Celjski tednik
Celje, 25. maja 1962
Leto XII. štev. 20
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE
DELOVNEGA  LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISK.
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Zdravice iz milijonov src
Zdravice vrejo iz milijonov src. Zdravice
radosti, sreče, ponosa in hvaležnosti. Zdravi-
ce, ki jih navdihuje utrip najveličastnejšega
obdobja v zgodovini naših narodov, zdravice,
ki odmevajo v ritmu resničnega življenja.
Tovariš Tito slavi sedemdeseti življenjski
jubilej. Teh sedemdeset let pa pomeni vse Loi;
pol stoletja bogate revolucionarne epohe, po-
meni četrt stoletja bojev in zmag delavskega
razreda pod njegovim vodstvom.
Kar je z nadčloveškimi napori, s krvjo in
enojem, z zmagami in bogato rastjo zapisano
v zgodovino naših narodov, naših delovn'h
ljudi, je zapisano v življenju tovariša Tita.
Življenje tovarjša Tita, izkoriščanega delavca,
robijaša, ilegalca, sekretarja revolucionarne
partije, državnika in vodilne osebnosti so-
dobnega mednarodnega življenja, je poveza-
no z usodo naših narodov z nerazdvojlüvimi
vezmi bojev, svobode, hotenja, zmag, človeč-
nosti in ljubezni.
Nikoli in v ničemer tovariš Tito ni hil iz-
vzet iz zgodovinskega okvira usode dclovn-h
množic v deželi, ki je v preteklosti poznala
samo izkoriščanje, življenje od danes do jxì-
tri, bedo in krivico. Z množicami je trpel v
ječah, z množicami je bil v uporu, z množica-
mi je kljuboval smrti, z njimi je zmagoval
nečloveške napore, zmagal in triumfiral. Vse
težnje, vsa volja množic se je v njem poose-
bila, se združevala z njegovim revolucionar-
nim značajem. V tem pa je njegova veličina,
v tem je njegov genij, njegova moč in uspeh.
Zgodovina je v najtežjih trenutkih dala na-
šim narodom voditelja, ki je edini zmogel pot,
ki smo jo prehodili, pot, ki je terjala izvir-
nost, vseljudski utrip. Veličina njegove o^eîi-
nosti in našega skupnega procvita je prav ta
harmonija. Kot revolucionar je zgradil tako
Partijo, ki je služila ljudstvu, kot vojskovo-
dja se je oslanjal le na moralno moč množic,
kot mislec in državnik pa je bil vedno tribun
najširših množic.
Zdravice vrejo iz milijonov src. Iz src sto-
tisočev borcev za pravičnejšo družbo, iz mi-
lijonov src, graditeljev nove družbe v naši
prerojeni domovini, vrejo iz stotin milijonov
src, ki hrepenijo po miru in sožitju po vsem
svetu.
Na mnoga leta, tovariš Tito! Na mnoga
leta za srečo naših narodov, za zmago huma-
nosti, za človeško družbo brez krivic, brez
vojn, za svet, v katerem bo človek obvarovan
vsega nečloveškega!
tiontrolnim organom vso veljavo
Pretekli teden je ljudski odbor
celjske občine poslušal poročila
in razpravljal'o delu kontrolnih
služb. Občinski seji sta prisostvo-
vala zvezni ljudski poslanec tov.
Franc Leskošek-Luka in republi-
ški poslanec tov. Mitja Ribičič.
Zbora sta na seji zelo živo raz-
pravljala o potrebi, da, se okrepi
učinkovitosit služb družbene kon-
trolo, tako tržne, higienske, de-
lovne in gradbene inšpekcije. Vse
te službe so tudi do sedaj po svo-
jih močeh opravljale svoje nalo-
ge, vendar z vse premalo podpo-
re in so ostajale pri svojih priza-
devanjih precej oGamljene. Naj-
važnejša je gotovo pobuda, da
naj bi v bodoije organi delavske-
ga in družbenega upravljanja bili
predvsem odgovorni za zakoni-
^^s-t, za odpravljanje vseh nega-
tivnih pojavov, pa naj bo to na
področju trgovine, gradbeništva,
delovne in zdravstvene, oziroma
higienske zaščite našjh delovnih
ljudi. Te »krb bod« т bodoče mo-
rali vključiti v svoje delovne pro-
grame tako organi samoupravlja-
nja v kolektiviih, kot v svetih ob-
čine in drugih organih družbene-
ga upravljanja. Odborniki so
ostro in konkretno obravnavali
številne probleme in primere ne-
zakonitosti in razhajanj s predpi-
si. Eno od najvažnejših področij
dela bo vsekakor utrjevanje stal-
nosti con, zatiranje in odpravlja-
nje možnosti za gospodarski kri-
minal. Nič manjše naloge niso na
področju delovnih pogojev. Ko-
Idctivi, zlasti pa vodstva imajo
vse premalo čuta dolžnosti in od-
govornosti pri izvajanju predpi-
sov za varnost na delovnem me-
stu. Visoko število delovnih ne-
zgod in poklicnih obolenj pa do-
kazuje, da tudi na področju hi-
gienske in zdravstvene zaščite ni
učinkovitih pri2iadevanj.
Spoštovanje predpisov in izva-
janje zakonitosti je bila cenovna
tema vseh prispevkcrr k razpra-
vi. Od dejstva, da je cela vrsta
javnih zgradb v Celju brez
ustreznih gradbenih dovoljenj,
preko dogodkov, ki imajo škod-
ljive politične in ekonomske po-
sledice, do vseh tistih drobnih, pa
vendar pomembnjih in številnih
nepravilnosti ter napak — vse to
izvira iz neupoštevanja ali po-
manjkanja ustreznih predpisov,
ki pa ne smejo biti sami sebi na-
men.
Odgovornost je bila prav tako
pogosta beseda v razpravah. Ce
je napaka in nepravilnost očitna,
kako se more potem od^iovornost
zgubiti v »megleno spoštovanje«?
Pomanjkanje odgovornosti pa so
naposled dokazali tudi nekateri
odborniki, ki skoraj redno izosta-
jajo od sej. Dolžnost volivcev bi
bila, da na bližnjih zborih voliv-
cev razpravljajo tudi o tem, kako
ljudje, ki so jim ob volitvah za-
upali odbomišice dolžnosti le-te
tudi opravljajo.
OB DNEVU MLADOSTI
Že osemnajsto pomlad v svo-
bodni domovini praznujemo roj-
stni dan dragega in cenjenega vo-
ditelja tov. Tita.
Čeprav 25. maj združujemo
predvsem s praznikom mladega
rodu, pomeni ta dan tudi manife-
stacijo mladosti in poleta vseh
delovnih ljudi.
Izredno pomembna vloga, ki jo
v povojni graditvi odigravajo
mladi ljudje, jasno priča, da so
te generacije nasledile revolucio-
narne tradicije progresivnih pred-
vojnih in medvojnih generacij.
Še posebno smelo stopa mlad člo-
vek v ospredje družbeno-politič-
nih, ter tudi kulturnih in eko-
nomskih dogajanj v času, po letu
1950, ko postaja človek dejansko
jedro socialističnega razvoja. Mir-
no lahko trdimo, da imata pri nas
obstoječi sistem in mlad človek
ogromno skupnega že v izhodišču:
dinamiko, smelost, silovite težnje
po novem, naprednejšem itd. To
pa so osnovni pogoji, ki nam nu-
dijo obilico možnosti, da mladino
še bolj zavestno usmerjamo v vse
pozitivne oblike družbeno-politič-
ne aktivnosti.
Novi družbeni tokovi in proce-
si — med nje moramo brez dvoma
na prvo mesto postaviti proces
razvijanja socialistične demokra-
cije, borbo za izgrajevanje sociali-
stičnih odnosov med ljudmi, ki
pomeni hkrati borbo za osvoba-
janje delovnega človeka vseh
spon, v katere ga je vklenila raz-
redna družba — imajo v delih,
mišljenjih in idealih mladih ljudi
svoj poln odraz. Toda, šele oboro-
ženi z znanjem in globokim po-
znavanjem zakonitosti našega
družbeno-ekonomskega razvoja
in s čim večjimi konkretnimi de-
lovnimi rezultati, bomo dosegli
dejansko enakopravno mesto v
samoupravnem organizmu. Zaman
pa se često trudimo, ko prav pri
mladih ljudeh iščemo idealno za-
snovano osebnost. Naš socialistič-
ni organizem ne potrebuje člove-
1 ka, ki ga je treba nepresta,no vo-
diti za roko, mu tehnokratsko od-
merjati dolžino in kvaliteto ko-
raka, mu venomer od zunaj s pri-
digarsko metodo vcepljati vzgoj-
ne elemente itd. Nasprotno: rabi-
mo osebnost, ki bo po svoji no-
tranji vsebini bogato živela, oseb-
nost, iz katere bodo svobodno iz-
žarevale vse družbeno koristne
težnje.
Mladina, ki razmišlja in išče
svoj odnos do življenja, ki se
čuti prizadeti ob dogajanjih
v njeni družbeni sredini in ki
ima zavest odgovornosti za na-
predek, bo prav gotovo našla svo-
je tvorno mesto v družbi. Tega
ne more namesto nje napraviti
starejša generacija, lahko in dolž-
na ji pa je pri tem pomagati, po-
sredovati izkušnje in ji krajšati
in boljšati pot do njene polne, na-
predne, družbene vloge. Zato tu-
di delitev na »mlade in stare« ni-
ma osnove. Objektivne vloge in
položaja človeka v družbi ne do-
ločajo leta starosti, ampak nje-
gova stališča in dejanja. Tovariš
Tito je s tem v zvezi dejal:
»Pri nas ni nasprotja generacij,
je ves razvoj tako dinamičen,
da organsko vleče za sabo mladi-
no. Nasprotja bi bila, če bi stag-
nirali, ko mladina ne bi imela
svoje perspektive. Toda, ko mladi
vidijo svoj stalni progres, ko jas-
no vidijo svojo perspektivo, tedaj
ne more biti nobenega nasprotja.
Tu gre lahko samo za prirodni
proces — eni odhajajo, na njihova
mesta prihajajo drugi — in zato
je potrebno vzgajati mladino, da
nas bo lahko zamenjala ... «
Zato, kako danes živimo in de-
lamo, kakšen bo jutrišnji dan,
smo vsi skupaj odgovorni — po-
sameznik in družba; tako je tudi
Dan mladosti, Titov življenjski
jubilej, naš skupni — vseljudski
praznik.
Zvone Dragan
Titove besede
našim borcem
Udeleženci okrajne skupščine
zveze združenj borcev iz celjske-
ga okraja so poslali tovarišu Titu
pozdravno pismo. Nanj je pred
dnevi maršal Jugoslavije Josip
Broz Tito takole odgovorili:
Okrajnemu odboru Zveze zdru-
ženj borcev NOV v Celju
Dragi tovariši, najtopleje se
Vam zahvaljujem za sprejete po-
zdrave delegatov z Vaše letne
!**^jnference. Hkrati pošiljam Vam
in vsem članom Zveze borcev
NOV najboljše želje za uresni-
čenje nadaljnjih uspehov pri iz-
vajanju nalog, ki so zastavljene
pred Vašo organizacijo za ohra-
nitev pridobitev narodnoosvobo-
dilne borbe, pri razvijanju in ja-
čanju enotnosti družbene skup-
nosti in pri odstranjevanju vseh
negativnih pojavov, ki škodujejo
interesom naše družbe pri na-
daljnji socialistični izgradnji na-
še domovine.
TITO
za čas od 23. maja do 3. junija
Nestalno s pogostimi padavina-
mi. Razdobje lepega vremena ne
bo trajalo več kot tri dni.
Dr. V. M.
Proslava
mladosti
v Kumrcvcu
v počastitev dneva mladosti
ter 70-letnice rojstva tovariša
Tita bodo v petek, soboto in ne-
deljo v Kumrcvcu zaključne pri-
reditve, na katerih bo sodelovala
ne samo mladina celjskega in
krapinskega okraja, temveč tudi
mladi rod iz vseh republik.
Tako bodo danes odprli Raz-
stavo o življenju in delu tovariša
Tita ter o revolucionarni borbi
Hrvatskega Zagorja.
v soboto, 26. maja bodo člani
Počitniške zveze in taborniki
celjskega okraja postavili dva
vzorna tabora, v katerih se bodo
zlasti v večernih urah zvrstili
zanimivi in zanje značilni pro-
grami, v taboru Počitniške zveze
pa bo ta dan zvečer govorila tu-
di predsednica CK LMS tovari-
šica Francka Strmole.
Jutri popoldne je na vrsti tra-
dicionalni maratonski tek z ude-
ležbo najboljših tekačev iz vse
države, zvečer ob 19. uri pa se
bo začela slavnostna akademija,
na kateri bodo sodelovali tudi
pevci in recitatorji s celjskega
učiteljišča.
Nedeljski program obsega naj-
prej srečanje borcev in aktivi-
stov s Kozjanskega in Hrvatske-
ga Zagorja. Nadalje je za 9. uro
dopoldne določena parada, ob
10. uri letalski miting, ob 11. uri
pa začetek slavnostne proslave
»Mladosti 1962« s kulturno pro-
svetnim programom ter sodelo-
vanjem mladine iz vseh repu-
blik. Ta program bo prenašala
tudi televizija.
v dopoldanskih urah bo tudi
strelsko tekmovanje; popoldne
ob dveh pa je predviden nastop
gasilskih enot. V nedeljo ob šti-
rih ponoldne pa se bo začela še
prijateljska nogometna tekma
med okrajnima reprezentancama
Celja ter Hrvatskega Zagorja.
Na zaključno proslavo dneva
mladosti v Kumrovec bodo iz
Celja vozili tudi posebni vlaki.
Tako bo prvi vlak odpeljal že
v soboto popoldne ob 15. uri; le-
ta je v glavnem namenjen tabor-
nikom, članom Počitniške zveze
ter udeležencem slavnostne aka-
demije. Drugi posebni vlak pa
bo imel s celjske postaje odhod
v nedeljo, 27. t. m. ob 7. uri
zjutraj. Oba posebna vlaka se
bosta iz Kumrovca vračala v ne-
deljo, in sicer prvi z odhodom
ob 18., drugi pa ob 18.30.
Kumrovec pred velikim тгШш..,
v soboto in nedeljo bodo de-
lovni ljudje vse naše domovine,
zlasti pa mladina, praznovali
dvojni praznik: Sedemdeseto ob-
letnico rojstva predsednika Tita
in praznik mladosti. Popolnoma
razumljivo je, da bo Kumrovec
v teh dneh v središču proslav, saj
bo tu v rojstnem kraju Tita sre-
čanje mladih z obeh strani Sotle,
tu bo vrsta svečanosti, ki bo pri-
tegnila k udeležbi delovne mno-
žice iz Hrvatskega Zagorja in
Štajerske.
Ko smo pred dnevi obiskali
Kumrovec, je tam vladalo delov-
no vzdušje, da si je komaj kdo
vzel minuto časa za naso rado-
vednost. Od Zagreba sem dokon-
čujejo v vasi avtomobilsko cesto
s parkirnimi prostori in izogiba-
lišči. Na gričku nad vasjo obnav-
ljajo znan kumrovački hotel, da
bo sposoben sprejeti in zadovo-
ljiti še večje množice obiskovav-
cev. Teh, mislimo na obisikovavce,
je v tem času vedno več, ne
zmanjka pa j ili vse leto, tako v
pomlani kot v zimi. Titovo rojst-
no hišo je v nedeljo, ko je bilo
izredno slabo vreme, obiskalo nad
tisoč turistov. Ob glavni cesti sre-
di Kumrovca urejajo te dni mu-
zej NOB za ta predel Obsotelja.
Muzej bo do nedelje urejen in bo
na svečan način izročen javnosti.
Preurejajo tudi gostišče v vasi,
prav tako tudi ulice in poti skozi
vas ter trgovine.
V nedeljo bomo združili prije-
ten izlet v ta lep kraj s svečano-
stmi dneva mladosti in praznova-
njem 70-letnice našega dragega
predsednika Tita. V Kumrovcu
bo, kot smo že omeniLi, vrsta kul-
turnih, športnih in zabavnih pri-
reditev, kajti srečanje slovenske
in hrvaške mladine v Kumrovcu
je že tradicija, ki vsako leto do-
biva vse večji in vsebinsko boga-
tejši obseg.
e
CELJSKI TEDNLK STEV. 20. — 25. maja 1»в2
Pogled po svetu
Stavke v Španiji, nemiri v Por-
tugalski! Ves svet se je ozrl, saj
je desetletja kazalo, da sta obe
diktaturi zatrli sleheren izraz ljud-'
ske volje z vsemi sredstvi, ki jih[
imata oha fašizma na razpolago.
Čeprav so štrajki v Španiji eko-
nomskega značaja, imajo seveda
svoje politično ozadje. Zanimivo:
je in seveda značilno, da v teh-,
dneh Franca ne podpira cerkev,
kar pomeni, da se ga odreka naj- '
reakciormrnejša sila španskega \
polotoka in to v znamenju zadnje'
papeževe okrožnice, napisane za-
radi adaptacije Vatikana na so-]
dobne bojne metode zahodnega :
bloka. j
Ce se *je končno zahodni štab le 
začel rahlo sramovati Mussolini- \
jevega in Hitlerjevega zaveznika,'
je pa stvar drugačna na drugem ]
koncu sveta v Laosu, kjer je gi- !
banje Patet Lao razbilo desničar- [
so vojsko. ZDA se potolčenih za- '
veznikov  ne   morejo odreči, če- ]
prav vedo, da v Laoski deželi nič \
ne pomenijo. Ker pa nimajo dru- \
gih, jih s svojo vojaško pomočjo \
silijo  naj se vendar pobotajo s ^
predstavniki Patet Lao in omo- ¡
gočijo    nevtralni   Laos,   kar   je i
skupna   želja   ZDA   in SZ. Niti i
ena niti druga država ne želita,
da bi tu prišlo do nove Koreje,
kar bi okrepilo kitajsko moč in :
vpliv. To pa menda ne želita ne
SZ ne ZDA. Da bi vojaška deja- '
nja v Tajlandu dobila bolj inte- 
gracijski značaj, so intervencijo
ameriške    vojske   podprli   člani
SEATO pakta. Velika Britanija,
Nova    Zelandija   in   Avstralija,
medtem je Kanada to odločno od-
klonila. Hruščev pa je ameriško
potezo v Tajlandu kvitiral s pra- .
vim ukrajinskim sarkazmom, češ,
nikar  ne  bodite  žandar ji sveta.
Vloga nekdanje svete alianse je ■
namreč ameriški povojni politiki
z njeno vojaško in gospodarsko ■
pomočjo res najbolj podobna.
Kljub tej nestrpni ideološki voj- ■
ni med blokoma pa se nadaljuje
^^sondiranje<-'. Razgovori o Berli-
nu so zastali, zato pa je Kenne-
dyjev novinarski šef Pierre Sta-
linger na Adžubejevo povabilo ■
sondiral teren pri Hruščovu,
astronavt Titov pa se je istočasno
mudil v ZDA. Vendar se take
strvari komaj da poznajo na
mraku obeh obrazov, ki se mrko
gledata preko kupa orožja. Že-
nevska pogajanja o razorožitvi so
že spet pred betonskim zidom:
Zorin je napadel ameriška opo-
rišča, Hruščev pa zagrozil z no-
vimi atomskimi poskusi, če ZDA
ne bodo sprejele sovjetskega pred-
loga o atomu. ]
Zdaj je v atomske klub spet od- >
ločno posegel de Gaulle. Ameriš-
ki »-Newsweek« piše, da se Fran-
cija in Nemčija že resno pogovar-
jata   o  sodelovanju  pri  skupni \
atomski oborožitvi. De Gaulle ho- i
če ustvariti močno moderno no,- \
cionalno armado. Ne zaupa po-
vsem ZDA, a ve, da je odvisen od :
njihove moči, kljub temu pa pre- ;
cenjuje  francosko.  Ker je kljub \
vsemu še realist, ve, da je atom- j
ska energija danes že nekaj, kar
iz oborožitve ni mogoče odpraviti, '
zato zahteva atomsko orožje in to j
tako odločno, da stoji atlantski
pakt pred razcepitvijo ali pred ,
reorganizacijo. De Gaulle ima svo-
je koncepte, vse z enim samim .
ciljem, da bi nastopal kot tretja
velesila   na  svetu.  Na  tiskovni
konferenci je  napovedal,  da bo \
Francija  uredila  vse,   kar  je v
zvezi z njenim kolonialnim im- ]
perijem in da bo sedelovala pri ;
preureditvi Evrope v političnem
in gospodarskem pogledu. Možu :
je treba priznati, da je pri tem :
prožnejši   od   starega nemškega
kanclerja, oba pa spretno izrab- j
Ijata svetovni položaj za krepi- ¡
tev svojih dežel.
V Alžiru vojna pravzaprav tra- i
ja. Francoska vojska se težko vživ- ]
Ija v priznanje alžirske osvobo- j
dilne armade, policija pa prekri- '
žanih rok dopušča, da oasvovci z '
minometi obstreljuje alžirske hi- !
še. Proces proti Salanu kaže, če- '
mu se je Francija z evianskimi i
sporazumi odrekla. Ce se je odio- ]
čil za to tudi general de Gaulle, j
pomeni, da razume, kam gre tok \
časa. Kolonialni oficir Salan se ]
tudi na zatožni klopi ni odrekel .i
snu o francoskem imperiju, ki ga *
je v prahu rušeče se dobe komaj ]
še videti. Človek je res lahko jet- ¡
nik preteklosti, tako da ne vidi ,
ne sedanjosti ne perspektive v \
prihodnosti. ;
T. O.
STALNO PROUČEVANJE POSLOVANJA
NEIZOGIBNA NALOGA TUDI GOSTINSKIH ORGANIZACIJ
Prejšnji petek je bil deseti redni letni občni zbor Gostinske
zbornice za celjski okraj. Poročilo o delu, problemih in nalo-
gah zbornice ter gostinskih gospodarskih organizacij je imel
predsednik ZMAGO LIKAR, ki so mu pri voLitvah izrekli po-
novno zaupnico in ga vnovič izbrali za predsednika zbornice.
Gositin&ke gospodarske organi-
zacije so v preteklem letu v ve-
čini primerov dosegle predvidene
uspehe; novi 'Pogoji posilovanja so
povzročili težave le manjšim go-
stinskim obratom, predvsem pa
tistim, ki zaradi enih a.M drugih
vzrokov (med njimi tudi zaradi
zaostankov v knjigovodstvu) niso
bili redno in sproti seznanjeni s
poslovnimi uspehi. Spričo takšnih
pogojev niti kolektivi ne samo,
da niso bili seznanjeni s proble-
mi, temveč niso niti mogli nanje
pravočasno reagirati. Ce so ne-
katere gostinske organizacije že
lani prišle v prav neprijeten po-
ložaj zaradi tega, ker niso mogle
spremljati in analizirati stanja
ter poslovanja, bo letos zaradi
mnogih sprememb v tem pogledu
še slabše. Ali z drugimi besedami
— analize poslovanja in razprave
o vseh problemih in nalogah v
okviru celotnega kolektiva bodo
prav zdaj postale neizbežen im-
perativ.
Gostinstvo celjskega okraja je
lani doseglo nekaj nad tri mili-
jarde in 36 milijonov dinarjev
prometa, oziroma za 21 odstotkov
več kot v 1960. letu. Na zvišanje
gostinskega prometa je vplival
povečan turistični promet, nada-
lje nekaj novih gostinskih obra-
tov, zlasti pa že povišanje cen
alkoholnim pijačam in hrani.
Gostinstvo postaja vedno bolj
samostojna in akumulativna pa-
noga. 2ai pa zasledimo primere,
da podjetja niso prenesla v svoje
sklade sredstva, ki so nastala za-
radi ugodnosti -pri pavšaliranju
družbenih obveznosti in tako niso
težila za akumulacijo sredstev za
sistematično urejevanje svojih in-
vestiöijskih potreb. Gostinski de-
lavci so sicer že spoznali predno-
siti dela v funkcionalno lepo ure-
jenih poslovnih prostorih, žal pa
ustvarjena amortizacija še zme-
raj ne zadošča za obnovo, kaj šele
za odpravljanje zastarele tehnične
opreme. Spričo tega se pojavlja
težnja po združevanju razdrob-
ljenih sredstev z ustanavljanjem
močnejših gostinskih enot. Ta tež-
nja je razumljiva in pozitivna vse
dotlej, dokler se zanjo sporazu-
mejo člani vseh prizadetih kolek-
tivov in dokler jo spremlja de-
centralizacija samoupravnih or-
ganov v posameznih enotah.
Lani so gostinska podjetja vlo-
žila 409 milijonov sredstev za in-
vesiticije in s tem izpolnila 76 od-
stotkov predvidenega investicij-
skega programa.
Gostinstvo celjskega okraja je
lansko leto dobilo s hotelom Paka
v Velenju prvi novi večji objekt;
letos pa bosta izročena namenu
nadaljnja dva: hotel ter obrat
družbene prehrane v Celju. To je
razveseljiva  ugotovitev,   pa  če-
prav se že zdaj pojavlja vpraša-
nje, kako bosta nova obrata pre-
magaila začetne težave, zlasti še
ker bosta morala že takoj na za-
četku zraven plačila anuitet pre-
vzeti še vse ostale družbene ob-
veznosti. Zato ni naključje, da so
ta in vsi podobni primeri sprožili
vprašanje delnih olajšav za nove
obrate.
Značilno za gostinstvo celjske-
ga okraja je znižanje prometa z
alkoholnimi  in  znatno  zvišanje
(za več kot desetkrat) prometa z
brezalkoholnimi pijačami, zlasti
sadnimi sokovi. Ta ugotovitev na-
rekuje, da sc bode morala tudi
gostinska podjetja prilagoditi no-
vim, zahtevam in potrebam po-
potrošnikov, da bodo morala pri-
sluhniti spremenjeni strukturi
prometa. Gostinske delavce pa
čakajo v letošnjem letu še druge
naloge; nekatere bo prinesla bliž-
nja turistična sezona, druge pa
težnja po stabilizaciji. Gotovo je,
da bodo ljudje prav zdaj zelo kri-
tični do vsakršnega zviševanja
cen, ki v javnosti ne more dobiti
prav nobene opore. In končno tu
je še stalna skrb za izobraževanje,
za strokovno izpopolnjevanje.
-an
NAVZLIC DEZJÜ

MLADINE
ŠTAJERSKE
Četudi zadnja nedelja ni bila
najbolj primeren dan za izlete v
naravo in gore, se je na Boču, na
zborovanju mladine Štajerske, ki
sta ga vestno pripravljala mla-
dinska komiteja za celjski in ma-
riborski okraj, zbralo okoli dva
tisoč mladih ljudi. Mnogi med
njimi so tja prišli že v soboto
popoldne, večina pa šele v nede-
ljo zjutraj, navzlic dežju in hlad-
nemu vremenu. In čeprav je bi-
lo več mokrih kot suhih in četu-
di za vse ni bilo prostora v pla-
ninski postojanki, pa so si morali
zaradi tega zavetje iskati drugje,
pod dežniki in plašči, vedrega
razpoloženja ni manjkalo. Mla-
dost je premagala slabo vreme.
V pesmi in živahnem kramlja-
nju so pozabili na mokre lase, na
premočene obleke ... Ko pa so
mednje prišli nekateri znani po-
litični delavci in zlasti še nek-
danja komandanta partizanskih
enot kot član Centralnega komi-
teja Zveze komunistov Slovenije
Jože Borštnar, predsednik Okraj-
nega združenja borcev NOV v
Celju Ivan Kovačič-Efenka, pa
še predsednik Okrajnega komi-
teja Ljudske mladine v Celju
Zvone Dragan, ploskanja in po-
zdravljanja ni bilo konca. Zače-
lo se je zborovanje, ki so ga sprva
hoteli odpovedati in preložiti na
naslednjo nedeljo, začelo se je
zborovanje, ki je bilo močno po-
dobno improviziranemu, a zato
nič manj pomembnemu in uspe-
lemu partizanskemu mitingu. Na-
mesto za govorniški oder, je tov.
Jože Borštnar stopil sredi sobe
kar na stol in začel govoriti, ta-
ko kot nekoč borcem četrte ope-
rativne cone. Toda, zdaj je imel
okoli sebe druge borce, mlade
ljudi iz šol in podjetij. Zato jim
je govoril o ljudski revoluciji, o
borbi za svobodo, govoril pa je
tudi o liku največjega borca ju-
goslovanskih narodov za svobo-
do, o liku tovariša Tita, ki pra-
znuje svoj sedemdeseti življenj-
ski jubilej. Nazadnje pa je opo-
zoril tudi na nekatere naloge, ki
jih terja današnji čas od vseh
skupaj, in tako tudi od mladine.
Zborovanje se je končalo z ob-
ljubo, da bo mladina z vestnim
izpolnjevanjem svojih nalog v
šolah, podjetjih, na vasi in usta-
novah na najbolj primeren način
počastila življenjski jubilej to-
variša Tita.
Govoru tovariša Borštnar ja je
sledil še kratek kulturni pr-o
gram, zatem pa so mladi ljudje
krenili k spomeniku padlih bor-
cev in tjakaj položili nekaj ven-
cev.
Tako se je končalo srečanje
mladine   Štajerske,   ki   navzlic
dežju ni izgubilo na pomemb-
nosti in slovesnosti. M. B.
Čeprav je slika dovolj nazorna, pa velja vseeno pripisati nekaj be-
sed na račun tistih, ki ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi to
luknjo pri mostu zamašili in tako preprečili nesrečo, ki preži in
čaka, da bo nekoga doletela (morda ga je že). Ta most je na Pes-
nici v .Šentjurju, na poti, ki pelje od osnovne šole čez travnik k
stanovanjskemu naselju.
18 let
Dva razloga sta me vodila, da
sem Roziko Novakovo, mnogi ji
pravijo kar Rožca, izbral za in-
tervju. Prvi se je pojavil ob ve-
sti, da bo ta učenka tretjega b
razreda celjskega učiteljišča od-
govarjala na zaključni proslavi
dneva mladosti v nedeljo v Ku-
mrovcu, na vprašanja o nastan-
ku slovenske države, drugi pa
ob novici, da bo prav danes, na
dan mladosti, slavila svoj osem-
najsti rojstni dan. Zato, preden
nadaljujem, iskrene čestitke ob
vstopu v polnoletnost, čestitke
z željo, da bi jo tudi v naprej
spremljala dobra volja, mla-
dostna ustvarjalnost, sreča in za-
dovoljstvo.
Moram priznati, da je bil raz-
govor nadvse prijeten; morda
tudi zaradi tega, ker se nanj
nisem posebej »pripravil«, ker
nisem imel v naprej določena
vprašanja, ampak so se rodila
kar sproti ob pomenku o šoli in
delu mladinske organizacije, o
»konjičku« v prostem času in še
o marsičem. Bil je sproščen in
živahen, bil je življenjski . . .
skratka, pogovor je bil v nekem
smislu odsev njenega bistva, od-
sev in izliv mladosti.
— Vprašujete me, zakaj sem
se odločila za učiteljski poklic.
Nič čudnega. Otroke imam rada;
veselim se dela z njimi. Nekaj
vpliva na to poklicno odločitev
pa je ime^o tudi dejstvo, da ima-
mo učiteljišče v Celju. Ne vem,
kako bi bilo, če bi odšla na šo-
lanje v Ljubljano. Tam sta že
starejša brat in sestra. Studij v
Ljubljani je drag; zato bi bila
za našo družino prehuda obre-
menitev, če bi šla po njuni poti.
Sicer pa, ni mi žal. Do učitelj-
skega poklica čutim veselje;
vem, da bom srečna.
— Kako se počutite v šoli in
kaj dela mladinska organizacija?
— O učenju rajši ne sprašujte.
Saj veste, dosti ga je, zlasti zdaj
proti koncu leta. Sicer se v šoli
dobro razumemo, tudi s profe-
sorji odkrito in sproščeno obrav-
navamo vse naloge in probleme.
Skoraj isto velja za mladinsko
organizacijo. Navzlic temu se mi
zdi, da včasih le preveč govori-
mo, da pa nam zmanjka sape,
ko bi morali neko stvar izpeljati
do konca.
— Za kaj se pa zanimate v
prostem času?
— Moj osebni »konjiček« je
zbiranje razglednic. Razen tega
igram prvi brač v tamburaškem
zboru železničarskega prosvet-
nega društva »France Prešeren«.
V šoli sodelujem v pevskem zbo-
ru, in končno, tudi v gledališče
rada zahajam.
— Kako pa je kaj z glasbo?
— Čeprav sem bolj navdušena
za zabavno glasbo, se hkrati
ogrevam tudi za resno, zlasti še
za opere.
— In kino?
— Malokdaj zaidem vanj. Zato
pa rajši zbiram denar in si ku-
pujem gramofonske plošče.
— Ne zamerite mi prosim, če
posežem še malo v družinsko
okolje.
— Oh, zakaj neki. Veste, je ve-
selo, in ponosno nadaljevala, če-
tudi ne živimo v izobilju, smo
vsi skupaj zelo srečni; tako tudi
jaz. Imam zlate starše, ki se tru-
dijo, da bi nam bilo kar najlep-
še. Oče je delavec v Cinkarni,
mati pa v Topru. Rečem Vam,
pri nas je najlepše ob sobotah,
ko se vsi zberemo. Takrat se
pogovorimo za ves teden nazaj.
— Naj za konec razgovora osta-
ne še radovednost: kaj si želite
za rojstni dan?
— Nič posebnega. Morda samo
to, da bi se v šoli dobro učila.
Zaradi daril pa, karkoli bom do-
bila, bom zadovoljna.
— Še enkrat — srečno in vse
najboljše! M. Božič
Pripravljeni na sezono
v pripravah na letošnjo sezono
je Celjska turistična zveza sku-
paj s turističimi družbenimi or-
ganizacijami .pripravila obširen
program, ki ibo moral roditi po-
zitivne rezultate. Tako so izvedli
propagandno akcijo v časopisih
Ijratskih repiiiblik. vsem domačim
in velikemu številu tujih poto-
valnih agencij pa so poslali pro-
pagandni material itd. V tisku je
prospekt šempetrskih rimskih iz-
kopanin, za avstrijsiko in nem-
ško turistično tržišče pa je veli-
ka pridobitcA- knjiga dr. Lesko-
varja: Die Kur in Rogaška Sla-
tina.
Da so bile vse te propagandne
akcije pravilno usmerjene se ču-
ti že danes, saj mora Celjska
turistična zveza kar naprej od-
govarjati na številna pisma, ki
se zanimajo za turistične razme-
re pri nas.
Kaj pa društva? Tudi ona so
marljiva, samo škoda, da jih ta-
rejo finančne skrbi. Olepševalne
akcije so v teku. prav tako ure-
jevanje turističnih postojank in
objektov. Večja turistična dru-
štva (Celje. Rog. Slatina. Dobrna,
\'^elenje) pa se pripravljajo tudi
na organizacijo prireditev in iz-
letov.
Veliko dela čaka tudi gostince.
Penzionske cene niso pretirane,
v Vitanju in Ljubnem pod 1000
dinarjev, drugod okoli 1300 din,
v zdraviliščih pa nekaj nad
2000 dinarjev.
Celjs'ko turistično področje je
torej pripravljeno na sezono. Za-
to upajmo, da bo letos prekora-
čeno število 600.000 nočitev.
CILJ KUMROVEC
Veliko celjskih kolektivov in
zlasti mladinskih organizacij se je
odločilo, da bodo priredili v ne-
deljo skupinske izlete v Kumro-
vec, kjer bo zaključna slovesnost
ob sedemdeseti obletnici rojstva
maršala Tita. Za tja so se odlo-
čili tudi člani sindikalne podruž-
nice družbenih in političnih de-
lavcev.
Na Ostrožnem...
v prijetni senci pod drevesi majh-
nega gozdička na Ostrožnem so se v
torek popoldne zbrali celjski mladin-
ci. Mednje so prišli tudi številni mla-
di pripadniki celjske garnizije LJA;
srečanje pa posvetili dnevu mladosti
ter 70-letnici rojstva predsednika Tita.
S tem posvetilom in podzrdavom, ki
je veljalo okoli tri tisoč mladim lju-
dem, je slavnostno bzorovanje začel
predsednik občinskega komijeta Ljud-
ske mladine Celje tev. Fredi Golav-
šek, za njim pa je spregovoril še se-
kretar CK LMS tov. Zdravko Krivina.
Ko je govoril o nalogah mladega ro-
du, je dejal, da je mladina sedanjega
časa, kot naslednica tiste generacije,
ki je izbojevala svobodo, pripravlje-
na, da z vsemi svojimi močmi sodelu-
je pri izgradnji nove socialistične do-
movine.
Zatem se je zvrstil zanimiv in iz-
redno kvaliteten kulturni in zabavni
program, v katerem so sodelovali di-
jak iin dijakinje celjskega učiteljišča
ter mladi pripadniki JLA. To je bil
uspešen nastop pevskega zbora in bri-
gadirskega seksteta, solistov, recita-
torjev in plesalcev in ne nazadje mla-
dinca — vojaka iz Crne gore, ki je ob
spremljavi gusel zapel borbeno pesem.
Drugi del srečanja celjske mladine
z mladimi pripadniki Jugoslovanske
ljudske armade pa se je odvijal pri
najrazličnejših športnih nastopih ter
družabni prireditvi.
Mladinska pevska slavja v celju
Tisoči mladih pevcev bodo v
nedeljo 27. maja 1962, napolnili
celjske ulice in dali svojstven pe-
čat mestu.
To veliko mladinsko slavje ima
letos, ko ni Mladinskega pevskega
festivala, prav posebno obeležje.
Mladina okraja Celje želi poka-
zati množičnost in napredek v
pevski kulturi.
Izredno močno gibalo cele pri-
reditve pa je, da je to mladinsko
pevsko slavje v počastitev živ-
ljenjskega jubileja našega pred-
sednika — maršala tov. TITA.
Želimo, da bi se oklenila naša
mladina z vsem ognjem in lju-
beznijo petja narodnih, partizan-
skih in umetnih pesmi. Vsaka teh
pesmi govori o ljudstvu — nje-
govem življenju, trpljenju, borbi
in svobodi. Naj bo pesem veren
tolmač življenja delovnih ljudi,
lepote naših krajev, toplih čustev
in želja.
Z govorom predsednika Izvrš-
nega sveta tov. Borisa Kraigherja
se bo ta pevska manifestaciju
spremenila še v pomembno poli-
tično zborovanje.
OKRAJNA REVIJA MLADINSKIH
PEVSKIH ZBOROV
Na predvečer mladinskega pevskega
slavja se bo vršila v soboto, 26. maja
ob 20. uri v Narodnem domu OKRAJ-
na REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH
ZBOROV.
Najboljši zbori občin celjskega
okraja bodo nastopili ta večer in po-
kazali sadove svojega večmesečnega
rednega in z ljubeznijo do petja pre-
pojenega dela.
Sest do osem zborov bo izbranih za
nastop, na katerem bosta izbrana dva
zbora, ki bosta zastopal aokraj na re-
publiški mladinski pevski reviji drugo
leto.
Od analiz k ukrepanju
Pretekli teden je bilo na OO
SZDL posvetovanje predsednikov
občinskih odborov SZDL, na ka-
terem so obravnavali pereče pro-
bleme in naloge s pKKiročja gospo-
darstva. Socialistična zveza, naša
najmnožičnejša politična organi-
zacija bo morala razviti vse svo-
je sile ne samo pri odpravljanju
negativnih pojavov sedanjosti,
temveč ustvariti sistem stalnega
in nepretrganega delovanja, da
bo takih pojavov čim manj. Pred-
sedniki občinskih odborov SZDL
so na seji obrazložili glavne zna-
čilnosti stanja v svojih občinah,
kar pomeni, da je problematika
v občinah znana, čeprav ponekod
manjka še zanesljivejših analiz.
To je v bistvu tudi ena osnovnih
pomanjkljivosti, ki jemljejo p>o-
litični akciji učinkovitost. Teme-
ljito poznavanje razmer je pod-
laga za vsako družbeno-politično
akcijo, zato morajo zlasti občin-
ski odbori SZDL s takim teme-
ljem tudi razpolagati.
Na seji je bdlo nadalje jasno
povedano, da je treba od ugoto-
vitev preiti k ukrepanju, k mo-
bilizaciji najširših množic za iz-
polnitev številnih nalog, ki so jih
po govoru tovariša Tita razprave
na terenu jasno pokazale. Ni tre-
ba poudarjati, da nimajo najraz-
ličnejše sekcije SZDL zdaj samo
F>olno možnosti, temveč tudi ve-
liko dolžnost, da aktivno pripo-
morejo k uresničenju vseh teh
številnih nalog bodisi s področja
gospodarstva ali družbenega
upravljanja v komuni.
Na seji so govorili tudi o po-
trebi hitrejšega uresničevanja
sklepov in priporočil s plenumom
OO SZDL. Pri tem morajo v ob-
činah najti pot do konkretnih
problemov in jih temu ustrezno
tudi obravnavati.
CELJSKI TEDNIK STEV. 20. 25. maja 1962

Komisije so že zocele Z delom
Komásije ipri občinskih ljudskih
odborih, ki bodo v naslednjem
obdobju pregledale pravilnike o
notranji delitvi dohodkov kolek-
tivov, so že pričele z delom. V
prvem obdobju so operativne
službe občinskih ljudskih odbo-
rov pres'krbele vse potrebno gra-
divo, ki hikrati kaže na akutne in
najbolj problematične ipnimere, ki
jih bo potrebno tudi najprej re-
ševati.
Tako so se sestale že nekajkrat
komisije v domala vseh občinah
celj'skega oltraja. Delo so razde-
lili po etapah, domenili pa so se
tudi, da bodo posamezne proble-
me obravnavali predvsem v abso-
lutnih številkah, ker odstotki v
podrobni obravnavi zelo varajo._
Zanimiva pa je že prva апаП-
tična obdelava osebnih prejem-
kov v celjski oboinii. Čeravno tr-
govina z osebnimi dohodki ni na
prvem mestu, je prav tu znači-
len pojav, ki bi ga le težko opra-
vičili. Posebna komisija je nam-
reč ugotovila, da so imeli naj-
večje povprečne osebne dohodke
pri podjetju »Kurivo« in da je
tudi direktor tega podjetja, čemur
lahko mirno tudi rečemo malo
podjetje, imel najvišjo trgovsko
direktorsiko »plačo« v vsem okra-
ju.
Hkrati pa tudi natanko vemo,
da pri prodaji premoga in drv
spretnost v trgovanju ne igra po-
sebne vloge, nasprotno — Celjani
celo vedo povedati, da to podjetje
v določenem obdobju ni niti mo-
glo zadostiti zahtevam prebival-
cev. No, in ali ni to konjim:kturni
dobiček in izredni dohodek?
Podobnih primerov je še več,
le da morda niso tako ostro pri-
šli na površje. Jasno pa je, da
tudi ne bodo ostali sikritî, čeravno
se imnogi v zadnjem obdobju tru-
dijo, da bi z izmaličenimi podat-
ki usitvarili drugačen videz od
resničnega. Zal pa so občinske
komisije s to ipredï)ostavko že v
naprej računale in so na podobne
poizkuse pripravljene.
Občinskim komisijam pa bodo
v veliki meri pomagale komisije,
ki so jiñ v nekaterih bolje orga-
niziranih podjetjiih ustanovili in
M bodo ugotovile dejanski porast
proizvodnosti in iproizvodnje na-
sploh, in siicer povsod po istih
merilih.
Dvai(rat narobe
Pred kratkim so se sestali pro-
izvajalci v nekem celjskem pod-
jetju. Konstruktivno so razprav-
ljali o nekaterih zelo perečih
vprašanjih, ki so zaradi hitro na-
raščajočega motornega prometa
za kolektiv še toliko težja. Govo-
rili so tudi o nekaterih posebno-
stih in nekaterih slabostih. Prav
je tako, zakaj jih ne bi odpravili,
so dejali, in sicer kar doma!
Vendar pa je zanimiva ugotovi-
tev, da so kvalificirani delavci
vpraševali, kdaj bo delil dobiček,
ki ga je obljubil tovariš... !
Ta je pa nekoliko prehuda.
Kar dvakrat narobe in če še
vemo, da je prav sedaj največja
napaka delati napake, sta ti dve
napaki res neprijetni; in sicer ne
več za osebo — za ves kolektiv.
Kajti vodilne osebe niso zato po-
stavljene, da bi obljubljale nagra-
de ali »dobiček«, temveč so le
op>erativni vodje v gospodarski
organizaciji. O delitvi sredstev
odločajo samoupravni organi —
torej bi le oni lahko »obljublja-
li-«?!
Razen tega pa je s predpisi na-
tanko določeno — s sedanjimi do-
polnilnimi pa še bolj — da je de-
litev sredstvo za osebne dohodke
lahko vezana samo na večjo sto-
rilnost kolektiva in vsakega po-
sameznika.
Zaradi tega se pa zdi bolj lo-
gično, če bi nekdo, ki bi te stvari
moral vedeti, le nehal obljubljati
in bi raje proizvajalcem razložil,
kako se delijo sredstva za osebne
dohodke in po katerih kriterijih
se naslanjajo na storilnost!
Razvaline
in najstarejša gostilna
v mali dolinici od Špitaliča pro-
ti Zičam stoje osamljeno razva-
line nekdanjega žičkega samosta-
na. Zraven razvalin pa je še kot
posebnost najstarejša gostilna v
Sloveniji. Sedaj sicer več ne služi
svojemu namenu, ker jo zob časa
neiosmiljeno uničuje, vendar je
tudi ona posebnost zase.
Ta de Ije zaradi pomanjkanja
prometnih zvez dejansko odrezan
od zunanjega sveta. Gotovo pa je,
da bi kraj obiskalo več turistov,
če bi uredili prometne zveze. Tik
ob ruševinah je konjiško gostin-
sko podjetje uredilo lično resta-
vracijo, tudi tujske sobe bi lahko
uredili, vendar sodijo, da bi lahko
dobili več pomoči od Gozdnega
gospodarstva iz Celja. Kajti v
enem izmed starih zgodovinskih
poisilopij :imajo delavci Gozdnega
gospodarstva spravljen gnoj. Te-
ga pač ne bi bilo treba, podobno
kot si nihče ne misli, da bi v Fri-
derike vem stolpu na Starem gra-
du spravljal siilažo.
No in končno ali ni potrebno
samo malo dobre volje?
Staro gostišče. V notranjosti so še ohranjeni prostori kot so jih
imele gostilne v prejšnjih stoletjih — prostor za gospođo, prostor
za služinčad, prostor za živino s posebnim tramom, na katerega so
živino privezali in nazadnje tudi posebna soba za posebne obiske.
Razvalina žičkega gradu
Komisija za sprejem in odpust delavcev
Pohištvene industrije »GARANT« Polzela
raizpisuje prosto delovno mesto
VARNOSTNEGA
TEHNIKA
Pogoj: absolvent delavske šole in nekaj let prakse na tem
delovnem mestu.
Plača po pravilniku. Ponudbe je poslati na upravo podjetja.
Proizvodnja in izobraževanje
v sredo popoldne je bil redni
letni občni zbor Občinskega sin-
dikalnega sveta Celje. Letošnji
občni zbor je bil tudi po obliki po-
sebnost, kajti člani predsedstva
so na posebnem zasedanju že
pred meseci ugotovili, da obstaja
toliko vzporednih problemov, ki
jih ne kaže obravnavati na obč-
nem zboru, saj bi sicer razpravo
razdrobili. Zaradi tega so pripra-
vili vrsto posvetovanj z delegati,
kjer so posamezne probleme na-
tanko obdelali in jih tudi rešili.
Tako so vrsto predlogov predlo-
žili tudi občinskemu ljudskemu
odboru, ki bo o predlogih na red-
nih zasedanjih posebej razprav-
ljal in o njih sklepal.
Na občnem zboru so obravna-
vali tri kapitalne naloge — pove-
čanje proizvodnje, izobraževanje
in notranjo delitev sredstev. To
pa so tudi osnovne naloge, ki jih
je pred vse nas zastavil 6. maja
v Splitu tovariš Tito.
Občni zbor, pripravljeno gradi-'
vo in udeleženci v razpravi so
dokaj odločno povedali, da je v.
sedanjem obdobju izobraževanje
bistvena naloga. Kaijti nekatere
formalnosti, ki so se iponekod po-
javljale, morajo izginiti iz prakse
'i
samoupravnih organov. Jasno pa
je, da bo popoln upravljavec le
proizvajavec, ki bo za to nalogo
tudi usposobljen. In dejansko ce-
la vrsta slabosti, ki jih je v Splitu
obsodil tovariš Tito, izvira iz ne-
zadostnega in neprizadetega so-
delovanja in delovanja proizva-
javcev v samoupravnih organih. S
to nalogo pa je tesno povezana
naslednja — še bolj vsebinska —
okrepiti delavsko samoupravlja-
nje. Kjer namreč samoupravlja-
nje ni postalo nosivec razvoja,
kjer so samovoljno lahko odloča-
li posamezniki, tam so delovni
ljudje utrpeli tudi največja pre-
senečenja.
V razpravi so delegati še pose-
bej opozorili, da šablon za no-
tranjo organizacijo sistema de-
lavskega upravljanja ne more bi-
ti, da pa to ne sme biti izgovor,
češ da zaradi posebnih razmer
samoupravni organi niso še mo-
gli zaživeti. Taki izgovori so do-
kaj prozorni in se za njimi na-
vadno skrivajo drugii interesi.
Razen tega je letošnji občni zbor
občinskega sindika'lnega sveta še
posebej poudaril, da morajo sin-
dikalne podružnice in samouprav-
ni organi postati nosiloi čuvanja
zakonitosti.
Na občnem zboru so podrobno
obravnavali tudi nekatere pro-
bleme šolstva, življenjsikih pogo-
jev zaposlenih in podobno.
Skupna seja
svetov
Pred dnevi je bila v Celju
skupna seja občinskih svetov ob-
činskega ljudskega odbora Celje,
Skupno so zasedali svet za indu-
strijo, svet za trgovino in 'Svet za
delo. Pogovorili so se o nekaterih
najvažnejših nalogah, hkrati pa
so poudarili, da obstaja še precej
možnosti, da se tudi nekatera
druga podjetja, ki doslej niso iz-
važala, vključijo v mednarodno
delitev blaga.
Skladiščni
prostori
Podjetje Toper je že precejšnji
del proizvodnje usmerilo na zu-
nanji trg. Istočasno pa skušajo
uresničiti poseben aranžman, ki
jih bo še bolj vezal na zunanje
tržišče. Ovira so le skladiščni pro-
stori, ki jih doslej niso mogli do-
biti. Sodijo pa, da bodo skupno z
občino tudi ta probdem ugcxino
rešili.
Utrujena?
Spomladansko sonce je tako
blagodejno, čeprav je letos bolj
pozno, da se muci niti gledati ne
ljubi. Kot bi se vrtel okrog nje
kakšen kavalir, je gizdalinsko gle-
dala v fotografa. Samo rahlo je
priprla veke: >*Slikaj me! Zvezda
sem, lepotica svojega rodul Naj-
brž najlepša .. seveda, zagotovo
najlepša!-« Od svoje lepote je mu-
ca že utrujena v pnñh spomla-
danskih dneh. Pa saj ni čudno!
Take lepotice živijo v narobe sve-
tu: čez dan dremljejo, ponoči mi-
javkajo in rajajo!
Od »A« do »Ž«
v sredo dopoldne se je sestal
kolegij strokovnih zbornic za
celjski okraj. Razpravljali so o
nekaterih perečih gospodarskih
problemih, ki jih v sedanjem ob-
dobju ni več možno reševati raz-
lično.
Najprej so obravnavali osnovni
problem, ki ga je potrebno rešiti
v prvem obdobju, in sicer da se
znižajo marže v trgovipi, kjer so
bile previsoke in neopravičljive.
Razen tega so menili, da bo po-
trebno pri obravnavanju tega pro-
blema reševati tudi posamezne
primere in bi vsa povprečja bila
le nepravilna skica dejanskega
stanja. Nekje imajo kolektivi te-
žave zaradi večjih anuitet, drugje
posebni pogoji (premala naselje-
nost) onemogočajo velik promet
in podobno. Razen tega pa bi v
nekaterih primerih povprečje po-
menilo za kolektive celo možno-
sti za povečanje cene nekaterim
proizvodom. In sicer predvsem
' tam, kjer so zaradi velikega pro-
, meta ustvarjali zlasti zaradi u-
I godne lokacije precejšnje dohod-
- ke. Take pojave vsekakor ne bo
možno dopustiti.
Podrobno so obravnavali tudi
nekatere podražitve, ki jih je v
zadnjem obdobju povzročila in-
dustrija. Tako je na primer tele-
vizijski sprejemnik RIZ kar za
30 tisoč dražji, čeravno gre za do-
mala isti tip, ki v proizvodnem
postopku ne bi smel biti dražji.
Na sestanku predstavnikov vseh
zbornic so se domenili, da bo tr-
govina nenehno opozarjala na te
negativne pojave, ki jih bo ra-
zumljivo potrebno vzporedno od-
pravljati.
Ko so obravnavali nekatere po-
sebnosti iz obrti, so udeleženci
razgovora prav tako menili, da
tudi v tej panogi ni pogojev za
podražitve — zlasti ne v pnimerih,
ko si obrtne delavnice skušajo z
višjimi cenami povečati osebne
dohodke. Zanimiva je tudi ugoto-
vitev, da je pri frizerski stroki
povprečni osebni dohodek brez
posebnih prejemkov kar 28 tisoč
dinarjev.
Domenili so se tudi, da bodo
zbornice posebnosti sproti anali-
zirale na kolegiju zbornic, kjer pa
ne bi zadostovala avtoriteta zbor-
nic za ureditev nekaterih anoma-
lij pa bodo nastopili skupno ali
pa bodo prosili za intervenco
upravnih organov. -mi
ZANIMIV SKLEP
Na eni izmed zadnjih sej
okrajnega iljudakega odbora v Si-
sku, ko so obravnavali nekatere
anomalije glede osebnih dohod-
kov, so odborniki sklenili, da bo-
do v njihovem okraju predstav-
ljal najvišji nivo osebnih dohod-
kov osebni prejemki predsednika
okrajnega ljudskega odbora. Kaj-
ti gotovo je, da ima on za vsa
gospodarska dogajanja in za raz-
voj vsega okraja polno odgovor-
nost. Zaradi tega bi tudi bilo ne-
znosno, da bi se še naprej doga-
jalo, da bi osebni prejemki vodi-
telja neke made gostilnice ali ope-
rativnega voditelja male tovarne
bili večji od prejemkov predsed-
nika okraja.
Svet REŠEVALNE POSTAJE CELJE je sklenil prodati:
3 REŠEVALNE AVTOMOBILE ZNAMKE ŠKODA TIP 1201
Avtomobili so registrirani za leto 1%2, v voznem stanju in
jih je mogoče zelo praktično uporabiti kot dostavne avto-
mobile.
Vsa nadaljnja pojasnila v upravi zavoda, dnevno od 7. do
12. ure.
Seštevek vsoh парогоу
v zadnjem obdobju v vseh
kolektivih, v posameznih sve-
tih občinskih ljudskih odbo-
rov, na zbornicah in v vseh
ustanovah podrobno razprav-
ljajo o nalogah, ki jih je
tovariš Tito jasno zastavil
6. maja v Splitu. Predvsem
so v precepu osebni dohodki,
ki so tudi v našem okraju
rasli neprimerno hitreje od
proizvodnosti; in cene, ki so
polagoma po drugi dokaj zna-,
ni spirali lezle navzgor.
Tako je v tem obdobju
osnovana naloga spraviti ce-
ne in osebne dohodke na os-
novo lanskega decembra. Se-
veda upoštevajoč vse elemen-
te storilnosti, kajti, če nekdo
v juniju naredi za 25 odstot-
kov preko predpisanih nor-
mativov, potem mora sprejeti
za toliko tudi več osebnih
dohodkov. Vendar je potreb-
no povsod upoštevati lansko-
letno osnovo, ki se lahko v
takih primerih giblje nav-
zgor. Kajti večja proizvodnja
pomeni tudi povečanje bla-
govnih skladov in to ne more
vplivati na labilizacijo trži-
šča.
Vprašanje osebnih prejem-
kov v kolektivih hitro rešu-
jejo. V večini primerov niti
ni potrebno sodelovanje ob-
činske komisije. Toliko bol)
pa je pereče vprašanje cen.
Res je sicer, da je trgovina
v nekaterih obdobjih izvaja-
la z maržami nemogoče akro-
batske vrline, res pa je tudi,
da z maržami vsega ne bomo
uredili, čeravno bodo marže
enotno urejene.
Sleherni proizvod, ki ga po-
trošnik potrebuje na trgu,
proizvedejo v tovarnah ali
obrtnih delavnicah — oziro-
ma, če gre za kmetijske pri-
delke, je to lahko kmetijski
kombinat, oziroma proizva-
javec. Od proizvajavca in do
lastne cene pa do potrošnika
in maloprodajne cene pa je
žal dolga pot. Samo mala
primerjava nam je pokazala,
da za navaden stol imamo
kar preko 25 kalkulativnih
elementov, ki vsi lahko vpli-
vajo na ceno. In samo eden
od teh elementov je marža!
Zaradi tega se res zdi, da
si mnogi niso na jasnem, kaj
je potrebno. V tem trenutku
za tispešno rešitev zastavljene
naloge ni potrebno valenje
krivde ali izhodišča na druge,
temveč je problem pri reci-
mo 25 kalkulativnih elemen-
tih možno rešiti le tako, da
se vsi vrnejo na decembrsko
osnovo.
Žal pa se dogaja prav na-
sprotno. Na nekem skupnem
sestanku industrijcev in tr-
govec je bila razprava umir-
jena in usmerjena k proble-
mom izvoza. Ko pa se pozne-
je srečajo le trgovci, začnejo
kriviti industrijo in druge,
industrijci tožijo čez trgovino
in podobno. Tako tožarenje
pa dejansko nima smisla, ker
ne daje nobenih rezultatov.
Zato je realna osnova, da
zastavljene naloge uresničijo,
da vsak počisti pred svojim
pragom, kajti potem je rezul-
tat že na. dlani.
Istočasno pa tiči namreč v
hitrem uresničevanju le prve
naloge, ki zadeva osebne do-
hodke, huda nevarnost. Kaj-
ti nezmanjšane cene ob hit-
rem padcu osebnih dohodkov,
kjer ti niso bili upravičeni,
bi prav tako negativno lah-
ko vplivale na tržišče.
Nihče pa ne more reči, da
so to dokaj lahke naloge, če
zraven še povemo, da je po-
večanje proizvodnje in nuj-
nost težnje za izvozom dodat-
na zadolžitev domala vsake-
ga kolektiva. Zaradi tega nih-
če ne more mimo težav, nih-
če jih ne more zanikati, ven-
dar pa težava ne pomeni, da
nečesa, kar je možno, ne bi
mogli uresničiti. Potrebna je
le dobra volja, odločnost in
predvsem reševanje posamez-
nih problemov tam, kjer jih
lahko člani kolektiva rešu-
jejo — v svojem kolektivu!
Seštevek vseh naporov pa
je nujno tudi hkrati uresni-
čenje osnovnih nalog.
Mile Iršič

CELJSKI TEDNIK STEV. 20.   — 25. maja 1962
V predpripravah na plenum
Iz razgovora s predsednikom ob inskega
odiora SZDL v Žalcu Ivanom Debeljakom
Katere so trenutno najaktual-
nejše naloge Socialistične zveze v
žalSiki občini?
Predvsem dvoje nalog. Izvedba ,
zborov volivcev, ki morajo biti
opravljeni do 10. junija, in ple-
num občinskega odbora SZDL.
V razgovoru je predsednik ob-
činskega odbora Ivan Debeljak
pojasnil, da bo težišče letošnjih
zborov volivcev na prostovoljnih
akcijah, v katerih bo šlo za po-
sebno akcijo, namenjeno olepšavi
posameznih večjih krajev. Da bi
ta akcija čim bolje uspela, so pred
dnevi sklicali sestanek predsed-
nikov krajevnih organizacij SZDL,
predsednijcov krajevnih odborov,
kakor predstavnikov ostalih druž-
benih organizacij. Ker bodo hkra-
ti obravnavali tudi druga vpra-
šanja, važna za posamezne kraje,
so na sestanku govorili tudi o
tem, naj bi dnevne rede kakor
vsebino zborov volivcev temeljito
pripravili, da bi tako prišla do
polnega izraza volja občanov. Kar
zadeva prostovoljne akcije, v žal-
ski občini ni kakšnih težav, saj
so ljudje pripravljeni delati. Tako
je prav posebej spodbudna akci-
ja, ki so jo organizirali na Vran-
skem pred praznovanjem občin-
skega praznika. Ker namreč sred-
stva, ki jih je občinski ljudski
odbor namenil za ureditev ceste
in izgradnjo bazena, ne bodo za-
dostovala, je krajevni odbor SZDL
organiziral prostovoljno delo, s
katerim so pričeli prejšnji pone-
deljek vsi odborniki in funkcio-
narji, a se jim bodo po svojih
močeh pridružili vsi prebivavci
Vranskega. Tako bo vsak dan do
zaključka del delalo po 20 ljudi.
Ta akcija ne kaže samo želje pre-
bivavcev, da bi s svojim lastnim
delom prispevali k ureditvi kraja,
kjer bo 7. julija občinski praznik,
pač pa istočasno tudi zrelo zavest,
da bodo sadovi dela njihova traj-
na last.
Občinski odbor SZDL pa stoji
naposled tudi pred drugo, enako
pomembno nalogo, pred občin-
skim plenumom, ki bo še ta me-
sec. Kakor je dejal Ivan Debeljak,
bo osrednje vprašanje, ki ga bo
obravnaval, vprašanje delitve do-
hodka, povezano z namenom, da
bi komisije v posameznih podjet-
jih in gospodarskih organizacijah
kakor ustanovah pričele intenziv-
neje delati. S tem v zvezi bodo
postavili na dnevni red tudi toč-
ko, o kateri je bilo sicer že mno-
go razprav, da bi namreč dokonč-
no odpiravili osebne dohodke iz-
pod petnajst tisoč dinarjev, ker
namreč ti ne zagotavljajo živ-
Ijenjsikega   minimuma.   Plenum.
občinskega odbora SZDL bo prav
tako razspravljal o problematiki
obirtnih centrov. Trenutno so
namreč v občini štirje obrtni cen-
tri, ki so bili ustanovljeni v nag-
lici brez izdelanih konceptov in
so se spričo tega pokazale dolo-
čene hibe. Namesto da bi oprav-
ljali obrtne usluge, zaradi česar
so jih ustanovili, bi hoteli centri
postati podjetja, ne glede na to,
da za to nimajo osnovnih pogojev.
Plenum bo moral proučiti zlasti
organizacijsko plat njihovega de-
la.
In končno bo moral plenum v
skladu z najnovejšimi gospodar-
skimi ukrepi razpravljati o revi-
ziji občinskega družbenega na-
črta kakor investicijski politiki,
kjer bo nujno prišlo do določenih
sprememb. dhr
PARADA
MLADOSTI
v ŽALCU
V okviru dneva mladosti, po-
svečenega praznovanju življenj-
skega jubileja našega maršala
Tita, so se te dni pričele v Žal-
cu mnogoštevilne prireditve. Tako
so med drugim odprli v dvorani
hmeljarskega doma dvoje razstav,
od katerih je bila prva posvečena
20-letnici mladinskih delovnih
brigad in druga pionirskim odre-
dom, istočasno pa so se pričela
tudi športna tekmovanja. Med-
tem ko se je okrog 200 mladincev,
članov aktivov Ljudske mladine.
Zveze borcev in sindikatov ude-
ležilo slovesnosti na Boču, je bila
danes parada mladosti, v ka-
teri je nastopilo blizu 3000 udele-
žencev. V paradi so prikazali po-
samezne dejavnosti društev Par-
tizan, tabornikov kakor šolske
mladine.
Prireditve v počastitev dneva
mladosti se bodo nadaljevale še
v naslednjih dneh s tekmovanji
v odbojki, košarki in rokometu.
Zaključila jih bo velika baklada
s taborniškim ognjem in kultur-
nim programom na igrišču Parti-
zana v Žalcu, medtem ko bo ju-
tri zvečer v dvorani hmeljarske-
ga doma svečana akademija, ki jo
prireja občinski komite LMS.
Praznovanje
v Ljubnem
v noči od 18. na 19. maj 1942.
leta je I. savinjska četa prvič na-
padla močno utrjeno nemško po-
stojanko. Ta napad sodi med pr-
ve večje napade partizanskih enot
na sovražnikove utrdbe v Zgor-
nji Savinjski dolini.
Kot spomin na ta dogodek pra-
znuje Ljubno ob Savinji vsako le-
to 19. maja svoj krajevni praz-
nik. Letošnje praznovanje tega
dne so povezali še s 40-letnico
ustanovitve tamkajšnjega društva
»Raduha«. Tako je zbor v okviru
tega praznovanja pripravil pevski
koncert z izbranim sporedom.
Polna dvorana je bila dokaz, da
je bil program tega dvojnega
praznovanja soliden.
NINA TRDINA
Pred dnevi smo se za vedno po-
slovili od Nine Trdinove, katere
življenje in delo je bilo od leta
1923. tesno povezano z razvojem
telesne kulture v celjskem okraju.
Pred zadnjo vojno je službovala
na mestni osnovni šoli in gimna-
ziji, okupator pa jo je izgnal kot
zavedno Slovenko iz našega nie-
sta. Tudi v okupirani Ljubljani je
bila odpuščena iz službe, ker ni
hotela vzgajati mladine za itali-
janski GIL. Po osvoboditvi jo zo-
pet srečamo sredi ustvarjalnega
dela z mladino na celjsiki gimna-
ziji, I. in II. osnovni šoli, po upo-
kojitvi pa še na osnovni šola v
Storah in Rimskih Toplicah.
Na področju telesne vzgoje je
bila izreden strokovnjak. Njen
pouk je bil vselej poln vedrine,
razgiban in napreden. Sredstva
telesne vzgoje je vselej izkorišča-
la za krepitev zdravja mladine,
razvijanja ustvarjaLnih sposobno-
sti, svobodnega g;ibalnega izraža-
nja, oblikovanja značaja, razvija-
nju psihofizičnih lastnosti, na bo-
gatitev kulturnega življenja,
navajanju mladine na zdravo raz-
vedrilo in zabavo.
Nina Trdinova je imela bogat
prirojen čut in dar za ustvarjanje
razgibanih estetsko užitnih telo-
vadnih sestav, katere je občudo-
valo na tisoče Celjanov v zad-
njem četrtstoletju. Izredno plodna
je bila tudi kot pisateljica stro-
kovnih del telesne vzgoje. V knjiž-
nicah je na razpolago večje število
njenih bogatih praktičnih priroč-
nikov za pouk telesne vzgoje. Svo-
je bogato strokovno znanje je ne-
sebično razdajala tudi na različnih
tečajih za vzgojo prednjakov v
družbenih organizacijah in v uči-
teljskih tečajih. Vselej je bila
vedra, nasmejana in polna živ-
ljenjskega optimizma. S temi svo-
jimi lastnostmi je vselej prihajala
med mladino in kot bogato izo-
bražena ženska je vselej razdaja-
la svoje znanje in iz kušnje mlaj-
šim.
S svojim delom si je postavila
trajen spomenik, sedanja gene-
racija pa jo bo še dolga leta
ohraniia v spominu! K.j.
Delaven
mladinski aktiv
Mladinski aktiv v Kokarjah je
zelo aktiven. Svojo aktivnost pa
izraža predvsem v obliki kultur-
no-iprosvetne dejavnosti. Pred
kratkim so naštudirali igro »Ma-
ti« in z njo gostovali v Novi Štif-
ti, na Vranskem ter v Šmartnem
ob Dreti. Povsod iso imeli lep
obisk, zaslužek pa so namenili za
opremo 'Odrskih rekvizitov.
Važna seja
v drugi polovici tega meseca bo
v Slovenskih Konjicah zasedala
skupščina zavoda za socialno za-
varovanje, na kateri bodo obrav-
navali delovanje zavoda za pre-
teklo leto. Zavoljo podrobnejše
anlize in podatkov o nezgodah,
finančnih izdatkih in številnih
problemih iz tega področja bodo
na zasedanje povabili tudi več
predstavnikov iz gospodarskih or-
ganizacij.
Drugi iitlersekcijski
sestonek v Dobrni
Danes popoldne se bo v veliki
dvorani zdraviliškega doma v
Dobrni pričel drugi intersekcijski
sestanek ginekoloških sekcij Slo-
venskega 2dravniiskega di-uštva in
Zbora liječnika Hrvatske, ki ga
prireja ginekološka sekcija repu-
bliškega zdravniškega društva. Se-
stanka, ki bo potekal v obliki di-
skusije po tipu dirigiranega »ti-
resida« sestanka (strokovni raz-
govor ob ognjišču), se bo udele-
žilo skupno 165 ginekologov, med
njimi tudi ginekolosi iz Bosne in
Hercegovine, Beograda, Novega
Sada in Dalmaciije.
Kaikor je s tem v zvezi pojasnil
predstojnik ginekološkega oddel-
ka celjske Splošne bolnice dr. Ru-
dolf Cik, so za drugi intersekcij-
ski sestanek izbrali Dobrno pred-
vsem zato, da bi seznanili gine-
kologe z Vqiznostjo tega zdravili-
šča za ženske bolezni, saj je Dobr-
na največje balineoterapijsko sre-
dišče v Sloveniji. Istočasno pa da-
je organizacija tega sestanka prav
tu tudi priznanje dosežkom na-
še ginekologije, pri čemer je zla-
sti razveseljivo, da se ga bo ude-
ležilo od 13 kar 8 celjskih gineko-
logov.
Ko je govoirll o programu se-
stanka, na l-caterem bodo prvi dan
razpravljali o nastanku in začet-
nem raku na ženskih genitalijah,
je dr. Rudolf Cik med drugim
opozoril na velike uspehe, ki
jih je slovenska ginekologija pri
zdravljenju raka na genitalijah
dosegla v zadnjih nekaj letih.
Medtem ko so še 1954. leta ozdra-
viii komaj 38 odstotkov primerov,
so jih lani ozdravili že od 62 do
65 odstotkov, pri čemer zagotav-
lja skokovit razvoj te medicinske
panoge, da se bo v naslednjih pe-
tih letih ta odstotek povzpel celo
na okrog 95. Rak je ozdravljiv,
važno je samo to, da je pravo-
časno odkrit in zdravljen. V ta-
kih primerih so tudi operacije mi-
nimalne, saj lahko pacientke že
po petnajstih dneh zapustijo bol-
nišnico.
Tudi v celjskem okraju je bilo
zdravljenje raka na ženskih ge-
nitalijah še do 1958. leta prepušče-
no stihiji. Imeli smo komaj 2 gi-
nekologa, poleg tega pa je pre-
vladovalo kmečko in delavsko
prebivalstvo in žene praktično ni-
so imele možnosti priti do pregle-
dov. Že 1960. leta pa se je podoba
bistveno spremenila in to leto je
tudi nekakšen mejnik, ko so pri-
čeli prevladovati primeri raka
prvega stadija oziroma stadija nič.
Na drugem intersekcijskem se-
stanku v Dobrni, kjer nudi zdra-
vilišče tudi vse možnosti za zgod-
nje odkrivanje raka, bodo gineko-
logi govorili tudi še o tuberkulozi
ženskih genitalij in o prenošte-
nosti otrok ob primerih iz vsak-
danje prakse. Poseben razgovor
bo posvečen sterilizaciji žene in
moža, pri čemer so tudi v tem
zdravilišču zabeležili spodbudne
rezultate.
Strokovnemu delu sestanka pa
se bo v nedeljo pridružil še dru-
žabni del. Udeleženci si bodo med
med drugim ogledali Velenje, rim-
ske izkopanine v Šempetru in
ginekološko porodniški oddelek
Splošne bolnišnice v Celju.
Za to priložnost pa je Zdravilišče
Dobrna ob sodelovanju ginekološkega
oddelka izdalo tudi posebno brošuro,
ki bo seznanila goste iz drugih re-
publik o uspehih zdravljenja v na-
ravnem zdravilišču.
dhr
Izboljšati sindikalno dalo
Na nedavni seji občinskega ko-
miteja ZKS v Žalcu so razprav-
ljali p vlogi sindikalnih organiza-
cij in s tem v zvezi o nalogah ko-
munistov. Ugotovili so, da aktiv-
nost sindikalnih podružnic ni bi-
la v skladu z razvojem decentra-
lizacije in demokratizacije druž-
benega sistema. Vzrok za to je bil
predvsem v premajhni populari-
zaciji sindikalnih organizacij, de-
loma pa tudi v zapostavljanju
vloge, ki bi jo te morale imeti pri
reševanju določenih vprašanj zno-
traj gospodarskih organizacij in
ustanov.
Poglavitna hiba v delu sindika-
tov je bila zlasti v tem, da so se
ti ukvarjali s postranskimi vpra-
šanji, kakor z organizacijami po-
sameznih izletov, preskrbovanjem
članov z življenjskimi potrebšči-
nami, pobiranjem članarine in po-
dobnim, vtem ko so zapostavili
svojo osrednjo nalogo, ki je v
krepitvi delavskega upravljanja,
v oblikovanju napredne zavesti v
delovnih kolektivih, v boju proti
birokratskim tendencam v kakrš-
nikoli obliki, v gospodarjenju in
izpolnjevanju sistema delitve do-
hodka, kakor v vsestranski skrbi
za delovnega človeka.
V delu sindikatov je bilo tudi
precej nejasnosti, kar zadeva si-
stero, in metode, kako pristopiti k
reševanju družbeno političnih iu
gospodarsko važnih problemov.
Uveljavljala se je celo mentalite-
ta, po kateri je obravnavanje teh
problemov v okviru sindikatov
prezamudno in zîïoIj ponavljanje
stvari, zaradi česar delo sindikal-
nih podružnic ni bilo koordinira-
no in akcijsko enotno. Istočasno
so na seji ugotovili, da se je ne-
koliko zmanjšala tudi aktivnost
komunistov v dejavnosti sindika-
tov, da pa ponekod tudi ni bilo
dovolj močnih kadrov. Vse te sla-
bosti so hromile tudi delo občin-
skega sindikalnega sveta.
Ker pa m sedanje kakor bodo-
če naloge na področju gospodar-
stva kakor družbenih služb tako
zahtevne, da bo njih realizacija
možna le ot vsestranski mobili-
zaciji vseh delovnih ljudi, zlasti
pa delovanja Socialistične zvese
in še posebej sindikatov, je ob-
činski komite ZKS sprejel neka-
tere konkretne zaključke. Vsem
organizacijam Zveze komunistov
v podjetjih in ustanovah je pripo-
ročil, da napravijo analizo pro-
blemov svojih sindikalnih po-
družnic in proučijo vzrok njihove
nezadostne dejavnosti. Prav tako
bi bilo močneje angažirati zlasti
tiste komuniste, ki v sindikatih že
delujejo, hkrati pa poskrbeti za
ustrezne kadre tam, kjer ti niso
dovolj aktivni. Da bi zagotovili
boljšo vsebino in metode dela sin-
dikalnih organizacij, bodo prire-
dili 2a vodilne delavce poseben
seminar. Zlasti važno pa bo, da
bodo sindikati usmerili svojo de-
javnost v reševanje družbeno po-
litičnih in gospodarskih proble-
mov svojega področja, saj je kon-
čno prav v tem njihova oenovna
naloga.
ihr
Tečaj
za
kvalifikacijo
Kakih 15 delavcev pri konji-
škem gradbenem podjetju »KON-
GRAD« je te dni polagalo izpite
za kvalificirane delavce. Pred iz-
piti so imeli krajši tečaj, na kate-
rem so se seznanili s strokovnim
delom v svojem poklicu in z neka-
terimi splošnimi nalogami.
Krajši tečaj za priučene delav-
ke je priredilo tudi podjetje »KO-
RO« (konjiška konfekcija), ki ga
obisliuje 15 mladih deklet. Na tak
način si podjetje usposablja ka-
der za delo pri usnjeni in ostali
konfekcij.i. Razen usnjene kon-
fekcije delovnih oblek izdelujejo
v podjetju usnjene torbice. Za raz-
širitev proizvodnje jim primanj-
kuje strokovnega kadra, ki ga je
trenutno dokaj težko dobiti »pri-
čo pomanjkanja stanovanj.
Pogozdovanje v Lučah
Na pobočju pod Raduho je bilo
še pred dnevi živahno kot v
mravljišču. Skupina pionirjev iz
Luč je pod vodstvom štirih logar-
jev v dveh dneh posadila 8700
dvoletnih in 6200 štiriletnih sa-
dik-smrek in macesna; skupno
torej: 14.930 sadik in si tako pri-
služila okoli 100 tisoč dinarjev.
S tem denarjem si bodo iskupno
z mladinci uredili športno igri-
šče, ki ga v Lučah tako pogrešajo.
V okviru tedna mladosti pa so
priredili izlet v Koper. Ogledali
so. si znamenitosti Ljubljane in
postonjsko jamo.
Nevsakdanja zgodba
Nekje v našem okraju je
1962. leta živela družina, v
kateri so bili oče, mati in sin.
Oče je svoje življenje pustil
tako rekoč v rudniku; to, kar
mu je ostalo, je bila zavest,
da je svojo družino preživ-
ljal z garanjem, toda pošte-
no, ostalo pa mu je tudi še
nekaj drugega, namreč sili-
koza in pokojnina. Pokojni-
na, ki je bila visoka, vendar
vseeno ni mogla nadomesti-
ti zdravja. V glavnem —
družina je živela materialno
srečno življenje. Ker je bil
oče skrben oče, je bila nje-
gova skrb predvsem v tem,
da bi svojega sina spravil do
kruha in mu omogočil so-
lidno življenje.
Tako je sina poslal v šole
in sin je postal zdravnik.
Tedaj pa se je začelo.
Ker je namreč sin postal
zdravnik, je poprosil očeta,
da bi mu kupil avtomobil.
Oče, ki je dobil nekaj rente
tudi iz tujine, kjer je nekoč
delal v rudniku, je sinu
ustregel in mu kupil avto-
mobil. Sin je bil zadovoljen,
vendar ne dolgo. Ko je nam-
reč videl na cesti še druge
tipe avtomobilov, se mu je
uprlo, da bi se vozil s tem
avtomobilom. Stopil je pred
očeta in zahteval drugačen
avtomobil. Oče je seveda
zahtevo odklonil, pač v pre-
pričanju, da je dovolj dober
Volkswagen in da je denar
potreben še za kaj drugega
kakor za menjavanje avto-
mobilov.
Ta njegova zavrnitev pa je
povzročila ogenj v strehi.
Mati in sin sta bila ogorčena,
češ denar sploh ni njegov
(ki ga je zaslužil), in ker je
oče vztrajal pri svojem, sta
ga sin in mati fizično na-
padla, ga vrgla na posteljo,:,
pri čemer ga je sin-zdravnik ¡
pričel daviti. Posledice napa-
da so bile te, da je moral oče
na okrevanje.
Zgodba pa še s tem ni kon-
čana. Medtem ko sta mu po-
brala ves denar in mu na-
mesto ljubezni in nege poka-
zal brutalnost in zaničevanje,
je oče pred vprašanjem — kaj
storiti! Kaj storiti, da bi mo-
ralna iznakaženost lastne že-
ne in lastnega sina dobila
ustrezno plačilo! Morda se
bo odločil za pravo pot. In če
— mu bo s tem zadoščeno?
Ni žgoč že samo občutek, d«
ima ženo, ki bi ga morda ho-
tela spraviti s poti, in da ima
sina-zdravnika, ki bi si bil
skraj umazal roke z zloči-
nom? Kako bo zdravnik po-
magal tujim ljudem, če je bil
tako podel do lastnega očeta?
Je to sploh še človek, in ali
je takšne vrste človek sploh
Se lahko zdravnik?
oh
iz cesto gre
Verjemite, da bi težko našli
bolj jamaste cesto, kot je tista,
ki vodi od Šentjurja proti Šmar-
ju pni Jelšah. Tudi absoteljska ni
dosti boljša, čeprav si je zadnje
leto nekoliko opomogla, odkar po
njej ne drvijo več vojaška vozila
na gradbišča obsotedjskie železni-
ce, ki je že trdno dograjena. Ces-
tarji se trudijo, toda vozil je ved-
no več, ki sproti razmetujejo na-
grabi j en gramoz. Čeprav so bili
redki dnevi bolj topli, so vendar
cestarji pred prazniki ponekod
tako hiteli, da so se pošteno ozno-
jili in odlagali srajce. Cesto je
potrebno primerno usposobiti za
promet, ki je nenavadno v praz-
ničnih dneh najbolj gost.
»Vse je v najlepšem redu«, pra-
vi cestar Šket, »samo to me jezi,
ker dobivamo na cesto slabo ka-
menje, večkrat napol blato. Gra-
biš, vlačiš v jame, misliš, da je
dobro, toda že drugi dan je spet
jama, kot je bila. Najhujše na-
pravijo težki kamioni, ki jih je
zadnje čase vedno več tudi na
tej progi. To bi še rad dočakal,
da bi lepo cesto napravili ob Sot-
li. Tam od Štor se počasi premi-
kajo, tako da že dvomimo, če bo-
do letos kaj dosti napravili. Re-
čem Vam pa, za ta promet, ki se
zdaj razvija tod, je nujno potreb-
na boljša cesta. Prahu, tega se
naužijemo! Pa kaj bi pravil: dela
nam ne bo zmanjkalo,« se je na-
smejal in sunkovito potegnil z
grebljico.
»Mene pa to jezi«, je povedal
cestar Jože, »da moramo zdaj ho-
diti na cesitarske sestanke v Le-
sično. Od Podčetrtka v Lisično
preko Virštanja; tja pa ni druge
prometne zveze kot kolo ali noge.
Prej je bilo zame boljše, ko smo
hodili v Šmarje. Tja imamo av-
tobuse in vlake. Za vse nas od
Bistrice ob Sotli do Podčetrtka
je prometno primerneje Šmarje.«
Ni lahko cestar j evo delo na raz-
drapani cesti, koder se venomer
dviga prah in ni mogoče ukrotiti
kamenja, da bi ostalo trdno na
cesti. Z dneva v dan se trudijo.
Cel kilometer še mora zgrabiti,
sicer...
Vsekakor bo potrebno za ceste
več napraviti posebno na Smar-
skem, kjer so izredno slabe, a bi
bile nujno potrebne za gosix)dar-
stvo in turizem.
s
CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962
e
Odpravljanje slabosti
je pogoj
za uspeh
Pred dnevi je bil na pobudo občine Šentjur razgovor s
člani operativnega vodstva Kmetijskega kombinata Šentjur,
pri katerem so sodelovali vodje posameznih sektorjev upra-
ve in vodje posameznih poslovnih okolišev oziroma obratov.
Namen razgovora je bil predvsem, da bi pred pričetkom
glavnih kmetijskih del izmen jali stališča in izkušnje o orga-
nizaciji dela in problemih upravljanja na posameznih proiz-
vodnih področjih in da bi hk rati analizirali negativne pojave
in posamezne slabosti, ki se od časa do časa pojavljajo.
Med drugim so kritično anali-
zirali področje živinorejske pro-
izvodnje, zlasti relativno visoke
proizvodne cene prirastka živine
in proizvodnje mleka v 1961. letu,
kar je bistveno vplivalo, da so
zaključni računi nezadovoljivi,
tako pri kmetijskem obratu na
Slomu kot na obratu Planina. Ne-
dvomno je na tako stanje vpli-
vala vrsta objektivnih momen-
tov, med katere sodi tudi nepra-
Točasna oddaja že depilane živi-
ne (kot rezultat slabosti tržnega
mehanizma), dalje nezadostna
lastna proizvodnja krnjnih rast-
lin in podobno. Prav tako pa je
del krivde tudi na področju от-
çanizacije dela, pomanjkljivostih
T izvajanju stimulativnega na-
grajevanja po učinku in podob-
no.
Udeleženci so dalje analizirali
obširno problematiko proizvod-
»ih odnosov in sodelovanja z za-
sebnimi proizvajalci in ugotav-
ljali, da niso bile izrabljene vse
objektivne možnosti za krepitev
takega sodelovanja ob oboje-
stranskem materialnem interesu
v cilju povečanja tržne proiz-
vodnje.
Da bi uspešno izvedli letošnji
proizvodni program kombinata
zlasti v pogledu živinoreje in de-
loma tudi predelave, so se spora-
zumeli o tem, da bo potrebno
vključevati v oblike proizvodne-
ga sodelovanja v večji meri tudi
netržno proizvodnjo, predvsem
tisto, ki lahko zagotavlja upora-
bo ali predelavo v obratih kom-
binata, kar velja predvsem za
krmilne rastline, določene vrste
žit za močna krmila, poleg tega
pa tudi pogodbeno pitanje živi-
ne. Slednje celo ob pogoju, da
tako mlado pitovno živino pre-
skrbi kombinat sam in da celo-
ten prirastek pripada proizvajal-
cu po vnaprej določenih cenah,
ki so izrecno stimulativne. Sploh
je prišlo do izraza načelo, da je
primerno sklepati pogodbe o so-
delovanju z jasno postavljenimi
ekonomskimi merili, z dovolj
utrjeno udeležbo obeh partner-
jev, s prevzemom obojestranskih
jamstev za pravočasno izvajanje
pogodbenih nalog in seveda tudi
z vnaprej določenim časovnim
razporedom plasmana pogodbe-
nih proizvodov. Namen takih
konkretno določenih oblik sode-
lovanja je predvsem v tem, da se
poveča brezpogojna odgovornost
kadra v komibinatu pri izvajanju
pogodbenih nalog, hkrati pa, da
ima proizvajalec jasno perspek-
tivo o delovnem programu pa tu-
di odgovornost, ki jo nosi s pre-
vzemom pogodbenih obveznosti
do družbe.
Udeleženci razgovora so anali-
zirali tudi delovanje veterinar-
ske službe, ki je prešla v okvir
kombinata, pa tudi o trenutnih
nalogah s področja kmetijsko
posjpeševalnih in zaščitnih akcij
v sadjarstvu in jagodičevju, da
se v čim večji meri hitro izvršijo
dela, ki so zastala zaradi nepri-
mernih vremenskih prilik v le-
tošnji spomladi. Poleg ostalih
vprašanj je bilo precej govora
tudi o izpolnjevanju plana bla-
govne proizvodnje v gozdarstvu,
pri čemer je bilo ugotovljeno,
da je sipravilo gozdnih sortimen-
tov v znatnem zaostanku prav
zaradi slabega vremena in da so
bili ukrepi za povečanje odkupa
glavnih gozdnih sortimentov,
predvsem iglavcev nujno potreb-
ni, vendar že nekoliko pozni.
Ta razgovor je skratka dal
vrsto zaključkov, ki bodo korist-
ni za uspešno izvajanje opera-
tivnih nalog v kmetijstvu, ki bo-
do letos toliko odgovornejše spri-
čo zastoja v nekaterih delih.
J. P.
V
Se o
kisli vodi
Zadnjič smo pisali, kako velik
pribitek na kislo vodo je dajalo
«narsko gostišče. Upravnik nali-
valnice v Rogaški Slatini tovariš
Đuro Tatalović je povedal še to:
»Tovariši, zadnjič ste se zmotili!
Mi ne prodajamo kisle vode po
29 din gostiščem in trgovinam, kot
ste pisali, temveč po 25 din. Ce k
temu prištejemo prevozne stroške
po 2 din, dobijo trgovska odnosno
gostinska podjetja kislo vodo v
klet po 27 din. Cena za potrošni-
ke po 77 din vsekakor ni primer-
na. Povem vam pa še to, da so
steklenice s pločevinastimi po-
krovčki pravilno zaprte, kot so to
steklenice za pivo. Pri odpiranju
ne more priti do takega izpada,
kakor trdijo v šmarskem gostišču.
Dajte mi petdeset steklenic, vse
bom odprl, a se ne bo niti ena
•dkrhnila, to zagotavljam.« Tako
je torej! Kisla voda za potrošnike
pa je od 45 din do 92 din. Da, v ne-
katerih celjskih gostiščih postre-
žejo kislo vodo po 92 din! Marža
8 postrežnino: več kot 293 %! Kaj
je to? Morala, toda kakšna? Ko-
mentar ni potreben! s.
Več prizadevnosti
Zadnjo sejo občinskega komite-
ja Zveze komunistov Mozirje so
posvetili analizi letnih konferenc
osnovnih organizacij ZK in aktu-
alnim družbenim in gospodarskim
problemom v občini.
Ugotovili so, da je bil vsebin-
ski potek letnih konferenc ZK v
duhu napotkov III. plenuma CK
ZKJ, ki so postavili člane ZK
pred nove odgovorne naloge,
predvsem glede oblik in metod
dela.
Poročila vodstev so bila zelo
kritična, razprave živahne in kon-
struktivne. V svoje programe so
komunisti vnesli predvsem sklepe
o tem, da bodo v okviru organi-
zacij globlje in uspešneje prouče-
vali idejne napotke Zveze komu-
nistov, da bodo sleherno politično
akcijo analizirali in pripravljali
skozi prizmo napotkov III. ple-
numa.
Na seji so upozorili tudi na šte-
vilne slabosti osnovnih organiza-
cij. Tako so le-te premalo storile
pri kadrovanju novih članov. V
letu 1961 so sprejeli v ZK le 25
novih članov, kar je vsekakor pre-
malo. Šest osnovnih organizacij je
takih, ki niso sprejele niti enega
novega člana. V ZK je tudi vse
premalo žena. To še posebej velja
za industrijo, kjer je le 17 žensk,
ki so članice ZK. Tudi kaznoval-
na politika ni bila najboljša. Lani
je bila izrečena le ena vzgojna
kazen, štiri člane pa so izključili
iz ZK.
Poudarili so tudi, da so osnovne
organizacije premalo storile za
hitrejšo socializacijo vasi. Vse
preveč so to prepuščale kmetijski
zadrugi. Na seji so sklenili, da bo
treba v prihodnje zahtevati od os-
novnih organizacij ZK več kot do-
slej. Zlasti bodo zaostrili osebno
odgovornost posameznih komuni-
stov.
Ko so govorili o družbenih in
gospodarskih problemih v občini,
so analizirali nekatere negativne
pojave, ki so jih člani Zveze ko-
munistov opisali na nedavnih se-
stankih osnovnih organizacij. Gre
za primere slabega gospodarjenja
v nekaterih gospodarskih organi-
zacijah, za primere praktioizma in
podobne napake. Tudi delitev či-
stega in osebnega dohodka bo tre-
ba ponekod popraviti. Poudarili
so, da morajo osnovne organiza-
cije ZK nuditi občinski komisiji
za izvajanje predpisov o delitvi
čistega dohodka gospodarskih or-
ganizacij in zavodov vso pomoč.
Veliko so govorili tudi o izvozu
lesa. Lesna industrija Nazarje, ki
je največje podjetje v občini, bo
letos izvozila 22 tisoč m' rezane-
ga lesa ali 4 krat več kot lani. V
Slovenskem merilu pomeni to več
kot deset odstotkov vsega izvoza
rezanega lesa. Da bo plan izvoza
pravočasno dosežen, se postavlja
pred vse odgovorne činitelje v
občini velika odgovornost, zlasti
pred tiste, ki so dolžni podjetje
pravočasno oskrbeti s hlodovino.
Poudarili so, da je treba s pose-
kom lesa kar najbolj E>ohiteti.
Ob vsem tem pa so še posebej
poudarili, da prihajamo v procesu
našega socialističnega razvoja v
stopnjo, ki zahteva od članov ZK
veliko več poglobljenega dela, več
čuta odgovornosti in poznavanja
trenutnih razmer in razvojnih za-
konitosti, -er
27. maja
v Kumrovec
Iz šoštanjske občine se bo sve-
čanosti v Kumrovcu, Titovem
rojstnem kraju, udeležilo okrog
300 ljudi. Najmočneje bodo zasto-
pane vrste Počitniške zveze, kar
pa ni slučaj, saj je le-ta doslej v
svojem delu žela najlepše uspehe
v celjskem okraju. Njim pa se bo-
do pridružili tudi mladi harmo-
nikarji-harmonikarski zbor Glas-
bene šole Velenje — pod vod-
stvom tov. Planka.
Nova mostova čez Dreto
Pred dnevi so začeli z gradnjo
novega mostu čez Dreto v Nazar-
jah, tudi v Kokarjah bo Dreta do-
bila nov most, tako je v razgovo-
ru poudaril šef krajevnega urada
Nazarje Milan Kopitar.
Široko nasmejan, poln tistega
mladostnega navdušenja, ki je ta-
ko značilno za naše ljudi, je spre-
govoril o ljudeh s svojega ob-
močja.
— Naš krajevni urad zajema
trinajst naselij, ki so večinoma
oddaljena tudi po uro in več od
urada. Najbolj oddaljen je vse-
kakor Rovt, raztresen po hribu
nad Šmartnim ob Dreti. Po dve-
urni hoji pride državljan iz Rov-
ta k nam po svoj prvi nasvet. S
prehodom pristojnosti z okraja
na občino in z občine na urad,
dobiva krajevni urad čedalje več-
jo veljavo. Ta pa se bo z novo
ustavo še podvojila. Tako potrka
pri nas prav vsak in vsakomur
skušamo ustreči ...
Želja vseh prebivavcev z našega
območja pa je: gradnja vodovoda.
Zbor volivcev jo je močno pod-
krepil in bo bržkone našla svojo
uresničitev v akciji prostovoljnega
dela; zanjo je namreč po terenu
precej zanimanja in prve prijave
že sprejemajo krajevni odbori
SZDL.
M. M.
PIONIRJI so RAZVILI SVOJ
PRAPOR
20. maj je bil za pionirje v Laškem
pomemben. Razvili so svoj prapor in
s skrbno pripravljeno akademijo po-
častili 25. maj — dan mladosti. Pro-
gram je bil pester. Odvijal se je ne-
vsiljivo in občinstvo ga je z odobra-
vanjem spremljalo. Nastopali so po-
samezni pionirji od prvega do osmega
razreda. V pozdravnem govoru se je
pionir petega razreda zahvalil vsem
podjetjem, ki so nudila šoli pomoč.
S skrbno pripravljenimi točkami so
pionirji dokazali, da se zavedajo svo-
jih nalog in da čutijo, koliko pomeni
zanje ta praznik. Peli so, rajali, telo-
vadili in deklamirali. Pionirji sedmih
razredov so prikazali odlomek iz Pre-
žihovih Samorastnikov. Pionirski pev-
ski zbor višjih razredov je zapel več
pesmi.
Pravo doživetje pa je bilo, ko je
predsednik šolskega odbora ing. Ma-
tija Pelko ob pesmi pionirskega pev-
skega zbora razvijal prapor. Izročil ga
je pionirju, ki mu je obljubil, da ga
bodo pionirji znali ohraniti.
M. T.
Taktične
vaje
Člani organizacije UROP v ko-
njiški občini bodo v teku tega me-
seca v posameznih krajih izvršili
več taktičnih vaj na terenu. Vaje
bodo ocenjevale posebne komisije,
ki jih bodo postavili odbori UROP
v Slovenskih Konjicah, Zrečah,
Vitanju in v Ločah.
Tudi v manjših občinskih središčih skrbijo za lepo podobo svojega
kraja. Fotografijo smo posneli v Slovenskih Konjicah.
Za novoizvoljene
člane DS
Občinski sindikalni svet Šo-
štanj je dal pobudo, da bodo še
v maju priredili uvodne seminar-
je za vse člane novoizvoljenili
delavskih svetov in upravnih od-
borov. Seminarji bodo v vseh go-
spodarskih organizacijah šoštanj-
ske občine. Razpravljali bodo
predvsem o vlogi proizvajavca in
upravljavca v gospodarski orga-
nizaciji, o njegovih pravicah in
dolžnostih, o vlogi samoupravlja-
nja, o vlogi sindikatov in Zveze
komunistov. Na teh seminarjih se
bodo tudi spanali o novih inštru-
mentih, ki bodo v veliko pomoč
rasti samoupravnih organov.
^ik
Ne le skrb
sindikatov
Pred dnevi je občinski odbor
SZDL v Šoštanju razpravljal s
predsedniki in sekretarji krajev-
nih odborov SZDL o realizaciji
planskih nalog industrije v obči-
ni za I. tromesečje. Ugotovitve, da
so planske naloge ustvarjene le s
96,6 odstotki, so bile podlaga ži-
vahni razpravi, posebej za tiste
gospodarske organizacije, ki pla-
na niso dosegle, kot so: Tovarna
gospodinjske opreme »Gorenje«,
obrat Rudnika lignita »EFE« in
Tovarna usnja v Šoštanju.
V zvezi s temi vprašanji bosta
odbora krajevnih organizacij So-
cialistične zveze v Šoštanju in Ve-
lenju sklicala širše sestanke s
članstvom.
-ik
CIM MANJ -
TEMVEČ!
Včasih je težko pripovedo-
vati zgodbe. Ce pripovedu-
jem resnico, jih ljudje ne
verjamejo, ker v njih manj-
ka tiste razumsike verjetno-
sti. Pa verjemite, tudi resni-
ca je dostikrat neverjetna
in skregana z logiko! O tem
sem se prepričal oni dan," ko
sem postopal tam blizu iz-
vira muhave Sotle.
»Veš, letos nam bo še šlo«,
je pripovedoval Tine, »Ne
razumem ravno vsega, toda
plačo imam v redu. Vidiš,
zdaj sem dobil poleg dogo-
vorjene še poldrugo zraven.
Tako smo dobili vsi. Dobi-
ček, veš? Samo to mi ne gre
v glavo, da imamo v podjet-
ju zgubo. Veš, Miha, zguba
raste, naši dohodki pa tudi.«
»Ali si pijan?« se je za-
čudil Miha. »Na čigav račun
si ga pa srknil? Nedvomno
na račun podjetja, kaj? Ta-
ke mi ne boš pravil: čim
manj ibi imeli, tem več bi do-
bili! Si zmešan?«
>Se kapljice ga danes ni-
sem srknil! To je res! Ura-
dno povedano: izplačali so
nam 150 odstotkov nad do-
ločenimi prejemki. Finančni
inšpektor pa je izkazal na
drugi strani 708.000 din izgu-
be. Ali ni to potem tako:
čimbolj dol. tembolj gor! Pa
še drugo: sklade imamo čisto
prazne! Tam bi moralo biti
vsaj 1,800.000 din, pa ni nič.
Ce bi to skupaj pogledal,
veš, bi imeli preko 2 milijo-
na izgube.« je resno pripo-
vedoval Tine. »Pa kako ne
bi?« Poglej, to je najbolj go-
spodarsko! Šefica je odpo-
tovala v Zagreb, kjer je za
nas kupila solato in ribe! Fi-
no je to, ti ne veš! Solatka,
sol, olje, kis in ribica, tako-
le: cmok! To je rajsko, veš!
Prinesla je tega za polnih
2100 din. Poceni: pa vsi smo
se najedli! Seveda, podjetje
ji je plačalo potne stroške
in dnevnico, kar je zneslo
samo 1390 din. Ali to ni go-
spodarsko?«
»Oprosti, Tine, ti si danes
malo tako postrani, ne? Saj
mi ne zameriš: prespi se. pa
mi jutri še enkrat povej!«
Miha se je obrnil in naglo
odhitel.
»Haha! Haha!« se je kro-
hotal Tine, da so mu počasi
solze drsele po licu. »Si ga
videl: še verjeti noče! Pa je
tako! Vprašajte tovariša in-
špektorja, no, ali pa gospoda
inšpektorja, kot pravi šefi-
ca!«
Nisem se mogel smejati.
Neverjetna zgodba, kisla,
kaj ne? Cim manj imam,
tem več imam! Da bi človek
ponorel!
Sotelski
Tiho je ob Sotli
Rečica Sotla se zvija po ilovici
počasi proti Savi. Struga je bila
vedno poraščena ob robovih z
vrb jem in jelševjem. Ob novi že-
lezniški progi so jo na mnogih
krajih zravnali, toda povsem u-
krotili še ne. Danes ponekod plit-
va voda brzi preko proda, pone-
kod pa se počasi zvrtinči v lija-
kast tolmun, ki je precej globok.
S slovenske strani se zlivajo v
Sotlo na območju šmarske občine
še Mestinščica s Tinščico, Olimš-
^ica. Buča in Bistrica. To je po-
^odje, kjer živi ribiška družina
*SOTLA«, ki ima svoj sedež v
Podčetrtku.
»Pred osmimi leti smo ustano-
vili naše ribiško društvo«, je ve-
selo povzel tajnik Peter COH.
*Najprej nas je bilo samo 29, ki
smo vzljubili tihoto ob Sotli. No,
Pa ni tako mirno, kot bi si kdo
j^islil! Človek preži, opazuje, kot
^1 bil detektiv. V vsem je pose-
ben čar, ki ga imamo ribiči radi.
^anes nas je že 71. Imamo pa še
"^adinsko sekcijo z 22 člani, ki
Je zeio prizadevna, saj so jo uvr-
^■^li med najboljše v Sloveniji.«
Na sliki: Predsednik ribiškega društva »Sotla« v Podčetrtku Bojan
Albreht (src lina), tajnik Peter Coh (desno) in predsednik mla-
dinske sekcije Bojan Albreht ml.
V očeh se je pK)blisnila iskrica po-
nosa. Kako se ne bi! Ribiška dru-
žina »Sotla« slovi po vsakoletnih
ribiških tekmovanjih, ki jih prire-
ja na Imenskem polju. Tudi letos
bo tako: v jimiju bo družinsko
tekmovanje, konec avgusta pa
meddružinsko za ribiški pokal.
»Med prvimi ribiškimi društvi bo-
mo letos, ki upamo, da bomo raz-
vili svoj prapor«, je poudaril to-
variš Coh. Zeleno polje s plavajo-
čim sulcem: to je znamenje ribi-
čev. »Prizadevamo si, da bi ure-
dili enoten ribiški režim na obeh
bregovih Sotle in marca smo se v
Kumrovcu s hrvaškimi predstav-
niki o tem sporazumeli. To je po-
trebno, ker le s sodelovanjem bo-
mo uspeli. Veste, v Bistrico in
Tinščico smo vložili 4000 krapov
in 4500 postrvi. Imamo pa že svoj
ribnik blizu Rogaške Slatine, ki
meri cel hektar. Tu bomo jeseni
dali prve ribe na trg.« Da, ribnik
je delo ribičev. Ni jih veliko, za-
to je prispevek s prostovoljnim
delom v vrednosti 400.000 din še
bolj dragocen. Nekje v prihodno-
sti nameravajo še večji ribnik na-
praviti pri Podčetrtku, toda to je
zaenkrat samo še lep sen, ki pa
bi ga bilo vredno izpolniti.
»O, tudi težav nam ne zmanjka!
Vidite, steklarna »Straža« ki do-
sti nesnage odplakuje v Sotlo, no-
če plačevati odškodnine, kot to
predvidevajo predpisi. In prav za-
radi njihove odplake imam.o gor-
nji  del  Sotle  mrtev.  Nekoliko
boljše je s steklarno v Rogaški
Slatini, ki nam je doslej plačeva-
la pogodbeno odškodnino. Pri nas
je podobno kot drugje: sredstev
imamo premalo! Drugače bi še
marsikaj napravili. Da, za ribnik
pri Podčetrtku bi potrebovali 10
milijonov, toda ...« nasmehnil se
je, kot bi p>ovedal dobro šalo.
»Osem let dela je za nami« je
dejal Janko Strahovnik, ki je do
nedavnega predsedoval društvu.
»Lovec in Ribič sem: oboje mi je
pri srcu. Ce niste ribič, obsotelj-
ske lepote ne poznate. Sotla ni ti-
ha, mirna, kot je videti. V njej in
okoli je življenje s pisanimi zgod-
bami: boj, ljubezen, smrt, vse se
prepleta v življenju rib in drugih
bitij. Verjemite, nisem ribič za-
radi plena, temveč zaradi oddiha
in razvedrila in lepote, ki jo ri-
bolov nudi.« Tako je poudaril to-
variš Strahovnik, ki je pravkar
sprejel Red za ribiške zasluge III.
stopnje. In podobnih misli je tu-
di tovariš Bojan Albreht, sedanji
predsednik, ki je prejel enak red.
Skoda, da ga nismo srečali! To
sta prva odlikovanca! »Biti ribič
je lepo! Tihota ob reki, lovske
ukane, opazovanje: to je opoj, ki
ribiča prevzame, da se ne iztrga
vec!« Тако so Jej ali. PcrTkv^imo!
S. ,
o
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 20. — 25. maja 1962
S TISKOVNE KONFERENCE O VERIFIKACIJI STROKOVNIH   IZOBRAŽEVALNIH USTANOV
Штт izobražefaiie ва prf Itiniíd
Kot uvod v javno razpravo o
verifikaciji strukovnih izoibraže-
valiiih ustanov, ki naj bi bila za-
ključena do konca junija letos,
je ibila prc^c^kli četrtek na se-
kretariatu Izvršncjfa sveta za in-
formacije^ tiskovna konferenca,
na kateri je- predsednik sveta
LRS za strokovno izobraževanje
Miran Košmelj seznanil novinar-
je z nekaterimi osnovnimi pro-
blemi.
Da l)i prilagodili sistem slro-
kovnc>gu izobraževanja na.šini
dru/vhenim potrebam, je repuibli-
ški svet za strdkoA^io izobraževa-
nje izdelal okvirni osnutek, s ka-
terim naj bi uredili strokovno iz-
obraževanje tako, da :l)i bile po-
samezne šole zaključene šole, ne
pa zgolj nekakšne pripravijalke
za nadaljnje izobraževanje. Po
tem osnutku bi bilo reorganizira-
ti dosedanje vajenske in indu-
strijske šole v poklicne šole, ki
bi dijake izobraževale za poklice
širokega profila, vtem Ico bi od
njih istočasno ločili vse speciali-
zacije posameznih poklicev, ki
sodijo dejansko izobraževalne
centre gospodarskih organizacij.
Gre namreč za to. da te speciali-
zacije ne bodo potrc^bovale druž-
hoiK) priznano vol rave, ka'kršne
no potrc^bujojo niti poisamozna
znanja, ki so sircar za onravlja-
nje določenih dol potrebna, ki
pa se iih je mosročo tudi priučiti
v samih pod jot iih ali gosoodar-
skili organizaciiali. Drugače ie
seveda s ooklioi širšegn profila,
ki iihiborlo vzgaialo ooklicne šo-
lo in za katero l>o družbena ve-
ljavnost vsekakor potrebna.
S tem v zvezi jo republiški svei
za strokovno izobraževanje iz-
delal tudi osnutek navodila o mi-
nimalnih pogojih, ki jih ibodo
morale izpolnjevati poklicne šole,
kakor tudi navodila za verifika-
cijo vzgojno izobraževalnih de-
javnosti. Po ieh navodilih bo
družbeno priznano samo tisto
.strokovno izobraževanje, ki bo
izpolnjevalo zahtevne predpise o
verifikaciji. Pri tem velja pouda-
riti, da temeljijo navodila na re-
soluciji o izobraževanju strokov-
nih kadrov, iki dopušča najširšo
svobodo pri ustanavljanju stro-
kovno izobraževalnih iistanov,
pri določanju izobraževalne vse-
l)ino in pri izbiranju organizacij-
skih oblik izobraževanja. Vendar
ta svoboda no velja za tiste usta-
novcï. ki želijo za svojo izobra-
ževalno dejavnost družbeno pri-
znanje. V takih primerih morajo
te Uistanove vsklaciiti svojo de-
javnost z interesi družbe, ki jih
v obliki minimalnih zahtev po-
stavlja pristojni republiški organ.
Instrument za ugotavljanje ta'ke
vsklajenosti pa je akt o verifi-
kaciji. Verifikacija daje hkrati
družbeno priznanje samo dolo-
čeni vrsti strokovne izobrazibe.
ne pa kakršnikoli izobrazbi, pri
čemer se dejavnost, ki jo posa-
mezne ustanove lahko verificira-
jo, nanaša samo na tisto dejav-
nost, ki je potrebna za izobraže-
vanje takih profilov, kakršne naj
dajejo poklicne in njim ustrezne
strokovne šole za gospodarstvo in
družbeno službo. Po osnutku
splošnih navodil ne bo mogoče
verificirati zlasti izobraževalno
dejavnost šolskih centrov, ki iz-
obražujejo različne vrste kadrov
s priučovanjem. seminarji, teča-
ji in podobnim.
Koncept osnutkov navodil za
verifikacijo, kakor navodil o mi-
nimalnih zahtevah za poklicne
šole. je dal svet LRS za strokovno
izobraževanje v javno razpravo,
in je ob tej priložnosti izdal tudi
posebno brošuro, ki jo je v 15 ti-
soč izvodih razposlal gos,podar-
skim, družbenim in političnim
o r ga n i z aoi j a m, izob r aiž o v a 1 n i tn
ustanovam in drugim. V brošuri
je ipoleg navodil za izdelavo ipro-
filov za poklice, ki jih bodo iz-
obraževali v poklicnih šolah, še
odprto pismo o .problemih stro-
kovnega izobraževanja in uspo-
sabljanja v LRS. naslovljeno na
samoupravno organe v gospodar-
skih organizacijah, ustanovah in
družbenih službah, na ig^ospodar-
skc izboriiice ter strokovna zdru-
ženja in društva v LRS. Repu-
bliški svet za strokovno izobra-
ževanje smatra, da je koncept
predloženih osnutkov tak, da bi-
stveno iposega v dosedanji sistem
formalnih (kvalifikacij kakor tudi
v vajenski sistem v smislu uoin-
koviteljše skrbi za kadre tako v
izcybrazevalnih ustanovah kakor
v gospodarskih organizacijah,
zaradi česar je istočasno mnenja,
da morajo v razpravi sodelovati
vsi za to zainteresirani činitelji,
ker bo le na osnovi najširše raz-
prave mogoče sprejeti dokončni
koncept in dokončne formulacije.
Pismo pa naj bi tudi vspodbudilo
samoupravne organe omenjenih
organizacij k intenzivnejšemu
razvijanju tistih oblik izobraže-
vanja strotkovnih kadrov, ki pa-
dajo v prisiojnost gospodarskih
organizacij in ustanov družbenih
služb in ki jih je potrebno zato
povezati v celoten izobraževalni
sistem. dhr
Štirje koncertanti
Pred dnevi je celjsko občinstvo
pozdravilo nastop mladih pedago-
gov celjske glasbene šole.
Koncert brez zvenečih imen, ki
je sprva mikal le zaradi pestrega
programa, obsegajočega kar tri
inštrumente, namreč flavto, kla-
rinet in klavir, je presenetljivo
ogrel občinstvo, ki je koncertante
pričelo nagrajevati z gromkimi
aplavzi in jih po večkrat vabilo
na oder.
Nastopajoči so se dobro pripra-
vili in se tudi častno odrezali. Ta-
ko je pianistka iVIajda Fischer je-
va (IV. letnik akademije) z izved-
bo Bacha, ter Liszta in Debussy j a
pokazala, da pripada trdni šoli
prof. Janka Ravnika. Klarinetist
Franc Zuipanc (I. letnik akedemi-
je) je očaral s sladostrastno,
omamo, zvočno barvitostjo. Brez
tehničnih spodrsljajev je izvajal
zares težke skladbe in bi mu člo-
vek želel le to, da dobi v roke
boljši inštrument, ki mu bo lahko
zaupal svoj muzikalni tempera-
ment. Igra flavte je zares redek
pojav v naši koncertni dvorani in
sreča je, da nam jo je posredoval
tako talentiran glasbenik, kot je
Silvo Sopotnik (II. letnik akade- ,
mije). Ta je razvil s svojem mu-
ziciranju tako izrazno moč in ten-
kočutnost, da bi bila njegova igra [
v čast itudi kakemu diplomirane-
mu alkademiku. Skladbe, ki iso '
efektne za občinstvo, hkrati pa
vsebujejo resnično lepe glasbene
misili in obsegajo nemara ves teh-
nični register tega inštrumenta, je
Sopotnik razvijal živahno in s
čvrsto notranjo logiko, ki priča o
temeljiti, svetovljansko nadahnje-
ni šoli profesorja Borisa Campe.
Kot klavirski spremljevalec kla-
rineta in flavte.se je izvrstno iz-
kazal prof. Valter Ratej (diplo-
miral v šoli Janka Ravnika). Na-
pravil je vtis širokopoteznoisti, a
je hkrati tanko proporcioniral
zvok klavirja s solistove igro, ter
je solistoma lepo pripomogel do
uspeha.
Vlado Modic
KU ITU RA
PROSVETÀ
Ob koncu sezone
Letošnja izobraževalna sezona
se bliža koncu. Lepo vreme že
vpliva na ljudi, da le s težavo še
zdržijo v šolskih klopeh. Večerna
ekonomska šola se pripravlja na
kolokvije. Odvija se zadnji se-
minar za mlade komuniste. Mla-
dinske politične šole prav tako
končujejo svoje delo. Do konca
sezone bodo imeli novi delavski
sveti še kratek seminar družbeno-
ekonomske vsebine. Administra-
tivno osebje goispodarskih organi-
zacij bo prav tako obiskovalo še
tečaj slovenskega jezika, kjer se
bodo spoznali z novim sloven-
skim, pravopisom.
Statistični podatki, ki jih je do
sedaj zbrala velenjska DU o ak-
tivnosti v zadnji sezoni, pa kažejo
kar lepe uspehe. DU je v tej se-  .
zoni razvila še mnogo več inten-  :
zivnih oblik izobraževanja, saj je ]
organizirala kar 60 seminarjev,  ]
tečajev in šol z nad 2000 obisko-  :
vaici. Najmočnejšo skupino pred-
stavljajo družbeno-ekonomski se-
minarji, ki jih je bilo 33 (lana sa- -
mo 17) s skoro 1500 slušatelji (la-
ni 548). Tako je letos bilo trikrat ;
več proizvajavcev in upravljavcev i
v seminarjih kot lansko leto.
Poleg omenjenih seminairjev je
DU organizirala še strokovne te- j
čaje za knjigovodje, razne tečaje ]
za pridobitev kvalifikacije za bor- :
ce NOB, tečaje za gradbince itd. .
Posebno so se razvile »šole za živ- :
ljenje« in »šole za starše«. Zani--^
miva je ugotovitev, da so »šole za '
življenje« pognale mnogo čvrstej-
še korenine v obrobnih krajih na-
še komune kot na primer v To- '
polšici in Šmartnem ob Paki, da
pa še vedno šepa jo v Velenju in
Šoštanju. Podobno je tudi s šola- \
mi za starše.
V dejavnost DU štejemo tudi ;
organizacijo raznih polijtičnih in -
poljudnoznanstvenih predavanj v í
okoliških krajih in v mestih. Ta ;
predavanja, ki jih je bilo v sezo-
ni nekaj nad 50 z 200 poslušalci, '
so pri DU naročili občinski odbor ;
SZDL in ZROP.
V »mrtvi« isezoni, ki bo kmalu j
nastopila, bo v upravi DU največ ;
dela, ker bo nujno analizirati do- \
sedanje uspehe in planirati novo I
sezono, ki bo brez dvoma še bolj ;
dinamična od minule. Mnogi pre- i
davatelji in funkcionarji DU pa
bodo čez poletje šli na razne se- :
minarje in posvetovanja, kjer se i
bodo oborožili z znanjem za pri- \
hodnjo sezono po organizacijski ■
in vsebinski plati.
S polic
Študijske knjižnice
CuviUier A.: Uvod u sociologiju. Sa- ,
rajeve 1959. S. 22494.
Deborin A. M.: Uvod u filozofiju j
dijalelttičkog materijalizma. Sarajevo
1960. S. 22Ç03.
Juhart J.:  Civilno procesno  pravp
FLR Jugoslavije. Ljubljana 1961.
S. 22576. i
Karakašević В.: Priručnik za preven- ;
tivnu medicinu. Beograd-Zagreb 1960. i
S. 22453. i
Knjižni  godišnjak.  Zagreb 1961.  S.
C 8. '
Oxford Junior Encyclopaedia. I-XIII.
London 1957-1960. S. C 6.
Privredni leksikon. Zagreb 1961.
S. C 1.
Scheler M.: Položaj čovjeka u koz-
mosu. — Čovjek i povijest. Sarajevo'
I960. S. 22499.
Smelser M.: American History at a
Glance.  New York 1958.  S. 22433/245.
Solov'eva G. I.: Igry, zanjatija i j
progulki na detskoj ploščadke. 3. izd. '
Moskva 1960. S. 22410.
Slajpah M.: Ljudske knjižnice. Ljub-
ljana 1961. S. 22475.
Vidović 2.: Meštrović i savremeni j
sukob skulptora s arhitektom. Sara- ;
jevo 1961. S. 22498.
Troj  F.:  Psihologija  deteta.  3.  izd. 1
Beograd 1960. S. 22362. :
Vatovec F.: Slovenski časnik. I. Ma-,
ribor 1961. S. 22466.
Renner P.: Umijeće tipografije. 3. izd.i
Beograd 1960. S. 22421. ',
Stewart J. A.: Ceramics for AU. New |
York 1958. S. 22433/232. •
Tepina P. — V. Jovanovié: Osnovi pri-;
Jemne radiotehnike. 2. izd. Beoerađ;
1960. S. 22432.
Učiieljiščniki
v mišolovki
Pa ne, da hi se bili celj-
ski učiteljiščniki ujeli v mi-
šolovko? Pravzaprav so se.
Samo — stvar je v tem, da
to ni tista mišolovka, ki lo-
vi miši. Ne. Opraviti imamo
z Mišolovko, ki jo je v kri-
minalno dramatiko posta-
vila po vsem svetu znana
angleška pisateljica Aghat-
ha Christie, in ki so je v
ponedeljek na deske Delav-
skega odra postavili dijaki
celjskega učiteljišča.
Mišolovka ali Mišja past
sicer ni umetniška stvari-
tev, celo ni niti stvaritev, je
pa v njej vendarle nekaj,
kar opravičuje prodoren us-
peh, ki ga je doživela v svo-
ji domovini. A kaj je tisto?
Kriminalna nota, toda nota
s posebnim prizvokom —
delo je obrtniško spretno,
narejeno z odločnim smis-
lom za napetost in celo s
prefinjenim občutkom za
duhovitost.
Uprizoritev učiteljiščni-
kov je bila v režiji Slavka
Belaka in scenografiji To-
neta Zorka prijetno doži-
vetje, saj je bila neposredna
in pristna. Med izvajalci so
še posebej izstopali Anica
Marin v vlogi gospe Boyle,
Janko Jutriša kot detektiv
narednik Trotter in Miha
Macur v vlogi gospoda Pa-
ravicinija.
Kar je pri predstavi mo-
tilo, je bilo to, da celjsko
občinstvo zopet ni pokazalo
kakšnega večjega zanima-
nja, saj dvoranu ni bila
kdove kako polna.
Tako se znova srečujemo
s problemom, ki je za celj-
ske kulturne razmere tipi-
čen. Človek se nehote vpra-
ša: kakšna reklama bi bila
potrebna, da bi nam pre-
gnala iz kosti kulturno dre-
mavost, če za to niso dovolj
lepaki, radijska in deloma
tudi časopisna propaganda!?
S
R
E
C
A
NA UPANJE
Prizor iz Francoske bulvarke »Sreča na upanje«
(Marjanca Krošlova in Volodja Peer)
{dh premieri 16. maja 1962)
... ali morda: »Upanje na sre-
čo«. Ostalo je pri upanju. Pre-
miero komedije Marcela Francka
smo pričakovali s tesnobo. »Sre-
ča« je bulvarka, kakršnih smo že
mnogo videli in jih najbrž (na
žalost) še bomo: nepretenciozno
l)isanih. poceni aktualnih, poceni
zbadljivih, vzbujajočih smeh in
navideznih odobravanj.
Pravijo, da je »Sreča« satira na naš
čas kreditov in vsemogočih gospodinj-
skih avtomatiziranih pripomočkov, na
čas, kjer nekateri z baharijo zakri-
vajo svoje resnično bistvo, ko pa dru-
gi (Jerome in Kat) v »Sreči« skušajo
živeti sredi vsesplošne potvorjenosti
in nepristnosti naravno in neprisilje-
no svojo mlado srečo. Nikakor ne bi
mogli pritrditi, da je »Sreča« satira,
daleč od tega, premalo je senzibilna
in ne nazadnje tudi inteligentna, da
bi mogla prodirati v resnično, pravo
bistvo sodobnega človeka pa s tem tu-
di sodobnega časa in ga sme.ši s poseb-
nih, vrednih in pravnih vidikov, obe-
nem pa mu ka'^^ti pot iz zmede, ki
ga ie morda v njej našla.
Tako na so шоглто '^orašovati.
če nam io nonrizadeto. kabaretno
zabavan je v gledališču zares ta-
ko potrebno, če nas dve uri in
pol duhovičenja zares lahko spro-
stita in nam nudita še kaj res-
nične, nepotvorieno in žive podo-
be naših problemov in našega
življenja, ponekod tako zelo po-
trebnega žive satiro in vročega
posmeha. Spraševati so moramo,
če je teater ros samo za to tu.
da nam nudi duhovičenja in čo
se v svojem vkomedijskem« delu
repertoarja res smo otresati svo-
je prave vlogo in se odmikati od
svojeg^a resničnega poslanstva:
žive. angažirane prizadetosti, po-
smeha in revolta, pozitivnega in
človeškega.
»Sreča na unanje« jo tako lep
zgled za to. kakšno gledališče ne
bi smelo nikdar biti: površno in
melodramsiko.
Celjski gledališčniki so kome-
dijo igrali z vidnim trudom, iz-
vleči iz teksta tisto, kar bi Ic-
utegnilo biti zabavno in zanimi-
vo, ko že več niso mogli: kreirati
polne človeške osebnosti, tako ali
drugače smešne, in resnične. Re-
žija Sandija Krošla nas ni mogla
navdušiti: bila je ponekod pre-
več burkasta. drugje melodram-
ska:  nepristna in komplicirana
mizanscena je bila nefunkcional-
na in  je  na silo  napolnjevala
odrski orostor. Ves šarm. ki ga
francoska komedija ima v ble-
ščečo konverzaci iskem  dialogu,
je zbledel, sproščenost, ki šarm
rojeva, in spontana teatralika pa
sta se izgubili v banalni dekla-
rativnosti. Med šestimi igravci je
replat i vno najbolj uspel Volodja
Peer (Jerome), zdi se. da zato.
ker jo igral samosvoje in spro-
ščeno (zares sproščeno edini  iz
šestorico), s poudarjenimi humo-
rističnimi domislicami, s katerimi
jo   uspešno   zakrival   nekatere
dolgočasno luknje v tekstu, igra!
io mimo bledo začrtanega Kro-
šlovoga koncepta: kar so da živo
in z določenimi efektnimi, pone-
kod že i)reveč burkastimi mašili.
Njegova    oartnerica    Marjanca
Krošlova (Katarina) pa je bila v
nasprotju s Poorovo bleščečo na-
ravnostjo preveč pocukrano ljub-
ka, prisiljeno naivna, pa do skraj-
nosti  neinvonoiozna.  v  drugem
dejanju že skoraj operetna. Do-
miselnosti jo manjkalo tudi Zori
lludalosovi ( v vlogi Gabrijele)
ill Veri Porovi (Denise). Hudale-
sova   jo  bila   hudo   neizdelana,
šarmantna francoska konverzaci-
ja ji je zapadla kričavi retoriki.
Perova pa pri svoji karikaturi ni
uspela najti pravega občutka za
mero. Tono Šolar (Rams) je bil
nekoliko neokreten, manjkalo mu
je tudi izrazitejšo invencije, ki
bi mu  verjetno mogla vdihniti
markantnejših črt. V obrobni vlo-
gi je nastopila še Marija Gorši-
čova.
(V. Korar)
FILMI

MATI IVANA ANGELSKA
Poljski film, ki je prejel Veliko
priznanje mednarodne žirije na
filmsikem festivalu v Cannesu la-
ni. Odigrava se sredi XVII. sto-
letja v vzhodnih poljskih krajih.
Pripoveduje nam o ženskem sa-
mostanu, kjer je vse redovnice z
materjo Ivano Angelsko obsedel
hudič s svojimi demoni. Štirje du-
hovniki so si prizadevali, da bi z
različnimi obredi pregnali hudiča
iz teles redovnic. Pred njihovim
prihodom so na grmadi sežgali
samostanskega redovnika Garni-
eca, ki ga je tudi obsedel hudič,
in zdaj so namesto njega poslali
v samostan pobožnega duhovnika
Surina. On naj bi pomagal mate-
ri Ivani Angelski. Toda že prvo
srečanje med njima je razodelo
duhovniku, kakšne narave so de-
moni, ki so obsedli telo in dušo
mlade redovnice. Mlada redov-
nica, ki so jo s silo poslali v sa-
mostan, se je namreč v sebi bo-
rila, da bi živela normalno živ-
ljenje. In "ko je prvič srečala du-
hovnika Surina, je začutila, da je
to moški, ki bi ga lahko vzljubila
kot' ženska. Podobno je občutil
tudi Surin. Kljub temu, da je za-
trdno sklenil opraviti svoje po-
slanstvo, so naravne sile krenile
po svoji poti...
SIROMAŠNA ULICA
Bolgarski film z vojno temati-
ko. V glavnih vlogah nastopa Pe-
ter in Joškata, ki stanujeta v si-
romašni ulici predmestja. Oba
mlada, vendar oba različna po
prepričanju. Medtem ko je Peter
pripadnik tajne osvobodilne or-
ganizacije, je Joškata filozof in
sanjač. Ko je v neki akciji Peter
težko ranjen, ga Joškata zaščiti
in pri tem sam izgubi življenje.
Peter se pridruži borcem proti
okupatorju, leta tečejo. Siromaš-
na ulica ne spremeni svojega ob-
raza, le dvojice mladih ljudi ni
več v njej. Ko napoči svoboda, pa
se Peter vrne.
V film je vtkana tudi ljubezen-
ska zgodba, ki pravzaprav dopol-
njuje njegovo bolj ali manj lirič-
no atmosfero.
ŠEKI SNEMA — PAZI SE!
Lahko bi rekli tudi: pazi se,
gledalec, kadar kdo snema takle
film! Takle edinstven film! Film,
ki je diskvalificiral režiserja iz
Združenja filmskih umetnikov
Srbije in ki tudi Šekiju ni prine-
sel drugega kakor očitke: nogo-
metaši naj ostanejo pri žogi, film-
sko kulturo pa naj pustijo pri
miru, kajti te ni mogoče ustvar-
jati z nogami!
Pri vsem tem je čudno samo
to, da se je UFUS filmu odpove-
dal, da pa je film vendarle šel na
turnejo po kinematografih! Sicer
pa — je nemara kar prav, če vi-
dimo, kaj je naša filmska indu-
strija sposobna ustvariti v sedem-
desetih letih dvajsetega stoletja!
Vsekakor namreč nekaj, kar se ne
more meriti z najslabšimi dosež-
ki kakšne avstrijske filmske pro-
izvodnje. Kdaj bomo uvedli globo
za tiste filmske ustvarjalce, ki ta-
ko vulgarno kompromitirajo naša
filmska prizadevanja?
PRED ZAPRTIMI VRATI
Ni še tako dolgo tega. kar
je bila v Celju pomembna
konferenca, ki naj bi osvet-
lila nekatera vprašanja po-
klicnega usmerjanja mladi-
ne in istočasno tudi vpraša-
nja našega srednjega šol-
stva, zlasti njegovih kapaci-
tet, ter s tem v zvezi mož-
nosti, ki jih te kapacitete
nudijo mladini po končanem
obveznem šolanju. Konfe-
renco je sklical okrajni ljud-
ski odbor, udcrložilj pa so se
je predstavniki i)osameznih
šol iz okraja. Co|)rav zastop-
niki tiska niso bili vabljeni
in so prišli podatki na uho
iz drugih — vsekakor vero-
dostojnih virov — se zdi vse-
eno vredno spregovoriti o
tej problematiki javno. Tem-
bolj zato. ker mislimo, da ne
moro biti nobena razprava,
ki ima širši družbeni značaj,
»tajna«.
Osnovna značilnost to kon-
ference, ki sicer ni rodila
pričakovanih rezultatov, pa
je bila prav v njenem druž-
ibenem pomenu — ne g^ledo
na to. da so manjkali tudi
visi tisti, ki bi lahko ta ])o-
men eksponirali.
Kakor so udeleženci ugo-
tovili že takoj na začetku,
konferenca prav zaradi te
poslednj*^ okoliščine ni mo-
gla doseči namena — pač
zato. ker te problematike ne
morejo reševati šolske usta-
nove samo brez pomoči od
zunaj.
Za kaj pravzaprav gre':'
V bistvu za nezadostno
razvito mrežo srednjega šol-
stva, ki v desetletju in pol
ni doživela kakšnih bistve-
nih sprememb. Medtem ko
so v tem času zrasle nove
osnovne šole. je srednje šol-
stvo ostalo na stopnji, na ka-
teri se poraja zelo delikatno
vprašanje — kam z mladino,
ki bi ipo osemletnem obvez-
nem .šolanju rada nadaljeva-
la šolanje v srednjih šolah!
Problem sicer ni samo celj-
skega, pač pa je prav toliko
republiškega značaja. Po ne-
popolnih podatkih jo lani л'
Sloveniji končalo obvezno
šolanje okrog 24 tisoč učen-
cev, od katerih so jih jo lah-
ko vpisalo П tisoč v srednjo
šole. medtem ko evidenco o
ostalih 11 tisoč učencev ni.
V ooljskcim morihi bo letois
zaključilo oibvezno šolanje
okrog 3 tisoč učencev, od te-
ga pa jih bodo srednjo šole
lahko sprejelo le 750. Ce
upoštevamo še predvideva-
nja, da se jih bo nekaj od-
ločilo za uk. bo število učen-
cev s porspoktivamj doseg-Io
okrog П00. pri čemer pa je
vprašanje, kam jih bo šlo
1700! Kljub izredno razveja-
nemu sistemu vsestranskega
in vsesplošnega izobraževa-
nja jo vendarle res. da ni
nujno, da bi vsakdo po kon-
čanem obveznem šolanju
moral študirati še dalje, ven-
dar je očitno, da takšna po-
stavka ne bi bila v .skladu z
osnovnimi principi, ki naj
omogočijo vsakomur njego-
vo polnopravno pot do iz-
obrazbe. Z vprašanjem kam
je seveda najtesneje poveza-
no vprašanje koliko, se pra-
vi, da gre predvsem za od-
nos med formalnimi možno-
stmi, ki jih ima vsakdo, da
se po končanem obveznem
šolanju odloči za takšno ali
drugačno življenjsko eksi-
stenco, in med dejanskimi
možnostmi, ki pa so omeje-
ne. Pri tem je posebej pro-
blematično to. da ise razmer-
je iz leta v leto veča. da je
namrtič vsako leto več takih,
ki se znajdejo pred zaprtimi
vrati, kar je navsezadnje sa-
mo logična posledica nespre-
menjenih zmogljivosti sred-
njih šol. Zavodi za zaposlo-
vanje si s svojimi poklicnimi
posvetovalnicami sicer pri-
zadevajo to problematiko re-
ševati, vendar je ne bodo
mogli rešiti z uspehom, če
ne bodo pri tem sodelovali
vsi tisti činitelji, ki so odgo-
vorni pri urejanju družbeno
važnih vprašanj, in če ne bo-
mo več storili za hitrejši
razvoj našega srednjeg^a šol-
stva, dhr
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 20. — 25. maja 1962
e
Jezera nastajajo in odmirajo
šaleška dolina je /e v pradav-
ni dobi bila zaliv panonskega
niorja. Pri preoblikovanju zem-
lje je morje izginilo, jezero pa
je še dolgo obstajalo v šaleški
dolini; dokler si ni ustvarilo od-
točnega korita. Ko pa je človek
začel iz neder doline črpati
»črno zlato«, so v dolini začela
znova nastajati jezera. Zadnje —
jezero pod Skalami — je nastalo
šele pred nekaj leti in s svojimi
4,5 milijoni kubičnih metrov vo-
de predstavlja nevarnost vdora
v jamo, zato so letos začeli z
izčrpavanjem tega jezera.
Pred časom so v veliko »potu-
jočcv jezero pod Skalami spustili
plavajoče črpališče. Ta velik gi-
gant se ziblje v bližini brega nad
nekdanjo vmesno dolino med Ve-
lenjem in skalami. Ni še šest let
od tega. kar smo skozi sredino
današnjega jezera, ki je doseglo
že globino 3? metrov, hodili po
lopi poti ob potoku Lepen i. Mili-
joni ton premoga, katere je ve-
lenjski rudar iztrgal zemlji pod
to dolino, jni so zapustili zevajo-
čo praznino, ki je potegnila vase
dolino in nekoč lep hrib Skale
ee je začel trgati in ])ogrezati v
kotlino, ki jo je zalivala voda.
Vdori pa se še nadaljujejo, zato
je ta ogromna količina vode vsak
dan bolj preteča nevarnost za
nekaj stotin marljivih rudarjev,
kajti le kako bi se lahko rešili
ob vdoru tolikšnih količin vode v
jamo.
Da ibi zagotovil obratovalno
varnost rudarjev, se je rudnik
lignita Velenje odločil, da s pre-
usmeritvijo toka Lepene, ki se je
dosedaj izlivala v jezero in s
prekinitvijo stika med |)rvim in
drugim jezerom ustvari pogoje,
da s plavajočim črpališčem zniža
nivo jezera na višino dveh do
treh metrov, kar ne bo več pred-
stavljalo nevarnosti.
Celo leto bo 'potrebno, da bo-
do izčrpali jezero. Podjetje je
čnpalke naročilo pri Litostroju,
vendar niso utegnili čakati na iz-
dobavo in je celotno konstrukci-
jo izvedla ekonomska enota
Elektrostrojni obrat, črpalke pa
so dobili na posodo od rudnika
iz Mežice.
Črpalke, ki so naročene v Lito-
stroju, bodo avtomatske, tako da
bodo same vzdrževale predvide-
no gladino. Edina nevšečnost pri
izčrpavanju je nevarnost, kajti
črpališče je pod električno na-
petostjo in že sama bližina je
zaradi vlažnega terena nepripo-
ročljiva za obiskovalce jezera.
Pomladna razkačenost laboda, ki
je pred nekaj dnevi dobil druži-
co in spokojnost ribiškega priča-
kovanja (slika zgoraj) ne moti
nekaj sto metrov oddaljena veli-
ka rana zemlje, v katero so »že-
lezne roke« vbrazdale novo stru-
go, niti plavajoče črpališče, ki
vztrajno niža gladino velikega
jezera (slike spodaj).
PREPOTREBNO
POSVETOVANJE
Delavsika univerza v Velenju
je priredila pred dnevi pomemb-
no posvetovanje o aktualnih pro-
blemih gospodarstva in delitvi
čistega ter osebnega dohodka.
Posvetovanja so se udeležili pred-
stavniki občine ter predsedniki
upravnih odborov in delavskih
svetov.
Takšna posvetovanja, ki naj ne
])odo edina, so v veliko pomoč
občinski komisiji, ki deluje že
od 5. maja naprej in je po te-
meljitem študiju za izvajanje
predpisov o delitvi čistega do-
hodka prav tako imela posveto-
vanje s 86 predstavniki 40 gospo-
darskih organizacij in ustanov.
Na tem posvetovanju so skle-
nili, da morajo industrijska pod-
jetja dokumentacijo in analizo
poslovanja v smislu navodil pred-
ložiti občinski komisiji do 25. ma-
ja, ostale gospodarske organiza-
cije in zavodi pa do 1. junija.
Komisija skrbi za pravilno iz-
vajanje načel in splošnih meril
pravilnikov, pomaga gospodar-
skim organizacijam ter jim daje
strokovne nasvete in sodeluje z
njimi, da bodo pravilniki osebne
dohodke vskladili z gospodar-
skimi uspehi, ki morajo temeljiti
na večji produktivnosti, gospo-
darnosti in rentabilnosti poslo-
vanja, -ik
Podeželska mladina:
čim več
predavanj I
Te dni so v Topolšici pri Šošta-
nju zalključili šolo za življenje.
Ker se je ta vrsta šole najbolje
obnesla ravno v zdravilišču . To-
polšica, kjer je predavanja obi-
skovala redno nad 40 mladih lju-
di, so na zadnjem predavanju iz-
vedli anketo, ki naj bi pokazala,
kaj so mladinci najbolje dojeli in
s katerih področij bi želeli še več
slišati. Kritični odgovori in pri-
pombe na izredno resnost mladih.
Najbolj animivi pa so enoglasni
odgovori vseh, da si želijo še več
predavanj. To potrjuje tudi želja
mladih iz Šaleka, zato bo Delav-
ska univerza v Velenju organizi-
rala šolo za življenje tudi njiim.
-ik
Potrebno
je več
sodelovania
Zadnja seja izvršnega odbora
občinskega odbora Socialistične
zveze Šoštanj je bila posvečena
pripravi za širši plenum o vpra-
šanju dela mladine, kajti analiza
izrednih konferenc SZDL je poka-
zala, da marsikje ni zaželenega
sodelovanja med mladino in Soci-
alistično zvezo. Hkrati kažejo ne-
šteti primeri na premalo zaupanje
mladim, kar vodi do pasivnosti in
večkrat podpira negativne težnje
pri mladini. Od krajevnih orga-
nizacij so prišle tudi pritožbe, češ,
da se mladina vključuje v skupno
delo le pri televizijskih oddajah,
noče pa sodelovati pri prostovolj-
nem delu, medtem ko mladinski
aktivi poročajo o zastarelih po-
gledih starejših, kot primer: da
televizija kvarno vpliva na mla-
dega človeka, o nerazumevanju
njihovih teženj in še drugem.
Seveda takšno stanje ni realna
podoba dela mladine v Šoštanj ski
občini, kajti aktivi v gospodar-
skih organizacijah, na osnovnih
šolah, na Industrijsko rudarski
šoli in aktiv v Šmartnem ob Paki
imajo marsikaj pokazati, vendar
pa to nasprotovanje ni koristno
in slabi delo ene in druge organi-
zacije. Marsikje je opaziti, da je
mladina vse premalo vključena v
družbeno-politično življenje in
namen iplenuma bo, da razčisti
vprašanja teh nezdravih primerov
ter odpravi slabo sodelovanje.
Prepogosti so namreč primeri, da
kritizirajo mladega človeka, ki se
v tem ali onem samoupravnem ali
političnem organu šele uvaja v
delo in sprva ni preveč aktiven,
namesto, da bi mu pomagali. Vse
te pomanjkljivosti bo treba od-
praviti, kajti mlad človek je vo-
ljan delati. Plenum bo na široko
odprl ta vprašanja in si v razpra-
vi zastopnikov vseh krajevnih in
občinskih organizacij začrtal no-
ve smernice. -ik .
S tem se ne bomo postavljali
Vse do letošnjega leta je bila
sikrb za čiščenje ulic v Šoštanju
in Velenju zadovoljiva. Letos pa
kaže. da bomo kuj kmalu lahko
dali predlog, naj se to delo
opravlja s prostovoljnimi akcija-
mi. Vzroki so namreč hudo »fi-
nančni«, saj je v proračunu pred-
videno za čiščenje le 500.000 di-
narjev. Ta celoletna vsota je ob
povprcu'nih mesečnih stroških
(250.000 dinarjev) zadoščala le za
januar in februar, zato je bil
prvi ukrep ta, da se je zmanjšalo
število čistilcev od 6 na 2. Stroški
za čiščenje v marcu, aprilu in
maju pa gredo v breme novo
ustanovljenega Komunalno obrt-
nega centra, ki to krije iz lastnih
sredstev.
Do včeraj izredno čisti mesti
Šoštanj  in Velenje, ki smo ju'
čestokrat dajali za vzgled, bosta
jutri ob takšnem odnosu zane-
marjeni. To pa ni niti želja, niti
hotenje kogarkoli, v tem se zrca-
li le preveč »mačehovsko« obrav-
navanje komunalnih zadev.
Krivični bi bili. če bi ()ozül)ili
omeniti akcijo, ki jo je sprožil
podpredsednjik občine Tone Mo-
čilnik. Vsem podjetjem .so posla-
li dopis o prispevku za čiščenje
ulic. Do predpisanega roka je od-
govorilo le nekaj [lodjetij in še
ta odklonilno.
Svet za komunalne zadeve pri
občins<kem ljudskem odboru je
razpravljal o tem in predlagal,
da se to oljravnava na seji ljud-
skega odbora. Občinski ljudski
odbor je po tem že zas'edal. a
tega vprašanja sploh ni bilo na
dnevnem redu.
Ni namen, da bi ugotavljali,
kje je to zastalo, kajti skrb nas
je, da se to čim prej reši. Stanje
naj bo opozorilo v bodoče, da ne
sme biti apriorna predpostavka
pri sprejemanju proračuna po-
moč gospodarskih organizacij, če
o tem le-te zvedo šele kasneje.
Takšne neuspele akcije porušijo
vnaprej postavljeno ravnovesje
proračuna, ki bo zaradi teh ali
drugih povpravk stavil člane
ljudskega odbora pred nerodno
nalogo: odkod vzeti ob že tako
l>renapetem proračunu.       -ik
OB MLADINSKI
RAZSTAVI
V nedeljo je bila v Šoštanju
otvoritev mladinske likovne raz-
stave v počastitev dneva mladosti.
Razstavo je otoril akademski sli-
kar Lojze Zaivciovšek — član sve-
ta za kulturo in prosveto občine
Šoštanj.
Razstava nam kaže nedvomno
velik napredek pri sprostitvi ot-
rokovih sposobnosti. Šele ko si
ogledamo slike, nam je poprej
svojeglav in samosvoj otrokov
svet »na dlani«. Ob sproščenih čr-
tah, nizanju barv in svojstvenem
oblikovanju spoznavamo lahko
zapleten razvoj mladega človeka.
In ravno to spoznanje je dokaz,
da je likovni pedagog opravrl svo-
je delo, dal torej otroku široko
možnost za psihološko zdrav raz-
voj njegove osebnosti.
Razstava v Šoštanju nosi pečat
ustvarjalnih črt vsakega posa-
meznika, ki je zastopan s svojimi
deli, ima pa to napako, da je pre-
natrpana, saj nam v malem pro-
storu — sindikalni dvorani — nu-
di preko 60 različnih slik; le tem
pa drugje na desetine izdelkov
tehnične vzgoje. Ni dobro, če sku-
šamo spraviti predmete sorodnih
vrst v isti koš, kajti razstava sa-
ma mora biti v skladu z estetiiko.
Tehnični izdelki bi morali imeti
svoj poseben prostor, kajti v tem
primeru je očitno, da s pogledom
kar plavamo no množici razstav-
ljeni hpredmecov.
Hudo je človeku, ko se ustavi
ob slikah naših najmlajših in vi-
di, da so v svojem črtovnem iz-
razu še vedno utesnjeni na iJste iz
malih risank, namesto da bi jim
z velikimi listi nudili čimveč pro-
stora za njihovo razgibano likov-
no izražanje. -ik
ZA 25. MAJ
Ker bo na sam rojstni dan predsed-
nika republike v šoštanjski občini le
orientacijski pohod in v okviru tabor-
nikov »lov na ilegalca« ob jezeru v
Velenju, je DPD Svoboda Velenje
sklenilo, da bo sedemdesetletnico na-
šega vodje — dan mladosti — prosla-
vilo s svečano proslavo na predvečer.
Sekcije Svobode so pripravile pro-
gram in vezni tekst. Proslava bo ma-
nifestacija dela sekcij Svobode z glav-
nim poudarkom na podmladku ~ sek- ;
cijah obeh osnovnih šol. Ker so ve- *
lenjski Svobodaši doslej priredili že
mnogo uspelih proslav z visoko kvali-
teto, kot je bila republiška v Ljublja-
ni in okrajna v Šoštanju, smo lahko
prepričani, da bo tudi ta uspela. Pri
odhodu so mi tiho zaupali, da so to*
krat priprave še skrbnejše, kajti s to
proslavo bodo zastopani v filmu, ki
bo prikazal proslave v počastitev dne-
va mladosti v celjskem okraju.
Izbor bo pester, saj bodo nastopili
moški in ženski pevski zbor, pionirski
in mladinski iz obeh šol, folklorna in
baletna skupina II. osnovne šole, har-
monikaši, tamburaši, recitatorji in
mladinska rudarska godba.        —ik
Za^mladinsko
V nabiralni akciji za dogradi-
tev mladinskega okrevališča na
Debelem rtiču prednjači v šo-
štanjski občini šolska mladina.
Na pionirskih in mladinskih se-
stankih so se dogovorili, da bo
več kot dve tretjini dijakov pri-
spevalo po 50 dinarjev. V gospo-
darskih organizacijah pa te dni
sklepajo delovni kolektivi o viši-
ni prispevka. Tako je kolektiv
termoelektrarne sprejel sklep o
prispevku 1 odstoka od mesečne-
ga zaslužka, velenjski rudarji pa
bodo prispevali en četrt dnevnega
zaslužka. Krajevni odbori RK pa
zbirajo sredstva pri kmečkih pre-
bivalcih in obrtnikih. -ik
Varnostni ventili - pozor
v spokojni spomladanski dre-
mavici je utripalo štemlčno srce
enega izmed neštetih stanovanj-
skih blokov v modernem središču
modernega mesteca. Stanovalci so
bili v glavnem uslužbenci, pro-
svetni delavci in trije direktorji.
Krepčilno spanje po kosilu z X
— romani, remiziranjem in šahi-
ranjem se je zraščalo s tihotnim
žuborenjem hudournika. Za bolj-
ši obtok pa je poskrbelo tuljenje
vlaka. Somrak je legel na zemljo,
ko se je v to vračal tovariš občin-
ski uslužbenec. Takrat pa je ne-
kaj strahotnega porušilo spokoj-
nost daleč na okrog in za neskon-
čno dolg hip je tovariš odrevenel
in mrtvil.
Strašen pok se je sikajoče raz-
legel, odzvanjal, še tresk in žven-
ket tisočerih kristalov je počasi
zamiral v uslužbencu, ki je lahko
zaznal samo to, da se je nekaj
strašnega zgodilo. In ravno ko je
mislil, kje se je to zgodilo in kaj
naj pomeni, mu je tik nosu sfrča-
lo pravo živo meso — drobovina.
Bliskovito je zaznal. >-Eksplozijai
Smrt! Človek! Groza! Morda
uboj.'« ti pojmi so mu prešinjali
srce, hromili grlo, napolnili ušesa
in že ga je počasi in zapeljivo za-
jela tema.
Okna so se  treskoma odprla,
kriki in klici so se mešali, stopnice
so oživele.
Nekaj žena je močilo tovariša,
najpogumnejši pa so že odkrili, v
katerem stanovanju je eksplodi-
ralo.
Matevž je jecljal. »Vraga/ Kaj
so vsi...« Beseda >>mrtvi<^ je ne-
izgovorjena obvisela v zraku. Mož-
je so se opogumili in naskočili
vrata. Zene pa so komentirale in
z vsako besedo vsebolj bledele.
Svarilni krik jih je predramil.
»Žena!"-'
»Vsaj eden od družine je še
živ!« je bila takojšnja misel vseh
in brez besed so po prstih odšli
za dve nadstropji višje.
Vsak korak žene jih je zbadal,
še huje brskanje za ključem in
počasno odpiranje. Ze so bili tik
za njo in čakali, kdaj bo izpustila
krik, ki ga je nosil v sebi. Za-
zvenel je, a je bil preslaboten, da
bi jih razbremenil. Zmedo, jezo
in osuplost so čutili v njem in to
ni bilo tisto, kar so vedeli, doumeli
in zaznali. Nagnetli so se v pred-
sobo in niti opravičili se niso.
Zena pa je pokazala z roko v ku-
hinjo, iz katere se je še t>edno
valil bel oblak.
Razočaran smeh moških je za
hip presunil ženske. Kmalu pa so
tudi one vtikale glave v kuhinjo.
Dobra pest ometa se je belila
na podu, bela sopara pa je še
vedno vrela iz zmaličenega alu-
minijastega lonca; stene pa so no-
sile neizbrisne madeže drobovine.
V smeh in šmrkanje je padla
ženina beseda. »Srečo sem imela,
da me ni bilo zraven.«
Najpogumnejši so že prinesli
novico, da je pokrov prebil stek-
lo na balkonskih vratih in obtičal
v balkonski ograji. Vsevprek so
zaregljali in vsi so vse vedeli o
nevarnostih ekonom-lonca. Stro-
kovno najbolj podkovani pa so
kritično ocenjevali varnostni ven-
til, ki je odpovedal in povzročil
hudo kri.
Ko so se vračali, so se čutili
nekako opeharjene, kajti hoteli
so vendar nuditi pomoč, toda...
In tako je tega dne in še dolgo
zatem bil ekonom-lonec tisti, ki
je silno razgibal strast za razprav-
ljanje v tem delu središča mo-
dernega mesteca. K.J.
(Ena črtica)
Nameščamo se v zdraviliških stavbah za dvodnevni odmor.
Hdeči križ skrbi za našo prehrano. Zamenjujerno stare jugoslo-
vanske dinarje za nove dinarje okupirane Srbije. Mnogi izmed
naš so prinesli s stíboj dosti več kot le dovoljeni petstotaik na ose-
bo. .Med šivi v oblekah in plaščih, v čevljih in milu so reševali
tisočake.
Dva ('eljana si najameta izvošoka in se s cigaretami v ustih
vozita gor in dol po mestu, da bi si dokazala, kako prosta sta
'^daj. Ta ali oni si v kafani« hitro naroči čašico rakije, ko je
'"liko časa pogrešal alkohol. Ljudi, ki se z njimi srečujemo, za-
nima naša usoda in zgražajo se nad okupatorjevim terorjem ne
brez strahu, da tudi nje same kdaj doleti podobna usoda.
Vneto povprašujemo po dogodkih v svetu. Nič kaj posebnega
•ic moremo izvedeti, vendar vemo: Vsak čas bo Hitler spet kam
"daril, saj mu čakanje ne more koristiti. Kdaj poseže v vojno SZ,
•^fiaj ZDA?
V okolici Arandjelovca smo si ogledali zgodovinsko važne
•^гаје. povezane s srbskim uporom proti Turkom leta 1804. Pri
'f'fn se nam je vzbujal nov pogum. Nismo dvomili, da v Srbiji
',!'fli v teh dneh tli iskra upora, iz nje pa utegne že kmalu švigniti
^"•ok plamen.
Peščica sopotnikov nas je zapustila. Sorodnike imajo v Beo-
i^Tadu. ki jih lahko poiščejo in ostanejo pri njih.
Po dveh dneh nas vlak potegne dalje. V jasnem junijskem
dnevu potujemo po sredini zelene, lepo obdelane Šumadije z go-
zdovi in vinogradi, z belimi oblački na sinjem nebu. Vse tu nas
spominja daljnih rodnih krajev...
5. V NOVEM KRAJU
V vročem popoldnevu 14. junija 1941 se je vlak z nami ustavil
na postaji Ćuprija, na robu mesta. Za /kolodvorom nas je priča-
kovalo več meščanov z zastopniki občine. Po toplem pozdravu so
se opravičili, da ni bilo časa pripraviti naim lepši sprejem, sicer
pa se bodo potrudili pomagati nam. Razdelili so nam nakaznice
za stanovanja pri čuprijskih meščanih, upoštevajoč pri tem veli-
kost naših družin.
Starejši ljudje in matere z otroki so se s kočijami odpeljali
v 20 minut oddaljeno mestno središče. Vozovi so nam odvzeli
prtljago in krenili smo peš po glolbokem prahu stranske ulice,
kajti prav tedaj so glavno cesto s kolodvora na ukaz okupatorjfj
tlakovali in je bila za promet zaprta. Na poti smo se ozirali po
z ilovico ometanih bednih kolibah ciganskega naselja / množico
kričavih, polnagih otrok.
Pri veliki kasarni, kjer je bila do vojne artilerijska podofi-
cirska šola. zdaj pa so se v njej šopirili Nemri. smo zavili po mo-
stiču čez Ravanico in obstali na širokem trgu z nekaterimi lepimi
stavbami in tržnico. Nato smo si prtljago raznesli po naših n(yvih
stanovanjih. Pri tem smo videli, kako zelo so se mnogi C uprijčani
morali utesniti zaradi nas.
Moji in še neki družini je bila dodeljena soiba i)ri nekem
trgovcu, kjer pa nam je primanjkovalo prostora. Izdatno, razkoš-
no smo večerjali in medtem gostiteljem pripovedovali o svoji
usodi. Skoraj nam niso mogli verjeti vsega. Iz nas je govorilo
sovraštvo do nacistoл• in polni smo bili vere v njihov končni |)oraz.
Po večini so bili našega mišljenja. .Med njimi pa so biti tud'
zadržani ljudje, ki nam niso še docela zaupali, ali pa so. zelo redk.
bogataši sicer, spoštovali mogočnega okupatorja, ki naj bi jim
imetje varoval pred kakršnokoli nevarnostjo.
Naša dolžnost je pomagati bratom, ki so še nesrečnejši od
nas.' to je bila beseda Ćuprije in drugih krajev Srbije, kamor so
prihajali Slovenci pa tudi begunci iz Hrvatske. Bosne. Vojvodine,
Makedonije.
Kdor še nima primernega stanovanja, naj malo potrpi, nam
je bilo sporočeno. Vsem tem je bila na razpolago porotna dvorana
v 1. nadstropju okrožnega sodišča z vso taim nagomilano slamo,
na kateri se ho dalo ležati. In tako se je v tistih prvih dneh
znašla tam skupina celjskih znancev.
Cuprijska glavna ulica

CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962
za mlade bravee
Naši
nagrajenci
Hej, suša, suša! Približevanje
konca šolskega leta se pozna tudi
v našem poštnem predalu. No, to-
da vendar — ni še prehudo. Na-
bralo se je kar precej vaših lju-
beznivih pisem. Veseli smo, da
smo med njimi našli tudi precej
takih, ki so nam jih pisali naši
novi mladi bravci. Vsi zagotavlja-
te, da radi berete rubriko za mla-
ie bravee, hkrati s tem pa ste nam
poslali zanimive predloge za to,
da bi bila ta-le stran še bolj pri-
jetna. Tako ste nam svetovali več
križank, rebusov, ugank in še
mnogo drugih stvari. Obljublja-
mo, da se bomo potrudili in vaše
želje upoštevali.
Zdaj pa k nagradam. Vpraša-
nja, ki smo jih objavili v prejšnji
številki, so marsikomu povzročila
verjetno precej težav. V uredni-
štvo smo namreč dobili prav malo
pravilnih odgovorov. Zato naj ta-
le vozel najprej razvozlamo. Ka-
ko in s čim se je smrtno pone-
srečil znani slovenski borec in
komandant Franc Rozman — Sta-
ne, je bilo prvo vprašanje. Odgo-
vor je takle: Komandant Stane se
je smrtno ponesrečil pri preiz-
kušnji novega orožja — minome-
talca. Drugo vprašanje smo za-
stavili takole: kateri narodni he-
roj je bil rojen v Latkovi vasi pri
Preboldu in kaj je bil po poklicu.
V Latkovi vasi se je rodil Slavko
Slander, naš veliki narodni heroj,
pa je bil po poklicu dentist. In še
zadnje vprašanje: kje je največji
rudnik bakra v Jugoslaviji? Naj-
večji rudnik bakra v Jugoslaviji
je v Boru.
Tako! To so odgovori, muhasti
žreb pa je izmed pravilnih reši-
tev izbral pisma, ki so jih napi-
sali ti-le naši mladi prijatelji:
Rozika Zapušek, Laška vas
16, Štore pri Celju. Roziki bomo
po pošti poslali tisoč pet sto di-
narjev.
Edi Kladnik, Skomo 20 bo do-
bil drugo nagrado — tisoč dinar-
jev.
Tretjo nagrado pa je žreb pri-
sodil Faniki Icrišnik iz Matk št..
78, Prebold. Dobila bo pet sto di-
narjev.
Nagrajencem iskreno čestitamo,
vse vas pa vabimo, da nam še kaj
pišete. Lepo pozdravljeni.
Ob prazniku
Petindvajseti maj je danes.
Dan, ki je veliki praznik vseh
mladih ljudi. Koliko veselja in
živahnosti nam prinese vsako leto
in koliko lepih želja izrečemo na
ta dan! Letos pa bo vse to še slo-
vesnejše, še bolj polno široko od-
prtih src in živahno sijočih oči.
Danes praznuje namreč tovariš
Tito sedemdesetletnico! Že pred
dolgim mesecem smo mu poslali
pozdrave in tople čestitke. Štafe-
ta mladosti, ki smo jo sprejeli ti>-
krat, je nato prepotovala še velili
del naše domovine. Naše želje je
združila s tisočimi drugimi, ki so
jih poslali pionirji in mladinci z
vseh koncev Jugoslavije. Zlile co
se v eno in iz vseh zveni samr.
ena želja: Da bi bil zdrav in š?
dolgo med nami, dragi tovariš
Tito!
Imejmo se radi
Ni še dolgo tega, ko smo imeli
športni dan. Ni bil prvi, saj obi-
skujem že osmi razred, toda spo-
min nanj je od vseh dosedanjih
še najbolj svež. Takole je bilo:
Odločili smo se, da jo bomo
mahnili na Miklavški hrib, čez
Anski Trh do Petrička, Tračali
pa se bomo ob Savinji in se
končno T Liscah razšli. Do Pe-
trička smo kar hitro prišli. Tam
so se fantje razživeli т bojnih
igrah in kasneje v nogometu, me
pa smo uživale v naravi, med
prrimi CTcti, ki jih je toplo sonce
zrabilo na trate. Čas je mineval
in sklenili smo, da se vrnemo.
Med potjo smo naprosile tovariša
razrednika, naj nam pove kakšno
zgodbico. Pričel je s pravljico
o zajčkih. Bila je smešna in pri-
jetno jo je bilo poslušati. Nato
pa smo si zaželele nekaj resnič-
nega. Povedale smo mu to in
ustregel je naši prošnji: >Ko sem
v Celju nastopil profesorsko
službo, sem učil poleg drugih,
fiziko tudi T nekem tretjem raz-
redu gimnazije. Kot vedno so
bili učenci tudi v tem razredu
različni: dobri, zelo dobri in
slabi. In najboljša med najbolj-
šimi je bila droibna deklica —
Tzor vsem т razredu. Vedno je
imela fiziko odlično, o njenem
redenju pa sem bil prepričan, da
si zasluži najboljšo oceno. Pa so
minila tri leta. Nekega dne sem
srečal to učenko v spremstvu
mladega, postavnega fanta. Spre-
menila se je, zrasla. Nasmehnil
sem se ji, toda dekle me ni več
poznalo.c
Kasneje sem mnogo premišlje-
vala o profesorjevih besedah.
Kako čudni smo dijaki! Kar po-
glejte, koliko lepega smo skupaj
doživeli. KoHko mojih sošolcev
je od mene prepisovalo naloge,
koliko ur smo skupaj prebili, pa
me zdaj ne poznajo več. Žalostno
je, da smo tako hitro pozabili
drug na drugega, ko nas pa je
Tendar še pred meseci družilo
toliko skupnega.
Poglejte, živimo v deželi, ki se
bori za mir in sožitje med na-
rodi. Tudi mi mladi bi lahko k
tej borbi kaj prispevali. Ne mi-
slim T meddržavnem merilu,
temveč v tem, da bi se imeli radi,
da bi si pomagali in se poznali
ne samo takrat, kadar nas v to
sili življenje. Le dežela, ki je
na znotraj enotna, lahko govori
o prijateljstvu do drugih. In le
ljudje, ki razumejo ta pojem,
lahko v tej borbi pomagajo. Saj
mislite tudi vi tako, kajne?
Ivanka Podgornik,
Celje, Ljubljanska 52
Srečanje
s tevarišeH
Titom
Lani sva z mamico obiskala
Kumrovec. Bilo je 2. maja. Do-
poldne sva si ogledala rojstno
hišo tovariša Tita in muzej. Videl
sem zibelko, spričevala, partizan-
sko uniformo in Maršalovo pu-
ško. Vsega sem se hotel dotakni-
ti, ker je to nosil Tito.
Popoldne pa me je razveselil
on sam. Segel sem po njegovi ro-
ki in od veselja nisem mogel go-
voriti. Tito pa mi je rekel: >Deč-
ko, bodi dober«! Bil sem zelo,
zelo srečen.
Z mamico sva zamudila т1ак,
pa nič zato, bil sem presrečen,
da sem doživel tako lep dan, ki
je zame najpomembnejši т zìt-
Ijenju.
Martin Žagar,
II. razred osnovne šole
Franja Vrunča na Hudinji
pri Celju.
Nove
nagrade
Petindvajseti maj je največji
praznik mladih ljudi. Kako lepo
ste ga letos proslavili! Preveč tru-
da ste vložili v proslave in prire-
ditve, da bi bilo prav, če bi za
Vaše uspehe vedeli samo vi. Pa
smo se odločili, da razpišemo nov
nagradni prispevek. Njegov na-
slov naj bo »Razmišljanja ob na-
šem Velikem prazniku«. In kaj
naj bi o njem napisali? Pišite o
svojem delu v šoli, o pionirski in
mladinski organizaciji, o delu
krožkov in sekcij, o prireditvah,
ki ste jih pripravili za Dan mla-
dosti, o tem, kako in kje ste pre-
živeli veliki praznik, pišite tudi o
tovarišu Titu, kajti vaš dan je tu-
di njegov dan.
V ta namen smo pripravili tri
nagrade: tisoč pet sto, tisoč in pet
sto dinarjev. Ker pa pričakujemo,
da bomo dobili veliko pisem, tudi
tokrat ne bomo nagradili ravno
najboljšega prispevka, temveč bo
izmed vas izbral nagrajence žreb.
Želimo vam, dragi mladi prija-
telji, srečno pero in kmalu nas vi-
denje!
Rebus
o dolgouhcih
V zicki soli
To-le je Mirko, upravnik
šolske zadruge osnovne šole
v Žicah. Ko smo ga obiskali
in njega ter njegove najzve-
stejše sodelavce zaprosili za
razgovor, so nam kar takoj
odločno povedali, da bodo
bolj malo govorili, pa več
pokazali. Veste, v Žiče smo
prišli pravzaprav samo za-
radi njihove pionirske šol-
ske zadruge, iki je prav go-
tovo ena najpodjetnejših v
našem okraju. Pionirji iz Žič
gojijo namreč — zajčke. In
toliko in tako lepe zajčke,
da so se pogodili s škofje-
loško tovarno Šešir, ki zdaj
pri njih za precejšnjo vsoto
žvenketajočih dinarjev od-
kupuje zajčje kože.
Po zai;^otovihi torej, da se
da zajčke lepše gledati kot
pa o njih pripovedovati, so
nas Mirko in njegovi tovari-
ši odoeljali na šolsko dvori-
šče, kjer se v leseni lopi
skriva njihovo malo boga-
stvo. Toda bodimo točni — v
tej lopi je namreč le del in
to manjši del — njihove
zajčie farmice. večji del
zajčkov pa goiijo pionirji
kar na svojih domovih. No,
in ob tem majhnem hlevčku
so se vsem nam kar po vrsti
razvezali jeziki. Najmo naj-
pret besedo Mirku:
>Veste, s temi zajčki ima-
mo kar precej dela. Tudi po-
leti namreč ne smemo poza-
biti nanje. Tako smo uvedli
dežurno službo in ob počit-
nicah so tako naši kunci v
varnih rokah. Ko sem to-le
rekel, sem mislil samo na
ie zajčke, ki jih vidite tu-le.
Ostale pa, ki jih imajo člani
šol. zadruge po domovih, ta-
ko vedno skrbijo sami. Pa
še to naj povem, da so nam
vsem kunci močno prirasli k
srcu.«
>Kdo pa ima doma največ
teh dolgouhih skakačev?«
»Jaz,« se je oglasila Mira,
ki je zavzeto poslušala na-
jin pomenek. »Zdaj jih imam
petindvajset, imela pa sem
jih tudi že več.«
»Pa sama skrbiš zanje,
Mira?«
»Seveda, sama jih krmim,
sama čistim, včasih pa ven-
darle koga naprosim za po-
moč.
»Kaj pa kože — jih sami
posušite?«
Skoraj užaljeno so me po-
gledali. Kaj si le ta-le misli,
se jim je morda utrnilo v
glavah. Morda meni. da te-
ga ne znamo?! Zato so mi
kar takoj povedali, da kože
tudi sami posušijo ter da iih
je tega naučil Mirko. Kaj
naj še povemo o mladih za-
družnikih žičke osnovne šo-
le. To. da so ljubeznivi mla-
di liudje. da se bomo še ve-
likokrat spomnili nanje?!
No. to prav gotovo! Iz vsega
srca pa želimo njim in nji-
hovi šolski zadrugi še veli-
ko, veliko uspehov.      -ca
Takole je učenec četrtega razreda Vinko'Žagar posadil na dan 153
sadik
Pogozdovali smo
Luče so prijetna gorska vasica.
Pionirji, ki živimo tu, imamo ma-
lo razvedrila. Pa smo sklenili, da
si bomo skupno z mladinci ure-
dili športno igrišče. Dolgo smo
razmišljali o tem, je bi za to na-
šo veliko akcijo zvrtali denar. Le-
pa prilika za dober zaslužek se
nam je ponudila, ko so nam v šoli
povedali, da lahko gremo pogoz-
dovat. Veseli smo z Gozdno upra-
vo podpisali pogodbo in določili
četrtek za začetek pogozdovanja.
V četrtek nas je pozdravilo me-
gleno jutro. Z motikami in poso-
dami smo se zbrali pred šolo. Bili
smo učenci petega, šestega, sed-
mega in osmega razreda — 72 nas
je bilo. Po izdatni malici smo se
napotili v Podvezo. Pred zadruž-
nim domom so se nam pridružili
tudi štirje logarji in nato smo še
pospešili korake.
Nekoliko negotovo smo začeli
z delom. Sadili smo štiriletne sa-
dike. Najprej smo z motiko ali
rovnico izkopali petnajst do dvaj-
set centimetrov globoko jamico,
nato smo sadiko zasuli z mehko
prstjo in jo potlačili, da je stala
pokončno in trdno. Sprva nam je
šlo delo počasi od rok, a kasneje
smo se privadili in do malice smo
posadili že vso jaso. Ko smo se
pošteno najedli in si odpočili, smo
nadaljevali z pogozdovanjem na
drugem kraju. Poleg ismrek smo
posadili tudi nekaj mecesnov. Ta
dan smo posadili šest tisoč dve sto
sadik in k uspehu smo si lahko
čestitali.
V petek se nam je pridružil tu-
di četrti razred. Sadili smo na po-
bočju pod Raduho. Zaradi pripe-
kaj očega sonca smo počasi napre-
dovali. Ker so bile sadike dvolet-
ne, smo kopali nekoliko manjše
jame. Vendar smo tudi ta dan po-
sadili veliko sadik — skoraj devet
tisoč. Pozno popoldne (smo se
utrujeni, toda zelo zadovoljni vra-
čali na domove.
Tako smo skupno posadili šti-
rinajst tisoč devet sto trideset sa-
dik in si prislužili okrog sto tisoč
dinarjev. S tem denarjem si bo-
mo kupili razne šp>ortne rekvizi-
te, nekaj pa bo verjetno ostalo
tudi za izlet. Lepo, kajne?
Pionirji osnovne šole
Luče
Zasovska ploninska pot
Bilo je v nedeljo. Okrog šestih
sva z očetom izstopila na Troja-
nah in nato dolgih korakov od-
pešačila proti Cemšeniški planini.
Dolgo sva hodila — in tik pred
planinsko kočo se je iz megle
pred nama pojavila čudna px)šast.
Ko sva prišla bliže, sem se poto-
lažil — samo osel je bil. Ko sva
se v planinski koči okrepčala, me
je oskrbnik posadil na oslička in
v diru sva naenkrat obkrožila
planinski dom. Šele nato mi je
oskrbnik povedal, da je osliček to
jutro popil precejšnjo merico
žganja.
Ko sva se z očetom čez nekaj
časa odpravila proti Partizan-
skemu vrhu nad Trbovljami, sva
dobila spremljevalca. Bil je osli-
ček. Nekaj časa sva bila čudnega
spremstva kar vesela, ko pa se
dolgouhec ni in ni hotel vrniti,
sva ga začela odganjati. Toda vse
zaman. Tu in tam se je ustavil
in se tako zadri, da me je bilo kar
strah. Pri prvi hiši sva domači-
nom povedala, da nama osličkova
družba ni po volji, in privezali
smo ga. Tam sva tudi zvedela, da
je takole »spremstvo« osličku pri-
šlo že v kri in da nisva prva, ki
ju je tako ljubeznivo varoval.
Ostanek poti sva z očkom preho-
dila brez posebnih pripetljajev.
Franci Rozman,
Iu. osn. šola Ceije
REBUS

PRIJATELJA
»Ko bom velik, si bom uredil
prostoren vrt, kjer bom gojil ze-
bre. Žive so namreč mnogo, mno-
go lepše od mrtvih.« Tako je za-
pisal v svoj dnevnik bel deček,
ko je sedel za zbito mizo daleč v
Afriki, čisto blizu Kilimandžara.
To je zapisal dan za tem, ko je s
svojim največjim prijateljem, čr-
nim dečkom bližnjega plemena
uplenil to lepo progasto žival.
Toda zebra ni najbolj pomemb-
na oseba v tej-le zgodbi. Najvaž-
nejše je namreč iskreno in veliko
prijateljstvo, ki je vzkliknilo med
tema  <3л'-ета  mladhna  fantoma
različnih polti. Skupaj sta lovila,
drug drugega učila streljati z lo-
kom in puško, igrala sta odbojko
(tudi to je beli deček skrbno za-
pisal v svoj dnevnik) in pred slo-
vesom je poglavar plemena opra-
vil zanju še pobratimstvo. Zdaj
prijatelja verjetno živita vsak na
svojem koncu sveta. Svoje skrbi
imata in življenje gre svojo pot.
Toda eno je gotovo — dni, ki sta
jih preživela skupaj in prijatelj-
stva, ki ju veže, ne bosta zlepa
pozabila. Kaj, ko bi se še odrasli
tako spoprijateljili kot se otroci,
kaj menite? Mar ns bi bilo lepo.
CELJSKI TEDNIK STEV.  20. — 25. maja 19CÎ

TO JE PRAVILNA POT
Zgomjesaivinjčani se še dobro
gpominjajo koliko hrupa je po-
^^2ročila afsra z usnjarno. To je
^l\o dokaj razumljivo, saj v ma-
lem kraju kot je Ročica ob Sa-
vinji pomeni neuspeh tudi takega
tnalega obrata konec redne zapos-
litve za mnoge.
Zaradi tega je bila pripojitev
obeh tovarnic v Rečici k tovarni
usnja Konus v Slov. Konjicah
domala olajšanje za zaposlene v
teh dveh kolektivih. Res je bilo
v začatku težko, toda vsak zače-
tek je težak. Sedaj pa se že jasno
vidi, da je bila politika pripo-
jitve k večjemu matičnemu pod-
jetju, ki obvlada strokovno s svo-
jim mehanizmom vso sodobno teh-
niko in ki pozna domače in tuje
tržišče, pravilna in da le taka po-
litika vodi k uspešnejšemu delu
manjših obratov.
Kmalu po pripojitvi in ureditvi
notranjih razmer so v teh obratih
začeli s preusmeritvijo proizvod-
nje. Klasični artikli so namreč za
tako malo podjetje in majhno ka-
paciteto res nerentabilni. Tako so
začeli izdelovati iz posameznih
stranskih proizvodov matične to-
varne posebne modne izdelke, za
katere je veliko povpraševanje
tudi v tujini.
Sedaj izdelujejo posebno usnje
za suknjiče in ženske plašče, po-
sebno kvaliteto pa so dosegli pri
izdelovanju lakiranega usnja, ki
ga tudi lahko plasirajo z uspehom
na zunanjem trgu.
Ta bistvena sprememba, sigur-
nost in prepričanje, da z delom
koristiš, v obeh malih kolektivih
v Rečici tudi precej pomaga, da
je delovni elan večji. Natanko pa
se zavedajo, da so šele na začetku
poti, da so začeli resno delati in
da bo potrebno še mnogo naporov,
da bodo dosegli tri osnovne celje
— rentabilno proizvodnjo, ko
njukturnost proizvodov zaradi po-
večevanja kvalitete in izkorišča-
nje vseh še nenačetih notranjih
rezerv.
Peti tabor mladih
planincev
Konec prejšnjega tedna je bil na
Toj Sievern vrhu na Koz jeku peti mla-
dinski planinski tabor, ki se ga je
udeležilo 25 ekip, med njimi tudi
Celjani.
Tekmovanje v orientacijskem poho-
du se je za mlade celjske planince še
kar dobro končalo, saj so pobrali sko-
raj vsa prva mesta in bili le za pet
točk slabi od vodilne ekipe Oplotnice.
Ekipo, ki je zasedla drugo mesto, so
sestavljali mladi planinci z gimnazije.
M. S.
Tovarlšica tako se ne vzgiija
Tovariš urednik!
»S takim obnašanjem in s takš-
nim delom bom ostal na stopnji
največjega idiota«, je bil naslov
slovenske 'domače naloge, ki so
jo 15. maja morali sestaviti učen-
ci 8. i^azreda osemletke v Vojniku
pri prof. Anici Kocjan. Koc j ano-
va je svojim dijakom k nalogi
dala naslednjo dispozicijo: »Spis
naj bo čim daljši in poleg tega si
oglejte na ekonomiji v Višnji vasi
zavaljene prašiče, katerim ste po-
dobni!« In — za inspiracijo men-
da — jim je dajala vzdevke: za-
valjene čunke in podobno.
Vem, da je delo pri vzgoji mla-
dine včasih težavno, toda pro-
svetni delavec se mora zavedati,
da oblikuje najobčutljivejšo ma-
terijo — človeka in da s takim
»pedagoškim« delom ruši vse, kar
se trudita zgraditi dom in šola, da
je kritika dijakov s takimi izrazi
okužen nož v roki kirurga. Ali se
prof. Kocjanova ne zaveda, da
daje s takimi izpadi sebi kaj sla-
bo spričevalo o svojem delu, kajti
delo in vedenje njenih dijakov je
vendar tudi rezultat njenega pri-
zadevanja. Ce bi se torej dijaki
prof. Koc j anove negativno razvi-
jali — bi se ob taki »vzgoji« prof.
Kocjanove, temu res ne mogli
čuditi.
Ali se res Kocjanova zaveda,
da vodi pot tako vzgajane mladi-
ne v neharmonične zakone, v za-
ostajanje pri delavnih uspehih, v
nastanek konfliktnih osebnosti, ki
polnijo oddelke za živčne in du-
ševne bolezni, in v mnogih prime-
rih — na zatožno klop. Ali se za-
veda, kakšno škodo povzroča naši
družbi ne samo zaradi material-
nih izgub, ampak predvsem na
človeškem profilu naše družbe čez
nekaj let. Kajti človek, ki ga for-
mira taka vzgoja, se pač težko
razvije v zdravega člana družin-
ske in družbene skupnosti.
Mislim, da si je Kocjanova iz-
brala napačen poklic. Našo mla-
dino moramo in bomo — pa če
nam bo prof. Kocjanova pri tem
pomagala ali ne — vzgajali v du-
hu socialističnega humanizma, da
bodo iz nje zrasle močne svobod-
ne osebnosti, ki bodo sposobne
biti samoupravljavci. •
Ali naj z »metodo« prof. Koc-
janove vzgajamo našo mladino,
za katere srečo je bilo prelite to-
liko krvi?!
Maksimiljan Samec
JKolodverska restavracija
Celje
Red in zobna poliklinika
Tovariš urednik!
Resno dvomim, da ne bi doslej
nikdo opozoril pristojne v Zobni
polikliniki v Celju na to, da nima-
jo reda glede sprejemanja paci-
entov.
Pred dnevi (17. maja) sem kot
običajno prišel ob 7.30 uri, kot
so mi rekli. Toda pred mano so
vstopili štirje, ne da bi se zani-
mali za vrstni red. Ostali so v
ordinaciji, jaz pa sem čakal, da
me uslužbenka pokliče. Mislim,
da istočasno ne more biti naroče-
nih 5 oseb in drugič, če je odgo-
vorna oseba to vseeno storila, je
dolžna ljudi opozoriti na vrstni
red. Razen tega je še vrsto drugih
izjem, ki jih lahko dosežeš pri
instrumentarkah oziroma tovari-
šicah, katerih naziva delovnega
mesta mi ni znan.
Menim, da bi vodstvo zobne po-
liklinike moralo na odnos do kli-
entov bolj paziti, saj nov zakon o
financiranju 2xiraivstva — in skle-
pi okrajnega plenuma SZDL o
tem mnogo govore.
Človek bi prezrl tak odnos, če
bi se zgodil le enkrat, saj vsi, 'ki
delamo, delamo napake. Ne sme
pa postati napaka, ki je v tem
primeru pomenila »izjemo«, si-
stem dela. O tem bi morati na
polikliniki razmisliti in se s tak-
šnimi uslužbenkami resno pogo-
voriti, da ne bodo delale več takih
napak.
LU-BO
Občina o sebi
Pred kratkim je občinski ljud-
ski odbor Mozirje podrobno raz-
pravljal o delu upravnih organov
občine. Posamezne probleme so
zelo samokritično obravnavali, če-
ravno je tudi precej objektivnih
pogojev, ki zavirajo nemoteno de-
lo občinske uprave. Kljub temu
pa velja splošna ugotovitev, da
so občinski organi v preteklem
letu zadovoljivo opravili postav-
ljene naloge, zlasti posebne nalo-
ge, ki so jih zastavili ali občani
na zborih volivcev ali pa so bile
sestavni del skupne akcije v
okrajnem in celo v zveznem me-
rilu.
Odborniki so na zasedanju me-
nili, da bo nujno potrebno okre-
piti inšpekcijske službe in da jim
bodo morali upravni organi in
tudi druge organizacije dajati vso
pomoč pri delu.
Pozdravili so tudi posebno akci-
jo z nazivom »državljan in upra-
va«. Hkrati pa so predlagali, da
je v tem in v naslednjih letih po-
skrbeti, da se uprava občine še
bolj približa državljanom ter da
se bo v občinskih uradih počutil
sproščeno. Posebno so poudarili
tudi potrebo po krepitvi službe
pravne pomoči in službo za proš-
nje in pritožbe. Zanimiva je tudi
ugotovitev, da je v zadnjem ob-
dobju število občinskih uslužben-
cev ostalo isto, in sicer kljub te-
mu, da so se nekatere službe pre-
nesle z okraja na občine.
Veliko so govorili tudi o nepri-
mernih prostorih za občinske
uslužbence. Le-ti mnogokrat zavi-
rajo normalno delo.
Z.
Ali je Celje izjema?
Tovariš urednik!
Pred tremi leti — morda še
pred letom — bi lahko dejali, da
je podoben sestavek nesmiseln.
Toda sedaj tega ne moremo več.
Za kaj gre?
V Celju se je zlasti lani pove-
čalo število lastnikov televizijskih
sprejemnikov. Recimo to je »stan-
dard«. Toda »standard« se kmalu
neha, in sicer takoj, ko se televi-
zijski sprejemnik prvič pokvari.
Ker je sestavljen iz velike mno-
žine delov to tudi ni čudno.«In
zakaj je konec »standarda«. Pre-
prosto zato, ker v vsem tem času
ni v Celju nihče poskrbel, da bi
opremil vsaj eno delavnico, da bi
v njej lahko popravljali televizij-
ske sprejemnike.
Rekli boste — to vendar ni res!
V Cuprijski ulici jih popravljajo.
Res jih, toda Celjani se moramo
zahvaliti predvsem iznajdljivosti
in usposobljenosti tehnikov, nika-
kor pa ne opremljenosti delavni-
ce, kajti razen orodja, ki ga naj-
dete tudi v mehanični delavnici in
nekaterih instrumentov za popra-
vilo radijskih aparatov, tudi v tej
delavnici ne boste ničesar več na-
šli.
In posledice. Hude so. Zato si
nikar ne želite televizijskega spre-
jemnika. Kajti prosili boste znan-
ce, da vam zapeljejo »okno v
svet« do Ljubljane (Ljubljančani
ta čas niso držali rok križem). Po-
nujali boste vsako znosno in ne-
znosno kilometrino in nazadnje
vam bodo v Ljubljani povedali,
da je pregorel le upor, ki stane
samo 150 dinarjev. Vi pa boste
mirno lahko tudi povedali, da pač
to ni najbolj res, ker vas ta upor
in ves »hec« okoli njega stane 3
tisoč dinarjev.
To je zgodba o celjskih delav-
nicah — poenostavljena in vendar
hudo resna.
Zanimivo je morda tudi to, da
mnogo ljudi (za radijske sprejem-
nike je enako) to vedo, in doslej še
noben odbornik tega vprašanja ni
zastavil na seji občinskega od-
bora. Kaj, če bi ga?
A. I.
Kaj Џ obzirnost?
Tovariš urednik!
Nekateri vozniki motornih vo-
zil si na periferiji mesta privošči-
jo kaj čudne šale. Ne glede na
nočno uro se poslužujejo zvočnih
signalov. Ti signali pa niso na-
menjeni cestnemu prometu, ki je
v nočnem času malenkosten, tem-
več ix)sameznim stanovavcem, ki
jih vozniki žele dvigniti iz poste-
lje. Po uspelem podvigu se po-
govor, navadno kar skozi okno,
prične. Seveda pa mora biti ta
glede na hrup motorja vedno
glasnejši.
Kaj porečete k tej brezobzirno-
sti?
A. E. — Nova vas
Za nepoštenje -
zaslužena kazen
Pred kratkim je petčlanski se-
nat okrožnega sodišča v Celju ob-
sodil tretjo skupino iz Štor, ki se
je okoriščala z betonskim žele-
zom.
Pobudnik tatvinskega podviga
je bil direktor trgovskega pod-
jetja »PLAMEN« iz gtor, FRANC
OROVIC. Za svoja nepoštena de-
janja je bil obsojen na skupno
kazen 12 let in 11 mesecev stro-
gega zapora in na prepoved
opravljanja poklica za dobo petih
let po prestani kazni.
JOŽE PIŠEK je prejel kazen 8
let strogega zapora, GRETA KO-
ŠIR 4 leta in dva meseca stroge-
ga zapora, FILIP LOKOŠEK 3 le-
ta strogega zapora in SILVA
02EK 1 leto zapora.
.1. Pišek in G. Koširjeva ne bo-
sta po prestani kazni smela oprav-
ljati pet let enakega poklica. F.
Lokošek in S. Ožekova pa 3 leta.
Obtoženci morajo vrniti tudi
pridobljeno premoženjsko korist
in sicer: Železarni Štore 2,800.000
dinarjev ter podjetju »Merx«, ki
je pravni naslednik pridruženega
podjetja »Plamen« pa 816.000 di-
narjev. Poravnati morajo tudi
vse stroške sodnega postopka in
povprečnino.
»CINKARNA"
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE
želi pridobiti naslednje sodelavce:
1. BIBLIOTEKARJA ZA DELO V CENTRU ZA DOKUMENTACIJO
2. STENODAKTILOGRAFA Z ZNANJEM TUJIH JEZIKOV
3. KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV
4. KNJIGOVODJO ZA SALDAKONTI
5. TEHNIČNEGA SEKRETARJA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
Pogoj: pod toč. 1 se zahteva visoka izobrazba z znanjem tujih jezikov;
pod toč. 3. in 4. Ekonomska srednja šola z dvoletno prakso;
pod toč. 5. srednješolska izobrazba.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki bodo regulirani po Pravilniku
o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Prošnje z življenjepisi in opisi dosedanjih službovanj pošljite na »CINKARNO« met
kemično industrijo v Celju — kadrovski sektor.
PARKIRNI PROSTORI
L =r SEJMIŠČE TEHARJE
2. = TRAVNIK NASPROTI ŠOLE
1. = DVORIŠČE
4. = OB CESTI K STOLARNI
5. = MLIN
6. = PRIREDITVENI PROSTOR
I = SMER PROMETA
ZA MOTORJE IN KOLBSA
II = SMER ZA OSTALA
MOTORNA VOZIUË
Olivestilo o ureditvi prometa
DNE 3. 6. 1962
ZA III. TRADICIONALNO TOMBOLO NA TEHARJAH
1. Promet osebnih avtomobilov
iz smeri Celje—Teharje se preu-
smeri po Bežigrajski cesti do Te-
harij, do parkirnega prostora na
sejmišču. Za motorna kolesa, ko-
lesarje iz smeri Celja se odvija
promet po Teharski cesti do par-
kirnega prostora na Teh ar j ah. Pro-
met motornih vozil iz smeri Što-
re se odvija po cesti II. reda do
označenih parkirnih prostorov za
posamezna prevozna sredstva. Ves
tranzitni promet za smer Celje—
Štore—Šentjur in obratno je
preusmerjen preko Bežigrajske
ceste in Bukovžlaka. Preusmeri-
tev prometa velja dne 3. 6. 1962
od 14. do 19. ure.
2. Za osebne avtomobile sta do-
ločena naslednja parkirna prosto-
ra: Iz smeri Bežigrajske ceste in
iz smeri Vojnika parkirni prostor
na sejmišču Teharje. Iz emeri
Štor pa na travniku nasproti os-
novne šole Teharje. Za motorna
kolesa so predvideni naslednji
parkirni prostori: Iz smeri Celje,
Bežigrajska cesta na sejmišču Te-
harje. Iz smeri Celje—Teharska
cesta pri Pocajtovem mlinu. Iz
smeri Štor na dvorišču ,poslopja
KRAJEVNEGA URADA za kole-
sarje iz vseh vpadnic so predvi-
deni prostori za shranjevanje ko-
les, ki bodo vidno označeni in ču-
vani.
Vsem voznikom motornih vozu,
ki se nameravajo udeležiti tom-
bole na Teharjah priporočamo, da
koristijo parkirne površine v me-
stu Celju, zaradi pomanjkanja
parkirnih prostorov na Teharjah.
Prevoz iz Celja na Teharje bo mo-
žen z avtobusi
V Velenju je pomlad
v Velenje se je spet vrnila po-
mlad. V niti enem slovenskem
mestu ni v majskem času trava
tako bujno zelenela kot v mla-
dem rudarskem mestu. Raz oken
prišlece že ipozdraivlja cvetje. Pre-
bivalci mesta so svojo okolico že
tako uredili, da ugaja še tako
razvajenim ljudem. Danes se radi
spominjajo preteklih let, ko so
več sto tisoč ur prostovoljnega de-
la opravili zato, da je danes zu-
nanji videz Velenja tak, da je
lahko vzor vsem krajem.
Sam še ne vem, koliko raznih .
delegacij, 'tujih in domačih, si je.,
doslej že ogledalo naše rudarsko :
mesto. Vedno nove skupine od-
raslih in mladine prihajajo.
V preteklih letih je bilo ob
obiS'kih Velenja nekoliko teže. Se-
daj imajo nov in Okusno zgrajen
hotel, ki ima petdeset sob. Prav
te dni so odprli obnovljeno re-
stavracijo Jezero. V nedeljo se je
tam tallo ljudi. Kako tudi ne! Ob
restavraciji je jezerce, v katerem
se .podeti lahko koplješ. Tudi tu
so za prenoičše weekend hišice.
S prehrano pa lahko postrežejo
tri sto osebam. Ker je restavra-
cija pod upravo hotela, je tudi
glede presikrbe tu vsak problem
odpravljen. Me^to ponosnih ru-
darjev ima čudovito Okolico. Samo
dve uri hoda in že si na bližnjih
vrhovih: na Paškem Kozajku.
Enodušjio priznanje vseh, ki so
že obiskali Velenje: »Kaj tako
lepega še nisem videl!« Stopite
v delavski klub tam! Že od daleč
vas pozdravljajo kot kri rdeče
tulpike. Velika preproga cvetja
pred klubom. V njem si lahko
oddahnete. Potem jo lahko mah-
nete še na stari grad, kjer ureju-
jejo muzej rudnika. Tudi tam
bodo uredili v najkrajšem času
bife za okrepčilo. Edinstven je
od tam pogled na vso novo in
prerojeno Šaleško dolino. Pogled,
ki ga je res težko pozabiti!
Šport-Šport-Šport
ZOPET PREMALO KOSEV
Kakor v tretjem, tako so košarkarji
šoštanjskega Elektra tudi v četrtem
kolu spomladanskega dela tekmova-
nja v republiški ligi morali prepustitt
zmago boljšemu nasprotniku; tokrat
zagorskemu Proletarcu z rezultatom
30:28.
Po tem kolu so Soštanjčani na pe-
tem mestu s štirimi točkami ter raz-
liko v koših 215:189.
v naslednjem kolu se bodo Soštanj-
čani doma sestali z ekipo iz Ilirske
Bistrice, ki zaseda trenutno tretje me-
sto s šestimi točkami.
TUDI CELJANI MED DVIGAVCI
UTE2I
Za Velenjčani so tudi pri celjskem«
Partizanu ustanovili sekcijo dvigav-
cev uteži. Čeprav mlada, je dosegla
že kar lep razvoj. To so njeni člani
potrdili tudi na nedeljskem republl'
škem prvenstvu, ki je bilo v telovad-
nici druge osnovne šole prirejeno za
mladince. Tako sta Kocjančič (237.5 kg)
ter Jagrič (235 kg) zasedla v lahko-
težki kategoriji drugo oziroma tretje
mesto. Med tekmovavci iz Velenja pa
se je najbolj izkazal Velunšek, ki Je
v peresnolahki kategoriji dvignil 20»
kilogramov, kar je zadostovalo za
osvojitev prvega mesta. Razen tega se
je Holešek v bantam kategoriji s 165 kg
uvrstil na tretje mesto, Knez pa ▼
lahki s 245 kg na drugo mesto. Iste
uvrstitev si je v srednji kategoriji
priboril še Jenko, ki je dvignil 2C0 kg.
(E)
CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 19в2'
TELESNA VZC07A IN ŠPORT
PRAZNIH ROK
Kdo bi si mislil, da bosta
celjska predstavnika v slo-
venski consiki nogometni li-
gi ostala v osmem kolu po-
vratnega dela tekmovanja
praznik rok. In vendar se je
zgodilo, da je tudi Kladivar
izgubil tekmo z moštvom, ki
se je prav z osvojitvijo dveh
dragocenih took na Glaziji
rešilo predzadnjega mesta in
ga od nedelje naprej zapu-
stilo celjskim železničarjem.
V tekmi na Glaziji je
kranjski Triglav premagal
Kladivar ja 3:2. Zmaga gostov
je bila zaslužena; o domači-
nih pa to, da so si nepotre--
ben poraz naprtili na rame-
na predvsem po zaslugi iz-
redno slabe igre celotnega
moštva.
Nekoliko drugače je pote-
kala tekma v Murski Sobo-
ti, ikjer so domačini le s te-
žavo odpravili celjske želez-
ničarje 1:0.
Navzlic porazu je Kladi-
var zadržal šesto mesto na
lestvici conske lige s šest-
najstimi točkami ter razliko
v golih 40:35. Celjani pa so
padli na predzadnjo stopni-
co, ki jo zasedajo s trinaj-
stimi pikami ter negativno
razliko 58:56. Navzlic temu
nič kaj zavidljivemu mestu
na lestvici, pa položaj ŽNK
Celja ni tako tragičen, saj
se mu bo navzlic vsemu, zla-
sti pa po slabi igri v spomla-
danskem delu prvenstva,
uresničila želja: če nas ra-
čuni ne varajo bodo Celjani
vendarle zadržali svoje me-
sto v conski ligi. To pa je
navsezadnje tudi uspeh, če-
tudi je spočetka kazalo na
boljše.
V dvajsetem zavrtjaju bo
na vrsti domači derby. Na
igrišču ob Ljubljanski cesti
se bosta srečala domača tek-
meca Kladivar in Celje.
Lanski obračun je pripadel
Celju z rezultatom 5:2, pa
čeprav je Kladivar vodil že
2:0. In letošnji? Počakajmo!
Rokomelaši Velenja
že okrajni prvaki
Čedalje bolj se bliža konec okrajne-
mu prvenstvu v rokometu, toliko bolj
postaja tekmovanje zanimivo in bor-
beno. Moštvo velenjskega Rudarja si
je že v predzadnjem kolu zagotovilo
prvo mesto in s tem pravico do kvali-
fikacije za vstop v republiško ligo.
Najboljše mesto so si povsem zaslu- ,
žili, saj so pokazali solidno znanje in
šele v predzadnjem kolu izgubili prvo
tekmo; premagalo jih je moštvo celj-
skega Partizana 20:14. Slednja ekipa
v spomladanskem delu tekmovanja ni
bila poražena. Zaradi nesporazuma je
morala dve točki brez igre prepustiti
le Kovinarju iz Stor.
Ekipi iz Laškega in Stor se borita za
častno drugo mesto. Kovinar sicer vo-
di s točko prednosti, toda ima to smo-
lo, da mora v zadnjem kolu v Vele-
nje, medtem ko igrajo Laščani doma
s Konjičani.
2alec in celjski Partizan se borita
za mesto v sredini lestvice, Konjice
pa bodo kljub dobri igri na šestem
mestu, medtem ko je pomlajena ekipa
Polul zadnja.
Pred zadnjim kolom je stanje na
lestvici naslednje: 1. Velenje 20 točk,
2. Kovinar 15, 3. Laško 14, 4. Žalec 10,
5. Partizan Celje 9, G .Konjice 6, 7. Po-
lule 2. Izven konkurence je B ekipa
ZRK Celje zbrala 6 točk.
V zadnjem kolu pa igrajo: Žalec—
Partizan Celje (jutri, v soboto ob 18.
uri), Velenje—Kovinar, Laško—Ko-
njice, ZRK Celje B—Polule (vsi v ne-
deljo ob 10. uri dopoldne).
J. K.
DV£ DRAGOCENI
ZMAGI
v spomladanskem delu tekmovanja
so judoisti celjskega Olimpa, ki sode-
lujejo v drugi republiški ligi, pobrali
že dve visoki zmagi. Najprej so v
Murski Soboti odpravili tamošnjo eki-
po Partizana 22:2, zatem pa v Celju
ptujsko Dravo 18:6. S to zmago si je
Olimp zagotovil prvo mesto na lest-
vici in možnost vstopa v prvo sloven-
sko ligo.
Posamezne borbe v dvoboju z Dravo
so se končale takole: I. kolo. Lahka:
(prvoimenovani so člani Olimpa): Pe-
terman—Cvetko 2:0, O. Seles—Galun
2:0; srednja: H. Seles—Hostnik 2:0,
Jeršič—Kuhar 2:0; težka :Drozg—Skaza
1:1, Goznikar—Petrovič 0:2.
II. kolo. Lahka: Peterman—Galun
1:1, O. Seles—Cvetko 2:0, srednja: H.
Seles—Kuhar 2:0, Jeršič—Hostnik 2:0;
težka: Drozg—Petrovič 2:0, Goznikar—;
Skaza 0:2.
Celjski mladinci
drugi
v počastitev dneva mladosti je
bilo v nedeljo v Ljubljani tekmo-
vanje okrajnih mladinskih repre-
zentanc v streljanju z malokali-
brsko puško. Zmagali so Ljub-
ljančani, ki so za 51 krogov pre-
hiteli mlade strelce iz Celja. Tako
je Ljubljana zadela 1934 krogov,
Celje 1883, Maribor 1760, Kranj
1648 itd. V celjski vrsti se je naj-
bolje držal Jeram, ki je s 488 kro-
gi zasedel tretje mesto. Četrti je
biil Dečman 479, sedmi Pihier 461,
deseti pa Brečko 455 krogov.
PRVE TEKME V
KOŠARKI
v tekmovanju okrajne košarkarske
lige za moške so doslej odigrali že
dve koli. Rezultati prvega kola: Rog.
Slatina-Velen je 8:93 (2:37), Šoštanj B
— Partizan Celje 54:29 (26:16), ZNK
Celje-Prebold 69:35 (40:19).
II. kolo: Partizan Celje-ZNK Celje
51:53 (16:24), Velenje — Slov. Konjice
83:73 (43:32), Prebold-Soštanj B 38:105
(19:44). Tekma Zalec-Rog. Slatina je
bila preložena.
V tretjem kolu bodo igrali: ZKK
Celje-Zalec, Slov. Konjice-Prebold,
Šoštanj B-Velenje in Rog. Slatina-
Partizan Celje.
Razen tega bosta na vrsti tudi dve
tekmi ženske lige in sicer: ZNK Celje
-Žalec ter Soštanj-Velenje.
Visoko priznanje
celjski atletiki
Predsednik republike Josip
Broz Tito je 23. maja sprejel v
Beogradu zastopstvo vrhunskih
športnikov in športnih delavcev.
Kot člana delegacije sta se tega
sprejema med drugimi udeležila
tudi državni rekorder v desetero-
boju, inž. Jože Brodnik ter pred-
sednik in trener AD Kladivar,
Fedor Gradišnik.
Obisk pri predsedniku repub-
like pomeni izredno priznanje ne
samo za udeleženca, temveč tudi
celotnemu kolektivu celjskih
atletov. J. K.
Telovadci na
REPUBLIŠKEM
PRVENSTVU
V soboto in nedeljo je bilo v Ljub-
ljani republiško prvenstvo v vajah na
orodju. Med številnimi tekmovavci so
bili tudi člani partizanskih društev
iz Gaberja, Braslovč in Velenja. Zal,
tudi tokrat ni bilo ženskih predstav-
nic celjskega okraja. Med člani prve-
ga razreda so se telovadci gabrskega
Partizana uveljavili le kot vrsta in
sicer s 352,52 točke na drugo mesto za
mariborskim Železničarjem, ki pa je
zbral 383,87 točke.
Lep uspeh je dosegla braslovška vr-
sta članov tretjega razreda, ki je za-
sedla drugo mesto s 222,6 točke, med-
tem ko so bili telovadci iz Gaberja
tretji s 199.8 točke.
Med mladinci tretjega razreda je
Velenjčan Kovačič zasedel drugo me-
sto med posamezniki (53.1 točka), vr-
sta velenjskega Partizana pa v tej
skupini tretje s 244.9 točke.
Medtem ko so člani in mladinci tret-
jega razreda dosegli pričakovane
uspehe, pa je nekoliko razočarala
uvrstitev gabrskih orodnih telovadcev
pri članih prvega razreda. Ali je iz-
govor, da so jih oškodovali sodniki,
res edini vzrok za to?
Tudi GOTOVLJE bodo imele športno igrišče
v lepi Savinjski dolini, nekaj sto
metrov od hmeljarskega središča Ža-
lec, leži sredi polj, sadovnjakov in ob
čistem neusahljivem potoku Ložnicl
prijazna savinjska vasica Gotovlje.
Res, da tukaj ni industrije, pa se na-
vzlic temu poraja velika potreba za
športno igrišče.
Zato se je na večih sestankih TVD
Partizan Gotovlje in PO Žalec—Go-
tovlje razpravljalo o veliki potrebi
športnega objekta v tem kraju.
Beseda pa se je spremenila v deja-
nje, ko sta organizacijsko delo spre-
jela v roke upravitelj osnovne šole v
Gotovljah tovariš Kumer in šef stroj-
nega parka PO Žalec—Gotovlje. PO
Gotovlje je takoj s polnim razume-
vanjem dodelil prevoze za dobavo po-
trebnega materiala, kot so: leš, pesek
in zemlja. Nekaj nadvse požrtvoval-
nih članov TVD Gotovlje pa je s svo-
jim udarniškim delom še celo ponoči
pridno nakladalo in planiralo naveza-
ni material.
Ta športni objekt, na katerega že
vrsto let čakajo pionirji, mladinci in
ostali člani, se bo vendarle izgradil.
Otvoritev igrišča pa bo 25. maja, ob-
enem s proslavo 70-letnice rojstva
maršala Tita in dneva mladosti.
To športno igrišče bo imelo prostor
za mali rokomet in odbojko, kjer bo-
do lahko igrali tudi košarko. Goto-
veljska mladina bo veliko pridobila s
tem objektom, ker se bo lahko na ta
način sistematično pripravljala za več-
je prireditve in tekmovanja. S tem pa
obstojajo velike možnosti za formira-
nje novega nogometnega kluba, ki bi
lahko redno vadil in se eventualno
vključil v tekmovanje celjske pod-
zveze.
L. A.
REVIJA JUGOSLOVANSKE
ATLETIKE
ODPADLA ZARADI DEZJA
Prvi nastop kandidatov za letošnje
evropsko prvenstvo v atletiki, ki je
bilo predvideno za nedeljo, 20. tega
mesaca v Celju, je zaradi močnih na-
livov ter poplavljenega stadiona od-
padlo. Tako smo bili prikrajšani za
revijo, za katero je bilo pripravljenih
okoli 140 atletov.
Erez sprememb
Osmo kolo spomladanskega dela
tekmovanja v okrajni nogometni ligi
se je enkrat po dolgem času končalo
brez presenečenj. Dvoboji so dali na-
slednje izide: Zreče—Velenje 0:4, Na-
zarje—Šmartno ob Paki 2:3, Žalec—
Rogatec 2:2, Olimp—Vransko 3:0 w:o,
Slov. Konjice—Šoštanj 2:0 ter Kovi-
nar—Rog. Slatina 5:0.
Na lestvici vodijo Velenjčani s 35
točkami, sledijo: Olimp 33, Kovinar
29, Šmartno ob Paki 24, Konjice 21 itd.
Eeglji padajo...
Pred dnevi se je začelo prvo kolo,
kegljači pravijo tudi osminka finala,
okrajnega tekmovanja moštev za ju-
goslovanski pokal. 2e kar na začetku
je odličen rezultat postavilo moštvo
Celja, ki je podrlo 5018 kegljev, ali
v povprečju na enega tekmovavca po
836. Sicer pa so se posamezni dvoboji
končali takole:
Celje I — »13. maj« II 5018:4438 (Za
Celje: Lubej 878, Vanovšek 853, Smon
837, Blarina 836, Jančič 824, Truglas
790), Kovinotehna—Elektro II 4719:4190
(za Kovinotehno: Tepej 830), Elektro I
—Invalid II 4766:4472 (Kranjc Ivo 838,
Smrečnik 826, Krajne Stefan 808, vsi
Elektro), Rudar Zabukovca—Kladivar
4736:4682 (Stefančič 843, Zagoričnik 830,
oba Rudar ter Butolon 815 in Jože
Krajne 825), »13. maj« I—Kovinar 4779:
4505 (Zgonc 843, Pahor 805, oba »13.
maj«, Ciril Lubej 854), Ingrad I—Celje
II 4594:4628 (Klančnik 809, član Ingra-
da), Olimp—Ingrad П 4593:4431, Inva-
lid I — »13. maj« III 4716:4669 (Zagore
825 za Invalid ter Batistič 816 in Osta-
nek 813).
Osem zmagovalnih moštev navede-
nih srečanj se je uvrstilo v četrtfi-
nale.
PRVAKI SREDNJIH IN
STROKOVNIH ŠOL v atletiki
Medtem ko so se poprej podobna
prvenstva odvijala na atletskem sta-
dionu Borisa Kidriča, je bilo to pot
prvenstvo srednjih in strokovnih šol
celjskega okraja na gimnazijskem
športnem prostoru. Tako se je na
okrajnem prvenstvu zbralo pet mo-
ških in štiri ženski ekipe. V posamez-
nik skupinah pa so najboljše rezul-
tate dosegli:
MLADINCI. 100 m — Pestotnik
(gimn.) 11.1; 1000 m — Stajner (gimn.)
2:44,6; krogla — Vravnik (gimn.) 16.28;
daljina — Adamič (gimn.) 6.48; višina
Cerovšek (gimn.) 175; 4-krat 100 m —
gimnazija 46.2. Ekipe: 1. gimnazija
11.923, 2. učiteljišče 9.279, 3. industrij-
ska rudarska šola Velenje 7.504,
4. tehniška srednja šola 7.134, 5. Eko-
nomska šola 6.263 točk .
MLADINKE. 100 m — Lubej 12.9;
krogla — 1. Urbančič 11.00; višina —
Urbančič 145; daljina — Lubej 5.10;
400 m — Požlep (vse ekonomska šola);
4 krat 100 m — administrativna šola
54.3. Ekipe: 1. ekonomska šola 9.434,
2. gimnazija 9.295, 3. administrativna
šola 8.344, 4. učiteljišče 8.239.
NEPOTREBEN PORAZ
Četudi so rokometaši Celja vodili
7:2 in 13:9; s tem rezultatom se je
končal tudi polčas; so navsezadnje le
morali prepustiti zmago domačemu
moštvu tržiškega Partizana 25:21.
Navzlic temu porazu, ki so ga utr-
peli z moštvom, ki tiči s štirimi toč-
kami na repu lestvice slovenske lige,
so Celjani zadržali peto mesto z enaj-
stimi pikami.
NOVE POBUDE
Dosedanjim tradicional-
nim javnim produkcijam ob
zaključku šolskega leta je
Glasbena šola v Celju v le-
tošnjem letu dodala dve no-
vi prireditvi, ki sta naleteli
na silno ugoden odmev. Naj-
prej so samostojni koncert
pripravili štirje profesorji
celjske glasbene šole: flav-.
tist Silvo Sopotnik, klarine-
tist Franc Zupane ter pianista
Majda Fišer in Valter Ratej,
zatem pa so se učencem prve
in druge osnovne šole v Ce-
lju predstavili še, nekateri
gojenci glasbene šole in jim
pripravili dva uspela nasto-
pa. Hvaležna je bila pobuda,
da so nastopa za šolsko mla-
dino združili s krajšimi ko-
mentarji in pojasnili o in-
strumentih.
GIBANJE PREBIVALSTVA
v času od 6. do 13. maja 1962 je bilo
rojenih 26 dečkov in 28 deklic.
Poročili so se:
Franc KEGU, zlatar in Jožefa FRE-
CE, delavka oba iz Celja. Ivan GÜ-
STIN, ključavničar in Ljuba SlMU-
NIC, delavka oba iz Celja. Ivan Sl-
MUNIC, študent iz St. Jankovci in
Zlata LUKIC, medicinska sestra iz
Vinkove. Stanislav VRTACNIK, klju-
čavničar in Ana LEDNIK, tkalka oba
iz Celja. Martin KOS, knjigovodja in
Marija ZONTIC, prodajalka oba i:
Celja.
Umrli so:
Jože MREVLJE, uslužbenec iz Celja
star 50 let. Ivan HVALA, upokojene
iz Celja, star 70 let, Anton DUSiC
kmetovalec iz Gorjan, star 51 let
Frančiška TRDINA, učiteljica iz Celja
stara 62 let. Drago KUMER, otrok i:
Paške vasi, star 9 mesecev. Tereziji
ZUZEJ, gospodinja iz Sentruperta
stara 65 let.
CELJSKI UTRINEK
NEDELJSKI OBISK
v nedeljo, 20. tega meseca je
^^Spaček*- MB 63-72 obiskal svo-
jega priiijateija »JKčka« CE 26-62
na Otoiku v Celju. Ker pa je Spa-
ček zelo ekonomično vozilo in je
vaijen tudi težjega terena, je gos-
podar pokazal njegovo siposoibnos
in to celo ob deževnem vremenu
ki je buo ta dan. Zamislite s
— brez vsaikih težav in z največj(
lahkoto je zavil z asfaltiranegi
cestišča ob bloku kar preko пг
novo urejene zelenice in na nje
pustil svojo sled. Morda je tal
način vožnje in paalkiranja ^>-v mo
dii-« v Mariboru; gotovo pa je, di
v Celju ni. Ij
PRIJATELJSKO
SREČANJE
Na piovaibilo Občanskega ljud-
skega odbora Celje je v soboto
obiskalo mesto ob Savinji okoli
sedemdeset članov iz Siska. Tako
so Celjanom vrnila lanski obisk.
Dopoldne so sá gostje ogledali iz-
kopanine v Šempetru, poipoldne
pa so bila na vrsti tekmovanja v
streljanju, kegljanju, namiznem
tenisu in šahu. Medtem ko je bil
lanski rezultat takšnega tekmo-
vanja neodločen, so zdaj Celjana
zmagali 4:0.
Al
KRONIKA NESREČ
Dveletni Zvonko Turnšek iz Laz pr
Dramljah se je opekel z vročo vodo
— Pes je ugriznil Marijo Pavličev«
iz Prožinske vasi pri Storah. Po vrhi
vsega pa je Pavličeva pri tem še pad
la in si zlomila nogo. — Elizabeti
Furman iz Celja je padla in si zlomi
la rebra na levi strani. — Dvaindvaj
setletnemu Petru Kovaču iz Poljanski
luke je v roki razneslo karbidno sve
tilko. Dobil je opekline po telesu.
V Velenju imajo lepe športne
objekte, zares lepa igrišča za
športne igre. Toda, pri gradnji
vseh teh objektov so pozabili na
ureditev ustreznih garderob.
Ko smo pred kratkim igrali v
Velenju, so nam ponudili pro-
stor za slačenje, ki pa je bil zelo
neprimeren, saj bi za čuvanje
naše osebne in klubske imovine
potrebovali najmanj dva čuva-
ja. Ker pa teh nismo imeli s se-
boj, smo se ponovno, tako kot
lani, odločili za slačenje in shra-
njevanje naših oblek in podobno
kar na prostem. To prikazuje
tudi slika.
Upam in želim, da bi tudi te
vrstice in slika spodbudila
odgovorne ljudi v Velenju k čim
prejšnji ureditvi primernih sla-
čilnic s sanitarijami za športni-
ke.
Marjan Kavka, Store
Planinski kotiček
Planinsko društvo Trbovlje, ki oskr-
buje postojanko na Mrzlici (119 m)
gradi na mestu, kjer stoji stara pla-
ninska koča, nov dom, ki bo pod
streho še letos.
V kratkem bodo začeli rušiti staro
planinsko kočo; za izletnike pa bodo
začasno uredili kletne prostore v no-
vem domu. Novo postojanko namera-
vajo odpreti prihodnje leto.
Na Mrzlico lahko pohitimo Iz Žalca
preko Griž, ali pa iz Hrastnika preko
Kala. Trboveljčani pa se morejo po-
vzpeti tudi iz Trbovelj. Vse poti so
dobro markirane. Za povratek pa zla-
sti celjskim izletnikom priporočamo
pot preko Suhefia hriba na Smohor.
Ta pot pelje večinoma skozi ^gozdove
po grebenu. Le tu in tam je kaka
strmina. Spotoma bomo naleteli na
zanimiv prirodni pojav: na smreke
trojčke, ali na tri že nad 25 let stare
in skupaj zaraščene smreke. Nadalje
bomo šli mimo pogorišča nekdanje
lepe Hribarjeve domačije. Tu so oku-
patorji v maju 1943. leta našli v hiši
štiri partizane in jih postremi s streli
skozi okna. Padla pa je tudi tričlan-
ska Hribarjeva družina. Hišo so za-
tem zažgali. Zveza borcev v Laškem
je na tem mestu postavila ličen spo-
menik.
Do Smohorja imamo z Mrzlice dve
uri zmerne hoje, nato pa nadaljujemo
pot v Celje, ali preko Laškega ali pa
tudi na Tremarje in odtod z avto-
busom do Celja. dr. M.
TUDI AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
BO TREBA UREDITI
vtem ko smo v prejšnji številki
opozorili na nujno gradnjo kolesar-
skih stez, zlasti pa na odseku od Voj-
nika preko Celja do Žalca ali Šem-
petra, odprimo danes drugo poglavje
prometne kronike, drugo poglavje
problematike, ki predstavlja v razvi-
jajočem se cestnem prometu zelo ve-
liko oviro.
Eno izmed zelo resnih ovir na naših
cestah prinašajo konjske vprege. Za-
nimiva je ugotovitev, da kljub nara-
ščanju števila motornih vozil ne be-
ležimo podca vpreg. Največ se jih na
cestah ponavlja v poletnih mesecih,
torej takrat, ko so ceste, zlasti pa še
one prvega reda, najbolj obremenje-
ne. Četudi na celotni relaciji ceste
prvega reda niso podani pogoji za po-
polno preusmeritev vpreg, pa bi se
z dobro voljo in minimalnimi sredstvi
dalo marsikaj napraviti. Zlasti pa bi
to morali storiti na najbolj izpostav-
ljenih odsekih kot so Slovenske Ko-
njice, Tepanje,, nadalje na odseku od
Vojnika do Celja, pa tudi v Žalcu in
na Vranskem. Povsod tu namreč še
obstajajo poljske poti, nadalje vzpo-
rednice, med Celjem in Vojnikom pa
celo cesta tretjega reda. Kaj bi bilo,
če bi poljske poti in vzporednice ne-
koliko popravili, jih morda tu in tam
razširili, utrdili in podobno. In če bi
potem še nanje obvezno usmerili
konjske vprege, bi v mnogočem raz-
bremenili ceste prvega reda. In konč-
no vprašanje, kdo naj to reši? Prav
gotovo da občine, oziroma vsi priza-
deti činitelji v okviru občine.
Podobno kot za vprege velja za
traktorje. Tudi ta vozila ovirajo na
cestah prvega reda normalen tok pro
meta, zraven tega pa predstavljaj(
stalno nevarnost za nesrečo. Nekater
vozniki motornih vozil celo pravijo
da je na odseku od Konjic do Vran
skega promet močno oviran in nenor-
malen predvsem zaradi konjski!
vpreg ter traktorjev. Pa ne, da samt
pravijo ali menijo; to so dejstva, k
jih potrjuje vsakodnevna praksa. Za-
to vprašujemo, kako dolgo se bo ts
praksa še vlekla, kako dolgo bomt
ostali brezbrižni do nesreč, ki jih po-
vzročajo ali ki nastajajo zaradi vpreg
zaradi traktorjev?
Posebno vprašanje predstavljajo tu-
di neurejena avtobusna postajališča
Pred dvema letoma je posebna stro-
kovna komisija pregledala celotno re-
lacijo ob cesti prvega reda ter ugoto-
vila, da bi moralo biti postavljeni!
nič manj kot 57 postajališč. In reali-
zacija tega zahtevka? Nič! Nihče s«
ne čuti dolžnega, da bi takšna posta*
jalisca uredil, celo avtobusno podjet-
je ne!? Občine pravijo, da za takšna
dela nimajo denarja. Število nesreï
pa se zaradi neurejenih postajališii
zaradi neustreznih ustavljanj avtobu-
sov nenehno veča. Samo v zadnjil"
letih je bilo zaradi tega na celjskei«
območju ceste prvega reda šestnajsj
prometnih nesreč s štirimi smrtnim'
žrtvami ter veCmilijonsko materialno
škodo. Primerna postajališča pa
morali urediti tudi zaradi ljudi,, ki s"
vezani na avtobuse kot prevozna sred-
stva, zaradi potnikov, ki morajo vča-
sih kar na prostem in v slabem vre-
menu čakati na vozilo, da jih popelje
v zaželeni kraj.
Tudi on je
poUiični delavec
Ko se Je zdelo, da se bo po-
svetovanje, ki ga Je sklicala ko-
misija za družbene organizacije
pri Občinskem odboru SZDL v
Celju in nanj povabila okoli pet-
deset predstavnikov telesno-
vzgojnih in kulturnoprosvetnih
društev (vabilu se je odzvalo le
16 organizacij!) spremenilo v ne-
skončno tarnanje zaradi pomanj-
kania denarnih sredstev v ff^n-
štvih, zaradi prostorov, objektov
in podobno, je nazadnje vendar-
le zašlo na prave tirnice. To pa
ne pomeni, da je posvet omalo-
važeval probleme, s katerimi se ¡
borijo društveni funkcionarji
zavoljo tega, ker v blagajnah
velike večine teh organizacij pri- ,
manjkuje sredstev za redno de-
lo, za redno vzdrževanje objek-
tov in podobno. Ne, posvet je
opozoril, na funkcijo ustreznih
občinskih skladov, na sredstva,
ki Jih družba mora dati za ko-
likor toliko normalno delo teh
organizacij. Opozoril pa je še na
nekaj drugega, na družbeno vlo-
go in vsebinsko ter vzgojno plat
dela v teh. zlasti pa še v šport-
nih organizacijah. Zdi se nam-
reč, da je ta. vsekakor najvaž-
ppiš? stran de'a vCa«ih potis-
njena ob stran, da Je zapostavlje-
na na račun najrazličnejših pre-
tenzii posameznikov ali skupine
društvenih funkcionarjev za do-
sego vrhunskih rezultatov za
vsako ceno. Vse sile so namreč
velikokrat uperjene v en sam
cilj — v tekmovanja, v vrhunske
dosežke, pri tem pa je zanemar-
jeno množično delo z mladino,
skrb za pravilno rast dobrega
športnika in državljana. Skratka,
v telesnovzgojnih in športnih or-
ganizacijah velikokrat pogreša-
mo tisto delo, ki bi ga telesno-
vzgojni oziroma športni funkcio-
nar moral opraviti tudi kot jav-
ni družbeni in politični delavec.
Krivdo za to pa ne nosijo samo
prizadete organizacije, ampak
tudi tisti politični činitelji, ki
temu delavcu v partizanskih ali
športnih društvih doslej še niso
priznali družbene veljave, ki ga
gledajo postrani, in podcenjuje-
jo njegova prizadevanja.
Posvet, ki ga je pripravila
ustrezna komisija pri Občinskem
odboru SZDL v Celju je prine-
sel v tem pogledu bistveno pre-
lomnico, saj se je zavzel za
družbeno priznanje delavcev v
teh organizacijah, hkrati pa od
njih zahteval ustrezno delo.
Namreč, tudi njihovo delo naj
pokaže, kako so razumeli vlogo
družbeno političnega in ne zgolj
strokovnega delavca. Na vsak
način pa bo treba doseči še ne-
kaj — večje sodelovanje in večjo
pomoč političnih organizacij pri
delu telesnovzgojnih in športnih
društev. -mb
CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 25. maja 1962
Ф
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ob-
činskem ljudskem odboru Celje objavlja:
»Rok razpisa delovuega mesta upravnika obrtneg:a pod-
jetja »KOLARSTVO, MIZARSTVO IN STRUGARSTVO«
CELJE objavljenega dne 27. 4. 1962 se podaljša do popolnit-
ve razpisanega mesta.
Podjetje »AVTOOBNOVA« Celje, Medlog
razpisuje
prosto delovno mesto
vodje
liearskega oddelka
Pogoji: mojstrski izpit in večletna praksa v tej stroki.
Ponudbe z življenjepisom in sedanjo zaposlitvijo pošljite
na gornji naslov.
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri Občin-
skem ljudskem odboru Celje
razpisuje
mesto direktorja
trgovsko-proizvodnega potljetja »VELEŽITAR« CELJE
Pogoji: ekonomist s 5 let prakse na vodilnih delovnih me-
stih ali komercialist z 10 let prakse na vodilnih delovnih
mestih ali visokokvalificirani delavec trgovinske stroke s
1^ let prakse na vodilnih delovnih mestih.
Prednost imajo tisti, ki imajo ])()ljš(' moralne - politične
pogoje.
Ponudbe je poslati na omenjeno komisijo z obširnim življe-
njepisom, dokazi o strokovnosti in o dosedanjem delu.
Razpis je odprt do 15. 6. 1962. Če do navedenega roka razpis
ne uspe se podaljša do 30. 6. 1962.
Komisija z'a .sprejem in <Klpoved delovnih razmerij
»METKE«, mehanične tkalnice Celje
razpisuje delovno mesto
TRGOVSKEGA
ZASTOPNIKA
Pogoj: srednješolska izobrazba ali najmanj ï letna praksa
v manufakturni stroki, prebivališče v okraju Celje.
nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
ï*onudbe na razpisano delov no mesto, opremljeno z življe-
njepisom, pošljite v 15 dneh po objavi razpisa, na Komisijo
'a sprejem in odpoved delovnih razmerij »METKE«. Celje
•pavčeva 22.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju
razpisuje
za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije:
2 štipendiji
za pravno fakulteto v Ljubljani
2 Stipendiji
za višjo pravno šolo v Mariboru
2 štipendiji
za višjo upravno šolo v Ljubljani
Rok za vlaganje prošenj 13. junij.
DELOVNE KOLEKTIVE
IN VSE INTERESENTE OBVEŠČAMO,
DA IMAMO V
Počitniškem domu
w Volem Lošinju
šE NEKAJ PROSTIH KAPACITET
Veli Lošinj leži na južnem delu otoka Lošinja — je znan po
svoji izredno blagi in zdravilni klimi, ter po parkih na po-
bočju Sv. Ivana s preko 28 km sprehajališč in turističnih stez,
—O—
Naš dom je solidno in okusno opremljen z urejenimi sanita-
rijami in lepim vrtom. ^ I
-O- ' I
Cena oskrbnega dne je 1.300 din. V juniju in septembru    '
10 odstotni popust.
Vabimo vse interesente, da se oglase v Kadrovskem sektorju
Časopisnega podjetja »Celjski tisk« v Celju, Trg V. kongresa
številka 3.
OBJAVE IN OGLASI
KINO
KINO UNION
25. — 28. 5. 1962 »ROCCO IN NJEGOVI
BRATJE«, italijansko francoski VV
film
29. 5. — 1. 6. 1962 »MEIN, KAMPF«,
švedski film
KINO METROPOL
25. 5. do 28. 5. 1962 »MINA V RITMU«,
italijanski film
29. 5. — 1. 6. 1962 »POD RANGOM«,
madžarski film
LETNI KINO
27. 5. — 29. 5. 1962 »NOCNI PREHOD«,
ameriški barvni Csc film
30. 5. — 2. 6. 1962 »NEVARNE SOPRO-
GE«, italijanski Csc film
MATINEJA
27. 5. 1962 »OD ALJASKE DO MEHI-
KE«, ameriški barvni Csc film
KINO DPD »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
26. 5. — 27. 5. 1962 »LJUBEZEN POD
NADZORSTVOM«, francoski barvni
Csc film
30. 5. — 31. 5. 1962 »ZADNJA KOČIJA«,
italijanski film
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE V CELJU
Petek, 25. maja 1962 ob 15.30: Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. I. šol-
ski abonma in izven,
ob 20. uri: Ivan Cankar: POHUJŠA-
NJE V DOLINI SENTFLORJANSKI.
Gostovanje v Šmarju pri Jelšah.
Sobota, 26. maja 1962 ob 16. uri: Art-
hur Miller: SMRT TRGOVSKEGA
POTNIKA. Gostovanje v Velenju,
ob 20. uri: Arthur Miller: SMRT
TRGOVSKEGA POTNIKA. Gostova-
nje v Velenju.
Nedelja, 27. maja 1962 ob 10. uri: Mar-
cel Franck: SRECA NA UPANJE.
II. nedeljski dopoldanski abonma in
izven.
ob 15.30: Marcel Franck: SRECA NA
UPANJE. Izven.
Torek, 29. maja 1962 ob 20. uri: Mar-
cel Franck: SRECA NA UPANJE.
Gostovanje v Preboldu.
Sreda, 30. maja 1962 ob 16. uri: Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. Go-
stovanje v Topolšici.
Petek, 1. junija 1962 ob 16. uri: Mar-
cel Franck: SRECA NA UPANJE.
Gostovanje v Trbovljah,
ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA
NA UPANJE. Gostovanje v Trbov-
ljah.
Sobota, 2. junija 1962 ob 20. uri: Mar-
cel Franck: SRECA NA UPANJE.
Izven.
Nedelja, G. junija 1962 ob 15. uri: Mar-
cel Franck: SRECA NA UPANJE.
Gostovanje v Taboru,
ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA
NA UPANJE. Gostovanje na Vran-
skem.
RAZNO
v SLOVO
Ko zapuščam po dolgih letih lepo
Celje, pozdravljam vse stanovske to-
variše, prijatelje in znance, vse učen-
ke in učence nekdanje Državne trgov-
ske šole. Srednje ekonomske šole in
Sole za učence v gospodarstvu ter
drage pevke in pevce 2PD France
Prešeren. Vseh se bom vedno rad spo-
minjal, želeč jim vsestranskega uspe-
ha in napredka.
Konrad Fink s soprogo
Prisrčno se zahvaljujeva dr. Krajne
Vladu, zdravniku iz Prebolda za ves
trud in požrtvovalnost pri zdravljenju
najinih   otrok.   Hvaležna   Gieta   in
Stanko Lazar, Smatevž.
FILATELISTI — Za obisk svetovne
razstave poštnih znamk v času od
18. 8. do 2. 9. 1962 smo pripravili avto-
busno potovanje v Prago — pri-
jave sprejemamo do 15. junija 1962.
ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI —
Za obisk mednarodne razstave »ZO-
BOZDRAVNIK KOT UMETNIK« smo
pripravili v času od 7. do 14. 7. 1962
potovanje z vlakom v Köln, pri-
jave sprejemamo do 31. maja 1962.
Delovni kolektivi! Pravočasno si re-
zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu-
ristično opremljen avtobus. Poleg ne-
štetih izletov, ki bodo vodili v vseh
smereh po naši lepi domovini in od-
krivali udeležencem neštete prirodne,
zgodovinske in folklorne zanimivosti,
bomo organizirali tudi izlete na vse
pomembnejše gospodarske, kulturne
in športne prireditve v inozemstvu.
Potniki v inozemstvo. — Pri nas do-
bite najhitreje vse vrste voznih kart
za inozemstvo — vlak, ladja, avion.
Prav tako Vam najhitreje posredu-
jemo nabavo vseh tujih viz preko na-
ših filijal v Zagrebu, Beogradu itd.
Pred vsakim potovanjem obiščite
Kompas — Celje in prepričali se boste
o naši solidnosti!
Delovni kolektivi! Dvodnevni izlet
Trst—Benetke v našem modernem
avtobusu bo presenečenje za Vas.
Cena propagandna! Po Vaši želji Vam
dostavimo brezplačno izdelan okvirni
program! Pokličite tel. 23-50 ali pi-
šite na naslov Kompas — Celje, Tom-
šičev trg 1.
Udeležujte se Kompasovih kvalitet-
nih potovanj po domovini in drugih
evropskih državah. Obiščite poslo-
valnico Kompas — Celje, Tomšičev
trg 1. Telefon 23-50 — nudimo Vam
vse turistične informacije brezplačno.
Kompasov oddelek za letni oddih Vam
postreže z vsemi cenami hotelskih in
privatnih uslug širom Jugoslavije in
tujine. Od 25. maja dalje v prodaji
novi vozni redi.
Turistično podjetje Kompas — Celje
— Tomšičev trg 1. Tel. гЗгбО^.......... _
PRODAM
PRODAM lepo ohranjeno jedilnico,
samsko sobo, kuhinjsko pohištvo in
posodo, mize, omare, police, zofo,
karnise, radioaparat, sesalec za prah,
pisalni stroj, umetniško sliko, plin-
ski reso s pekačem, svetilke, železno
peč, kovčke in drugo. Ogled med 16.
m 18. uro. Fohn, Prešernova ul. 7/1.
KUHINJSKO POHIŠTVO dobro ohra-
njeno, po zmerni ceni naprodaj. Ko-
si, Čopova 7, Celje.
V CENTRU ZALCA naprodaj dvosta-
novanjska hiša, primerna za obrtni-
ka. Eno stanovanje je vseljivo. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM KOŠNJO. Rom, Polule 47.
ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK,
kombiniran in radioaparat znamke
RIZ. Naslov v upravi lista.
STIRISOBNO KOMFORTNO stanova-
nje naprodaj. Poizve se: Ločnikar,
Oblakova 4, Celje.
KU P lì;
STARO STRESNO OPEKO (zareznik),
kupim. Pečnik Franc. Gorica 2 —
Šmartno v Rožni dolini.
STANOVANJE V CELJU, vseljivo, ku-
pim. Naslov v upravi lista.
SOBO IN KUHINJO ali večjo sobo
(oboje s pritiklinami) v mestu, ku-
pim. Naslov v upravi lista.
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO hišo,
tudi nedograjeno, v Celju ali bližini
okolici, kupim. Plačam takoj v go-
tovini. Naslov v upravi lista.
OBVESTILA
Počitniška skupnost Žalec ima v
Biogradu weekend naselje z restavra-
cijo in sanitarijami na tekočo vodo.
V sezoni od 1. 6. do 15. 9. 1962 ima
prostih še večje število ležišč. Cena
dnevne preskrbe za odrasle je 950 din,
za otroke do 10. leta pa 530 din. V ce-
nah so vračunane vse takse. Intere-
senti dobijo vse informacije na Ob-
činskem sindikalnem svetu v Žalcu,
ali pa po telefonu — Žalec 26.
Na osnovi določila 143. člena zakona
o bankah (Ur. 1. FLRJ, št. 10/61) skli-
cujemo
LETNI   ZBOR  VSEH   KOMITENTOV
ki bo v sredo, dne 30. maja 1962 ob
8. uri v veliki dvorani Narodnega do-
ma Celje.
Dnevni red:
1. Izvolitev organov skupščine*
2. Poročila: a» predsednika UO; b)
direktorja
3. Razprava
4. Sklepi
5. Razno
Komunalna banka Celje
STANOVANJA
ISCEM OPREMLJENO SOBO po mož-
nosti s posebnim vhodom. Dr. Tajn-
šek Ivo, Nevrops. oddelek Vojnik.
ISCEM STANOVANJE V CELJU —
pomagam v gospodinjstvu. Naslov v
upravi lista.
MOŠKO OSEBO sprejmem kot sosta-
novalca. Naslov v upravi lista.
SAMSKI MOSKI išče enosobno stano-
vanje ali garsoniero. Plača vnaprej.
Naslov v upravi lista.
7-dnevno potovanje s posebnim vla-
kom v GRCIJO v dneh od 24. do 30.
junija. Cena 40.750 din. Prijave do
29. maja.
4-dnevno potovanje v DOLOMITE
v prvi polovici julija. Cena 16.990 din.
2-dnevno potovanje v TRST in BE-
NETKE v prvi polovici meseca julija.
Cena 8.600 din. Prijave do zaključnega
števila udeležencev.
NUDIMO VAM:
Organizacijo izletov in prevozov
strokovnih ekskurzij z modernimi tu-
rističnimi avtobusi po domovini in v
inozemstvo. Za večdnevne izlete nudi-
mo izredne popuste.
Posredujemo Vam nabavo potnih li-
stov in tujih vizumov v najkrajšem
času.
Rezerviramo Vam postelje v spalnih
vagonih na vseh progah JŽ in v ino-
zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo-
zovnic za tu in inozemstvo, za želez-
niški, pomorski in avionski promet.
Vršimo menjavo tujih valut, rezer-
vacije privatnih in hotelskih sob.
Preskrbimo Vam avtotaksi. Brez-
plačno Vam nudimo vse informacije.
V prodaji imamo avtokarte Slovenije
in Jugoslavije ter avtobusne in želez-
niške vozne rede.
Poslovalnica je odprta vsak dan od
7. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Za cenjena naročila se priporoča
IZLETNIK turistična agencija poslo-
valnica Celje, Titov trg 3, tel. 28-41.
SLUŽB y
TRGOVSKE POMOČNIKE IN PO-
MOČNICE — mlajše, takoj sprejme-
mo. Ponudbe na trgovsko podjetje
»PETROL« Celje.
SOLIDNO GOSPODINJSKO pomočni-
co k tričlanski družini v Celju
iščem. Ugodni pogoji. Naslov v
upravi lista.
RAZPISI
i
Komisija za sklepanje in odpovedi
delavnega razmerja Založniškega pod-
jetja »EMK.'V« Mladinska knjiga Ljub-
ljana, razpisuje delavno mesto
POMOCNIKA-CO ZA KNJIGARNO
za poslovalnico Celje, Stanetova ul. 3.
Na temelju 6. člena Pravilnika o or-
ganizaciji in delu odbora za vzgojo
kadrov o sprejemanju vajencev trgov-
ske stroke v uk in na podlagi prijave
trgovskih podjetij in trgovin
RAZPISUJE
Trgovinska zbornica za okraj  Celje
prazna učna mesta pri naslednjih tr-
govskih podjetjih in trgovinah s pod-
ročja OLO Celje.
> «
o    a>
Trgovska podjetja: a   3
et »
b    Q
Fužinar, Vitanje 2     1
Izbira, Rogaška Slatina 2     1
Savinjski magazin, Žalec 2     3
Savinja, Mozirje 3     1
Tehnomercator, Celje 4     1
Center, Celje 6     3
Resevna, Šentjur 5
Zelezninar, Celje 3     1
Velma, Velenje 3     2
Usnje, Celje 3
Naša knjiga, Celje 1
Seme, Celje 1
Merkur, Šoštanj 1
Tkanina-galanterija, Celje 2     2
Bazen, Velenje 4
Trg. podjetje Šmarje pri Jelšah 4 2
Volna, Celje 7     7
Donat, Rogatec . 1
Merx, Celje 7     7
Avtomotor, Celje 4
Izbira, Laško 4
Agropromet, Celje 2
Mesnina. Celje -     1
Kmetijska zadruga Šoštanj 2
Cankarjeva založba, Šoštanj       -     i
Industrijske prodajalne:
Borovo, Celje -     1
Zlatarna, Celje -     1
Borovo, Slov. Konjice -     1
Kluz, Celje -     1
Slavonija, Celje 1
Peko, Rog. Slatina -     1
Planika, Velenje -     1
Kandidati morajo zadostiti nasled-
njim pogojem:
a) starost 14 do 18 let;
b) dovršen 8. razred osnovne šole;
c) fizično in duševno zdrev ter spo-
soben za delo v trgovini;
C) državljan FLRJ;
d) uspešno položen preizkus;
e) najmanj 14-dnevna uspešna preiz-
kusna doba v podjetju.
Interesenti vlagajo prošnje pri pod-
jetju, pri katerem se žele učiti do
15. junija 1962. Prošnji morajo priložiti
izpisek iz rojstne knjige, dokazilo o
državljanstvu, zdravniško spričevalo
in spričevalo, da je dovršil 8. razredDv
osnovne šole. Prosilci naj ne vlagajo i
prošenj pri trgovskih podjetjih in tr- '
govinah, ki v razpisu niso označene,
ker jih ne bomo upoštevali.
Preizkusni izpit bo 25. in 26. junija
tega leta vsak dan od 8. ure dalje v
prostorih šolskega centra za blagovni
promet Celje — Oblakova ulica.
Trgovinska zbornica
za okraj Celje
i
lJr(4)tiištvo ( i-l.jc. litov tri; "> —
poštni prc-dail 16 tclcloii 25-23
¡II Гу-24- — uprava iel.jc. Trg V.
kongresa 5 — pošlni prc<lal 1*52
— tcilcfon 2'î-T'5 in 20-,S<» tekoči
račun pri .Narodni hanki Celje:
60">ч11 -1-f>î6 izhaja ob petkih —
letna naročnina KW). jioJletna 400
četrtl(^tna 2(H) <lnn - Imozeinstvo
24(K) posamezna številka '20 di-
narjev •— Rokopiiiov ne vračamo
sprejem ogl^.sov, razpisov in
ol)ja\ do vsake srede do« 12. nro
> ojilasneni oddelku Irp \ . kon-
¡rresa
Informacije    o    oplasili,     razpisih
iin    objavah    dobite   le   v   upravi
Celjskega tednika
DRAGI GOSTJE!
razvedrilo:
na vrtu
hotola Evropo
Vam nudi kolektiv vsak dan razen ponedeljka in sicer v po-
poldanskem času od 17. do 19. ure s koncertno glasbo, zvečer
od 20. ure dalje pa s plesno zabavno glasbo. — V primeru
slabega vremena je glasba samo zvečer v kavarni. — Vsako
nedeljo dopoldan od 9.30 do 12.30 koncertna glasba na vrtu.
Zabavo Vam nudi priljubljeni orkester »BARANJA«.
Kolektiv hotela Evropa Celje
PRI NAS IN PO SVETU
Huda luknja zasluži svoje ime
Šestorica »jamarjev« po vrnitvi iz Hude luknje. Bogatejši za vtise iz divjine podzemlja, blatni in
utrujeni, ter ne po lastni krivdi s polovičnim uspehom do naloge, ki so si jo zadali. Desno del
slapa, ki je edinstven in najlepši prizor v Hudi luknji
Več tednov smo opazovali nivo vode
in dvakrat smo šli k izlivu Ponikve
pri Hudi luknji. Voda je le počasi
upadala. Medtem smo se pogovarjali
s prizadevnimi turističnimi delavci v
Velenju, Spodnjem Doliču in Celju in
se »po amatersko« pripravljali za
ogled te naše lepe kraške jame na
meji celjskega in mariborskega okra-
ja. K stroškom te male »ekspedicije«
so prispevali: Celjski tisk, Turistično
društvo Velenje, Rudnik Velenje in
Celjska turistična podzveza.
Sobota je bila tako daleč ... En dan
prej nam je prof. Teply iz Maribora
poslal poročilo z zelo izčrpnimi podat-
ki in željami za uspeh, škoda, da ni
bilo več časa za to, da bi dobili načrt
jame iz leta 1957 iz Ljubljane.
V soboto zjutraj nas je »plava pti-
ca«, džip Gorske reševalne službe, po-
tegnila po cesti proti Velenju. V njem
smo bili: Ciril Debeljak-Cic. Stane
Veninšek, Ernest Stoklas, vs' trije pri-
znani planinci, potem Marjan Lešer.
član slovenskega jamarskega društva
in jaz, V Velenju se nam je v hotelu
»Paka« priključil še podpredsednik
tamkajšnjega turističnega društva
tov. Peter Habijan. Tu smo pospravili
prvi zalogaj, potem odšli k jašku po
obleke in električne svetilke, nazaj
grede pa so nam v hotelu stlačili v
nahrbtnike dobrote v čvrstem in teko-
čem stanju.
Ura je bila skoraj že deset, ko je
»plava ptica« poiskala zavetje v sote-
ski nasproti Hudi luknji. Od tam so
pravkar prihajali neki turisti, toda
po obleki sodeč, niso šli daleč. Med-
tem, ko smo se oblačili, so nas prese-
netili reporterji RTV Ljubljana, ki so
ravnokar blatni in mokri prišli iz ja-
me. Prodrli so do slapa, brez močnih
luči. Za slovo so nam s kamero zabr-
neli v hrbet, ko smo se preko vegaste
brvi poslavljali od vedrega neba nad
seboj.
V vhodni dvorani, kjer so pred de-
setletji bile že veselice, smo prižgali
luči. Na rudarskih čeladah so se v te-
mo vsuli dolgi snopi svetlobe, ki so
tipali po visokem stropu dvorane in
ozki poti nad mirno tekočo Ponikvo.
Ta potok je bil naš vodič. Ob njem
čim dlje v notranjost skalnatega Tis-
nika.
Od terase v vhodni dvorani smo se
spustili navzdol k potočku in po de-
belem sloju lepljive mivke korakali v
novo dvorano, ki sem jo imenoval
»zračna dvorana«. Nekje nad visoko
poševno steno na desni je morala biti
odprtina, kajti v dvorani smo čutili
lahen osvežujoč prepih.
Na koncu poti ob potočku, nam je
v obraz prineslo hlape in trušč vode
je naznanjal, da smo pri slapu. Nihče
od nas še ni bil tu. Snopi svetilk so
tipali v temo in polzeli po dvorani.
Nekaj mostičkov nam je sumljivo za-
škripalo pod nogami, ko smo presene-
čeni obstali pod slapom, ki je bobnei
v novi dvorani, podobni velikanskemu
vodnjaku. Divjina in lepota prizora
nas je tako prevzela in povlekla, da
smo se pozabili navezati. To bi bilo
nujno potrebno, kajti stopnice ob sla-
pu navzgor so bile trhle, poškodovane
spol/ke in mokre. Razmaknili smo se
in previdno stopali ter preizkušali sle-
herno stopnico. To nas je odvrnilo od
•pazovanja slapu, ki je vso dvorano i
polnil z meglico razpršene vode.
Zgoraj na vrhu. kjer Ponikva zdrvi
akozi žleb v globino, so se naše oči
ujele na nove lepote. Stene rova nad
bučnim potokem so bile take, ko da^
l»i bile posute s srebrnimi kristali. Po-
tioal sem in kristali so se izkazali kot
drobne vodene kaplice, ki jih je sem
gor nosilo od slapa. Prav gotovo je za
ta pojav »kriv« slap, ker višje zgoraj
»kristalov« ni bilo več.
Nenadoma, je zmanjkalo ravnih tal.
Ravnih? Mislim na robove in police,
ki bi omogočale čvrste stopinje. Jama
se je zožila. Sploh je od slapa naprej
Huda luknja en sam vijugast in dokaj
strm rov, ki se sem in tja razširi. Vse
je kot zmanjšan posnetek kanjona So-
če, toda veliko bolj divje, grozljivo in
seveda nič manj nevarno ... Ker pač
nismo bili pripravljeni za prodiranje
po vodi, smo se morali odločiti za raz-
rušene preperele mostovže, stare naj-
manj 25 let. .. Navezali smo se: Prvi
Cic, potem Marjan, za njim Ernest,
poíem jaz, za mano je bil Peter in kot
Zgoraj: Cic prvi na navezi pri
raziskovanju Hude luknje. Spodaj
detajl iz lepe, toda divje jame
v kanjonu rečice Pake.
zašCitnica Stane, ki je od časa do časa
preklinjal dimenzije, včasih svojo dol-
žino, včasih skopo višino jame. Ru-
darske čelade so nas prav vse rešile
marsikatere buške in praske.
Odslej je bil vsak korak lahko uso-
den. Vseeno kaj, če bi komu zdrsnilo,
če bi se mu zlomilo bruno ali deska,
če bi bil le malo neroden, vsak »inci-
dent« bi imel za najmanjšo posledico
praske in mrzlo kopel, če ne zlom in
še kaj hujšega. Marsikje so bile stene
nad vodo tako ozke, da bi kdo, ki bi
s silo priletel vanjo, obvisel z glavo
vm.-^s in se obesil, potem pa zdrknil
v binden grob. Brrr . . . Nnisl^bši po-
ložaj je Imel Cic, ki je bil prvi. Drugi
smo imeli priložnost obviseti na vrvi
med obema tovarišema.
Pomikali smo se počasi naprej. Sa-
mo za dolžino vrvi od enega do dru-
gega. Vsakih deset metrov je bilo
treba čakati in varovati, zdaj prednje-
ga, zdaj onega za seboj. Ce so bila
bruna čez prepade trhlo dračje, so bi-
la ona v »stopniščih« pajčevina. Pone-
kod se je rov nenadoma dvignil in
tam so samevala preperela bruna, po-
šev prislonjena nad slapovi.
Ce je le mogel, se je Cic raje zane-
sel na spolzke skale, prevlečene s krh-
ko sigo, brez pravih opor za prijem
prstov in stopal. Drugi smo lažje tve-
gali telovadbo po brunih, ki so bili
kot gobe, da bi jih lahko ožemal. Tve-
gali smo kvečjemu kopel ali zlom, saj
smo bili z obeh strani na vrvi. Tu sem
se spomnil, da sem pozabil na najnuj-
nejše ovoje in podobno za slučaj ne-
sreče. Lepo sem molčal, saj sem bil
»idejni pobudnik« tega pohoda ...
V umetno izsekanem rovu nad pr-
vim stopniščem smo se odpočili. Mar-
jan je vohljal po zraku in ugotovil, da
niti najmanjši prepih ne veje skozi
jamo. To je pomenilo, da jama tam
zgoraj nima zračnega prehoda. Toda
šli smo naprej, ker smo se dogovorili,
da bomo od spodnje strani pogledali
jamo do konca, potem pa poiskusili
pri zgornjem vhodu . . . Spet smo te-
lovadili čez trhle hlode, suvali prepe-
rele koščke desk v globino, da je sva-
reče bobnelo, varovali eden drugega,
zraven pa izkoriščali trenutke počit-
kov za spoznavanje s tem divjim pod-
zemljem. Huda luknja zasluži svoje
ime. Voda se s truščom preliva skozi
ožine, skače čez slapove in brzice, pe-
ni se v tolmunih in potuhnjeno izgi-
nja pod skalnatimi mostovži v črno
temo. V jami ni bilo mrzlo, sicer pa
nas je gibanje grelo, da so nam potne
srage lezle v oči in usta.
Dvanajst je bila že mimo, ko se je
zataknilo. Priplazili smo se po desni
strani jame, se spustili čez brezno na
levo stran na polico, kjer smo komaj
imeli vsi prostor. Tu smo se znašli v
zagati. Se tistih trhlih brun ni bilo
več. Voda jih je odnesla, kar ni bilo
težko, saj so se pred tem polomila in
zdrobila v koščke. Pod nami je v glo-
bini zlovešče šumela Ponikva, tam
spredaj je bil oster zavoj v desno, nad
njim preostanki drugega stopnišča,
pod njim pa črn tolmun, v katerem se
je voda hinavsko sukljala v vrtincih.
Kaj zdaj?
Potrebne bi bile lestve, a mi jih ni-
smo imeli. Posvetovali smo se. Vsi ne
bomo moi^li naprej. Pi šli nazaj in po-
skusili od zgoraj? Kaj še! Nihče bi ne
prilezel iz tolmuna na polico. Naj od-
nehamo? Na nobenem obrazu ni bilo
potrdila za poraz. Ali naj odnehamo
tam. kjer je morala odnehati »ekspe-
dicija 61«, kakor je bilo vrezano v sigo
nad tclumunom? Ali raj gremo nazaj,
leta 1957 pa so prišli do jezera? Ne!
Najprej smo iskali prostovoljca za
odstop. Ni ga bilo. Potem smo pokli-
cali logiko na pomoč. Naprej morata
dva planinca. Z njima bi lahko šla še
dva, toda vrv je bila prekratka, ker
jo je bilo treba zložiti v dve gube, da
bi bili varnejši. Torej samo trije. A
kateri bo tretji?
Najprej sta Cic in Stane poskusila
spust k tolmunu. Cic je stopil v zanko
in se prepustil vrvi, ki sta jo spuščala
Stane in Ernest. Akcija planincev!
Osvetljevali smo mu režo. Pristal je
na ozkem pomolu nad brzico. Potem
je zahteval, da mu zrahljajo vrv. Kaj
bo napravil? Nagnil se je naprej in
napravil živ most čez ožino tolmuna
in planil. Zamižal sem ... skopal se
bo ... pa se ni. Kako je pristal na
spolski strani onkraj tolmuna mi ni
jasno. Jasno je bilo samo nekaj, da
nazaj tako srečno ne bo prišel, če . . .
Ce? Kaj?
Splezal sem na »desni breg« in začel
rušiti mostovž. Hlodi so mi razpadli
med prsti. Nič trdnega . .. Končno pa
sem staknil desko, ki je obetala nekaj
več. Bila je hrastova in še dobro
ohranjena. Vrgli smo mu jo. Položil
jo je čez ožino in pritelovadil čez njo
in potem s pomočjo vrvi spet k nam.
Sestavili smo trojko. Cic, Ernest in
jaz. Stane je moral ostati zaradi po-
vratka. Marjan je odstopil mesto »sed-
mi velesili«, Peter pa se je samo kislo
nasmehnil in pristal. Navezali smo se.
Med vsakim 15 metrov dvojne vrvi.
Cic je že drugič zanihal v globino,
potem Ernest in končno jaz. Zavidal
sem Cicu dolge noge. Bil sem prekra-
tek, da bi se uspešno opiral v steni,
pa sem butal od ene do druge. Za na-
meček mi je še luč zdrknila s čelade
in bingljala nekje pri kolenih. ..
Kljub vsemu sem pristal na pomolu
brez kopanja. Pot čez desko je bila
sila smešno tragična. Deska je ležala
v drugačni smeri kot sta me varovali
napeti vrvi. Lahko si mislite, da sem
imel bolj »krompir« kot pa sem bil
spreten.
začel se je vzpon čez porušeno stop-
nišče. Cic se je zaupal skalam, Ernest
prav tako, jaz pa sem, hočeš nočeš,
sprevrgel njuno nezaupanje do trhle-
ga hloda. Želel sem si, da bi bil lažji
od mačka, ko sem plezal po tem go-
bastem brunu na zgornji most. Vse je
šlo po sreči...
V razmiku smo korakali v temo.
Korakali? Tipali, preskušali smo sle-
herno desko. Toda ta zgornji mostovž
so zgradili šele nekaj let pred vojno,
pa je bolje držal. Sklonjeni, ponekod
skoraj po zadnjicah, smo drseli po
brveh naprej. Voda se je vse bolj
umirjala, dokler ni prenehalo šumeti
pred nami. Mostič je bil za ped na
debelo pokrit z mivko. Potem pa je
utonil v vodi. Bili smo pri jezercu.
Pred nami je bila negibna površina
vode. Nismo imeli čolna. Ce bi imeli
vsaj škornje do pasu? Usmerili smo
tri snope svetlobe in obtipali vso dvo-
rano nad jezerom, dolgim kakšnih 30
metrov. Nikjer rova... Zaustavili
smo dihanje, le zdaj je voda pritaje-
no šumela navzdol. Tam spredaj ni
bilo nobenega šuma. Torej je res si-
fon. Pot naprej se je zaprla za nas,
ki nismo bobri. Profesor Teply je
imel prav ...
Rojstna hiša predsednika Tita v Kumrovcu je postala turistični
cilj mnogim potnikom. Hišo in okolje so uredili z vso pozorno-
stjo, tako da je ohranila svoj prejšnji izgled, le da je trata okoli
hiše spremenjena v prijeten cvetlični park s kipom, ki je delo ki-
parja Avgustinčiča
V notranjosti je desni trakt ohranjen tako, kot je bil za Titovega
detinstva, desni pa je opremljen z nekaterimi zgodovinskimi pred-
meti. Titova rojstna hiša je hkrati etnografski muzej z vsemi zna-
čilnostmi tako v stilu pohištva, posode ia kmečkega orodja. Pri-
pomniti je treba, da so predmeti v desnem traktu last Brezovih,
medtem ko je v levem traktu, veži in v črni kuhinji več predme-
tov, zbranih v vasi in okoliških zaselkih. j
Spomini, spomini...
Spomini na Tita povsod. Kakor
da ni kotička v naši domovini,
kjer bi ne imeli spominov, živih,
pristnih in prisrčnih. Kaj takega
zmore le voditelj, ki je izšel res
iz ljudstva, ostal vedno in povsod
ljudski, svoj med svojimi.
Spomini na detinstvo. Kumro-
vec ob Sotli in vsi tisti lepi kraji
ob Sotli so polni spominov. Spo-
mini na detinstvo, na revolucio-
narno obdobje, na sedanjost iin
jutri spet novi in novi. Ti sporni-
mi so zaipisani v srca ljudi, vkle-
sani v spominske plošče...
Spomini na otroka Josipa Broza
iz let, ki jih je prebil v rojstni
vasi, pri starih starših tostran
Sotle. Mala hišica na cesti v Pod-
sredo nosi spomine na otroške dni,
na ilegalna leta. Sola v Bistrici,
kjer je hodil leto dni v šolo, je
ponos sedanji in vsem mlmoišlim
generacijam gojencev. Kako dal-
nosežne sklepe so zapisovali v
bajti tete Ane Kolarjeve, v skrom-
ni hišici, ki je skrita med drev-
jem. ..
Smiglova zidanica, Joštov mlin
se vzporedno uvrščajo v zgodovin-
ske kraje, povezane z delovanjem
graditelja revolucionarne Partije
in zvenijo enako kot- Zagreb,
Split, Beograd. In koliko je takih
krajev, mest, mlinov ter bajt. Na
stotine...
Revolucija iX)množuje spomine:
Užice, Foča, Jajce, Bihiač, Drvar,
Vis, in še lin še. Srbija, Crna gora,
Sandžak, Hercegoivina, Bosanska
Krajina. Novi in novi spomini.
Predvojnim krajem na tujem,
kot so bili Pariz, Moskva, Dunaj,
Dresden, se priključijo novi. Ne-
koč delavca-revolucionarja, zdaj
vojskovodjo in voditelja pozdravi-
ta Bari lin Neapel j. V svet se je
širilo njegovo ime, njegov ugled,
njegova slava.
In po vojni? Kje je pokrajina
.v domovini, ki je Tito ni obiskal,
kjer stotinam ni stisnil rolce, se
pomenkoval, govoril, se šalil in
učii? In v svetu: Moskva, Bu-
dimpešta, Praga, Varšava, Sofija,
Bukarešta... Potem na poti miru
in prijateljstva: . Delhi, Kairo,
Rangún, Džakarta, Colombo, Ak-
ra, Monrovia, Konakri, Bamako,
Rabat, Tunis, Kartum in Adi
Abeba. Zmagovalca v skupni boi
bi in borca za mir so pozdravil
velemesta Pariz, London Ne''
York.
Povsod spomini. Na tisoče ž
vih, vklesanih in vpisanih spe
minov. Toliko tega je mogoče, ki
je človek iz ljudstva, svoj me
svojimi. Zato ga ljubi in cei
domovina, ljubi in ceni ga v<
svet...
IVERI
O TITU
NEKO NOČ V KUMROVCU
Nekoč je Tito preživel mkaj
dni v rojstnem kraju in tam tudi
prespal. Rojaki pripovedujejo, ka-
ko je neko noč »pobegnil« svojim
spremljevalcem, ki so bili odgo-
vorni za predsednikovo varnost.
Obšel je liiše in znance, se šalil
in obujal spomine na mladost.
Spremstvo je zgodaj zjutraj pla-
nilo v preplah, ko so videli, da ga
ni. In v ranem jutru se je Tito
vrnil mimo straž v svoje prebi-
vališče in dejal: —Jaz sem pre-
živel čudovito noč, kako vi, pa ne
vem?—
UČITELJ NARODNE PESMI...
Kadar je pripeljal na Bled
državnike tujih držav, so bili pev-
ci slovenskega okteta zelo pogosto
na programu prireditev. Nekoč pa
si je Tito zaželel priljubljeno
»Pleničke je prala...«. Pevci je
niso nikoli prej peli, pa so posku-
sili. Predsednik jih je spravil v
zadrego, ko je zmajal z glavo re-
koč:
—Nak, ta viža pa je nekoliko
drugačna...
In jim jo zapel.
KUHARICA JE OMEDLELA...
Tito je bil na lovu nekje na
Gorenjskem. Kuharici v gostišču,
kjer je bil med lovom, so sporo-
čili, da bi predsednik rad govoril
z njo. Kuharica si ni mogla do-
misliti, kaj bi bilo narobe, pa je
trda od strahu prišla pred Mar-
šala:
—Dobre žgance kuhate, tovari-
šica. Prosim napravite jih še...—
Kuharica je prišla baje samo
pred vrata, pa je omedlela. Kdo
ve ali od neupravičenega strahu
poprej, ali od ponosa nad pohvalo
: zneje.
Tri znamenite stavbe: Hiša Tito
tete Ane Kolarjeve pri Pcdsre«
kjer je bival kot otrok, poznç
pa kot ilegalec vodil več pari'
skih konferenc in posvelovaJ
Druga je šola v Bistrici ob Sol
kjer je leto dni mladi Josip
obi5ko\'al pouk. Spodaj pa je
v Kumrovcu, kjer bo v sobo
otvoritev stalnega muzeja NOB
obsoteljske kraje.
Približna skica pođolžnega prere-
ca skozi hudo luknjo naj bi bila
ie pripomoček, kako bi si bralci
bkžje ustvarili sliko o tej jami
¥11хш Velenja. Mere na skici »e-
reda niso točne, zlasti ne glede
Tišine jame in pa nagiba od spod-
njega vhoiia pioli zgornjemu. V
ravni črti je dolžina prereza od
vhoda Ponikve do izliva т Pake
okoli pol kilometra. Doslej raz-
iskani del (tudi naša ekipa ni
imela zaenkrat več sreče) obaega
okoli polovico jame.
Opozarjamo bralce, éz je jama
brez nevarnosti prehodna le do
slapa, na.prej pa je brez strokov-
nega vodstva in varnostnih sred-
stev pot tudi življenjsko nevar-
na. Priporočamo v::rm, da opusti-
jo vsako tveganje cd slapa naprej!