ki jih navdihuje utrip najveličastnejšega obdobja v zgodovini naših narodov, zdravice, ki odmevajo v ritmu resničnega življenja. Tovariš Tito slavi sedemdeseti življenjski jubilej. Teh sedemdeset let pa pomeni vse Loi; pol stoletja bogate revolucionarne epohe, po- meni četrt stoletja bojev in zmag delavskega razreda pod njegovim vodstvom. Kar je z nadčloveškimi napori, s krvjo in enojem, z zmagami in bogato rastjo zapisano v zgodovino naših narodov, naših delovn'h ljudi, je zapisano v življenju tovariša Tita. Življenje tovarjša Tita, izkoriščanega delavca, robijaša, ilegalca, sekretarja revolucionarne partije, državnika in vodilne osebnosti so- dobnega mednarodnega življenja, je poveza- no z usodo naših narodov z nerazdvojlüvimi vezmi bojev, svobode, hotenja, zmag, človeč- nosti in ljubezni. Nikoli in v ničemer tovariš Tito ni hil iz- vzet iz zgodovinskega okvira usode dclovn-h množic v deželi, ki je v preteklosti poznala samo izkoriščanje, življenje od danes do jxì- tri, bedo in krivico. Z množicami je trpel v ječah, z množicami je bil v uporu, z množica- mi je kljuboval smrti, z njimi je zmagoval nečloveške napore, zmagal in triumfiral. Vse težnje, vsa volja množic se je v njem poose- bila, se združevala z njegovim revolucionar- nim značajem. V tem pa je njegova veličina, v tem je njegov genij, njegova moč in uspeh. Zgodovina je v najtežjih trenutkih dala na- šim narodom voditelja, ki je edini zmogel pot, ki smo jo prehodili, pot, ki je terjala izvir- nost, vseljudski utrip. Veličina njegove o^eîi- nosti in našega skupnega procvita je prav ta harmonija. Kot revolucionar je zgradil tako Partijo, ki je služila ljudstvu, kot vojskovo- dja se je oslanjal le na moralno moč množic, kot mislec in državnik pa je bil vedno tribun najširših množic. Zdravice vrejo iz milijonov src. Iz src sto- tisočev borcev za pravičnejšo družbo, iz mi- lijonov src, graditeljev nove družbe v naši prerojeni domovini, vrejo iz stotin milijonov src, ki hrepenijo po miru in sožitju po vsem svetu. Na mnoga leta, tovariš Tito! Na mnoga leta za srečo naših narodov, za zmago huma- nosti, za človeško družbo brez krivic, brez vojn, za svet, v katerem bo človek obvarovan vsega nečloveškega! tiontrolnim organom vso veljavo Pretekli teden je ljudski odbor celjske občine poslušal poročila in razpravljal'o delu kontrolnih služb. Občinski seji sta prisostvo- vala zvezni ljudski poslanec tov. Franc Leskošek-Luka in republi- ški poslanec tov. Mitja Ribičič. Zbora sta na seji zelo živo raz- pravljala o potrebi, da, se okrepi učinkovitosit služb družbene kon- trolo, tako tržne, higienske, de- lovne in gradbene inšpekcije. Vse te službe so tudi do sedaj po svo- jih močeh opravljale svoje nalo- ge, vendar z vse premalo podpo- re in so ostajale pri svojih priza- devanjih precej oGamljene. Naj- važnejša je gotovo pobuda, da naj bi v bodoije organi delavske- ga in družbenega upravljanja bili predvsem odgovorni za zakoni- ^^s-t, za odpravljanje vseh nega- tivnih pojavov, pa naj bo to na področju trgovine, gradbeništva, delovne in zdravstvene, oziroma higienske zaščite našjh delovnih ljudi. Te »krb bod« т bodoče mo- rali vključiti v svoje delovne pro- grame tako organi samoupravlja- nja v kolektiviih, kot v svetih ob- čine in drugih organih družbene- ga upravljanja. Odborniki so ostro in konkretno obravnavali številne probleme in primere ne- zakonitosti in razhajanj s predpi- si. Eno od najvažnejših področij dela bo vsekakor utrjevanje stal- nosti con, zatiranje in odpravlja- nje možnosti za gospodarski kri- minal. Nič manjše naloge niso na področju delovnih pogojev. Ko- Idctivi, zlasti pa vodstva imajo vse premalo čuta dolžnosti in od- govornosti pri izvajanju predpi- sov za varnost na delovnem me- stu. Visoko število delovnih ne- zgod in poklicnih obolenj pa do- kazuje, da tudi na področju hi- gienske in zdravstvene zaščite ni učinkovitih pri2iadevanj. Spoštovanje predpisov in izva- janje zakonitosti je bila cenovna tema vseh prispevkcrr k razpra- vi. Od dejstva, da je cela vrsta javnih zgradb v Celju brez ustreznih gradbenih dovoljenj, preko dogodkov, ki imajo škod- ljive politične in ekonomske po- sledice, do vseh tistih drobnih, pa vendar pomembnjih in številnih nepravilnosti ter napak — vse to izvira iz neupoštevanja ali po- manjkanja ustreznih predpisov, ki pa ne smejo biti sami sebi na- men. Odgovornost je bila prav tako pogosta beseda v razpravah. Ce je napaka in nepravilnost očitna, kako se more potem od^iovornost zgubiti v »megleno spoštovanje«? Pomanjkanje odgovornosti pa so naposled dokazali tudi nekateri odborniki, ki skoraj redno izosta- jajo od sej. Dolžnost volivcev bi bila, da na bližnjih zborih voliv- cev razpravljajo tudi o tem, kako ljudje, ki so jim ob volitvah za- upali odbomišice dolžnosti le-te tudi opravljajo. OB DNEVU MLADOSTI Že osemnajsto pomlad v svo- bodni domovini praznujemo roj- stni dan dragega in cenjenega vo- ditelja tov. Tita. Čeprav 25. maj združujemo predvsem s praznikom mladega rodu, pomeni ta dan tudi manife- stacijo mladosti in poleta vseh delovnih ljudi. Izredno pomembna vloga, ki jo v povojni graditvi odigravajo mladi ljudje, jasno priča, da so te generacije nasledile revolucio- narne tradicije progresivnih pred- vojnih in medvojnih generacij. Še posebno smelo stopa mlad člo- vek v ospredje družbeno-politič- nih, ter tudi kulturnih in eko- nomskih dogajanj v času, po letu 1950, ko postaja človek dejansko jedro socialističnega razvoja. Mir- no lahko trdimo, da imata pri nas obstoječi sistem in mlad človek ogromno skupnega že v izhodišču: dinamiko, smelost, silovite težnje po novem, naprednejšem itd. To pa so osnovni pogoji, ki nam nu- dijo obilico možnosti, da mladino še bolj zavestno usmerjamo v vse pozitivne oblike družbeno-politič- ne aktivnosti. Novi družbeni tokovi in proce- si — med nje moramo brez dvoma na prvo mesto postaviti proces razvijanja socialistične demokra- cije, borbo za izgrajevanje sociali- stičnih odnosov med ljudmi, ki pomeni hkrati borbo za osvoba- janje delovnega človeka vseh spon, v katere ga je vklenila raz- redna družba — imajo v delih, mišljenjih in idealih mladih ljudi svoj poln odraz. Toda, šele oboro- ženi z znanjem in globokim po- znavanjem zakonitosti našega družbeno-ekonomskega razvoja in s čim večjimi konkretnimi de- lovnimi rezultati, bomo dosegli dejansko enakopravno mesto v samoupravnem organizmu. Zaman pa se često trudimo, ko prav pri mladih ljudeh iščemo idealno za- snovano osebnost. Naš socialistič- ni organizem ne potrebuje člove- 1 ka, ki ga je treba nepresta,no vo- diti za roko, mu tehnokratsko od- merjati dolžino in kvaliteto ko- raka, mu venomer od zunaj s pri- digarsko metodo vcepljati vzgoj- ne elemente itd. Nasprotno: rabi- mo osebnost, ki bo po svoji no- tranji vsebini bogato živela, oseb- nost, iz katere bodo svobodno iz- žarevale vse družbeno koristne težnje. Mladina, ki razmišlja in išče svoj odnos do življenja, ki se čuti prizadeti ob dogajanjih v njeni družbeni sredini in ki ima zavest odgovornosti za na- predek, bo prav gotovo našla svo- je tvorno mesto v družbi. Tega ne more namesto nje napraviti starejša generacija, lahko in dolž- na ji pa je pri tem pomagati, po- sredovati izkušnje in ji krajšati in boljšati pot do njene polne, na- predne, družbene vloge. Zato tu- di delitev na »mlade in stare« ni- ma osnove. Objektivne vloge in položaja človeka v družbi ne do- ločajo leta starosti, ampak nje- gova stališča in dejanja. Tovariš Tito je s tem v zvezi dejal: »Pri nas ni nasprotja generacij, je ves razvoj tako dinamičen, da organsko vleče za sabo mladi- no. Nasprotja bi bila, če bi stag- nirali, ko mladina ne bi imela svoje perspektive. Toda, ko mladi vidijo svoj stalni progres, ko jas- no vidijo svojo perspektivo, tedaj ne more biti nobenega nasprotja. Tu gre lahko samo za prirodni proces — eni odhajajo, na njihova mesta prihajajo drugi — in zato je potrebno vzgajati mladino, da nas bo lahko zamenjala ... « Zato, kako danes živimo in de- lamo, kakšen bo jutrišnji dan, smo vsi skupaj odgovorni — po- sameznik in družba; tako je tudi Dan mladosti, Titov življenjski jubilej, naš skupni — vseljudski praznik. Zvone Dragan Titove besede našim borcem Udeleženci okrajne skupščine zveze združenj borcev iz celjske- ga okraja so poslali tovarišu Titu pozdravno pismo. Nanj je pred dnevi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito takole odgovorili: Okrajnemu odboru Zveze zdru- ženj borcev NOV v Celju Dragi tovariši, najtopleje se Vam zahvaljujem za sprejete po- zdrave delegatov z Vaše letne !**^jnference. Hkrati pošiljam Vam in vsem članom Zveze borcev NOV najboljše želje za uresni- čenje nadaljnjih uspehov pri iz- vajanju nalog, ki so zastavljene pred Vašo organizacijo za ohra- nitev pridobitev narodnoosvobo- dilne borbe, pri razvijanju in ja- čanju enotnosti družbene skup- nosti in pri odstranjevanju vseh negativnih pojavov, ki škodujejo interesom naše družbe pri na- daljnji socialistični izgradnji na- še domovine. TITO za čas od 23. maja do 3. junija Nestalno s pogostimi padavina- mi. Razdobje lepega vremena ne bo trajalo več kot tri dni. Dr. V. M. Proslava mladosti v Kumrcvcu v počastitev dneva mladosti ter 70-letnice rojstva tovariša Tita bodo v petek, soboto in ne- deljo v Kumrcvcu zaključne pri- reditve, na katerih bo sodelovala ne samo mladina celjskega in krapinskega okraja, temveč tudi mladi rod iz vseh republik. Tako bodo danes odprli Raz- stavo o življenju in delu tovariša Tita ter o revolucionarni borbi Hrvatskega Zagorja. v soboto, 26. maja bodo člani Počitniške zveze in taborniki celjskega okraja postavili dva vzorna tabora, v katerih se bodo zlasti v večernih urah zvrstili zanimivi in zanje značilni pro- grami, v taboru Počitniške zveze pa bo ta dan zvečer govorila tu- di predsednica CK LMS tovari- šica Francka Strmole. Jutri popoldne je na vrsti tra- dicionalni maratonski tek z ude- ležbo najboljših tekačev iz vse države, zvečer ob 19. uri pa se bo začela slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali tudi pevci in recitatorji s celjskega učiteljišča. Nedeljski program obsega naj- prej srečanje borcev in aktivi- stov s Kozjanskega in Hrvatske- ga Zagorja. Nadalje je za 9. uro dopoldne določena parada, ob 10. uri letalski miting, ob 11. uri pa začetek slavnostne proslave »Mladosti 1962« s kulturno pro- svetnim programom ter sodelo- vanjem mladine iz vseh repu- blik. Ta program bo prenašala tudi televizija. v dopoldanskih urah bo tudi strelsko tekmovanje; popoldne ob dveh pa je predviden nastop gasilskih enot. V nedeljo ob šti- rih ponoldne pa se bo začela še prijateljska nogometna tekma med okrajnima reprezentancama Celja ter Hrvatskega Zagorja. Na zaključno proslavo dneva mladosti v Kumrovec bodo iz Celja vozili tudi posebni vlaki. Tako bo prvi vlak odpeljal že v soboto popoldne ob 15. uri; le- ta je v glavnem namenjen tabor- nikom, članom Počitniške zveze ter udeležencem slavnostne aka- demije. Drugi posebni vlak pa bo imel s celjske postaje odhod v nedeljo, 27. t. m. ob 7. uri zjutraj. Oba posebna vlaka se bosta iz Kumrovca vračala v ne- deljo, in sicer prvi z odhodom ob 18., drugi pa ob 18.30. Kumrovec pred velikim тгШш.., v soboto in nedeljo bodo de- lovni ljudje vse naše domovine, zlasti pa mladina, praznovali dvojni praznik: Sedemdeseto ob- letnico rojstva predsednika Tita in praznik mladosti. Popolnoma razumljivo je, da bo Kumrovec v teh dneh v središču proslav, saj bo tu v rojstnem kraju Tita sre- čanje mladih z obeh strani Sotle, tu bo vrsta svečanosti, ki bo pri- tegnila k udeležbi delovne mno- žice iz Hrvatskega Zagorja in Štajerske. Ko smo pred dnevi obiskali Kumrovec, je tam vladalo delov- no vzdušje, da si je komaj kdo vzel minuto časa za naso rado- vednost. Od Zagreba sem dokon- čujejo v vasi avtomobilsko cesto s parkirnimi prostori in izogiba- lišči. Na gričku nad vasjo obnav- ljajo znan kumrovački hotel, da bo sposoben sprejeti in zadovo- ljiti še večje množice obiskovav- cev. Teh, mislimo na obisikovavce, je v tem času vedno več, ne zmanjka pa j ili vse leto, tako v pomlani kot v zimi. Titovo rojst- no hišo je v nedeljo, ko je bilo izredno slabo vreme, obiskalo nad tisoč turistov. Ob glavni cesti sre- di Kumrovca urejajo te dni mu- zej NOB za ta predel Obsotelja. Muzej bo do nedelje urejen in bo na svečan način izročen javnosti. Preurejajo tudi gostišče v vasi, prav tako tudi ulice in poti skozi vas ter trgovine. V nedeljo bomo združili prije- ten izlet v ta lep kraj s svečano- stmi dneva mladosti in praznova- njem 70-letnice našega dragega predsednika Tita. V Kumrovcu bo, kot smo že omeniLi, vrsta kul- turnih, športnih in zabavnih pri- reditev, kajti srečanje slovenske in hrvaške mladine v Kumrovcu je že tradicija, ki vsako leto do- biva vse večji in vsebinsko boga- tejši obseg. e CELJSKI TEDNLK STEV. 20. — 25. maja 1»в2 Pogled po svetu Stavke v Španiji, nemiri v Por- tugalski! Ves svet se je ozrl, saj je desetletja kazalo, da sta obe diktaturi zatrli sleheren izraz ljud-' ske volje z vsemi sredstvi, ki jih[ imata oha fašizma na razpolago. Čeprav so štrajki v Španiji eko- nomskega značaja, imajo seveda svoje politično ozadje. Zanimivo: je in seveda značilno, da v teh-, dneh Franca ne podpira cerkev, kar pomeni, da se ga odreka naj- ' reakciormrnejša sila španskega \ polotoka in to v znamenju zadnje' papeževe okrožnice, napisane za- radi adaptacije Vatikana na so-] dobne bojne metode zahodnega : bloka. j Ce se *je končno zahodni štab le začel rahlo sramovati Mussolini- \ jevega in Hitlerjevega zaveznika,' je pa stvar drugačna na drugem ] koncu sveta v Laosu, kjer je gi- ! banje Patet Lao razbilo desničar- [ so vojsko. ZDA se potolčenih za- ' veznikov ne morejo odreči, če- ] prav vedo, da v Laoski deželi nič \ ne pomenijo. Ker pa nimajo dru- \ gih, jih s svojo vojaško pomočjo \ silijo naj se vendar pobotajo s ^ predstavniki Patet Lao in omo- ¡ gočijo nevtralni Laos, kar je i skupna želja ZDA in SZ. Niti i ena niti druga država ne želita, da bi tu prišlo do nove Koreje, kar bi okrepilo kitajsko moč in : vpliv. To pa menda ne želita ne SZ ne ZDA. Da bi vojaška deja- ' nja v Tajlandu dobila bolj inte- gracijski značaj, so intervencijo ameriške vojske podprli člani SEATO pakta. Velika Britanija, Nova Zelandija in Avstralija, medtem je Kanada to odločno od- klonila. Hruščev pa je ameriško potezo v Tajlandu kvitiral s pra- . vim ukrajinskim sarkazmom, češ, nikar ne bodite žandar ji sveta. Vloga nekdanje svete alianse je ■ namreč ameriški povojni politiki z njeno vojaško in gospodarsko ■ pomočjo res najbolj podobna. Kljub tej nestrpni ideološki voj- ■ ni med blokoma pa se nadaljuje ^^sondiranje<-'. Razgovori o Berli- nu so zastali, zato pa je Kenne- dyjev novinarski šef Pierre Sta- linger na Adžubejevo povabilo ■ sondiral teren pri Hruščovu, astronavt Titov pa se je istočasno mudil v ZDA. Vendar se take strvari komaj da poznajo na mraku obeh obrazov, ki se mrko gledata preko kupa orožja. Že- nevska pogajanja o razorožitvi so že spet pred betonskim zidom: Zorin je napadel ameriška opo- rišča, Hruščev pa zagrozil z no- vimi atomskimi poskusi, če ZDA ne bodo sprejele sovjetskega pred- loga o atomu. ] Zdaj je v atomske klub spet od- > ločno posegel de Gaulle. Ameriš- ki »-Newsweek« piše, da se Fran- cija in Nemčija že resno pogovar- jata o sodelovanju pri skupni \ atomski oborožitvi. De Gaulle ho- i če ustvariti močno moderno no,- \ cionalno armado. Ne zaupa po- vsem ZDA, a ve, da je odvisen od : njihove moči, kljub temu pa pre- ; cenjuje francosko. Ker je kljub \ vsemu še realist, ve, da je atom- j ska energija danes že nekaj, kar iz oborožitve ni mogoče odpraviti, ' zato zahteva atomsko orožje in to j tako odločno, da stoji atlantski pakt pred razcepitvijo ali pred , reorganizacijo. De Gaulle ima svo- je koncepte, vse z enim samim . ciljem, da bi nastopal kot tretja velesila na svetu. Na tiskovni konferenci je napovedal, da bo \ Francija uredila vse, kar je v zvezi z njenim kolonialnim im- ] perijem in da bo sedelovala pri ; preureditvi Evrope v političnem in gospodarskem pogledu. Možu : je treba priznati, da je pri tem : prožnejši od starega nemškega kanclerja, oba pa spretno izrab- j Ijata svetovni položaj za krepi- ¡ tev svojih dežel. V Alžiru vojna pravzaprav tra- i ja. Francoska vojska se težko vživ- ] Ija v priznanje alžirske osvobo- j dilne armade, policija pa prekri- ' žanih rok dopušča, da oasvovci z ' minometi obstreljuje alžirske hi- ! še. Proces proti Salanu kaže, če- ' mu se je Francija z evianskimi i sporazumi odrekla. Ce se je odio- ] čil za to tudi general de Gaulle, j pomeni, da razume, kam gre tok \ časa. Kolonialni oficir Salan se ] tudi na zatožni klopi ni odrekel .i snu o francoskem imperiju, ki ga * je v prahu rušeče se dobe komaj ] še videti. Človek je res lahko jet- ¡ nik preteklosti, tako da ne vidi , ne sedanjosti ne perspektive v \ prihodnosti. ; T. O. STALNO PROUČEVANJE POSLOVANJA NEIZOGIBNA NALOGA TUDI GOSTINSKIH ORGANIZACIJ Prejšnji petek je bil deseti redni letni občni zbor Gostinske zbornice za celjski okraj. Poročilo o delu, problemih in nalo- gah zbornice ter gostinskih gospodarskih organizacij je imel predsednik ZMAGO LIKAR, ki so mu pri voLitvah izrekli po- novno zaupnico in ga vnovič izbrali za predsednika zbornice. Gositin&ke gospodarske organi- zacije so v preteklem letu v ve- čini primerov dosegle predvidene uspehe; novi 'Pogoji posilovanja so povzročili težave le manjšim go- stinskim obratom, predvsem pa tistim, ki zaradi enih a.M drugih vzrokov (med njimi tudi zaradi zaostankov v knjigovodstvu) niso bili redno in sproti seznanjeni s poslovnimi uspehi. Spričo takšnih pogojev niti kolektivi ne samo, da niso bili seznanjeni s proble- mi, temveč niso niti mogli nanje pravočasno reagirati. Ce so ne- katere gostinske organizacije že lani prišle v prav neprijeten po- ložaj zaradi tega, ker niso mogle spremljati in analizirati stanja ter poslovanja, bo letos zaradi mnogih sprememb v tem pogledu še slabše. Ali z drugimi besedami — analize poslovanja in razprave o vseh problemih in nalogah v okviru celotnega kolektiva bodo prav zdaj postale neizbežen im- perativ. Gostinstvo celjskega okraja je lani doseglo nekaj nad tri mili- jarde in 36 milijonov dinarjev prometa, oziroma za 21 odstotkov več kot v 1960. letu. Na zvišanje gostinskega prometa je vplival povečan turistični promet, nada- lje nekaj novih gostinskih obra- tov, zlasti pa že povišanje cen alkoholnim pijačam in hrani. Gostinstvo postaja vedno bolj samostojna in akumulativna pa- noga. 2ai pa zasledimo primere, da podjetja niso prenesla v svoje sklade sredstva, ki so nastala za- radi ugodnosti -pri pavšaliranju družbenih obveznosti in tako niso težila za akumulacijo sredstev za sistematično urejevanje svojih in- vestiöijskih potreb. Gostinski de- lavci so sicer že spoznali predno- siti dela v funkcionalno lepo ure- jenih poslovnih prostorih, žal pa ustvarjena amortizacija še zme- raj ne zadošča za obnovo, kaj šele za odpravljanje zastarele tehnične opreme. Spričo tega se pojavlja težnja po združevanju razdrob- ljenih sredstev z ustanavljanjem močnejših gostinskih enot. Ta tež- nja je razumljiva in pozitivna vse dotlej, dokler se zanjo sporazu- mejo člani vseh prizadetih kolek- tivov in dokler jo spremlja de- centralizacija samoupravnih or- ganov v posameznih enotah. Lani so gostinska podjetja vlo- žila 409 milijonov sredstev za in- vesiticije in s tem izpolnila 76 od- stotkov predvidenega investicij- skega programa. Gostinstvo celjskega okraja je lansko leto dobilo s hotelom Paka v Velenju prvi novi večji objekt; letos pa bosta izročena namenu nadaljnja dva: hotel ter obrat družbene prehrane v Celju. To je razveseljiva ugotovitev, pa če- prav se že zdaj pojavlja vpraša- nje, kako bosta nova obrata pre- magaila začetne težave, zlasti še ker bosta morala že takoj na za- četku zraven plačila anuitet pre- vzeti še vse ostale družbene ob- veznosti. Zato ni naključje, da so ta in vsi podobni primeri sprožili vprašanje delnih olajšav za nove obrate. Značilno za gostinstvo celjske- ga okraja je znižanje prometa z alkoholnimi in znatno zvišanje (za več kot desetkrat) prometa z brezalkoholnimi pijačami, zlasti sadnimi sokovi. Ta ugotovitev na- rekuje, da sc bode morala tudi gostinska podjetja prilagoditi no- vim, zahtevam in potrebam po- potrošnikov, da bodo morala pri- sluhniti spremenjeni strukturi prometa. Gostinske delavce pa čakajo v letošnjem letu še druge naloge; nekatere bo prinesla bliž- nja turistična sezona, druge pa težnja po stabilizaciji. Gotovo je, da bodo ljudje prav zdaj zelo kri- tični do vsakršnega zviševanja cen, ki v javnosti ne more dobiti prav nobene opore. In končno tu je še stalna skrb za izobraževanje, za strokovno izpopolnjevanje. -an NAVZLIC DEZJÜ MLADINE ŠTAJERSKE Četudi zadnja nedelja ni bila najbolj primeren dan za izlete v naravo in gore, se je na Boču, na zborovanju mladine Štajerske, ki sta ga vestno pripravljala mla- dinska komiteja za celjski in ma- riborski okraj, zbralo okoli dva tisoč mladih ljudi. Mnogi med njimi so tja prišli že v soboto popoldne, večina pa šele v nede- ljo zjutraj, navzlic dežju in hlad- nemu vremenu. In čeprav je bi- lo več mokrih kot suhih in četu- di za vse ni bilo prostora v pla- ninski postojanki, pa so si morali zaradi tega zavetje iskati drugje, pod dežniki in plašči, vedrega razpoloženja ni manjkalo. Mla- dost je premagala slabo vreme. V pesmi in živahnem kramlja- nju so pozabili na mokre lase, na premočene obleke ... Ko pa so mednje prišli nekateri znani po- litični delavci in zlasti še nek- danja komandanta partizanskih enot kot član Centralnega komi- teja Zveze komunistov Slovenije Jože Borštnar, predsednik Okraj- nega združenja borcev NOV v Celju Ivan Kovačič-Efenka, pa še predsednik Okrajnega komi- teja Ljudske mladine v Celju Zvone Dragan, ploskanja in po- zdravljanja ni bilo konca. Zače- lo se je zborovanje, ki so ga sprva hoteli odpovedati in preložiti na naslednjo nedeljo, začelo se je zborovanje, ki je bilo močno po- dobno improviziranemu, a zato nič manj pomembnemu in uspe- lemu partizanskemu mitingu. Na- mesto za govorniški oder, je tov. Jože Borštnar stopil sredi sobe kar na stol in začel govoriti, ta- ko kot nekoč borcem četrte ope- rativne cone. Toda, zdaj je imel okoli sebe druge borce, mlade ljudi iz šol in podjetij. Zato jim je govoril o ljudski revoluciji, o borbi za svobodo, govoril pa je tudi o liku največjega borca ju- goslovanskih narodov za svobo- do, o liku tovariša Tita, ki pra- znuje svoj sedemdeseti življenj- ski jubilej. Nazadnje pa je opo- zoril tudi na nekatere naloge, ki jih terja današnji čas od vseh skupaj, in tako tudi od mladine. Zborovanje se je končalo z ob- ljubo, da bo mladina z vestnim izpolnjevanjem svojih nalog v šolah, podjetjih, na vasi in usta- novah na najbolj primeren način počastila življenjski jubilej to- variša Tita. Govoru tovariša Borštnar ja je sledil še kratek kulturni pr-o gram, zatem pa so mladi ljudje krenili k spomeniku padlih bor- cev in tjakaj položili nekaj ven- cev. Tako se je končalo srečanje mladine Štajerske, ki navzlic dežju ni izgubilo na pomemb- nosti in slovesnosti. M. B. Čeprav je slika dovolj nazorna, pa velja vseeno pripisati nekaj be- sed na račun tistih, ki ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi to luknjo pri mostu zamašili in tako preprečili nesrečo, ki preži in čaka, da bo nekoga doletela (morda ga je že). Ta most je na Pes- nici v .Šentjurju, na poti, ki pelje od osnovne šole čez travnik k stanovanjskemu naselju. 18 let Dva razloga sta me vodila, da sem Roziko Novakovo, mnogi ji pravijo kar Rožca, izbral za in- tervju. Prvi se je pojavil ob ve- sti, da bo ta učenka tretjega b razreda celjskega učiteljišča od- govarjala na zaključni proslavi dneva mladosti v nedeljo v Ku- mrovcu, na vprašanja o nastan- ku slovenske države, drugi pa ob novici, da bo prav danes, na dan mladosti, slavila svoj osem- najsti rojstni dan. Zato, preden nadaljujem, iskrene čestitke ob vstopu v polnoletnost, čestitke z željo, da bi jo tudi v naprej spremljala dobra volja, mla- dostna ustvarjalnost, sreča in za- dovoljstvo. Moram priznati, da je bil raz- govor nadvse prijeten; morda tudi zaradi tega, ker se nanj nisem posebej »pripravil«, ker nisem imel v naprej določena vprašanja, ampak so se rodila kar sproti ob pomenku o šoli in delu mladinske organizacije, o »konjičku« v prostem času in še o marsičem. Bil je sproščen in živahen, bil je življenjski . . . skratka, pogovor je bil v nekem smislu odsev njenega bistva, od- sev in izliv mladosti. — Vprašujete me, zakaj sem se odločila za učiteljski poklic. Nič čudnega. Otroke imam rada; veselim se dela z njimi. Nekaj vpliva na to poklicno odločitev pa je ime^o tudi dejstvo, da ima- mo učiteljišče v Celju. Ne vem, kako bi bilo, če bi odšla na šo- lanje v Ljubljano. Tam sta že starejša brat in sestra. Studij v Ljubljani je drag; zato bi bila za našo družino prehuda obre- menitev, če bi šla po njuni poti. Sicer pa, ni mi žal. Do učitelj- skega poklica čutim veselje; vem, da bom srečna. — Kako se počutite v šoli in kaj dela mladinska organizacija? — O učenju rajši ne sprašujte. Saj veste, dosti ga je, zlasti zdaj proti koncu leta. Sicer se v šoli dobro razumemo, tudi s profe- sorji odkrito in sproščeno obrav- navamo vse naloge in probleme. Skoraj isto velja za mladinsko organizacijo. Navzlic temu se mi zdi, da včasih le preveč govori- mo, da pa nam zmanjka sape, ko bi morali neko stvar izpeljati do konca. — Za kaj se pa zanimate v prostem času? — Moj osebni »konjiček« je zbiranje razglednic. Razen tega igram prvi brač v tamburaškem zboru železničarskega prosvet- nega društva »France Prešeren«. V šoli sodelujem v pevskem zbo- ru, in končno, tudi v gledališče rada zahajam. — Kako pa je kaj z glasbo? — Čeprav sem bolj navdušena za zabavno glasbo, se hkrati ogrevam tudi za resno, zlasti še za opere. — In kino? — Malokdaj zaidem vanj. Zato pa rajši zbiram denar in si ku- pujem gramofonske plošče. — Ne zamerite mi prosim, če posežem še malo v družinsko okolje. — Oh, zakaj neki. Veste, je ve- selo, in ponosno nadaljevala, če- tudi ne živimo v izobilju, smo vsi skupaj zelo srečni; tako tudi jaz. Imam zlate starše, ki se tru- dijo, da bi nam bilo kar najlep- še. Oče je delavec v Cinkarni, mati pa v Topru. Rečem Vam, pri nas je najlepše ob sobotah, ko se vsi zberemo. Takrat se pogovorimo za ves teden nazaj. — Naj za konec razgovora osta- ne še radovednost: kaj si želite za rojstni dan? — Nič posebnega. Morda samo to, da bi se v šoli dobro učila. Zaradi daril pa, karkoli bom do- bila, bom zadovoljna. — Še enkrat — srečno in vse najboljše! M. Božič Pripravljeni na sezono v pripravah na letošnjo sezono je Celjska turistična zveza sku- paj s turističimi družbenimi or- ganizacijami .pripravila obširen program, ki ibo moral roditi po- zitivne rezultate. Tako so izvedli propagandno akcijo v časopisih Ijratskih repiiiblik. vsem domačim in velikemu številu tujih poto- valnih agencij pa so poslali pro- pagandni material itd. V tisku je prospekt šempetrskih rimskih iz- kopanin, za avstrijsiko in nem- ško turistično tržišče pa je veli- ka pridobitcA- knjiga dr. Lesko- varja: Die Kur in Rogaška Sla- tina. Da so bile vse te propagandne akcije pravilno usmerjene se ču- ti že danes, saj mora Celjska turistična zveza kar naprej od- govarjati na številna pisma, ki se zanimajo za turistične razme- re pri nas. Kaj pa društva? Tudi ona so marljiva, samo škoda, da jih ta- rejo finančne skrbi. Olepševalne akcije so v teku. prav tako ure- jevanje turističnih postojank in objektov. Večja turistična dru- štva (Celje. Rog. Slatina. Dobrna, \'^elenje) pa se pripravljajo tudi na organizacijo prireditev in iz- letov. Veliko dela čaka tudi gostince. Penzionske cene niso pretirane, v Vitanju in Ljubnem pod 1000 dinarjev, drugod okoli 1300 din, v zdraviliščih pa nekaj nad 2000 dinarjev. Celjs'ko turistično področje je torej pripravljeno na sezono. Za- to upajmo, da bo letos prekora- čeno število 600.000 nočitev. CILJ KUMROVEC Veliko celjskih kolektivov in zlasti mladinskih organizacij se je odločilo, da bodo priredili v ne- deljo skupinske izlete v Kumro- vec, kjer bo zaključna slovesnost ob sedemdeseti obletnici rojstva maršala Tita. Za tja so se odlo- čili tudi člani sindikalne podruž- nice družbenih in političnih de- lavcev. Na Ostrožnem... v prijetni senci pod drevesi majh- nega gozdička na Ostrožnem so se v torek popoldne zbrali celjski mladin- ci. Mednje so prišli tudi številni mla- di pripadniki celjske garnizije LJA; srečanje pa posvetili dnevu mladosti ter 70-letnici rojstva predsednika Tita. S tem posvetilom in podzrdavom, ki je veljalo okoli tri tisoč mladim lju- dem, je slavnostno bzorovanje začel predsednik občinskega komijeta Ljud- ske mladine Celje tev. Fredi Golav- šek, za njim pa je spregovoril še se- kretar CK LMS tov. Zdravko Krivina. Ko je govoril o nalogah mladega ro- du, je dejal, da je mladina sedanjega časa, kot naslednica tiste generacije, ki je izbojevala svobodo, pripravlje- na, da z vsemi svojimi močmi sodelu- je pri izgradnji nove socialistične do- movine. Zatem se je zvrstil zanimiv in iz- redno kvaliteten kulturni in zabavni program, v katerem so sodelovali di- jak iin dijakinje celjskega učiteljišča ter mladi pripadniki JLA. To je bil uspešen nastop pevskega zbora in bri- gadirskega seksteta, solistov, recita- torjev in plesalcev in ne nazadje mla- dinca — vojaka iz Crne gore, ki je ob spremljavi gusel zapel borbeno pesem. Drugi del srečanja celjske mladine z mladimi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade pa se je odvijal pri najrazličnejših športnih nastopih ter družabni prireditvi. Mladinska pevska slavja v celju Tisoči mladih pevcev bodo v nedeljo 27. maja 1962, napolnili celjske ulice in dali svojstven pe- čat mestu. To veliko mladinsko slavje ima letos, ko ni Mladinskega pevskega festivala, prav posebno obeležje. Mladina okraja Celje želi poka- zati množičnost in napredek v pevski kulturi. Izredno močno gibalo cele pri- reditve pa je, da je to mladinsko pevsko slavje v počastitev živ- ljenjskega jubileja našega pred- sednika — maršala tov. TITA. Želimo, da bi se oklenila naša mladina z vsem ognjem in lju- beznijo petja narodnih, partizan- skih in umetnih pesmi. Vsaka teh pesmi govori o ljudstvu — nje- govem življenju, trpljenju, borbi in svobodi. Naj bo pesem veren tolmač življenja delovnih ljudi, lepote naših krajev, toplih čustev in želja. Z govorom predsednika Izvrš- nega sveta tov. Borisa Kraigherja se bo ta pevska manifestaciju spremenila še v pomembno poli- tično zborovanje. OKRAJNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Na predvečer mladinskega pevskega slavja se bo vršila v soboto, 26. maja ob 20. uri v Narodnem domu OKRAJ- na REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV. Najboljši zbori občin celjskega okraja bodo nastopili ta večer in po- kazali sadove svojega večmesečnega rednega in z ljubeznijo do petja pre- pojenega dela. Sest do osem zborov bo izbranih za nastop, na katerem bosta izbrana dva zbora, ki bosta zastopal aokraj na re- publiški mladinski pevski reviji drugo leto. Od analiz k ukrepanju Pretekli teden je bilo na OO SZDL posvetovanje predsednikov občinskih odborov SZDL, na ka- terem so obravnavali pereče pro- bleme in naloge s pKKiročja gospo- darstva. Socialistična zveza, naša najmnožičnejša politična organi- zacija bo morala razviti vse svo- je sile ne samo pri odpravljanju negativnih pojavov sedanjosti, temveč ustvariti sistem stalnega in nepretrganega delovanja, da bo takih pojavov čim manj. Pred- sedniki občinskih odborov SZDL so na seji obrazložili glavne zna- čilnosti stanja v svojih občinah, kar pomeni, da je problematika v občinah znana, čeprav ponekod manjka še zanesljivejših analiz. To je v bistvu tudi ena osnovnih pomanjkljivosti, ki jemljejo p>o- litični akciji učinkovitost. Teme- ljito poznavanje razmer je pod- laga za vsako družbeno-politično akcijo, zato morajo zlasti občin- ski odbori SZDL s takim teme- ljem tudi razpolagati. Na seji je bdlo nadalje jasno povedano, da je treba od ugoto- vitev preiti k ukrepanju, k mo- bilizaciji najširših množic za iz- polnitev številnih nalog, ki so jih po govoru tovariša Tita razprave na terenu jasno pokazale. Ni tre- ba poudarjati, da nimajo najraz- ličnejše sekcije SZDL zdaj samo F>olno možnosti, temveč tudi ve- liko dolžnost, da aktivno pripo- morejo k uresničenju vseh teh številnih nalog bodisi s področja gospodarstva ali družbenega upravljanja v komuni. Na seji so govorili tudi o po- trebi hitrejšega uresničevanja sklepov in priporočil s plenumom OO SZDL. Pri tem morajo v ob- činah najti pot do konkretnih problemov in jih temu ustrezno tudi obravnavati. CELJSKI TEDNIK STEV. 20. 25. maja 1962 Komisije so že zocele Z delom Komásije ipri občinskih ljudskih odborih, ki bodo v naslednjem obdobju pregledale pravilnike o notranji delitvi dohodkov kolek- tivov, so že pričele z delom. V prvem obdobju so operativne službe občinskih ljudskih odbo- rov pres'krbele vse potrebno gra- divo, ki hikrati kaže na akutne in najbolj problematične ipnimere, ki jih bo potrebno tudi najprej re- ševati. Tako so se sestale že nekajkrat komisije v domala vseh občinah celj'skega oltraja. Delo so razde- lili po etapah, domenili pa so se tudi, da bodo posamezne proble- me obravnavali predvsem v abso- lutnih številkah, ker odstotki v podrobni obravnavi zelo varajo._ Zanimiva pa je že prva апаП- tična obdelava osebnih prejem- kov v celjski oboinii. Čeravno tr- govina z osebnimi dohodki ni na prvem mestu, je prav tu znači- len pojav, ki bi ga le težko opra- vičili. Posebna komisija je nam- reč ugotovila, da so imeli naj- večje povprečne osebne dohodke pri podjetju »Kurivo« in da je tudi direktor tega podjetja, čemur lahko mirno tudi rečemo malo podjetje, imel najvišjo trgovsko direktorsiko »plačo« v vsem okra- ju. Hkrati pa tudi natanko vemo, da pri prodaji premoga in drv spretnost v trgovanju ne igra po- sebne vloge, nasprotno — Celjani celo vedo povedati, da to podjetje v določenem obdobju ni niti mo- glo zadostiti zahtevam prebival- cev. No, in ali ni to konjim:kturni dobiček in izredni dohodek? Podobnih primerov je še več, le da morda niso tako ostro pri- šli na površje. Jasno pa je, da tudi ne bodo ostali sikritî, čeravno se imnogi v zadnjem obdobju tru- dijo, da bi z izmaličenimi podat- ki usitvarili drugačen videz od resničnega. Zal pa so občinske komisije s to ipredï)ostavko že v naprej računale in so na podobne poizkuse pripravljene. Občinskim komisijam pa bodo v veliki meri pomagale komisije, ki so jiñ v nekaterih bolje orga- niziranih podjetjiih ustanovili in M bodo ugotovile dejanski porast proizvodnosti in iproizvodnje na- sploh, in siicer povsod po istih merilih. Dvai(rat narobe Pred kratkim so se sestali pro- izvajalci v nekem celjskem pod- jetju. Konstruktivno so razprav- ljali o nekaterih zelo perečih vprašanjih, ki so zaradi hitro na- raščajočega motornega prometa za kolektiv še toliko težja. Govo- rili so tudi o nekaterih posebno- stih in nekaterih slabostih. Prav je tako, zakaj jih ne bi odpravili, so dejali, in sicer kar doma! Vendar pa je zanimiva ugotovi- tev, da so kvalificirani delavci vpraševali, kdaj bo delil dobiček, ki ga je obljubil tovariš... ! Ta je pa nekoliko prehuda. Kar dvakrat narobe in če še vemo, da je prav sedaj največja napaka delati napake, sta ti dve napaki res neprijetni; in sicer ne več za osebo — za ves kolektiv. Kajti vodilne osebe niso zato po- stavljene, da bi obljubljale nagra- de ali »dobiček«, temveč so le op>erativni vodje v gospodarski organizaciji. O delitvi sredstev odločajo samoupravni organi — torej bi le oni lahko »obljublja- li-«?! Razen tega pa je s predpisi na- tanko določeno — s sedanjimi do- polnilnimi pa še bolj — da je de- litev sredstvo za osebne dohodke lahko vezana samo na večjo sto- rilnost kolektiva in vsakega po- sameznika. Zaradi tega se pa zdi bolj lo- gično, če bi nekdo, ki bi te stvari moral vedeti, le nehal obljubljati in bi raje proizvajalcem razložil, kako se delijo sredstva za osebne dohodke in po katerih kriterijih se naslanjajo na storilnost! Razvaline in najstarejša gostilna v mali dolinici od Špitaliča pro- ti Zičam stoje osamljeno razva- line nekdanjega žičkega samosta- na. Zraven razvalin pa je še kot posebnost najstarejša gostilna v Sloveniji. Sedaj sicer več ne služi svojemu namenu, ker jo zob časa neiosmiljeno uničuje, vendar je tudi ona posebnost zase. Ta de Ije zaradi pomanjkanja prometnih zvez dejansko odrezan od zunanjega sveta. Gotovo pa je, da bi kraj obiskalo več turistov, če bi uredili prometne zveze. Tik ob ruševinah je konjiško gostin- sko podjetje uredilo lično resta- vracijo, tudi tujske sobe bi lahko uredili, vendar sodijo, da bi lahko dobili več pomoči od Gozdnega gospodarstva iz Celja. Kajti v enem izmed starih zgodovinskih poisilopij :imajo delavci Gozdnega gospodarstva spravljen gnoj. Te- ga pač ne bi bilo treba, podobno kot si nihče ne misli, da bi v Fri- derike vem stolpu na Starem gra- du spravljal siilažo. No in končno ali ni potrebno samo malo dobre volje? Staro gostišče. V notranjosti so še ohranjeni prostori kot so jih imele gostilne v prejšnjih stoletjih — prostor za gospođo, prostor za služinčad, prostor za živino s posebnim tramom, na katerega so živino privezali in nazadnje tudi posebna soba za posebne obiske. Razvalina žičkega gradu Komisija za sprejem in odpust delavcev Pohištvene industrije »GARANT« Polzela raizpisuje prosto delovno mesto VARNOSTNEGA TEHNIKA Pogoj: absolvent delavske šole in nekaj let prakse na tem delovnem mestu. Plača po pravilniku. Ponudbe je poslati na upravo podjetja. Proizvodnja in izobraževanje v sredo popoldne je bil redni letni občni zbor Občinskega sin- dikalnega sveta Celje. Letošnji občni zbor je bil tudi po obliki po- sebnost, kajti člani predsedstva so na posebnem zasedanju že pred meseci ugotovili, da obstaja toliko vzporednih problemov, ki jih ne kaže obravnavati na obč- nem zboru, saj bi sicer razpravo razdrobili. Zaradi tega so pripra- vili vrsto posvetovanj z delegati, kjer so posamezne probleme na- tanko obdelali in jih tudi rešili. Tako so vrsto predlogov predlo- žili tudi občinskemu ljudskemu odboru, ki bo o predlogih na red- nih zasedanjih posebej razprav- ljal in o njih sklepal. Na občnem zboru so obravna- vali tri kapitalne naloge — pove- čanje proizvodnje, izobraževanje in notranjo delitev sredstev. To pa so tudi osnovne naloge, ki jih je pred vse nas zastavil 6. maja v Splitu tovariš Tito. Občni zbor, pripravljeno gradi-' vo in udeleženci v razpravi so dokaj odločno povedali, da je v. sedanjem obdobju izobraževanje bistvena naloga. Kaijti nekatere formalnosti, ki so se iponekod po- javljale, morajo izginiti iz prakse 'i samoupravnih organov. Jasno pa je, da bo popoln upravljavec le proizvajavec, ki bo za to nalogo tudi usposobljen. In dejansko ce- la vrsta slabosti, ki jih je v Splitu obsodil tovariš Tito, izvira iz ne- zadostnega in neprizadetega so- delovanja in delovanja proizva- javcev v samoupravnih organih. S to nalogo pa je tesno povezana naslednja — še bolj vsebinska — okrepiti delavsko samoupravlja- nje. Kjer namreč samoupravlja- nje ni postalo nosivec razvoja, kjer so samovoljno lahko odloča- li posamezniki, tam so delovni ljudje utrpeli tudi največja pre- senečenja. V razpravi so delegati še pose- bej opozorili, da šablon za no- tranjo organizacijo sistema de- lavskega upravljanja ne more bi- ti, da pa to ne sme biti izgovor, češ da zaradi posebnih razmer samoupravni organi niso še mo- gli zaživeti. Taki izgovori so do- kaj prozorni in se za njimi na- vadno skrivajo drugii interesi. Razen tega je letošnji občni zbor občinskega sindika'lnega sveta še posebej poudaril, da morajo sin- dikalne podružnice in samouprav- ni organi postati nosiloi čuvanja zakonitosti. Na občnem zboru so podrobno obravnavali tudi nekatere pro- bleme šolstva, življenjsikih pogo- jev zaposlenih in podobno. Skupna seja svetov Pred dnevi je bila v Celju skupna seja občinskih svetov ob- činskega ljudskega odbora Celje, Skupno so zasedali svet za indu- strijo, svet za trgovino in 'Svet za delo. Pogovorili so se o nekaterih najvažnejših nalogah, hkrati pa so poudarili, da obstaja še precej možnosti, da se tudi nekatera druga podjetja, ki doslej niso iz- važala, vključijo v mednarodno delitev blaga. Skladiščni prostori Podjetje Toper je že precejšnji del proizvodnje usmerilo na zu- nanji trg. Istočasno pa skušajo uresničiti poseben aranžman, ki jih bo še bolj vezal na zunanje tržišče. Ovira so le skladiščni pro- stori, ki jih doslej niso mogli do- biti. Sodijo pa, da bodo skupno z občino tudi ta probdem ugcxino rešili. Utrujena? Spomladansko sonce je tako blagodejno, čeprav je letos bolj pozno, da se muci niti gledati ne ljubi. Kot bi se vrtel okrog nje kakšen kavalir, je gizdalinsko gle- dala v fotografa. Samo rahlo je priprla veke: >*Slikaj me! Zvezda sem, lepotica svojega rodul Naj- brž najlepša .. seveda, zagotovo najlepša!-« Od svoje lepote je mu- ca že utrujena v pnñh spomla- danskih dneh. Pa saj ni čudno! Take lepotice živijo v narobe sve- tu: čez dan dremljejo, ponoči mi- javkajo in rajajo! Od »A« do »Ž« v sredo dopoldne se je sestal kolegij strokovnih zbornic za celjski okraj. Razpravljali so o nekaterih perečih gospodarskih problemih, ki jih v sedanjem ob- dobju ni več možno reševati raz- lično. Najprej so obravnavali osnovni problem, ki ga je potrebno rešiti v prvem obdobju, in sicer da se znižajo marže v trgovipi, kjer so bile previsoke in neopravičljive. Razen tega so menili, da bo po- trebno pri obravnavanju tega pro- blema reševati tudi posamezne primere in bi vsa povprečja bila le nepravilna skica dejanskega stanja. Nekje imajo kolektivi te- žave zaradi večjih anuitet, drugje posebni pogoji (premala naselje- nost) onemogočajo velik promet in podobno. Razen tega pa bi v nekaterih primerih povprečje po- menilo za kolektive celo možno- sti za povečanje cene nekaterim proizvodom. In sicer predvsem ' tam, kjer so zaradi velikega pro- , meta ustvarjali zlasti zaradi u- I godne lokacije precejšnje dohod- - ke. Take pojave vsekakor ne bo možno dopustiti. Podrobno so obravnavali tudi nekatere podražitve, ki jih je v zadnjem obdobju povzročila in- dustrija. Tako je na primer tele- vizijski sprejemnik RIZ kar za 30 tisoč dražji, čeravno gre za do- mala isti tip, ki v proizvodnem postopku ne bi smel biti dražji. Na sestanku predstavnikov vseh zbornic so se domenili, da bo tr- govina nenehno opozarjala na te negativne pojave, ki jih bo ra- zumljivo potrebno vzporedno od- pravljati. Ko so obravnavali nekatere po- sebnosti iz obrti, so udeleženci razgovora prav tako menili, da tudi v tej panogi ni pogojev za podražitve — zlasti ne v pnimerih, ko si obrtne delavnice skušajo z višjimi cenami povečati osebne dohodke. Zanimiva je tudi ugoto- vitev, da je pri frizerski stroki povprečni osebni dohodek brez posebnih prejemkov kar 28 tisoč dinarjev. Domenili so se tudi, da bodo zbornice posebnosti sproti anali- zirale na kolegiju zbornic, kjer pa ne bi zadostovala avtoriteta zbor- nic za ureditev nekaterih anoma- lij pa bodo nastopili skupno ali pa bodo prosili za intervenco upravnih organov. -mi ZANIMIV SKLEP Na eni izmed zadnjih sej okrajnega iljudakega odbora v Si- sku, ko so obravnavali nekatere anomalije glede osebnih dohod- kov, so odborniki sklenili, da bo- do v njihovem okraju predstav- ljal najvišji nivo osebnih dohod- kov osebni prejemki predsednika okrajnega ljudskega odbora. Kaj- ti gotovo je, da ima on za vsa gospodarska dogajanja in za raz- voj vsega okraja polno odgovor- nost. Zaradi tega bi tudi bilo ne- znosno, da bi se še naprej doga- jalo, da bi osebni prejemki vodi- telja neke made gostilnice ali ope- rativnega voditelja male tovarne bili večji od prejemkov predsed- nika okraja. Svet REŠEVALNE POSTAJE CELJE je sklenil prodati: 3 REŠEVALNE AVTOMOBILE ZNAMKE ŠKODA TIP 1201 Avtomobili so registrirani za leto 1%2, v voznem stanju in jih je mogoče zelo praktično uporabiti kot dostavne avto- mobile. Vsa nadaljnja pojasnila v upravi zavoda, dnevno od 7. do 12. ure. Seštevek vsoh парогоу v zadnjem obdobju v vseh kolektivih, v posameznih sve- tih občinskih ljudskih odbo- rov, na zbornicah in v vseh ustanovah podrobno razprav- ljajo o nalogah, ki jih je tovariš Tito jasno zastavil 6. maja v Splitu. Predvsem so v precepu osebni dohodki, ki so tudi v našem okraju rasli neprimerno hitreje od proizvodnosti; in cene, ki so polagoma po drugi dokaj zna-, ni spirali lezle navzgor. Tako je v tem obdobju osnovana naloga spraviti ce- ne in osebne dohodke na os- novo lanskega decembra. Se- veda upoštevajoč vse elemen- te storilnosti, kajti, če nekdo v juniju naredi za 25 odstot- kov preko predpisanih nor- mativov, potem mora sprejeti za toliko tudi več osebnih dohodkov. Vendar je potreb- no povsod upoštevati lansko- letno osnovo, ki se lahko v takih primerih giblje nav- zgor. Kajti večja proizvodnja pomeni tudi povečanje bla- govnih skladov in to ne more vplivati na labilizacijo trži- šča. Vprašanje osebnih prejem- kov v kolektivih hitro rešu- jejo. V večini primerov niti ni potrebno sodelovanje ob- činske komisije. Toliko bol) pa je pereče vprašanje cen. Res je sicer, da je trgovina v nekaterih obdobjih izvaja- la z maržami nemogoče akro- batske vrline, res pa je tudi, da z maržami vsega ne bomo uredili, čeravno bodo marže enotno urejene. Sleherni proizvod, ki ga po- trošnik potrebuje na trgu, proizvedejo v tovarnah ali obrtnih delavnicah — oziro- ma, če gre za kmetijske pri- delke, je to lahko kmetijski kombinat, oziroma proizva- javec. Od proizvajavca in do lastne cene pa do potrošnika in maloprodajne cene pa je žal dolga pot. Samo mala primerjava nam je pokazala, da za navaden stol imamo kar preko 25 kalkulativnih elementov, ki vsi lahko vpli- vajo na ceno. In samo eden od teh elementov je marža! Zaradi tega se res zdi, da si mnogi niso na jasnem, kaj je potrebno. V tem trenutku za tispešno rešitev zastavljene naloge ni potrebno valenje krivde ali izhodišča na druge, temveč je problem pri reci- mo 25 kalkulativnih elemen- tih možno rešiti le tako, da se vsi vrnejo na decembrsko osnovo. Žal pa se dogaja prav na- sprotno. Na nekem skupnem sestanku industrijcev in tr- govec je bila razprava umir- jena in usmerjena k proble- mom izvoza. Ko pa se pozne- je srečajo le trgovci, začnejo kriviti industrijo in druge, industrijci tožijo čez trgovino in podobno. Tako tožarenje pa dejansko nima smisla, ker ne daje nobenih rezultatov. Zato je realna osnova, da zastavljene naloge uresničijo, da vsak počisti pred svojim pragom, kajti potem je rezul- tat že na. dlani. Istočasno pa tiči namreč v hitrem uresničevanju le prve naloge, ki zadeva osebne do- hodke, huda nevarnost. Kaj- ti nezmanjšane cene ob hit- rem padcu osebnih dohodkov, kjer ti niso bili upravičeni, bi prav tako negativno lah- ko vplivale na tržišče. Nihče pa ne more reči, da so to dokaj lahke naloge, če zraven še povemo, da je po- večanje proizvodnje in nuj- nost težnje za izvozom dodat- na zadolžitev domala vsake- ga kolektiva. Zaradi tega nih- če ne more mimo težav, nih- če jih ne more zanikati, ven- dar pa težava ne pomeni, da nečesa, kar je možno, ne bi mogli uresničiti. Potrebna je le dobra volja, odločnost in predvsem reševanje posamez- nih problemov tam, kjer jih lahko člani kolektiva rešu- jejo — v svojem kolektivu! Seštevek vseh naporov pa je nujno tudi hkrati uresni- čenje osnovnih nalog. Mile Iršič CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962 V predpripravah na plenum Iz razgovora s predsednikom ob inskega odiora SZDL v Žalcu Ivanom Debeljakom Katere so trenutno najaktual- nejše naloge Socialistične zveze v žalSiki občini? Predvsem dvoje nalog. Izvedba , zborov volivcev, ki morajo biti opravljeni do 10. junija, in ple- num občinskega odbora SZDL. V razgovoru je predsednik ob- činskega odbora Ivan Debeljak pojasnil, da bo težišče letošnjih zborov volivcev na prostovoljnih akcijah, v katerih bo šlo za po- sebno akcijo, namenjeno olepšavi posameznih večjih krajev. Da bi ta akcija čim bolje uspela, so pred dnevi sklicali sestanek predsed- nikov krajevnih organizacij SZDL, predsednijcov krajevnih odborov, kakor predstavnikov ostalih druž- benih organizacij. Ker bodo hkra- ti obravnavali tudi druga vpra- šanja, važna za posamezne kraje, so na sestanku govorili tudi o tem, naj bi dnevne rede kakor vsebino zborov volivcev temeljito pripravili, da bi tako prišla do polnega izraza volja občanov. Kar zadeva prostovoljne akcije, v žal- ski občini ni kakšnih težav, saj so ljudje pripravljeni delati. Tako je prav posebej spodbudna akci- ja, ki so jo organizirali na Vran- skem pred praznovanjem občin- skega praznika. Ker namreč sred- stva, ki jih je občinski ljudski odbor namenil za ureditev ceste in izgradnjo bazena, ne bodo za- dostovala, je krajevni odbor SZDL organiziral prostovoljno delo, s katerim so pričeli prejšnji pone- deljek vsi odborniki in funkcio- narji, a se jim bodo po svojih močeh pridružili vsi prebivavci Vranskega. Tako bo vsak dan do zaključka del delalo po 20 ljudi. Ta akcija ne kaže samo želje pre- bivavcev, da bi s svojim lastnim delom prispevali k ureditvi kraja, kjer bo 7. julija občinski praznik, pač pa istočasno tudi zrelo zavest, da bodo sadovi dela njihova traj- na last. Občinski odbor SZDL pa stoji naposled tudi pred drugo, enako pomembno nalogo, pred občin- skim plenumom, ki bo še ta me- sec. Kakor je dejal Ivan Debeljak, bo osrednje vprašanje, ki ga bo obravnaval, vprašanje delitve do- hodka, povezano z namenom, da bi komisije v posameznih podjet- jih in gospodarskih organizacijah kakor ustanovah pričele intenziv- neje delati. S tem v zvezi bodo postavili na dnevni red tudi toč- ko, o kateri je bilo sicer že mno- go razprav, da bi namreč dokonč- no odpiravili osebne dohodke iz- pod petnajst tisoč dinarjev, ker namreč ti ne zagotavljajo živ- Ijenjsikega minimuma. Plenum. občinskega odbora SZDL bo prav tako razspravljal o problematiki obirtnih centrov. Trenutno so namreč v občini štirje obrtni cen- tri, ki so bili ustanovljeni v nag- lici brez izdelanih konceptov in so se spričo tega pokazale dolo- čene hibe. Namesto da bi oprav- ljali obrtne usluge, zaradi česar so jih ustanovili, bi hoteli centri postati podjetja, ne glede na to, da za to nimajo osnovnih pogojev. Plenum bo moral proučiti zlasti organizacijsko plat njihovega de- la. In končno bo moral plenum v skladu z najnovejšimi gospodar- skimi ukrepi razpravljati o revi- ziji občinskega družbenega na- črta kakor investicijski politiki, kjer bo nujno prišlo do določenih sprememb. dhr PARADA MLADOSTI v ŽALCU V okviru dneva mladosti, po- svečenega praznovanju življenj- skega jubileja našega maršala Tita, so se te dni pričele v Žal- cu mnogoštevilne prireditve. Tako so med drugim odprli v dvorani hmeljarskega doma dvoje razstav, od katerih je bila prva posvečena 20-letnici mladinskih delovnih brigad in druga pionirskim odre- dom, istočasno pa so se pričela tudi športna tekmovanja. Med- tem ko se je okrog 200 mladincev, članov aktivov Ljudske mladine. Zveze borcev in sindikatov ude- ležilo slovesnosti na Boču, je bila danes parada mladosti, v ka- teri je nastopilo blizu 3000 udele- žencev. V paradi so prikazali po- samezne dejavnosti društev Par- tizan, tabornikov kakor šolske mladine. Prireditve v počastitev dneva mladosti se bodo nadaljevale še v naslednjih dneh s tekmovanji v odbojki, košarki in rokometu. Zaključila jih bo velika baklada s taborniškim ognjem in kultur- nim programom na igrišču Parti- zana v Žalcu, medtem ko bo ju- tri zvečer v dvorani hmeljarske- ga doma svečana akademija, ki jo prireja občinski komite LMS. Praznovanje v Ljubnem v noči od 18. na 19. maj 1942. leta je I. savinjska četa prvič na- padla močno utrjeno nemško po- stojanko. Ta napad sodi med pr- ve večje napade partizanskih enot na sovražnikove utrdbe v Zgor- nji Savinjski dolini. Kot spomin na ta dogodek pra- znuje Ljubno ob Savinji vsako le- to 19. maja svoj krajevni praz- nik. Letošnje praznovanje tega dne so povezali še s 40-letnico ustanovitve tamkajšnjega društva »Raduha«. Tako je zbor v okviru tega praznovanja pripravil pevski koncert z izbranim sporedom. Polna dvorana je bila dokaz, da je bil program tega dvojnega praznovanja soliden. NINA TRDINA Pred dnevi smo se za vedno po- slovili od Nine Trdinove, katere življenje in delo je bilo od leta 1923. tesno povezano z razvojem telesne kulture v celjskem okraju. Pred zadnjo vojno je službovala na mestni osnovni šoli in gimna- ziji, okupator pa jo je izgnal kot zavedno Slovenko iz našega nie- sta. Tudi v okupirani Ljubljani je bila odpuščena iz službe, ker ni hotela vzgajati mladine za itali- janski GIL. Po osvoboditvi jo zo- pet srečamo sredi ustvarjalnega dela z mladino na celjsiki gimna- ziji, I. in II. osnovni šoli, po upo- kojitvi pa še na osnovni šola v Storah in Rimskih Toplicah. Na področju telesne vzgoje je bila izreden strokovnjak. Njen pouk je bil vselej poln vedrine, razgiban in napreden. Sredstva telesne vzgoje je vselej izkorišča- la za krepitev zdravja mladine, razvijanja ustvarjaLnih sposobno- sti, svobodnega g;ibalnega izraža- nja, oblikovanja značaja, razvija- nju psihofizičnih lastnosti, na bo- gatitev kulturnega življenja, navajanju mladine na zdravo raz- vedrilo in zabavo. Nina Trdinova je imela bogat prirojen čut in dar za ustvarjanje razgibanih estetsko užitnih telo- vadnih sestav, katere je občudo- valo na tisoče Celjanov v zad- njem četrtstoletju. Izredno plodna je bila tudi kot pisateljica stro- kovnih del telesne vzgoje. V knjiž- nicah je na razpolago večje število njenih bogatih praktičnih priroč- nikov za pouk telesne vzgoje. Svo- je bogato strokovno znanje je ne- sebično razdajala tudi na različnih tečajih za vzgojo prednjakov v družbenih organizacijah in v uči- teljskih tečajih. Vselej je bila vedra, nasmejana in polna živ- ljenjskega optimizma. S temi svo- jimi lastnostmi je vselej prihajala med mladino in kot bogato izo- bražena ženska je vselej razdaja- la svoje znanje in iz kušnje mlaj- šim. S svojim delom si je postavila trajen spomenik, sedanja gene- racija pa jo bo še dolga leta ohraniia v spominu! K.j. Delaven mladinski aktiv Mladinski aktiv v Kokarjah je zelo aktiven. Svojo aktivnost pa izraža predvsem v obliki kultur- no-iprosvetne dejavnosti. Pred kratkim so naštudirali igro »Ma- ti« in z njo gostovali v Novi Štif- ti, na Vranskem ter v Šmartnem ob Dreti. Povsod iso imeli lep obisk, zaslužek pa so namenili za opremo 'Odrskih rekvizitov. Važna seja v drugi polovici tega meseca bo v Slovenskih Konjicah zasedala skupščina zavoda za socialno za- varovanje, na kateri bodo obrav- navali delovanje zavoda za pre- teklo leto. Zavoljo podrobnejše anlize in podatkov o nezgodah, finančnih izdatkih in številnih problemih iz tega področja bodo na zasedanje povabili tudi več predstavnikov iz gospodarskih or- ganizacij. Drugi iitlersekcijski sestonek v Dobrni Danes popoldne se bo v veliki dvorani zdraviliškega doma v Dobrni pričel drugi intersekcijski sestanek ginekoloških sekcij Slo- venskega 2dravniiskega di-uštva in Zbora liječnika Hrvatske, ki ga prireja ginekološka sekcija repu- bliškega zdravniškega društva. Se- stanka, ki bo potekal v obliki di- skusije po tipu dirigiranega »ti- resida« sestanka (strokovni raz- govor ob ognjišču), se bo udele- žilo skupno 165 ginekologov, med njimi tudi ginekolosi iz Bosne in Hercegovine, Beograda, Novega Sada in Dalmaciije. Kaikor je s tem v zvezi pojasnil predstojnik ginekološkega oddel- ka celjske Splošne bolnice dr. Ru- dolf Cik, so za drugi intersekcij- ski sestanek izbrali Dobrno pred- vsem zato, da bi seznanili gine- kologe z Vqiznostjo tega zdravili- šča za ženske bolezni, saj je Dobr- na največje balineoterapijsko sre- dišče v Sloveniji. Istočasno pa da- je organizacija tega sestanka prav tu tudi priznanje dosežkom na- še ginekologije, pri čemer je zla- sti razveseljivo, da se ga bo ude- ležilo od 13 kar 8 celjskih gineko- logov. Ko je govoirll o programu se- stanka, na l-caterem bodo prvi dan razpravljali o nastanku in začet- nem raku na ženskih genitalijah, je dr. Rudolf Cik med drugim opozoril na velike uspehe, ki jih je slovenska ginekologija pri zdravljenju raka na genitalijah dosegla v zadnjih nekaj letih. Medtem ko so še 1954. leta ozdra- viii komaj 38 odstotkov primerov, so jih lani ozdravili že od 62 do 65 odstotkov, pri čemer zagotav- lja skokovit razvoj te medicinske panoge, da se bo v naslednjih pe- tih letih ta odstotek povzpel celo na okrog 95. Rak je ozdravljiv, važno je samo to, da je pravo- časno odkrit in zdravljen. V ta- kih primerih so tudi operacije mi- nimalne, saj lahko pacientke že po petnajstih dneh zapustijo bol- nišnico. Tudi v celjskem okraju je bilo zdravljenje raka na ženskih ge- nitalijah še do 1958. leta prepušče- no stihiji. Imeli smo komaj 2 gi- nekologa, poleg tega pa je pre- vladovalo kmečko in delavsko prebivalstvo in žene praktično ni- so imele možnosti priti do pregle- dov. Že 1960. leta pa se je podoba bistveno spremenila in to leto je tudi nekakšen mejnik, ko so pri- čeli prevladovati primeri raka prvega stadija oziroma stadija nič. Na drugem intersekcijskem se- stanku v Dobrni, kjer nudi zdra- vilišče tudi vse možnosti za zgod- nje odkrivanje raka, bodo gineko- logi govorili tudi še o tuberkulozi ženskih genitalij in o prenošte- nosti otrok ob primerih iz vsak- danje prakse. Poseben razgovor bo posvečen sterilizaciji žene in moža, pri čemer so tudi v tem zdravilišču zabeležili spodbudne rezultate. Strokovnemu delu sestanka pa se bo v nedeljo pridružil še dru- žabni del. Udeleženci si bodo med med drugim ogledali Velenje, rim- ske izkopanine v Šempetru in ginekološko porodniški oddelek Splošne bolnišnice v Celju. Za to priložnost pa je Zdravilišče Dobrna ob sodelovanju ginekološkega oddelka izdalo tudi posebno brošuro, ki bo seznanila goste iz drugih re- publik o uspehih zdravljenja v na- ravnem zdravilišču. dhr Izboljšati sindikalno dalo Na nedavni seji občinskega ko- miteja ZKS v Žalcu so razprav- ljali p vlogi sindikalnih organiza- cij in s tem v zvezi o nalogah ko- munistov. Ugotovili so, da aktiv- nost sindikalnih podružnic ni bi- la v skladu z razvojem decentra- lizacije in demokratizacije druž- benega sistema. Vzrok za to je bil predvsem v premajhni populari- zaciji sindikalnih organizacij, de- loma pa tudi v zapostavljanju vloge, ki bi jo te morale imeti pri reševanju določenih vprašanj zno- traj gospodarskih organizacij in ustanov. Poglavitna hiba v delu sindika- tov je bila zlasti v tem, da so se ti ukvarjali s postranskimi vpra- šanji, kakor z organizacijami po- sameznih izletov, preskrbovanjem članov z življenjskimi potrebšči- nami, pobiranjem članarine in po- dobnim, vtem ko so zapostavili svojo osrednjo nalogo, ki je v krepitvi delavskega upravljanja, v oblikovanju napredne zavesti v delovnih kolektivih, v boju proti birokratskim tendencam v kakrš- nikoli obliki, v gospodarjenju in izpolnjevanju sistema delitve do- hodka, kakor v vsestranski skrbi za delovnega človeka. V delu sindikatov je bilo tudi precej nejasnosti, kar zadeva si- stero, in metode, kako pristopiti k reševanju družbeno političnih iu gospodarsko važnih problemov. Uveljavljala se je celo mentalite- ta, po kateri je obravnavanje teh problemov v okviru sindikatov prezamudno in zîïoIj ponavljanje stvari, zaradi česar delo sindikal- nih podružnic ni bilo koordinira- no in akcijsko enotno. Istočasno so na seji ugotovili, da se je ne- koliko zmanjšala tudi aktivnost komunistov v dejavnosti sindika- tov, da pa ponekod tudi ni bilo dovolj močnih kadrov. Vse te sla- bosti so hromile tudi delo občin- skega sindikalnega sveta. Ker pa m sedanje kakor bodo- če naloge na področju gospodar- stva kakor družbenih služb tako zahtevne, da bo njih realizacija možna le ot vsestranski mobili- zaciji vseh delovnih ljudi, zlasti pa delovanja Socialistične zvese in še posebej sindikatov, je ob- činski komite ZKS sprejel neka- tere konkretne zaključke. Vsem organizacijam Zveze komunistov v podjetjih in ustanovah je pripo- ročil, da napravijo analizo pro- blemov svojih sindikalnih po- družnic in proučijo vzrok njihove nezadostne dejavnosti. Prav tako bi bilo močneje angažirati zlasti tiste komuniste, ki v sindikatih že delujejo, hkrati pa poskrbeti za ustrezne kadre tam, kjer ti niso dovolj aktivni. Da bi zagotovili boljšo vsebino in metode dela sin- dikalnih organizacij, bodo prire- dili 2a vodilne delavce poseben seminar. Zlasti važno pa bo, da bodo sindikati usmerili svojo de- javnost v reševanje družbeno po- litičnih in gospodarskih proble- mov svojega področja, saj je kon- čno prav v tem njihova oenovna naloga. ihr Tečaj za kvalifikacijo Kakih 15 delavcev pri konji- škem gradbenem podjetju »KON- GRAD« je te dni polagalo izpite za kvalificirane delavce. Pred iz- piti so imeli krajši tečaj, na kate- rem so se seznanili s strokovnim delom v svojem poklicu in z neka- terimi splošnimi nalogami. Krajši tečaj za priučene delav- ke je priredilo tudi podjetje »KO- RO« (konjiška konfekcija), ki ga obisliuje 15 mladih deklet. Na tak način si podjetje usposablja ka- der za delo pri usnjeni in ostali konfekcij.i. Razen usnjene kon- fekcije delovnih oblek izdelujejo v podjetju usnjene torbice. Za raz- širitev proizvodnje jim primanj- kuje strokovnega kadra, ki ga je trenutno dokaj težko dobiti »pri- čo pomanjkanja stanovanj. Pogozdovanje v Lučah Na pobočju pod Raduho je bilo še pred dnevi živahno kot v mravljišču. Skupina pionirjev iz Luč je pod vodstvom štirih logar- jev v dveh dneh posadila 8700 dvoletnih in 6200 štiriletnih sa- dik-smrek in macesna; skupno torej: 14.930 sadik in si tako pri- služila okoli 100 tisoč dinarjev. S tem denarjem si bodo iskupno z mladinci uredili športno igri- šče, ki ga v Lučah tako pogrešajo. V okviru tedna mladosti pa so priredili izlet v Koper. Ogledali so. si znamenitosti Ljubljane in postonjsko jamo. Nevsakdanja zgodba Nekje v našem okraju je 1962. leta živela družina, v kateri so bili oče, mati in sin. Oče je svoje življenje pustil tako rekoč v rudniku; to, kar mu je ostalo, je bila zavest, da je svojo družino preživ- ljal z garanjem, toda pošte- no, ostalo pa mu je tudi še nekaj drugega, namreč sili- koza in pokojnina. Pokojni- na, ki je bila visoka, vendar vseeno ni mogla nadomesti- ti zdravja. V glavnem — družina je živela materialno srečno življenje. Ker je bil oče skrben oče, je bila nje- gova skrb predvsem v tem, da bi svojega sina spravil do kruha in mu omogočil so- lidno življenje. Tako je sina poslal v šole in sin je postal zdravnik. Tedaj pa se je začelo. Ker je namreč sin postal zdravnik, je poprosil očeta, da bi mu kupil avtomobil. Oče, ki je dobil nekaj rente tudi iz tujine, kjer je nekoč delal v rudniku, je sinu ustregel in mu kupil avto- mobil. Sin je bil zadovoljen, vendar ne dolgo. Ko je nam- reč videl na cesti še druge tipe avtomobilov, se mu je uprlo, da bi se vozil s tem avtomobilom. Stopil je pred očeta in zahteval drugačen avtomobil. Oče je seveda zahtevo odklonil, pač v pre- pričanju, da je dovolj dober Volkswagen in da je denar potreben še za kaj drugega kakor za menjavanje avto- mobilov. Ta njegova zavrnitev pa je povzročila ogenj v strehi. Mati in sin sta bila ogorčena, češ denar sploh ni njegov (ki ga je zaslužil), in ker je oče vztrajal pri svojem, sta ga sin in mati fizično na- padla, ga vrgla na posteljo,:, pri čemer ga je sin-zdravnik ¡ pričel daviti. Posledice napa- da so bile te, da je moral oče na okrevanje. Zgodba pa še s tem ni kon- čana. Medtem ko sta mu po- brala ves denar in mu na- mesto ljubezni in nege poka- zal brutalnost in zaničevanje, je oče pred vprašanjem — kaj storiti! Kaj storiti, da bi mo- ralna iznakaženost lastne že- ne in lastnega sina dobila ustrezno plačilo! Morda se bo odločil za pravo pot. In če — mu bo s tem zadoščeno? Ni žgoč že samo občutek, d« ima ženo, ki bi ga morda ho- tela spraviti s poti, in da ima sina-zdravnika, ki bi si bil skraj umazal roke z zloči- nom? Kako bo zdravnik po- magal tujim ljudem, če je bil tako podel do lastnega očeta? Je to sploh še človek, in ali je takšne vrste človek sploh Se lahko zdravnik? oh iz cesto gre Verjemite, da bi težko našli bolj jamaste cesto, kot je tista, ki vodi od Šentjurja proti Šmar- ju pni Jelšah. Tudi absoteljska ni dosti boljša, čeprav si je zadnje leto nekoliko opomogla, odkar po njej ne drvijo več vojaška vozila na gradbišča obsotedjskie železni- ce, ki je že trdno dograjena. Ces- tarji se trudijo, toda vozil je ved- no več, ki sproti razmetujejo na- grabi j en gramoz. Čeprav so bili redki dnevi bolj topli, so vendar cestarji pred prazniki ponekod tako hiteli, da so se pošteno ozno- jili in odlagali srajce. Cesto je potrebno primerno usposobiti za promet, ki je nenavadno v praz- ničnih dneh najbolj gost. »Vse je v najlepšem redu«, pra- vi cestar Šket, »samo to me jezi, ker dobivamo na cesto slabo ka- menje, večkrat napol blato. Gra- biš, vlačiš v jame, misliš, da je dobro, toda že drugi dan je spet jama, kot je bila. Najhujše na- pravijo težki kamioni, ki jih je zadnje čase vedno več tudi na tej progi. To bi še rad dočakal, da bi lepo cesto napravili ob Sot- li. Tam od Štor se počasi premi- kajo, tako da že dvomimo, če bo- do letos kaj dosti napravili. Re- čem Vam pa, za ta promet, ki se zdaj razvija tod, je nujno potreb- na boljša cesta. Prahu, tega se naužijemo! Pa kaj bi pravil: dela nam ne bo zmanjkalo,« se je na- smejal in sunkovito potegnil z grebljico. »Mene pa to jezi«, je povedal cestar Jože, »da moramo zdaj ho- diti na cesitarske sestanke v Le- sično. Od Podčetrtka v Lisično preko Virštanja; tja pa ni druge prometne zveze kot kolo ali noge. Prej je bilo zame boljše, ko smo hodili v Šmarje. Tja imamo av- tobuse in vlake. Za vse nas od Bistrice ob Sotli do Podčetrtka je prometno primerneje Šmarje.« Ni lahko cestar j evo delo na raz- drapani cesti, koder se venomer dviga prah in ni mogoče ukrotiti kamenja, da bi ostalo trdno na cesti. Z dneva v dan se trudijo. Cel kilometer še mora zgrabiti, sicer... Vsekakor bo potrebno za ceste več napraviti posebno na Smar- skem, kjer so izredno slabe, a bi bile nujno potrebne za gosix)dar- stvo in turizem. s CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962 e Odpravljanje slabosti je pogoj za uspeh Pred dnevi je bil na pobudo občine Šentjur razgovor s člani operativnega vodstva Kmetijskega kombinata Šentjur, pri katerem so sodelovali vodje posameznih sektorjev upra- ve in vodje posameznih poslovnih okolišev oziroma obratov. Namen razgovora je bil predvsem, da bi pred pričetkom glavnih kmetijskih del izmen jali stališča in izkušnje o orga- nizaciji dela in problemih upravljanja na posameznih proiz- vodnih področjih in da bi hk rati analizirali negativne pojave in posamezne slabosti, ki se od časa do časa pojavljajo. Med drugim so kritično anali- zirali področje živinorejske pro- izvodnje, zlasti relativno visoke proizvodne cene prirastka živine in proizvodnje mleka v 1961. letu, kar je bistveno vplivalo, da so zaključni računi nezadovoljivi, tako pri kmetijskem obratu na Slomu kot na obratu Planina. Ne- dvomno je na tako stanje vpli- vala vrsta objektivnih momen- tov, med katere sodi tudi nepra- Točasna oddaja že depilane živi- ne (kot rezultat slabosti tržnega mehanizma), dalje nezadostna lastna proizvodnja krnjnih rast- lin in podobno. Prav tako pa je del krivde tudi na področju от- çanizacije dela, pomanjkljivostih T izvajanju stimulativnega na- grajevanja po učinku in podob- no. Udeleženci so dalje analizirali obširno problematiko proizvod- »ih odnosov in sodelovanja z za- sebnimi proizvajalci in ugotav- ljali, da niso bile izrabljene vse objektivne možnosti za krepitev takega sodelovanja ob oboje- stranskem materialnem interesu v cilju povečanja tržne proiz- vodnje. Da bi uspešno izvedli letošnji proizvodni program kombinata zlasti v pogledu živinoreje in de- loma tudi predelave, so se spora- zumeli o tem, da bo potrebno vključevati v oblike proizvodne- ga sodelovanja v večji meri tudi netržno proizvodnjo, predvsem tisto, ki lahko zagotavlja upora- bo ali predelavo v obratih kom- binata, kar velja predvsem za krmilne rastline, določene vrste žit za močna krmila, poleg tega pa tudi pogodbeno pitanje živi- ne. Slednje celo ob pogoju, da tako mlado pitovno živino pre- skrbi kombinat sam in da celo- ten prirastek pripada proizvajal- cu po vnaprej določenih cenah, ki so izrecno stimulativne. Sploh je prišlo do izraza načelo, da je primerno sklepati pogodbe o so- delovanju z jasno postavljenimi ekonomskimi merili, z dovolj utrjeno udeležbo obeh partner- jev, s prevzemom obojestranskih jamstev za pravočasno izvajanje pogodbenih nalog in seveda tudi z vnaprej določenim časovnim razporedom plasmana pogodbe- nih proizvodov. Namen takih konkretno določenih oblik sode- lovanja je predvsem v tem, da se poveča brezpogojna odgovornost kadra v komibinatu pri izvajanju pogodbenih nalog, hkrati pa, da ima proizvajalec jasno perspek- tivo o delovnem programu pa tu- di odgovornost, ki jo nosi s pre- vzemom pogodbenih obveznosti do družbe. Udeleženci razgovora so anali- zirali tudi delovanje veterinar- ske službe, ki je prešla v okvir kombinata, pa tudi o trenutnih nalogah s področja kmetijsko posjpeševalnih in zaščitnih akcij v sadjarstvu in jagodičevju, da se v čim večji meri hitro izvršijo dela, ki so zastala zaradi nepri- mernih vremenskih prilik v le- tošnji spomladi. Poleg ostalih vprašanj je bilo precej govora tudi o izpolnjevanju plana bla- govne proizvodnje v gozdarstvu, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je sipravilo gozdnih sortimen- tov v znatnem zaostanku prav zaradi slabega vremena in da so bili ukrepi za povečanje odkupa glavnih gozdnih sortimentov, predvsem iglavcev nujno potreb- ni, vendar že nekoliko pozni. Ta razgovor je skratka dal vrsto zaključkov, ki bodo korist- ni za uspešno izvajanje opera- tivnih nalog v kmetijstvu, ki bo- do letos toliko odgovornejše spri- čo zastoja v nekaterih delih. J. P. V Se o kisli vodi Zadnjič smo pisali, kako velik pribitek na kislo vodo je dajalo «narsko gostišče. Upravnik nali- valnice v Rogaški Slatini tovariš Đuro Tatalović je povedal še to: »Tovariši, zadnjič ste se zmotili! Mi ne prodajamo kisle vode po 29 din gostiščem in trgovinam, kot ste pisali, temveč po 25 din. Ce k temu prištejemo prevozne stroške po 2 din, dobijo trgovska odnosno gostinska podjetja kislo vodo v klet po 27 din. Cena za potrošni- ke po 77 din vsekakor ni primer- na. Povem vam pa še to, da so steklenice s pločevinastimi po- krovčki pravilno zaprte, kot so to steklenice za pivo. Pri odpiranju ne more priti do takega izpada, kakor trdijo v šmarskem gostišču. Dajte mi petdeset steklenic, vse bom odprl, a se ne bo niti ena •dkrhnila, to zagotavljam.« Tako je torej! Kisla voda za potrošnike pa je od 45 din do 92 din. Da, v ne- katerih celjskih gostiščih postre- žejo kislo vodo po 92 din! Marža 8 postrežnino: več kot 293 %! Kaj je to? Morala, toda kakšna? Ko- mentar ni potreben! s. Več prizadevnosti Zadnjo sejo občinskega komite- ja Zveze komunistov Mozirje so posvetili analizi letnih konferenc osnovnih organizacij ZK in aktu- alnim družbenim in gospodarskim problemom v občini. Ugotovili so, da je bil vsebin- ski potek letnih konferenc ZK v duhu napotkov III. plenuma CK ZKJ, ki so postavili člane ZK pred nove odgovorne naloge, predvsem glede oblik in metod dela. Poročila vodstev so bila zelo kritična, razprave živahne in kon- struktivne. V svoje programe so komunisti vnesli predvsem sklepe o tem, da bodo v okviru organi- zacij globlje in uspešneje prouče- vali idejne napotke Zveze komu- nistov, da bodo sleherno politično akcijo analizirali in pripravljali skozi prizmo napotkov III. ple- numa. Na seji so upozorili tudi na šte- vilne slabosti osnovnih organiza- cij. Tako so le-te premalo storile pri kadrovanju novih članov. V letu 1961 so sprejeli v ZK le 25 novih članov, kar je vsekakor pre- malo. Šest osnovnih organizacij je takih, ki niso sprejele niti enega novega člana. V ZK je tudi vse premalo žena. To še posebej velja za industrijo, kjer je le 17 žensk, ki so članice ZK. Tudi kaznoval- na politika ni bila najboljša. Lani je bila izrečena le ena vzgojna kazen, štiri člane pa so izključili iz ZK. Poudarili so tudi, da so osnovne organizacije premalo storile za hitrejšo socializacijo vasi. Vse preveč so to prepuščale kmetijski zadrugi. Na seji so sklenili, da bo treba v prihodnje zahtevati od os- novnih organizacij ZK več kot do- slej. Zlasti bodo zaostrili osebno odgovornost posameznih komuni- stov. Ko so govorili o družbenih in gospodarskih problemih v občini, so analizirali nekatere negativne pojave, ki so jih člani Zveze ko- munistov opisali na nedavnih se- stankih osnovnih organizacij. Gre za primere slabega gospodarjenja v nekaterih gospodarskih organi- zacijah, za primere praktioizma in podobne napake. Tudi delitev či- stega in osebnega dohodka bo tre- ba ponekod popraviti. Poudarili so, da morajo osnovne organiza- cije ZK nuditi občinski komisiji za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih or- ganizacij in zavodov vso pomoč. Veliko so govorili tudi o izvozu lesa. Lesna industrija Nazarje, ki je največje podjetje v občini, bo letos izvozila 22 tisoč m' rezane- ga lesa ali 4 krat več kot lani. V Slovenskem merilu pomeni to več kot deset odstotkov vsega izvoza rezanega lesa. Da bo plan izvoza pravočasno dosežen, se postavlja pred vse odgovorne činitelje v občini velika odgovornost, zlasti pred tiste, ki so dolžni podjetje pravočasno oskrbeti s hlodovino. Poudarili so, da je treba s pose- kom lesa kar najbolj E>ohiteti. Ob vsem tem pa so še posebej poudarili, da prihajamo v procesu našega socialističnega razvoja v stopnjo, ki zahteva od članov ZK veliko več poglobljenega dela, več čuta odgovornosti in poznavanja trenutnih razmer in razvojnih za- konitosti, -er 27. maja v Kumrovec Iz šoštanjske občine se bo sve- čanosti v Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, udeležilo okrog 300 ljudi. Najmočneje bodo zasto- pane vrste Počitniške zveze, kar pa ni slučaj, saj je le-ta doslej v svojem delu žela najlepše uspehe v celjskem okraju. Njim pa se bo- do pridružili tudi mladi harmo- nikarji-harmonikarski zbor Glas- bene šole Velenje — pod vod- stvom tov. Planka. Nova mostova čez Dreto Pred dnevi so začeli z gradnjo novega mostu čez Dreto v Nazar- jah, tudi v Kokarjah bo Dreta do- bila nov most, tako je v razgovo- ru poudaril šef krajevnega urada Nazarje Milan Kopitar. Široko nasmejan, poln tistega mladostnega navdušenja, ki je ta- ko značilno za naše ljudi, je spre- govoril o ljudeh s svojega ob- močja. — Naš krajevni urad zajema trinajst naselij, ki so večinoma oddaljena tudi po uro in več od urada. Najbolj oddaljen je vse- kakor Rovt, raztresen po hribu nad Šmartnim ob Dreti. Po dve- urni hoji pride državljan iz Rov- ta k nam po svoj prvi nasvet. S prehodom pristojnosti z okraja na občino in z občine na urad, dobiva krajevni urad čedalje več- jo veljavo. Ta pa se bo z novo ustavo še podvojila. Tako potrka pri nas prav vsak in vsakomur skušamo ustreči ... Želja vseh prebivavcev z našega območja pa je: gradnja vodovoda. Zbor volivcev jo je močno pod- krepil in bo bržkone našla svojo uresničitev v akciji prostovoljnega dela; zanjo je namreč po terenu precej zanimanja in prve prijave že sprejemajo krajevni odbori SZDL. M. M. PIONIRJI so RAZVILI SVOJ PRAPOR 20. maj je bil za pionirje v Laškem pomemben. Razvili so svoj prapor in s skrbno pripravljeno akademijo po- častili 25. maj — dan mladosti. Pro- gram je bil pester. Odvijal se je ne- vsiljivo in občinstvo ga je z odobra- vanjem spremljalo. Nastopali so po- samezni pionirji od prvega do osmega razreda. V pozdravnem govoru se je pionir petega razreda zahvalil vsem podjetjem, ki so nudila šoli pomoč. S skrbno pripravljenimi točkami so pionirji dokazali, da se zavedajo svo- jih nalog in da čutijo, koliko pomeni zanje ta praznik. Peli so, rajali, telo- vadili in deklamirali. Pionirji sedmih razredov so prikazali odlomek iz Pre- žihovih Samorastnikov. Pionirski pev- ski zbor višjih razredov je zapel več pesmi. Pravo doživetje pa je bilo, ko je predsednik šolskega odbora ing. Ma- tija Pelko ob pesmi pionirskega pev- skega zbora razvijal prapor. Izročil ga je pionirju, ki mu je obljubil, da ga bodo pionirji znali ohraniti. M. T. Taktične vaje Člani organizacije UROP v ko- njiški občini bodo v teku tega me- seca v posameznih krajih izvršili več taktičnih vaj na terenu. Vaje bodo ocenjevale posebne komisije, ki jih bodo postavili odbori UROP v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Vitanju in v Ločah. Tudi v manjših občinskih središčih skrbijo za lepo podobo svojega kraja. Fotografijo smo posneli v Slovenskih Konjicah. Za novoizvoljene člane DS Občinski sindikalni svet Šo- štanj je dal pobudo, da bodo še v maju priredili uvodne seminar- je za vse člane novoizvoljenili delavskih svetov in upravnih od- borov. Seminarji bodo v vseh go- spodarskih organizacijah šoštanj- ske občine. Razpravljali bodo predvsem o vlogi proizvajavca in upravljavca v gospodarski orga- nizaciji, o njegovih pravicah in dolžnostih, o vlogi samoupravlja- nja, o vlogi sindikatov in Zveze komunistov. Na teh seminarjih se bodo tudi spanali o novih inštru- mentih, ki bodo v veliko pomoč rasti samoupravnih organov. ^ik Ne le skrb sindikatov Pred dnevi je občinski odbor SZDL v Šoštanju razpravljal s predsedniki in sekretarji krajev- nih odborov SZDL o realizaciji planskih nalog industrije v obči- ni za I. tromesečje. Ugotovitve, da so planske naloge ustvarjene le s 96,6 odstotki, so bile podlaga ži- vahni razpravi, posebej za tiste gospodarske organizacije, ki pla- na niso dosegle, kot so: Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, obrat Rudnika lignita »EFE« in Tovarna usnja v Šoštanju. V zvezi s temi vprašanji bosta odbora krajevnih organizacij So- cialistične zveze v Šoštanju in Ve- lenju sklicala širše sestanke s članstvom. -ik CIM MANJ - TEMVEČ! Včasih je težko pripovedo- vati zgodbe. Ce pripovedu- jem resnico, jih ljudje ne verjamejo, ker v njih manj- ka tiste razumsike verjetno- sti. Pa verjemite, tudi resni- ca je dostikrat neverjetna in skregana z logiko! O tem sem se prepričal oni dan," ko sem postopal tam blizu iz- vira muhave Sotle. »Veš, letos nam bo še šlo«, je pripovedoval Tine, »Ne razumem ravno vsega, toda plačo imam v redu. Vidiš, zdaj sem dobil poleg dogo- vorjene še poldrugo zraven. Tako smo dobili vsi. Dobi- ček, veš? Samo to mi ne gre v glavo, da imamo v podjet- ju zgubo. Veš, Miha, zguba raste, naši dohodki pa tudi.« »Ali si pijan?« se je za- čudil Miha. »Na čigav račun si ga pa srknil? Nedvomno na račun podjetja, kaj? Ta- ke mi ne boš pravil: čim manj ibi imeli, tem več bi do- bili! Si zmešan?« >Se kapljice ga danes ni- sem srknil! To je res! Ura- dno povedano: izplačali so nam 150 odstotkov nad do- ločenimi prejemki. Finančni inšpektor pa je izkazal na drugi strani 708.000 din izgu- be. Ali ni to potem tako: čimbolj dol. tembolj gor! Pa še drugo: sklade imamo čisto prazne! Tam bi moralo biti vsaj 1,800.000 din, pa ni nič. Ce bi to skupaj pogledal, veš, bi imeli preko 2 milijo- na izgube.« je resno pripo- vedoval Tine. »Pa kako ne bi?« Poglej, to je najbolj go- spodarsko! Šefica je odpo- tovala v Zagreb, kjer je za nas kupila solato in ribe! Fi- no je to, ti ne veš! Solatka, sol, olje, kis in ribica, tako- le: cmok! To je rajsko, veš! Prinesla je tega za polnih 2100 din. Poceni: pa vsi smo se najedli! Seveda, podjetje ji je plačalo potne stroške in dnevnico, kar je zneslo samo 1390 din. Ali to ni go- spodarsko?« »Oprosti, Tine, ti si danes malo tako postrani, ne? Saj mi ne zameriš: prespi se. pa mi jutri še enkrat povej!« Miha se je obrnil in naglo odhitel. »Haha! Haha!« se je kro- hotal Tine, da so mu počasi solze drsele po licu. »Si ga videl: še verjeti noče! Pa je tako! Vprašajte tovariša in- špektorja, no, ali pa gospoda inšpektorja, kot pravi šefi- ca!« Nisem se mogel smejati. Neverjetna zgodba, kisla, kaj ne? Cim manj imam, tem več imam! Da bi človek ponorel! Sotelski Tiho je ob Sotli Rečica Sotla se zvija po ilovici počasi proti Savi. Struga je bila vedno poraščena ob robovih z vrb jem in jelševjem. Ob novi že- lezniški progi so jo na mnogih krajih zravnali, toda povsem u- krotili še ne. Danes ponekod plit- va voda brzi preko proda, pone- kod pa se počasi zvrtinči v lija- kast tolmun, ki je precej globok. S slovenske strani se zlivajo v Sotlo na območju šmarske občine še Mestinščica s Tinščico, Olimš- ^ica. Buča in Bistrica. To je po- ^odje, kjer živi ribiška družina *SOTLA«, ki ima svoj sedež v Podčetrtku. »Pred osmimi leti smo ustano- vili naše ribiško društvo«, je ve- selo povzel tajnik Peter COH. *Najprej nas je bilo samo 29, ki smo vzljubili tihoto ob Sotli. No, Pa ni tako mirno, kot bi si kdo j^islil! Človek preži, opazuje, kot ^1 bil detektiv. V vsem je pose- ben čar, ki ga imamo ribiči radi. ^anes nas je že 71. Imamo pa še "^adinsko sekcijo z 22 člani, ki Je zeio prizadevna, saj so jo uvr- ^■^li med najboljše v Sloveniji.« Na sliki: Predsednik ribiškega društva »Sotla« v Podčetrtku Bojan Albreht (src lina), tajnik Peter Coh (desno) in predsednik mla- dinske sekcije Bojan Albreht ml. V očeh se je pK)blisnila iskrica po- nosa. Kako se ne bi! Ribiška dru- žina »Sotla« slovi po vsakoletnih ribiških tekmovanjih, ki jih prire- ja na Imenskem polju. Tudi letos bo tako: v jimiju bo družinsko tekmovanje, konec avgusta pa meddružinsko za ribiški pokal. »Med prvimi ribiškimi društvi bo- mo letos, ki upamo, da bomo raz- vili svoj prapor«, je poudaril to- variš Coh. Zeleno polje s plavajo- čim sulcem: to je znamenje ribi- čev. »Prizadevamo si, da bi ure- dili enoten ribiški režim na obeh bregovih Sotle in marca smo se v Kumrovcu s hrvaškimi predstav- niki o tem sporazumeli. To je po- trebno, ker le s sodelovanjem bo- mo uspeli. Veste, v Bistrico in Tinščico smo vložili 4000 krapov in 4500 postrvi. Imamo pa že svoj ribnik blizu Rogaške Slatine, ki meri cel hektar. Tu bomo jeseni dali prve ribe na trg.« Da, ribnik je delo ribičev. Ni jih veliko, za- to je prispevek s prostovoljnim delom v vrednosti 400.000 din še bolj dragocen. Nekje v prihodno- sti nameravajo še večji ribnik na- praviti pri Podčetrtku, toda to je zaenkrat samo še lep sen, ki pa bi ga bilo vredno izpolniti. »O, tudi težav nam ne zmanjka! Vidite, steklarna »Straža« ki do- sti nesnage odplakuje v Sotlo, no- če plačevati odškodnine, kot to predvidevajo predpisi. In prav za- radi njihove odplake imam.o gor- nji del Sotle mrtev. Nekoliko boljše je s steklarno v Rogaški Slatini, ki nam je doslej plačeva- la pogodbeno odškodnino. Pri nas je podobno kot drugje: sredstev imamo premalo! Drugače bi še marsikaj napravili. Da, za ribnik pri Podčetrtku bi potrebovali 10 milijonov, toda ...« nasmehnil se je, kot bi p>ovedal dobro šalo. »Osem let dela je za nami« je dejal Janko Strahovnik, ki je do nedavnega predsedoval društvu. »Lovec in Ribič sem: oboje mi je pri srcu. Ce niste ribič, obsotelj- ske lepote ne poznate. Sotla ni ti- ha, mirna, kot je videti. V njej in okoli je življenje s pisanimi zgod- bami: boj, ljubezen, smrt, vse se prepleta v življenju rib in drugih bitij. Verjemite, nisem ribič za- radi plena, temveč zaradi oddiha in razvedrila in lepote, ki jo ri- bolov nudi.« Tako je poudaril to- variš Strahovnik, ki je pravkar sprejel Red za ribiške zasluge III. stopnje. In podobnih misli je tu- di tovariš Bojan Albreht, sedanji predsednik, ki je prejel enak red. Skoda, da ga nismo srečali! To sta prva odlikovanca! »Biti ribič je lepo! Tihota ob reki, lovske ukane, opazovanje: to je opoj, ki ribiča prevzame, da se ne iztrga vec!« Тако so Jej ali. PcrTkv^imo! S. , o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 20. — 25. maja 1962 S TISKOVNE KONFERENCE O VERIFIKACIJI STROKOVNIH IZOBRAŽEVALNIH USTANOV Штт izobražefaiie ва prf Itiniíd Kot uvod v javno razpravo o verifikaciji strukovnih izoibraže- valiiih ustanov, ki naj bi bila za- ključena do konca junija letos, je ibila prc^c^kli četrtek na se- kretariatu Izvršncjfa sveta za in- formacije^ tiskovna konferenca, na kateri je- predsednik sveta LRS za strokovno izobraževanje Miran Košmelj seznanil novinar- je z nekaterimi osnovnimi pro- blemi. Da l)i prilagodili sistem slro- kovnc>gu izobraževanja na.šini dru/vhenim potrebam, je repuibli- ški svet za strdkoA^io izobraževa- nje izdelal okvirni osnutek, s ka- terim naj bi uredili strokovno iz- obraževanje tako, da :l)i bile po- samezne šole zaključene šole, ne pa zgolj nekakšne pripravijalke za nadaljnje izobraževanje. Po tem osnutku bi bilo reorganizira- ti dosedanje vajenske in indu- strijske šole v poklicne šole, ki bi dijake izobraževale za poklice širokega profila, vtem Ico bi od njih istočasno ločili vse speciali- zacije posameznih poklicev, ki sodijo dejansko izobraževalne centre gospodarskih organizacij. Gre namreč za to. da te speciali- zacije ne bodo potrc^bovale druž- hoiK) priznano vol rave, ka'kršne no potrc^bujojo niti poisamozna znanja, ki so sircar za onravlja- nje določenih dol potrebna, ki pa se iih je mosročo tudi priučiti v samih pod jot iih ali gosoodar- skili organizaciiali. Drugače ie seveda s ooklioi širšegn profila, ki iihiborlo vzgaialo ooklicne šo- lo in za katero l>o družbena ve- ljavnost vsekakor potrebna. S tem v zvezi jo republiški svei za strokovno izobraževanje iz- delal tudi osnutek navodila o mi- nimalnih pogojih, ki jih ibodo morale izpolnjevati poklicne šole, kakor tudi navodila za verifika- cijo vzgojno izobraževalnih de- javnosti. Po ieh navodilih bo družbeno priznano samo tisto .strokovno izobraževanje, ki bo izpolnjevalo zahtevne predpise o verifikaciji. Pri tem velja pouda- riti, da temeljijo navodila na re- soluciji o izobraževanju strokov- nih kadrov, iki dopušča najširšo svobodo pri ustanavljanju stro- kovno izobraževalnih iistanov, pri določanju izobraževalne vse- l)ino in pri izbiranju organizacij- skih oblik izobraževanja. Vendar ta svoboda no velja za tiste usta- novcï. ki želijo za svojo izobra- ževalno dejavnost družbeno pri- znanje. V takih primerih morajo te Uistanove vsklaciiti svojo de- javnost z interesi družbe, ki jih v obliki minimalnih zahtev po- stavlja pristojni republiški organ. Instrument za ugotavljanje ta'ke vsklajenosti pa je akt o verifi- kaciji. Verifikacija daje hkrati družbeno priznanje samo dolo- čeni vrsti strokovne izobrazibe. ne pa kakršnikoli izobrazbi, pri čemer se dejavnost, ki jo posa- mezne ustanove lahko verificira- jo, nanaša samo na tisto dejav- nost, ki je potrebna za izobraže- vanje takih profilov, kakršne naj dajejo poklicne in njim ustrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbeno službo. Po osnutku splošnih navodil ne bo mogoče verificirati zlasti izobraževalno dejavnost šolskih centrov, ki iz- obražujejo različne vrste kadrov s priučovanjem. seminarji, teča- ji in podobnim. Koncept osnutkov navodil za verifikacijo, kakor navodil o mi- nimalnih zahtevah za poklicne šole. je dal svet LRS za strokovno izobraževanje v javno razpravo, in je ob tej priložnosti izdal tudi posebno brošuro, ki jo je v 15 ti- soč izvodih razposlal gos,podar- skim, družbenim in političnim o r ga n i z aoi j a m, izob r aiž o v a 1 n i tn ustanovam in drugim. V brošuri je ipoleg navodil za izdelavo ipro- filov za poklice, ki jih bodo iz- obraževali v poklicnih šolah, še odprto pismo o .problemih stro- kovnega izobraževanja in uspo- sabljanja v LRS. naslovljeno na samoupravno organe v gospodar- skih organizacijah, ustanovah in družbenih službah, na ig^ospodar- skc izboriiice ter strokovna zdru- ženja in društva v LRS. Repu- bliški svet za strokovno izobra- ževanje smatra, da je koncept predloženih osnutkov tak, da bi- stveno iposega v dosedanji sistem formalnih (kvalifikacij kakor tudi v vajenski sistem v smislu uoin- koviteljše skrbi za kadre tako v izcybrazevalnih ustanovah kakor v gospodarskih organizacijah, zaradi česar je istočasno mnenja, da morajo v razpravi sodelovati vsi za to zainteresirani činitelji, ker bo le na osnovi najširše raz- prave mogoče sprejeti dokončni koncept in dokončne formulacije. Pismo pa naj bi tudi vspodbudilo samoupravne organe omenjenih organizacij k intenzivnejšemu razvijanju tistih oblik izobraže- vanja strotkovnih kadrov, ki pa- dajo v prisiojnost gospodarskih organizacij in ustanov družbenih služb in ki jih je potrebno zato povezati v celoten izobraževalni sistem. dhr Štirje koncertanti Pred dnevi je celjsko občinstvo pozdravilo nastop mladih pedago- gov celjske glasbene šole. Koncert brez zvenečih imen, ki je sprva mikal le zaradi pestrega programa, obsegajočega kar tri inštrumente, namreč flavto, kla- rinet in klavir, je presenetljivo ogrel občinstvo, ki je koncertante pričelo nagrajevati z gromkimi aplavzi in jih po večkrat vabilo na oder. Nastopajoči so se dobro pripra- vili in se tudi častno odrezali. Ta- ko je pianistka iVIajda Fischer je- va (IV. letnik akademije) z izved- bo Bacha, ter Liszta in Debussy j a pokazala, da pripada trdni šoli prof. Janka Ravnika. Klarinetist Franc Zuipanc (I. letnik akedemi- je) je očaral s sladostrastno, omamo, zvočno barvitostjo. Brez tehničnih spodrsljajev je izvajal zares težke skladbe in bi mu člo- vek želel le to, da dobi v roke boljši inštrument, ki mu bo lahko zaupal svoj muzikalni tempera- ment. Igra flavte je zares redek pojav v naši koncertni dvorani in sreča je, da nam jo je posredoval tako talentiran glasbenik, kot je Silvo Sopotnik (II. letnik akade- , mije). Ta je razvil s svojem mu- ziciranju tako izrazno moč in ten- kočutnost, da bi bila njegova igra [ v čast itudi kakemu diplomirane- mu alkademiku. Skladbe, ki iso ' efektne za občinstvo, hkrati pa vsebujejo resnično lepe glasbene misili in obsegajo nemara ves teh- nični register tega inštrumenta, je Sopotnik razvijal živahno in s čvrsto notranjo logiko, ki priča o temeljiti, svetovljansko nadahnje- ni šoli profesorja Borisa Campe. Kot klavirski spremljevalec kla- rineta in flavte.se je izvrstno iz- kazal prof. Valter Ratej (diplo- miral v šoli Janka Ravnika). Na- pravil je vtis širokopoteznoisti, a je hkrati tanko proporcioniral zvok klavirja s solistove igro, ter je solistoma lepo pripomogel do uspeha. Vlado Modic KU ITU RA PROSVETÀ Ob koncu sezone Letošnja izobraževalna sezona se bliža koncu. Lepo vreme že vpliva na ljudi, da le s težavo še zdržijo v šolskih klopeh. Večerna ekonomska šola se pripravlja na kolokvije. Odvija se zadnji se- minar za mlade komuniste. Mla- dinske politične šole prav tako končujejo svoje delo. Do konca sezone bodo imeli novi delavski sveti še kratek seminar družbeno- ekonomske vsebine. Administra- tivno osebje goispodarskih organi- zacij bo prav tako obiskovalo še tečaj slovenskega jezika, kjer se bodo spoznali z novim sloven- skim, pravopisom. Statistični podatki, ki jih je do sedaj zbrala velenjska DU o ak- tivnosti v zadnji sezoni, pa kažejo kar lepe uspehe. DU je v tej se- . zoni razvila še mnogo več inten- : zivnih oblik izobraževanja, saj je ] organizirala kar 60 seminarjev, ] tečajev in šol z nad 2000 obisko- : vaici. Najmočnejšo skupino pred- stavljajo družbeno-ekonomski se- minarji, ki jih je bilo 33 (lana sa- - mo 17) s skoro 1500 slušatelji (la- ni 548). Tako je letos bilo trikrat ; več proizvajavcev in upravljavcev i v seminarjih kot lansko leto. Poleg omenjenih seminairjev je DU organizirala še strokovne te- j čaje za knjigovodje, razne tečaje ] za pridobitev kvalifikacije za bor- : ce NOB, tečaje za gradbince itd. . Posebno so se razvile »šole za živ- : ljenje« in »šole za starše«. Zani--^ miva je ugotovitev, da so »šole za ' življenje« pognale mnogo čvrstej- še korenine v obrobnih krajih na- še komune kot na primer v To- ' polšici in Šmartnem ob Paki, da pa še vedno šepa jo v Velenju in Šoštanju. Podobno je tudi s šola- \ mi za starše. V dejavnost DU štejemo tudi ; organizacijo raznih polijtičnih in - poljudnoznanstvenih predavanj v í okoliških krajih in v mestih. Ta ; predavanja, ki jih je bilo v sezo- ni nekaj nad 50 z 200 poslušalci, ' so pri DU naročili občinski odbor ; SZDL in ZROP. V »mrtvi« isezoni, ki bo kmalu j nastopila, bo v upravi DU največ ; dela, ker bo nujno analizirati do- \ sedanje uspehe in planirati novo I sezono, ki bo brez dvoma še bolj ; dinamična od minule. Mnogi pre- i davatelji in funkcionarji DU pa bodo čez poletje šli na razne se- : minarje in posvetovanja, kjer se i bodo oborožili z znanjem za pri- \ hodnjo sezono po organizacijski ■ in vsebinski plati. S polic Študijske knjižnice CuviUier A.: Uvod u sociologiju. Sa- , rajeve 1959. S. 22494. Deborin A. M.: Uvod u filozofiju j dijalelttičkog materijalizma. Sarajevo 1960. S. 22Ç03. Juhart J.: Civilno procesno pravp FLR Jugoslavije. Ljubljana 1961. S. 22576. i Karakašević В.: Priručnik za preven- ; tivnu medicinu. Beograd-Zagreb 1960. i S. 22453. i Knjižni godišnjak. Zagreb 1961. S. C 8. ' Oxford Junior Encyclopaedia. I-XIII. London 1957-1960. S. C 6. Privredni leksikon. Zagreb 1961. S. C 1. Scheler M.: Položaj čovjeka u koz- mosu. — Čovjek i povijest. Sarajevo' I960. S. 22499. Smelser M.: American History at a Glance. New York 1958. S. 22433/245. Solov'eva G. I.: Igry, zanjatija i j progulki na detskoj ploščadke. 3. izd. ' Moskva 1960. S. 22410. Slajpah M.: Ljudske knjižnice. Ljub- ljana 1961. S. 22475. Vidović 2.: Meštrović i savremeni j sukob skulptora s arhitektom. Sara- ; jevo 1961. S. 22498. Troj F.: Psihologija deteta. 3. izd. 1 Beograd 1960. S. 22362. : Vatovec F.: Slovenski časnik. I. Ma-, ribor 1961. S. 22466. Renner P.: Umijeće tipografije. 3. izd.i Beograd 1960. S. 22421. ', Stewart J. A.: Ceramics for AU. New | York 1958. S. 22433/232. • Tepina P. — V. Jovanovié: Osnovi pri-; Jemne radiotehnike. 2. izd. Beoerađ; 1960. S. 22432. Učiieljiščniki v mišolovki Pa ne, da hi se bili celj- ski učiteljiščniki ujeli v mi- šolovko? Pravzaprav so se. Samo — stvar je v tem, da to ni tista mišolovka, ki lo- vi miši. Ne. Opraviti imamo z Mišolovko, ki jo je v kri- minalno dramatiko posta- vila po vsem svetu znana angleška pisateljica Aghat- ha Christie, in ki so je v ponedeljek na deske Delav- skega odra postavili dijaki celjskega učiteljišča. Mišolovka ali Mišja past sicer ni umetniška stvari- tev, celo ni niti stvaritev, je pa v njej vendarle nekaj, kar opravičuje prodoren us- peh, ki ga je doživela v svo- ji domovini. A kaj je tisto? Kriminalna nota, toda nota s posebnim prizvokom — delo je obrtniško spretno, narejeno z odločnim smis- lom za napetost in celo s prefinjenim občutkom za duhovitost. Uprizoritev učiteljiščni- kov je bila v režiji Slavka Belaka in scenografiji To- neta Zorka prijetno doži- vetje, saj je bila neposredna in pristna. Med izvajalci so še posebej izstopali Anica Marin v vlogi gospe Boyle, Janko Jutriša kot detektiv narednik Trotter in Miha Macur v vlogi gospoda Pa- ravicinija. Kar je pri predstavi mo- tilo, je bilo to, da celjsko občinstvo zopet ni pokazalo kakšnega večjega zanima- nja, saj dvoranu ni bila kdove kako polna. Tako se znova srečujemo s problemom, ki je za celj- ske kulturne razmere tipi- čen. Človek se nehote vpra- ša: kakšna reklama bi bila potrebna, da bi nam pre- gnala iz kosti kulturno dre- mavost, če za to niso dovolj lepaki, radijska in deloma tudi časopisna propaganda!? S R E C A NA UPANJE Prizor iz Francoske bulvarke »Sreča na upanje« (Marjanca Krošlova in Volodja Peer) {dh premieri 16. maja 1962) ... ali morda: »Upanje na sre- čo«. Ostalo je pri upanju. Pre- miero komedije Marcela Francka smo pričakovali s tesnobo. »Sre- ča« je bulvarka, kakršnih smo že mnogo videli in jih najbrž (na žalost) še bomo: nepretenciozno l)isanih. poceni aktualnih, poceni zbadljivih, vzbujajočih smeh in navideznih odobravanj. Pravijo, da je »Sreča« satira na naš čas kreditov in vsemogočih gospodinj- skih avtomatiziranih pripomočkov, na čas, kjer nekateri z baharijo zakri- vajo svoje resnično bistvo, ko pa dru- gi (Jerome in Kat) v »Sreči« skušajo živeti sredi vsesplošne potvorjenosti in nepristnosti naravno in neprisilje- no svojo mlado srečo. Nikakor ne bi mogli pritrditi, da je »Sreča« satira, daleč od tega, premalo je senzibilna in ne nazadnje tudi inteligentna, da bi mogla prodirati v resnično, pravo bistvo sodobnega človeka pa s tem tu- di sodobnega časa in ga sme.ši s poseb- nih, vrednih in pravnih vidikov, obe- nem pa mu ka'^^ti pot iz zmede, ki ga ie morda v njej našla. Tako na so шоглто '^orašovati. če nam io nonrizadeto. kabaretno zabavan je v gledališču zares ta- ko potrebno, če nas dve uri in pol duhovičenja zares lahko spro- stita in nam nudita še kaj res- nične, nepotvorieno in žive podo- be naših problemov in našega življenja, ponekod tako zelo po- trebnega žive satiro in vročega posmeha. Spraševati so moramo, če je teater ros samo za to tu. da nam nudi duhovičenja in čo se v svojem vkomedijskem« delu repertoarja res smo otresati svo- je prave vlogo in se odmikati od svojeg^a resničnega poslanstva: žive. angažirane prizadetosti, po- smeha in revolta, pozitivnega in človeškega. »Sreča na unanje« jo tako lep zgled za to. kakšno gledališče ne bi smelo nikdar biti: površno in melodramsiko. Celjski gledališčniki so kome- dijo igrali z vidnim trudom, iz- vleči iz teksta tisto, kar bi Ic- utegnilo biti zabavno in zanimi- vo, ko že več niso mogli: kreirati polne človeške osebnosti, tako ali drugače smešne, in resnične. Re- žija Sandija Krošla nas ni mogla navdušiti: bila je ponekod pre- več burkasta. drugje melodram- ska: nepristna in komplicirana mizanscena je bila nefunkcional- na in je na silo napolnjevala odrski orostor. Ves šarm. ki ga francoska komedija ima v ble- ščečo konverzaci iskem dialogu, je zbledel, sproščenost, ki šarm rojeva, in spontana teatralika pa sta se izgubili v banalni dekla- rativnosti. Med šestimi igravci je replat i vno najbolj uspel Volodja Peer (Jerome), zdi se. da zato. ker jo igral samosvoje in spro- ščeno (zares sproščeno edini iz šestorico), s poudarjenimi humo- rističnimi domislicami, s katerimi jo uspešno zakrival nekatere dolgočasno luknje v tekstu, igra! io mimo bledo začrtanega Kro- šlovoga koncepta: kar so da živo in z določenimi efektnimi, pone- kod že i)reveč burkastimi mašili. Njegova oartnerica Marjanca Krošlova (Katarina) pa je bila v nasprotju s Poorovo bleščečo na- ravnostjo preveč pocukrano ljub- ka, prisiljeno naivna, pa do skraj- nosti neinvonoiozna. v drugem dejanju že skoraj operetna. Do- miselnosti jo manjkalo tudi Zori lludalosovi ( v vlogi Gabrijele) ill Veri Porovi (Denise). Hudale- sova jo bila hudo neizdelana, šarmantna francoska konverzaci- ja ji je zapadla kričavi retoriki. Perova pa pri svoji karikaturi ni uspela najti pravega občutka za mero. Tono Šolar (Rams) je bil nekoliko neokreten, manjkalo mu je tudi izrazitejšo invencije, ki bi mu verjetno mogla vdihniti markantnejših črt. V obrobni vlo- gi je nastopila še Marija Gorši- čova. (V. Korar) FILMI MATI IVANA ANGELSKA Poljski film, ki je prejel Veliko priznanje mednarodne žirije na filmsikem festivalu v Cannesu la- ni. Odigrava se sredi XVII. sto- letja v vzhodnih poljskih krajih. Pripoveduje nam o ženskem sa- mostanu, kjer je vse redovnice z materjo Ivano Angelsko obsedel hudič s svojimi demoni. Štirje du- hovniki so si prizadevali, da bi z različnimi obredi pregnali hudiča iz teles redovnic. Pred njihovim prihodom so na grmadi sežgali samostanskega redovnika Garni- eca, ki ga je tudi obsedel hudič, in zdaj so namesto njega poslali v samostan pobožnega duhovnika Surina. On naj bi pomagal mate- ri Ivani Angelski. Toda že prvo srečanje med njima je razodelo duhovniku, kakšne narave so de- moni, ki so obsedli telo in dušo mlade redovnice. Mlada redov- nica, ki so jo s silo poslali v sa- mostan, se je namreč v sebi bo- rila, da bi živela normalno živ- ljenje. In "ko je prvič srečala du- hovnika Surina, je začutila, da je to moški, ki bi ga lahko vzljubila kot' ženska. Podobno je občutil tudi Surin. Kljub temu, da je za- trdno sklenil opraviti svoje po- slanstvo, so naravne sile krenile po svoji poti... SIROMAŠNA ULICA Bolgarski film z vojno temati- ko. V glavnih vlogah nastopa Pe- ter in Joškata, ki stanujeta v si- romašni ulici predmestja. Oba mlada, vendar oba različna po prepričanju. Medtem ko je Peter pripadnik tajne osvobodilne or- ganizacije, je Joškata filozof in sanjač. Ko je v neki akciji Peter težko ranjen, ga Joškata zaščiti in pri tem sam izgubi življenje. Peter se pridruži borcem proti okupatorju, leta tečejo. Siromaš- na ulica ne spremeni svojega ob- raza, le dvojice mladih ljudi ni več v njej. Ko napoči svoboda, pa se Peter vrne. V film je vtkana tudi ljubezen- ska zgodba, ki pravzaprav dopol- njuje njegovo bolj ali manj lirič- no atmosfero. ŠEKI SNEMA — PAZI SE! Lahko bi rekli tudi: pazi se, gledalec, kadar kdo snema takle film! Takle edinstven film! Film, ki je diskvalificiral režiserja iz Združenja filmskih umetnikov Srbije in ki tudi Šekiju ni prine- sel drugega kakor očitke: nogo- metaši naj ostanejo pri žogi, film- sko kulturo pa naj pustijo pri miru, kajti te ni mogoče ustvar- jati z nogami! Pri vsem tem je čudno samo to, da se je UFUS filmu odpove- dal, da pa je film vendarle šel na turnejo po kinematografih! Sicer pa — je nemara kar prav, če vi- dimo, kaj je naša filmska indu- strija sposobna ustvariti v sedem- desetih letih dvajsetega stoletja! Vsekakor namreč nekaj, kar se ne more meriti z najslabšimi dosež- ki kakšne avstrijske filmske pro- izvodnje. Kdaj bomo uvedli globo za tiste filmske ustvarjalce, ki ta- ko vulgarno kompromitirajo naša filmska prizadevanja? PRED ZAPRTIMI VRATI Ni še tako dolgo tega. kar je bila v Celju pomembna konferenca, ki naj bi osvet- lila nekatera vprašanja po- klicnega usmerjanja mladi- ne in istočasno tudi vpraša- nja našega srednjega šol- stva, zlasti njegovih kapaci- tet, ter s tem v zvezi mož- nosti, ki jih te kapacitete nudijo mladini po končanem obveznem šolanju. Konfe- renco je sklical okrajni ljud- ski odbor, udcrložilj pa so se je predstavniki i)osameznih šol iz okraja. Co|)rav zastop- niki tiska niso bili vabljeni in so prišli podatki na uho iz drugih — vsekakor vero- dostojnih virov — se zdi vse- eno vredno spregovoriti o tej problematiki javno. Tem- bolj zato. ker mislimo, da ne moro biti nobena razprava, ki ima širši družbeni značaj, »tajna«. Osnovna značilnost to kon- ference, ki sicer ni rodila pričakovanih rezultatov, pa je bila prav v njenem druž- ibenem pomenu — ne g^ledo na to. da so manjkali tudi visi tisti, ki bi lahko ta ])o- men eksponirali. Kakor so udeleženci ugo- tovili že takoj na začetku, konferenca prav zaradi te poslednj*^ okoliščine ni mo- gla doseči namena — pač zato. ker te problematike ne morejo reševati šolske usta- nove samo brez pomoči od zunaj. Za kaj pravzaprav gre':' V bistvu za nezadostno razvito mrežo srednjega šol- stva, ki v desetletju in pol ni doživela kakšnih bistve- nih sprememb. Medtem ko so v tem času zrasle nove osnovne šole. je srednje šol- stvo ostalo na stopnji, na ka- teri se poraja zelo delikatno vprašanje — kam z mladino, ki bi ipo osemletnem obvez- nem .šolanju rada nadaljeva- la šolanje v srednjih šolah! Problem sicer ni samo celj- skega, pač pa je prav toliko republiškega značaja. Po ne- popolnih podatkih jo lani л' Sloveniji končalo obvezno šolanje okrog 24 tisoč učen- cev, od katerih so jih jo lah- ko vpisalo П tisoč v srednjo šole. medtem ko evidenco o ostalih 11 tisoč učencev ni. V ooljskcim morihi bo letois zaključilo oibvezno šolanje okrog 3 tisoč učencev, od te- ga pa jih bodo srednjo šole lahko sprejelo le 750. Ce upoštevamo še predvideva- nja, da se jih bo nekaj od- ločilo za uk. bo število učen- cev s porspoktivamj doseg-Io okrog П00. pri čemer pa je vprašanje, kam jih bo šlo 1700! Kljub izredno razveja- nemu sistemu vsestranskega in vsesplošnega izobraževa- nja jo vendarle res. da ni nujno, da bi vsakdo po kon- čanem obveznem šolanju moral študirati še dalje, ven- dar je očitno, da takšna po- stavka ne bi bila v .skladu z osnovnimi principi, ki naj omogočijo vsakomur njego- vo polnopravno pot do iz- obrazbe. Z vprašanjem kam je seveda najtesneje poveza- no vprašanje koliko, se pra- vi, da gre predvsem za od- nos med formalnimi možno- stmi, ki jih ima vsakdo, da se po končanem obveznem šolanju odloči za takšno ali drugačno življenjsko eksi- stenco, in med dejanskimi možnostmi, ki pa so omeje- ne. Pri tem je posebej pro- blematično to. da ise razmer- je iz leta v leto veča. da je namrtič vsako leto več takih, ki se znajdejo pred zaprtimi vrati, kar je navsezadnje sa- mo logična posledica nespre- menjenih zmogljivosti sred- njih šol. Zavodi za zaposlo- vanje si s svojimi poklicnimi posvetovalnicami sicer pri- zadevajo to problematiko re- ševati, vendar je ne bodo mogli rešiti z uspehom, če ne bodo pri tem sodelovali vsi tisti činitelji, ki so odgo- vorni pri urejanju družbeno važnih vprašanj, in če ne bo- mo več storili za hitrejši razvoj našega srednjeg^a šol- stva, dhr CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 20. — 25. maja 1962 e Jezera nastajajo in odmirajo šaleška dolina je /e v pradav- ni dobi bila zaliv panonskega niorja. Pri preoblikovanju zem- lje je morje izginilo, jezero pa je še dolgo obstajalo v šaleški dolini; dokler si ni ustvarilo od- točnega korita. Ko pa je človek začel iz neder doline črpati »črno zlato«, so v dolini začela znova nastajati jezera. Zadnje — jezero pod Skalami — je nastalo šele pred nekaj leti in s svojimi 4,5 milijoni kubičnih metrov vo- de predstavlja nevarnost vdora v jamo, zato so letos začeli z izčrpavanjem tega jezera. Pred časom so v veliko »potu- jočcv jezero pod Skalami spustili plavajoče črpališče. Ta velik gi- gant se ziblje v bližini brega nad nekdanjo vmesno dolino med Ve- lenjem in skalami. Ni še šest let od tega. kar smo skozi sredino današnjega jezera, ki je doseglo že globino 3? metrov, hodili po lopi poti ob potoku Lepen i. Mili- joni ton premoga, katere je ve- lenjski rudar iztrgal zemlji pod to dolino, jni so zapustili zevajo- čo praznino, ki je potegnila vase dolino in nekoč lep hrib Skale ee je začel trgati in ])ogrezati v kotlino, ki jo je zalivala voda. Vdori pa se še nadaljujejo, zato je ta ogromna količina vode vsak dan bolj preteča nevarnost za nekaj stotin marljivih rudarjev, kajti le kako bi se lahko rešili ob vdoru tolikšnih količin vode v jamo. Da ibi zagotovil obratovalno varnost rudarjev, se je rudnik lignita Velenje odločil, da s pre- usmeritvijo toka Lepene, ki se je dosedaj izlivala v jezero in s prekinitvijo stika med |)rvim in drugim jezerom ustvari pogoje, da s plavajočim črpališčem zniža nivo jezera na višino dveh do treh metrov, kar ne bo več pred- stavljalo nevarnosti. Celo leto bo 'potrebno, da bo- do izčrpali jezero. Podjetje je čnpalke naročilo pri Litostroju, vendar niso utegnili čakati na iz- dobavo in je celotno konstrukci- jo izvedla ekonomska enota Elektrostrojni obrat, črpalke pa so dobili na posodo od rudnika iz Mežice. Črpalke, ki so naročene v Lito- stroju, bodo avtomatske, tako da bodo same vzdrževale predvide- no gladino. Edina nevšečnost pri izčrpavanju je nevarnost, kajti črpališče je pod električno na- petostjo in že sama bližina je zaradi vlažnega terena nepripo- ročljiva za obiskovalce jezera. Pomladna razkačenost laboda, ki je pred nekaj dnevi dobil druži- co in spokojnost ribiškega priča- kovanja (slika zgoraj) ne moti nekaj sto metrov oddaljena veli- ka rana zemlje, v katero so »že- lezne roke« vbrazdale novo stru- go, niti plavajoče črpališče, ki vztrajno niža gladino velikega jezera (slike spodaj). PREPOTREBNO POSVETOVANJE Delavsika univerza v Velenju je priredila pred dnevi pomemb- no posvetovanje o aktualnih pro- blemih gospodarstva in delitvi čistega ter osebnega dohodka. Posvetovanja so se udeležili pred- stavniki občine ter predsedniki upravnih odborov in delavskih svetov. Takšna posvetovanja, ki naj ne ])odo edina, so v veliko pomoč občinski komisiji, ki deluje že od 5. maja naprej in je po te- meljitem študiju za izvajanje predpisov o delitvi čistega do- hodka prav tako imela posveto- vanje s 86 predstavniki 40 gospo- darskih organizacij in ustanov. Na tem posvetovanju so skle- nili, da morajo industrijska pod- jetja dokumentacijo in analizo poslovanja v smislu navodil pred- ložiti občinski komisiji do 25. ma- ja, ostale gospodarske organiza- cije in zavodi pa do 1. junija. Komisija skrbi za pravilno iz- vajanje načel in splošnih meril pravilnikov, pomaga gospodar- skim organizacijam ter jim daje strokovne nasvete in sodeluje z njimi, da bodo pravilniki osebne dohodke vskladili z gospodar- skimi uspehi, ki morajo temeljiti na večji produktivnosti, gospo- darnosti in rentabilnosti poslo- vanja, -ik Podeželska mladina: čim več predavanj I Te dni so v Topolšici pri Šošta- nju zalključili šolo za življenje. Ker se je ta vrsta šole najbolje obnesla ravno v zdravilišču . To- polšica, kjer je predavanja obi- skovala redno nad 40 mladih lju- di, so na zadnjem predavanju iz- vedli anketo, ki naj bi pokazala, kaj so mladinci najbolje dojeli in s katerih področij bi želeli še več slišati. Kritični odgovori in pri- pombe na izredno resnost mladih. Najbolj animivi pa so enoglasni odgovori vseh, da si želijo še več predavanj. To potrjuje tudi želja mladih iz Šaleka, zato bo Delav- ska univerza v Velenju organizi- rala šolo za življenje tudi njiim. -ik Potrebno je več sodelovania Zadnja seja izvršnega odbora občinskega odbora Socialistične zveze Šoštanj je bila posvečena pripravi za širši plenum o vpra- šanju dela mladine, kajti analiza izrednih konferenc SZDL je poka- zala, da marsikje ni zaželenega sodelovanja med mladino in Soci- alistično zvezo. Hkrati kažejo ne- šteti primeri na premalo zaupanje mladim, kar vodi do pasivnosti in večkrat podpira negativne težnje pri mladini. Od krajevnih orga- nizacij so prišle tudi pritožbe, češ, da se mladina vključuje v skupno delo le pri televizijskih oddajah, noče pa sodelovati pri prostovolj- nem delu, medtem ko mladinski aktivi poročajo o zastarelih po- gledih starejših, kot primer: da televizija kvarno vpliva na mla- dega človeka, o nerazumevanju njihovih teženj in še drugem. Seveda takšno stanje ni realna podoba dela mladine v Šoštanj ski občini, kajti aktivi v gospodar- skih organizacijah, na osnovnih šolah, na Industrijsko rudarski šoli in aktiv v Šmartnem ob Paki imajo marsikaj pokazati, vendar pa to nasprotovanje ni koristno in slabi delo ene in druge organi- zacije. Marsikje je opaziti, da je mladina vse premalo vključena v družbeno-politično življenje in namen iplenuma bo, da razčisti vprašanja teh nezdravih primerov ter odpravi slabo sodelovanje. Prepogosti so namreč primeri, da kritizirajo mladega človeka, ki se v tem ali onem samoupravnem ali političnem organu šele uvaja v delo in sprva ni preveč aktiven, namesto, da bi mu pomagali. Vse te pomanjkljivosti bo treba od- praviti, kajti mlad človek je vo- ljan delati. Plenum bo na široko odprl ta vprašanja in si v razpra- vi zastopnikov vseh krajevnih in občinskih organizacij začrtal no- ve smernice. -ik . S tem se ne bomo postavljali Vse do letošnjega leta je bila sikrb za čiščenje ulic v Šoštanju in Velenju zadovoljiva. Letos pa kaže. da bomo kuj kmalu lahko dali predlog, naj se to delo opravlja s prostovoljnimi akcija- mi. Vzroki so namreč hudo »fi- nančni«, saj je v proračunu pred- videno za čiščenje le 500.000 di- narjev. Ta celoletna vsota je ob povprcu'nih mesečnih stroških (250.000 dinarjev) zadoščala le za januar in februar, zato je bil prvi ukrep ta, da se je zmanjšalo število čistilcev od 6 na 2. Stroški za čiščenje v marcu, aprilu in maju pa gredo v breme novo ustanovljenega Komunalno obrt- nega centra, ki to krije iz lastnih sredstev. Do včeraj izredno čisti mesti Šoštanj in Velenje, ki smo ju' čestokrat dajali za vzgled, bosta jutri ob takšnem odnosu zane- marjeni. To pa ni niti želja, niti hotenje kogarkoli, v tem se zrca- li le preveč »mačehovsko« obrav- navanje komunalnih zadev. Krivični bi bili. če bi ()ozül)ili omeniti akcijo, ki jo je sprožil podpredsednjik občine Tone Mo- čilnik. Vsem podjetjem .so posla- li dopis o prispevku za čiščenje ulic. Do predpisanega roka je od- govorilo le nekaj [lodjetij in še ta odklonilno. Svet za komunalne zadeve pri občinsrenapetem proračunu. -ik OB MLADINSKI RAZSTAVI V nedeljo je bila v Šoštanju otvoritev mladinske likovne raz- stave v počastitev dneva mladosti. Razstavo je otoril akademski sli- kar Lojze Zaivciovšek — član sve- ta za kulturo in prosveto občine Šoštanj. Razstava nam kaže nedvomno velik napredek pri sprostitvi ot- rokovih sposobnosti. Šele ko si ogledamo slike, nam je poprej svojeglav in samosvoj otrokov svet »na dlani«. Ob sproščenih čr- tah, nizanju barv in svojstvenem oblikovanju spoznavamo lahko zapleten razvoj mladega človeka. In ravno to spoznanje je dokaz, da je likovni pedagog opravrl svo- je delo, dal torej otroku široko možnost za psihološko zdrav raz- voj njegove osebnosti. Razstava v Šoštanju nosi pečat ustvarjalnih črt vsakega posa- meznika, ki je zastopan s svojimi deli, ima pa to napako, da je pre- natrpana, saj nam v malem pro- storu — sindikalni dvorani — nu- di preko 60 različnih slik; le tem pa drugje na desetine izdelkov tehnične vzgoje. Ni dobro, če sku- šamo spraviti predmete sorodnih vrst v isti koš, kajti razstava sa- ma mora biti v skladu z estetiiko. Tehnični izdelki bi morali imeti svoj poseben prostor, kajti v tem primeru je očitno, da s pogledom kar plavamo no množici razstav- ljeni hpredmecov. Hudo je človeku, ko se ustavi ob slikah naših najmlajših in vi- di, da so v svojem črtovnem iz- razu še vedno utesnjeni na iJste iz malih risank, namesto da bi jim z velikimi listi nudili čimveč pro- stora za njihovo razgibano likov- no izražanje. -ik ZA 25. MAJ Ker bo na sam rojstni dan predsed- nika republike v šoštanjski občini le orientacijski pohod in v okviru tabor- nikov »lov na ilegalca« ob jezeru v Velenju, je DPD Svoboda Velenje sklenilo, da bo sedemdesetletnico na- šega vodje — dan mladosti — prosla- vilo s svečano proslavo na predvečer. Sekcije Svobode so pripravile pro- gram in vezni tekst. Proslava bo ma- nifestacija dela sekcij Svobode z glav- nim poudarkom na podmladku ~ sek- ; cijah obeh osnovnih šol. Ker so ve- * lenjski Svobodaši doslej priredili že mnogo uspelih proslav z visoko kvali- teto, kot je bila republiška v Ljublja- ni in okrajna v Šoštanju, smo lahko prepričani, da bo tudi ta uspela. Pri odhodu so mi tiho zaupali, da so to* krat priprave še skrbnejše, kajti s to proslavo bodo zastopani v filmu, ki bo prikazal proslave v počastitev dne- va mladosti v celjskem okraju. Izbor bo pester, saj bodo nastopili moški in ženski pevski zbor, pionirski in mladinski iz obeh šol, folklorna in baletna skupina II. osnovne šole, har- monikaši, tamburaši, recitatorji in mladinska rudarska godba. —ik Za^mladinsko V nabiralni akciji za dogradi- tev mladinskega okrevališča na Debelem rtiču prednjači v šo- štanjski občini šolska mladina. Na pionirskih in mladinskih se- stankih so se dogovorili, da bo več kot dve tretjini dijakov pri- spevalo po 50 dinarjev. V gospo- darskih organizacijah pa te dni sklepajo delovni kolektivi o viši- ni prispevka. Tako je kolektiv termoelektrarne sprejel sklep o prispevku 1 odstoka od mesečne- ga zaslužka, velenjski rudarji pa bodo prispevali en četrt dnevnega zaslužka. Krajevni odbori RK pa zbirajo sredstva pri kmečkih pre- bivalcih in obrtnikih. -ik Varnostni ventili - pozor v spokojni spomladanski dre- mavici je utripalo štemlčno srce enega izmed neštetih stanovanj- skih blokov v modernem središču modernega mesteca. Stanovalci so bili v glavnem uslužbenci, pro- svetni delavci in trije direktorji. Krepčilno spanje po kosilu z X — romani, remiziranjem in šahi- ranjem se je zraščalo s tihotnim žuborenjem hudournika. Za bolj- ši obtok pa je poskrbelo tuljenje vlaka. Somrak je legel na zemljo, ko se je v to vračal tovariš občin- ski uslužbenec. Takrat pa je ne- kaj strahotnega porušilo spokoj- nost daleč na okrog in za neskon- čno dolg hip je tovariš odrevenel in mrtvil. Strašen pok se je sikajoče raz- legel, odzvanjal, še tresk in žven- ket tisočerih kristalov je počasi zamiral v uslužbencu, ki je lahko zaznal samo to, da se je nekaj strašnega zgodilo. In ravno ko je mislil, kje se je to zgodilo in kaj naj pomeni, mu je tik nosu sfrča- lo pravo živo meso — drobovina. Bliskovito je zaznal. >-Eksplozijai Smrt! Človek! Groza! Morda uboj.'« ti pojmi so mu prešinjali srce, hromili grlo, napolnili ušesa in že ga je počasi in zapeljivo za- jela tema. Okna so se treskoma odprla, kriki in klici so se mešali, stopnice so oživele. Nekaj žena je močilo tovariša, najpogumnejši pa so že odkrili, v katerem stanovanju je eksplodi- ralo. Matevž je jecljal. »Vraga/ Kaj so vsi...« Beseda >>mrtvi<^ je ne- izgovorjena obvisela v zraku. Mož- je so se opogumili in naskočili vrata. Zene pa so komentirale in z vsako besedo vsebolj bledele. Svarilni krik jih je predramil. »Žena!"-' »Vsaj eden od družine je še živ!« je bila takojšnja misel vseh in brez besed so po prstih odšli za dve nadstropji višje. Vsak korak žene jih je zbadal, še huje brskanje za ključem in počasno odpiranje. Ze so bili tik za njo in čakali, kdaj bo izpustila krik, ki ga je nosil v sebi. Za- zvenel je, a je bil preslaboten, da bi jih razbremenil. Zmedo, jezo in osuplost so čutili v njem in to ni bilo tisto, kar so vedeli, doumeli in zaznali. Nagnetli so se v pred- sobo in niti opravičili se niso. Zena pa je pokazala z roko v ku- hinjo, iz katere se je še t>edno valil bel oblak. Razočaran smeh moških je za hip presunil ženske. Kmalu pa so tudi one vtikale glave v kuhinjo. Dobra pest ometa se je belila na podu, bela sopara pa je še vedno vrela iz zmaličenega alu- minijastega lonca; stene pa so no- sile neizbrisne madeže drobovine. V smeh in šmrkanje je padla ženina beseda. »Srečo sem imela, da me ni bilo zraven.« Najpogumnejši so že prinesli novico, da je pokrov prebil stek- lo na balkonskih vratih in obtičal v balkonski ograji. Vsevprek so zaregljali in vsi so vse vedeli o nevarnostih ekonom-lonca. Stro- kovno najbolj podkovani pa so kritično ocenjevali varnostni ven- til, ki je odpovedal in povzročil hudo kri. Ko so se vračali, so se čutili nekako opeharjene, kajti hoteli so vendar nuditi pomoč, toda... In tako je tega dne in še dolgo zatem bil ekonom-lonec tisti, ki je silno razgibal strast za razprav- ljanje v tem delu središča mo- dernega mesteca. K.J. (Ena črtica) Nameščamo se v zdraviliških stavbah za dvodnevni odmor. Hdeči križ skrbi za našo prehrano. Zamenjujerno stare jugoslo- vanske dinarje za nove dinarje okupirane Srbije. Mnogi izmed naš so prinesli s stíboj dosti več kot le dovoljeni petstotaik na ose- bo. .Med šivi v oblekah in plaščih, v čevljih in milu so reševali tisočake. Dva ('eljana si najameta izvošoka in se s cigaretami v ustih vozita gor in dol po mestu, da bi si dokazala, kako prosta sta '^daj. Ta ali oni si v kafani« hitro naroči čašico rakije, ko je '"liko časa pogrešal alkohol. Ljudi, ki se z njimi srečujemo, za- nima naša usoda in zgražajo se nad okupatorjevim terorjem ne brez strahu, da tudi nje same kdaj doleti podobna usoda. Vneto povprašujemo po dogodkih v svetu. Nič kaj posebnega •ic moremo izvedeti, vendar vemo: Vsak čas bo Hitler spet kam "daril, saj mu čakanje ne more koristiti. Kdaj poseže v vojno SZ, •^fiaj ZDA? V okolici Arandjelovca smo si ogledali zgodovinsko važne •^гаје. povezane s srbskim uporom proti Turkom leta 1804. Pri 'f'fn se nam je vzbujal nov pogum. Nismo dvomili, da v Srbiji ',!'fli v teh dneh tli iskra upora, iz nje pa utegne že kmalu švigniti ^"•ok plamen. Peščica sopotnikov nas je zapustila. Sorodnike imajo v Beo- i^Tadu. ki jih lahko poiščejo in ostanejo pri njih. Po dveh dneh nas vlak potegne dalje. V jasnem junijskem dnevu potujemo po sredini zelene, lepo obdelane Šumadije z go- zdovi in vinogradi, z belimi oblački na sinjem nebu. Vse tu nas spominja daljnih rodnih krajev... 5. V NOVEM KRAJU V vročem popoldnevu 14. junija 1941 se je vlak z nami ustavil na postaji Ćuprija, na robu mesta. Za /kolodvorom nas je priča- kovalo več meščanov z zastopniki občine. Po toplem pozdravu so se opravičili, da ni bilo časa pripraviti naim lepši sprejem, sicer pa se bodo potrudili pomagati nam. Razdelili so nam nakaznice za stanovanja pri čuprijskih meščanih, upoštevajoč pri tem veli- kost naših družin. Starejši ljudje in matere z otroki so se s kočijami odpeljali v 20 minut oddaljeno mestno središče. Vozovi so nam odvzeli prtljago in krenili smo peš po glolbokem prahu stranske ulice, kajti prav tedaj so glavno cesto s kolodvora na ukaz okupatorjfj tlakovali in je bila za promet zaprta. Na poti smo se ozirali po z ilovico ometanih bednih kolibah ciganskega naselja / množico kričavih, polnagih otrok. Pri veliki kasarni, kjer je bila do vojne artilerijska podofi- cirska šola. zdaj pa so se v njej šopirili Nemri. smo zavili po mo- stiču čez Ravanico in obstali na širokem trgu z nekaterimi lepimi stavbami in tržnico. Nato smo si prtljago raznesli po naših n(yvih stanovanjih. Pri tem smo videli, kako zelo so se mnogi C uprijčani morali utesniti zaradi nas. Moji in še neki družini je bila dodeljena soiba i)ri nekem trgovcu, kjer pa nam je primanjkovalo prostora. Izdatno, razkoš- no smo večerjali in medtem gostiteljem pripovedovali o svoji usodi. Skoraj nam niso mogli verjeti vsega. Iz nas je govorilo sovraštvo do nacistoл• in polni smo bili vere v njihov končni |)oraz. Po večini so bili našega mišljenja. .Med njimi pa so biti tud' zadržani ljudje, ki nam niso še docela zaupali, ali pa so. zelo redk. bogataši sicer, spoštovali mogočnega okupatorja, ki naj bi jim imetje varoval pred kakršnokoli nevarnostjo. Naša dolžnost je pomagati bratom, ki so še nesrečnejši od nas.' to je bila beseda Ćuprije in drugih krajev Srbije, kamor so prihajali Slovenci pa tudi begunci iz Hrvatske. Bosne. Vojvodine, Makedonije. Kdor še nima primernega stanovanja, naj malo potrpi, nam je bilo sporočeno. Vsem tem je bila na razpolago porotna dvorana v 1. nadstropju okrožnega sodišča z vso taim nagomilano slamo, na kateri se ho dalo ležati. In tako se je v tistih prvih dneh znašla tam skupina celjskih znancev. Cuprijska glavna ulica CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962 za mlade bravee Naši nagrajenci Hej, suša, suša! Približevanje konca šolskega leta se pozna tudi v našem poštnem predalu. No, to- da vendar — ni še prehudo. Na- bralo se je kar precej vaših lju- beznivih pisem. Veseli smo, da smo med njimi našli tudi precej takih, ki so nam jih pisali naši novi mladi bravci. Vsi zagotavlja- te, da radi berete rubriko za mla- ie bravee, hkrati s tem pa ste nam poslali zanimive predloge za to, da bi bila ta-le stran še bolj pri- jetna. Tako ste nam svetovali več križank, rebusov, ugank in še mnogo drugih stvari. Obljublja- mo, da se bomo potrudili in vaše želje upoštevali. Zdaj pa k nagradam. Vpraša- nja, ki smo jih objavili v prejšnji številki, so marsikomu povzročila verjetno precej težav. V uredni- štvo smo namreč dobili prav malo pravilnih odgovorov. Zato naj ta- le vozel najprej razvozlamo. Ka- ko in s čim se je smrtno pone- srečil znani slovenski borec in komandant Franc Rozman — Sta- ne, je bilo prvo vprašanje. Odgo- vor je takle: Komandant Stane se je smrtno ponesrečil pri preiz- kušnji novega orožja — minome- talca. Drugo vprašanje smo za- stavili takole: kateri narodni he- roj je bil rojen v Latkovi vasi pri Preboldu in kaj je bil po poklicu. V Latkovi vasi se je rodil Slavko Slander, naš veliki narodni heroj, pa je bil po poklicu dentist. In še zadnje vprašanje: kje je največji rudnik bakra v Jugoslaviji? Naj- večji rudnik bakra v Jugoslaviji je v Boru. Tako! To so odgovori, muhasti žreb pa je izmed pravilnih reši- tev izbral pisma, ki so jih napi- sali ti-le naši mladi prijatelji: Rozika Zapušek, Laška vas 16, Štore pri Celju. Roziki bomo po pošti poslali tisoč pet sto di- narjev. Edi Kladnik, Skomo 20 bo do- bil drugo nagrado — tisoč dinar- jev. Tretjo nagrado pa je žreb pri- sodil Faniki Icrišnik iz Matk št.. 78, Prebold. Dobila bo pet sto di- narjev. Nagrajencem iskreno čestitamo, vse vas pa vabimo, da nam še kaj pišete. Lepo pozdravljeni. Ob prazniku Petindvajseti maj je danes. Dan, ki je veliki praznik vseh mladih ljudi. Koliko veselja in živahnosti nam prinese vsako leto in koliko lepih želja izrečemo na ta dan! Letos pa bo vse to še slo- vesnejše, še bolj polno široko od- prtih src in živahno sijočih oči. Danes praznuje namreč tovariš Tito sedemdesetletnico! Že pred dolgim mesecem smo mu poslali pozdrave in tople čestitke. Štafe- ta mladosti, ki smo jo sprejeli ti>- krat, je nato prepotovala še velili del naše domovine. Naše želje je združila s tisočimi drugimi, ki so jih poslali pionirji in mladinci z vseh koncev Jugoslavije. Zlile co se v eno in iz vseh zveni samr. ena želja: Da bi bil zdrav in š? dolgo med nami, dragi tovariš Tito! Imejmo se radi Ni še dolgo tega, ko smo imeli športni dan. Ni bil prvi, saj obi- skujem že osmi razred, toda spo- min nanj je od vseh dosedanjih še najbolj svež. Takole je bilo: Odločili smo se, da jo bomo mahnili na Miklavški hrib, čez Anski Trh do Petrička, Tračali pa se bomo ob Savinji in se končno T Liscah razšli. Do Pe- trička smo kar hitro prišli. Tam so se fantje razživeli т bojnih igrah in kasneje v nogometu, me pa smo uživale v naravi, med prrimi CTcti, ki jih je toplo sonce zrabilo na trate. Čas je mineval in sklenili smo, da se vrnemo. Med potjo smo naprosile tovariša razrednika, naj nam pove kakšno zgodbico. Pričel je s pravljico o zajčkih. Bila je smešna in pri- jetno jo je bilo poslušati. Nato pa smo si zaželele nekaj resnič- nega. Povedale smo mu to in ustregel je naši prošnji: >Ko sem v Celju nastopil profesorsko službo, sem učil poleg drugih, fiziko tudi T nekem tretjem raz- redu gimnazije. Kot vedno so bili učenci tudi v tem razredu različni: dobri, zelo dobri in slabi. In najboljša med najbolj- šimi je bila droibna deklica — Tzor vsem т razredu. Vedno je imela fiziko odlično, o njenem redenju pa sem bil prepričan, da si zasluži najboljšo oceno. Pa so minila tri leta. Nekega dne sem srečal to učenko v spremstvu mladega, postavnega fanta. Spre- menila se je, zrasla. Nasmehnil sem se ji, toda dekle me ni več poznalo.c Kasneje sem mnogo premišlje- vala o profesorjevih besedah. Kako čudni smo dijaki! Kar po- glejte, koliko lepega smo skupaj doživeli. KoHko mojih sošolcev je od mene prepisovalo naloge, koliko ur smo skupaj prebili, pa me zdaj ne poznajo več. Žalostno je, da smo tako hitro pozabili drug na drugega, ko nas pa je Tendar še pred meseci družilo toliko skupnega. Poglejte, živimo v deželi, ki se bori za mir in sožitje med na- rodi. Tudi mi mladi bi lahko k tej borbi kaj prispevali. Ne mi- slim T meddržavnem merilu, temveč v tem, da bi se imeli radi, da bi si pomagali in se poznali ne samo takrat, kadar nas v to sili življenje. Le dežela, ki je na znotraj enotna, lahko govori o prijateljstvu do drugih. In le ljudje, ki razumejo ta pojem, lahko v tej borbi pomagajo. Saj mislite tudi vi tako, kajne? Ivanka Podgornik, Celje, Ljubljanska 52 Srečanje s tevarišeH Titom Lani sva z mamico obiskala Kumrovec. Bilo je 2. maja. Do- poldne sva si ogledala rojstno hišo tovariša Tita in muzej. Videl sem zibelko, spričevala, partizan- sko uniformo in Maršalovo pu- ško. Vsega sem se hotel dotakni- ti, ker je to nosil Tito. Popoldne pa me je razveselil on sam. Segel sem po njegovi ro- ki in od veselja nisem mogel go- voriti. Tito pa mi je rekel: >Deč- ko, bodi dober«! Bil sem zelo, zelo srečen. Z mamico sva zamudila т1ак, pa nič zato, bil sem presrečen, da sem doživel tako lep dan, ki je zame najpomembnejši т zìt- Ijenju. Martin Žagar, II. razred osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji pri Celju. Nove nagrade Petindvajseti maj je največji praznik mladih ljudi. Kako lepo ste ga letos proslavili! Preveč tru- da ste vložili v proslave in prire- ditve, da bi bilo prav, če bi za Vaše uspehe vedeli samo vi. Pa smo se odločili, da razpišemo nov nagradni prispevek. Njegov na- slov naj bo »Razmišljanja ob na- šem Velikem prazniku«. In kaj naj bi o njem napisali? Pišite o svojem delu v šoli, o pionirski in mladinski organizaciji, o delu krožkov in sekcij, o prireditvah, ki ste jih pripravili za Dan mla- dosti, o tem, kako in kje ste pre- živeli veliki praznik, pišite tudi o tovarišu Titu, kajti vaš dan je tu- di njegov dan. V ta namen smo pripravili tri nagrade: tisoč pet sto, tisoč in pet sto dinarjev. Ker pa pričakujemo, da bomo dobili veliko pisem, tudi tokrat ne bomo nagradili ravno najboljšega prispevka, temveč bo izmed vas izbral nagrajence žreb. Želimo vam, dragi mladi prija- telji, srečno pero in kmalu nas vi- denje! Rebus o dolgouhcih V zicki soli To-le je Mirko, upravnik šolske zadruge osnovne šole v Žicah. Ko smo ga obiskali in njega ter njegove najzve- stejše sodelavce zaprosili za razgovor, so nam kar takoj odločno povedali, da bodo bolj malo govorili, pa več pokazali. Veste, v Žiče smo prišli pravzaprav samo za- radi njihove pionirske šol- ske zadruge, iki je prav go- tovo ena najpodjetnejših v našem okraju. Pionirji iz Žič gojijo namreč — zajčke. In toliko in tako lepe zajčke, da so se pogodili s škofje- loško tovarno Šešir, ki zdaj pri njih za precejšnjo vsoto žvenketajočih dinarjev od- kupuje zajčje kože. Po zai;^otovihi torej, da se da zajčke lepše gledati kot pa o njih pripovedovati, so nas Mirko in njegovi tovari- ši odoeljali na šolsko dvori- šče, kjer se v leseni lopi skriva njihovo malo boga- stvo. Toda bodimo točni — v tej lopi je namreč le del in to manjši del — njihove zajčie farmice. večji del zajčkov pa goiijo pionirji kar na svojih domovih. No, in ob tem majhnem hlevčku so se vsem nam kar po vrsti razvezali jeziki. Najmo naj- pret besedo Mirku: >Veste, s temi zajčki ima- mo kar precej dela. Tudi po- leti namreč ne smemo poza- biti nanje. Tako smo uvedli dežurno službo in ob počit- nicah so tako naši kunci v varnih rokah. Ko sem to-le rekel, sem mislil samo na ie zajčke, ki jih vidite tu-le. Ostale pa, ki jih imajo člani šol. zadruge po domovih, ta- ko vedno skrbijo sami. Pa še to naj povem, da so nam vsem kunci močno prirasli k srcu.« >Kdo pa ima doma največ teh dolgouhih skakačev?« »Jaz,« se je oglasila Mira, ki je zavzeto poslušala na- jin pomenek. »Zdaj jih imam petindvajset, imela pa sem jih tudi že več.« »Pa sama skrbiš zanje, Mira?« »Seveda, sama jih krmim, sama čistim, včasih pa ven- darle koga naprosim za po- moč. »Kaj pa kože — jih sami posušite?« Skoraj užaljeno so me po- gledali. Kaj si le ta-le misli, se jim je morda utrnilo v glavah. Morda meni. da te- ga ne znamo?! Zato so mi kar takoj povedali, da kože tudi sami posušijo ter da iih je tega naučil Mirko. Kaj naj še povemo o mladih za- družnikih žičke osnovne šo- le. To. da so ljubeznivi mla- di liudje. da se bomo še ve- likokrat spomnili nanje?! No. to prav gotovo! Iz vsega srca pa želimo njim in nji- hovi šolski zadrugi še veli- ko, veliko uspehov. -ca Takole je učenec četrtega razreda Vinko'Žagar posadil na dan 153 sadik Pogozdovali smo Luče so prijetna gorska vasica. Pionirji, ki živimo tu, imamo ma- lo razvedrila. Pa smo sklenili, da si bomo skupno z mladinci ure- dili športno igrišče. Dolgo smo razmišljali o tem, je bi za to na- šo veliko akcijo zvrtali denar. Le- pa prilika za dober zaslužek se nam je ponudila, ko so nam v šoli povedali, da lahko gremo pogoz- dovat. Veseli smo z Gozdno upra- vo podpisali pogodbo in določili četrtek za začetek pogozdovanja. V četrtek nas je pozdravilo me- gleno jutro. Z motikami in poso- dami smo se zbrali pred šolo. Bili smo učenci petega, šestega, sed- mega in osmega razreda — 72 nas je bilo. Po izdatni malici smo se napotili v Podvezo. Pred zadruž- nim domom so se nam pridružili tudi štirje logarji in nato smo še pospešili korake. Nekoliko negotovo smo začeli z delom. Sadili smo štiriletne sa- dike. Najprej smo z motiko ali rovnico izkopali petnajst do dvaj- set centimetrov globoko jamico, nato smo sadiko zasuli z mehko prstjo in jo potlačili, da je stala pokončno in trdno. Sprva nam je šlo delo počasi od rok, a kasneje smo se privadili in do malice smo posadili že vso jaso. Ko smo se pošteno najedli in si odpočili, smo nadaljevali z pogozdovanjem na drugem kraju. Poleg ismrek smo posadili tudi nekaj mecesnov. Ta dan smo posadili šest tisoč dve sto sadik in k uspehu smo si lahko čestitali. V petek se nam je pridružil tu- di četrti razred. Sadili smo na po- bočju pod Raduho. Zaradi pripe- kaj očega sonca smo počasi napre- dovali. Ker so bile sadike dvolet- ne, smo kopali nekoliko manjše jame. Vendar smo tudi ta dan po- sadili veliko sadik — skoraj devet tisoč. Pozno popoldne (smo se utrujeni, toda zelo zadovoljni vra- čali na domove. Tako smo skupno posadili šti- rinajst tisoč devet sto trideset sa- dik in si prislužili okrog sto tisoč dinarjev. S tem denarjem si bo- mo kupili razne šp>ortne rekvizi- te, nekaj pa bo verjetno ostalo tudi za izlet. Lepo, kajne? Pionirji osnovne šole Luče Zasovska ploninska pot Bilo je v nedeljo. Okrog šestih sva z očetom izstopila na Troja- nah in nato dolgih korakov od- pešačila proti Cemšeniški planini. Dolgo sva hodila — in tik pred planinsko kočo se je iz megle pred nama pojavila čudna px)šast. Ko sva prišla bliže, sem se poto- lažil — samo osel je bil. Ko sva se v planinski koči okrepčala, me je oskrbnik posadil na oslička in v diru sva naenkrat obkrožila planinski dom. Šele nato mi je oskrbnik povedal, da je osliček to jutro popil precejšnjo merico žganja. Ko sva se z očetom čez nekaj časa odpravila proti Partizan- skemu vrhu nad Trbovljami, sva dobila spremljevalca. Bil je osli- ček. Nekaj časa sva bila čudnega spremstva kar vesela, ko pa se dolgouhec ni in ni hotel vrniti, sva ga začela odganjati. Toda vse zaman. Tu in tam se je ustavil in se tako zadri, da me je bilo kar strah. Pri prvi hiši sva domači- nom povedala, da nama osličkova družba ni po volji, in privezali smo ga. Tam sva tudi zvedela, da je takole »spremstvo« osličku pri- šlo že v kri in da nisva prva, ki ju je tako ljubeznivo varoval. Ostanek poti sva z očkom preho- dila brez posebnih pripetljajev. Franci Rozman, Iu. osn. šola Ceije REBUS PRIJATELJA »Ko bom velik, si bom uredil prostoren vrt, kjer bom gojil ze- bre. Žive so namreč mnogo, mno- go lepše od mrtvih.« Tako je za- pisal v svoj dnevnik bel deček, ko je sedel za zbito mizo daleč v Afriki, čisto blizu Kilimandžara. To je zapisal dan za tem, ko je s svojim največjim prijateljem, čr- nim dečkom bližnjega plemena uplenil to lepo progasto žival. Toda zebra ni najbolj pomemb- na oseba v tej-le zgodbi. Najvaž- nejše je namreč iskreno in veliko prijateljstvo, ki je vzkliknilo med tema <3л'-ета mladhna fantoma različnih polti. Skupaj sta lovila, drug drugega učila streljati z lo- kom in puško, igrala sta odbojko (tudi to je beli deček skrbno za- pisal v svoj dnevnik) in pred slo- vesom je poglavar plemena opra- vil zanju še pobratimstvo. Zdaj prijatelja verjetno živita vsak na svojem koncu sveta. Svoje skrbi imata in življenje gre svojo pot. Toda eno je gotovo — dni, ki sta jih preživela skupaj in prijatelj- stva, ki ju veže, ne bosta zlepa pozabila. Kaj, ko bi se še odrasli tako spoprijateljili kot se otroci, kaj menite? Mar ns bi bilo lepo. CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 19CÎ TO JE PRAVILNA POT Zgomjesaivinjčani se še dobro gpominjajo koliko hrupa je po- ^^2ročila afsra z usnjarno. To je ^l\o dokaj razumljivo, saj v ma- lem kraju kot je Ročica ob Sa- vinji pomeni neuspeh tudi takega tnalega obrata konec redne zapos- litve za mnoge. Zaradi tega je bila pripojitev obeh tovarnic v Rečici k tovarni usnja Konus v Slov. Konjicah domala olajšanje za zaposlene v teh dveh kolektivih. Res je bilo v začatku težko, toda vsak zače- tek je težak. Sedaj pa se že jasno vidi, da je bila politika pripo- jitve k večjemu matičnemu pod- jetju, ki obvlada strokovno s svo- jim mehanizmom vso sodobno teh- niko in ki pozna domače in tuje tržišče, pravilna in da le taka po- litika vodi k uspešnejšemu delu manjših obratov. Kmalu po pripojitvi in ureditvi notranjih razmer so v teh obratih začeli s preusmeritvijo proizvod- nje. Klasični artikli so namreč za tako malo podjetje in majhno ka- paciteto res nerentabilni. Tako so začeli izdelovati iz posameznih stranskih proizvodov matične to- varne posebne modne izdelke, za katere je veliko povpraševanje tudi v tujini. Sedaj izdelujejo posebno usnje za suknjiče in ženske plašče, po- sebno kvaliteto pa so dosegli pri izdelovanju lakiranega usnja, ki ga tudi lahko plasirajo z uspehom na zunanjem trgu. Ta bistvena sprememba, sigur- nost in prepričanje, da z delom koristiš, v obeh malih kolektivih v Rečici tudi precej pomaga, da je delovni elan večji. Natanko pa se zavedajo, da so šele na začetku poti, da so začeli resno delati in da bo potrebno še mnogo naporov, da bodo dosegli tri osnovne celje — rentabilno proizvodnjo, ko njukturnost proizvodov zaradi po- večevanja kvalitete in izkorišča- nje vseh še nenačetih notranjih rezerv. Peti tabor mladih planincev Konec prejšnjega tedna je bil na Toj Sievern vrhu na Koz jeku peti mla- dinski planinski tabor, ki se ga je udeležilo 25 ekip, med njimi tudi Celjani. Tekmovanje v orientacijskem poho- du se je za mlade celjske planince še kar dobro končalo, saj so pobrali sko- raj vsa prva mesta in bili le za pet točk slabi od vodilne ekipe Oplotnice. Ekipo, ki je zasedla drugo mesto, so sestavljali mladi planinci z gimnazije. M. S. Tovarlšica tako se ne vzgiija Tovariš urednik! »S takim obnašanjem in s takš- nim delom bom ostal na stopnji največjega idiota«, je bil naslov slovenske 'domače naloge, ki so jo 15. maja morali sestaviti učen- ci 8. i^azreda osemletke v Vojniku pri prof. Anici Kocjan. Koc j ano- va je svojim dijakom k nalogi dala naslednjo dispozicijo: »Spis naj bo čim daljši in poleg tega si oglejte na ekonomiji v Višnji vasi zavaljene prašiče, katerim ste po- dobni!« In — za inspiracijo men- da — jim je dajala vzdevke: za- valjene čunke in podobno. Vem, da je delo pri vzgoji mla- dine včasih težavno, toda pro- svetni delavec se mora zavedati, da oblikuje najobčutljivejšo ma- terijo — človeka in da s takim »pedagoškim« delom ruši vse, kar se trudita zgraditi dom in šola, da je kritika dijakov s takimi izrazi okužen nož v roki kirurga. Ali se prof. Kocjanova ne zaveda, da daje s takimi izpadi sebi kaj sla- bo spričevalo o svojem delu, kajti delo in vedenje njenih dijakov je vendar tudi rezultat njenega pri- zadevanja. Ce bi se torej dijaki prof. Koc j anove negativno razvi- jali — bi se ob taki »vzgoji« prof. Kocjanove, temu res ne mogli čuditi. Ali se res Kocjanova zaveda, da vodi pot tako vzgajane mladi- ne v neharmonične zakone, v za- ostajanje pri delavnih uspehih, v nastanek konfliktnih osebnosti, ki polnijo oddelke za živčne in du- ševne bolezni, in v mnogih prime- rih — na zatožno klop. Ali se za- veda, kakšno škodo povzroča naši družbi ne samo zaradi material- nih izgub, ampak predvsem na človeškem profilu naše družbe čez nekaj let. Kajti človek, ki ga for- mira taka vzgoja, se pač težko razvije v zdravega člana družin- ske in družbene skupnosti. Mislim, da si je Kocjanova iz- brala napačen poklic. Našo mla- dino moramo in bomo — pa če nam bo prof. Kocjanova pri tem pomagala ali ne — vzgajali v du- hu socialističnega humanizma, da bodo iz nje zrasle močne svobod- ne osebnosti, ki bodo sposobne biti samoupravljavci. • Ali naj z »metodo« prof. Koc- janove vzgajamo našo mladino, za katere srečo je bilo prelite to- liko krvi?! Maksimiljan Samec JKolodverska restavracija Celje Red in zobna poliklinika Tovariš urednik! Resno dvomim, da ne bi doslej nikdo opozoril pristojne v Zobni polikliniki v Celju na to, da nima- jo reda glede sprejemanja paci- entov. Pred dnevi (17. maja) sem kot običajno prišel ob 7.30 uri, kot so mi rekli. Toda pred mano so vstopili štirje, ne da bi se zani- mali za vrstni red. Ostali so v ordinaciji, jaz pa sem čakal, da me uslužbenka pokliče. Mislim, da istočasno ne more biti naroče- nih 5 oseb in drugič, če je odgo- vorna oseba to vseeno storila, je dolžna ljudi opozoriti na vrstni red. Razen tega je še vrsto drugih izjem, ki jih lahko dosežeš pri instrumentarkah oziroma tovari- šicah, katerih naziva delovnega mesta mi ni znan. Menim, da bi vodstvo zobne po- liklinike moralo na odnos do kli- entov bolj paziti, saj nov zakon o financiranju 2xiraivstva — in skle- pi okrajnega plenuma SZDL o tem mnogo govore. Človek bi prezrl tak odnos, če bi se zgodil le enkrat, saj vsi, 'ki delamo, delamo napake. Ne sme pa postati napaka, ki je v tem primeru pomenila »izjemo«, si- stem dela. O tem bi morati na polikliniki razmisliti in se s tak- šnimi uslužbenkami resno pogo- voriti, da ne bodo delale več takih napak. LU-BO Občina o sebi Pred kratkim je občinski ljud- ski odbor Mozirje podrobno raz- pravljal o delu upravnih organov občine. Posamezne probleme so zelo samokritično obravnavali, če- ravno je tudi precej objektivnih pogojev, ki zavirajo nemoteno de- lo občinske uprave. Kljub temu pa velja splošna ugotovitev, da so občinski organi v preteklem letu zadovoljivo opravili postav- ljene naloge, zlasti posebne nalo- ge, ki so jih zastavili ali občani na zborih volivcev ali pa so bile sestavni del skupne akcije v okrajnem in celo v zveznem me- rilu. Odborniki so na zasedanju me- nili, da bo nujno potrebno okre- piti inšpekcijske službe in da jim bodo morali upravni organi in tudi druge organizacije dajati vso pomoč pri delu. Pozdravili so tudi posebno akci- jo z nazivom »državljan in upra- va«. Hkrati pa so predlagali, da je v tem in v naslednjih letih po- skrbeti, da se uprava občine še bolj približa državljanom ter da se bo v občinskih uradih počutil sproščeno. Posebno so poudarili tudi potrebo po krepitvi službe pravne pomoči in službo za proš- nje in pritožbe. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v zadnjem ob- dobju število občinskih uslužben- cev ostalo isto, in sicer kljub te- mu, da so se nekatere službe pre- nesle z okraja na občine. Veliko so govorili tudi o nepri- mernih prostorih za občinske uslužbence. Le-ti mnogokrat zavi- rajo normalno delo. Z. Ali je Celje izjema? Tovariš urednik! Pred tremi leti — morda še pred letom — bi lahko dejali, da je podoben sestavek nesmiseln. Toda sedaj tega ne moremo več. Za kaj gre? V Celju se je zlasti lani pove- čalo število lastnikov televizijskih sprejemnikov. Recimo to je »stan- dard«. Toda »standard« se kmalu neha, in sicer takoj, ko se televi- zijski sprejemnik prvič pokvari. Ker je sestavljen iz velike mno- žine delov to tudi ni čudno.«In zakaj je konec »standarda«. Pre- prosto zato, ker v vsem tem času ni v Celju nihče poskrbel, da bi opremil vsaj eno delavnico, da bi v njej lahko popravljali televizij- ske sprejemnike. Rekli boste — to vendar ni res! V Cuprijski ulici jih popravljajo. Res jih, toda Celjani se moramo zahvaliti predvsem iznajdljivosti in usposobljenosti tehnikov, nika- kor pa ne opremljenosti delavni- ce, kajti razen orodja, ki ga naj- dete tudi v mehanični delavnici in nekaterih instrumentov za popra- vilo radijskih aparatov, tudi v tej delavnici ne boste ničesar več na- šli. In posledice. Hude so. Zato si nikar ne želite televizijskega spre- jemnika. Kajti prosili boste znan- ce, da vam zapeljejo »okno v svet« do Ljubljane (Ljubljančani ta čas niso držali rok križem). Po- nujali boste vsako znosno in ne- znosno kilometrino in nazadnje vam bodo v Ljubljani povedali, da je pregorel le upor, ki stane samo 150 dinarjev. Vi pa boste mirno lahko tudi povedali, da pač to ni najbolj res, ker vas ta upor in ves »hec« okoli njega stane 3 tisoč dinarjev. To je zgodba o celjskih delav- nicah — poenostavljena in vendar hudo resna. Zanimivo je morda tudi to, da mnogo ljudi (za radijske sprejem- nike je enako) to vedo, in doslej še noben odbornik tega vprašanja ni zastavil na seji občinskega od- bora. Kaj, če bi ga? A. I. Kaj Џ obzirnost? Tovariš urednik! Nekateri vozniki motornih vo- zil si na periferiji mesta privošči- jo kaj čudne šale. Ne glede na nočno uro se poslužujejo zvočnih signalov. Ti signali pa niso na- menjeni cestnemu prometu, ki je v nočnem času malenkosten, tem- več ix)sameznim stanovavcem, ki jih vozniki žele dvigniti iz poste- lje. Po uspelem podvigu se po- govor, navadno kar skozi okno, prične. Seveda pa mora biti ta glede na hrup motorja vedno glasnejši. Kaj porečete k tej brezobzirno- sti? A. E. — Nova vas Za nepoštenje - zaslužena kazen Pred kratkim je petčlanski se- nat okrožnega sodišča v Celju ob- sodil tretjo skupino iz Štor, ki se je okoriščala z betonskim žele- zom. Pobudnik tatvinskega podviga je bil direktor trgovskega pod- jetja »PLAMEN« iz gtor, FRANC OROVIC. Za svoja nepoštena de- janja je bil obsojen na skupno kazen 12 let in 11 mesecev stro- gega zapora in na prepoved opravljanja poklica za dobo petih let po prestani kazni. JOŽE PIŠEK je prejel kazen 8 let strogega zapora, GRETA KO- ŠIR 4 leta in dva meseca stroge- ga zapora, FILIP LOKOŠEK 3 le- ta strogega zapora in SILVA 02EK 1 leto zapora. .1. Pišek in G. Koširjeva ne bo- sta po prestani kazni smela oprav- ljati pet let enakega poklica. F. Lokošek in S. Ožekova pa 3 leta. Obtoženci morajo vrniti tudi pridobljeno premoženjsko korist in sicer: Železarni Štore 2,800.000 dinarjev ter podjetju »Merx«, ki je pravni naslednik pridruženega podjetja »Plamen« pa 816.000 di- narjev. Poravnati morajo tudi vse stroške sodnega postopka in povprečnino. »CINKARNA" METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE želi pridobiti naslednje sodelavce: 1. BIBLIOTEKARJA ZA DELO V CENTRU ZA DOKUMENTACIJO 2. STENODAKTILOGRAFA Z ZNANJEM TUJIH JEZIKOV 3. KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV 4. KNJIGOVODJO ZA SALDAKONTI 5. TEHNIČNEGA SEKRETARJA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Pogoj: pod toč. 1 se zahteva visoka izobrazba z znanjem tujih jezikov; pod toč. 3. in 4. Ekonomska srednja šola z dvoletno prakso; pod toč. 5. srednješolska izobrazba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki bodo regulirani po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Prošnje z življenjepisi in opisi dosedanjih službovanj pošljite na »CINKARNO« met kemično industrijo v Celju — kadrovski sektor. PARKIRNI PROSTORI L =r SEJMIŠČE TEHARJE 2. = TRAVNIK NASPROTI ŠOLE 1. = DVORIŠČE 4. = OB CESTI K STOLARNI 5. = MLIN 6. = PRIREDITVENI PROSTOR I = SMER PROMETA ZA MOTORJE IN KOLBSA II = SMER ZA OSTALA MOTORNA VOZIUË Olivestilo o ureditvi prometa DNE 3. 6. 1962 ZA III. TRADICIONALNO TOMBOLO NA TEHARJAH 1. Promet osebnih avtomobilov iz smeri Celje—Teharje se preu- smeri po Bežigrajski cesti do Te- harij, do parkirnega prostora na sejmišču. Za motorna kolesa, ko- lesarje iz smeri Celja se odvija promet po Teharski cesti do par- kirnega prostora na Teh ar j ah. Pro- met motornih vozil iz smeri Što- re se odvija po cesti II. reda do označenih parkirnih prostorov za posamezna prevozna sredstva. Ves tranzitni promet za smer Celje— Štore—Šentjur in obratno je preusmerjen preko Bežigrajske ceste in Bukovžlaka. Preusmeri- tev prometa velja dne 3. 6. 1962 od 14. do 19. ure. 2. Za osebne avtomobile sta do- ločena naslednja parkirna prosto- ra: Iz smeri Bežigrajske ceste in iz smeri Vojnika parkirni prostor na sejmišču Teharje. Iz emeri Štor pa na travniku nasproti os- novne šole Teharje. Za motorna kolesa so predvideni naslednji parkirni prostori: Iz smeri Celje, Bežigrajska cesta na sejmišču Te- harje. Iz smeri Celje—Teharska cesta pri Pocajtovem mlinu. Iz smeri Štor na dvorišču ,poslopja KRAJEVNEGA URADA za kole- sarje iz vseh vpadnic so predvi- deni prostori za shranjevanje ko- les, ki bodo vidno označeni in ču- vani. Vsem voznikom motornih vozu, ki se nameravajo udeležiti tom- bole na Teharjah priporočamo, da koristijo parkirne površine v me- stu Celju, zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov na Teharjah. Prevoz iz Celja na Teharje bo mo- žen z avtobusi V Velenju je pomlad v Velenje se je spet vrnila po- mlad. V niti enem slovenskem mestu ni v majskem času trava tako bujno zelenela kot v mla- dem rudarskem mestu. Raz oken prišlece že ipozdraivlja cvetje. Pre- bivalci mesta so svojo okolico že tako uredili, da ugaja še tako razvajenim ljudem. Danes se radi spominjajo preteklih let, ko so več sto tisoč ur prostovoljnega de- la opravili zato, da je danes zu- nanji videz Velenja tak, da je lahko vzor vsem krajem. Sam še ne vem, koliko raznih . delegacij, 'tujih in domačih, si je., doslej že ogledalo naše rudarsko : mesto. Vedno nove skupine od- raslih in mladine prihajajo. V preteklih letih je bilo ob obiS'kih Velenja nekoliko teže. Se- daj imajo nov in Okusno zgrajen hotel, ki ima petdeset sob. Prav te dni so odprli obnovljeno re- stavracijo Jezero. V nedeljo se je tam tallo ljudi. Kako tudi ne! Ob restavraciji je jezerce, v katerem se .podeti lahko koplješ. Tudi tu so za prenoičše weekend hišice. S prehrano pa lahko postrežejo tri sto osebam. Ker je restavra- cija pod upravo hotela, je tudi glede presikrbe tu vsak problem odpravljen. Me^to ponosnih ru- darjev ima čudovito Okolico. Samo dve uri hoda in že si na bližnjih vrhovih: na Paškem Kozajku. Enodušjio priznanje vseh, ki so že obiskali Velenje: »Kaj tako lepega še nisem videl!« Stopite v delavski klub tam! Že od daleč vas pozdravljajo kot kri rdeče tulpike. Velika preproga cvetja pred klubom. V njem si lahko oddahnete. Potem jo lahko mah- nete še na stari grad, kjer ureju- jejo muzej rudnika. Tudi tam bodo uredili v najkrajšem času bife za okrepčilo. Edinstven je od tam pogled na vso novo in prerojeno Šaleško dolino. Pogled, ki ga je res težko pozabiti! Šport-Šport-Šport ZOPET PREMALO KOSEV Kakor v tretjem, tako so košarkarji šoštanjskega Elektra tudi v četrtem kolu spomladanskega dela tekmova- nja v republiški ligi morali prepustitt zmago boljšemu nasprotniku; tokrat zagorskemu Proletarcu z rezultatom 30:28. Po tem kolu so Soštanjčani na pe- tem mestu s štirimi točkami ter raz- liko v koših 215:189. v naslednjem kolu se bodo Soštanj- čani doma sestali z ekipo iz Ilirske Bistrice, ki zaseda trenutno tretje me- sto s šestimi točkami. TUDI CELJANI MED DVIGAVCI UTE2I Za Velenjčani so tudi pri celjskem« Partizanu ustanovili sekcijo dvigav- cev uteži. Čeprav mlada, je dosegla že kar lep razvoj. To so njeni člani potrdili tudi na nedeljskem republl' škem prvenstvu, ki je bilo v telovad- nici druge osnovne šole prirejeno za mladince. Tako sta Kocjančič (237.5 kg) ter Jagrič (235 kg) zasedla v lahko- težki kategoriji drugo oziroma tretje mesto. Med tekmovavci iz Velenja pa se je najbolj izkazal Velunšek, ki Je v peresnolahki kategoriji dvignil 20» kilogramov, kar je zadostovalo za osvojitev prvega mesta. Razen tega se je Holešek v bantam kategoriji s 165 kg uvrstil na tretje mesto, Knez pa ▼ lahki s 245 kg na drugo mesto. Iste uvrstitev si je v srednji kategoriji priboril še Jenko, ki je dvignil 2C0 kg. (E) CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 19в2' TELESNA VZC07A IN ŠPORT PRAZNIH ROK Kdo bi si mislil, da bosta celjska predstavnika v slo- venski consiki nogometni li- gi ostala v osmem kolu po- vratnega dela tekmovanja praznik rok. In vendar se je zgodilo, da je tudi Kladivar izgubil tekmo z moštvom, ki se je prav z osvojitvijo dveh dragocenih took na Glaziji rešilo predzadnjega mesta in ga od nedelje naprej zapu- stilo celjskim železničarjem. V tekmi na Glaziji je kranjski Triglav premagal Kladivar ja 3:2. Zmaga gostov je bila zaslužena; o domači- nih pa to, da so si nepotre-- ben poraz naprtili na rame- na predvsem po zaslugi iz- redno slabe igre celotnega moštva. Nekoliko drugače je pote- kala tekma v Murski Sobo- ti, ikjer so domačini le s te- žavo odpravili celjske želez- ničarje 1:0. Navzlic porazu je Kladi- var zadržal šesto mesto na lestvici conske lige s šest- najstimi točkami ter razliko v golih 40:35. Celjani pa so padli na predzadnjo stopni- co, ki jo zasedajo s trinaj- stimi pikami ter negativno razliko 58:56. Navzlic temu nič kaj zavidljivemu mestu na lestvici, pa položaj ŽNK Celja ni tako tragičen, saj se mu bo navzlic vsemu, zla- sti pa po slabi igri v spomla- danskem delu prvenstva, uresničila želja: če nas ra- čuni ne varajo bodo Celjani vendarle zadržali svoje me- sto v conski ligi. To pa je navsezadnje tudi uspeh, če- tudi je spočetka kazalo na boljše. V dvajsetem zavrtjaju bo na vrsti domači derby. Na igrišču ob Ljubljanski cesti se bosta srečala domača tek- meca Kladivar in Celje. Lanski obračun je pripadel Celju z rezultatom 5:2, pa čeprav je Kladivar vodil že 2:0. In letošnji? Počakajmo! Rokomelaši Velenja že okrajni prvaki Čedalje bolj se bliža konec okrajne- mu prvenstvu v rokometu, toliko bolj postaja tekmovanje zanimivo in bor- beno. Moštvo velenjskega Rudarja si je že v predzadnjem kolu zagotovilo prvo mesto in s tem pravico do kvali- fikacije za vstop v republiško ligo. Najboljše mesto so si povsem zaslu- , žili, saj so pokazali solidno znanje in šele v predzadnjem kolu izgubili prvo tekmo; premagalo jih je moštvo celj- skega Partizana 20:14. Slednja ekipa v spomladanskem delu tekmovanja ni bila poražena. Zaradi nesporazuma je morala dve točki brez igre prepustiti le Kovinarju iz Stor. Ekipi iz Laškega in Stor se borita za častno drugo mesto. Kovinar sicer vo- di s točko prednosti, toda ima to smo- lo, da mora v zadnjem kolu v Vele- nje, medtem ko igrajo Laščani doma s Konjičani. 2alec in celjski Partizan se borita za mesto v sredini lestvice, Konjice pa bodo kljub dobri igri na šestem mestu, medtem ko je pomlajena ekipa Polul zadnja. Pred zadnjim kolom je stanje na lestvici naslednje: 1. Velenje 20 točk, 2. Kovinar 15, 3. Laško 14, 4. Žalec 10, 5. Partizan Celje 9, G .Konjice 6, 7. Po- lule 2. Izven konkurence je B ekipa ZRK Celje zbrala 6 točk. V zadnjem kolu pa igrajo: Žalec— Partizan Celje (jutri, v soboto ob 18. uri), Velenje—Kovinar, Laško—Ko- njice, ZRK Celje B—Polule (vsi v ne- deljo ob 10. uri dopoldne). J. K. DV£ DRAGOCENI ZMAGI v spomladanskem delu tekmovanja so judoisti celjskega Olimpa, ki sode- lujejo v drugi republiški ligi, pobrali že dve visoki zmagi. Najprej so v Murski Soboti odpravili tamošnjo eki- po Partizana 22:2, zatem pa v Celju ptujsko Dravo 18:6. S to zmago si je Olimp zagotovil prvo mesto na lest- vici in možnost vstopa v prvo sloven- sko ligo. Posamezne borbe v dvoboju z Dravo so se končale takole: I. kolo. Lahka: (prvoimenovani so člani Olimpa): Pe- terman—Cvetko 2:0, O. Seles—Galun 2:0; srednja: H. Seles—Hostnik 2:0, Jeršič—Kuhar 2:0; težka :Drozg—Skaza 1:1, Goznikar—Petrovič 0:2. II. kolo. Lahka: Peterman—Galun 1:1, O. Seles—Cvetko 2:0, srednja: H. Seles—Kuhar 2:0, Jeršič—Hostnik 2:0; težka: Drozg—Petrovič 2:0, Goznikar—; Skaza 0:2. Celjski mladinci drugi v počastitev dneva mladosti je bilo v nedeljo v Ljubljani tekmo- vanje okrajnih mladinskih repre- zentanc v streljanju z malokali- brsko puško. Zmagali so Ljub- ljančani, ki so za 51 krogov pre- hiteli mlade strelce iz Celja. Tako je Ljubljana zadela 1934 krogov, Celje 1883, Maribor 1760, Kranj 1648 itd. V celjski vrsti se je naj- bolje držal Jeram, ki je s 488 kro- gi zasedel tretje mesto. Četrti je biil Dečman 479, sedmi Pihier 461, deseti pa Brečko 455 krogov. PRVE TEKME V KOŠARKI v tekmovanju okrajne košarkarske lige za moške so doslej odigrali že dve koli. Rezultati prvega kola: Rog. Slatina-Velen je 8:93 (2:37), Šoštanj B — Partizan Celje 54:29 (26:16), ZNK Celje-Prebold 69:35 (40:19). II. kolo: Partizan Celje-ZNK Celje 51:53 (16:24), Velenje — Slov. Konjice 83:73 (43:32), Prebold-Soštanj B 38:105 (19:44). Tekma Zalec-Rog. Slatina je bila preložena. V tretjem kolu bodo igrali: ZKK Celje-Zalec, Slov. Konjice-Prebold, Šoštanj B-Velenje in Rog. Slatina- Partizan Celje. Razen tega bosta na vrsti tudi dve tekmi ženske lige in sicer: ZNK Celje -Žalec ter Soštanj-Velenje. Visoko priznanje celjski atletiki Predsednik republike Josip Broz Tito je 23. maja sprejel v Beogradu zastopstvo vrhunskih športnikov in športnih delavcev. Kot člana delegacije sta se tega sprejema med drugimi udeležila tudi državni rekorder v desetero- boju, inž. Jože Brodnik ter pred- sednik in trener AD Kladivar, Fedor Gradišnik. Obisk pri predsedniku repub- like pomeni izredno priznanje ne samo za udeleženca, temveč tudi celotnemu kolektivu celjskih atletov. J. K. Telovadci na REPUBLIŠKEM PRVENSTVU V soboto in nedeljo je bilo v Ljub- ljani republiško prvenstvo v vajah na orodju. Med številnimi tekmovavci so bili tudi člani partizanskih društev iz Gaberja, Braslovč in Velenja. Zal, tudi tokrat ni bilo ženskih predstav- nic celjskega okraja. Med člani prve- ga razreda so se telovadci gabrskega Partizana uveljavili le kot vrsta in sicer s 352,52 točke na drugo mesto za mariborskim Železničarjem, ki pa je zbral 383,87 točke. Lep uspeh je dosegla braslovška vr- sta članov tretjega razreda, ki je za- sedla drugo mesto s 222,6 točke, med- tem ko so bili telovadci iz Gaberja tretji s 199.8 točke. Med mladinci tretjega razreda je Velenjčan Kovačič zasedel drugo me- sto med posamezniki (53.1 točka), vr- sta velenjskega Partizana pa v tej skupini tretje s 244.9 točke. Medtem ko so člani in mladinci tret- jega razreda dosegli pričakovane uspehe, pa je nekoliko razočarala uvrstitev gabrskih orodnih telovadcev pri članih prvega razreda. Ali je iz- govor, da so jih oškodovali sodniki, res edini vzrok za to? Tudi GOTOVLJE bodo imele športno igrišče v lepi Savinjski dolini, nekaj sto metrov od hmeljarskega središča Ža- lec, leži sredi polj, sadovnjakov in ob čistem neusahljivem potoku Ložnicl prijazna savinjska vasica Gotovlje. Res, da tukaj ni industrije, pa se na- vzlic temu poraja velika potreba za športno igrišče. Zato se je na večih sestankih TVD Partizan Gotovlje in PO Žalec—Go- tovlje razpravljalo o veliki potrebi športnega objekta v tem kraju. Beseda pa se je spremenila v deja- nje, ko sta organizacijsko delo spre- jela v roke upravitelj osnovne šole v Gotovljah tovariš Kumer in šef stroj- nega parka PO Žalec—Gotovlje. PO Gotovlje je takoj s polnim razume- vanjem dodelil prevoze za dobavo po- trebnega materiala, kot so: leš, pesek in zemlja. Nekaj nadvse požrtvoval- nih članov TVD Gotovlje pa je s svo- jim udarniškim delom še celo ponoči pridno nakladalo in planiralo naveza- ni material. Ta športni objekt, na katerega že vrsto let čakajo pionirji, mladinci in ostali člani, se bo vendarle izgradil. Otvoritev igrišča pa bo 25. maja, ob- enem s proslavo 70-letnice rojstva maršala Tita in dneva mladosti. To športno igrišče bo imelo prostor za mali rokomet in odbojko, kjer bo- do lahko igrali tudi košarko. Goto- veljska mladina bo veliko pridobila s tem objektom, ker se bo lahko na ta način sistematično pripravljala za več- je prireditve in tekmovanja. S tem pa obstojajo velike možnosti za formira- nje novega nogometnega kluba, ki bi lahko redno vadil in se eventualno vključil v tekmovanje celjske pod- zveze. L. A. REVIJA JUGOSLOVANSKE ATLETIKE ODPADLA ZARADI DEZJA Prvi nastop kandidatov za letošnje evropsko prvenstvo v atletiki, ki je bilo predvideno za nedeljo, 20. tega mesaca v Celju, je zaradi močnih na- livov ter poplavljenega stadiona od- padlo. Tako smo bili prikrajšani za revijo, za katero je bilo pripravljenih okoli 140 atletov. Erez sprememb Osmo kolo spomladanskega dela tekmovanja v okrajni nogometni ligi se je enkrat po dolgem času končalo brez presenečenj. Dvoboji so dali na- slednje izide: Zreče—Velenje 0:4, Na- zarje—Šmartno ob Paki 2:3, Žalec— Rogatec 2:2, Olimp—Vransko 3:0 w:o, Slov. Konjice—Šoštanj 2:0 ter Kovi- nar—Rog. Slatina 5:0. Na lestvici vodijo Velenjčani s 35 točkami, sledijo: Olimp 33, Kovinar 29, Šmartno ob Paki 24, Konjice 21 itd. Eeglji padajo... Pred dnevi se je začelo prvo kolo, kegljači pravijo tudi osminka finala, okrajnega tekmovanja moštev za ju- goslovanski pokal. 2e kar na začetku je odličen rezultat postavilo moštvo Celja, ki je podrlo 5018 kegljev, ali v povprečju na enega tekmovavca po 836. Sicer pa so se posamezni dvoboji končali takole: Celje I — »13. maj« II 5018:4438 (Za Celje: Lubej 878, Vanovšek 853, Smon 837, Blarina 836, Jančič 824, Truglas 790), Kovinotehna—Elektro II 4719:4190 (za Kovinotehno: Tepej 830), Elektro I —Invalid II 4766:4472 (Kranjc Ivo 838, Smrečnik 826, Krajne Stefan 808, vsi Elektro), Rudar Zabukovca—Kladivar 4736:4682 (Stefančič 843, Zagoričnik 830, oba Rudar ter Butolon 815 in Jože Krajne 825), »13. maj« I—Kovinar 4779: 4505 (Zgonc 843, Pahor 805, oba »13. maj«, Ciril Lubej 854), Ingrad I—Celje II 4594:4628 (Klančnik 809, član Ingra- da), Olimp—Ingrad П 4593:4431, Inva- lid I — »13. maj« III 4716:4669 (Zagore 825 za Invalid ter Batistič 816 in Osta- nek 813). Osem zmagovalnih moštev navede- nih srečanj se je uvrstilo v četrtfi- nale. PRVAKI SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL v atletiki Medtem ko so se poprej podobna prvenstva odvijala na atletskem sta- dionu Borisa Kidriča, je bilo to pot prvenstvo srednjih in strokovnih šol celjskega okraja na gimnazijskem športnem prostoru. Tako se je na okrajnem prvenstvu zbralo pet mo- ških in štiri ženski ekipe. V posamez- nik skupinah pa so najboljše rezul- tate dosegli: MLADINCI. 100 m — Pestotnik (gimn.) 11.1; 1000 m — Stajner (gimn.) 2:44,6; krogla — Vravnik (gimn.) 16.28; daljina — Adamič (gimn.) 6.48; višina Cerovšek (gimn.) 175; 4-krat 100 m — gimnazija 46.2. Ekipe: 1. gimnazija 11.923, 2. učiteljišče 9.279, 3. industrij- ska rudarska šola Velenje 7.504, 4. tehniška srednja šola 7.134, 5. Eko- nomska šola 6.263 točk . MLADINKE. 100 m — Lubej 12.9; krogla — 1. Urbančič 11.00; višina — Urbančič 145; daljina — Lubej 5.10; 400 m — Požlep (vse ekonomska šola); 4 krat 100 m — administrativna šola 54.3. Ekipe: 1. ekonomska šola 9.434, 2. gimnazija 9.295, 3. administrativna šola 8.344, 4. učiteljišče 8.239. NEPOTREBEN PORAZ Četudi so rokometaši Celja vodili 7:2 in 13:9; s tem rezultatom se je končal tudi polčas; so navsezadnje le morali prepustiti zmago domačemu moštvu tržiškega Partizana 25:21. Navzlic temu porazu, ki so ga utr- peli z moštvom, ki tiči s štirimi toč- kami na repu lestvice slovenske lige, so Celjani zadržali peto mesto z enaj- stimi pikami. NOVE POBUDE Dosedanjim tradicional- nim javnim produkcijam ob zaključku šolskega leta je Glasbena šola v Celju v le- tošnjem letu dodala dve no- vi prireditvi, ki sta naleteli na silno ugoden odmev. Naj- prej so samostojni koncert pripravili štirje profesorji celjske glasbene šole: flav-. tist Silvo Sopotnik, klarine- tist Franc Zupane ter pianista Majda Fišer in Valter Ratej, zatem pa so se učencem prve in druge osnovne šole v Ce- lju predstavili še, nekateri gojenci glasbene šole in jim pripravili dva uspela nasto- pa. Hvaležna je bila pobuda, da so nastopa za šolsko mla- dino združili s krajšimi ko- mentarji in pojasnili o in- strumentih. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 6. do 13. maja 1962 je bilo rojenih 26 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Franc KEGU, zlatar in Jožefa FRE- CE, delavka oba iz Celja. Ivan GÜ- STIN, ključavničar in Ljuba SlMU- NIC, delavka oba iz Celja. Ivan Sl- MUNIC, študent iz St. Jankovci in Zlata LUKIC, medicinska sestra iz Vinkove. Stanislav VRTACNIK, klju- čavničar in Ana LEDNIK, tkalka oba iz Celja. Martin KOS, knjigovodja in Marija ZONTIC, prodajalka oba i: Celja. Umrli so: Jože MREVLJE, uslužbenec iz Celja star 50 let. Ivan HVALA, upokojene iz Celja, star 70 let, Anton DUSiC kmetovalec iz Gorjan, star 51 let Frančiška TRDINA, učiteljica iz Celja stara 62 let. Drago KUMER, otrok i: Paške vasi, star 9 mesecev. Tereziji ZUZEJ, gospodinja iz Sentruperta stara 65 let. CELJSKI UTRINEK NEDELJSKI OBISK v nedeljo, 20. tega meseca je ^^Spaček*- MB 63-72 obiskal svo- jega priiijateija »JKčka« CE 26-62 na Otoiku v Celju. Ker pa je Spa- ček zelo ekonomično vozilo in je vaijen tudi težjega terena, je gos- podar pokazal njegovo siposoibnos in to celo ob deževnem vremenu ki je buo ta dan. Zamislite s — brez vsaikih težav in z največj( lahkoto je zavil z asfaltiranegi cestišča ob bloku kar preko пг novo urejene zelenice in na nje pustil svojo sled. Morda je tal način vožnje in paalkiranja ^>-v mo dii-« v Mariboru; gotovo pa je, di v Celju ni. Ij PRIJATELJSKO SREČANJE Na piovaibilo Občanskega ljud- skega odbora Celje je v soboto obiskalo mesto ob Savinji okoli sedemdeset članov iz Siska. Tako so Celjanom vrnila lanski obisk. Dopoldne so sá gostje ogledali iz- kopanine v Šempetru, poipoldne pa so bila na vrsti tekmovanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Medtem ko je bil lanski rezultat takšnega tekmo- vanja neodločen, so zdaj Celjana zmagali 4:0. Al KRONIKA NESREČ Dveletni Zvonko Turnšek iz Laz pr Dramljah se je opekel z vročo vodo — Pes je ugriznil Marijo Pavličev« iz Prožinske vasi pri Storah. Po vrhi vsega pa je Pavličeva pri tem še pad la in si zlomila nogo. — Elizabeti Furman iz Celja je padla in si zlomi la rebra na levi strani. — Dvaindvaj setletnemu Petru Kovaču iz Poljanski luke je v roki razneslo karbidno sve tilko. Dobil je opekline po telesu. V Velenju imajo lepe športne objekte, zares lepa igrišča za športne igre. Toda, pri gradnji vseh teh objektov so pozabili na ureditev ustreznih garderob. Ko smo pred kratkim igrali v Velenju, so nam ponudili pro- stor za slačenje, ki pa je bil zelo neprimeren, saj bi za čuvanje naše osebne in klubske imovine potrebovali najmanj dva čuva- ja. Ker pa teh nismo imeli s se- boj, smo se ponovno, tako kot lani, odločili za slačenje in shra- njevanje naših oblek in podobno kar na prostem. To prikazuje tudi slika. Upam in želim, da bi tudi te vrstice in slika spodbudila odgovorne ljudi v Velenju k čim prejšnji ureditvi primernih sla- čilnic s sanitarijami za športni- ke. Marjan Kavka, Store Planinski kotiček Planinsko društvo Trbovlje, ki oskr- buje postojanko na Mrzlici (119 m) gradi na mestu, kjer stoji stara pla- ninska koča, nov dom, ki bo pod streho še letos. V kratkem bodo začeli rušiti staro planinsko kočo; za izletnike pa bodo začasno uredili kletne prostore v no- vem domu. Novo postojanko namera- vajo odpreti prihodnje leto. Na Mrzlico lahko pohitimo Iz Žalca preko Griž, ali pa iz Hrastnika preko Kala. Trboveljčani pa se morejo po- vzpeti tudi iz Trbovelj. Vse poti so dobro markirane. Za povratek pa zla- sti celjskim izletnikom priporočamo pot preko Suhefia hriba na Smohor. Ta pot pelje večinoma skozi ^gozdove po grebenu. Le tu in tam je kaka strmina. Spotoma bomo naleteli na zanimiv prirodni pojav: na smreke trojčke, ali na tri že nad 25 let stare in skupaj zaraščene smreke. Nadalje bomo šli mimo pogorišča nekdanje lepe Hribarjeve domačije. Tu so oku- patorji v maju 1943. leta našli v hiši štiri partizane in jih postremi s streli skozi okna. Padla pa je tudi tričlan- ska Hribarjeva družina. Hišo so za- tem zažgali. Zveza borcev v Laškem je na tem mestu postavila ličen spo- menik. Do Smohorja imamo z Mrzlice dve uri zmerne hoje, nato pa nadaljujemo pot v Celje, ali preko Laškega ali pa tudi na Tremarje in odtod z avto- busom do Celja. dr. M. TUDI AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA BO TREBA UREDITI vtem ko smo v prejšnji številki opozorili na nujno gradnjo kolesar- skih stez, zlasti pa na odseku od Voj- nika preko Celja do Žalca ali Šem- petra, odprimo danes drugo poglavje prometne kronike, drugo poglavje problematike, ki predstavlja v razvi- jajočem se cestnem prometu zelo ve- liko oviro. Eno izmed zelo resnih ovir na naših cestah prinašajo konjske vprege. Za- nimiva je ugotovitev, da kljub nara- ščanju števila motornih vozil ne be- ležimo podca vpreg. Največ se jih na cestah ponavlja v poletnih mesecih, torej takrat, ko so ceste, zlasti pa še one prvega reda, najbolj obremenje- ne. Četudi na celotni relaciji ceste prvega reda niso podani pogoji za po- polno preusmeritev vpreg, pa bi se z dobro voljo in minimalnimi sredstvi dalo marsikaj napraviti. Zlasti pa bi to morali storiti na najbolj izpostav- ljenih odsekih kot so Slovenske Ko- njice, Tepanje,, nadalje na odseku od Vojnika do Celja, pa tudi v Žalcu in na Vranskem. Povsod tu namreč še obstajajo poljske poti, nadalje vzpo- rednice, med Celjem in Vojnikom pa celo cesta tretjega reda. Kaj bi bilo, če bi poljske poti in vzporednice ne- koliko popravili, jih morda tu in tam razširili, utrdili in podobno. In če bi potem še nanje obvezno usmerili konjske vprege, bi v mnogočem raz- bremenili ceste prvega reda. In konč- no vprašanje, kdo naj to reši? Prav gotovo da občine, oziroma vsi priza- deti činitelji v okviru občine. Podobno kot za vprege velja za traktorje. Tudi ta vozila ovirajo na cestah prvega reda normalen tok pro meta, zraven tega pa predstavljaj( stalno nevarnost za nesrečo. Nekater vozniki motornih vozil celo pravijo da je na odseku od Konjic do Vran skega promet močno oviran in nenor- malen predvsem zaradi konjski! vpreg ter traktorjev. Pa ne, da samt pravijo ali menijo; to so dejstva, k jih potrjuje vsakodnevna praksa. Za- to vprašujemo, kako dolgo se bo ts praksa še vlekla, kako dolgo bomt ostali brezbrižni do nesreč, ki jih po- vzročajo ali ki nastajajo zaradi vpreg zaradi traktorjev? Posebno vprašanje predstavljajo tu- di neurejena avtobusna postajališča Pred dvema letoma je posebna stro- kovna komisija pregledala celotno re- lacijo ob cesti prvega reda ter ugoto- vila, da bi moralo biti postavljeni! nič manj kot 57 postajališč. In reali- zacija tega zahtevka? Nič! Nihče s« ne čuti dolžnega, da bi takšna posta* jalisca uredil, celo avtobusno podjet- je ne!? Občine pravijo, da za takšna dela nimajo denarja. Število nesreï pa se zaradi neurejenih postajališii zaradi neustreznih ustavljanj avtobu- sov nenehno veča. Samo v zadnjil" letih je bilo zaradi tega na celjskei« območju ceste prvega reda šestnajsj prometnih nesreč s štirimi smrtnim' žrtvami ter veCmilijonsko materialno škodo. Primerna postajališča pa morali urediti tudi zaradi ljudi,, ki s" vezani na avtobuse kot prevozna sred- stva, zaradi potnikov, ki morajo vča- sih kar na prostem in v slabem vre- menu čakati na vozilo, da jih popelje v zaželeni kraj. Tudi on je poUiični delavec Ko se Je zdelo, da se bo po- svetovanje, ki ga Je sklicala ko- misija za družbene organizacije pri Občinskem odboru SZDL v Celju in nanj povabila okoli pet- deset predstavnikov telesno- vzgojnih in kulturnoprosvetnih društev (vabilu se je odzvalo le 16 organizacij!) spremenilo v ne- skončno tarnanje zaradi pomanj- kania denarnih sredstev v ff^n- štvih, zaradi prostorov, objektov in podobno, je nazadnje vendar- le zašlo na prave tirnice. To pa ne pomeni, da je posvet omalo- važeval probleme, s katerimi se ¡ borijo društveni funkcionarji zavoljo tega, ker v blagajnah velike večine teh organizacij pri- , manjkuje sredstev za redno de- lo, za redno vzdrževanje objek- tov in podobno. Ne, posvet je opozoril, na funkcijo ustreznih občinskih skladov, na sredstva, ki Jih družba mora dati za ko- likor toliko normalno delo teh organizacij. Opozoril pa je še na nekaj drugega, na družbeno vlo- go in vsebinsko ter vzgojno plat dela v teh. zlasti pa še v šport- nih organizacijah. Zdi se nam- reč, da je ta. vsekakor najvaž- ppiš? stran de'a vCa«ih potis- njena ob stran, da Je zapostavlje- na na račun najrazličnejših pre- tenzii posameznikov ali skupine društvenih funkcionarjev za do- sego vrhunskih rezultatov za vsako ceno. Vse sile so namreč velikokrat uperjene v en sam cilj — v tekmovanja, v vrhunske dosežke, pri tem pa je zanemar- jeno množično delo z mladino, skrb za pravilno rast dobrega športnika in državljana. Skratka, v telesnovzgojnih in športnih or- ganizacijah velikokrat pogreša- mo tisto delo, ki bi ga telesno- vzgojni oziroma športni funkcio- nar moral opraviti tudi kot jav- ni družbeni in politični delavec. Krivdo za to pa ne nosijo samo prizadete organizacije, ampak tudi tisti politični činitelji, ki temu delavcu v partizanskih ali športnih društvih doslej še niso priznali družbene veljave, ki ga gledajo postrani, in podcenjuje- jo njegova prizadevanja. Posvet, ki ga je pripravila ustrezna komisija pri Občinskem odboru SZDL v Celju je prine- sel v tem pogledu bistveno pre- lomnico, saj se je zavzel za družbeno priznanje delavcev v teh organizacijah, hkrati pa od njih zahteval ustrezno delo. Namreč, tudi njihovo delo naj pokaže, kako so razumeli vlogo družbeno političnega in ne zgolj strokovnega delavca. Na vsak način pa bo treba doseči še ne- kaj — večje sodelovanje in večjo pomoč političnih organizacij pri delu telesnovzgojnih in športnih društev. -mb CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962 Ф Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ob- činskem ljudskem odboru Celje objavlja: »Rok razpisa delovuega mesta upravnika obrtneg:a pod- jetja »KOLARSTVO, MIZARSTVO IN STRUGARSTVO« CELJE objavljenega dne 27. 4. 1962 se podaljša do popolnit- ve razpisanega mesta. Podjetje »AVTOOBNOVA« Celje, Medlog razpisuje prosto delovno mesto vodje liearskega oddelka Pogoji: mojstrski izpit in večletna praksa v tej stroki. Ponudbe z življenjepisom in sedanjo zaposlitvijo pošljite na gornji naslov. Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri Občin- skem ljudskem odboru Celje razpisuje mesto direktorja trgovsko-proizvodnega potljetja »VELEŽITAR« CELJE Pogoji: ekonomist s 5 let prakse na vodilnih delovnih me- stih ali komercialist z 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih ali visokokvalificirani delavec trgovinske stroke s 1^ let prakse na vodilnih delovnih mestih. Prednost imajo tisti, ki imajo ])()ljš(' moralne - politične pogoje. Ponudbe je poslati na omenjeno komisijo z obširnim življe- njepisom, dokazi o strokovnosti in o dosedanjem delu. Razpis je odprt do 15. 6. 1962. Če do navedenega roka razpis ne uspe se podaljša do 30. 6. 1962. Komisija z'a .sprejem in « o a> Trgovska podjetja: a 3 et » b Q Fužinar, Vitanje 2 1 Izbira, Rogaška Slatina 2 1 Savinjski magazin, Žalec 2 3 Savinja, Mozirje 3 1 Tehnomercator, Celje 4 1 Center, Celje 6 3 Resevna, Šentjur 5 Zelezninar, Celje 3 1 Velma, Velenje 3 2 Usnje, Celje 3 Naša knjiga, Celje 1 Seme, Celje 1 Merkur, Šoštanj 1 Tkanina-galanterija, Celje 2 2 Bazen, Velenje 4 Trg. podjetje Šmarje pri Jelšah 4 2 Volna, Celje 7 7 Donat, Rogatec . 1 Merx, Celje 7 7 Avtomotor, Celje 4 Izbira, Laško 4 Agropromet, Celje 2 Mesnina. Celje - 1 Kmetijska zadruga Šoštanj 2 Cankarjeva založba, Šoštanj - i Industrijske prodajalne: Borovo, Celje - 1 Zlatarna, Celje - 1 Borovo, Slov. Konjice - 1 Kluz, Celje - 1 Slavonija, Celje 1 Peko, Rog. Slatina - 1 Planika, Velenje - 1 Kandidati morajo zadostiti nasled- njim pogojem: a) starost 14 do 18 let; b) dovršen 8. razred osnovne šole; c) fizično in duševno zdrev ter spo- soben za delo v trgovini; C) državljan FLRJ; d) uspešno položen preizkus; e) najmanj 14-dnevna uspešna preiz- kusna doba v podjetju. Interesenti vlagajo prošnje pri pod- jetju, pri katerem se žele učiti do 15. junija 1962. Prošnji morajo priložiti izpisek iz rojstne knjige, dokazilo o državljanstvu, zdravniško spričevalo in spričevalo, da je dovršil 8. razredDv osnovne šole. Prosilci naj ne vlagajo i prošenj pri trgovskih podjetjih in tr- ' govinah, ki v razpisu niso označene, ker jih ne bomo upoštevali. Preizkusni izpit bo 25. in 26. junija tega leta vsak dan od 8. ure dalje v prostorih šolskega centra za blagovni promet Celje — Oblakova ulica. Trgovinska zbornica za okraj Celje i lJr(4)tiištvo ( i-l.jc. litov tri; "> — poštni prc-dail 16 tclcloii 25-23 ¡II Гу-24- — uprava iel.jc. Trg V. kongresa 5 — pošlni prcч11 -1-f>î6 izhaja ob petkih — letna naročnina KW). jioJletna 400 četrtl(^tna 2(H) ojilasneni oddelku Irp \ . kon- ¡rresa Informacije o oplasili, razpisih iin objavah dobite le v upravi Celjskega tednika DRAGI GOSTJE! razvedrilo: na vrtu hotola Evropo Vam nudi kolektiv vsak dan razen ponedeljka in sicer v po- poldanskem času od 17. do 19. ure s koncertno glasbo, zvečer od 20. ure dalje pa s plesno zabavno glasbo. — V primeru slabega vremena je glasba samo zvečer v kavarni. — Vsako nedeljo dopoldan od 9.30 do 12.30 koncertna glasba na vrtu. Zabavo Vam nudi priljubljeni orkester »BARANJA«. Kolektiv hotela Evropa Celje PRI NAS IN PO SVETU Huda luknja zasluži svoje ime Šestorica »jamarjev« po vrnitvi iz Hude luknje. Bogatejši za vtise iz divjine podzemlja, blatni in utrujeni, ter ne po lastni krivdi s polovičnim uspehom do naloge, ki so si jo zadali. Desno del slapa, ki je edinstven in najlepši prizor v Hudi luknji Več tednov smo opazovali nivo vode in dvakrat smo šli k izlivu Ponikve pri Hudi luknji. Voda je le počasi upadala. Medtem smo se pogovarjali s prizadevnimi turističnimi delavci v Velenju, Spodnjem Doliču in Celju in se »po amatersko« pripravljali za ogled te naše lepe kraške jame na meji celjskega in mariborskega okra- ja. K stroškom te male »ekspedicije« so prispevali: Celjski tisk, Turistično društvo Velenje, Rudnik Velenje in Celjska turistična podzveza. Sobota je bila tako daleč ... En dan prej nam je prof. Teply iz Maribora poslal poročilo z zelo izčrpnimi podat- ki in željami za uspeh, škoda, da ni bilo več časa za to, da bi dobili načrt jame iz leta 1957 iz Ljubljane. V soboto zjutraj nas je »plava pti- ca«, džip Gorske reševalne službe, po- tegnila po cesti proti Velenju. V njem smo bili: Ciril Debeljak-Cic. Stane Veninšek, Ernest Stoklas, vs' trije pri- znani planinci, potem Marjan Lešer. član slovenskega jamarskega društva in jaz, V Velenju se nam je v hotelu »Paka« priključil še podpredsednik tamkajšnjega turističnega društva tov. Peter Habijan. Tu smo pospravili prvi zalogaj, potem odšli k jašku po obleke in električne svetilke, nazaj grede pa so nam v hotelu stlačili v nahrbtnike dobrote v čvrstem in teko- čem stanju. Ura je bila skoraj že deset, ko je »plava ptica« poiskala zavetje v sote- ski nasproti Hudi luknji. Od tam so pravkar prihajali neki turisti, toda po obleki sodeč, niso šli daleč. Med- tem, ko smo se oblačili, so nas prese- netili reporterji RTV Ljubljana, ki so ravnokar blatni in mokri prišli iz ja- me. Prodrli so do slapa, brez močnih luči. Za slovo so nam s kamero zabr- neli v hrbet, ko smo se preko vegaste brvi poslavljali od vedrega neba nad seboj. V vhodni dvorani, kjer so pred de- setletji bile že veselice, smo prižgali luči. Na rudarskih čeladah so se v te- mo vsuli dolgi snopi svetlobe, ki so tipali po visokem stropu dvorane in ozki poti nad mirno tekočo Ponikvo. Ta potok je bil naš vodič. Ob njem čim dlje v notranjost skalnatega Tis- nika. Od terase v vhodni dvorani smo se spustili navzdol k potočku in po de- belem sloju lepljive mivke korakali v novo dvorano, ki sem jo imenoval »zračna dvorana«. Nekje nad visoko poševno steno na desni je morala biti odprtina, kajti v dvorani smo čutili lahen osvežujoč prepih. Na koncu poti ob potočku, nam je v obraz prineslo hlape in trušč vode je naznanjal, da smo pri slapu. Nihče od nas še ni bil tu. Snopi svetilk so tipali v temo in polzeli po dvorani. Nekaj mostičkov nam je sumljivo za- škripalo pod nogami, ko smo presene- čeni obstali pod slapom, ki je bobnei v novi dvorani, podobni velikanskemu vodnjaku. Divjina in lepota prizora nas je tako prevzela in povlekla, da smo se pozabili navezati. To bi bilo nujno potrebno, kajti stopnice ob sla- pu navzgor so bile trhle, poškodovane spol/ke in mokre. Razmaknili smo se in previdno stopali ter preizkušali sle- herno stopnico. To nas je odvrnilo od •pazovanja slapu, ki je vso dvorano i polnil z meglico razpršene vode. Zgoraj na vrhu. kjer Ponikva zdrvi akozi žleb v globino, so se naše oči ujele na nove lepote. Stene rova nad bučnim potokem so bile take, ko da^ l»i bile posute s srebrnimi kristali. Po- tioal sem in kristali so se izkazali kot drobne vodene kaplice, ki jih je sem gor nosilo od slapa. Prav gotovo je za ta pojav »kriv« slap, ker višje zgoraj »kristalov« ni bilo več. Nenadoma, je zmanjkalo ravnih tal. Ravnih? Mislim na robove in police, ki bi omogočale čvrste stopinje. Jama se je zožila. Sploh je od slapa naprej Huda luknja en sam vijugast in dokaj strm rov, ki se sem in tja razširi. Vse je kot zmanjšan posnetek kanjona So- če, toda veliko bolj divje, grozljivo in seveda nič manj nevarno ... Ker pač nismo bili pripravljeni za prodiranje po vodi, smo se morali odločiti za raz- rušene preperele mostovže, stare naj- manj 25 let. .. Navezali smo se: Prvi Cic, potem Marjan, za njim Ernest, poíem jaz, za mano je bil Peter in kot Zgoraj: Cic prvi na navezi pri raziskovanju Hude luknje. Spodaj detajl iz lepe, toda divje jame v kanjonu rečice Pake. zašCitnica Stane, ki je od časa do časa preklinjal dimenzije, včasih svojo dol- žino, včasih skopo višino jame. Ru- darske čelade so nas prav vse rešile marsikatere buške in praske. Odslej je bil vsak korak lahko uso- den. Vseeno kaj, če bi komu zdrsnilo, če bi se mu zlomilo bruno ali deska, če bi bil le malo neroden, vsak »inci- dent« bi imel za najmanjšo posledico praske in mrzlo kopel, če ne zlom in še kaj hujšega. Marsikje so bile stene nad vodo tako ozke, da bi kdo, ki bi s silo priletel vanjo, obvisel z glavo vm.-^s in se obesil, potem pa zdrknil v binden grob. Brrr . . . Nnisl^bši po- ložaj je Imel Cic, ki je bil prvi. Drugi smo imeli priložnost obviseti na vrvi med obema tovarišema. Pomikali smo se počasi naprej. Sa- mo za dolžino vrvi od enega do dru- gega. Vsakih deset metrov je bilo treba čakati in varovati, zdaj prednje- ga, zdaj onega za seboj. Ce so bila bruna čez prepade trhlo dračje, so bi- la ona v »stopniščih« pajčevina. Pone- kod se je rov nenadoma dvignil in tam so samevala preperela bruna, po- šev prislonjena nad slapovi. Ce je le mogel, se je Cic raje zane- sel na spolzke skale, prevlečene s krh- ko sigo, brez pravih opor za prijem prstov in stopal. Drugi smo lažje tve- gali telovadbo po brunih, ki so bili kot gobe, da bi jih lahko ožemal. Tve- gali smo kvečjemu kopel ali zlom, saj smo bili z obeh strani na vrvi. Tu sem se spomnil, da sem pozabil na najnuj- nejše ovoje in podobno za slučaj ne- sreče. Lepo sem molčal, saj sem bil »idejni pobudnik« tega pohoda ... V umetno izsekanem rovu nad pr- vim stopniščem smo se odpočili. Mar- jan je vohljal po zraku in ugotovil, da niti najmanjši prepih ne veje skozi jamo. To je pomenilo, da jama tam zgoraj nima zračnega prehoda. Toda šli smo naprej, ker smo se dogovorili, da bomo od spodnje strani pogledali jamo do konca, potem pa poiskusili pri zgornjem vhodu . . . Spet smo te- lovadili čez trhle hlode, suvali prepe- rele koščke desk v globino, da je sva- reče bobnelo, varovali eden drugega, zraven pa izkoriščali trenutke počit- kov za spoznavanje s tem divjim pod- zemljem. Huda luknja zasluži svoje ime. Voda se s truščom preliva skozi ožine, skače čez slapove in brzice, pe- ni se v tolmunih in potuhnjeno izgi- nja pod skalnatimi mostovži v črno temo. V jami ni bilo mrzlo, sicer pa nas je gibanje grelo, da so nam potne srage lezle v oči in usta. Dvanajst je bila že mimo, ko se je zataknilo. Priplazili smo se po desni strani jame, se spustili čez brezno na levo stran na polico, kjer smo komaj imeli vsi prostor. Tu smo se znašli v zagati. Se tistih trhlih brun ni bilo več. Voda jih je odnesla, kar ni bilo težko, saj so se pred tem polomila in zdrobila v koščke. Pod nami je v glo- bini zlovešče šumela Ponikva, tam spredaj je bil oster zavoj v desno, nad njim preostanki drugega stopnišča, pod njim pa črn tolmun, v katerem se je voda hinavsko sukljala v vrtincih. Kaj zdaj? Potrebne bi bile lestve, a mi jih ni- smo imeli. Posvetovali smo se. Vsi ne bomo moi^li naprej. Pi šli nazaj in po- skusili od zgoraj? Kaj še! Nihče bi ne prilezel iz tolmuna na polico. Naj od- nehamo? Na nobenem obrazu ni bilo potrdila za poraz. Ali naj odnehamo tam. kjer je morala odnehati »ekspe- dicija 61«, kakor je bilo vrezano v sigo nad tclumunom? Ali raj gremo nazaj, leta 1957 pa so prišli do jezera? Ne! Najprej smo iskali prostovoljca za odstop. Ni ga bilo. Potem smo pokli- cali logiko na pomoč. Naprej morata dva planinca. Z njima bi lahko šla še dva, toda vrv je bila prekratka, ker jo je bilo treba zložiti v dve gube, da bi bili varnejši. Torej samo trije. A kateri bo tretji? Najprej sta Cic in Stane poskusila spust k tolmunu. Cic je stopil v zanko in se prepustil vrvi, ki sta jo spuščala Stane in Ernest. Akcija planincev! Osvetljevali smo mu režo. Pristal je na ozkem pomolu nad brzico. Potem je zahteval, da mu zrahljajo vrv. Kaj bo napravil? Nagnil se je naprej in napravil živ most čez ožino tolmuna in planil. Zamižal sem ... skopal se bo ... pa se ni. Kako je pristal na spolski strani onkraj tolmuna mi ni jasno. Jasno je bilo samo nekaj, da nazaj tako srečno ne bo prišel, če . . . Ce? Kaj? Splezal sem na »desni breg« in začel rušiti mostovž. Hlodi so mi razpadli med prsti. Nič trdnega . .. Končno pa sem staknil desko, ki je obetala nekaj več. Bila je hrastova in še dobro ohranjena. Vrgli smo mu jo. Položil jo je čez ožino in pritelovadil čez njo in potem s pomočjo vrvi spet k nam. Sestavili smo trojko. Cic, Ernest in jaz. Stane je moral ostati zaradi po- vratka. Marjan je odstopil mesto »sed- mi velesili«, Peter pa se je samo kislo nasmehnil in pristal. Navezali smo se. Med vsakim 15 metrov dvojne vrvi. Cic je že drugič zanihal v globino, potem Ernest in končno jaz. Zavidal sem Cicu dolge noge. Bil sem prekra- tek, da bi se uspešno opiral v steni, pa sem butal od ene do druge. Za na- meček mi je še luč zdrknila s čelade in bingljala nekje pri kolenih. .. Kljub vsemu sem pristal na pomolu brez kopanja. Pot čez desko je bila sila smešno tragična. Deska je ležala v drugačni smeri kot sta me varovali napeti vrvi. Lahko si mislite, da sem imel bolj »krompir« kot pa sem bil spreten. začel se je vzpon čez porušeno stop- nišče. Cic se je zaupal skalam, Ernest prav tako, jaz pa sem, hočeš nočeš, sprevrgel njuno nezaupanje do trhle- ga hloda. Želel sem si, da bi bil lažji od mačka, ko sem plezal po tem go- bastem brunu na zgornji most. Vse je šlo po sreči... V razmiku smo korakali v temo. Korakali? Tipali, preskušali smo sle- herno desko. Toda ta zgornji mostovž so zgradili šele nekaj let pred vojno, pa je bolje držal. Sklonjeni, ponekod skoraj po zadnjicah, smo drseli po brveh naprej. Voda se je vse bolj umirjala, dokler ni prenehalo šumeti pred nami. Mostič je bil za ped na debelo pokrit z mivko. Potem pa je utonil v vodi. Bili smo pri jezercu. Pred nami je bila negibna površina vode. Nismo imeli čolna. Ce bi imeli vsaj škornje do pasu? Usmerili smo tri snope svetlobe in obtipali vso dvo- rano nad jezerom, dolgim kakšnih 30 metrov. Nikjer rova... Zaustavili smo dihanje, le zdaj je voda pritaje- no šumela navzdol. Tam spredaj ni bilo nobenega šuma. Torej je res si- fon. Pot naprej se je zaprla za nas, ki nismo bobri. Profesor Teply je imel prav ... Rojstna hiša predsednika Tita v Kumrovcu je postala turistični cilj mnogim potnikom. Hišo in okolje so uredili z vso pozorno- stjo, tako da je ohranila svoj prejšnji izgled, le da je trata okoli hiše spremenjena v prijeten cvetlični park s kipom, ki je delo ki- parja Avgustinčiča V notranjosti je desni trakt ohranjen tako, kot je bil za Titovega detinstva, desni pa je opremljen z nekaterimi zgodovinskimi pred- meti. Titova rojstna hiša je hkrati etnografski muzej z vsemi zna- čilnostmi tako v stilu pohištva, posode ia kmečkega orodja. Pri- pomniti je treba, da so predmeti v desnem traktu last Brezovih, medtem ko je v levem traktu, veži in v črni kuhinji več predme- tov, zbranih v vasi in okoliških zaselkih. j Spomini, spomini... Spomini na Tita povsod. Kakor da ni kotička v naši domovini, kjer bi ne imeli spominov, živih, pristnih in prisrčnih. Kaj takega zmore le voditelj, ki je izšel res iz ljudstva, ostal vedno in povsod ljudski, svoj med svojimi. Spomini na detinstvo. Kumro- vec ob Sotli in vsi tisti lepi kraji ob Sotli so polni spominov. Spo- mini na detinstvo, na revolucio- narno obdobje, na sedanjost iin jutri spet novi in novi. Ti sporni- mi so zaipisani v srca ljudi, vkle- sani v spominske plošče... Spomini na otroka Josipa Broza iz let, ki jih je prebil v rojstni vasi, pri starih starših tostran Sotle. Mala hišica na cesti v Pod- sredo nosi spomine na otroške dni, na ilegalna leta. Sola v Bistrici, kjer je hodil leto dni v šolo, je ponos sedanji in vsem mlmoišlim generacijam gojencev. Kako dal- nosežne sklepe so zapisovali v bajti tete Ane Kolarjeve, v skrom- ni hišici, ki je skrita med drev- jem. .. Smiglova zidanica, Joštov mlin se vzporedno uvrščajo v zgodovin- ske kraje, povezane z delovanjem graditelja revolucionarne Partije in zvenijo enako kot- Zagreb, Split, Beograd. In koliko je takih krajev, mest, mlinov ter bajt. Na stotine... Revolucija iX)množuje spomine: Užice, Foča, Jajce, Bihiač, Drvar, Vis, in še lin še. Srbija, Crna gora, Sandžak, Hercegoivina, Bosanska Krajina. Novi in novi spomini. Predvojnim krajem na tujem, kot so bili Pariz, Moskva, Dunaj, Dresden, se priključijo novi. Ne- koč delavca-revolucionarja, zdaj vojskovodjo in voditelja pozdravi- ta Bari lin Neapel j. V svet se je širilo njegovo ime, njegov ugled, njegova slava. In po vojni? Kje je pokrajina .v domovini, ki je Tito ni obiskal, kjer stotinam ni stisnil rolce, se pomenkoval, govoril, se šalil in učii? In v svetu: Moskva, Bu- dimpešta, Praga, Varšava, Sofija, Bukarešta... Potem na poti miru in prijateljstva: . Delhi, Kairo, Rangún, Džakarta, Colombo, Ak- ra, Monrovia, Konakri, Bamako, Rabat, Tunis, Kartum in Adi Abeba. Zmagovalca v skupni boi bi in borca za mir so pozdravil velemesta Pariz, London Ne'' York. Povsod spomini. Na tisoče ž vih, vklesanih in vpisanih spe minov. Toliko tega je mogoče, ki je človek iz ljudstva, svoj me svojimi. Zato ga ljubi in cei domovina, ljubi in ceni ga v< svet... IVERI O TITU NEKO NOČ V KUMROVCU Nekoč je Tito preživel mkaj dni v rojstnem kraju in tam tudi prespal. Rojaki pripovedujejo, ka- ko je neko noč »pobegnil« svojim spremljevalcem, ki so bili odgo- vorni za predsednikovo varnost. Obšel je liiše in znance, se šalil in obujal spomine na mladost. Spremstvo je zgodaj zjutraj pla- nilo v preplah, ko so videli, da ga ni. In v ranem jutru se je Tito vrnil mimo straž v svoje prebi- vališče in dejal: —Jaz sem pre- živel čudovito noč, kako vi, pa ne vem?— UČITELJ NARODNE PESMI... Kadar je pripeljal na Bled državnike tujih držav, so bili pev- ci slovenskega okteta zelo pogosto na programu prireditev. Nekoč pa si je Tito zaželel priljubljeno »Pleničke je prala...«. Pevci je niso nikoli prej peli, pa so posku- sili. Predsednik jih je spravil v zadrego, ko je zmajal z glavo re- koč: —Nak, ta viža pa je nekoliko drugačna... In jim jo zapel. KUHARICA JE OMEDLELA... Tito je bil na lovu nekje na Gorenjskem. Kuharici v gostišču, kjer je bil med lovom, so sporo- čili, da bi predsednik rad govoril z njo. Kuharica si ni mogla do- misliti, kaj bi bilo narobe, pa je trda od strahu prišla pred Mar- šala: —Dobre žgance kuhate, tovari- šica. Prosim napravite jih še...— Kuharica je prišla baje samo pred vrata, pa je omedlela. Kdo ve ali od neupravičenega strahu poprej, ali od ponosa nad pohvalo : zneje. Tri znamenite stavbe: Hiša Tito tete Ane Kolarjeve pri Pcdsre« kjer je bival kot otrok, poznç pa kot ilegalec vodil več pari' skih konferenc in posvelovaJ Druga je šola v Bistrici ob Sol kjer je leto dni mladi Josip obi5ko\'al pouk. Spodaj pa je v Kumrovcu, kjer bo v sobo otvoritev stalnega muzeja NOB obsoteljske kraje. Približna skica pođolžnega prere- ca skozi hudo luknjo naj bi bila ie pripomoček, kako bi si bralci bkžje ustvarili sliko o tej jami ¥11хш Velenja. Mere na skici »e- reda niso točne, zlasti ne glede Tišine jame in pa nagiba od spod- njega vhoiia pioli zgornjemu. V ravni črti je dolžina prereza od vhoda Ponikve do izliva т Pake okoli pol kilometra. Doslej raz- iskani del (tudi naša ekipa ni imela zaenkrat več sreče) obaega okoli polovico jame. Opozarjamo bralce, éz je jama brez nevarnosti prehodna le do slapa, na.prej pa je brez strokov- nega vodstva in varnostnih sred- stev pot tudi življenjsko nevar- na. Priporočamo v::rm, da opusti- jo vsako tveganje cd slapa naprej!