ljto-year Jugoslovanska armada se podvržs francoskemu štabu London, S. jan. — Angleška vlada je izvedela, da zo armade male entente prešle pod kontrolo fr^coskega generalnega štaba na podlagi pogodb, ki ao bile in še bodo sklonjene a Francijo. Francija je a temi pogodbami dosegla to, da lahko zdaj zmanjša svojo aitoado za eno tretjino. Na temelja pogodb, ,med katerimi je francoako-čehoslovaška pogodba vogelni kamen, so armade Čehoalovakije, Jugoslavije in Rumunije pod vrhovnim vodstvom franoozkega generalnega štabe, ki lahko porabi te armsde kadarkoli pride Francija v konflikt s Italijo ali katero drugo žilo. Mala cntenta bo imela skupen generalni štab v Pragi, ki bo pod franooeko kontrolo. Francija kontrolira tudi armado Poljake, ki šteje več ko 600,000 mož. Tri četa illinoiške narodna atraie so na dsln, da preprečijo grozote f novega krvoprelitja v drlavi Illinois. Vodja Delavske stranka v Angliji ja dajal pred 10,000 poslušalci, ki so slavili delavsko zmago, da prva naloga dolavsko vlada bo, mobilizirati vaa mirovna sile v Evropi sa proprečenjo vsaka nadaljna vojne. Sovjetska Rusija bo takoj prisnana. Delavska vlada no bo • delala skokov; bo selo opresna ia previdna. XUKLUMI IN NJIHNI NA SPROTNIKI SO OBO&OiBNI. Marion, ni. — V torek so do-Spele semkaj tri četo illinoiške narodne straše, in aplošno mnenje jc. da bo sedaj koneo šga-njaraki vojni v okraju William- London, 9. jan. — J. Ramsay MacDonald, vodja Delavske ztran-kc v Angliji in prihodnji mluistr-«ki predsednik, jc sinoči v glavnih potoaah razkril program, katerega se lm dršale delavska vlada. Mao-Donald jc bil glavni govornik na velikem ahodu, a katerim je De-lavaka stranka proslavila svojo smago pri zadnjih volitvah. Več ko 10,000 oacb je napolnilo ogromno dvorano Albert, ua tisoča dru-gih je pa atflo zunaj na snegu In mratu ,ko niso dobili proetora v dvorani. Slavnoat ja bila otvorje-na s msrseljezo in socialističnimi himnami; pozneje moti govori je velik moški zbor pel delavske pesmi. ^ Med gromovitim aplavzom je MacDonald naananll. da Delavrta stranka sprejme vlado kakor hitro bo povabljena, dasl ae stranka dobro uvede, da dobi v roke "bankrotirano premošenje". Delavska vlada bo stopala opresno ln grsdlls počasi na trdnih gospodarskih temeljih. Ako kapital zbeil iz dešele ,nc bo tega kriva Delavska stranka, temveč panl-karji, ki pretirano razburjajo Anglijo. • "Kadar pridemo na št. 10, Downing Ni., (miniatrska palača), bomo-kolikor mogoče previdni," jo rekel MaoDonaM. "Ne ----1 » ' — - - ' "... n , wosso sna« sii, prečni o nsnnmn Ako prevzamemo vlodo, Otorlmo to is razloga ,da poskusimo rešit mnoge in tešavne probleme, k pritbkajo k tlom Anglijo, Evropo in vas svet. Moje nalogo in naloga mojih tovarišev bo, mobilizirat veo ljudi, ki ao odločne volje in treme misli, za doaego miru, za doaego razmer, ki ao pogoj miru. To je naša prva velika dolšnoat. "Danea sa govori, da je vojna Ša končana, a nI ga glavuega mesta v Rvropl, v katerem bi ns razpihavall ftrjavicc in gojili isker katere svel veter lahko zatroal na gorljiv materijal Evrope in ss-neti novo vojno. Mi gremo v vlado s širokim Čevljem In peto, tako da; bomo zadušili šrjavleo lu iskre; naj traja naša vlada šest meaeaav, šest let ali Šeet desetletij, v tem Času na sme biti niti V enetn ko- (Dalje na 3. strani.) Grški viri javljajo o velikem gibanju turških roakeioaarjov. London, 9. jan,—Vesti iz grških virov se glaae, da se v teku zadnjih desetih dni pojavila velika kriza v Turčiji. Splošna vstsja proti vlsdl ln republiki je na vidiku. Atentat na predsednika Kemale 'js v Svesl s to aplošno zaroto ln nameravano vztojo. Podrobnosti o atentatu še danes nleo znane t grški viri pravijo, da je telko ranjen ln je bil odprljnu v Angoro. drugI pa poročajo, da je bila te njegova ena lahko ranjenp, Grki, ki pričakujejo velikih is-premamb v turški vlsdl ln dolge dobo kaoaa v Turčiji, sa prlprsv-Ijajo, da sc okoristijo. Mogoče la» vadlrajo vzhodno Tracijo. Lunor, Egipt, 8. jan. — »daj Šala je mogoče priblišno oceniti vrednost zaklada, ki ae nahaja v S robni votlini atoroeglptovzkegs ralja Tutankameua. I*o selo kon-aervatlvnem domnevanju je zaklad vreden najmauj 50 mlljonov dolarjev. Vrednost takih predmetov, ki nimajo več nobeno porabne veljave — kot »o kočije, zofe, oblačila, nakit, prezervlrano meso, pogreli-nI ^opkl rol, podnošni stolčki Itd, — So računa le na podlagi tsga kolikor ao vredni za museje, toda zlato In drago kamenje ss rsčuos po kpmereijslul vrednosti. Tutov sarkofag Js bil zaprt v štirih ogromnih Škrlnjah ali celi-eah. Prva ali zutizuja celiea je priblišno 17 čevljev dolgs, 12 široka ln 9 visoka i vsa stene celice so ns debelo pokrita s čistim «letom. Na vsaki strani Js 153 št le» jaških čevljev zlate, 108 čevlja «predaj in sadej čevlje ua pokr* vu, akupaj 726 štirjaških čevlje* Čistega zlata zsmo ua prvi setlel od sutiaj. Druga celica j« M čevljev dol-ga, 10 široka In 0 visoka, skupaj 400 čevljev čistega zlate,, ki pokriva vae štiri strani lu pokrov, Tretja celica Je J3 čevljev dolga, f» široka In ft visoka, akupaj JW7 štirjaških čevljev zlata. Cetrtg celica je 11 čevljev dolga, S Uroka in Štiri In pol visoka, kar daje 2&t štirjaških čevljev zunanje površine čistega zlata. Vsa štiri celice imajo torej pri. blišno »000 štirjaških čevlje* čistega zlata, Kn sam Čevelj «4 račun« na dvajset dolarjev vrednosti. fcg^edi.med suhimi In mokrimi izbruhnili v Herrinu, 111. Mili-c* dels mir z bajoneti. Tekmovalci sa Bokovo mirov- »o DHjrrado grozijo a tošbo. Davčna predloga pride pred botmaom na v»to v kongresu. I *roi ost an to veki modernisti zahtevajo zadoščenje. H'aiUtrectaki magnatje zagona jO "vodo" v ielezniczh. Inozemztvo. MacDonald je dejel, da prva J^loga delavske vlade v Angliji ^ priznati sovjetsko vlado v Ru- eij» m nsrediti mir v Evropi. ^oeialistično revolucija jc iz-»Hihnila v Vucatanu proti faši- fctom. » (irki poročajo, da sc v Turčiji rcvolta. ; * • ^ Venirelos je bU baje zsatrup- Armade male entente pridejo k"n,rolo francoskega armad- Utabs. V navadno osLra zima po vai l^i Italija jc pod znegom in Napredni senatorji dokasujejo, da jo deset miljard dolarjev Rusija bojkotirala Ivtso. Bern, Hviea. — (Kad. Prem.) — Rlieks sovjetska vlade je uvedla sistematičen rkonomakl bojkot proti A*ici radi tega, ker js bU oproščen morile« ruakeg* poela-nlka Vorovskega, mud«č*ga e« ns lozaiiski konferenci. Vsi eovjetakl • zastopniki v Inozemstvu ao dobili navodilo, da na smejo imeti »»U kakršnega opravka a Švlearskiosš rastopnlki ; švicarski dršavljatil ne doba finega lista v ltualjot Avicsrsko blage ne sms v Resi jo In dobor sc mors paziti, da blago pe prid« p»».l kamoflašo, da je iS druge delete London, 9. jan. — Iz Aten poročajo, da nenadne Venkeloaora bolezen, kateri ga je napodit zsdnjo soboto, ne izvira Iz srčne hibe, kot je bilo isprva poročeno, marveč da je povšil «aatrupljeno jed. Vaat ni potrjena ocott WRAMNOOTX OOTOftL Chicago, m. - Scott Nearing * tvoril « mirhiganeko obram- ;; ''*"lfdnja dni, V Bockfordu, 'ln* 2. februarje: v Minnea-Wm, Minn., dne Ifabruarje; v '^Kjru. m, ân, g f#bnurjm. be govoril dna 7. fabm-2* r In v Rea > potem v Pamaleu, N. I T Worrestem. Maaa. in pe New England a. Sjrekeéa táska v ipaniji — je aL Madrid. S. jen. —" Diktator Priaserlvers jc ukazal cetretí retí jo " Actualidad Financiera", katera je kritizirala vladne politiko glede trgovske mornarice. Laatnlk revije je Ml Izgnan, urednik pe pride pred vojno sodišče. CITRTEK. 10. JANUARJA, 1994. PROSVETAl SLIKE IZ NASELBIN Utirali oelt|« človeikege Uleoe, dovoli Je, če sta hipnotizirana pra-vira In rseniea Če ee to agodl, po- ._- , tem ni treba pričakovati od čio- TjPSrr! veko pravičaega fibeoje. Ne» ne-^ST^«'!!?*!* £ vodni um Je hitro mogoče prev* meescc vsaki dan. Om vine tiwietij nea to oči. Bete Je * * »vetovoti vsakemu človeka nej ee «»i.končali delo in n^U kmelu prepričati, naj ne urad, de ve }^ utemeljen » i«ue dolarčke, eme i.v.d^ ftovaka. ki prinele nov ^ Je treba čuvati, dokUr več v tem letu in £ nauka ne dokaie, ljudi pa. ki * — t! SRBMUU * ' ¿M* Tli^iSi tcebe odvračati od takih nea. UM M» U«TW p, < mu prt- M1 -j imeriiki nlroj prs. rtd mofovaikiii Sou.hrm J.m» fo. ^ ^ ¿T^ »W. lutfr. Ima T Ptoknej vUla « " • n Hite* i. «.f. tatofib ¿MkfcNS* dni«* M » M ; .tvtriMJi ao v«ieli. da j» «Uro wi.tr* • *** »J* p«* i fH • a «o* * ** »WlW U »T«» 1« M]' . ki ved» -i. «. h- -nt PROČ S POBOJNIKI IZ DELAVSKIH STIKK0VMM** MR m^SSSSZm^ ■ ORGANIZACIJ. le* ali 55* K "F* rn Jp bil belj pri elebih aU tUr na .vetu za dobro eročo odvot- , zadnjih delavcih (toda kompanlja njkov katerim M t^fc«, bolj- Nekatere delavake strokoma organizacije, W »o pod mi jo veeeae deUtea 1195.00 .kar ^ kollkor ^^ in j« vplivom profeaijonalnih irskfli poiitikašev, ie niao prav nič Je fM» si^friP *j?| druiba, da lahko segajo v iep oee. naučile i^Zrine delavske*gibanja. Vse gre po£ ram koi pred dvajiet «U tride^t leti. Prednik in p* ^Cm d^r^Tim. Lokil Je Vm J^V^*. alovni odbornik imata Ukanostrašo, ki sestoji is profeai- eklenil.da«dMene boleiprejde. da bodo ¿ddcbie. jonainih pobojnikov. Kadar ao voUtve odbornikov, P<<4« ^ i* lov# ^ do «treljanja in nbojtv. Pri^ odWb pM«UiB u^Vu «01 arfumant, ampak odločilno jt fttoriio prsUpa-l ma. Kdo s a nam je uatverilt fn ^ 3 nerad, pobojnikov, ki jih ima ena ali dntf» ita^in» u\»Nf f» J«Bg^M^ Np h lenuhe Ad ee od srečnih nekoč bil krilan. Ko ima-jo ono razpelo v rokah, Je kakor bi elednjič ■ Tisoče in tisoče sramoten j, ki i skupni, sem se bel otopiti na ode? I Jih Je povsrača JUln, čujemo vsaki v strahu, 4a bi me tieta epak« 11 min pri vnem tem ie skuisjo vilasA ne spoznala, da aisem doseči prostor v nsiih srcih za ti- način iz Loraina in ae poigrala . aU Bim in njih eamc. V naiik sr- vllsml v mojih rabrih. Pa vil« i« cfh ni več prostora sanje, gredo nieo v»e: imel Je tudi rogove, naj med divjake, tam bodo le le- cer polomljene, a sem ravno rt\ (nič m jO odigral dogodek, ki poka-1 upanje, dokler koapaaije ne pla kovna organlaaeUa It ni W Ba Hite bo torej po^, W ni fsaijonalni pobojnik John Oiimors,kijs sprtniliaiJojm|iU4Uff BWatije, dadrartMna^-1T A«S^LNjihi, ga livs, da so jerebi človeltvu. Ce Itndiramc v« U red, pri4e* ^| modo zaključke, da je ooij »ločln-ska malina, Id se vsseU nad greh! ljudi, kekor ljudje, ki tlijo ta-. Lenuhi, ki hočejo biUoakrb-niki pofttenUl ljudi, ns niso sarediii lesgonaini pooojnm aonn ^umure, ni ja aprawijai yvnn gi^jaaf BlBati je,dadralbinatrHNiihi^or i7v Wmal Punna, bivšega poslovnega odbornika U organisacije, kolgovina oblJu^uje odkupiti )Me I oaumao iziil inWstidrugeiJ fs hotel vstopiti v dvorana Dunnt jt bil ob^rel|in in prta proti 15 odstetnemu popuetu. te ^ v Rimu «o je poradtt ta prišla grah, Narayg je čudovita dobretaJea* daje človeku naMičnejle ču-sahtsva od človeka, da ji «a- izhaja ter d domilljs, da je poda* dovalo modrost, pa hole kratit človeške čute. UliučHelji hočejo vedevati človeltvu, naj one ne naravo In naj blodi po sapovedo grli sake debelo lafeti in od savedenofa ljudstva mosgati bogastvo. In to dosledno tUdI vrle, kakor so vr* Ull Kutarji na primsr so vedno obljubljali ,de bodo spravni duls peljati so ga morali v bolnifeico. ISn^VviS1.« douJT.1 Vršila se Je seja pod,vplivom novih odbornikov, koZ ^rM ¿M?lopV SkokL^ Je prišel Dunne v »prematvu Gilmora, da ga snrtmi v dvo- IdcbUok. «Uetl, ker je deoti ljudi £ .a< rano. Nov odbor je naročil vratarju, da preišče vaakega, jrtsiijenih prodati svoje MslulkeJJ^ " —1 - J—ranoj ako nima akritsga oroftja. Ko ita 1t Oilmore, js vratar hotel preiskati Dunnaf|hko počenja nJnami v tej evo-HI HM bedni delcll! Soroda vse skupaj bom, da ae fant umakne/' % I Jj nrastovoljno, torej ai nihče prt- Ali bradati in poraščeni neznanec, ki je preUkaval^ 4§ccmkn j6 pritt6 T došlece, ako nimajo orošja, je bil urnsji kot Oilmore. Po- nerrin, m. 500 neznanih oeeb, kati je pričs^aamokres in ko sa Jo dim raakadil, Jo loial vedeli «o mi, da so visitiraii u Oilmore mrtev na tleh, Dunne Jo bil ranjen, poraščen!I vratar je pa isginil. la^eoModhlSdo wC; Policija jo isjavila, da je Gilmore inan pobojnik. Aro- preiskovajo, k js bi ss naiu kaka tiran Jo bil ie saradi tatvine, ¿epne tatvino in napada s kapljica, ki je po prohibicgi pre. prac,j v modi. rar itrtlov je mlo oddanln oMm aru petp, nj ^iio uaj, dovolj i>ro,tor» v Wl® P*^ krttk«« u*ttvijeno, ko (o bil« volitv, flavnlh odbornikov. butouki j^U. T.«u mJ M rekU »J d»ktl« jo, koliko m Jih u in* Delavska strokovna organizacija, ki da n«kaj u\"»— ft*Nat'!»" m,\g«»»gj*Ar^f1**" evoje <¡T^ P^uktint«» o^bam strokovno organisacije alužijo namenu, saradi katerega eo ^¿d" Z liSou bile ustanovljene. Ako delav^vo opaši, da so voditelji gum. param, da ae bomo imeli strokovne organisacije postali koruptni In da ss poalutu-:pr«i pokoja od teh lenuhov, dojijo nečednih arodsUv, da se obdrie v sedlu, tedaj moral ^ "J***? ">*> ** delavstvo odpraviti Uke voditelje. Delavstvo le takrat ^Stjih^" t^pra smaguje v boju a podjrtniki sa laboljšanje svojih rasmer, eti strupe in strahu prod njimi, "ako ima poštene voditelje in ee v boju poahdhije čednih Clmprsj je mogoče se morsmo se iridgUv \*M pred ajlm, dn ss šepetata- Delavski vodiulj. ki ae obdaja s telesno «trafto, 00S2 stoječo is profeaijonainih pobojnikov U.raaloga, da neba m*, druga* se nam lahke sgod, obdrti v vodstvu »trokovne organisacije. nima poštenih j kot s« je pripetilo aesračnemu, ■m um * hlpooiuiraaeara poUraJu ao Du le, etrup prati ilovekovemu umu, de se ne more razvijati, dokler te strup priheja od njege. Pustimo nečim neravnim čutom, da ee ruvljejo, nečemu srcu, da ss poplemcnitl ,ln nobenega elepile ae bomo potrebovali. Not razum in plemenito srce naj bosta koo-grea nslemu teleeu, vlada nsd ns Umi dejanji. Kako naj verujemo v resnlč noet njih beecdt Te se naalrjniki tistih. hI se pri bili Krtsta na kril. Jezusa se krilali ket nejvečjege kriminelea. In te Jim sluB Is ds-nea. Ha dandanes nam pokesujejo spomin aa tisti nagnusal fin ; dasi I»ejemo 1194 po Krlatovem rojstvu .ge le nieo respeii e krila, še Imajo pribitega aa krile ,da j m to sluti v saeebnc koristi. __________ | _ Ml Clvnisadja! Lepo Jim neee ku Is delavskih organiaacij naj ne Uginejo le pokojniki,!^'4rur ' tudi nepošteni voditelji naj gredo s njimi vred! | Da^Tv^d. ni trab. Qotovo js raztrgal Ve lokavim pri deljenju dara/. J«Z bi bil Sa* ujela malkn fik OH de pači, I red delelea darov, ali kar sem t*, dujic pa pOlra?^ vikrat Videl MHdavla la hud^l in sačnipo Mpot v slogi ia prfja. telietv» delati na narodne« polju, to je ss Nsrodni dom, d« bo konce J* . ^ PV eta 1194 na mnogo bol jim «tali, H» otvorttev nUc dvoraae. Ni-#«u. kot je Wla«dnje leto. kar na- d*?t,i;Lb0!f0 Bogabiji tako Iteviin. predok Jugoslovenakega naradne- ¡*delelbe kot JO bila, in veselje, ga doma je odvisen semo od član- ksjti sleherni Slovenec ee je zz-| . Ako dom I Vfdal, da smo selo potrebovali svoje dvorane. f* Čeravno niso bili takrst dobri stva in nikogar drugege. Ako dom uo napreduje, ni domova krivda, ker dom sam je Prtev. pač pa je naša krivda ,Ser «ao A«n), osir| M, pravilne rojeno, ae Mi alabli ket dandanes, smo zavod nI rojaki roma r«Pod«rji. pa »c zonj ne brigamo. ntrajne in slolno premogi ovi- Nekatori Hani niti ne pridejo »»««a nam bUe na poti. Dollooet več biiiu ae na seje ns na »ob«*«, wla je 4a ne porabimo nslib ve-kadar bfta J, N. p. kako priredbo, ¿iteijev ,ki eo sta« nepremagljivi Bed bi vedel .«akaj so n umaknili »a *elu orgaiOsaoije. W jo imelz namen «graditiBloveaaki dom, ia ki so « uslo pomočjo tndi i«vrftili nedejsjo kmalu smrti, pa «i arttf-IBfc ^"l"0 »•)?««• Kot pe-Jot Ker bomo kmalu propali, pa ^ kjer Slovene gradijo z^j« naj propade s a«Pl vse, To ni pra- dvorane, raUnc dolg, tako je bUe vilno. Betoraj ao ravnajmo n po tudi tu. Treba je bilo le ramen bajki o oslu, katera pravi, da je poklltva ,tako ,da «po «ačase o-rekel, da pn j« raaeno, če po nje- tvorttve dolgovali la precejšnjo govt smrti nato trava ali ne. Te vsoto. w kar «po bili primorsal Umi. Veo to hinavsko dsie se pomeni t^iko, kakor bi rekel, da dajati rasnim tuiip «trankam v NU nad človeltvop radi dobička, mu Je vseeno, če po njorH «mrti| »»j?» m ker je bila n«le dvorana isumra njegov rod ,da mu no bol«Wolj udobne «a rune pri*di-1 več treba trave raW}. PopuH^ tve tiote čase. Precej «o ae je p-i moremo, kadar bomo kumrii mi, «luravali. kar jo popeglo Nagej-da bodo ostali sa nami le drugi,!**- Seveda smo sami I« najvef ki bodo revnotako potrebovali na« IrtvovaU ,da smo m otresli dolga rodnega doara, kakor s« potrabu- la epopoUUi. kar jo bilo nujno jemo ml, Bete bi red videl, da bi «e potrebno, edrulile I« enkrat skupaj vsetists! , Minilo je deeet let. Umevno je. moči od leta 1119, ko smo ustano- da m v desetih Istih vsaka stvsr vili nal dom. Kako hitra nap js toabL Tako Jo « nalo dvorano. De «o delo napraj. Kar naenkrst je Maj «po popravljaU le ker Je bi-bilo vsd hvrleno 4a aam jo odgo- lo nujao potrebno. t Badnje leto varjalo sa prvo «Uo. dvorana ni bile kaj prida dajana Tu iaumo dokas, kake so posle- ▼ najem, ker «o bili javni plesi diee osebnega neaprotetva. Loto redki. Tudi aa napraj ni pričako-1198 naj nap bo torej loU «a leto vati boljlega. Dovoljenje «a javne 1994. Ne ememo n« ozirati aa o-1 «tane namreč na leto 1190. ocbnoeti, ker vsakega člana Juge- Zraven tega pa le tujei veliko bolj elovanekega narodnega doma vo- srake izrabljajo dvorana ia pobile dollnost, skrbeti in kolikor to- **vo. Beto delujmo na tem, da bc liko delati «a dom, ne da bi fa »o imeli Slovenci svojo dvorane kdo silil In k Umu opominjal. ■*»<> u lastos prireditve in dru-Jugoslovanski nsrodni dom je *tvene eeje. Nsla dollnost je, da prirsdil veselico na etarege loU ^ bo»o samo popravljali .ampak večer.-katera je bila Jako dobro tudi isboljlali in napravili boljši obiskana akoravno je bilo sUbo rod. ProeUri izven plesne dvoren« vreme. Bebave je bilo u mlade In eo zelo potrebni preureditve, pe. stare dovolj. Zahvaliti ee moram jedilna soba. kjer ss nsha-občinstvu se obilen poset in mir- ie knjilnlca. Oder, le ga smemo noet ,ld je vUd^l« od kraja do tako imenovati, je ves seputien. konca ,ds smo se mimo in tiho Prvo nedelje tega meseca smo zarasli! vsak aa «vej dom. Sabvelit! ▼•dni rojahi uetanevill hlub. katera moram tudi J. Pajku, kateri Je re«e namen je. delovati v korist podaril goloba J. N. D„ ki ga jc Slovenskega doma in gojiti slož predsednik doma spustil v dvora-hoat In isobrazbo med tukajlnimi no ob polnoči s namenom, da kdor Slovenci ter v pomoč poncsre6, U» 16.20 <«U II.M na ooebo), ufcleu #2.5«, gorivo in r«zsvetlja* v, H centov, vse drugo, kar »o le rtbi pri hiši, Pt tf. Ta prorašun e zanimiv redi tega, kor prebra-i kiancnoev v ječah »tano ~ pr|v «e kupuje na debelo in je talno najnižje kvalitet« T m na osebe. Od svobodnih drfsvljsnov delavskega rszrods a pz zahteva, da ne smsjp izdati ni ko $1.53 za živila v tednu 1 Mttftrilsti zahtevajo zadoščen)«. Kav Tačk, V. T.Modernisti so imeli v torek liopferenoo, na kateri so h razgovarjali o temelj nlk načelih svoje platforme ter obepem sekto vali. da mora biti dano popoln« sedoft&enje šupnik u leatonu, ki jo obdol|sn reakolni-štva, a ga episkopalaka eerksv lo ni posadila na satoftno klop. Dssi so jadovoljni a tem. da ae marajo Škfijc pozvati Uaatoaa pred »odni atol, ao kljubtemu o* enačili škofovsko postopanje za nepravične ter posvsli merodej ne člnitclje, naj »tormkoraks, ds bo očiščene njegovo ime. Modernisti so sprejeli v svojo pistformo tudi točke, po kateri se "morojo vsi pravi pristaši moT dernistične stnije potegovati sa resnico, pa šetudi je treba izpre-meniti zastarele verske nasere. Nova znanost odpira nova pota novim mislim. Takšna vpralanjs, kakor n. pr. brssmedsino spočetje in* telesno Vstajenje Krbtovo, so le podrobnosti. Modernisti so se zaobljubili, da sc bodo nenetr«* Šeno borili sa liberalno tolmače-nje cerkvene vero ter svobodno izražali svoje mnenje. 8) Drugi predalček jo za mesečno kolekto. Mesečne kolekte ti nc bo treba noeiti veš v tupnišče. I svojo domišljavostjo in gro Tn imaš predalček, ksmor je lah- Petsto letos, petsto prihodnje le S poveš včaaih. kar imaš na je-u. Petsto si jih le isgabil s grobostjo. Mulju veerx* - Pan« »e otvort v Cbloegu Mmntg zdrušHvenih odborov runih »ieveoskib jodnot in «vas radi nsdsljnegt zdrušenja. Na-vooči ic zastopniki Slovenske na-rodne podpora« jednotc, Jogo. #Jpvinske katoliške jodnoto in Steteoake avebodomiselns sveses u Slovanske zapsdno rvezo se Še s« ve, če ae vdeleši zborovanja, ker »• le ni odzvala. Konferenca k vrši v dvorani $. N. P. J, — ftorevaleem šelimo «bilo uspeha. davonaI nSD BO ko pološiš. Ta predalšek ti ba o-mogoči!, da ai jo boš Uhko tudi to, ¿etato tretje leto. In preostal ti bo potem še asmo tisti priemo< razdelil na "kvodre", ali pol do- jeni kloštor, ki pa ttidi nI tvoj, larja, ali dolar, kolikor boš ho tel. Vsaki pondeljek se bo napi sovalo vsakomur posebej vse, kar j« kdo dal. 8 tem s« bo omogočilo nogo tistih, kster« sedaj amerjsš a plevami In trmogUvci.—O. ur.) Ako bi f areni to «prejeli, bi odpadli tudi vsi Farji, vse zabavo, Ustanavljaš*. a»HU Feiperet Jidieta IV. leatlja 100? v'dr«evl ltU«»la. nekemu, da bo storil lahko svojo vse nepo\rebne kolekte in vse o doHnoat in lepo redno plsčevsl snsnjanje denarja v cerkvi. Tsko mesečno kolek to bres vsakih sit-(bi vsakdo vedel, koliko Ime pla noetl, ne bo treba več hoditi ni« kamor. Dal boš v ta predalček, I čatl, vsak bi svoje odrajtoval iu konec beaedi In konec telav. (Ia kolikor miališ, pa ho odrajtano. I kotli bi pasli še večjo lenobo, ka- kor jo pa sedsj. Jzuebill bi s« rs di kolektanja po hišah, kar js njih edini posel. Nsvihsni ps »o ti ookljsrjl, nsvihsni! — 0. ur.) • X • • \ Konec. Tsko jo napissl "Naš lupnik" povest o koverticah. Lopa je, ne-snaneko lepa, kaj no, predragi v Kristusu. Tako lep«, da «« j« zaokrožil zadovoljen smehljaj okoli precej obilnih u«t "našemu šap nlk V, od veselja i« kozel po tet (Na to vprašanje je odgovor I mencal s rokami, tlesknil s tolsti* sila 4'imeniten" in popolnoms I mi prsti, pomeliknil svojemu ko Vsakega pol leta boš dobil pa 'statement", to jet i t ka*,'kako stojiš s svojimi kolektsml. 4) Na vsaki kovertiel imaš na< pissn tudi "datum", to je mesec dan dotične nedelje ali sapo vedanega praznika. Prva številki\ »omenja mesec, drugs d«n, tretj.i e letnic«, Zato pasi, da boš vsi tdsr vzel pravo kovertioo za do* tlčno nedeljo. Kaj pa kdor v nedeljo del«? Je 11 oproščen nedeljeke kolek. srednjeveški. — O. ur,) Nikakor! Nasprotno! On bi ino rel dati vsaj polovico tega, ker v PovMt v kovertiesh. Kazen uvod« ia konce tpis«l "Kal šupnik.' * N C". Uvod Pk 'Nadaljevanje « ppr« «tr«ni.) Tam ,n«kj« na «padni »traai čikaškega mest« «teji mala oer-kvic«. Z« ajo ftepi le napol dogo* tovljeaa garala. t« «o «1 peotavm aa Ijndake «trolke pa- Slovl hlapci v kotah kajšo, tcH pridijo papir in Uooijo a jim svoje tonmaOeti mod «voje ovčlce. T« «o.«lla ponoon« n« rja vokntamkn ookQe ter ee kar tope ■r tistem ponosu. Blagoslov božji «• raaliva po vaafe tistih «tavbsh ia prstih rjav« gnojnic* Oko-ličoaj« jo pije U kuUroko goli-de ter «i kvarijo telesno in um-ako »dravje. s Je pil« četrta kil« tam. Poleg cerkve «tojft V njej ae me«U ob 'delsvskifc llljih ljudje, ki se med »ioj terfč prislulenf de. v tisto kUk>, kjer neprestano Girner, ki je eden mfUnih manj-iictkib članov finančnega odseka v poslanski zborniei. Če be v^aški bOnos odlolen, potem bedo imsli njegovi protiv-ziki »e več č«««, da g« por«fijo. Keki republiksnaki voditelj v po-■iiuki zbornici j« rekel d« bi bilo teško dohiti v poslanski tbernici dvetrstjinsko večino, če W predsednik vethr«l v obeh hi-fck sprejeto predlogo u voj«*ki mm. Senator Copeuand je v svo>m pred senatom zagovarjal vojalki bonus. On je eden tistih ^Jkih demokratov, ki s« strinja-jo v bistvu s Mellonovo devčno Jttiiijo. Po njegovem mnenja je ^hko »prejet« predlog« m voj« šW bonus in odobren« dsvčn« re-naj«. «WDOITALD JB XAML SVOJ faOOEAM. Nadaljevanje i prve «ttanl.) Evrope Uenja in neüva s« »OVO voinn." neprest o» snoješo in premišljujejo, bi se dilO le več denerj« is ga ljndstv«. Pa «o U tisti «podje v svojem nam to pove naslednja poslanica «se - -V i • ' — PošUjam ti, dragi faren, U zavojček kovertie. zopet n«k«j novega," go tovo ne voljno praviš. D«, res, *k«j nopoinom« nove-g« u našo lupnijo, nek«j stsregs ps po dmffih tupnijah. Naši so sed j s ims jo še d«lj č«s« to "novo." "Bo p« zopet k«ko kolek t« nje t" godrnjal dalje. D«, gr« s« n«čln, kako nnjbol, uspešno kolektirati davek mad št* kaškimi Slovenci, doto bi imel radi dosidano, dvorano bi rodi, vae bi radi. Vi M to radi, j«« p« Š*MJ. Zato p« asataja vprsšaaje, ka ko ta doeošif Veo. to se prav lahko dosele p^ tolikšnem števila ferenov, kakor ik je tu pri nas. Sama nekaj auu ga je potreb« Kaj pat i prefect iti go-kloštru, kakor le «litt: dobili n ves Umm, da koda V» stpvfli sv»ja dollaost, ia sisor vsi pravilne iwiwwne «vojtai «sa- Dosedsj smo doasgli Is veliko. Vsega le ne. Sato sem ee odločil, da komo poskusili I« tukaj nora* ga. Morda m be to ot'ne*io. Poslušaj t 1) Ve« cerkvene kolekt«, meeeš-ae, nedeljske in isvasrsdae, veo v ve« e« bo od novogs 1«U da* r; zapisov a-Imljbl se- kolektlralo mm V in veo sproti vsakemu lo, rssnn pri vratih nedM deli. ki ostanejo kaker >t»e»e.aaaleva. • rveHPiHive e» n» p» ^wfw eei i^mpn^ ween i^^^e^t «nrrPiHwraans*** " r™» aenee» FfwwPf pawe^a ------■■■■ «ii VMpiM^ae d agMjM es aaj pešUjaje a« n^ Jeha Uadsr-•••e» w» w. nay st«» ervteg«tote, in« , , ^^ . je telko isračunstl pet preprifianjs, d« i pet oditotkov, ko. (Niti imen le ae m»r«jo vali pa io šli v iupnilče, d« pov«do, kutamki kosli slUati. K«r po It« vilk«k vas imajo ««snamovans kakor im«jo osnačen« jetnllnlee ovoje kaznjence. In v resnici j c jetnik tisti, ki še hodi poelušet koslsrje čifutakik kutarj«v, pit Is njikM umazane golide in podpl rat njihno ogabno kupčijo s vlc« mi, peklom in nebesi. D«, obžalovanja vr kaj jim Uli «roe in dalo. Cokljarji «o sprejemsli ovčieo sa,ovčleo t«r vsaki nsglo povod«. II, kolike znal« tletih pet odatot-kov e«rkvaneg« d«vk« na t«den. Öe so dslell pri tem k«k« pomot« ni snsno. To bodo le povedsli ljudje, ki jih ime «okljomki po- Od šsm tfo Osas is prlobčuje rubriko ssnlmlvs akt vnoal '» to rubrl '6Ä k svojegs i ssnlmlvs skuvnost v intereiu viek dru Knaz» tajniku, mor nsi «saiovs vas nsznsnll« ip polllistve, ki ao nsmenjen« svesi. ______prtatops v z. v naslednjem odgovoru. nssssnljo iveslnemu Trn m -----J esalovs vas nsznsnns PHWBDBE SLOVENSKIH OfiOA NIZACIJ V CHICAGO t "Slovenija" štev. 44. 6SBI Mstksrsgn* veselles, dns d< nuarjs Narodni dvorsn !(: ¡z nI. Nr Slovsnaks poitsjs, štev, 18111 W. of A. — Weans veselles, 4«e 26. (anusrja 1934. . . Soc. klub štev. t« JU. t*. Dram* *y24 prJ j' 'ri>rusrjs glavsr M pleve. Tiatih n«mreš nI vr«d«n umski jstnlk js, ki I bilo v šupnišče iu še dobršno šte-del« tl«ko rimskemu papcln po-1 Vilo drugih ne sredno in pstrom p« kozlom ne* n0roivitU«V~lfm^ SLOVENSKIH OEOANIZA wo n«prednt ta proovttljeni. - ? CHICAGU IN OKOUCl. u^ar.j •••* l ■ Kaj pa, ako bi kdo bil Uko tr most in bi ne hotel tok kovertio, čel, čemu meni t« sitnost! Nočem 1 (In člfutatvo sij« i« vaaks boso dioe O. ur.) W«n, jez gs ns morem prUiliti, ako bi ree kdo nc hoteL Toda bo posledlcsf Ko bo dobil letno poročilo, bo njegovo ime bilo veliki NIC, če je tudi vi— nedeljo del. (Tu ee kozel ne po* ¡J,1 služi grožnje s peklom, ker ve, da bi nc bilo sdrsvo hoditi o takimi rečmi na solacc. Oroinje so namreč po poštnem sakonu pre* povedano v Ameriki. In nsvlhsnec Oa hoče okoristiti e Človeško nečimrnostjo. Vidiš, če ee ne boš rsvnal tsko, kakor ti sapovedu* jem jaz, U postavim na aramotni kamen. Kampelje pa Uk! Kosci dobro ve, da js med njegovimi ovčieami kt bseki hudo, hudo rss-pasena slaba človeška alabost, ki ji pravimo nečimrnost.—O. ur.) i 'Bog je v sUrem sskonu neUn-čno določil U davek. (Tn se jo ps prsv debelo slsgsl navihani ook* ljsr, zsksj, vsskdo vs, d« ai še noben bog nikoli nakladal nobenih davkov. Nalagali pa so jih in Is nalagajo duhovni, ki so si iimi-alili boga ter organizirali cerkve, da ee lalc pasejo ob ljudski as-vedaoati.—O. ur.) * VSAKI FA&AN IN VSAKA FAKANKA SV. ŠTEFANA MO BA DATI NAJMANJ 6 ODSTOT-KOV SVOJI PLAČI, OZIROMA SVOJIH DOHODKOV NA LATO! t. j. od vsakega dolarja, ka-Ursga zssluši pri deln, sil kup Uji. le. (Nemca cele «godbe o kovertkah j« končno vendarle aalaŠlUv cerkvenega, «11 kakor aeeai sveti eokljar, bošjega davka. Navikaneo koče namreč dopovedati ljudem, da mu sam bog pomaga pri njegovefo nečednem deta. Vse. kar del auai, daš evo. Ca bogeu. Tako blufa svojs ov* ^ in U reve, ki jih zmerja s trmujfli jamejo Uvel in plevsmi, mu ver* prsv vse.-—O. ar.) Mi Imamo aekake 1500 odrslše-aik fantov, ki delajo in saslašijo Od teh jlk odšUjemo WO kat aale pleve, Id niso sa cerkev ««niš. (Po dolgoletnem »odpirenja vae zmerja s plevami Vsaj tistim prs vi pleve, ki oe se navelMetl plače-vati sa prazen nič. In le m aa* veljate le eetali, boste pri sjom tekieto prs sne pleve Ia trmoglav* cl. Vas. kar je prsv, katera» eak- fjer! I« prrr je. ds se IspezaWI'sir mm im ** re, IWlHt, Kiisa vnuki Le «d on, I. jan- - Ii Ko«kv« la tudi is ruskih prihajajo boju, ki j« izbruhnil msd ba! viki v Rusiji. Mladi komunisti ali Mlarjl, kat«r« vodit« Preobr«-»ki in is rukib obmejnih kraj«v vesti s vedno «rdi n Sapronov in katerim m j« prldrulll tudi TroaMj, sakt«. vaja, da mor« kiti konec sedanje gospodarsko politika in da M j «take republik« vrnejo ns««j komunizem. Boj je naperita nr sedenji blrokr««ljl v vladi itranU. Govori ea («i« puču v MeeknL LISTNICA UF&AVjnerVA. Fiemo i« «Ur« domovin« bna «i na« Jošef Br«v«, poslano od rkan Brsvcs, ŠL 24), Knpsks Obsls, Sissk, JugosUvlj«, —(3e) 1' i' ' ■■■ fopmeki V drugem adaUvkn kritik« "Mor«k«fa rasbsjnlka" N j« urinila neljub« tlakova« po-mata. N«pr«vilna m pravilno je Ikrpec. JUr n H m-krat a«h«j« beoede Ikrpeo v omenjenem odiUvku, j« to pomoto skoraj vsak ItUUlj I« «am po. pravil BADA BI IBVBDBLA S« mojeg« bratranc« Josipe K«««-lo, dama is II«kog sola v SUvonl-ji, m« ga njegov« sestrlčn« Anna Britkjr, ta ja njeno im« pr«d-sa s« ia omolila In ««daj «molona fvooevič. Prosim g«, d« «o m prijavi, ali pa saj ml rojaki naznanijo njegov naslov, ako io komu kaj snsno kje se nskajs. Moj naslov je i Anna BvosevlŠ, III Beat Brown St., Iron Moon-Uin, Mich. (Adv.) Jan. 1*10. 1024. v dvoren! C8P5 _____, ikl tsmburslkl sbor "dmr. •JI—- — Pleans veaelles dne SI. fe-brusrle v dvorani S. N. P. f, So c. klub ŠUv. 1, iU. — D kks pre d »tava dns v dvorssi ČSPS. "Nsda" štev, 102 SNPj. - lis v-nosi prtnslatletnlce. v nedeljo dne 27. aprile il24 v Narodni dvorsnl, Ako prlrslbs vsšegs druttvs aše u setnsmu, obvestite Sike* da f» u vrati v Ako kstero društva pomoto sli pomenjlk o neznssi tajniku, d« Ič popravi. Slu Novsk. tsjnlk. MŠ9 lo. sprlngflsld Ave. M gnifdli nI v gornjem «vedneg« tajil prihodnjem, opazi kakino IJlvoet. naj jo ee prihodnjič ZA KUHANJE PIVA DOMA f s» Ia raaalh vam destovlaie iti. talne v ess kraja. Grorerijam, dslišsrjom Ia v psa» dajales ftelesnfae dsaae erlmeren pe* pust prt vtšjflt asreintš. PtšMe pa »nformaeije net * PRANK OGLAR« ~ ' o. ITAKJANfKC HARMONIKE Mi ' - ■ *----- im .uÉ Mt //.li n Áuim KNJIGE KnlHivni Matte* S.N.P.J. KnJIŽsvns matica Slovsniks nsrodns podporne jednote je lcdsls in ims v »slogi «ledače lcnjigt: Pater MnUvemtmr*. Splssl Zvonko A. Novsk. Isvirns povsst is življenjs smsrilkih frančiškanov. Z izvirnimi sllksmi, katar« js izdslsl Stanko Z%\$* Pins trds vssbs. Ctns s pofttnino vrtd $1.50. iJDodsUk sdj. Fins trds vse-Inovrsd. dodaj skritsgs kose lsvesv v AmsrlkL s poštnino vrsd. Zsksm, UtlSMdJ«. Spisal Howard J, Soors, posloveni! J. M. Zalo pod učna knjiga, I tolmači mnece nsturna sskons ia pofis* tuja, ksko ss splošni rasvoj ponavMa pri peh sujf, ksko Mjmfoln Trda verba. Cms 11.90 s potato* vred. Zsdnji d vs knjigi, nsrotoil akupsJ, do-bits ss tri dolaria. Vii ssdnja Miri knjigi ss šaat doisrjav. Vrlini so! Nsročbs, s ksttrimi js poaisti dsnsr, aprsjams ______ . ^ KnjižeTO&Mattca PKOSVETA Visoška Dt. IVAN TAVČAR. ■BS> C Dalja) ' > V ncrfnem hlada ss ia nekoliko pomirile In obmolknila j« a svojim sdibeveajem ia sloksajem. U smo jahali proti Kcbeffertnn, in todsj ee mije zganila v .mročju. Vročina jo Ha od njo kakor od peli, ali v rokah nisem Issel skoraj kaj 4riedl V Najprej nekaj zamolklih besed, prav kot hi govorila k drugemu in ae k meni. Potem pa je zastokala: "Izidor, ko bi ae ravnalo po tvojem, bi bila au>rsls na grmado I — Tadi ti, o Jesus 1 si verjel vse, ksr je pripovedoval Merks Wulffing in —" — prav tiho je dostavila — "ti ljuba Mati eedem falosü! kar vem. do bo U lati v prihodnjih letih le marsikdo verjeli" v;; Ničesar ji nisem odgovoril Ona je vzdihe-t sls: "Ia vendar sem to tako rada bnels, kakor ssstrs brsta rsjii imeti as more I* Čez neke j časa: . ''Jurij teiko hodi. — Isidor, pusti ga mslo na koaja.."r • • - ; l- ),; '' Tako j som obstal V tistem kipu, ko sem zdrfe-nO k zemlji, fem opazil, da so ji verige tudi aa rokah sa pustil« svoja sledove: Lune je prisvetila izza Stoeilč in dolma se je evetfla v njenih žarkih: Vda v eerkev sine bom upala -r-" jo zajokale Agata ur titfele roki v obleko, de bi ekrile prod ♦ 1 Jur jem sta zlezla v sedlo, jas pa sem vzel povodec v. roko. Pri tem aissso govorili, — čemu tadi, ko je bilo le pravične, do ai ea eom tičal celo pot ne konju. Hodili smo naprej oo dolini in voda Je močno lamele as aalft levici Pekle se Je naslonilo aa Jnrje. Nekaj sta ie petela med aabe, potom šepet nekaj in neenkrat se je Agsts oklenila ajsgevsgs vrsta. Ni bilo dolgo, pa je ssspsls, tako ds js tadi lepetsajo ponehalo tam gori v sedlu. . Ko sem ee oziral na te dvo^s je v meni ackaj pretrgalo in padlo je zagriajale. de eem lahke fledal ns vse, kar je tičalo sa njim. In tedaj je priBe moje duie med dv* težki m H nah i kolesi, ki Sta se vrteli hitreje in hitrlje, da ae je ta dola tre-ale ia svijsle od tetkega trpljenja I Moja poavetna oiebnost je bile strte. In stolček, ne katerem je ti-¿šla, je bil strt I njo! V teh i*uksh se mi je čulo, kakor bi prihsjsl glas is nebo;"Isidor, to je ao-dolins, obsojen pe si bil — ti v Loki! Zaigral al dskllta, ki ti je bil nsmen jen 1" t Korakal in korakal sem tik konja. sli nsjrsjil M bU padel po semlj! ter si pulil lese s svoje glsve. »Io aU je odkrito ^a si je Ubrala drugega, ia v polni meri aem ae saredal svoje prisege, da ji tags braniti ne smem! .... t . Takrat ss ms je usmilila bolje milost in aa-polnfla «s je s aeveetjo, da ee mi ne «odi krivica: Bog talija odrekel aevmto, kateri sem ss bil pro j sam odrekel/ Ia to, da bi seaea ae padla na vlaolki dva kmetij«. : , , .TT .to ste mlinaki kolesi odnehali in ko je izmučena tnojs duša prllla k neznani moči, sest vedel, da ml je delati pokoro ne eamo ze ubogega avojaga ečeto, temveč tudi zose, aa Svoje rellke pregreh«, Proti jutru Mat prekoračili plit\ ino pri Visokem V bU ss« Is tako zmeden, da nisejn čutil hladne vode, ko eem stopal po nji — sH Agsts je •• vedno spals. Jss pa v tistem trenutku |e nisem bil več goepoder obeh hmetij, hi sto v jutranjem mraku legali pred saano in kl ata tolikanj slovsll , po seil Poljanski dolini, — nisem bil vel goepoder lemlje ,katero mi je bil sapaetil Polikarp Khalsn, da M po mojem gospodarstvu postala delelna is boljiege Imena ia da M Agltini otroci oprali i nje. pregreino ia brez uamttjsoja prelito kri ter Ji pri-neeU novega blagoelova s nebes I Pa toga blagoalo-va nisem bil frrden. her je blls moja poavetna oltbaoct močnejia od ljubezni, hatero bi bU moril iaaeti do svojs neveste. Moja roke je dajele pohaj-lasje, zato aem moral poeeči po sekiri, da Jo odae-kam ns suh, da je padlo od mene. kar nI bilo Idravcg* na meait Tako. grelnik, stori veelej, da bo oadravljena tvoje duša! XIV. ; Agato as Je vlegU in je ležala meeee dni; Uli isto Se ss njeno fthrljOnje. Jss po se niti ae korak pnta odmahnil od stose, po ksteri eem hodil tisto »ol. ko sem vodil konja od Scheffertna do Viao HrL Takoj ko je Agete veteU. eem raaodet njej ia ,da Jims izročim obe kmetiji in da ee eem v vojako. Revno v tisti dobi so bili namreč ^stanovi aeukesell veliko voješko izbiranje kmečkim ljudstvom. To je bilo soUa in JJu-11 Tadi branila sto se in govorila, da Visokega kasti aočeta. Jaz niaem odnehal. V Loki na gre da smo vse uredili kakor ss spodobi, ds bi v pri-bb^ajosti ae nastale tmelnjsve in prepiri. 8ebi tem tsgovoril polovico gorenje bile. ds bi tsm imel svoj kot, še bi ee kdaj irntl in mOrda ie a atreloir o toloeo. Tadi delci v denarju eem si prid ris l, to-Hb, kolik je hU prej aamenjen bratu Jurju. Napravili amo evatbo, da jo bilo takih le melo 0 dolini Neto eem odrinil. Odneeel eem le tolike» bšllkor aem potreboval do Ljubljane, potem pe eem qtopd pod stroske ceeorje. ki am je prev rad toel v svojo aroaado. '< , t t Agato ia Jerjsm amo se hitro poslovili Po-fledel asm is eokrot ae piooao eerkev sv. Volaiks tsr obesil obres ne dolino ia ajeoe selene gotdove ae vse to pe sean odšel s malo bisago ob rami, ia ie ta je b(le skoraj prazna — Tako je odrinil ne. kdaj bogati Visošen s »vojege ooosstvst aH v ssbi al nosil viherje. vas js bile mimo v njem b» vedel jO, 4» js boljo volja vee to ia de je ves to del nje-feve pokor*- Nei takoj upMom. de je bilo to v letu I M Ia da sem ss vmil »rte ae spomlad v ~ lita 1707. . , J Ae ne te* mema bodi foeUšeno. keke ee v letih Uveli na povedalo, pa > vas ________ , Jurij in Agsts sto livsla, kekor je sakeoehlm «spišem ksr se^sl je S ' re.hUnft M kantfljive.* H sspovedanei gospodar la gœpodi nje nlato posnele nesprotje, in bile ste kakor ko-!-a pri voza. ki voelej ne eno in isto plat vlečejo. V teka *aae je Agete zopet okrevala, ali prejbje veselo« 111-i vol iaula. Na njenem obrasn je vedno Melo nekaj oblakov, ki eo ooteli is dobe ko so jo hoditi v Loki. To sodbo je ob svoji nogi ne talk. verigi še vedno vlešile e sebe, in k verigi Ji je bilo prikovano te tet je felezje kekor hudodelcem, katere polilja Beneška na gelero. Svet je neumen in hudoben! • Najprej se je pričelo s Debeljskovisai Tam je bil stari goapodar prepustil poseetvo sinu Petru ' Kmalu po izročitvi je tudi umrl Sin je bil le malo podoben očetu. Bil je prepirljiv in hude besede se jt pri najmanjši priliki oglašala na njegovem jeziku. J arij in Peter ets se spo rekle zaradi meje — kar v is ni bilo toliko vredno, kolikor jo viadna volna, Če ovco cakrat oatrižeš. Beseda je dele besedo. In ko se je brez potrebe Agate vmes vtokni-le, jo je Peter tekole zavrnil: "TI ne molči! Boge hveli,de te niso v Loki ži ve sežgali! Da U ni škof posasgel — bogve kaj ai mu dalaf — bi to biji gotovo na drog potegaiRl" Pri tem ae je etrupeni to človek še krohotel /le bi ss bil skoraj zadušil. — Agata je eedla v trevo, a JuHj je setulil kekor renjen vojak, če mu ranocelniki roko legajo. On in hlapec sto pogrebile kole .pobile sta Debeljeka na tle in ga preteple, da je dolge mesece preječel v poete 1 ji Tožil je ne gredu. Ko je bile stver pre iskens, je bil prišel Joannee Frsneiscns zopet v Loko. Glavar mu je aredlolll epise, in gospod ikof jih je pregledal od kraja do konca. Silna je bile njegova jess in grosno je uderile njegove roke! Za ukazal js, de naj ae Jurju ia klepčeta ne atorl Žalege. Petre Debeljeke pe Je posadil v grajske trenče ,kjer je precedil več nego leto dni — Neko popoldne je prijezdile na Visoko tolpa grajeklh heleberdirjev. t njo je prijcsdil grajski glavsr, in čemur se je vse čudilo, prijcsdil je sOm ikof Jsnst Frančišek. Našo Agato Je prišel ob-iskst in pred vsemi Poljenei jo je počastil! Ker so imeli vine v kleti — Jurij Js namreč tadi kapoval po Vipavi«— aa mu lahko dali piti; kaj so ma dali jeeti, ne vsak Celo uro je ostal mllostivi gospod ns Visokem. Ko je odhsjsl, je-dal Agati stojo lastno podobo, katero jo bQ mojster Bemp ae platno naredil ,da gb gledaš kakor živega pred eabo. Podoba je bila v zlatem okviru. Še dane* amo ponoeni, de imamo Janesa Fraačiška v gorenji avoji hiši io pokažemo ga vsakšasn, ki pride k nam na Visoko. (Js še danes na Visokest/) — Tsko je loški Skof v sramoto vsem hudobnim jezikom počastil Agato Schwarzkoblerico .sedaj omo-Ženo Khallan! Z Debeljakovimi pe je ostalo eo-vrsštvo — savoljo ničvredne ia elabo ssrastls ru-ie, kateri bi she bile Jurij in Pster brez škode U-hko odpovedala. In to sovrsštvo še sedsj, ko sem ee jas, Izidor Khallan, vrnil pod očetovo atreho, ni ponehalo. Slabih besed si sicer ns dajejo, ali hile ne pogleda hlie. Kdaj bo vendar enkrat bolje na svstof BU sem skoraj ensjst let od dems, in dulil aem v vojskah, katerim je zapovedoval gospod princ Bugsafus. Težko mi je bilo živeti in skOrsj vsekdsr jo bilo več pslic od msnOže. Ali ndfro-jegs Boga nisem nikdsr pozabil ih tudi domftlih krajevne, ne ketere sem mialii in to v najhujlem ognju krvavih afer In tadi koder smo lenarili po zimeklh kvartirjih. Nikdo ne ve, kaj Je vojski če nI bil ssm v vojski! Ksstepeno je ljudstvo povfcod In vselej, kjer se tepejo armade: takrat ni varno nobeno življenje, tokrat niato varne ne žensks, ne otrok. Vse take reči eo videle moje oči. Videl sem umirati starec, videl aem, kako se je sile ds-lal* dfkletom, videl sem, kako so se palfle koče in kako so ss plenils in podirsls mesto. Nissm bil s srssm pri krvsvem teta rokodelstvu; sv. Izidor mi js priče, da ae nisem udeleževsl morij In as plcnitovl Ker sem prisegei na ostal zvost svoji službi in ni je bilo moči ki bi me bila isaeverila polkovi ssatsvi. Vojske v*lic temo nisem bil vcssl In k Bogu sem molil, ds bi jo ustavil s močno svojo roko. Rceniea pe je, da sem prebil obils vojske, keters je tskrst divjala okrog nsa ,ds nikdsr k aapi nismo prišli. Ksr sedaj zapišem, bodi zapisano v to namen, da vedo tlatl, ki bodo ze nami živeli na Vieokeni de ss js njihovim prednikom prehude godila in da niso Živeli v tekih dobrih čssih, kakor bodo oni živeli« Najprej amo bili pri Zentl kjer emo vzeli hplki tabor, pobili trideeettisoč Turkov in ubUi še celo prvegs vezirja, da js turtki zultau prav grdo jokal aa njim. Plena je bilo ns oatsjsnje, in tudi meni ae je odksael pravičen delež. Pozneje smo vihrali ns Lsško, in princ lugeniua je podil Franeose pred sabo. Pri Cremonl amo vjeli fraa-eoakege generala, In pri Luszari jih je goepod Bugonlus sopet nsklestil. Pozneje ao nsa vreli s Lsškegs ter nas preetavili na Nemiko, in to zopet proti Francozom. Pri Hoehstittu amo imeli krvavo beteljo, kjer so bili tudi Angleži z nami Upi ljudje, močni možje ali jeaik govore, da ga morda aami komaj umejo 1 Privadil aem ae, ko ao me tako aemtertje metali, laškemu in francoskemu jeziku, sli aaglfškemu ne t Pri HochstŠttu je premagal ISugenlua na levem krilu po velikih lagubah ker eo ee Parcl ki ao takrat a Francozi držali, prav močno netevljell Videl 'sem tamkaj franedUfege generala, ki aa je Imenoval tako, kakor se imtuujo duhovniški tolar. (Maršal Talatd.) Da tedaj ssm ostal zdrav pri vseh aferah. Krogle so žvižgsle mimo mene. turlke sablje so ss bliskale nad mano, s palsši so sekali po meni ia s heleberdemi so euvsll proti meni sli Bog Oče je pesil oed meno, de mi je telo oetelo nepoškodovano. Svojo duio sem si varoval sam, da se ni zaletele v škodo Moj« obnašanje je bilo všeč tietin, ki so bUl postavljeni nad me. setoraj eem po dolgi in t rud spolni službi dosegel precojinjo čast, da ao me Imenovali aa desetnika. Bil eem tudi v glnrij.mi beteljl pri Torinu, kjer je tišol v frenooehih kle-Meh vrli nU kspitsn. gospod Deun. Prihiteli amo ma no pomo* in naskočili visoke freneoake okope. Mi tovralnik» so streljali na nas. odkoder ao sao-gll. d» se je veliko naših sa valilo po melinl nevz dol. mdet.h 4e smrti Btl sem skoraj ž« pri vrt,«, n takrat js bilo nekaj eeaerokib. ki so hoteli Mpl koti nersdol. S palleo „m jih topel ter jih gonil naprej. (Delje prihodnjič.) Spomini na Franeose. Zbornik Mctiee Slovenske 1 tU. Uredil jn objavi}: Dr, (Dalje.) • Največ vedo ljodjc povedati o napadih na fr^Aooake blagajn«. — Med temi je najbolj znan degodek a štirimi oficirji ,med katerimi sto bila tudi Boisaec in VerxiaaS. prvi adjutent, drugi tejnik maršala Marmonta. Oficirji so bili pobiti Blagajno so napedalci odpeljali v Krašno. Sličen napad ac je zgodil "pri Krištofiču" med Blagovico in Trojanemi. Neki kmet z Vranake ga je tedaj ugrabil Francozom železno koso, v kateri je bilo boje mnogo zlato. Zakopal jo je na skrivnem krsju v gosdu, da ni nihče vedel za njo. Ko je poeneje zbolel in Žc ni več mogel govoriti, je kazal proti onemu kreju. Pe nihče ni reasumel, kaj to pomeni. Njegov am, ki je bil sa imenovanega ; napada še . ma#«!B;~ ss j% spomnU, de sta tedaj z očetom nekaj peljala v gozd. PTekopel je vse hribčke po okolici, pa ni na-šel ničesar. Baje leži blagajna io danes tamkaj pokopana. Krvavi dogodki eo ac v tistih Čssih zlasti pogosto vršili na it.-ožbalteki polti, kjer je bilo poete-Jelilče io prenočišče francoskih oficirjev in vojskov. — Nekega poveljnika je baje aem poštar s pomočjo nekaterih kmetov tsMt Ko je Fraaooe spel, so mu sedrg-nili zanko okoli vratu in ga vlekli po etopnieah. Prosil js, naj ga poeta pri življenju, ker ima ženo in Mri otroke doma. Pa vse ni nič pomagalo. V gosdu ao ga pobili in ie ne pol živega zakopali M izlili ao, da bodo našli pri njem mnogo denarja, pe je imel kolnaj par sto goldinsrjev sa pot. Zakopan je v "Zavrhu" ned hribom Orčekom. Posledica teh grozodejstev je bila stroga vojna sodba nad šent-ožbeltakimi kmeti in veemi tistimi Id so čuveli ljudi Večmome se Je krivcem posrečilo, pobegniti ne fttajerako, ki je bUo pod av-etrijsko oblastjo. Med temi beguni so bili: Anton Bosnien, župnik iz Šent OŽbalta, Pavel Zore, "lol-mašter" v Öent Oothardu. Ignacij Fajenc, sodnik gamberlke graščine, in mnogo kmetov. Pet obsojencev pe je bilo 81. januarje 1810 Vj Ljubljani ustreljenih. "Črnemu Grabnu so rekli Francozi "Krvavi graben" In zagrozili, da si bodo tiste kraje dobro ser pomnili in de bo hudo, če bi ie kdaj priili tja." Pa ljudaka govorica ne pripoveduje le o krvavih napadih in grozodejstvih v Črnem Grabnu, tudi o drugih, nežnejiih dogod kih. No daleč od Trojan ae je neki francoaki Častnik seznanil s kmet-skim dekletom. Prihsjsl je pogo-stoma v htio njenih starlev, ki jim je dajal po večje veoto denarja, Manci, tako jo bilo dekletu ime. pe je prinalal rosna darila. Sčasoma ae je v hiši popolnoma udomačil in tudi ze ailo lomil aloven-ičino. — Čez več čaaa, ko Je že oficir odšel, povije Manca lepega dečka. Ko je otrok imel per let, pridrdra nekoč pred hišo krasna kočija, kakršno ie ni bilo vkleti v vaai. Pripeljal se je oni čsstnik in s njim elegantno oblečena, priletna goepa, ki je bila videti njegova mati. Ko gospe zagledš dečke, ki ee je igral pred bilo na kupu peska, zs krik ne vsa srečna nekaj nerazumljivih beeedl po-biti k dečku in ga poljubi. Bil jO neki popolnoma podoben očetu. V Um prihHc ia hile domaČi in za-zečudeni pogledujejo tujo goepo, ki joko od nemega veselja. Čaat-nik. ki je bil civilno oblečen, pri-stopi med tem k Manci In ji po-naidi tisoč zle to v kot odkupnino ! sa otroka, čei, da ga hoče vzeti a **boj na Franeoako in poslati v ČETRTEK, 10. JANUARJA, 192J je, pa se ni več vrnila, frevije. da js ne pOtn obupala in našla smrt v valovih Drave. >;• - . v Opor as Poli ijdiia in v BoU < Krajini. :■*.' i"'.^fejoborinejli podjetje kranj-eke delilne bretabe L 1809. je bfl upor aa'I>olenjaktnC Pričel ee je na poeamesnih krajih že v juliju in avgustu in se pojsvil.s posebno silo aioloea oktobra^; v Bell Krajini V okolici Novcfa Mesta je spravil francosko possdko v reamo nevarnost. Tudi tu jt manjkalo ljudem prsvegf voOstva. Avstrij sHïcn.i,arji ih.nekateri grai^akl so aieér X organizirali in vadili b; ambo»(ihs: Četo, tudi duhovniki eo deloma zastavili svoj vpliv, vend4r.se je namehivatti eplošni ljudski upor razbil v male krvave praake, napade in poboje. . V fimarijakl okplici pripovedujejo ljudje o tem uporu sledeče : "Lote 180t. je bilo hudo. T* krat je Franco* vse premagal Naše jo premogel pri Razdrtem in cesar mn je mOrol odstopiti deželo. Moški eo morsli tokrat v "črno vojsko'V Vsem eerkvenikom je bilo neroČetio, naj bijejo plat zvona, kader pride aovralnik, da bodo ljudje oknpaj drli in ga zapodili Zato so bili trsneozi ns cerkvčniks zelo hodi in eo jih po-metoli is tumsfe)h lin, Če so jih zasačili da so blji, pUt zvone. Šms-rijski "šomsšter" se je iz strahu pred njimi fkril v.tron za Mater božjo. VšnAiri^encoz v Sma-fflfl ni nikomur n« žaW)|a storil Le nekaj moH'je pHailil, da so mu kitbk pot proti' Ôkocijanu In ttir|aka.'fMfd tem pa ao se zbrali dolebjekl kmetje in à>-, pognali franeoakc čete nazaj v Ljubljano. Bilo jih'js le malO,?taet*v pa velike. Bežeči vojaki so večkrat streljali naraj na kmete in marsikoga pobili * fTjpornikf:so Smarčane ailili, naj ss jim^pridru-žijo, pa niao hofefii Ko je v vasi obležal neki fnancoeki vojak, ao gaoclo spravili1 v Mokarje Vo hišo in mu straglr. To je bile rešitev sa' Šmarje, laskaj dni posrieje pride iz Lju^ane močna franco aka4 Četo's'dvema topoma. Sme rijaki dekan baron Oelftnfela je erodi vaai pokletaft prod franco-akega pomnika in ga ¿roefi; nsj prizanese prebivalcem, čel, tukaj so mirnHjodje, uporni kmetjè »o prišU o* dolnjih strani, de več je i «d slo, ko je ;tadr kanjoni vojak prosil usmiljenja n, Smarčane in ■tu pravil, kako lo ga rešili in mn M Francozi ie doli oko- _ _ .1 _ ______i Vm, te so bili km^je upAl, pa so ■ požgsli" Resne ji je • bil-, upor meseca oktobre. Pričel sc je na Kočevskem in se raaširil preko Poljan do Črnomlja in Metlike. ' Najprej So udarili na Francoze Poljahcl Ti ao bOl bojeviti ljudje, Çotomel nekdsnjlh Uskokov, pri-vsjeni vojski in ropu. Bili so pravi vragi, pravi neko poročilo, napol roparji, pred keterimi ao. bili tudi domačini v vodnem strahu. Noety ao rdeče kape, rdeče plaičo (dolmane), puške, piltole in hand-žarje.. Oemega oktobra so napa^ po hišah stanujoče freticoske vojske, po dve ali tri zvezali In jih pâkn( li v Kolpo, ^melu potem je došla mala francoska Četo z vojaško kaeo iz Kočevja. Polj a nei so no-psdli pri Knežji Lipi (Groflin-den), pobili vojske, denar pa odnesli, Enako ac je zgodilo.e fran-eoekiml eksekUtorji v Dolu pri Kosteht. Trije so biU utopljeni, devet pri Severinu, uamrčenih. Gozdar Pobit In kapeton v Starem Trga sto orgsnlzov^la upor. Rszne epizode ia toga poboja je ohrenil ljudaki spomin. — "Med Francozi ,ki'oo jih bili Pregrsjci ujeli, je bil tudi lep mlad oficir, opravljen v krssno uniformo a srebrnimi gfambl Zajeli eo ga bili pred cerkvijo v domeči vaai Pred", gradom. Prestrašen "jih je vpral* tai kaj bodo s njim napravili, ali vojaške lole. Manee o tej pondd- J^* bi nI hotel, nič slišati ¡n ji . i*> S!-, Î! ^ ^ ne- vzdignjenimi rok«,i «Hrfu dnj h fa kawl r"»rjeni množici niene nrllli. TT k i W smilil. Odvedli so gs V neko hlso njene prošnje so bde semen. Ko ;n {„^i: * j Mkin* M« um* nhl.v.l. r«*«. Zv*fmt k« j. o,rolu Mk? fcMbttSïï, »» M. pri M? ^¡H ^¡'^ u jf i., ^"1 v,rf; «.». do«, uai p. ¿X V1* t«II • "™l-i»iHo Ionu p- [>Ur«t n*t*J u n* Fr^mSf^g.;?^ » wùapr.^ m , .,! «..h, t k»t»rt ,n.lo prt>ti a. »„. . wMWBWw>e streliTl^i svojim preganjalcem ¡^ ^ | motU v mafOsnmeo so jima bili nr» njelci še teko blizu ,da j, efl med njih zagnal aekiro in neki Vojake tako hudo ranil na ^ da mu je meso proč viad0. V U ni bilo več rešitve. Zato mh\