o m a m e n tira n a z v rv ičastim i odtisi, ži­ gosanim i p ik častim i in cikcak linijam i, k aže m n o g o k atere p a ra le le s poznoneo- litsk im k a rp a tsk im k u ltu rn im k o m p lek ­ som . Z a n aše slovensko ozem lje, sploh pa za p odročje severozahodne Ju g o slav ije so zan im iv i p rik a z i o eneolitskem k u ltu r­ n e m kom p lek su k eram ik e o rn am en tiran e z b ra z d a stim vrezom (keram ika zdobenâ b râ z d e n ÿ m v p ichom —■ F u rch en stich k e­ ram ik). P o seb ej se je v njen o genezo in p ro b lem atik o p o glabljal že A. Točik (P am atk y arch . 52 [1961] 321—344; Štud. zv esti 12 [1964] 5—22). K eram ik a z b ra z ­ d a stim v rezo m je sprem ljajoči elem ent k u ltu re k a n e lira n e k eram ik e in sovpada v čas m ed lengyelsko in bad en sk o k u ltu ­ ro ozirom a p rip a d a sta re jši sto p n ji tip a B olerâz. N jen o relativ n o kronološko m e­ sto se zač e n ja to rej v pozni sto p n ji len - g y elsk e k u ltu re (tip Ludanice), živi sk u ­ p aj z R e tz -G a ja ry k u ltu rn o grupo, se sporadično ja v lja še v B olerâz im K osto- lac-B o šaca gru p ah , je p a ni v klasični fazi b ad en sk e kulture. P u b lik a c ija je nov pom em ben p risp e ­ v e k k p o z n a v a n ju neolitskih in en eo lit- sk ih k u ltu r teg a dela K arp atsk e kotline. V p rim e rja v i s starejšim i deli (V. B u - dinsky-Kricka, Slovensko v m lad- še j dobe k a m en n ej, Slovenske d e jin y 1 [1947] 55— 67; B . Novotny, S lo ven sko v m la d šej dobe ka m en n ej [1958]) so a v ­ to r ji te k n jig e razširili in izpopolnili p ro b le m a tik o n a jsta re jših poljedelskih k u ltu r n a te m ozem lju, vnesli n a jn o v e j­ še dosežke la stn ih raziskovanj, k u ltu rn o in kronološko ovrednotili m aterialn o za­ pu ščin o s sosednjim i in bolj oddaljenim i k u ltu rn im i kom pleksi tisteg a časa in s te m očitno obogatili poznavanje m lajše k am en ih obdobij v sre d n ji E vropi. F. L eb en R en ato Peroni : L ’età del bronzo n ella penisola italiana, I. L ’antica età del bronzo. A ccadem ia Toscana di Scien­ ze e L ettere, S tu d i 19 (1971) 372 strani, 73 risb m ed tek sto m in 11 slikovnih ta ­ bel; n a koncu sta posebej dodana te r­ m inološko in tipološko kazalo te r seznam najdišč. E ditore Leo S. O lschki, Firenze. Pisec nam je s to študijo zbral in predočil dom ala v sa n ajdišča in tipično m aterialno k u ltu ro sta re jše bronaste do­ be n a A peninskem polotoku. D ati sinte­ tično sliko določenega prazgodovinskega obdobja v določeni geografski reg iji je zah tev n a stvar, zlasti na ta k ih področjih, k je r se vsepovsod srečujejo k u ltu rn i ele­ m enti sosednjih p o k ra jin in k u ltu rn ih vplivov. A vtor R. P ero n i je skušal p ri­ k azati k a r najp o p o ln ejšo sliko ita lija n ­ skih zgodnjebronastodobnih k u ltu r, za­ čenši od severa p ro ti jugu. P ra v obdobje zgodnje b ro n aste dobe, k i je prazgodo­ vinskem u času dalo progresivni pečat, preokrenilo m a te ria ln e dobrine k čim večji uporabi k o v inskih predm etov, m e­ njalo način živ ljen ja, gospodarstva in duhovne k u ltu re, je v evropski arheolo­ ški znanosti še d a n e s najslabše razisk a­ no področje. D asi im ajo to v rstn e študije m arsik atere p o m an jk ljiv o sti (npr. m eto­ dološki p rijem te m a tik e je okus av to rja sam ega, p o zn av an je gradiva, kronološki pro b lem i časa in p rostora, prvotnost k u l­ tu rn ih dobrin), je pričujoča štu d ija do­ brodošel p risp ev ek srednjeevropski a r ­ heologiji, tem bolj slovenski prazgodovi­ ni, k e r p rav s področja severne Italije dosega naše jugovzhodno alpsko ozem lje. A v to r je zgodnjo bronasto dobo Italije razdelil v sedem geografsko k u ltu rn ih področij in jih poim enoval po znanih, v term inologiji že u sta lje n ih najdiščih, ki so dala A p en in sk em u polotoku vodilne dobrine m aterialn e k u ltu re. N ajznačilnejši in najbolj ra z p ro stra ­ n je n je kom pleks P o lad a k u ltu re v se­ v e rn i Italiji. N jej je av to r posvetil tu d i največ p ro sto ra (17— 140), saj je najbolj razisk an a in d o k u m en tiran a zgodnjebro- nastodobna k u ltu ra . D om ala sto najdišč je ra z te g n je n ih vzdolž P ad sk e nižine (Piem ont, L o m b ard ija, E m ilija, B enečija): n ajza h o d n ejše točke segajo v p orečje zgornjega P a d a do G rajišk ih A lp (A lpi G raie); n a se v e ru so osredotočene v p o ­ re č je T icina (Lago M aggiore, okolica V a­ rese), v p o rečje A dde in obm očja G a rd ­ sk ega je z e ra in d alje v po rečje A diže vse do D olom itov (T rid en tin sk a B enečija); na ju g u se v zp n ejo v severna pobočja T os­ k a n sk ih in E m ilijan sk ih A peninov; n a vzhodu p a se končajo v Furlanski, n ižin i m ed T ilm en to m in Sočo. P o te m a tik i je poglavje o P olada k u ltu ­ ri razd eljen o v tr i dele. P rv i del o b ra v ­ n a v a arheološko dokum entacijo in p ro ­ blem atiko. Z ačne se z abecednim red o m n ajdišč, lo čen ih p o n jih k a ra k te ristik a h (selišča, ja m sk a bivališča, grobne n ajd b e, depoji, osam ele in fig u raln e najdbe). P ri v sak em n a jd išč u je citiran a glavna lite ­ ra tu ra . S led ijo značilnosti n ajd išč in tip o ­ logija m a te ria ln e k u ltu re : u stro j in g ra d ­ n ja n aselb in (kolišča, blokovne sta v b e n a m o čvirjih, zem ljanke), tipični b ro n a ­ sti o k ra sk i in p rak tičn i p red m eti (igle, zapestnice, o v ratnice, predvsem p a tr i- an g u larn a b o d ala in sek ire s polkrožno ra z širje n im rezilo m [asce a m a rg in i r i­ alza ti — R andleistbeilen]). D alje p rik a z u ­ je av to r n a k a ta lo šk i način tipologijo p o ­ so dja (skodele, vrči, čaše) in d ru g ih k e ­ ram ičn ih izdelkov (pokrovi, uteži, za je ­ m alke, topilniki). Posebej p re d sta v lja še tip ičn e izd elk e iz kosti, roževine in lesa te r končno značilno re tu šira n o k am n itn o in d u strijo (konice, puščice, rezila). V d ru g em obsežnejšem p o g lav ju prvega de­ la d a je a v to r sk u p n e definicije. S sta ­ tističn o m eto d o n ajv až n ejših najdišč, n jih m a te ria ln e k u ltu re in s pom očjo t i ­ poloških in stra tig ra fsk ih asociacij m u u sp e ra z č le n iti tra ja n je P olada k u ltu re v dve glav n i obdobji: starejše je P o lad a 1, m lajše p a im a dve stopnji — P o lad a 2 A in 2 B. V kronološkem poglavju do­ loči tudi' re la tiv n o in absolutno m esto obeh stopenj P o lad a k u ltu re: p rip a d a ta n am reč A t in A2 sto p n ji starejše b ro n aste dobe n a sred n jeev ro p sk i lestvici (po R ei- necku) ozirom a tr a ja ta m ed 18. in 17. stoletjem p re d n. š. V zadnjih poglavjih tega dela o b rav n av a av to r še posebne značilnosti u p o d a b lja n ja v P olada k u l­ tu ri, te rito ria ln e rasanejiitve in razm erja z z u n an jim i k u ltu rn im i kom pleksi (av­ strijsk im i področji o n stra n Alp, zahod­ nim šv icarskim in jugovzhodnim fra n ­ coskim ozem ljem ), posebej pa še z d ru ­ gim i bron asto d o b n im i skupinam i A pe­ ninskega polotoka. K ončno skuša av to r p rim e rja ti svojo razd elitev P olada k u l­ tu re še s štiristo p en jsk im sistem om sta ­ rejše b ro n aste dobe po tip u S. Junghans, E. Sanigm eister (S tu d ien zu A n fä n g en der M etalurgie 1 [I960]; 2 [1968]): faza Ju n g h a n s-S a n g m e iste r 1 u streza P oladi 1, faza 2 P oladi 2 A, faza 4 P oladi 2 B, faza 3 p a bi n ašla m esto m ed Polado 2 A in 2 B. D rugi del p o glavja o P olada k u ltu ri posveča a v to r n ačin u življenja. N ajprej je na v rsti podpoglavje o ekonom iki p re ­ b ivalstva (poljedelsko gospodarstvo), o o brtništvu (m etalurgija, obdelava lesa, tekstilstvo) in trg o v in i. Sledijo še po d ­ poglavja o dru žb en em sta n ju (način obla­ čenja, oborožitev, pogrebni običaji, so­ cialna stru k tu ra , p o litičn a ureditev), vm es pa še d ejavnosti p rim a rn e p ro d uktivnosti (lov, ribolov, n ab iralstv o ), a n a koncu okus in stil o m a m e n tira n ja te r socialna in v erska ideologija. V tre tje m p o g lav ju se av to r dotika zgo­ dovinskega v red n o ten ja. Sam o v enem stav k u se jasno izrazi z definicijo, da je bil m aterialn a osnova p o ra ja n ju Polada k u ltu re le »polni en eo litik P ad sk e niži­ ne« ozirom a h o rizo n t R em edello. P ro ta ­ goniste, k i so pripom ogli k n jenem u n a ­ d aljn jem u razcv etu pa om enja tro je: ro ­ kodelci b ro n a stih izdelkov so P adsko ra ­ žino povzdignili v ak tiv n o m etalu ršk o pokrajino; poljedelci, ki so v k m etijstv u stopili inten ziv n ejši k o ra k n ap rej v p ri­ m eri z neolitsko trad icijo , in trgovci, ki so v k lju č ili sk ro m n a bogastva v širši ekonom ski obtok. V es ta n a p re d e k se vidno kaže v sre d n ji b ro n asti d o b i se­ v e rn e Ita lije , k je r je glavno dediščino zap u stila p ra v P o lad a s svojim i n a jm la j­ šim i e lem en ti (sub. P o lad a — p ro to -G o - lasecca). Z enako m etodo in z istim i p o g lav ji se 'je R. P e ro n i lo til tu d i d o kum entacije in p ro b lem atik e d ru g ih zgodnjebronastodob- n ih k u ltu rn ih obm očij Italije. K o t ju žn i sosed se F o la d i p rik lju č u je k u ltu rn a sk u ­ p in a A sciano; n ajv eč n ajd išč je v E m iliji g ru p ira n ih v p o rečju re k e Renò, v T o­ sk a n i je ed in o A sciano p ri Pisi, d v e sta p a še v U m b riji. V T oskani in U m b riji so b ila o d k rita tu d i v sa n ajd išča pozne fa z e sk u p in e R inaldone (R inaldone 2); ra z p ro stira jo se od doline A rna, p re k O m brone do T ibere, n a vzhodu p a jih u stav ijo A penini. N a istem geografskem p ro sto ru se je širila nekoliko m lajša b ro - n asto d o b n a sk u p in a M ontem erano (Sco- glietto, P alidoro), le da so n jen a n ajd išča v L aciju p rek o račila Tibero. Vzdolž v zh o d n o jad ran sk e obale je ra z te g n je n a sk u p in a R ip atran so n e; v ju žn i Ita liji (A pulija, L u k a n ija in K alab rija) p a se že izraža d ru g a faza G audo skupine — G au- do 2 (G audo 1 je poznoeneolitska grupa). In končno se po vsej ju žn i Ita liji ra z p ro ­ s tira še m la jša skupina pozne b ro n aste dobe: L a te rz a -P a rc o dei M tonaci-Cotro- nei. D asi im a n je n a m aterialn a k u ltu ra celo en eolitsko tradicijo, tr a ja vse do sre d n je b ro n a ste dobe. M eje ra z p ro stra n je n o sti poladskega k u ltu rn e g a obm očja p roti vzhodu R. P e ­ ro n i n i dosledno upošteval. Posam ezni elem en ti silijo vse do n aših m eja in so b ili tu d i že v ita lija n sk i in naši lite ra tu ri v e č k ra t d o k u m en tiran i (kom olčasti ro č a ­ ji vrčev, tria n g u la m a bodala). Izkopali so jih v ja m sk ih najdiščih T ržaškega k ra s a in je p ra v , da jih na te m m estu om enim o: P ečin a pod S teno (G ro tta delle G allerie), O rehova pejca (G rotta dei Ci- clam i) P e č in a pod M u zarji (G ro tta d e l­ l’Orso), P ečina n a L eskovcah (G rotta A zzurra) in K a trin a pečina (C averna C a­ terina). Tako so se poladski elem enti stra - tig rafsk o združili z zgodnjebronastodob- nim i n a področju jugovzhodnih A lp in postali bazni člen p ri snovanju bro n asto - dobne k eram ik e krašk eg a tipa. T a se v Sloveniji n ajbolj k aže v T om inčevi jam i in P redjam i, časovno pa ji u streza tu d i n ajm lajša k e ra m ik a L ju b ljan sk eg a b a rja (N otranje G orice, B latn a Brezovica). F. Leben K o rn él Bakay, Scyth ia n R attles in the C arpathian B asin and their Eastern Connections. A kadem iai K iado, B uda­ p est 1971, 131 stran i, 7 tab el v tekstu, 12 tab el ob koncu k n jig e te r 26 grafi- konskih tabel. D elo p rik azan eg a m adžarskega stro ­ kovnjaka, ki se u k v a rja z arheološkim raziskovan jem step sk ih ljudstev, ki so p u stila sledove n a d anašnjem m ad žar­ skem ozem lju, zasluži p rav gotovo po­ zornost. Ne sam o d a je tem a nekoliko nenavadna, tem več tu d i B akayevi za­ k lju čk i in re z u lta ti n ek ajletn ih razisko­ v an j in kom pleksnih analiz so v n a ­ sp ro tju z doslej izrečenim i hipotezam i o fu n k ciji skitsM h ro potulj in zvončkov. Z b ral je vse p rim e rk e iz K arp atsk e ko tli­ ne te r za p rim e rja ln i študij tu d i iz So­ v jetsk e zveze. Im e za p redm et (ulit, b ro ­ n ast, votle stožčaste oblike, vel. od 8—23 centim etrov, plašč je različno sim etrično perfo riran , n a v rh u je nav ad n o fig u ra k ak šn e živali, n a spodnjem širšem delu p re h a ja v n a sta v e k za nasaditev, votel ali trn a st, lesen ročaj je b il dolg 50 do 150 cm) je v stro k o v n i lite ra tu ri nepo­ polno, angl. pole-end, nem . S tan g en au f­ satz, rus. n av je ršje , k a r kaže, po av to r­ jev ih besedah, n a to, da niso doum eli p rav e u p o rab e teg a predm eta. Tako on razlik u je a) p red m et, ki je izdelan tako, da ob potresan ju p ro izv aja zvoke, to je