'ENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 49 KRANJ, torek, 25.6.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fatoje odprl predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner — Foto: Perdan *akoj po svečanosti promet Avtocesto Naklo—Ljubljana je pri priključku Brod odprl pred-**dnik slovenske skupščine Vinko Hafner i Ljubljana - Točno ob 13. uri v pe-fk 21. junija, je predsednik skup-Jine Skupnosti za ceste Slovenije J^drej Levičnik pozdravil pri pri-yiučku Brod pri Ljubljani udeleženih svečanosti ob otvoritvi avtoceste ^klo—Ljubljana. Med njimi so bili l**iez Bohorič, Marjan Orožen, Jože ^ez, Štefan Korošec, Julka Žibert, "Wtin Košir, Bogomila Mitič, pred-^vniki gorenjskih in ljubljanskih ?^in ter številni gostje. Med drugim ^ Andrej Levičnik rekel, da je zdaj ^Upna dolžina modernih avtocest v ^Ši republiki 151 kilometrov. Avtoma Naklo—Ljubljana naj bi prevala 7500 vozil na dan, načrtujejo pa, jih bo leta 2000 že 12.500 na dan. Cesto je svečano odprl predsednik slovenske skupščiAe Vinko Hafner, ^ekel je, da smo imeli pred 40 leti le nekaj deset kilometrov zdaj že zagretega betonskega vozišča z go- samoupravljalcev Ljubljana — V veliki dvorani sWenske skupščine bo danes °srednja proslava ob dnevu sa-^oupravljalcev in 35-letnici samoupravljanja. Slavnostna go-vOrnica bo podpredsednica slo-venskih sindikatov Francka Her-8a. Na slovesnosti bodo organiza-cijam združenega dela in posameznikom podelili priznanja in Ograde za uspešno uveljavljanje Samoupravljanja in Listine s plahto Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja. Andrej Levičnik, predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije: »V Sloveniji imamo zdaj 151 kilometrov modernih avtocest« — Foto: F. Perdan renjske smeri, danes pa s sodobnimi prometnicami pomagamo zbliževati evropski sever in jug. Brez žuljev in odrekanja delovnih ljudi tega ne bi zmogli. Zato pa se je ob tej priložnosti treba zamisliti tudi nad napaka-' mi,-ki jih ne bi bilo treba. Takoj po svečanosti je stekel tudi promet po dobrih 29 kilometrov dolgi avtocesti. Kolikšen pomen in vlogo bo imel ta odsek avtoceste v prihodnje, se je pokazalo že,čez nekaj ur. Sedanja cestna povezava za Ljubljano skozi Kranj je ostala tako rekoč prazna. Na avtocesti so začeli pobirati tudi cestnino, ki znaša za avtomobile domače registracije 80, za tujce pa 160 dinarjev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Kdo je onesnažil vodo Pri škofjeloški komunali še niso odkrili, kdo in kje je onesnažil vodo v Hotovlji — Izključujejo pa možnost, da bi vodo zastrupila s fenoli RUŽV ali vojska — Iščejo nove vodne vire ■Skofja Loka — Škofjeloški izvršni svet je na torkovi seji ponovno razpravljal o onesnaženju vode škofjeloškega vodovoda, do katerega le prišlo tik pred novim letom. Tedaj je iz spodnjih izvirov v Hotovlji Pritekla s fenoli onesnažena voda, ki sicer ni povzročila zastrupitev ali obolenj, pač pa veliko govoric in ugibanj med ljudmi. Vzrok zanje je Najverjetneje v dejstvu, da kljub številnim analizam in raziskavam pri škofjeloški Komunali še vedno niso uspeli ugotoviti, kdo in kje je Onesnažil vodo. Kljub temu pa v Komunali zagotavljajo, da govorice nimajo realke osnove in da onesnaženja nista povzročili deponija Rudnika urana Žirovski vrh (ker leži v drugem hribu) ali pa vojska. Najbrž pa še ved-**o zaprtega vodnega izvira v Hotovlji ne bodo mogli nikdar več vključiti v loški vodovod. Na osnovi ponovnega barvanja in odvzetih vodnih vzorcev maja in junija letos v razdalji 300 do 1500 metrov nad vodnim zajetjem, ki jebiloonesnaženo, so namreč ugotovili, da je vodav zajetju bakteriološko celo slabša, kot v potoku nekaj metrov stran. Zaradi zaprtega vodnega zajetja v Hotovlji obstaja bojazen, da bo Poleti v loškem vodovodu premalo vode, zato iščejo dodatne vodne vire. Ker je časa zelo malo, vidijo trenutno edino možnost v tem, da bodo zajeli več vode na Trebiji. Sedaj že vgrajujejo črpalko na šolskem vrtu «a Trebiji. V Hotovlji bodo vključili v vodovodni sistem čisto vodo iz preostalih manjših virov, kot so nezajeti vodni izviri v bližini poljanskega zajetja in dva izvira v Drnovškovem mlinu. V Veštru bodo vključili že raziskan vir zmogljivosti 2 litra na sekundo. Pomagal bo tudi vodovod Kranj s približno Š**fjl!hiLtri vode v sekundi. Razen tega jrJ^inlHfcLpodtalno vodo na Praprotnem pri Veštr-skem polju ter j^olini«JrJl<«nice. Vendar pa bodo to vodo po morebitnih ugodnih anđizah^Tahk3tklj učili v vodovod šele v naslednjih letih. \* ^ L. Bogataj \ * Slovensko elektrogospodarstvo Višja cena elektrike ali izguba Slovenske elektrogospodarske organizacije spet bremeni izguba. Glavni vzrok je prenizka povprečna cena kilovatne ure. Elektrogospodarstvo po lanskem uspešnem letu, tako po količinski proizvodnji kot finančnih rezultatih, letošnjo prvo polletje ustvarja manjši skupni prihodek, ki ne zadošča za pokritje stroškov izkopa premoga, proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. Na koncu leta bo zmanjkalo najmanj 12,8 milijarde dinarjev ali 16 odstotkov potrebnega skupnega prihodka. Cena električne energije je v pristojnosti zveznega izvršnega sveta. Za zdaj še ni znano, kdaj bo zvezna vlada odločala o ceni elektrike. Znano je samo izhodišče, po katerem naj bi letos cena elektrike naraščala hitreje od splošne rasti ceh. Slovensko elektrogospodarstvo ocenjuje, da bi morali 1. julija elektriko podražiti za 39 odstotkov, če se želimo konec leta izogniti izgubi. Za normalno poslovanje potreben odstotek podražitve pa se iz meseca v mesec povečuje. V začetku leta bi za pozitivno poslovno leto elektrogospodarstva zadoščal le 21-odstotni dvig povprečne cene kilovatne ure, piše v sporočilu službe za informacije sestavljene organizacije elektrogospodarstva Slovenije. Priznanja civilne zaščite tudi Gorenjcem Ljubljana — Na svečani seji republiškega štaba za civilno zaščito so ob letošnjem dnevu CZ, 20. junija, podelili 14 zveznih plaket civilne zaščite, 12 priznanj republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, 8 zlatih znakov CZ nekdanjim poveljnikom republiškega štaba, njegovemu načelniku ter republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo, 13 zlatih znakov CZ za prispevek k razvoju, utrjevanju in praktičnemu delu civilne zaščite, 12 zlatih značk CZ pa zlati in srebrni znak Rdečega križa Slo venije. Plakete civilne zaščite so med drugimi prejeli tudi Občinska gasilska zveza Radovljica, Martin Košir in dr. Andrej Robič, med dobitniki zlatih znakov CZ z Gorenjske pa so Vinko Hafner, generalpolkov-nik Rudolf Hribernik-Svarun, polkovnik Špiro Niković, Ferdo Rauter in postaja Gorske reševalne službe iz Radovljice. Na slovesnosti v veliki dvorani republiškega izvršnega sveta je zbranim spregovorila predsednica RK SZDL Slovenije Božena Ostrovrš-nik. Označila je pomen civilne zaščite in opisala njen dosedanji razvoj. (S) V SREDIŠČU POZORNOST/ Sistem nelogičnosti Koliko denarja je treba po slovenskih občinah zbrati, da bo imel vsak Slovenec — iz razvite in nerazvite občine — enak minimalni standard v zdravstvu, otroškem varstvu, izobraževanju, socialnem skrbstvu? Odgovor na takšno vprašanje je očitno pretrd oreh, da bi ga znali rešiti. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz razprav, ki se vlečejo že leta. Glasni ugovori iz nekaterih občin, ki so jih nelogičnosti v sedanjem sistemu izračunavanja solidarnosti za družbene dejavnosti že doslej prizadevale, naj bi se v novem srednjeročnem obdobju stišali. Toda po sedanjem pripravljenem predlogu je očitno, da se stara praksa nadaljuje: če ne bo sprememb, bo na primer nadpovprečno razvita krška občina spet dobivala solidarnostna sredstva, podpovprečna Vrhnika pa jih bo dajala Na Gorenjskem je še svež spomin na lanski primer jeseniške občine, kije morala odšteti republiško solidarnost, za svoje občinske družbene dejavnosti pa je zmanjkalo. Povsem odveč je dokazovati, da je solidarnost potrebna. Toda kako pravičneje porazdeliti obremenitve med tistimi, ki lahko prispevajo več, iti drugimi, ki lahko dajejo manj? To je enačba, ki je, žal, čeprav kot potomci slavnih matematikov, ne znamo izračunati. Že izbira pokazateljev ekonomske moči za posamezne občine je vprašljiva, vsaj tako je razbrati ii nesmislov, ki se zdaj dogajajo. Ob tem se ni mogoče znebiti občutka, da sedanja solidarnost ne upošteva, kdo je nerazvit, še manj pa tega, da v nekaterih nerazvitih občinah standard nekaterih družbenih dejavnosti že presega standard občin, ki za solidarnost prispevajo. Očitno nedodelan sistem solidarnosti pa še bolj buri duhove, ker je povsem obšel tudi sindikalna priporočila in priporočila SZDL in za prihodnje obdobje mirno predlaga za nekatere področja tudi še enkrat večja sredstva solidarnosti. Pri tem pa se le v prizadetih občinah sprašujejo, zakaj naj bi tak sistem izračunavanja solidarnosti povzročil obubožanje njihovega dosedanjega družbenega standarda. Očitno pa se s sedanjim sistemom solidarnosti plačuje še marsikaj drugega, česar ne zmoremo plačevati na drug način. Zato so zahteve, da je solidarnosti vendarle že enkrat treba določiti vsebino in tudi kriterije, povsem upravi čene- . L. M. y. i i J »Duša je praznična in srce veselo« Dr. Matjaž Kmecl je bil slavnostni govornik ob otvoritvi stalne zbirke v Prešernovi rojstni hiši — Jesenice postajajo žlahtno proletarsko središče z novimi kulturnimi zbirališči Vrba —- Minuli četrtek so z lepim kulturnim programom v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi odprli stalno zbirko del našega največjega pesnika: prevode Prešernovih pesmi v tuje jezike, literaturo o delu Franceta Prešerna in 84 različnih izvodov Prešernovih poezij, ki so jih natisnili po letu 1945. Na pomembni kulturni prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim dejal, da smo in moramo ostati verni dediči Prešernove zapuščine in da otvoritev te zbirke predstavlja nadvse pomembno kulturno pridobi- tev. V zadnjih letih je bilo sicer precej »suhih krav« tudi za kulturo, a so v jeseniški občini dali prav kulturi pomembno veljavo in namenili precejšnjo pozornost, saj so odprli Pot kulturne dediščine, obnovili staro Kosovo graščino in Liznjekovo hišo v Kranjski gori — kar kaže tudi na razumevanje in pripravljenost političnega vodstva občine. Jesenice tako postajajo žlahtno proletarsko središče z novimi kulturnimi zbirališči. Prešernova rojstva hiša pa je prvi med prvimi spomeniki slovenstva, spomenik svobodne slovenske narodne'zavesti in sleherni obisk v Vrbi je praznik slehernega Slovenca. Rojstna hiša Prešerna, ki je klical čast svoje dežele po življenju, je v ponos in čast, svoboda, po kateri je hrepenel, pa je tudi danes sad trajnega prizadevanja, saj sami ne vemo, kdaj se nam lahko izmakne. Vsak obisk v Prešernovi Vrbi je zatorej obisk narodne vesti in zavesti, ob pohvalnih prizadevanjih za obogatitev slovenskega kulturnega spomenika z zbirko in stalno razstavo pa je bil minuli obisk še bolj slovesen ali kot bi ob taki priliki dejal Ivan Cankar: »Duša je praznična in srce veselo ...« D. Sedej Vaš turistični servis Bled: začela se je poletna turistična sezona — Bled je v teh dneh zaseden in kot zatrjujejo domači turistični delavci, je razprodan do jeseni. V soboto, ko so v kraju tudi uradno odprli poletno turistično sezono, so našteli v blejskih hotelih, počitniških domovih, pri zasebnikih in v kampu 2715 gostov, od tega 2263 tujih iz 26 držav sveta. Domači turistični delavci so za. uvod v poletno sezono pripravili v soboto zanimivo prireditev, na kateri so se vrstili ples, glasba, nastopi mažoretk. Nekaj po 17. uri je padalec ALC Lesce-Bled Benjamin Šmid z Bleda pristahpred hotelom Park z velikim ključem, s katerim je direktor HTP Bled Anton Ažman »odklenil« poletno turistično sezono. — Več o prireditvi na 6. strani. — Foto: F. Perdan KOMPAS JUGOSLAVIJA tel.28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 25. JUNIJA Razvojna vizija do konca tisočletja Radovljica — Te dni se v Radovljici začenja javna razprava o družbenem planu občine do konca tisočletja. Z osnutkom so se prvi seznanili člani občinskega sindikalnega sveta. Zdaj gre gradivo v presojo skupščini, nato pa med poletnimi meseci v združeno delo in krajevne skupnosti v razpravo. Radovljiški sindikati so ob tem opomnili na lansko javno razpravo o prostorskem delu srednjeročnega plana, ki je niso načrtovali kot bi bilo treba. Ob koncu poletja, ko naj bi bile zbrane vse pripombe, so razpravljalci izjavljali, da za oblikovanje stališč ni bilo dovolj časa. Sindikati zdaj priporočajo pametno načrtovanje razprav, da tudi letos čas ne bo prekratek. O razvojni viziji do konca tisočletja sicer niso veliko govorili, ker so šele zdaj dobili potrebna gradiva, temveč bo o njih spregovorila skupščina. Strategija gospodarskega razvoja sledi republiški, le da se kani radovljiško nasloniti pretežno na kmetijstvo in turizem. Do leta 2000 načrtuje-' jo 4-odstotno rast družbenega proizvoda, 20 do 25-odstotni delež naložb v družbenem proizvodu, 0,3-odstotno letno rast zaposlenosti, 3,5-odstotno rast letne produktivnosti in 5,5-odstotno rast izvoza. Poudarek gre tistim prvinam, kjer danes vladajo slabosti. D. Ž. Za šole bo zmanjkalo denarja Mojstrana — Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, gradbena operativa Jesenice gradi v Mojstrani ob osnovni šoli prizidek z dvema učilnicama za naravoslovni in tehnični pouk, kabinete in kuhinjo. Prizidek grade iz denarja za samoprispevek, ki ga občani jeseniške občine namenjajo za osnovni šoli v Mojstrani in na Koroški Beli V jeseniški občini je precejšnje pomanjkanje šolskega prostora, prostorsko stisko so za zdaj zadovoljivo rešili le v osnovi šoli v Kranjski gori. Na Koroški Beli si izredno želijo telovadnico, v osnovni šoli Prežihov Voranc so potrebna večja investicijska dela, prav tako se še vedno odlaša z ureditvijo šole Poldeta Straži-šarja. Problem je tudi prizidek pri Centru usmerjenega izobraževanja, kajti nekdanjo gimnazijsko stavbo naj bi uredili v osnovnošolske prostore. Prav gotovo bo v prihodnje na Jesenicah treba računati z novo mestno osnovno šolo. Samoprispevek nikakor ni dovolj, zato morajo črtati iz programa marsikatero naložbo ali preureditvena dela. Nujno toplotno izolacijo osnovne šole v Mojstrani bodo opravili iz denarja združene amortizacije šol, za hitrejšo gradnjo pa tudi amortizacije ne bo dovolj. Vsekakor Jeseničane prihodnjo pomlad, ko se bo končal samoprispevek, čaka težka odločitev, kako naj bi poslej zbrali denar za številne prostorske probleme šol v občini. Za zdaj razmišljajo o več možnostih, tudi o tem, da bi samoprispevek ponovno razpisali. D. Sedej Razprave v vseh tozdih V škofjeloški občini so se na razprave o izkoriščanju lastnih zmogljivosti najbolje pripravili tam, kjer so pričakovali obisk delovne skupine — Razprave o odpravljanju lastnih slabosti morajo postati stalna oblika dela v osnovnih organizacijah ZKS Škofja Loka — Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Škofja Loka so med drugim obravnavali tudi razprave o izkoriščanju lastnih zmogljivosti, ki potekajo v delovnih organizacijah v zvezi s pripravami na sejo CK Zveze komunistov Slovenije. Ugotovili so, da so se obravnave naj resneje lotili tam, kjer so pričakovali obisk delovne skupine občinskega komiteja, medtem ko drugod marsikje še niso spregovorili o izkoriščanju lastnih zmogljivosti in slabostih, ki se pojavljajo v proizvodnji. Poudarili so tudi, da razprave o odpravljanju slabosti v poslovanju in proizvodnji ne morejo biti le enkratna naloga osnovnih organizacij Zveze komunistov, temveč jim morajo postati stalna oblika dela. Delovne skupine občinskega komiteja ZKS so obiskale devet delovnih organizacij. Gradivo o izkoriščanju lastnih zmogljivosti je bilo povsod zelo kritično in je lahko osnova za odpravljanje slabosti. Tako so v Poliksu prikazali napredek zadnjih nekaj let, povedali pa so, da vidijo napredek le v še bolj strokovnem delu in lastnem razvoju tako v kovinski kot čevljarski delavnici. V Alpini, kjer so s sprotnimi analizami poslovanja in težav, ki se v zvezi s tem pojavljajo, do sedaj uspešno premagovali pomanjkanje materialov za proizvodnjo in deviz ter hkrati iz leta v leto povečevali izvoz na zahod. Pričakujejo pa težave, ker tako visokih cen domačih surovin ne morejo na noben način več pokriti. Kladi var ima zelo dober proizvodni program, v okviru slovenske strojegradnje tudi jasno zastavljene razvojne cilje, moral pa bo urediti nagrajevanje po delu. Tudi v LTH je bila razprava zelo odprta in kritična. Dobre dosežke v proizvodnji pa jim sproti izničuje inflacija. Premagati bodo morali tudi tozdovsko razdrobljenost. Z enakimi problemi se srečujejo v Alpe-touru. V Alplesu in v Jelovici pa so predvsem opozorili na probleme v zvezi z delitvijo hlodovine v okviru sozda GLG, ki mu oba pripadata. Še z najmanj težavami §e v zadnjem času spopadajo v Gorenjski predilnici, ki je v zadnjih desetih letih s premišljenim in načrtnim posodabljanjem postala ena najbolj modernih tekstilnih tovarn pri nas. Povsod pa so ugotavljali, da je o slabostih laže govoriti, kot pa jih odpravljati, l b Seja kranjske občinske skupščine Kranj — V sredo, 26. junija, se bodo na seji kranjske občinske skupščine delegati ukvarjali z nekaj manj do številu, zato pa nič manj pomembnimi zadevami, ki so na dnevnem redu. Osrednja točka je prav gotovo osnutek dolgoročnega plana občine Kranj do leta 2000, o katerem se z obravnavo v skupščini občine začenja tudi trimesečna javna razprava. Ta bo pokazala, s kakšnimi pripombami bi kazalo dopolniti sedanji osnutek plana. Predlog dolgoročnega plana bo skupščina občine "sprejemala ob koncu tega leta. Na dnevnem redu zasedanja je tudi poročilo o izvajanju akcijskega programa za izvajanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu, poročilo o problematiki lovstva in ribištva, letni davčni zaključni račun občine Kranj za leto 1984 ter več odlokov: o komunalnih dejavnostih, o uvedbi melioracijskega postopka na območju Kokrice in Tenetiš ter o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Skupščina bo sklepala tudi o ugotovitvi splošnega interesa glede pridobitve zemljišča za gradnjo elektrarne v Mavčičah, sklepala pa bo tudi o podelitvi nagrad občine Kranj in priznanj občinske skupščine Kranj. Podpredsednica na obisku V četrtek v Radovljici, v petek pa v Kranju bo seji sindikatov prisostvovala tudi podpredsednica Republiškega sveta ZSS Francka Herga. Beseda bo o reševanju vprašanj, pomembnih za družbenoekonomski položaj delavca, za njegovo družbeno in socialno varnost. Razprava se bo osredotočila na vprašanje, ali sindikat spremlja in ocenjuje, kako se uresničujejo cilji tako imenovane ofenzivne gospodarske politike in rast družbenega proizvoda za 5 odstotkov. Odgovorili bodo na vprašanje, kako se uravnava neutemeljeno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu za onimi v gospodarstvu, kako se uresničuje politika rasti osebnih dohodkov in popravljajo dohodki pod 22 tisoč dinarjev. Govora bo tudi o cenah, o družbenoekonomskem položaju delavcev v naslednjem srednjeročnem obdobju, o osebnih dohodkih, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih dejavnosti, o odgovornosti sindikata za delo z delegacijami za zbore združenega dela in podobnem. Zasedanje radovljiške skupščine Radovljica — Jutri bodo zasedali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Obravnavali bodo osnutek dolgoročnega družbenega plana občine do leta 1990 oziroma do 2000, osnutke odlokov o sprejemanju zazidalnega načrta Zasip in o prenehanju lastninskih in ostalih pravic na tem območju, o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini, o pogrebnih svečanostih in pokopališkem redu, osnutek sklepa o uvedbi novega naselja Zgornje Laze v krajevni skupnosti Gorje, predlog o podelitvi plaket občine Radovljica, poročilo o varnostnih razmerah v občini, o uresničevanju stališč in usmeritev o nadaljnjem razvoju skupščinskega in delegatskega sistema ter o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti, o vpisovanju v prve letnike usmerjenega izobraževanja in o posamični gradnji. 4 Dovje-Mojstrana — Minulo soboto je bilo v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana zelo živahno. Na vseh koncih te krajevne skupnosti so mlade roke spretno vihtele krampe in lopate ter se tako udeležile največje prostovoljne delovne akcije. V krajevni skupnosti si že nekaj let prizadevajo, da bi kraj asfaltirali — do zdaj so v štirih naseljih že položili okoli deset kilometrov asfalta. Lani so za leto dni podaljšali krajevni samoprispevek, ki ga namenjajo le za komunalno urejenost, za asfalt, ki naj bi ga končno položili še ta mesec. Na sobotni delovni akciji so sodelovali učenci osnovne šole 16. december pod vodstvom svojih učiteljev in mentorjev, člani športnega društva Dovje-Mojstrana in krajani. V akciji je sodelovalo okoli 200 parov pridnih delovnih rok, ki so opravili veliko dela in pomembno prispevali k nadaljnji ureditvi naselja. — Foto: D. Sedej Nikomur v čast Paviljon NOB, ki so ga Tržičani zgradili s samoprispevkom 1«JJ 1969, je že več let jabolko spora, kajti danes, ko so porasli stro$ za vzdrževanje in energijo, noče biti zanj nihče odgovoren sti paviljona, ki bi jih morala plačati krajevni skupnosti. Predil*£ Tržič — Tržič je res potreboval moderen razstavni prostor, kjer bi kulturniki lahko pokazali svoja dela, delovne organizacije svoje dosežke, društva svojo dejavnost in podobno. Na pobudo organizacije zveze borcev je leta 1969 dobil paviljon NOB. Moderen: zgoraj ves v steklu — takrat se še nismo spraševali o cenejši energiji — spodaj z malo dvoranico in več prostori za društva, za galerijsko dejavnost in podobno. Borci, ki so nad njim bedeli do izgradnje, so ga dali v upravljanje krajevni skupnosti Tržič — mesto. A zgradba je zgradba, četudi lepa in moderna z leti zahteva obnovo. Najprej jc načela puščati streha, potrebno je bilo obnoviti elektroinšta-lacije, sanitarije in podobno. Izvršni svet je že leta 1983 dal na voljo dovolj denarja za vsa popravila, vendar so borci poskrbeli le za popravilo strehe, da se ni delala nadaljnja škoda, nekaj sredstev pa je ostalo. Potem so se na vseh ravneh pogovarjali, kdo bi bil najbolj poklican za upravljanje paviljona. Galerijska dejavnost ne more kriti vseh stroškov, so ugotavljali. Vse se je nagibalo k temu, da bi ga prevzela v svojo «skrb BPT. Delavski svet BPT je lani aprila že dejal, da ga bo prevzel, vendar je zase zahteval vse spodnje prostore. To pa je nemogoče, ker spodnje prostore paviljona dele Kino klub, krajevna skupnost Tržič — mesto, Zavod za kulturo in izobraževanje — organizacijska enota galerija ima tu priročno skladišče in prostor za administracijo; tu je še večnamenska dvoranica itd. In če bi BPT paviljon prevzela kot svoj objekt, bi spet nastal problem zaradi pokritja 7,5 milijona dinarjev knjigovodske vredno- ti sle \ *ie tla op] juc te t>i$ (je te Po: ki [£ Me žk do: % Več no ca pa ga je pripravljena prevzeti ^ brez denarja. Izvršni svet skupščine občine ^ žič je na seji 19. junija imenoval ^ misijo, ki bo morala v tednu dni n«' ti rešitev, primernega upravljaj Člani izvršnega sveta so mnenja,d je prenašanje lastništva paviljo11. brez pomena, ker bi se s tem stv&£ le še bolj zapletale. Zato naj bi l&l nik še naprej ostala krajevna skuP nost Tržič — mesto. Občinski odb° zveze borcev bo pripravil poročilo porabi sredstev, ki so ostala ob san? ciji. Delovna organizacija BPT pa J prevzela obveznost, da bo skušal* zagotoviti cenejšo energijo za pS^H vanje. Spodnji prostori naj bi b^ normalno ogrevani, ker sicer tu 0 bo mogoče delati, zgornjo galerijo h naj bi ogrevali minimalno, le do 5 — le toliko, da bo še naprej mogoči v0; galerijska dejavnost. .i'v0c Brez dvoma pa bo treba čim P£ poskrbeti za izolacijo, za dvojno & steklitev galerije, za kanalizacij Prav prve dni junija so spodnje w store paviljona NOB namreč zalj1 fekalije iz kanalizacije in naprav11 veliko škodo. . Eno je gotovo: paviljon NOB J last vseh Tržičanov, potreben je, kulturno pa tudi gospodarsko de}K nost Tržiča, zato naj bo tudi s*L vseh Tržičanov. En kulturni obj^, so Tržičani že takole dali iz rok, *v mo da so se ga znebili, ker je val obnovo, Cankarjev dom, pa J1 je danes žal. Da se ne bo enako ti dilo tudi s paviljonom! Takšno P°J vanje objekta iz rok v roke ni ni» mur v čast! D. Dolenc Načelna podpora s pripombami Rekli so Gorenjski posvet o nekaterih vprašanjih uresničevanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v SIS materialne proizvodnje Kranj -— Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko je bil v ponedeljek organizator regijskega posveta o nekaterih vprašanjih uresničevanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v sisih materialne proizvodnje. Gradivo pod tem delovnim naslovom je nastalo v Gospodarski zbornici Slovenije. Zdaj potekajo o njem v Sloveniji javne razprave. 10. julija pa bo o tem razpravljala tudi republiška skupščina. Pobuda za preučitev stanja in razmer v dejavnostih, kjer so oblikovane interesne skupnosti materialne proizvodnje, je bila dana na 11. seji CK ZKS. Republiška skupščina jo je sprejela v svoj letošnji program in za pripravo zadolžila Gospodarsko zbornico Slovenije. Predlagatelj je v gradivu skušal oceniti stanje in izoblikovati predloge ter usmeritve za nadaljnje prilagajanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Analiza in ocena se še posebej nanašata na pridobivanje dohodka po načelih svobodne menjave dela in usklajevanje interesov v razširjeni reprodukciji med uporabniki in izvajalci. Podana je ocena o funkcionalnejn in materialnem organiziranju posameznih dejavnosti in o kvaliteti odločanja o vprašanjih skupnega pomena; poseben poudarek je na vplivu uporabnikov pri sprejemanju odločitev. Tako je sedanja analiza, o kateri teče javna razprava, neke vrste podlaga za predloge o spremembi zakonov, za preureditve v temeljnih splošnih aktih in tudi za drugačno organiziranje interesnih skupnosti. Cilj vseh predlogov pa je: učinkovitejše delovanje samoupravnih interesnih skupnosti. S tem v zvezi pa predlogi tudi nakazujejo nekatere nujne organizacijske spremembe, ki naj bi prispevale k večji učinkovitosti pri delovanju interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Ocene veljajo za republiko, podrobneje pa ne analizirajo posebnosti občinskega organiziranja in problematike. Med udeleženci ponedeljkovega posveta v Kranju se je razvila živahna razprava. Lahko bi ocenili, da je bila med razpravljalci o gradivu sprejeta načelna podpora. Ves čas pa je prevladpvala tudi misel, da v naporih za ekonomičnost, racionalnost in uspešnost na tem področju ne bi smeli prevladati površnost, nestrpnost in posplošeno gledanje na izkušnje in organiziranost, ki nedvomno so tako v občinah kot v sami regiji. Zato so še posebej opozorili, da se je še pred julijsko razpravo v republiški skupščini treba o tem pogovoriti tudi v občinah. A. Žalar • Marjan Kocbek: »Želja predlagatelja gradiva je, da se stvari, ki so nakazane in hkrati sprejemljive, tudi sprejmejo. Zadeve ne bi kazalo odlagati v nedogled z različnimi analizami, sicer bi se lahko ponovilo to, kar se dogaja z razpravo o interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Časa za razčiščevanje bo tudi kasneje še dovolj.« 9 Ladislav Srečnik: »Gradivo je primerna podlaga za razpravo. Danes interesne skupnosti materialne proizvodnje obračajo ogromna sredstva. Ob sedanji organiziranosti se zdaj tudi zelo drobijo. Prav gotovo bi nekatere interesne skupnosti lahko združili in ustanovili enotno skupnost.« • Bogdan Drinovec: »Če izhajamo iz tega, da bi naredili korak k boljšemu gospodarjenju, potem gradivo vsekakor zasluži podporo. Mislim pa, da je ponekod vseeno preveč enostransko. Cestarji se zavzemamo za vsako združevanje, ki bi prineslo boljše rezultate. Zavzemamo pa se tudi za dosledno izvajanje zakona o cestah.« • Niko Sedej: »Organiziranosti na tem področju ne bi smeli predpisovati, marveč naj bi se občine in regija o oblikovanju interesnih skupnosti svobodno odločale. Menim tudi, da bi morali komunalno in cestno skupnost v škofjeloški občini združiti.« • Pavel Ješe: »Iz gradiva izhaja, da bi iz osmih vodnih območij izoblikovali tri. S tem zdaj negiramo sedanja območja, ki so bila zelo zakovana in so dala rezultate. Mislim, da opredelitev na reke ni prava in bi morda morali bolj gledati širši interes. Lahko rečem, da je s stališča zaokroženosti gorenjskega vodnega območja delegatska baza učinkovita in da se srednjeročni program izpolnjuje.« na posvetu Medobčinskega sveta zveze sindikatov za renjsko o organiziranosti interesnih skupnosti material^ proizvodnje • Jože Ahačič: »Ob združevanju — kar z^i va vodno gospodarjenje — se lahko zgodi. d» ■ ji bodo sredstva še bolj odlivala kot se zdaj. Z&VU se bolj opredeljevali za sedanjo ustaljeno pra na področju organiziranosti.« • Vinko Perčič: »Med zakoni in praks^ danes velik razkorak. Predlagamo, da se fin"' ranje, ki zdaj spada pod vzajemnost, skuša ^ diti s ceno. Sedanje obremenjevanje čistega A-hodka je namreč v popolnem nasprotju z b^. čnim ugotavljanjem stanja v organizacijah ^ ženega dela.« • Jožica Cufer: »Podpiramo osnovne za**1 i o racionalizaciji v interesnih skupnostih a alne proizvodnje. Napačno pa bi bilo gledaj da si letališka dejavnost lahko s tržnostjo tavlja sredstva. Tržne zakonitosti pri nas $e^ morejo delovati, ker normativni akti niso ta* « in ker različne službe na letališčih danes ni**1 pokritja v cenah.« • Vlado Silič: »Kar zadeva samoupra^ nje, je reorganizacija vsekakor potrebna, cef &) je malo časa do volitev. Vendar pa menim, <*a p v občinah morali najprej oceniti, kaj je dob*0 $ kaj ne. Vsaka.reorganizacija tudi precej stane na začetku tudi ni učinkovita ...« *, • Vili Tomat: »Treba bi bilo preučiti i^v nje, ki jih imajo v občinah; morda za več sl ena strokovna služba • • ■« j< • Ivan Torkar: »Ocenjujem, da načelno PjJJ, piramo ocene vF""gradivu, da pa so nekatere.^ sebnosti na področju organiziranosti v regiJ1^ tem se je treba pogovoriti.'In to naj bi v °k tudi naredili do razprave v republiški skupŠv A. *■ 2 razprav o aktiviranju lastnih zmogljivosti Uspešni, a slabše plačani tekstilci Y Tekstilindusu se bojijo za vsako tkalko in predico, sicer se bo "stavilo delo na 16 strojih — Prizadevajo si tudi za boljše na-Njevanje delavcev, kar bi glede na uspešnost gospodarjenja že •hko izvedli — Od modernizacije opreme si obetajo tudi več do-^čega kadra in predvsem kvalitetnejše izdelke Kranj — V razpravi o aktiviranju ju ali celo nekoliko znižali. Med delovne organizacije jih J & l* iaj- d* >n* ■gfi l5f up o na ^ ;r*l bil" D' P* »REK, 25. JUNUA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (M)MMS^MES.CSLAS nih zmogljivosti so v Tekstilindu-J* Kranj opozorili na več problemov *fed njimi še posebej izstopa po-{J&njkanje delavcev, predvsem *alk in predic. Veliko so pričakovali ^ sredrijega usmerjenega izobraže-^nja, vendar po štirih letih od reforme šolstva niso dobili iz šol niti ene *alke ali predice, ves kader so mo-rnLi tako kot že leta nazaj, sami posobiti. Da Tekstilindus ne dobi 'Volj delavcev doma, je že dolgo f^ano, o tem dovolj pove podatek, da * med zaposlenimi zdaj že 40 od-Jotkov delavcev iz drugih republik, fako velik priliv delavcev od drugod, ar pa je nujno za normalno odvijale proizvodnje, pa ima tudi slabo ^an: število nerešenih prošenj za banovanja se namreč sploh ne more Mižati pod 10 odstotkov vseh zapornih. V Tekstilindusu so se že pred ča-lotili modernizacije opreme in 5icer najprej v tkalnici, kjer postopoma zamenjujejo statve; posodabljajo JPlemenitilnico, za kar bodo dobili Vi mednarodni kredit, lotili pa se °°do tudi posodobitve predilnice. Le Moderno opremljena tovarna bo namreč zanimiva za delavce iz domačega okolja. Zdaj pa se dogaja, da raz-Nsane štipendije ostajajo nepodelje-3*. tako za tkalke kot za inženirje. V r*kstilindusu se sicer zavedajo, da toleg težkega dela za stroji v izmenah tudi razmeroma nizki osebni do-^°dki — ti so pod občinskim pov-Prečjem — niso zanimivi za nove de-£vce. Maja izplačani osebni dohode-^ v višini 44.000 din so namreč v pri-avi z drugimi delovnimi organizacijami, kjer je, na primer, tudi lažje delo, dokaj nizki. Tudi glede na '°sežene gospodarske uspehe v pr-mesecih letos bi lahko bili višji. .Tekstilindus se tako kot lani tudi etos še vedno uvršča med uspešne ebvne organizacije tako v kranjski Jcini kot tudi med ostalimi v tek-l^ilni industriji. V izvozu dosegajo [^Pe uspehe, letos ga nameravajo podati za 40 odstotkov. Lani so 90 od-J*°tkov izvozu namenjenega blaga bodali na konvertibilnih trgih, letos ^ so tja usmerili celotno količino iz-J°2nega blaga. Fizični obseg proiz-•°dnje so zadržali na lanskem nivo- uspesne delovne organizacije uvrščajo tudi drugi pokazatelji gospodarjenja, kot sta visok delež akumulacije v dohodku ter ekonomičnost poslovanja. Tekstilindus je tudi delovna organizacija, ki je ne obremenjujejo krediti za obratna sredstva, za obresti so lani odšteli le slabe 3 odstotke od dohodka. S posodabljanjem opreme pa si v Tekstilindusu prizadevajo izboljšati tudi kvaliteto tekstilnega blaga! Le tako se bo lahko obdržati v hudi mednarodni konkurenci. Lani so zaskrbljeno ugotavljali padec kvalitete izdelanega blaga, zato so s sprejetimi ukrepi sklenili to preprečiti. Zdaj že ugotavljajo rezultate, povsem zadovoljni pa še niso. Težko je namreč iz slabih domačih surovin delati kvalitetno blago, čeprav se da z nadaljnjo obdelavo pri barvanju, tiskanju in plemenitenju sicer še marsikaj iz boljšati. Zato bodo tudi v merila za nagrajevanje kvaliteti dela odmerili pomembnejše mesto, kot ga ima sedaj, ko je količina dela cenjena trikrat ali štirikrat bolje. V razgovoru z delovno skupino občinskega komiteja ZKS Kranj so predstavniki delovne organizacije navedli še druge probleme, s kateci-mi se ukvarjajo, med drugim spreminjanje kadrovske strukture. Le-ta bo lažje izvedljiva, ko bodo zaključena milijarde vredna vlaganja v posodobitev opreme. Ko se bodo pokazali tudi učinki teh investicij, bo verjetno tudi manj težav s fluktuacijo zaposlenih. L. M. Pred sejo škofjeloške skupščine Iskra Široka potrošnja. Delovna organizacija je namreč bolj po imenu kot po vsebini, saj so vanjo združili Skofja Loka — Danes ob 13.30 bo seja družbenopolitičnega zbora, jutri, 26. junija, ob 16. uri pa seja zbora krajevnih skupnosti in seja zbora združenega dela škofjeloške občinske skupščine. Vsi zbori bodo med drugim obravnavali predlog za prenehanje prisilne uprave v reteški Iskri, predlog sprememb dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, poročilo o izdelani urbanistični dokumentaciji in nezakonitih gradnjah, analizo izkoristka delovnega časa in poročilo o uresničevanju referendumskega programa izgradnje šol v občini. V Iskri Reteče je občinska skupščina uvedla prisilno upravo pred letom dni. V Tovarni gospodinjskih aparatov Reteče so se namreč izgube večale in ni bilo upanja, da bi se brez zunanje pomoči lahko rešili iz težav. Kolegijski poslovodni organ, ki ga je skupščina imenovala lansko jesen, je pripravil sanacijski program, ki temelji na proizvodnem sodelovanju z Iskro Elektromotorji Železniki, in ga začel uspešno uresničevati. Čeprav do formalne združitve obeh Iskrinih tovarn zaradi nasprotovanja delavcev v Železnikih ni prišlo, se bo sodelovanje nadaljevalo in pričakovati je, da bo tudi reteška Iskra z novim proizvodnim programom1 izplavala iz težav. Letošnje prvo tromesečje so že zaključili brez izgube. Hkrati pa se bo treba spopasti s problemom delovne organizacije Afa Spodnjem trgu v Škofji Loki so obrtniki zgradili svoj dom. Staro hišo so porušili in namesto nje postavili povsem enako. V obrtniškem domu bodo prostori združenja pa tudi nekaj obrtnih delavnic. Nova stavba se lepo vklaplja v okolje. — Foto: F. Perdan Sodelovanje s Semperitom Kranj — V kranjski Savi zagotavljajo, da si od nedavne združitve avstrijskega Semperita, s katerim Sava uspešno sodeluje že dolga leta, z zahodnonemškim koncernom Continental obetajo zgolj dobre stvari. V ostrem konkurenčnem boju na svetovnem tržišču je normalno, da manjši proizvajalci odnehajo, preživijo pa najmočnejši. S tem, da je Continental — Uniroval kupil 75 odstotkov delnic Semperita, se je po moči koncem povzpel z devetega na sedmo mesto v svetu, v Evropi pa je takoj za francoskim Michelinom. Takšno združevanje ne bo v ničemer spremenilo odnosov med Savo in Semperitom, kar so na nedavnem obisku v Kranju predstavniki Semperita ponovno potrdili. To pa tudi pOmeni, da bodo tako na naših kot na tujih cestah še naprej vozili avtomobili, obuti v gume znamke Sava, Semperit Continental in seveda tudi druge. Spremenile pa se ne bodo tudi količine dnevno izdelanih gum. Semperit se bo sicer po združitvi s Continentalom bolj usmeril v izdelavo tovornih gum, kranjska Sava pa bo tako kot doslej izdelovala gume večinoma za osebna vozila — to je okoli 10.000 gum dnevno, od tega le 1000 za tovorna vozila. S tem, da se Semperitu odpirajo večje možnosti koriščenja Conti-nentalove tehnologije, se tudi za kranjsko tovarno po pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju s Semperitom odpirajo možnosti za hitrejše in boljše seznanjanje s tehničnimi novostmi v gumarstvu. Prav v tem pa v kranjski Savi vidijo prednosti, ki jih bodo deležni od združitve Semperita s Continentalom. Že doslej so bili z dolgoletnim sodelovanjem s Semperitom zadovoljni in to tem bolj, ker je pravzaprav malo takšnih primerov dobrega sodelovanja. Da je res tako, priča tudi priznanje Semperitu, ki ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije. Razen tehnologije pa si v kranjski Savi od združitve Semperita in Continentala obetajo tudi večje možnosti za prodajo gum na svetovnih trgih, tako v Evropi kot tudi drugje, skratka povsod tam, kjer so sedanji poslovni partnerji že prisotni. L. M. šest nekdanjih delovnih organizacij. Te so po združitvi postale tozdi, vendar le formalno, dejansko pa so še vedno vsaka zase povsem odgovorne za svoje poslovanje in imajo vsaka svojo poslovno politiko. Neizdelana urbanistična dokumentacija povzroča tako občinskim upravnim organom kot ljudem velike težave. Vendar bi bilo krivično, če bi trdili, da so za neizdelane urbanistične dokumente krivi v občini, prej" bi lahko pokazali na zakonodajalce, ki vsakih nekaj let ravno toliko spremenijo zakonodajo, da je prejšnje delo zastonj. Če se zakonodaja ne bi spreminjala, najbrž problemov v zvezi z urbanističnimi dokumenti v občini ne bi bilo ali pa bi jih bilo veliko manj. V družbenem planu za sedanje srednjeročno obdobje, ki je bil sprejet aprila 1981, so v prostorskem delu določili način urejanja prostora v občini. Izdelati je bilo treba štiri urbanistične načrte urbanih območij z gravitacijskim zaledjem in štiri urbanistične načrte krajinskih območij. V letih 1980, 1981 in 1982 je izvršni svet poveril izdelavo urbanističnih dokumentov oziroma urbanisti--čnih načrtov za Škof jo Loko Razvojnemu centru Celje, za Selško dolino prav tako Celjanom, za Poljansko dolino Urbanističnemu inštitutu Slovenije in za Žiri Razvojno projektivnemu centru Idrija. Načrti krajinskih območij Jelovica, Davča in Pol-hograjski dolomiti zaradi pomanjkanja denarja niso bili naročeni. Izdelan in sprejet pa je bil urbanistični načrt za Soriško planino. V tem času je bil decembra 1982 sprejet zakon o varstvu kmetijskih zemljišč, ki je predpisal, da ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do uskladitve družbenega plana z omenjenim zakonom. To je zahtevalo veliko dodatnega dela, »Črno« mleko le malenkostno cenejše od »belega« Nobena skrivnost ni, da nekateri gorenjski kmetje in družbena posestva oddajo z enim mililitrom mleka tudi 500 in več milijonov bakterij, čeprav pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov dopušča v tisočinki litra največ tri milijone mikroogranizmov. Ne smemo pozabiti, da so na Gorenjskem tudi vzorni rejci, ki oddajajo »belo« mleko z manj kot tisoč bakterijami v enem mililitru. Družbena posestva in večji zasebni živinorejci praviloma namenjajo čistoči v hlevu in pri molži več pozornosti kot, denimo, kmetje, ki imajo v hlevu le dve ali tri krave. Več kakovostnega mleka je s področij, kjer je živinoreja glavna kmetijska dejavnost, in več oporečnega iz krajev, kjer se ukvarjajo tudi s pridelovanjem krompirja. Majske analize vzorcev so pokazale, da najslabše mleko — z največ bakterijami — odkupujejo v zbiralnicah Prebačevo, Trboje, Vo-glje, Zalog in Cerklje, najboljšega v zbiralnicah Nakelske kmetijske zadruge in v okolici Radovljice. Razlike so velike, tako med zbiralnicami, kmeti kot tudi družbenimi posestvi. Če je cerkljanska farma zadnje čase za zgled drugim, potem zaskrbljujejo razmere na blejski farmi, kjer imajo novo in sodobno molzišče, a so navzlic temu našteli v tisočinki litra tudi več sto milijonov bakterij. Dovoljeno mejo so izdatno presegli tudi na farmi v Strahinju, s katero gospodari Gorenjska kmetijska zadruga — TZO Naklo. Veterinarska inšpekcija je na podlagi analiz vzorcev, ki jih opravlja Zivinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, izdala največjim malomarnežem odločbe o začasni, 14-dnevni prepovedi oddaje mleka. Na 61 kmetijah kranjske občine so po prenehanju prepovedi ponovno vzeli vzorce in ugotovili, da je bilo le še devet oporečnih, od tega le dva, ki sta krepko presegala dovoljeno mejo. Kmet iz Mavčič je, na primer imel ob prvi kontroli v tisočinki litra mleka 500 milijonov bakterij, ob drugi le 200 tisoč. Takšnih primerov, ki najbolj nazorno kažejo, da je kakovost mleka v prvi vrsti odvisna od ljudi in njihove skrbi za čistočo, je bilo še več. Zakaj takšna »gonja« proti največjim malomarnežem? Zato, ker že en liter mleka, ki v tisočinki litra vsebuje 500 milijonov bakterij, pokvari 5000 litrov kakovostnega mleka, ker mleko pijejo tudi (občutljivi) bolniki in otroci, ker imajo mlekarne zaradi slabega mleka velike težave pri izdelovanju sirov in ostalih mlečnih izdelkov. Kako do boljše kakovosti mleka ? Na Gorenjskem so lani avgusta celo ustanovili komisijo za pospeševanje kakovosti mleka, v kateri so razen predstavnikov mlekarne še zadružni pospeševalci, strokovnjaki Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske in družbenih farm ter veterinarski inšpektorji. Komisija se trudi, pa vendarle: opozorila zadružnih pospeševalcev kmetom, nap več skrbi posvečajo čistoči v hlevu in pri molži, so kot bob ob steno. Tudi javno obveščanje o tem, kateri kmetje oddajajo mleko z več kot sto milijoni bakterij v enem mililitru, je nesmiselno, kajti sicer bi morali javno osramotiti vse delavce, ki malomarno in slabo delajo, vse tiste gospodarstvenike in politike, ki z nepremišljenimi odločitvami povzročajo družbi večjo škodo kot kmetje z oddajo oporečnega mleka. Tudi s pisanjem odločb o prepovedi oddaje mleka, ki ga sicer še vedno primanjkuje, ne bomo dosegli želenega učinka in dolgoročno rešili problema. Veliko govorimo o nagrajevanju po delu — in kakovosti. Ce bi ga v kmetijstvu dosledno uveljavili, se bržčas ne bi ubadali s tolikšnim problemom nekakovostnega, umazanega mleka. Razlika v plačilu za dobro in slabo mleko je zdaj tako malenkostna, da jo živinorejci komaj občutijo. Boljšo kakovost zato lahko pričakujemo šele tedaj, ko bo kmete in posestva malomarno ravnanje pri molži izdatneje udarilo po žepu. Komisija za pospeševanje kakovosti mleka je že lani jeseni pripravila predlog, po katerem naj bi razliko v plačilu kakovostnega in oporečnega mleka povečali, vendar je predlog — kajpak zaradi pomanjkanja denarja — obležal v predalu. Člani komisije so na zadnji seji ponovno sklenili, da bodo preučili možnosti za ustreznejše nagrajevanje kakovosti mleka, vendar tudi tokrat nimajo zagotovila, da bodo mlekarne in občinski intervencijski skladi akcijo gmotno podprli. C. Zaplotnik Za čistejšo Savo hkrati pa se je spremenil tudi rokov- Zaradi načrtovanega večjega števila elektrarn na Savi bo treba nik za izdelavo urbanističnih doku dograditi še nove čistilne naprave — razen kranjske še jeseniško mentov in zakon o urejanju prosto- _ 7« £i«#«»J£« x;^rlo c« ~~---mi čistil i „ui ra. Oba sta povzročila večletne zakasnitve pri izdelavi dokumentov in nove stroške. Urbanistični načrti, ki so v glavnem pripravljeni, so postali le urbanistične zasnove in sestavni deli plana. Za izdajo lokacijskih dokumentacij bodo potrebni še ustrezni izvedbeni prostorski akti. Računajo, da bodo zadeve v 'dobrem letu urejene. Za čistejše vode so doslej največ naredili v Škofji Loki Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na zadnji seji prejšnji teden podprlo usmeritve vodnega gospodarstva na Gorenjskem, prav tako pa tudi zahtevo po udeležbi sredstev za gradnjo čistilnih naprav Zveze vodnih skupnosti Slovenije za gradnjo čistilnih naprav v Kranju in na Jesenicah. Popravilo ceste na Korensko sedlo — Delavci Cestnega podjetja Kranj in Geološkega zavoda iz Ljubljane so opravili geološke raziskave na cesti proti mejnemu prehodu Koren. Cesta se je udrla na dveh krajih, nastajale so vedno večje razpoke, zato so morali prepovedati promet za težka vozila in avtobuse, pred nevarni odsek pa so postavili semaforje in opozorilne table. Zdaj pri udom zabijajo »pilote« in gradijo oporni zid, dela pa bodo predvidoma končana do konca tega meseca. — Foto: D. Sedej V programu za razvoj vodnega gospodarstva do leta 2000 je dan velik poudarek varstvu voda, še posebej očiščenju Save od zgornjega toka navzdol. Kako pa se bo za te namene zbiral denar, pa seveda.dokler ne bodo sprejeti temelji planov, še ni odločeno. Razen čistilne naprave na Savi pod Jesenicami so v tem programu tudi Blejsko jezero, Radovna, zaščita Sorskega polja, osuševalna dela v obsegu 1200 ha na Gorenjskem, vodovod Tržič—Kranj—Škof j a Loka ter oskrba s pitno vodo za Jelovico in Pokljuko. Doslej je največ naredila za varstvo voda na svojem območju Škof j a Loka. V Kranju pa predvsem zaradi elektrarne v Mavčičah gradijo čistilno napravo v Zarici. S tem pa seveda še zdaleč ni vse opravljeno, saj imata v Kranju med delovnimi organizacijami le Sava in Iskra primerne čistilne naprave, vse druge pa takšne investicije še čakajo. Spodbuda za gradnjo bo prav gotovo tudi močno povečan prispevek za onesnaževanje, ki naj bi ga sprejela Zveza vodnih skupnosti in ki je bil doslej premajhne, da bi kaj dosti preprečeval izlivanje industrijskih odplak v Savo. Del denarja, ki ga namenjajo slo venske območne vodne skupnost varovanju voda, pa bodo tako kot do slej morale nameniti za solidarno združevanje sredstev. Kolikšen bo pri tem delež gorenjskega vodnega gospodarstva, še ni dokončno odločeno, predsedstvo skupščine gorenjskih občin pa je menilo, da bi osnova za tak prispevek moral vendarle biti sprejet prioritetni program. M. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 25. JUNIJA 1985 Krajevne skupnosti praznujejo m Struževo — Z osrednjo proslavo in nekaterimi drugimi prireditvami se je v krajevni skupnosti Struževo zaključilo letošnje praznovanje krajevnega praznika, ki je bilo letos, ko praznujemo 40. obletnico osvoboditve, še posebej slovesno. Krajani so pozdravili v svoji sredi med ostalimi povabljenimi predstavniki družbenopolitičnega življenja tudi Vinka Hafnerja, predsednika republiške skupščine. Na predvečer krajevnega praznika pa so na križišču pri Golobovih odkrili spominsko obeležje padlemu borcu Janku Puclju-Cenetu, ki je padel 1942., to je v letu, ko so bili kot talci ustreljeni tudi prvi Stru-ževčani. — Foto: F. Perdan V krajevni skupnosti Ribno, kjer so po vojni obnovili šolo, uredili ceste, vodovod, mostove, naselja — in še bi lahko naštevali, bodo v teh dneh predali namenu lično urejene mrliške vežice. 'Graditi so jih začeli decembra 1983. leta z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, ter deloma tudi s prostovoljnim delom krajanov. Večino dela so opravili delavci Obrtnega gradbenega podjetja Bled, zdaj pa čaka domačine še ureditev parkirišča in okolice. Vežice so veljale 7 milijonov dinarjev. — Foto: F. Perdan Spominski svečanosti na Petelincu in v Letencah — V soboto, 22. junija, so se v krajevnih skupnostih Golnik, Gutiče, Trstenik in Tcnctiše začela prireditve v počastitev krajevnega praznika, ki ga krajani v tem delu kranjske občine pod Storžičem praznujejo letos že triintride-setič. Na Petelincu nad Zalogom v krajevni skupnosti Gorice so popoldne odkrili spominsko obeležje Stanku Koncu-Kosu, domačinu iz Goric, kije padel 14. februarja 1944. O življenjski poti prvoborca in predvojnega revolucionarja Stanka Konca je govoril predsednik Lovske družine Storžič Marjan Trtnik. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, sodelovali pa so tudi taborniki z Golnika. Spominsko obeležje je prevzela v varstvo Lovska družina Storžič. Hkrati pa je bila spominska svečanost tudi v Letencah. Tu so v okviru ureditve Udin boršta odkrili obnovljeno spominsko obeležje petim partizanom (Stanetu in Karlu Bečanu iz Tržiča, Tinetu Teranu iz Dupelj, Jožetu Finku iz Križev in Slavku Šveglju iz Tenetiš), ki so padli 16. aprila 1942 ob poskusu, da bi prebili obroč. Ob tej priliki je govoril domačin Jože Mali. Na sliki: spominska svečanost na Petelincu, ki so se je med drugim udeležili tudi sekretar občinskega komiteja ZK Kranj Stane Pirnat, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, krajani in predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem. — A. Ža-lar Krajevni praznik Strazišča — V petek je bila ob praznovanju krajevnega praznika Strazišča v dvorani Doma krajevne skupnosti slavnostna prireditev, na kateri so krajanom Strazišča podelili plakete krajevne skupnosti in priznanja Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine KS Ivo Trilar, slavnosti pa se je udeležil tudi predsednik skupščine SRS Vinko Hafner. Plakete krajevne skupnosti, podelil jih je Ivo Trilar, so dobili: Tomo Česen za dosežene uspehe v alpinizmu, Igor Dolenc za požrtvovalno delo v gaoileham društtfu in Odbnr ?a otroeUo prireditev Živ-žav, ki že pet let zapovrstjo uspešno organizira to, pri otrocih zelo priljubljeno prireditev. Bronasta priznanja Osvobodilne fronte, podelil jih je predsednik KK SZDL Peter Josevski, pa so dobili: Jošt Bajželj za uspešno aktiviranje KK ZRVS Stražišče po nekajletnem mrtvilu, Marija Bajželj za družbenopolitično aktivnost na področju ZK ter krajevne organizacije ZZB, Janko Bajt za vzorno opravljanje nalog gospodarja Doma krajevne skupnosti in dela v krajevni organizaciji RK, Mato Gostiša za odločilen prispevek pri samoupravni organiziranosti krajevne skupnosti, Tilka Kacin za veliko angažiranost v krajevni organizaciji ZZB in Milka Munih, ki je veliko prispevala k boljšemu delu sosesk in sodelovanju delovnih organizacij s krajevno skupnostjo. Pred slavnostno prireditvijo so v avli Doma KS odprli razstavo tapiserij učencev OS Lucijana Seljaka, v kulturnem programu pa je nastopil mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Strazišča in učenci OŠ Lucijana Seljaka. V počastitev krajevnega praznika je bilo ta mesec v Stražišču več športnih in kulturnih prireditev. Tako so, med drugim, organizirali turnirje v šahu, odbojki, košarki, kegljanju, nogometu in namiznem tenisu, srečanje pevskih zborov, gasilsko veselico, srečanje krajanov, starih nad 75 let, trim pohod na Jošt in kolesarjenje za pokal Strazišča. Na sliki: predsednik KK SZDL Peter Josevski podeljuje priznanje OF Milki Munih. (-fp) Foto: F. Perdan V Ribnem praznovali Ribno — V krajevni skupnosti Ribno, ki združuje 1002 krajana iz vasi Selo, Ribno, Bodešče in Korit-no, so si za svoj praznik izbrali 19. junij — dan, ko je pred 43 leti odšla v partizane trinajsterica fantov in mož z njihovega področja. Letošnji praznik, ki je bil posvečen tudi 40-letnici osvoboditve, so proslavili v soboto popoldne s srečanjem krajanov na prireditvenem prostoru pod Ribensko goro. Jože Ažman, predsednik sveta krajevne skupnosti, je na kratko orisal povojni razvoj in spregovoril o nalogah, ki čakajo krajane letos in v naslednjih letih. Že več let čakajo v krajevni skupnosti na telefonske priključke — 174 so jih naročili — a tudi zdaj kaže, da jih še ne bodo dobili tako kmalu. Dokončati morajo mrliške vežice, urediti kanalizacijo in pridobiti zemljiš če ob zadružnem domu v Ribnem, nt katerem bi blejska Špecerija še leto; začela graditi samopostrežno trgovi no. Na mestu, kjer stoji počitniški dom Ribno, namerava Kompas zgraditi hotel z 240 ležišči in rekreacijsko središče. V Ribnem upajo, da bo novi hotel spodbudil tudi turistično dejavnost v krajevni skupnosti, kjer že zdaj oddajajo prek 50 sob, četverica pa se ukvarja s kmečkim turizmom. V kulturno-zabavnem programu krajevnega praznovanja so nastopili moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, recitatorji in folklorni skupini DPD Jedretič iz Rib-nega ter ansambel Pletna. (cz) Pregled partizanskih spomenikov Invalidi potrebujejo podporo društva Škofja Loka — Društvo invalidov v Škofji Loki je eno izmed tistih društev, ki se zaveda velike vloge v družbi, še posebno pa svoje osnovne naloge — skrbi za invalide. V škofjeloški občini je okrog tri tisoč invalidov, od tega jih je več kot polovico včlanjenih v društvo. To je sestavljeno predvsem iz invalidov, ki so se ponesrečili pri delu, invalidsko upokojenih, tistih, ki so invalidi že od rojstva, pa tudi vsi drugi invalidi so dobrodošli člani v društvu. Čeprav imajo paraplegiki, slepi in gluhonemi v občini svoje društvo, se nekateri včlanijo še v društvo invalidov. Mednarodni dan invalidov so škofjeloški invalidi proslavili preteklo soboto v Železnikih. Učenci osnovne šole iz Železnikov so jim pripravili lep kulturni program, sodelovali pa so tudi pevski zbor Iskra iz Železnikov, vokalni sekstet Dekleta iz Bukovice, Alplesova godba na pihala in ansambel Strmina. Srečanja se je udeležilo skoraj tristo škofjeloških invalidov. Ob tej priložnosti sta o delu škofjeloškega društva invalidov spregovorila predsednica Tončka Kukič in podpredsednik Vilijem Medved. »Naša najpomembnejša naloga je pomoč invalidom pri uveljavljanju svojih pravic. K nam prihajajo po pravne nasvete, po pomoč pri iskanju zaposlitve in iskanju primernih stanovanj zanje, zastopamo jih pred sodiščem, skušamo jim preskrbeti sosedsko pomoč. Posebna trenutna in bodoča skrb pa je, da pomagamo tistim našim članom, ki so še v delovnem razmerju, da na delovnem mestu uveljavijo svoje pravice. Zato imamo poleg krajevnih tudi dvanajst aktivov v delovnih organizacijah. Po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bodo morali tudi invalidi uveljavljati svoje pravice s tem, da delovne organizacije samoupravne splošne akte uskladijo z novo zakonodajo — delavec bo na novem delovnem mestu, ki ga opravlja zaradi invalidnosti, dobil tudi razliko od dela na prejšnjem delovnem mestu. Prav zaradi različnih problemov in novosti vsaj dvakrat letno pripravimo sestanek s poverjeniki v krajevnih in delovnih organizacijah, ki imajo dnevne stike z našimi člani. V okviru društva pripravljamo seminar, ki naš odbor in poverjenike seznani z novimi nalogami,« poudarja podpredsednik društva Vilijem Medved. Pomomban do 1 clojavnosii društvo je rekreacija invalidov. V okviru društva imajo organizirano kegljanje, streljanje, namizni tenis, smučanje in še marsikaj. Tako lahko vsak najde veselje in družbo zase med sebi enakimi in -podobnimi. Nekaj članov društva na športnem področju dosega še posebne uspehe. Tako imajo tudi tekmovalce z olimpijskih iger invalidov: plavalko Brigito Galičič ter smučarja Rajka Strniša in Jureta Rejca. Vendar njihov cilj ni vzgoja vrhunskih športnikov, temveč želijo v športno aktivnost vključiti čimveč invalidov. Prav zato za rekreacijo namenijo velik del finančnih sredstev. »Naša posebna skrb so težki invalidi, ki jih redno obiskujemo na domu, v Radovljica — Svet za ohranjanje revolucionarnih tradicij pri občinski konferenci SZDL Radovljica ima za tisk pripravljeno gradivo, ki vsebuje pregled vseh partizanskih spomenikov v občini. Zamisel"7& nastala, ko so zaradi ponatisa v dopolnitev dobili slovenski vodnik po partizanskih spomenikih, ki je prvič izšel leta 1978. Pozvali so krajevne konference SZDL, krajevne organizacije ZB in šole, ki so poslale podatke o vseh partizanskih spomenikih na njihovem območju. Ker so imeli tri vire podatkov, so jih lahko križno primerjali in dobili povsem natančen seznam. Vodnik po partizanskih spomenikih v radovljiški občini bo obsegal opis, kaj se je pri vsakem zgodilo, napisana bo vsebina na spominskem obeležju, opisane bodo poti do njega. Vsak spomenik bo imel fotografijo. Lojze Kos, predsednik sveta za ohranjanje revolucionarnih tradicij, in Jože Poljanec sta šla od spomenika do spomenika in vse fotografirala Milan Jerala pa je naredil karto, na kateri bodo označene poti in bo priložena vodniku. Vodnik so sprva nameravali izdati že ob zboru gorenjskih aktivistov, vendar je zbiranje slikovnega gradiva kasnilo, saj je bila zima v hribih letos dolga in ruso mogli pravočasno posneti vseh spomenikov Tako jo bolnicah in zavodih. Vsako leto jih p* ljemo na izlet. Letos so se udeležili sr^ čanja težkih invalidov v Domžalah, pfj! hodnji mesec pa jim pripravljamo tud' piknik na Hotavljah,« pravi prizadeva* članica in predsednica društva Tončk8 Kukič. Člani v vseh organih društva inval}' dov pridno delajo, čeprav za to ne dob1' jo drugega plačila kot zadovoljstvo, pomagajo drug drugemu. Letos so o? zveze društev invalidov dobili nekaj *J| nančnih sredstev, s katerimi bi si rad uredili svoj skromen klubski prostof; Saj ne želijo drugega kot mizo in nekaj stolov pa televizijo, prostor pač, kjer Dj lahko prijetno pokramljali. Pravijo, oa tudi lepa beseda in pogovor s prijatelj veliko pomeni. ' V. Primožič. Foto: G. Sinik bodo v tisk dali kmalu, ko bo seveda razrešeno še vprašanje denarja za tisk. Dosti zanimanja za vodnik kažejo šole, saj že težko dobijo borce, ki bi mladim pripovedovali, kaj se je na krajih, kjer danes stoje partizanski spomeniki, dogajalo med vojno. Krajevni praznik v Žirovnici Žirovnica — V krajevni skupnosti Žirovnica praznujejo krajevni praznik v spomin na ustreljene talce v Mostah pri Žirovnici. Program prireditev je pester in bogat, začel se je že s tekmovanji v balinanju, baklado, slavnostno sejo gasilskega društva in proslavo gasilskega društva Zabreznica ter odbojkarskim turnirjem in tekmovanjem v streljanju z zračno puško. V petek, 28. junija, pa bo še odbojkarski turnir za moške za Jenkov memorial, v soboto, 29. junija, pa tekmovanje gasilskih veteranov na poligonu nad Smokučem. V soboto bo še slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti v domu DPD Svoboda ter ob 20. uri komemoracija pri spomeniku talcev v Mostah. V nedeljo, 30. junija, bo TVD Partizan iz Žirovnice organiziralo še nogometno tekmo pod Vrbo. ^ D. S. Krvodajalske akcije v škofjeloški občini Škofja Loka — Občinska orga; nizacija Rdečega križa v Škofj1 Loki je po številu krvodajalcev med vodilnimi v Sloveniji. Lani je 3805 prebivalcev škofjeloške občine darovalo kri, kar je kar 11 odstotkov vseh prebivalcev občine-Občinska organizacija Rdečega križč se darovalcem najiskreneje zahvaljuje, obenem pa poziva na letošnje krvodajalske akcije, m bodo zadnje dni junija in prve dni julija. Vabljeni vsi sposobni in zdravi, stari nad 18 let! V Železnikih bo krvodajalska akcija 26.,. 27. in 28. junija ter 5. julija. V Žireh bo odvzem krvi 1. in 2. julija, v Gorenji vasi 3. julija in v Škofji Loki 9., 10., 11. in 12. julija. Odvzem krvi bo po osnovnih šolah in v Škofji Loki v Centru usmerjenega izobraževanja na Podnu med pol sedmo uro zjutraj in 14. uro. Trgovsko podjetje Murka iz Lesc je pred časom v Cankarjevi ulici v Radovljici odprlo novo trgovino s športnimi potrebščinami M ŠPORT. Trgovina ima 78 kvadratnih metrov prodajnih površin, investicija po, je veljala okoli U milijonov dinarjev. S specializirano športno trgovino se je zelo povečala ponudba športne opreme v Radovljici, pričakujejo pa tudi obisk turistov, (gt) - Foto: F. Perdan __:____ torek. 25. junija isss KULTURA .5.' stran mmmmiMGLAS Ivlladi koroški pevci v Radovljici pevski zbor iz Hodiš na avstrijskem Koroškem je v stari rado-v«jiški graščini pripravil lep koncertni večer Radovljica — Konec prejšnjega ted-^ se je Radovi j ičanom spet ponudila 'ePa priložnost. V goste so jim namreč prišli mladi pevci in pevke s Koroške, so s svojim nastopom popestrili že ^ko bogato kulturno življenje v akustičnem okolju stare graščine. Prostrana avla častitljive baročne stavbe je bi-a ta petkov večer premajhna, da bi ^hko sprejela množico prijateljev zho-^vske pesmi, ki so želeli pozdraviti ko-^Ške rojake. Obisk je rezultat sodelovanja Komornega moškega zbora *-T. Linharta iz Radovljice z Mešanim Pevskim zborom Slovenskega prosvetnega društva Zvezda iz Hodiš na Koro-skem. V petek, 14. junija, sta zbora na-8topila s koncertom slovenskih narodih in umetnih pesmi. Posebno doživete pa je bilo prisluhniti lepi koroški {tesmi. Zbora, tako gostujoči iz Hodiš *°t domači iz Radovljice, sta nastopila P°d vodstvom mlade pevovodkinje, Razvij ičanke Betke Demšar. Pevci so ^vdušili poslušalce, ki niso štedili z dolgotrajnim aplavzom. In kdo so mladi pevci s Koroške, ki ^ poželi zasluženo priznanje? Slovenko prosvetno društvo Zvezda sodi !*}ed najstarejša kulturna društva na ^Oroškem. Ustanovljeno je bilo že leta ^04 pod imenom Katoliško izobraževalno društvo Zvezda z namenom jhranjevati slovenski jezik ne samo v ?>lah, temveč tudi v vsakodnevnem obuvanju in še posebno pri širjenju slo-v?nske kulture med rojaki. V tistih ča-*jh je bila občina Hodiše še povsem sWenska, zdaj pa, žal, Slovenci pred-^vljajo le manjšino. Med obema vojarna je SPD Zvezda štelo nad 360 red-lih članov! Peli so v več pevskih zbo-^h, delovali v tamburaškem orkestru "1 v dramski skupini in že takrat dosegli precejšnje uspehe. Zdaj delujeta v Izviru društva le tamburaški orkester Jjfc mešani pevski zbor. Toda tudi nemško govoreči sokrajani ne premorejo ^ kot pevski kvintet, vedo povedati ^Odišani. . V vseh 80 letih obstoja je moralo r^Uštvo prebroditi številne težave, vse-J*kor najtežje med nacistično strahoto. Tudi sicer je bilo vseskozi pod r^tiski manjšini nenaklonjenih nem-M nacionalističnih sil. Večkrat je bilo * na robu obstoja, a se je, zahvaljujoč J*ločni volji in prizadevnosti zavednih P°Sameznikov, le obdržalo. Tudi daljši {^ernor, ko so slovenske pesmi povsem Pihnile, ni zasejal malodušja med mlade. Prav mladi fantje in dekleta imajo največ zaslug za ponovno obnovitev svojega zbora, ki je začel spet pridno vaditi pod vodstvom Betke Demšar, glasbene pedagoginje v osnovni šoli v Žirovnici. Vzlic napornemu delu, ki ga terja njena služba in vodenju dveh zborov (radovljiškega in hodi-škega), vztrajno hodi vsako nedeljo popoldne čez mejo v Hodiše in z veseljem opravlja svoje kulturno poslanstvo med zamejskimi rojaki. In kot smo imeli priložnost slišati in videti, z velikim uspehom. Obnovljeni mešani zbor je za začetek na doslej komaj 15 vajah (zgo,lj ob nedeljskih popoldnevih) naštudiral vrsto narodnih in umetnih pesmi, ki jih je doslej predstavil šele na dveh javnih nastopih — doma in v Radovljici. Brez posebne glasbene izobrazbe, kot sami zatrjujejo, so z veliko zavzetostjo in voljo dosegli zavidljivo raven. Pridno hodijo na vaje in prepevajo sebi in drugim v zadoščenje, zavedajoč se deleža, ki ga s tem prispevajo h kulturnemu in narodnostnemu osveščanju svojih rojakov, kar jim, kot vse kaže, tudi uspeva. Prepričani so, da bodo v svoje vrste pritegnili še več mladih pevcev in pevk. Zdaj jih je dvajset, osem fantov in dvanajst deklet. Vsak uspeh, podo-. ben tistemu, ki so ga doživeli v Radovljici, jim bo v veliko spodbudo, da bodo tudi sami poskrbeli za nove sveže moči, ki jih v Hodišah ne manjka. JR 20 let Skupine kranjskih kinoamaterjev Svet skozi tretje oko Z malce zakasnelo pomladno projekcijo Pomladno prebujenje je Skupina kranjskih kinoamaterjev slavila 20-letnico svojega dela — Devet novih filmov in lani nagrajeni MM 3 s festivala filmov podonavskih dežel v Avstriji — Kmalu video projekcije? Kranj — S projekcijo devetih premierskih filmov, ki.so že naslednjega jutra potovali na domači festival amaterskega filma v Pulo, in enega lanskega, nagrajenega na festivalu amaterskih filmov podonavskih dežel v Avstriji, je Skupina kranjskih kinoamaterjev v četrtek zvečer počastila 20-letnico svojega dela. V dveh desetletjih je skupina filmskih navdušencev dosegla precejšnje uspehe. Že leta 1967 sta avtorja Miško Jokič in Jure Misjak s filmom Igre brez konca zmagale na Unescovem filmskem festivalu na Nizozemskem. Dolga leta je skupina tudi nekakšna »srednja šola« perspektivnim filmskim kadrom (iz nje izhajata danes profesionalni filmski snemalec pri Vibi Janez Jauh in režiser Božo Grlj). Sicer pa najlepše kažeta na dve desetletji kakovostnega dela vsakoletni projekciji filmov, ki sta vsako leto vsebinsko in tehnično popolnejši. Nagrad ne štejejo za merilo svojega dela, vendar sta jim Tudi mladi naj sodelujejo v muzejskem društvu Škofja Loka — Člani škofjeloške tuj muzejskega društva so se preteci* petek zbrali na občnem zboru, *ter so spregovorili o svojem delu v °kviru društva in si zastavili nove Noge in cilje. Tisočletna Škofja Lo-^ namreč resnično potrebuje tudi ^tivno muzejsko društvo, če hoče braniti svojo podobo in se zato 'Djpti obnavljati. Člani muzejskega društva, še po-^bno pa člani izvršnega odbora, zaledno spremljajo delo in razvoj v ^ofjeloškem muzeju ter prenovo Muzejskih zbirk. Podpirajo idejo o »Jfvitvi loškega gradu in postavitvi pjheličeve muzejske zbirke v novi « ' '* ||Bly rt jad i k' : :#§ft|J H 1 ' JU vendarle v čast dve največji lanski nagradi: mednarodna nagrada za animirani film IP, in film MM 3, ki je bil najbolj opazen med 1.8 filmi kranjske skupine, ki jih je poslala na festival filma obdonavskih dežel v Avstrijo. »Včasih smo dajali prednost avtorskemu filmu. Vsakdo je sam izdeloval film od scenarija do montaže in sinhronizacije. Danes je vsak film skupinsko delo,« pripoveduje predsednik Skupine kranjskih kinoamaterjev Andrej Šetina. »Vse, kar v letu dni naredimo, svojemu občinstvu prikažemo na dveh letnih projekcijah, Pomladanskem prebujenju in Jesenski zaspanosti. Trenutno vlada dokaj ustvarjalna klima za filmanje in tudi gmotne razmere nam omogočajo1 kakovostno delo. Zveza kulturnih organizacij nam letno namenja nekaj dotacije, za lani smo dobili 190 tisočakov, nekaj pa moramo primakniti iz svojega žepa. Filmanje veliko stane, vendar nekako vozimo. Danes delamo na super 8 kameri, saj je ta tehnika amaterjem najbolj dostopna. Nocoj poleg lani nagrajenega filma MM 3 prikazujemo še devet najnovejših filmov. Nekaj jih je izrazito študijskih, tako denimo Dejanja Teosa Perneta, enega naših najobetavnejših filmarjev, drugi so abstraktni in običajnemu filmskemu občinstvu težko razumljivi (Kam, človek in Kolaž), tretji tematsko povsem konkretni obravnavajo vroče teme, od socialne do družbenopolitične (Šiht osvobaja', 5:1, 1001 dan, Rdeča kapica). Naše projekcije so brezplačne, ker bi radi svoje delo prikazali čim širšemu filmskemu občinstvu. V svoje vrste bi radi pridobili več mladih. Danes naS je 51, vendar vsi člani niso aktivni. Večina pomaga s svojo podporno članarino in tudi ta pomoč ni zanemarljiva. Velikokrat se s svojimi filmi pojavljamo v šolah, da bi med filmarje privabili nove, sveže moči. To nam doslej ni posebno uspevalo. Zato to priložnost znova izkoriščam za povabilo vsem, ki bi se radi ukvarjali s filmom, naj se oglase.« Če bo šlo vse po sreči, se bodo kranjski kinoamaterji začeli ukvarjati tudi z video, tehniko. Prav zdaj se skupina dogovarja s kranjskimi organizacijami združenega dela, občino in turističnim društvom, da bi zanje z njihovo video tehniko pripravili nekaj projekcij. »Radi bi dokazali, da smo sposobni dohajati ta trenutek,« pravi filmar Toes PeW. »Sami si s skromnimi sredstvi ne moremo nakupiti naprav za video projekcije, zato pričakujemo pomoč kranjskega združenega dela. Morda bo že prihodnje leto naša prva video projekcija!« D. Z. Žlebir Glumaški večeri v Goričanah Goričane —- V dvorcu Goričane pri Medvodah so se končali letošnji že 8. glumaški večeri. Številne obiskovalce je naydušil Zlatko Šugman s satiričnim kabaretom Miloša Mikelna Fraklova vrnitev. Predstavil se je tudi kvintet simfoničnih trobil Nottur-no, v četrtek so imeli nastop pevski zbori. Glumaški večeri so se zaključili s Partljičevo komedijo Moj ata, socialistični kulak, ki so jo zaigrali igralci DPD Svoboda iz Medvod, in z Marinčevo Muzo na mansardi. — fr Slikarska platna v Martuljku Med redkimi delovnimi organizacijami, ki spodbujajo amatersko slikarsko dejavnost delavcev, je tudi delovna organizacija Donit iz Medvod, ki je v Gozdu Martuljku organizirala že drugo slikarsko kolonijo Gozd Martuljek — Delovna organizacija Donit iz Medvod je ena redkih delovnih organizacij, ki na vse načine spodbuja svoje kulturno življenje. Tako imajo v okviru sindikalne organizacije obilo posluha za kulturno amatersko delo na vseh področjih. . Lani so se v Donitu domenili, da v Gozd Martuljku, kjer imajo lep počitniški dom, pripravijo tudi vsakoletno slikarskp kolonijo za tiste delavce, ki se ukvarjajo s slikarstvom. Prva slikarska kolonija je odlično uspela, zato so jo pripravili tudi letos. V treh dneh minulega tedna je okoli 20 amaterskih in akademskih slikarjev lovilo na platna v olju ali akvarelu prelepe martuljške motive, ki jim daje še posebno slikovitost Špikova skupina. Pozornost privlačijo tudi stare martuljške domačije, ki so ohranile nekdanjo podobo stare alpske arhitekture. Slikarji so imeli obilo možnosti tudi na bližnjih travnikih ali vrhovih, posebej na slikovitem in prvobitnem Srednjem vrhu nad Gozdom Martuljkom. Za slikarskimi platni smo srečali tri slikarje, ki so poskušali kar najbolj verno ujeti igro senc in svetlobe, barvo krajine in motivno usklajenost vasice pod Špikom. Alojza Štirna, Lada Vidmarja in Gorazda Sotlarja smo prosili za kratke izjave. Alojz Stirn, amaterski slikar: »S slikarstvom se ukvarjam že enaintrideset let, razstavljal pa sem na 90 skupinskih razstavah, 35 razstav pa je bilo samostojnih. Na tej slikarski koloniji, ki traja le tri dni, bo sleherni pripravil dva akvarela ali eno oljno sliko, najboljša likovna dela pa bomo predstavili tudi na bližajoči razstavi v počastitev 40-Ietnice delovne organizacije Donit. Mislim, da so slikarske kolonije nadvse uspešna in privlačna oblika dela in kulturnega ustvarjanja, za katerega ima Donit že vrsto let veliko razumevanja.« Lado Vidmar, amaterski slikar: »Na tej slikarski koloniji sem prvič, prav gotovo pa je koristna in spodbudna oblika kulturnega dela in kulturne delavske ustvarjalnosti, ki ji Đonit namenja veliko pozornosti. Tako imajo delavci tudi obilo drugih možnosti in priložnosti za šport in rekreacijo, za aktivnost v dramski skupini.« Gorazd Sotler, akademski kipar iz Škofje Loke: »Na letošnji slikar- 1 Gorazd Sotler Alojz Štirn Lado Vidmar ski koloniji je precej tudi akademskih slikarjev, saj je dobro, da izmenjujemo izkušnje in nasvete. Tako se pogovarjamo o tem, kako se uporablja posamezni material in kako zelo se razlikuje delo v naravi od dela v ateljeju. Vsakomur pomeni slikarsko delo »zunaj« izziv in preizkus, kajti tu se nenehno menjavajo svetlobe in sence, česar v ateljejih ni. Kvalitetna raven amaterskih slikarjev, ki sodelujejo na Donitovem srečanju v Martuljku, pa je izredno zadovoljiva, saj so nastala zares dobra in vse pozornosti vredna dela.« D. Sedej V Čevdru slikarska in etnološka prodaja V Liznjekovi domačiji v Kranjski gori so odprli nove spodnje prostore, kjer bodo razstavljali naši slikarji — Poleg prodaje slikarskih del tudi prodaja stalnih etnoloških in književnih programov Kranjska gora —- Liznjekova hiša v središču Kranjske gore je bila nekdaj bogata gruntarska domačija, nekaj časa tudi gostilna. Hišo so zgradili v drugi polovici 17. stoletja, ko je bila »spodnja« hiša še lesena — zidana kamra poleg nje je bila zgrajena šele v 18. stoletju, v baroku. V svojem času je bila Liznjekova hiša primer napredne arhitekture pri nas. Bila je podkletena, v pritličju zidana, z leseno hišo, z zidano črno kuhinjo, kamro, široko vežo in s čum-natoter »vezeno« kamro. Zadnja dva prostora sta služila kot kašča in bivalni prostor. Razen oken v pritličju se na hiši ni nič spremenilo, zato jo je kulturna skupnost Jesenice kot izredno zanimivo pričo ljudskega stavbarstva v preteklih stoletjih sklenila obnoviti. ^ Liznjekovo hišo so obnavljali več let, da bi končno danes dobila tisto etnografsko vrednost, ki ji pripada. Resnično je vredna ogleda, saj so kulturni delavci vložili vanjo veliko znanja, prizadevnosti in truda. Počasi, a zanesljivo so jo nenehno bogatili, minulo nedeljo, 23. junija, pa so slovesno odprli tudi Čevder. Čevder so spodnji prostori Lizhje-kove domačije, kjer se zdaj s svojimi imenitnimi slikarskimi platni pred- stavlja Dora Plestenjak, ki svoja delu tudi prodaja. V prihodnje nameravajo pripravljati stalne slikarske prodajne razstave vsake tri tedne, obiskovalci pa bodo nedvomno navdušeni nad razstavami in prodajo programov male grafike ter stalnih etnoloških in književnih programov v sosednjem prostoru. V Liznjeko-vem Čevdru bo tako vedno kaj novega za ogled ali nakup in tako bo do-' mačija postala živo kulturno središče v turistični Kranjski gori. Ni treba posebej poudariti, da je kulturna skupnost Jesenice v zadnjem času ljudem resnično znala približati spomenike preteklosti in pri tem opravila pomembno kulturno poslanstvo. Ni šlo brez podpore, predvsem pa ne bi šlo brez zagnanosti posameznih kulturnih delavcev in organizatorjev, ki žive za kulturo in ki jo znajo vtkati v delo in okolje, kjer delovni ljudje živijo. Le neposredno in samoumevno povezana z vsakdanjim življenjem pa duhovno bogati. Čevder bo Odprt vse dni v tednu, razen ponedeljkov, od 17. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. ure do 12. ure in od 16. do 18. ure. D. Sedej (mmmmssaiJks 6. stran. ZANIMIVOSTI TOREK. 25. junija 1985 Najboljši mladi tehniki z osnovne šole Karavanških kurirjev na Koroški Beli: PRIMOŽ RAVNIK, PETER MUHAR in UROŠ PIVK. - Foto: D. Sedej Mlada ustvarjalnost Mladi člani Kluba tehnikov s Koroške Bele so na vse jugoslovanski razstavi izumov na Reki prejeli bronasto odličje za imenitne izdelke iz odpadnih snovi — Resno in temeljito delo v interesnih dejavnostih. Koroška Bela — V osnovni šoli *, *| v t. Karavanških- kurirjev na Koroški • J$ Beli na Jesenicah že leta prizadev jšS?'^ no deluje klub mladih tehnikov, v * katerem se ob prostem času združujejo številni mladi ustvarjalci: v kino in foto krožku, kovinarskem krožku, elektronskem in računalniškem krožku, prometnem, tekstilnem,, gasilskem in v krožku za ročna dela. Mladi s svojo dejavnostjo in izdelki sodelujejo na raznih tekmovanjih in na razstavah in vedno znova prijetno presenečajo. Po zaslugi številnih mentorjev, ki so jih znali izbrati med šolskem pedagoškim kadrom in zunanjimi sodelavci, dosegajo presenetljivo dobre rezultate. Klub mladih tehnikov vodi in usmerja mentorica Nataša Justi-nova, ki se zgledno predaja vzgoji šolske mladine tudi po rednih šolskih učnih urah. Po njenih zamislih in po njenih pobudah so mladi med drugim izdelali nadvse praktične in lepe izdelke iz odpadnih surovin, tako izvirne, da jih je društvo inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav jeeeniške Železarne sklenilo vzeti s seboj na vse-jugoslovansko razstavo inovacij na Reko. Tudi tam so jih sprejeli z navdušenimi pohvalami in tako dobro ocenili, da so učenci za svoje izdelke prejeli celo visoko bronasto priznanje rastave med kar 3000 eksponati delovnih organizacij, kolikor jih je bilo na ogled na največji jugoslovanski razstavi inovacij. »Mislim, da so interesne dejavnosti mladih velika priložnost, da mladi že v osnovni šoli pokažejo, za kaj se navdušujejo in za kaj so sposobni. Ponavadi se izkaže, da tudi njihova poznejša poklicna odločitev ni daleč od njihovih interesov v osnovni šoli. Mentorji v šoli poskušajo mladim s kar največ volje in prizadevnosti pokazati delo in jih pripraviti za poklic. Pri interesnih dejavnostih so najboljši tisti učenci, ki so si izbrali en izvenšolski krožek ali največ dva. Kmalu se namreč pokaže, za kaj se mladinec najbolj ogreva in tedaj je najbolje, da se svojemu krožku povsem posveti,« pravi Ju-stinova. »Priznanja z Reke smo kajpada silno veseli, spodbuda nam je,« nadaljuje. »Odpadni material smo NATAŠA JUSTIN, mentorica Kluba mladih tehnikov zbrali po delovnih organizacijah, ni je bilo, ki bi nam odklonila. Poslali so ga z Gorenjskih oblačil, Iskre. Elana. Utoka. Lipa Bled-Mojstrana, skratka veliko nam pomagajo tudi delovne organizacije. Oddolžili se bomo z razstavo izdelkov ob koncu šolskega leta.« Uroš Pivk, član kovinarskega krožka: »Mislim, da smo pri kovinarskem krožku veliko izdelali in se tudi naučili. Delali smo mešal-nike, kladiva, risalne igle, mizo za risanje in še nešteto drugih izdelkov. Po osnovni šoli odhajam v Železarski izobraževalni center, odločil sem se za poklic orodjarja.« Primož Ravnik, član elektrotehniškega krožka: »Tudi v našem krožku smo vse leto delali zanimive in koristne izdelke, tako doma kot v šoli. Od luči vseh vrst in namenov do drugih stvari elektrotehnike, ki me je navdušila in ki se jo nameravam učiti tudi v srednji šoli.« Peter Muhar, član fotografskega krožka: »Fotografi smo sodelovali na številnih tekmovanjih in dosegli kar dobre uspehe (izbrani so bili za najbolši krožek v Sloveniji med osnovnimi šolami). Fotografija me izredno veseli, še naprej se bom z njo ukvarjal. V prihodnjem šolskem letu bom začel obiskovati računalniško smer v Kranju.« D. Sedej Avseniki bodo igrali na Bledu — Ansambel Avsenik je zadnje čase dvakrat nastopil na Gorenjskem: na proslavi 100. obletnice BPT v Tržiču in na zboru aktivistov, borcev in internirancev v Begunjah. V soboto, 29. junija, pa se bo ansambel ob pol devetih zvečer s celovečernim koncertom predstavil v športni dvorani na Bledu. Na Bledu »odklenili« turistično sezono Letalo je nekajkrat zaokrožilo nad Bledom, nato so iz njega drug za drugim poskakali trije padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled. Domačin Benjamin Šmid je varno pristal pred hotelom Park z velikim ključem, s katerim je Anton Ažman, direktor HTP Bled, »odklenil« letošnjo poletno turistično sezono. Bled — Turistični in gostinski delavci Bleda si letos obetajo uspešno turistično sezono in obilen devizni iztržek. V soboto, ko so tudi uradno odprli poletno .sezono, je' bilo v gorenjskem turističnem biseru 2715 gostov — 452 domačih in 2263 tujcev iz 26 držav sveta. Najštevilčnejše je bilo zastopstvo iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Nizozemske, v središču pozornosti gostje iz daljne Tajske. 1 . Bled je te dni poln in tako naj bi bilo tudi v naslednjih tednih in mesecih, vse do jeseni. »Kaže, da bo letos dobra turistična sezona,« pravi Ludvik Kerčmar, direktor hotela Park, v katerem imajo 350 gostov, skoraj same tujce. »V tujini je za letovanje v Jugoslaviji in na Bledu-precej zanimanja. Trgovina, ki je bila še pred leti »črna točka« turistične ponudbe, zdaj že domala ustreza povprečnim blejskim gostom. Turistični utrip kraja smo popestrili s številnimi prireditvami, letos se jih bo na Bledu in bližnji okolici zvrstilo kar 250. Gostje, ki prihajajo k nam, zapravijo na dan od 25 do 30 funtov (od devet do enajst tisoč dinarjev). To je 'sicer nad povprečjem jugoslovanskih turističnih središč, vendar si želimo še imenitnej-ših gostov. Ti ne bodo prišli sami od sebe, zanje se bo treba potruditi in zanje bomo morali na Bledu še marsikaj postoriti.« Turistični delavci so v soboto dobro skrbeli, da gostom ni bilo dolgčas. Že od pete ure zjutraj in vse do petih popoldne so lahko na cestah ob Blejskem jezeru opazovali štiri vzdržljive tekače, zdaj enega zdaj drugega, kako vztrajno so »požirali« kilometre. Cveto Pod-logar in Ivan Piber z Bleda, Milan Kotnik iz Radovljice in Klemen Dolenc iz bližnje Gorice so v dvanajstih urah pretekli 210 kilometrov, vsak po osem krogov. To je razdalja, ki jo bodo letos in v naslednjih turističnih sezonah na- sKnkovolc domačo in tuje čotvorlic to- kačev. Ves dan so se na Blejskem jezeru merile na 32. mednarodni veslaški regati posadke iz desetih evropskih držav. Veslači so dobesedno zavzeli Bled — natančneje: eno tretjino njegovih hotelskih zmogljivosti. Popoldne so se pred hotelom Park vrstili nastopi mažoretk, plesalk, gor-janske godbe, igre v gostinsko-turisti-čnih spretnostih. Nekaj pd 17. uri je vrišč v središču Bleda zmotil ropot letala Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, iz katerega so poskakali padalci, »srebrni« fantje z lanskega svetovnega prvenstva v Franciji: Dušan Intihar z Jesenic, Darko Svetina iz Koritnega in domačin Benjamin Šmid, ki je pristal pred hotelom'Park z velikim ključem, s katerim je Anton Ažman, direktor Hotelsko turističnega podjetja Bled, »odklenil« turistično sezono. »Bled ima dve pomanjkljivosti: premajhen prireditveni prostor in preveč dežja,« se je v imenu turističnih delavcev opravičeval za nevšečnosti, ki sta motili sobotno prireditev, spretni organizator, sicer tajnik turističnega društva Bled Marko Potočnik. Kaplje dežja niso zmotile navdušenih turistov in ostalih obiskovalcev, še' manj člane ekip z Bleda, iz Bohinja, Kranja in Kranjske gore, ki so se merile v vesla- Padalci ALC Lesce-Bled so ob nav" dušenju turistov pristali na ozna&' nem mestu pred hotelom Park. $j Foto: F. Perdan Vse je bilo v znamenju poletja, tudi nastop ljubljanskih mažoretk. — FotP F. Perdan Druga blejska ekipa je v veslanju na suhem nasedla na »obalo«. »Če bi to videli možje iz mednarodne veslaške zveze,« se je pošalil spretni organizator Marko Potočnik, »Bled leta 1989 ne bi dobil svetovnega veslaškega prvenstva«. — Foro: F. Perdan Učenci in učitelji pobelili šolo „ Bistrica pri Tržiču — Znano je, da tržiškim šolam manjka denarja, zato udarniške akcije niso redkost. V osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, so učitelji že lansko leto sami prebelili šolo. Letos pa so k delu pritegnili tudi otroke: Ne toliko zaradi varčevanja, čeprav tudi tega ne gre zanemarjati, temveč predvsem zaradi vzgoje. Ure, namenjene družbeno potrebnemu delu, ki spadajo v reden pouk, so namenili za ureditev šole ob koncu šolskega leta. V akciji je sodelovalo 820 otrok in ves učiteljski zbor. V četrtek, 20. junija, so učenci sedmih razredov skupaj z učitelji prebelili do višine vrat 23 učilnic, zbornico in nekaj kabinetov, v petek pa so učenci ostalih ra-' zredov šolo temeljito očistili beleža, umazanije, papirjev in smeti, pa tudi vseh »žvečilcev«, ki so jih čez'leto prilepili pod klopi in stole. Največ muke je bilo prav z njimi, saj so pri odstranjevanju morali uporabljati celo pleskarska dleta. Dobra šola za v bodoče je bila to. Zdaj vedo, da je lažje prilepiti kot odstraniti! Pa ne le notranjost, bistriški učenci so uredili tudi vso okolico šole, prekopali in opleli vse gredice, uniči- li plevel med ploščicami in ob asfaltu, tako daje zdaj šola znotraj in zunaj vsa lepa in čista — kot nova. Četrti razredi pa so namesto čiščenja urejevali prostor v starem kamnolomu nad Bistrico, kjer bodo postavili čebelnjak. Otroci podružničnih šol v Kovorju in Lešah v tej akciji niso sodelovali, kajti njihova naloga bo čez poletje skrbeti za šolske vrtove. »Otroci so pridni, delavni, le zgled jim je treba dati, delati z njimi vred,« pravi ravnatelj Janez Godnov. »Predvsem pa morajo biti vsi pripravljeni za delo. Ne le otroci, tudi ves učiteljski zbor pa tudi starši učencev. Starši bistriških otrok so pomagali z orodjem in vsem potrebnim za čiščenje, od krp in omel, posod za čiščenje, do »mačkov« za beljenje, za kar smo jim zelo hvaležni.« Neverjetno navdušenje za delo so tokrat pokazali bistriški otroci. Pridni so bili. Zdaj vidijo rezultat svojega dela, vedo, da so se morali pošteno potruditi, da so počistili celoletno nesnago za seboj, in prav gotovo bodo imeli poslej drugačen odnos do šole. Zdaj bo še bolj njihova! D. Dolenc Izkušeni barmanki Jelena Tutič in Lidija Pavšic m« mešanjem koktajlov Blejski veslač, Otoček in 1004. Foto: F. Perdan nju po suhem, v igranju badmintona \ velikansko žogo, v ribolovu, gostins^ . strežbi, učenju plavanja... Bilo J smeha, zbijanja šal na račun spreto^ sti in nespretnosti. Zvonko Bizjak, M ro Mirič, Ivan Kunej, Štefan Horvat •? Simona Bogataj, člani prve blejske pe, so v vožnji s čolnom nasedli na ob* lo (beri: pločnik) in končali igre na z* , njem mestu. Zmagali so tenisači iz ke — Jure Potočnik, Karel Jakšič, }*an Valter, Jana Ambrožič in Dia,\ ^rv, drugo mesto so si razdelili Bohinj ci in Kranjskogorci, četrti sp bili lanS* zmagovalci, spretno nespretni Kra^ čani. Le kdo bi se jezil nad rezultati' uvrstitvami, zabavali smo se vsi — o° skovalci, gostje, tekmovalci. Velika gneča je bila tudi ob stojni^ kjer so člani blejskega aktiva bari*19 nov Jelena Tutič iz hotela TopH^ Branko Božjak iz Krima in Lidija FaT šič iz Golfa, članica jugoslovanske e". pe na svetovnem prvenstvu barman^, v Hamburgu, mešali koktajle Blej^ veslač, Otoček in 1004 po reklamno O1* kih cenah 150 dinarjev. »V blejske W tele prihaja veliko gostov iz Velike tanije, Združenih držav Amerike, str ali je in iz ostalih držav z razvito p»} sko kulturo. Ti se ne zadovoljijo le.. pijačami iz steklenice, temveč si za^fl, jo tudi koktajlov,« je povedal Matir Bogovčič, sekretar blejskega aktiva Zvečer so prišli na svoj račun še bitelji jazza, oživela so plesišča. Ves^ lo in rajalo se je pozno v noč. Q\ Lep uvod v poletno turistično sezo^ C. ZaplotniK foREK, 25. JUNU A 1985 KRONIKA 7. STRAN (^IMgSSojJg^GLAS bjuro Milic Uniformo odložiš, značaja nikoli Želja po verodostojnih informacijah iz prve roke me je že velikokrat pripeljala k Djuru Miliču, tokrat pa je najinemu pogovoru bodovalo nekaj drugega. Djuro Milic J6 bil nagrajen ob dnevu varnosti * to je bila spodbuda za osebnejši fogovor in predstavitev. ■Djuro Milic je doma iz Banije, hrvaške pokrajine Srbov, ki je med Vojno doživljala hude muke zaradi Nacionalne mržnje obeh narodov, ■intič, ki je končal komaj 4 razre-|e osnovne šole, se je s \4 leti že Idinjal kot gozdni delavec, nato pa vojaščine delal še v tovarni gradbenega materiala. Odkar si je i Beogradu nadel vojaško suknjo, ■dforme do danes ni odložil. Naj-■tej je delal kot miličnik pri protokolu, opravil nato ustrezno šolanje, Naredil še preostale 4 razrede osnovne šole, zraven pa ves čas delal. Belovni čas mu ni bil važen, mlad le bil in zagnan pa ponosno je nosil Jnodro uniformo. Ko so ga 1964. ob fazmahu tujskega turizma dodelili aa mejo na Ljubelj, ni ugovarjal. Slovenija mu je ugajala, že od pr-yega dne se je tu počutil kot doma Ui naslednja'leta ga niti najmamlji-Vejše ponudbe iz Beograda niso spravile od tod. Pač pa se je še izobraževal. Poskušal je na pravni fakulteti, pa si je ravno tedaj osnoval družino, pestile so ga stanovanjske S SODIŠČA zadrege, tako da je študij obmiro-val. Šele čez nekaj let je diplomiral na višji pravni šoli v Mariboru, potem pa nastopil delo na mejni službi Uprave za notranje zadeve v Kranju, ki jo zadnjih nekaj let tudi vodi. Meja bo njegovo delovno področje najbrž vse do pokoja čez dobri dve leti. Ima jo tako rekoč v malem prstu, pa ne le vrsto pravnih predmsov, v katerih je čisto doma. V posebno zadoščenje mu je delati na najmirnejši in najodprtej-ši meji Evrope, v dobrih odnosih z bližnjimi sosedi (z avstrijskimi ih Jemal od dnevnega izkupička čeprav je I. Kukec dobival akontacijo vsak mesec, je jemal od izkupička v bifeju Turističnega društva v Naklem še zase — Obso-ten na poldrugo leto zapora in povrnitev škode . Kranj — Na eno leto in pol zapora bil pred Temeljnim sodiščem v pranju obsojen Ivan Kukec, star 56 ^t, iz Ljubljane, ker si je na škodo turističnega društva Naklo prilastil »1.704,15 din. Leta 1981 je Ivan Kukec sklenil ijjogodbo s Turističnim društvom Naklo, da bo pol leta delal v bifeju v Naklem. Domenjeno je bilo, da je njegovo plačilo 60 odstotkov od čistega dohodka. Za vse delo v bifeju je bil ^Sovoren sam, vendar pa so mu pri km pomagali tudi drugi, s katerimi Pa se je za plačilo domenil sam. Pogodba je veljala od začetka junija do konca leta, vendar pa je Kukec delal k do sredine avgusta. Vsak mesec je sicer dobival tudi akontacijo v višini ^5.000 din, vendar pa je bilo to za Njegove potrebe očitno premalo. Zato je jemal tudi od dnevnega izkupička v bifeju, čeprav bi bil moral ves ^Onar vsak dan odnašati v nočni trezor SDK. Ko ga je takratni predsednik turističnega društva opozoril, da *6 promet v bifeju in položen denar fta račun turističnega društva ne Ujemata in gre torej verjetno za primanjkljaj, je Kukec sam opravil in-venturo. Ta je pokazala primanjkljaj J višini 228.259,00 din. Tega se je tako prestrašil, da je pobegnil v Zahodno Nemčijo k .sorodnikom. S seboj pa je od izkupička vzel še &1.704.15 din. Čez teden dni se je si-£er vrnil, nato pa je znova za daljši ^as odšel v tujino. Medtem so tudi Pri turističnem društvu opravili in-vonturo poslovanja v bifeju ter nara- čunali primanjkljaj v višini 266.627,90 din, po naknadnem nakazilu Ivana Kukca pa je bil ugotovljen končni primanjkljaj v višini 231.627,90 din. Vendar pa je sodišče menilo, da je pravi znesek primanjkljaja tisti, ki ga je izračunal že Kukec sam. Inventurna komisija je to delo opravila teden dni kasneje kot Kukec, v tem času pa je lahko nastal dodaten primanjkljaj, ki pa ga ne gre naprtiti odsotnemu Ivanu Kukcu. V turističnem društvu so ob zaključku sezone izračunali,, kolikšen delež dohodka pripada Ivanu Kukcu. Vsoto 135.895,55 din, kot mu je pripadala po pogodbi za delo od junija do konca avgusta, so deponirali na poseben račun. Ivan Kukec je na sodni obravnavi priznal, da si je na škodo Turističnega društva Naklo protipravno prisvajal blago in denar. Denar je porabil zase in za plačilo delavcem, ki so mu pomagali pri raznih delih v bifeju, čeprav bi jih moral plačati iz lastnega žepa. Tako pa je neupravičeno uporabljal denar turističnega društva, ki ga le-ta namenja za razvoj turizma. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil Kukec že kaznovan za podobna dejanja, ko je kot natakar neupravičeno(uporabi. zaupani mu denar. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi upravljanja z družbenim premoženjem za dobo dveh let. Turističnemu društvu pa mora povrniti tudi 91.904,15 din. L. M. Varstvo pred nevarnimi snovmi Premalo znani sovražniki Sodobni človek se vsak dan srečuje z nevarnimi snovmi. Da jih premalo pozna, pričajo analize številnih nesreč z njimi. V svetu je znanih prek 4,5 milijona raznih kemikalij, od katerih se jih prek 35 tisoč uporablja v velikih količinah. Nevarnost je toliko večja, ker je njihova uporaba razširjena v vseh industrijskih vejah. Za vsako kemikalijo pa je moč trditi, da je nevarna, vse dotlej, dokler ni dokazano nasprotno. Nevarne snovi zaslužijo posebno pozornost tistega, ki je z njimi kakorkoli v stiku. Povzročajo namreč požare, eksplozije, akutne zastrupitve, poškodbe, hude bolezni in celo okvare na zarodkih. Nesreče z nevarnimi snovmi so ponavadi zelo hude in tudi silno drage. Največkrat nastanejo zaradi nepravilno in nestrokovno projektiranih tehnoloških procesov, pomanjkanja varnostnih naprav, nespoštovanja predpisov, zlasti pa zaradi nepoznavanja značilnosti nevarnih snovi. Nevarne snovi je moč spoznati po eni ali več lastnostih. Eksplo-zivnost je značilna za vsa razstreliva in surovine zanje. Lahko vnetljive snovi imajo plamenišče pod 38° C; lahko so tekoče (npr. bencin), trdne (celuloid), samozažigajoče -(beli fosfor, naoljene cunje), snovi, ki z vodo tvorijo pline (karbid) ter snovi z eksplozivnim območjem v plinastem stanju (propan, butan). Vnetljive snovi imajo plamenišče nad 38° C. Zelo nevarne so tudi oksidirajoče (klorati, nitrati), jedke (kisline, lugi) in nadražujoče snovi (nekatera organska topila). Druge značilnosti nevarnih snovi so strupenost, radioaktivnost, gabljivost in kužnost. Zaradi fizikalnih lastnosti so nevarni tudi plini pod tlakom. Pri nas nastane največ nesreč zaradi eksplozijskih zmesi nevarnih snovi z zrakom. Da bi se takim in podobnim neljubim dogodkom izognili, je potrebnega kar največ znanja o snoveh, katerih uporaba je lahko koristna in škodljiva hkrati. Za varno delo delavcev in varstvo vsega okolja pa je obenem nujno poznavanje in spoštovanje predpisov ter učinkovito nuđenje prve pomoči ob potrebi. S. Saje italijanskimi mejnimi delavci ves čas gojimo korektne odnose). Uniforma mu veliko pomeni. »Doma sem iz krajev, kjer je uniforma vedno imela veljavo,« pripoveduje in hkrati obnavlja zgodovino Banije od Marije Terezije, ki jo je osnovala kot vojno krajino za obrambo pred Turki, in izvor svoje družine. »Tudi ljudje pri nas doma to cenijo, če nosiš uniformo. Ko se mladenič vrne iz vojske na dopust, ga prebije v uniformi. Za Slovenca, ki je močno navezan na dom in družino, pomeni uniforma obveznost, ki ga odtrga od njiju. Tudi zame je obveznost, toda tudi čast. V službi sem tako rekoč venomer, a tega me je navadilo že vojaško življenje in službovanje v Beogradu. Kljub temu bi vsakomur svetoval, naj obleče modro uniformo: to je častna, odgovorna in družbi potrebna služba.« Človeku, ki je venomer v službi, najbrž ne ostane veliko prostega časa, zlasti če hoče do zadnje pike poznati vse pravne novosti, če se hoče zbrati ob šahu, če hoče ostati blizu svoji družini... Tedaj gre Djuro Milic iz svojega spalnega naselja na Planin^ najraje v Tržič, ki ..mu pomeni tolik* o kot dom. Na Bistrici je kot »staroselec« prebil najlepša leta svojega življenja, nanjo ga vežejo številni spomini in prijatelji. »Počutim se kotTržičan«, pravi in pri tem natanko ve, da ga imajo tudi oni za svojega. D. Z. Žlebir GORENJSKA NOČNA KRONIKA KO LJUBEZNI VEČ NI Dekle se je že ohladilo, fant pa je še ni pozabil. Takšna zgodba se je dogodila tudi v Tržiču, le da fant ni bil pripravljen dolgo vzdihovati za svojo Julijo. Oglasil se je v njenem stanovanju in začel razgrajati in razbijati pohištvo. Vročekrvnega Romea so pregnali miličniki. KRVAVI PRIZORČEK Škofjeločani, ki so šli tistega jutra na delo, so bili na avtobusni postaji priča krvavemu prizoru. Ob klopi na tleh je ležal možak z razbito glavo. Od strahu in presenečenja so si mimoidoči opomogli šele potem, ko je okrvavljeni možak vstal in zbegano zrl okrog sebe. Prejšnjo noč se ga je bil nalezel, zaspal na klopi in med spanjem zgrmel z nje. To, da se je potolkel po glavi, očitno ni preveč motilo njegovega sna. ROPOT ZARADI LJUBOSUMJA Ker je podnajemnik razbijal po vratih lastničinega stanovanja na Jesenicah, je le-ta poklicala može postave. Izkazalo se je, da je podnajemnik ljubosumen in daje hotel z razbijanjem opozoriti žensko nase. Namen je dosegel. Z IZVIJAČEM V PRSA Napadalec, ki je na kranjski avtobusni postaji med prepirom zabodel sovrstnika v prsi, je bil v slabšem stanju kot napadeni. Prvega so odpeljali v zdravstveni dom, drugega pa na milico. Sled-, nji ni bil sposoben spregovoriti, kaj šele, da bi opisal dogodek. Zato so ga zaprli v miren prostorček, kjer bi se laže spomnil vsega, kar je tega dne doživel. KOT NA DIVJEM ZAHODU F. O. se je oglasil na milici, češ da mu sosed na vse načine prepoveduje pot na polje prek svojega. Zdaj je nastavil celo past. Na poti je izkopal jamo, jo zadelal z deskami in čeznje nasul zemlje, da bi F. O. s traktorjem nasedel. Ni mu uspelo. II SPV II Za večjo prometno varnost Počitnice Te dni se začenjajo šolske počitnice. Večji del otrok jih bo prav gotovo preživel doma, na domačem igrišču, na dvoriščih, na vožnjah s kolesom ali mopedom. Marsikateri starši bodo letos kupili otroku novo kolo, morda tudi moped. Pri tem ne kaže pozabiti tudi na nasvet ali dva, na občasen nadzor, dokler se ne prepričamo, da otrok obvlada vozilo in se dobro znajde na / cesti. Še posebej ne kaže puščati brez nadzorstva majhnih otrok. Ne pozabite, da otroci, mlajši od 7 let,ne smejo kolesariti v javnem prometu, brez nadzorstva pa ne bi smeli s kolesi v promet tudi otroci od 7. do 14. leta, ki se v šoli niso usposobili za vožnjo s kolesom in torej nimajo kolesarske izkaznice. Starši naj od časa do časa preverijo, ali je kolo, s katerim še otrok vozi, res brezhibno. - Kolo z motorjem sicer lahko"kupimo, še preden je otrok star 14 let, vendar pa ga sme voziti šele, ko je to starost dopolnil in opravil preskus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa. Tudi na traktor na kaže pozabiti, saj ga po domačem dvorišču in tudi do polja zapelje marsikateri otrok, mlajši od petnajst let, le v javnem prometu ga do te starosti še ne sme voziti. Če je le mogoče, med počitnicami otroke usmerimo na otroška igrišča oziroma na površine, kjer jim ne preti neposredna nevarnost prometnih nesreč. Če pa se otroci igrajo tik ob cesti, se seveda kaj lahko zgodi, da bodo v razigranosti stekli nepazljivo čez cesto, lovili uhajajočo žogo ipd. Ne bo Odveč, če otrokom povemo, da ne smejo uničevati prometnih znakov, da z divjanjem po cesteh ali med bloki ogrožajo sebe in manjše otroke ter sta rejše ljudi. Skratka, prav je, če se starši zavedajo, da tudi med počitnicami otroci ne smejo biti brez nadzorstva. Tako bodo morda le preprečili kakšno nezgodo. Mrak Na tekmovanjih pridobivajo gasilci znanje in izurjenost za učinkovito ukrepanje ob požarih — na sliki: zmagovalno moštvo članov GD Primskovo — Foto: F. Perdan Občinsko tekmovanje gasilskih enot v Kranju Nastop brez občinstva Kranj — Minulo soboto in nedeljo, 22. in '23. junija, je bil športni park Stanka Mlakarja v Kranju prizorišče nevsakdanjega tekmovanja. Občinska gasilska zvezd iz Kranja je namreč tam priredila tekmovanje članstva teritorialnih in industrijskih enot za 1985. leto. Za tekmovanje se je tokrat prijavilo 126 desetin in 23 dvojic, kar je nekaj več kot leta poprej. Prvi dan so nastopali pionirji, pionirke, mladinke, članice in starejši člani. Vsi so preizkušali izurjenost v vaji raznoterosti, ki jo sestavlja spretnost oblačenja uniforme, nameščanje hidranta, razvijanje tlačnega voda, delo z brentačo, metanje-reševalne vrvi v cilj, pritrjevanje tlačne cevi. z ročnikom in izdelava gasilskih vozlov za reševanje. Mlajši pionirji so tekmovali še v vaji z vedrovko, starejši pionirji v uporabi 300-litrske motorne črpalke, mladinke in članice ter starejši člani pa v vaji s hidrantom. Dosegli so povečini zelo dobre rezultate, ki so bili tudi v skupnem merilu precej boljši od lanskih. Tekmovalna vnema ni popustila niti v nedeljo, kč so mladinci in člani sku- šali kljub deževnemu vremenu in razmočenemu terenu čim bolje opraviti svoje naloge. Razen v vaji raznoterosti so se pomerili v delu z 800-li trsko motorno črpalko. »Namen takih tekmovanj, ki se jih udeležujejo vse kategorije članstva od pionirjev do veteranov,« je naglasil poveljnik OGZ Kranj Franc Košnjek, »je pripravljanje mladih za gasilske naloge in izpopolnjevanje usposobljenosti starejših. Vsak gasilec mora obvladati rokovanje s tehnično opremo in pridobiti hitrost, da je čimbolj sposoben za ukrepanje ob požarih.« K prizadevnosti v pripravah in na tekmovanju udeležence spodbuja nagrajevanje z zlatimi, srebrnimi in bronastimi tekmovalnimi značkami za določeno število zbranih točk, najbolja ekipa v posamezni skupini pa prejme prehodni pokal Najuspešnejša mladinska in članska moštva imajo pravico nastopanja na gorenjskem tekmovanju; letos bo 7. julija v Mojstrani. Razen tega udeležba na tekmovanjih pripomore tudi k boljši oceni društvenega dela. Rezultati tekmovanja Med 16 ekipami mlajših pionirjev so prva tri mesta osvojili GD Voklo (230 od 300 možnih točk), Besnita (225) in Mavčiče (224), med 28 moštvi starejših pionirjev Kranj-Primskovo (295 od 400 možnih), Britof in Besni-ca (oba 264), med 5 ekipami starejših pionirk Mavčiče (267 od 400 možnih), Preddvor (217) in Podbrezje (209), med 6 ekipami mladink Mavčiče (467 od 600 možnih), Trboje (464) in Spodnji Brnik (407), med 9 ekipami članic Ko-krica (663 od 800 možnih), Mavčiče (640) in Jezersko (637), med 39 moštvi starejših članov pa Prebace vo-H rast je (348 od 500 možnih), Voklo I (346) in Britof 343. Od 14 ekip mladincev so bili najuspešnejši tekmovalci Kranj-Primskovo (437 od 600 možnih točk), Kokrice (434) in Trboi (433), od 30 članskih ekip GD Kranj-Primskovo (856 od 1000), Trboje (851) in Voklo (849), od 5 moštev članov IGD Sava Kranj (863 od 1000), Tekstilindus I (835) in Tekstilindus II (815), pri članicah IGD Sava Kranj (538 od 800), med 15 dvojicami pa Britof IV (65 negativnih točk), Kokrica I (68) in Trboje III (70). Skupno so na tekmovanju podelili 11 zlatih, 9 srebrnih in 14 bronastih tekmovalnih značk. GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA- KRONIKA TOREK, 25. JUNIJA 1985 Blejski četverec brez krmarja, v katerem so veslali Dani Ferčej, Bojan Prešeren, Milan Janša in Robert Krašovec, je na 32. mednarodni regati ostal brez zmage, vendar doseženi čas obeta dobre uvrstitve v nadaljevanju sezone. — Foto: F. Perdan 32. mednarodna veslaška regata na Bledu Bled: dvanajsturni tek okrog Blejskega jezera — V soboto se je na Bledu vsaj uradno začela letošnja poletna turistična sezona. Domači turistični in gostinski delavci so ob tej priložnosti pripravili več prireditev, med njimi tudi dvanajsturni tek po cestah okrog Blejskega jezera. Tekači Ivan Piber z Bleda, Milan Kotnik iz Radovljice, Cveto Podlogar z Bleda in Klemen Dolenc iz Gorice pri Radovljici so v pol dneva pretekli 210 kilometrov ali več kot 32 krogov, (cz) — Foto: F. Perdan Udeležba presenetila prireditelje di z vsako uvrstitvijo do osmega mesta.« 4 »Za letošnjo veslaško sezono smo se zavzeto pripravljali že od lanske jeseni, ko smo vsak dan preveslali 20 do 25 Najuspešnejši veslači iz Nemške demokratične republike — Blejski četverec brez krmarja ostal brez zmage — Na petkovem mladinskem šesteroboju slavili veslači iz Benetk pred Slovenijo Bled — Na 32. mednarodni regati na Blejskem jezeru, ki je pomenila vrhunec veslaških tekmovanj v Jugoslaviji, je nastopilo 208 čolnov s 624 tekmovalci in tekmovalkami iz desetih evropskih držav — Jugoslavije, NDR, Avstrije, Italije, ČSSR, Romunije, ZRN, Madžarske, Sovjetske zveze in Bolgarije. Ekipa ZRN je dopotovala na Bled z vsemi najboljšimi na čelu z olimpijskimi zmagovalci iz Los Angelesa, z veslači dvojnega dvojca. Romunija se je predstavila z domala popolno olimpijsko ekipo, Italija z vrsto nadarjenih mladih tekmovalcev, NDR s kombinirano ekipo starejših in izkušenih ter mladih, željnih uveljavitve. »Tolikšna udeležba in nastop vrste najboljših tekmovalcev sta nas presenetila,« je povedal Božo Benedik, znani veslaški delavec in predsednik re-gatnega odbora. »Velike težave smo imeli z namestitvijo tekmovalcev; nekatere smo dali v luksuzne hotele, kar je podražilo prireditev. Tako imenitna udeležba bi zahtevala več natančnosti, vendar imamo premalo tehničnega osebja, manjka nam opreme. Neurejen je promet... Prihodnje leto nas čaka neuradno svetovno prvenstvo veteranov, iitt katerem bu nastopilo 2000 do 2500 veslačev. Kar strah me je tega tekmovanja, za katerega bomo še ta teden sestavili organizacijski odbor. Veliko športnih zanesenjakov nam bo moralo pomagati, če bomo hoteli, da bo vse potekalo v najlepšem redu.« Na 32. regati so med mladinci imeli največ uspeha italijanski veslači in pri članih tekmovalci Nemške demokratične republike. Edino zmago za Jugoslavijo je priveslal dvojec s krmarjem splitskega Gusarja (Celent—Selišče-vič). Na popoln uspeh so potihem računali tudi člani blejskega četverca brez krmarja — Robert Krašovec, Milan Janša, Dani Ferčej in Bojan Prešeren, vendar je bil domači čoln v soboto tretji, za NDR in ZRN, in v nedeljo drugi, za posadko ZRN, medtem ko vzhodni Nemci tokrat niso tekmovali. »Z nastopom nisem najbolj zadovoljen. Želeli smo si zmage, a nam to ni uspelo,« je dejal Dani Ferčej. »Nismo načrtovali, da bi bili na blejski regati že v najboljši formi pa tudi utrujeni smo še malce od močne mednarodne tekme pred tednom dni v vzhodnem Berlinu. Upam, da bomo lahko že čez štirinajst dni na regati v Luzenru pokazali, kaj zmoremo. Naš cilj je uvrstitev v jugoslovansko reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu konec avgusta v Belgiji in preboj v finale tega tekmovanja, zadovoljni pa bomo tu- kilometrov. Pozimi smo dva meseca trenirali v telovadnici, smučali, tekli na smučeh, telovadili, dvigali uteži, potem smo spet nadaljevali z vadbo v čolnu in doslej preveslali že prek 4 tisoč kilometrov,« je povedal trener Stanko Slivnik, ki poleg Miloša Janše skrbi za blejske veslače. »Na svetovnem prvenstvu je dosegljivo tudi peto mesto, če le pri vadbi in na tekmovanju ne bomo naredili preveč napak.« Izmed domačih čolnov se je na blejski regati izkazal tudi mladinski četverec brez krmarja. Karli Žust, Franci Papler, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič so z drugim in tretjim mestom dokazali, da resno kandidirajo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. V soboto se je izmed blejskih veslačev uvrstil v finale še skifist Bojan Habe. Že v petek so se na Blejskem jezeru pomerili mladinci Benetk, Trsta, Koroške, Dunaja, Slovenije in Istre za Koc-jančičev memorial. Zmagali so mladi veslači iz Benetk pred Slovenijo, za katero sta največ točk (za osvojeno prvo mesto) priveslala četverec s krmarjem izolskega Arga in četverec brez krmarja mladih Blejcev. C. Zaplotnik Plakete ob 40-letnici Športnega društva Jesenice so dobili: Stanko Pulec, Slavko Koselj, Alfonz Dornik (balinarski klub); Robert Gorše, Jožica Magnik, Anton Arh (drsalni klub); Tone Tomazin, Matko Medja, Ciril Klinar, Franc Smolej, Marjan Jelov-čan, Milan Magazin, Cene Vaientar (hokejski klub); Jože Šlibar, Franci Crv (kegljaški klub na asfaltu); Jože Klinar, Jože Hudrič, Edo Drobnik, Lado Sodja (kegljaški klub na ledu); Alojz Katnik, Franc Benedičič, Cilka Benedičič, Vinko Rotar (košarkarski klub); Viktor Brun, Milan Budja in Branko Šuvak (nogometni klub); Lojze Strumbelj, Stane Babic in Jernej Korbar (namiznoteniški klub); Tone Šmitek in Dušan Prešeren (odbojkarski klub); Rado Tolar in Beno Ramuš (plavalni klub); Mija Jelov čan (sankaški klub); Ciril Praček, Jože Knific, Jože Zupan, Slavan Ber-lisk, Rafael Caf (smučarski klub); Franc Božič, Avgust Jelen, Mara Kelbel, Berti Brun, Karol Franče-škin, Rafael Šoberl, Mirko Ramuš, Daniel Klemene in Jože Vari (uprava). Priznanje je dobila tudi Železarna Jesenice, ki je v minulih letih največ prispevala za razvoj in uspeh jeseniškega športa in vedno pokazala izredno veliko razumevanje do športnikov. Športno društvo Jesenice je dalo največ Olimpijcev in reprezentemtov Slavje jeseniškega športa V tekmovanjih ob počastitvi pomembne obletnice, 40-letni-ce Športnega društva Jesenice, je sodelovalo 2.000 jeseniških športnikov — Letos naj bi dokončno »oblekli« veliko halo v aluminij in steklo ter zanjo namenili 10 milijonov dinarjev Jesenice — Športno društvo Jesenice je minuli teden z veliko parado in slovesnostjo v dvorani pod Meža-klo proslavilo svojo 40-letnico, 40-le-tnico jeseniškega športa v svobodi. Pet let feortno društvo Jesenice, ki je s hokejsko reprezentanco, odličnimi smučarji, skakalci, tekači in alpskimi smučarji prav gotovo društvo, ki je na število prebivalstva dalo največ olimpijcev in reprezentantov, vodi prizadevni športni delavec Danijel Klemene. »V Športnem društvu Jesenice je 12 klubov, sedem letnih in pet zimskih. Med letnimi športi, ki bodo svojo 40-letnico v svobodi proslavljali jeseni, so balinarski klub, kegljaški klub na asfaltu, košarkarski, nogometni, namiznoteniški, odbojkarski in plavalni klub, med zimskimi pa hokejski, drsalni, kegljaški na ledu, sankaški in smučarski klub. Res je, da so Jesenice dale v minulih štiridesetih letih največ olimpijskih tekmovalcev in državnih reprezentantov. Spomnimo se le na hokejiste, ki so bili 20 let državni prvaki, na smučarje, kegljače na ledu in druge, ki so dosegli republiški, državni ali svetovni vrh. V prihodnje, smo se pri športnem društvu odločili, bomo dali prednost hokeju in smučanju, pri letnih športih pa košarki in nogometu, vendar bomo pomembno spodbujali in podpirali tudi ostale športnike. Na Jesenicah smo pred dvajsetimi leti prvi začeli graditi veliko športno halo, ki pa, na žalost, še danes ni končana. Športno dvorano moramo vsekakor dograditi, tako da bomo ob njej zgradili tudi manjšo dvorano z do 2.000 sedeži. V njej naj bi trenirali in tekmovali košarkarji, odbojkarji in nogometaši prav pa bi prišla tudi ob večjih prireditvah in nastopih, saj Jesenice take dvorane sploh nimajo. Manjša dvorana je potrebna tudi zato, ker je v veliki dvorani devet mesecev led in je domala vse leto zasedena od jutra do večera. Idejni projekt za malo dvorano se pripravlja, veliko dvorano pa mislimo že do konca letošnjega leta zapreti in »obleči« v alu minij in steklo — v poudarjajoči rde- či barvi — da nekako razgibamo sivino okolice. Za prvo etapo bomo namenili nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. Praznovanje ob 40-letnici Športnega društva Jesenice se je začelo že pred nekaj tedni s tekmovanji v posameznih športih. Pripravili so pionirski dvoboj v slalomu na plazu pod Prisojnikom, odbojkarski turnir, košarkarsko tekmo, tekmovanje v kegljanju in namiznem tenisu. V soboto, 6. julija,bo v kopališču Ukova še Hanžkov memorial, v nedeljo, 28. julija, pa mednarodni turnir na balinišču v Bazi. V vseh tekmovanjih v počastitev jubileja je nastopilo okoli 2.000 jeseniških športnikov. Obenem smo v prostorih športnega društva odprli zanimivo fotograf-sako razstavo športnih dogodkov z najdragocenejšimi pokali in priznanji. Izšel je bilten o zgodovini športnega društva, kjer je objavljena kronika vseh jeseniških klubov. Ob pestri in bogati zgodovini jeseniškega športa nam je žal le to, da so z delom prenehali nekateri klubi, kot teniški, atletski, boksarski in rokometni ter kajak klub. Precejšen problem pa nam predstavlja tudi pomanjkanje .funkcionarskega' kadra, tistih ljudi, ki bi v prostem času z vo ljo in vnemo vodili mladi rod. Tako zdaj sloni obilo dela le na nekaj ljudeh, ki ostajajo zvesti delavci športnega društva.« d Sedej Rally avtomobilistov »Loka 85« Komisija za avto-moto šport pri AMD Škofja Loka prireja s pomočjo glavnega pokrovitelja sestavljene organizacije Al-petour Škofja Loka rally avtomobilistov za državno in republiško prvenstvo »Loka 85«. Tekmovanje je posvečeno 40-letnici osvoboditve. Škofja Loka — Škofja Loka je bila nekdaj pomembno središče avto-moto športa v Sloveniji. Športni delavci iz tamkajšnjega avto-moto društva so priredili prve rallvje avtomobilistov v naši republiki in vzgojili več odličnih tekmovalcev, ki so kasneje zaradi pomanjkanja denarja odšli v bogatejša društva. Tu so se uveljavili Pušnik, Šali, Milavec, Urbančič, Djaniš ... Po letu 1979, ko so v Škofji Loki še zadnjič priredili rally avtomobilistov za državno prvenstvo, je nastopilo petletno mrtvilo, ki so ga športni zanesenjaki iz škofjeloškega avto-moto društva prekinili šele lani z izvedbo ene od dirk za republiško prvenstvo. Ta konec tedna, v soboto, 29. junija, se obeta nova prireditev — rally avtomobilistov »Loka 85«, ki bo veljal za državno in republiško prvenstvo. Po tehničnem pregledu vozil med šesto in deveto uro na parkirišču pred športno dvorano Poden v Škofji Loki bo ob 12. uri start prvega tekmovalca za republiško prvenstvo. Posadke bodo morale prevoziti 142 kilometrov, od tega 52,5 kilometra hitrostnih preskušenj — dve bosta na cesti Rudno—Rovtarica—Martinček—Soriška planina (24,5 km) in ena na asfaltni cesti Rudno—Dražgoše (3,5 km). Start prve preskušnje bo ob 12.20, druge ob 13.45 in tretje ob 14.15. Po opravljenih hitrostnih preskušnjah se bodo vozniki vrnili v Škofjo Loko, kjer bo ob 17. uri start rallvja za državno prvenstvo. Posadke bodo potem prevozile še 104 kilometre, od tega 32 kilometrov hitrostnih preskušenj — dve do Dražgoš in eno na Soriško planino. Start prve bo ob 17.20, druge ob 17.50 in tretje od 19. uri. Prvi tekmovalci bodo pripeljali v cilj pred športno dvorano Poden v Škofji Loki nekaj minut čez pol osmo. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob desetih dopoldne. Prireditelji pričakujejo na ralh/ju 65 posadk iz vseh pomembnejših slovenskih in jugoslovanskih društev oziroma klubov Za tekmovanje sta se prijavila tudi trenutno najboljša jugoslovanska voznika Brane Kiizmič in Rudi Šali (Kompas Hertz), ki pa se verjetno rallvja »Loka« ne bosta udeležila, ker bosta prejkone nastopila na preskušnji za evropsko prvenstvo na Poljskem. Razen njiju bodo na startu vsi najboljši: Vojko Podobnik, Zoran Satler, Andrej Vidic, Drago Zonta, Silvan Lulik, Andrej Erklavec (vsi Donit Olimpija), Romana Zrnec (Kompas Hertz)... Iz škofjeloškega avto-moto društva bodo nastopile štiri posadke. Viktor Oblak in sovoznik Ivan Prosen, ki sta trenutno na četrtem mestu v točkovanju za državno in republiško prvenstvo, ter Igor Furlan in Franc Pintar bodo vozili za državno prvenstvo, Matjaž Flego in Franc Pintar s sovoznikoma pa za republiško. Pri izvedbi tekmovanja bo sodelovalo 32 društvenih, 26 republiških in 4 zvezni funkcionarji, 25 redarjev — članov kluba Miholovcev, ki ga je organiziral krčmar Frenk Mohorič, zdravstveno osebje iz škofjeloškega zdravstvenega doma, 12 članov radiokluba Škofja Loka, delavci postaje milice, časomerilci Smučarskega kluba Alpetour — Loka Timing. Generalni pokrovitelj rallvja je sozd Alpetour, pokrovitelj tekmovanja v razredu do 850 cem je Saturnus, do 1150 cem Mladinska knjiga, do 1300 cem Slovenija-les in kategorije nad 1300 cem Petrol. Šešir iz Škofje Loke bo vse »uslužbence« rallvja opremil s klobučki. C. Zaplotnik Nesreča smučarke Jezersko — Oskrbnik Češke koče je v nedeljo, 23. junija, obvestil milico na Jezerskem, da se je pri smučanju na ledeniku nad kočo ponesrečila 25-letna Barbara Šavs, doma z Jezerskega. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Ponjo so se nemudoma odDraviligorski reševalci s helikopterjem RSNZ in jo uspeli v eni uri prepeljati v dolino. NESREČE Popravek Poljane nad Škofjo Loko — V 36. številki Gorenjskega glasa smo pomotoma objavili, da je nagrado Kmetijske ' zadruge Škofja Loka prejel tudi Franc Debeljak iz ZE Zali Log. Nagrajen je bil Franc Debeljak iz ZE Log. Kranjski pionirji drugi Tolmin"— Med 80 šolami, ki so imele svoje zastopnike na finalu atletskega pionirskega pokala Slovenije, so bili učenci osnovne šole France Prešeren drugi in atleti šole Bratstvo in enotnost šesti. V tekmovanju občinskih reprezentanc je bil Kranj drugi. Ožegovič je zmagal v teku na 1000 metrov, Janjič je zasedel drugo mesto v skoku v viši no, štafeta iz osnovne šole Bratstvo in enotnost pa je delila prvo mesto. Med pionirkami je bil Kranj šesti. L. Kogovšek TRČENJE V KRIŽIŠČU Lesce — Na regionalni cesti med Lescami in Kamno gorico pri odcepa za Radovljico se je v nedeljo, 23. junij* zgodila prometna nesreča, ki JI Je botrovalo izsiljevanje prednosti. 29-letni voznik osebnega avtomobila Igor Klemene iz Zgornje Lipnice je vozil po prednostni cesti, voznik Urban Legat star 46 let, iz Lesc, pa je s prednostne zavijal na stransko, ne da bi odstopil prednost Klemencu. V križišču sta #v: tomobila trčila. V nesreči je bila ranjc na 24-letna Ana Klemene. AVTO SE JE ZVRNIL V POTOK Preddvor — Prehitra vožnja Šef k« Butonjiča, starega 24 let, iz Ljubljana je kriva prometne nesreče, ki se je * nedeljo, 23. junija, zgodila med Zgof njo Belo in Preddvorom. V ovinku je Butonjičev avto zaneslo s ceste v pe tok. V razbitem avtomobilu sta bila tv njena voznik in sopotnik, 31-letni Svet' ko Šiivar iz Preddvora. Oba so odpelia' li v jeseniško bolnišnico. D. Ž. Avto je zgorel Kranj — Franc Zepič iz Kranja je V petek zvečer pred domačo hišo parki' ral svoj osebni avto, ponoči pa je avto nenadoma začel goreti. Točen vzrok zakaj se je avto vžgal, ni znan. Domnevajo, da je požara kriv kratek spoj pri bateriji ali pa puščanje goriva pri vpli' njaču. Ogenj, ki ga je lastnik sam pogasil z gasilnim aparatom in vodo, je, napravil za 300 tisočakov škode. * Se je motorist prevrnil v Radovno? Blejska Dobrava — V nedeljo, 23. jU' nija, zvečer je Alojz Čop z Blejske DO' brave obvestil jeseniško postajo milice, da je tega dne pogrešil brata Petra čopa, starega 31 let. Čop naj bi med voŽ' njo od Gor i j proti Blejski Dobravi pO kolovozni poti padel po strmini v sotesko Vintgarja v reko Radovno. Pod kolovozom so namreč našli Čopovo motorno kolo, na strmini proti strugi rek« Radovne pa sledove drsenja. Miličniki in občani so že v nedeljo zvečer pregle' dali bližnje območje in poti skozi sotesko Vintgar, vendar trupla pogrešene-ga niso našli. Ob izteku soteske so pO' rtavili betonske mreže, če bi deroča tt1 narasla Radovna naplavila truplo. Po' noči so iskanje zaradi nedostopnega terena opustili, naslednji dan pa nada' ljevali še s pomočjo blejskih milični' kov in potapljačev. Vsako leto se najprizadevnejši delavci v šolskih hranilnican na Gorenjskem zberejo na srečanju mladih varčevalcev Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Letos se jih je 200 zbralo v Škofji Loki. Ogledali so si Gorenjsko predilnico in Loški muzej. Na gradu pa so imeli zabavni del, ki so ga popestrili domači športniki Jože Kuralt, Matjaž Žagar in Drago Frelih. Za razpoloženje pa je skrbel Rifle. Razglasili so tudi najboljše šolske hranilnice v minulem šolskem letu. Med osnovnošolskimi je bila najboljša iz šole Prežihov Voranc na Jesenicah, med srednješolskimi pa Ekonomski šolski center Radovljica. ino • inovak okna z izolacijskim steklom ko - kombivak nestekljena okna roletna omarica z roleto — mere so modularne RV-8/9 RV-10/9 00/30/28 100/30/28 RV-12/9 120/30/28 RV-14/9 140/30/23 DLZZK RV-14/9 140/30/28 RV-18/9 180/30/28 RV-8/12 RV-13/12 80/30/28 100/30/28 RV-12/12 120/30/28 RV-12/12 120/30/28 RV-14/12 140/30/28 RV-14/12 140/30/28 inles industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica Partizanska 3 telefon (061)861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles Razmišljate o novogradnji? Morda že gradite? Bi radi obnovili svojo hišo? Mi vam bomo pomagali ^ našimi izdelki: inovak okna kombivak okna Vezana okna s polkni gibljiva polkna sobna vrata vhodna vrata garažna vrata 60/60 INO 6/6 KO 6/6 80/90 INO 8/9 KO 8/9 100/90 INO 10/9 KO 10/9 120/90 INO 12/9 KO 12/9 140/90 KO 14/9 140/90 IN014/9-D 180/90 KO 18/9 80/120 INO 6/12 KO 8/12 100/120 INO 10/12 KO 10/12 120/120 INO 12/12 KO 12/12 120/120 INO 12/12-D 140/120 INO 14/12 KO 14/12 140/120 INO 14/12-D RV-1B/12 180/30/28 RV-8714 RV-10714 RV-12/14 80/30/28 100/30/28 120/30/28 RV-12/14 120/30/28 RV-14/14 140/30/28 RV-14/14 140/30/28 RV-18/14 180/30/28 RV-21/14 210/30/28 RV-10/18 100/30/28 RV-12/18 120/30/28 RV-8/22 80/30/28 180/120 INO 18/12 KO 18/12 80/140 INO 8/14 KO 8/14 100/140 INO 10/14 KO 10/14 120/140 INO 12/14 KO 12/14 120/140 IN012/14-D 140/140 INO 14/14 KO 14/14 140/140 INO 14/14-D 180/140 INO 18/14 KO 18/14 210/140 INO 21/14 100/180 INO 10/18 120/180 INO 12/18 80/210 INO 8/21 INO KO RV-14/22 140/30/28 RV-8/22 RV-10/22 RV-14/22 80/30/28 100/30/28 140/30/28 RV-14/18 RV-10/22 RV-14/22 140/30/28 100/30/28 140/30/28 INOVAK OKNA • TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV KOMBIVAK OKNA - NESTEKLJENA OKNA način odpiranja oken in vrat levo desno 140/210 IN014/21-D 80/220 INO 8/22 KO 8/22 100/220 INO 10/22 140/220 INO 14/22-D KO 14/22 140/180 INO 14/18-F 100/220 140/220 INO 10/22-F INO 14/22-F • odpiranje po horizontalni osi 0 odpiranje po vertikalni osi GN- gibljiva polkna JUG-vezana okna s polkni 60/60 GN6/6 JUG 6/6 80/90 GNa^ JUG 8/9 100/90 GN10/9 120/90 GN12/9 JUG 12/9 140/90 GN14/9 80/120 GN8/12 JUG 8/12 100/120 GN 10/12 120/120 GN12/12 JUG 12/12 140/120 GN 14/12 80/140 GN8/14 JUG R/14 100/140 GN 10/14 120/140 GN 12/14 JUG 12/14 140/140 GN 14/14 JUG 14/14 180/140 GN18/4 GN8/21 140/210 GN 14/21 80/220 GN8/22 JUG 8/22 — mere SO modularne GN - gibljiva polkna, grilje JUG ne8teklena vezana okna s polkni 100/220 GN 10/22 140/220 GN 14/22 JUG 14/22 sobna vrata P 1-7 P1-8 P 1-9 P 2-7 P 2-8 P 2-9 P 3-7 P 3-8 P 3-9 P-1 P-2 Vratna krila: — ultrales — furnirana —- furnirana lakirana Podboji: masivni suhomontalni slepi P-3 M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9 M 22-9 M 28-9 SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-8 SN16-9 SN 22-9 SN28-9 N12-7 N 12-8 N 12-9 N16-7 N 16-8 N16-9 N22-9 N28-9 modularna mera proizvodna mera mizarska-stolarska svetla mera 7M 707205 61/198,5 8M 80/205 71/198,5 9M 90/205 81/198,5 vhodna, garažna vrata in stranski elementi enokrilna vrata dim.: 107/209 M iH OE-18MV OE-12MV OE-10MV VE-0 VE-1 VE-2 dvokrilna vrata dim.: 130/209 polnilo □ steklo VE-3 VE-110 OE-28 M V VE-212 OE-20 MV garažna vrata dim.: 238/209 mere so modularne D LVS-2dim.: 107/40 LVS-3 dim.. 147/40 VE-23 VEG-4 LVS1 LVS-1/P LVS-4 dim.: 130/40 dim.: 40/209 pridržujemo •(, pravico do konstrukcijskih aprememo, kl n« vplivajo na Iunkcionatnosi 0595130^ 428886420^ 529 999 999 P$%J 999 O$/+/J 3478796^26 75 GLAS 10. stran OBVESTILA, OGLASI Izkoristite izjemno ponudbo modularnih blokov priznanega proizvajalca opeke iz Ormoža po ugodni maloprodajni ceni 102,52 din za kos. GRADITELJI! • cement in apno, • betonsko železo in armaturne mreže, • opečne izdelke, • izolacijske materiale, • odtočne in kanalizacijske cevi, • Schiedel dimnike, • betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje DOBITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA • GRADBINKA KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594 • DOM NAKLO, tel.: 47-394 • UNIVERSAL JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.:81-484 Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah: • Kašman Škofja Loka • Plevna Škofja Loka • Železnina Gorenja vas • Železnina Radovljica • Železnina Bled • Kovina Lesce MERKUR kranj KRANJ — PRIMSKOVO I ' ' ' T-1- T" i- .1 1 I 1 LJ-J-JU 3=FFf r , i .....i l: GRADITELJI! CT3 * I Pravočasno si zagotovite: — gradbene materiale, — stavbno pohištvo, GLIN — vezana okna zasteklena, LESNA — termo izolir okna, LIP BLED — notranja vrata, SPAČVA — vhodna hrastova masivna vrata, — žagani les in trame, — klasični in lamelni parket, — opaž in ladijski pod, — keramične ploščice, — kopalno programe KOLPASAN, — izolacijske materiale, stlropor, tervol, novoterm, lenda-por, — reprodukcijski material za mizarje. VSE VAM NUDI LESNINA — LES KRANJ! Informacije: telefon 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek, od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA vam v svojih reprodukcijskih trgovinah v Poljanski in Selški dolini predvsem v specializiranih trgovinah nudi prodajo — gradbenega materiala, — kmetijske mehanizacije in — reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v Poljanah, Selcah, Trati in Spodnjem trgu v Škofji Loki. CENE KONKURENČNE! Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet pri uporabi semenih zaščitnih sredstev. Preko enote avtopark nudimo cenen in hiter transport pri nas kupljenega blaga. TOREK, 25. junua 1 I 1 -T * » * i L i r ' ' ' « ' ' ' I i ' I • 1 ■ 1 ■ 1 i 1 .i 1 i 1 i 1 i: I ' ' ' i ' i 1 i 1 ■ 1 i 1 ■ 1 ^ S3 3=S ŽELITE SODOBEN DOM — IZBIRAJTE V PONUDBI KOKRE KRANJ — v veleblagovnici GLOBUS talne obloge, zavese, pohištvo — v prodajalni DEKOR Kranj, Koroška cesta 35 kuhinjsko pohištvo — novi programi belo tehniko vodovodne armature kopalnice — novi programi keramične ploščice \\r\V\t i C «Fa Klic obus IUUU3 iv/MU J VELEBLAGOVNICA KRANJ Mercafor Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! modularni blok 6/1 »OGRAD ORMOŽ« vam nudimo po izredno ugodni maloprodajni ceni 92.56 din franco, dostava na dom, po izredno ugodnih cenah vam nudimo tudi betonske bloke, perlit, stiropor, novoterm, armaturne mreže in ves ostali gradbeni material če se pri izbiri potrebnega gradbenega materiala ne morete odločiti sami, pridite z gradbenim načrtom in radi vam bomo svetovali. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS-do našega skladišča v Hrastje in nazaj! Se priporočamo! AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA obvešča vse uporabnike cest, da bo zaradi državnega in republiškega prvenstva LOKA—ALPETOUR RAL-LYE 85 29. JUNIJA 1985 POPOLNA ZAPORA PROMETA na regionalnih cestah R/321, R/321 C in R/321 D na odsekih RUDNO-ROVTARICA (Martinček) VRESJE—ODCEP ZA TOLMIN V SMERI BOHINJSKA BISTRICA do SORIŠKE PLANINE-SO-RICE ter na odseku RUDNO-DRAŽGOŠE v času med 11. in 20. uro. Prosimo, upoštevajte prometno signalizacijo, navodila službujočih funkcionarjev in organov milice ter bodite skrajno previdni. Zapora odobrena z odločbo Republiškega sekretariata za notra; nje zadeve SRS v Ljubljani pod št. 13/6-S-22/30.b-62/85. SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Komunalne dejavnosti objavlja prosta delovna opravila VOZNIKA SPECIALNEGA SMETARSKEGA VOZILA za nedoločen čas. Pogoji: — poklicna šola za voznika motornih vozil C kategorije in 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v bližini delovnega mesta in imajo doma telefon. Stanovanja ni. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne vloge z dokazili sprejema SGP Tehnik, škofja Loka, Stara cesta 2, 8 dni po objavi. s DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ. NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! Naravno zdravilišče TRIGLAV MOJSTRANA Na osnovi sklepa komisije zfl delovna razmerja pri zbor** delovne skupnosti z dne 17. 5. 1985 objavljamo prosta dela in naloge 1. KV ali PK KUHARJA Pogoji: — dokončana gostinska šola, smer kuhar, — eno leto delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno de' lo. 2. SERVIRJA-NATAKARJA Pogoji: — dokončana gostinska šola, smer natakar, — eno leto delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Za vsa navedena dela in naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z doka' žili o izpolnjevanju pogoje^ in z opisom dosedanjih de' lovnih izkušenj pošljejo v *| dneh po objavi na naslov Na' ravno zdravilišče Triglav Mojstrana, Savska cesta 2. komisija za delovna raz' merja. VELIKA PONUDBA - NOVI PROIZVODI 9999999999814 h TOREK, 25. JUNIJA 1985 MALI OGLASI — OBVESTILA — OSMRTNICE 11. stran msmmm^GiLAS Renault 9 GTD (diesel) Renault 4 TU in GTLJ Renault 5 TL in GTL Renault 11 GTD (diesel) Renault 18 TLJ Renault 25 GTX Trafic minibus Trafic furgon Oglasite se, naš naslov je: Avtomurka Lesce 064-74-860 murka SLOVENIJA AVTO KRANJ,Titov trg 1 GOSTILNA SEJEM obvešča cenjene goste, da bo zaradi adaptacije v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija, zaprta. Gostilna je sicer odprta vsak dan od 9. do 22. ure. Vabljeni! MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Ugodno prodam kompleten 180-li-trski AKVARIJ in dirkalno KOLO na 5 prestav. Telefon 21-773 7845 BETONSKI MEŠALEC na bencin prodam. Informacije po tel. 27-979 dopoldan 8075 Prodam TRAKTOR minior praktik s prikolico, primeren za vrtičkar-je. Anton Nahtigal, Voglje 65/A, Šenčur 8076 Prodam lepo, 4 tedne staro TELIČ~ KO. Velesovo 14 8077 Prodam novo DIRKALNO KOLO sprint in zapakiran 135 litrski HLADILNIK gorenje, za 2.000 din ceneje. Telefon 27-797 8078 Prodam dva TELETA - BIKCA, stara po dva meseca. Milan Eržen, Okroglo 12, Naklo 8079 PARKET — hrastov, klasičen, 50 cm, extra kvaliteta, 10 nv in medeninaste pripore, 2,5 x 0,5 cm, približno 20 m, ugodno prodam. Telefon 21- 474 zvečer 8080 Prodam 20 m' BAKRA, debeline 0.55. Petrič, Jezerska c. 60/C, Kranj 8081 Prodam 15-colski GUMI VOZ ter suhe smrekove PLOHE. Pangeršica 9, Golnik 8082 Ugodno prodam eno sezono rabljeno 19-kubično samonakladalno PRIKOLICO SIP. Pipanova 40, Šenčur 8083 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in POMIVALNI STROJ. Telefon 064/27-791 8084 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Magda Ahčin, Voklo 75/A 8085 Prodam GLASBENI CENTER kor-ting, 2x60W. Pifko, Pajerjeva 3, Šenčur 8086 Dobro ohranjeno POHIŠTVO »Barbara« in MIZO za dnevno sobo ter garderobno OMARO za predsobo, ugodno prodam. Telefon 064/28-892 8087 Ugodno prodam centralno ETAŽNO PEČ, 13.000 kcal. Telefon 74-762 8088 Ugodno prodam BETONSKE BLOKE 40 x 20 x 20. Telefon 23-109 8089 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Ogled po 15. uri. Miro Poljak, Moše Pijade-ja 11, Kranj, tel. 25-036 8090 Prodam PSE - NEMŠKE OVČARJE. Lahovče 43, Cerklje 8091 Prodam 220 kg težkega BIKCA. Rebernik, Šenturška gora 17, Cerklje 8092 Prodam 170-litrski HLADILNIK za 40.000 din in ŠTEDILNIK korona za 80.000 din, oboje novo in nerabljeno. Telefon 23-252 8093 Prodam ZRAČNO PUŠKO, RAČU-NALMK, motor za pralni stroj gorenje, WC ŠKOLJKO, za 1.500 din, LIJAK za 500 din, baterijo za kopalnico, za polovično ceno, namizno žago — cirkular, hidravlično dvigalo za prikolico, peč za centralno za 10.000 din. Vodnik, Kranj, Skokova 9 8094 Prodam HLADILNIK gorenje. Ko-lenovič, Ljubljanska 6, Kranj 8095 Prodam dva PUJSKA, težka po 20 kg. Podhom 14, Zg. Gorje 8096 Prodam mlado KOBILO z žrebič-ko in manjšega KONJA, srednjih let. Poljče 1, Begunje 8097 Zelo ugodno prodam starejšo SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 22- 636 8098 Prodam trifazni MOTOR 5,5 kW z ventilatorjem, za 25.000 din. Pavel Sajovec, Cankarjeva 22, Tržič 8099 Prodam nove HI-FI stereo SLUŠALKE sennseiser HD 414 SL za 1,2 SM. Gartner, Mladinska 10, Žiri, tel. 69-959 po 20. uri 8100 Prodam ŠOTOR za tri osebe. Telefon 24-758 8101 Prodam rabljena OKNA. Telefon 24- 058 8102 COMODORE 64, kasetofon, dva jovsticka in programe, prodam. Telefon 81-341 — int. 32-69 dopoldan 8103 Tri odlično ohranjene KAVČE prodam. Telefon 61-233 8104 Poceni prodam črno PUDLO, staro 4 mesece. Telefon 22-532 8105 Prodam težko KRAVO, zelo dobro mlekarico. Martin Stare, Ćešnjica 78, Bohinj 8106 Prodam 6 ton CEMENTA in OPAŽ, debeline 16 mm. Telefon 25- 184 dopoldan ' . 8138 Prodam 85 nv SALONITNIH PLOŠČ. Albin Zupančič, Zapuže 2, Begunje 8139 Prodam novo kombinirano PEČ (trdo gorivo — elektrika) za kopalnico, znamke braun. Zevnik, Ljubljanska c. 21, Kranj 8140 Prodam OVCE z jagnjeti. Kersnik, Loše 1, Tržič 8141 Prodam 1200 kosov rabljene STREŠNE OPEKE. Telefon 41-008 8142 Prodam traktorsko PRIKOLICO gondoli, nosilnost 1 tono in pol, in OSI A. Zeriavka 5 pri Trbojah 8143 KUPIM Kupim MOTOR za kosilnico bu-cher. Ponudbe po tel. 26-604 8107 Kupim teden dni starega TELIČKA simentalea. Telefon 70-125 8108 primerna nagrada za učni uspeh! Primerno darilo za šolski uspeh je kolo. Priporočamo nakup v naši trgovini Kranj, Titov trg 1. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, n. sol. o. Delavski svet TOZD Mlekarna Kranj, n. sol. o. Kranj, Smled-niška 1, v skladu s 43. členom Statuta TOZD Mlekarna Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: — kompresor Jager, 800 litrov, leto izdelave 1982, izklicna cena 250.000,00 din Javna dražba bo v četrtek, 27. junija 1985, ob 12. uri na sedežu temeljne organizacije, Kranj, Smledniška 1. Osnovno sredstvo se prodaja v stanju, v kakršnem je (videno — kupljeno). Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnega sredstva je možen uro pred izvedbo javne dražbe na kraju samem. Podrobnejše informacije dobite na sedežu temeljne organizacije, tel.: 23-560. VOZILA Prodam FORD ESCORT 1300, leto izdelave 1973. Ogled v torek. Muhamed Bekteševič, Sp. Duplje 24/A 8109 Prodam 125-P, letnik 1976. Ogled po 15. uri. Zg. Besnica 118 8110 Prodam CITROEN AMI 8, v odličnem stanju, registriran do 30.3. 1986 in CITROEN AMI 8 break 8 L, nevozen, po delih, dve novi zimski GUMI z obroči in dva nova RADIATORJA trika Celje, 14x60. dolžina 90 cm (po 20 členov), člen 100 din ceneje. Viljem Peternelj, Begunjska 9, Bistrica, Tržič • 8111 Za AMI 8 poceni prodam motor v okvari, 4 vrata, havbi, stekla, starter-je, avtomate itd . . . Korošec, Oreho-vlje 18 8112 Prodam R-4 TL, karoserija generalno obnovljena. Frida Povalej, Vi-soče 14, Tržič. Informacije po tel. 50-440 dopoldan 8113 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Voklo 47, Šenčur 8114 Prodam dva SPAČKA. Telefon 80-415 zvečer 8115 Poceni prodam WARTBURG karavan, celega ali po delih. Telefon 28-564 8116 ŠKODO 100, letnik 1972, karambo-. lirano, poceni prodam. Bertoncelj, tel. 22-221 - int. 33-70 dopoldan; 22-103 popoldan 8117 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, dobro ohranjeno. Marjan Drinovec, Cvetlična 2, Naklo, tel. 47-361 8118 Prodam MOTOR za VW 1200, letnik 1974. Telefon 064/82-786 8119 Zaradi selitve ugodno prodam osebni avto HUNTER HILLMAN, letnik 1976, registriran do 27. 5. 1986, garažiran in dobro ohranjen. Telefon 69-267 8120 Prodam vozen, še registriran AMI 8, letnik 1974, celega za dele, cena 3 SM ter odličen AKUMULATOR 55 A in nove smučarsko tekaške ČEVLJE št. 39. Oboje za polovično ceno. dAr-ko Muzga, Prešernova 23, Bled 8121 Prodam MENJALNIK za Z-101, šotor in diatonično harmoniko. Telefon 45-332 8122 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, karambolirano. Informacije po tel. 064/24-640 - Mali, Pokopališka 20, Kokrica. Ogled popoldan 8123 Prodam 126-P, letnik 1977. Telefon 27-288 dopoldan; 27-881 popoldan 8124 Prodam dobro ohranjen MOPED APN-6. Olševek 7, Preddvor 8136 Prodam NSU 1200 C, letnik 1972. Telefon 75-074 8137 STANOVANJA Komfortno STANOVANJE v Ljubljani (40 m') zamenjam za STANOVANJE ali manjšo HIŠO na Gorenjskem . Telefon 061 /344-383 7968 GARSONJERO v Kranju zamenjam za večje STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: Planina 8125 V Kranju najamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Šifra: Študent 8126 Dekle išče STANOVANJE, GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja in pranja, v Kranju, Škofji Loki ali okolici. Plačam dobro in redno. Šifra: Nujno 8127 GASILSKO DRUŠTVO TRBOJE vabi v soboto, 29.6. 1985, ob 20. uri na KRESNO NOČ in v nedeljo, 30.6. 1985. na VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre-čelovom in kegljanjem za lepe nagrade. Zabaval vas bo ansambel MODRINA s pevcem ALBERTOM. Vabljeni! POSESTI Staro, manjšo HIŠO na Gorenjskem kupim. Telefon 061/344-383 7973 Na Gorenjskem kupim MANJŠO KMETIJO, lahko tudi zapuščeno. Zaželena je bolj odročna lega. Ponudbe pod šifro; Podoknica 8128 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro HIŠO v bližini Kranja. Bele, Staneta Žagarja 29, Kranj, tel. 21-842 ZAPOSLITVE 6135 Zaposlim mladega slovenskega fanta, ki ima veselje, da se priuči za zidarja. Naslov v oglasnem oddelku. 7991 Zaposlim KV MIZARJA in fanta za priučitev (osemletka ni pogoj). MIZARSTVO OGRIS. Trojarjeva 9, Kranj, tel. 23-928 8129 Takoj zaposlim FRIZERKO s prakso, v Medvodah. Dober OD. Telefon 061/612-926 ali 061/611-452 8130 OSTALO Zaradi bolezni iščem družabnika za uporabo in dograditev VIKENDA na morju, ali prodam. Telefon 064/77-961 zvečer 8131 INSTRUIRAM angleščino za osnovno in prvi ter drugi letnik srednje šole. Telefon 24-898 dopoldan 8132 Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper Marjana Piber-.čnika, Kati Piberčnik in Franca Pi-berčnika z Jesenic, Savska 23. Te žaljivke so neresnične in se zahvaljujem, ker je Kati Piberčnik odstopila od tožbe. Ada Kemperle, Savska 23 8133 Iščem mlajšega upokojenca ali upokenko za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. Nudim vso oskrbo do smrti. Naslov v oglasnem oddelku. 8134 Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ je objavila v Gorenjskem glasu 18. 6.1985 objavo prostih del in nalog, v kateri je pod pogoji za MESARJA nastala napaka. Pravilno se glasi: — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer mesar in dvomesečno poskusno delo. Za nastalo napako se opravičujemo! ZAHVALA Ob izgubi našega ata, starega ata, tasta in strica LEOPOLDA RANTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Možganu, dr. Černetu in strežnemu osebju bolnišnice na Golniku za potrpežljivo zdravljenje in nego ob težki bolezni. Zahvala vsem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni na Golniku in doma. Hvala organizaciji ZB Zali log za podarjen venec in izgovorjene besede slovesa ob odprtem grobu. Prisrčna zahvala g. kaplanu in župniku iz Žirov za lep cerkveni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Po hudi bolezni nas je nenadoma zapustila* FANIVOUK roj. ARHAR Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala dr. Perdanovi in dr. Sedeju za njuno prizadevanje in g. kaplanu Jožetu Tori za lepo opravljen pogreb. ŽALUJOČI VSI NJENI Žiri, 10. junija 1985 Požara v stolpnicah se ni bati škofja Loka — Črn steber dima se je iznenada dvignil iznad dveh stolpičev v škofjeloškem naselju Pod-lubnik. rvuialu zatem se je v sobotni popoldan razleglo zavijanje sirene, ki je opozarjalo na požar. Na srečo ni šlo v resnici za izbruh ognja, ampak le za namišljeno naravno nesrečo. Člani prostovoljnih gasilskih društev iz škofjeloške občine in z Bleda, poklicni gasilci iz Kranja, gorski reševalci iz Škofje Loke in Kranja ter pripadniki Letalske enote milice so vseeno vzeli svojo nalogo zares. Njim je vaja služila za urjenje, številnemu prebivalstvu, ki je z zanimanjem spremljalo dogajanje, pa za nazoren prikaz možnosti ukrepanja ob požarih in reševanja prebivalstva. V zelo kratkem času po alarmnem znamenju so na kraj požara prihitela gasilska vozila. Člani GD Poljane so postavili tridelno lestev. Z njo se je moč vzpeti do 12 metrov višine, za postavitev naprave pa 6 gasilcev potrebuje 10 do 15 sekund. Gasilci iz Škofje Loke so pritrdili k oknu enega od stanovanj drsalni prt. To napravo za reševanje, dolgo 30 in široko 3 metre, lahko namesti 5 gasilcev, spodaj pa jo drži 6 oseb. Po prtu je moč spuščati prebivalce iz stanovanj do 7 nadstropja. Uporabnost skakalne zračne blazine, ki jo je moč napolniti v 90 sekundah, skoki nanjo pa so možni vsakih 12 sekund, so prikazali člani GD Bled. Najvarnejše je skakati na blazino iz višine do 7. nadstropja, po potrebi pa so možni doskoki tudi z desetega nadstropja. Velike možnosti pri reševanju iz visokih zgradb daje 30-metrska hidravlična lestev, katero so na svojem vozilu pripeljali poklicni gasilci iz Kranja. V celoti jo lahko raztegnejo v višino v 45 sekundah, z njo pa je moč seči tudi pod stojišče vozila. Kot vedno, je bila tudi tokrat posebna atrakcija vaja gorskih reševalcev. Iz helikopterja so se spustili na stolpnico najprej po jeklenici, potlej pa še s pomočjo zvona za reševanje. Vaja je opazovalce gotovo prepričala, da se požara tudi v stolpnici ni treba bati. Gasilci iri njihovi zvesti Hidravlična lestev v 45 sekundah doseže 30 metrov visoko stavbo. Foto: Gorazd Šinik pomočniki so vedno pripravljeni za učinkovito reševanje. Seveda pa je bolje, da se pred požari zavarujemo sami in z razumnim ravnanjem preprečimo nastanek ognja! S. Saje Na Belem polju je poginila živina Zajedalski klopi izsesali teleta Na urejenem pašniku na Belem polju pri Hrušici je ob zadnjem deževju poginilo precej krav in telet — Pašnik bodo morali temeljito razkužiti Uh, kako odličen tobogan, so ugotavljali mladi stanovalci za drsalni prt. Razstava glasbenih instrumentov Kranj — Otroci in vzgojiteljice iz kranjskih vrtcev ta teden prirejajo zanimivo razstavo glasbenih instrumentov, ki so jih sami izdelali. Odprli jo bodo drevi ob 17. uri v avli kranjske občinske skupščine, na ogled pa bo do četrtka. V teh treh dneh se bodo na razstavišču zvrstile tudi glasbene prireditve. Po otvoritvi razstave danes ob 17. uri bo glasbeni nastop otrok, jutri ob istem času glasbene pravljice Kdo je homo S, Pod medvedovim dežnikom in Živali iščejo sonce, v četrtek ob 17. pa še Fižolček, ogeljček in slamica, Grad gradič in Veseli koncert.. Dovje - Mojstrana — Kmetu ali tistemu, ki se s kmetijo ukvarja le popoldne, polkmetu, nikoli ni vseeno, če mu nenadoma pogine živina. Čeprav je danes precej drugače kot nekoč, v času bajtarstva ali suhih let, ko so se naše kmetije komaj preživele, je udarec boleč in ga je kljub zavarovalni odškodnini težko nadomestiti. Tako so začutili bolečo izgubo tudi nekateri lastniki živine, ki se pase na urejenem pašniku na Belem polju pri Hrušici. V minulih nekaj tednih obilnega deževja, ko se je živina pasla na pašniku, je začela nenadoma obolevati. V kotanjah ali na travniku so našli najmanj šest glav poginule živine, krav in telet, številne pa so kmetje prepeljali v domači hlev, kjer jih je pravočasno rešila veteri-narjeva injekcija. Lastniki živine so ob nenadnem poginu začeli ugibati in razmišljati o tem, kaj naj bi bil vzrok za pogin. Vso poginulo živino so prepeljali na inštitut v Ljubljano, ugotovitve preiskave bodo znane kasneje. Vendar Ob letošnjem tednu kolesarjev Žrtve silijo k ukrepanju Zavest o koristnosti kolesarjenja za zdravje in ekonomska nuja usmerjata čedalje več ljudi k vožnji s kolesom. Vse več naših prebivalcev se vozi z jeklenimi konjički vsak dan na delo ali se na njih razgibava ob prostem času. Izgleda tudi, da se bo število kolesarjev še naprej povečevalo. Žal razmahu kolesarstva ni sledilo nujno zagotavljanje ustreznih razmer kolesarjem za varno vožnjo. Tako so poleg pešcev kolesarji med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu; še zlasti zato, ker je njihova udeležba v prometu odvisna od letnih časov in vremenskih razmer. Od 1980. leta do lani se je na slovenskih cestah smrtno ponesrečilo 476 kolesarjev, poškodovanih pajih je bilo kar 8266. Glede na skupno število vseh žrtev in poškodovanih odstotek ponesrečenih kolesarjev iz leta v leto narašča. Tako je lani že vsak peti ponesrečeni udeleženec v prometu kolesar. Vzrokov za veliko število žrtev med kolesarji je več. Še vedno je premalo posebnih voznih površin za kolesarje in voznike koles z motorjem. Tudi odnos drugih udeležencev v prometu do kolesarjev ni primeren. Veliko nepravilnega ravnanja pa je pri samih kolesarjih. Dobra polovica izmed 94 "kolesarjev in voznikov koles z motorjem, ki so lani umrli na naših cestah, je sama zakrivila prometno nesrečo; od 1522 poškodovanih kolesarjih pa je za nezgodo .krivih 63,5 odstotka ponesrečenih. Poleg neupoštevanja prednosti ter nepravilne vožnje glede na stran cestišča in smer vožnje je tudi pri kolesarjih in voznikih koles z motorjem pogost razlog za žrtve alkoholiziranost; pri slednjih je velik krivec za nesreče še neprimerna hitrost vožnje. Zaradi velike ogroženosti torej kolesarji niso nič bolj previdni, kot bi morali biti. Da bi razmere obrnili na bolje in zmanjšali število žrtev med kolesarji, so se v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije, republiškem sekretariatu za notranje zadeve in Kolesarski zvezi Slovenije odločili za akcijo Teden kolesarjev. Letos poteka od 24. do 30. junija, v njej pa naj bi poleg članic SPV, delavcev organov za notranje zadeve in sredstev javnega obveščanja sodelovali delovni kolektivi, šole, komisije za prometno varnost v krajevnih skupnostih in drugi. Izboljšanju prometnega znanja in ravnanja kolesarjev bodo namenjena obvestila o cestno prometnih predpisih, ki jih mora poznati kolesar, pravilih za varno vožnjo s kolesom in opremi kolesa. Za povečanje varnosti kolesarjev pa morajo pristojne organizacije in skupnosti pregledati prometne oznake, jih po potrebi dopolniti ter izdelati predloge za razširitev prometnih površin za kolesarje. Obenem je nujno prizadevanje za povečanje števila parkirnih mest in čuvajnic za kolesa. Seveda se morajo tudi drugi udeleženci v prometu zavedati potrebe po ustreznejšem odnosu do kolesarjev! Če ne vedno, naj to store vsaj 27. junija, ki so ga razglasili za dan kolesarjev?. Ta dan je namreč moč pričakovati še posebno veliko kolesarjev na naših cestah. S. Saje lastniki utemeljeno sumijo, da - je imela poginula živina preveč klopov,, ki so posebno teleta izsesali do onemoglosti. Pašnik na Belem polju so uredili s prizadevnim delom in akcijami mladih, ki so sekali grmovje in trosili gnoj. Umetni gnoj so natrosili pod skrbnim vodstvom še pravočasno, tako da ni verjeti tistim, ki so domnevali, da je gnoj na pašniku ostal v kosih in škodoval živini. Bolj verjetno je, da bo treba v prihodnje pašnik še temeljiteje očistiti in razkužiti, kajti klopi se niso tako nenadoma pojavili — že nekaj let opažajo, da so govedi zelo nevarni in da se preveč razmnožujejo. Ne le na Belem polju pri Hrušici, temveč, denimo, tudi v Smokuču. Ob poginih živine na Belem polju — zanimivo je, da ni zbolela niti ena glava, ki se je pasla na pašniku pod cesto — pa bi bilo treba po mnenju kmetov opozoriti še na nekaj dejstev. Vse priznanje pašni skupnosti, ki je tako prizadevno ogradila in uredila pašnik, vendar bo najbrž le treba razmišljati o temeljitem razkuževanju območja. V kmetijskem skladu na občini se zbere dovolj denarja za te namene, zato verjetno ne bi bilo vprašanj o plačilu stroškov, ki bi nastali s sodobnim, helikopterskim razkuževanjem. Najbolje bi seveda bilo, če bi tudi na tako urejenem pašniku zaposlili pastirja in z malo stroški uredili že postavljeni veliki hlev. Tako bi bile krave ob telitvi vsaj nekaj dni v zavarovanem prostoru, obenem pa bi imeli vsakodnevni pregled nad živino. V tem primeru ni manj pomembno dejstvo — pravi kmetje ga dosledno upoštevajo — da je treba svojo živino, četudi se pase v ograjenem prostoru, vsaj na nekaj dni obiskati, očistiti, ji soliti. Tedaj se lahko še pravočasno opazi bolehnost in takoj . ukrepa, živinozdravnik pa bo v domačem hlevu z eno samo injekcijo govedo tudi rešil. Pa še na nekaj so opozorili dovški in mojstranški kmetje, katerih živina se pase na tem pašniku. Pašnik je ob magistralni cesti, ograja pa nikakor ne more preprečiti mladi in poskočni živini, da je ne bi nenadoma preskočila. Ob cesti bi vsekakor morali postaviti ustrezni prometni znak. d. Sedej GLASOVA ANKETA Velika nagradna igra za lepšo Škofjo Loko Škofja Loka — Vsakoletni izseljenski piknik v Škofji Loki pomeni enega največjih praznikov tisočletnega mesta pod Lubni-kom. Že leta 1973, ko je Škofja Loka praznova tisočletnico, se je resneje začelo razmišljanje o obnovi in ureditvi starega dela mesta. Jubilejni, trideseti izseljenski piknik, za /katerega prireditelj, skupščina občine Škofja Loka, predvideva velik obisk domačih in tujih gostov, pa bo priložnost za predstavitev škofjeloške občine in njenega turizma. Ob tej priložnosti so v prodaji nalepke, značke, pečatniki in posebne nagradne srečke, katerih izkupiček bodo prireditelji porabili za ureditev Škofje Loke. Skupaj z delovnimi organizacijami so pripravili nagrade: Alplesovo pohištvo, zamrzovalne skrinje in toplotne črpalke Loških tovarn hladilnikov, Iskrin štedilnik Corona, računalnik Spectrum in še veliko drugih nagrad. Žrebanja bodo trikrat, vsak ki bo kupil srečko, pa bo imel možnost pri vseh treh žrebanjih. Prvič bodo nagrade izžrebali v soboto, 6. julija, na izseljenskem pikniku. Kupone je že moč kupiti po kioskih Tobaka in Dela. stvari kupuje, oče, mislim, pa, da je prav da kupimo srečke, ker je to dober način da bi s tem denarjem pomagali pri urejanju našega mesta.« • Marija Molinar-Notar: »Sama stanujem na Mestnem trgu v Škofji Loki in že petnajst let se govori o prenovi mesta in obnovi fasad. Tudi mi bi radi dobili kredit za obnovo fasade. Otroci so že nosili domov kupone za nagradno akcijo, prav gotovo jih bomo nekaj kupili.« • Janez Krek Iz Škofje Loke: »Slišal sem že za veliko nagradno igro. Dekleta prodajajo kupone po stanovanjih. Pri nas takšne # Jovan Andrejič iz PodlubnJ- ka: »Mislim, da je Škofja Loka v zadnjem času bolj zaživela, da je vedno več prireditev in da bi se dalo še kaj narediti, da bi prišlo še več turistov, tudi mlajših. Urediti bi bilo treba na primer kopališče pa tudi akcija oziroma nagradna igra za ureditev mesta je gotovo pravilna. Tudi jaz bom kupil srečko, saj sto dinarjev ni velika stvar za takšno akcijo.« V. Primožič, Foto: G. Šinik Najprej voda, potem cesta Zg. Veterno — Globoki jarki, razvlečeni po obeh vaseh ob poteh pa čez vr: tove in veliki zvitki plastičnih cevi najbolj zgovorno pričajo, da bodo tod hiše dobile vodo. Za marsikoga je vodovod že nekaj samoumevnega, saj smo ga v dolini dobili že kmalu po vojni. A marsikje v hribih, nedaleč od večjih naselij, ga še danes ni. Domačije se za vodo znajdejo, kakor vedo in znajo. Največkrat ima vsaka svoj zajem, svoj studenec, včasih po dve, tri hiše skupaj. Tudi na Zgornjem in Spodnjem Veter-nem je tako. Vodo ima v hiši le nekaj gospodarjev, pa šteje Zgornje Veterno s počitniškimi hišicami in novimi domovi 24 in Spodnje Veterno 14 hiš in okrog 70 prebivalcev. Dolga leta se že potegujejo za vodo. Ivan Gregorec iz Zgornjega Veterna je predsednik gradbenega odbora za,; gradnjo glavnega vodovoda za obe vasi. Marca 1983 so končno dobili načrte za vodovod, že prej pa so spravljali skupaj denar. Požarna skupnost in SKIS sta dala 1,200.000 dinarjev za za-jemalnika, ki so ju lani zgradili pod Gozdom, 300 m nad lovsko kočo. Dobra voda je tod, pod Križko goro. Ob sušnih dneh ves Gozd in vse Veterno hodita tja po vodo. Za 2 milijona dinarjev, ki so ju dobili od SKIS in iz proračuna občine so kupili cevi in naredili izkope. Zdaj imajo vse pripravljeno za polaganje cevi, le dež nagaja, zasipa izkope, voda jih poplavlja. Vendar upajo, da bodo cevi v 14 dneh zasute v zemlji. Vsakega gospodarja bo vodovod do hiše stal okrog 4 stare milijone in seve- da še precej ur dela. Vsa sredstva, ki s° jih dobili.bodo letos porabljena. Vašč8' ni obeh vasi bi radi le, da bi še letos n*' redili raztezilnik na Spodnjem Veter nem. Če bi bil ta narejen, bi lahko vod0 začasno napeljali za obe vasi kar iz z8' jemalnika. Rezervoar je v planu šele čez dve leti. Zgornje Veterno bi se la^J' ko priključilo naravnost na zajema'' nik, a potem ne bi bilo vode za Spodn]e Veterno. Brez raztezilnika ne bo šl0. Pločniki na Cesti Staneta Žagarja Najprej jih bodo uredili od Ceste JLA do križišča z Ulico Moše Pijadeja in Gregorčičevo ulico Kranj — Na zadnji seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj je bilo ponovno postavljeno vprašanje, kako bo letos z ureditvijo in asfaltiranjem pločnikov na Cesti Staneta Žagarja od Ceste JLA proti Oldhamski cesti. Pojasnjeno je bilo, da so se upravljalci komunalnih naprav na tej cesti odločili, da vodovoda, elektrike in ptt naprav od Ceste JLA do križišča z Ulico Moše Pijadeja in Gregorčičevo ulico ne bodo prestavljali. Zato bodo kmalu na tem odseku začeli urejati tudi pločnike. Uredili bodo robnike, prestavili električne drogove za javno razsvetljavo, pločnike pa asfaltirali. Od križišča do Oldhamske ceste pa bo treba prestaviti tudi komunalne naprave. Zato bo ta odsek prišel na vrsto, ko bo denar. Sedanja ureditev pločnikov do križišča z Ulico Moše Pijadeja in Gregorčičevo ulico bo veljala 13 milijonov dinarjev. Konec minulega tedna je bil denar že nakazan Komunalnemu, obrtnemu in gradbenemu podjetju Kranj. A. Ž. Volja je pri ljudeh, pravi Ivan Greg0' rec, le denarja manjka. Mogoče se b° celo zgodilo, da kakšna krajevna skuF nost rezerviranih sredstev iz občinske/ ga proračuna ne bo takoj rabila, pa j1/1 bo morda odstopila. Če bi dobili še kak šen milijon, bi lahko naredili raztezij' nik in še letos dobili vodo za obe vas1' O tem denarju bodo razpravljali skuF ščinski zbori prve dni julija. Vendar j to le želja. Veseli so, da so toliko nare-dili. Trajalo bo še, preden bo njihov v°' dovod do konca urejen, in bo pritekl voda iz pip v vseh hišah. Najbolj zagnani vaščani, med kater1' mi je brez dvoma predsednik gradb^ nega odbora Ivan Gregorec, pa razrn^ ljajo že naprej. Ko bo tu voda, bo na v» sti cesta. Razširiti bi jo bilo treba, diti kanale, makadam. O asfaltu niti razmišljajo. Že dolgo pa si v Zgornje^ in Spodnjem Veternu ter v Novak*5 žele javno razsvetljavo. D. Dolenc