45 3 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Jubileji Profesor dr. Tone Ferenc 70-letnik Prof. dr. Tone Ferenc, upokojeni znanstveni in arhivski svetnik Inštituta za novejšo zgodovino ter redni profesor na zgodovinskem oddelku Filo- zofske fakultete v Ljubljani, se je rodil na Mi- klavžev dan leta 1927 v pokrajini vinogradniških klopotcev in mlinov na vodo, v Prlekiji, natančneje v Veržeju. Pravijo, da je od tam izšlo mnogo slo- venskih razumnikov, ki jih karakterizirajo posebna prleška trma, vztrajnost, delavnost a tudi rado- živost v njenem žlahtnem pomenu. Tudi naš jubilant v tem ni izjema. Sam dodaja, da sta mu bila takorekoč v zibel poležena dva bogata darova: vedeželjnost in ljubezen do glasbe (in s tem vedrina); prvega mu je poklonil oče, drugega mati, sestra skladatelja Slavka Osterca. Obe nagnjenji sta njegovi stalni spremljevalki, ki sta mu na sicer asketski poti zgodovinarja raziskovalca, spreminjali trdo delo v svojevrstno pesem. Potem, ko se je odločil zapustiti rodno kmečko okolje in leta 1956 končal študij zgodovine na lju- bljanski Filozofski fakulteti, se je zapisal prouče- vanju obdobja druge svetovne vojne na Sloven- skem. Takoj po diplomi se je zaposlil kot arhivist v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani in od vsega začetka poglabljal prepričanje, kako je za zgodovinarja pomembno široko poznavanje arhiv- skega gradiva. Temu prepričanju je ostal zvest do danes in si pridobil sloves najtemeljitejšega pozna- valca domačih in tujih arhivov. Ker ga je globoko zanimala sporočilnost virov, je hkrati uresničeval svoje raziskovalne ambicije, za kar so se mu odprle širše možnosti z zaposlitvijo v takratnem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja leta 1959, kjer je z nekaj več kot triletno prekinitvijo ostal do upo- kojitve leta 1997. Zavzeta in po rezultatih izjemno bogata raz- iskovalna prizadevanja uvrščajo dr. Toneta Ferenca v vrh slovenskega zgodovinopisja. Njegova biblio- grafija šteje blizu 700 enot, od tega več kot dvajset samostojnih ali soavtorskih knjig in okoli 150 raz- prav. Raziskoval je teme splošnoslovenskega in tudi širšega, pokrajinskega in lokalnega značaja ter upošteval celotni slovenski etnični prostor. Predmet raziskav dr. Toneta Ferenca so pred- vsem okupacijski sistemi v Sloveniji ter osvobo- dilni boj z vojaškega, političnega in oblastnega vidika. Med njegovimi deli naj omenimo samo v Beogradu leta 1965 ohranjeno doktorsko disertacijo "Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945", tri knjige "Ljudska oblast na Slo- venskem 1941 - 1945" in "Kapitulacija Italije in na- rodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943". Kot neumoren zagovornik in praktik sintagme "dokumenti naj govore!" je posvetil mnogo ener- gije objavljanju in skrbnemu komentiranju doku- mentov; sodeloval je v uredništvih temeljnih edicij 97 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 virov (npr. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Zbrana dela Josipa Broza Tita), sam pa je med drugim objavil zbornika dokumentov o okupacijski politiki nemškega in italijanskega okupatorja: "Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941 - 1945" in "Fašisti brez krinke"; slednji je izšel tudi v italijanščini. Sporočilnost njegovega znanstvenega in stro- kovnega dela je naslednja: druga svetovna vojna je bila še zlasti za slovenski narod hudo zlo, zato je bil upor proti okupatorjem upravičen. Svoje ocene posameznih dogodkov, procesov in global- nega razvoja opira na številne argumente, ki odra- žajo večplastnost in specifike vojnega dogajanja na Slovenskem. Kot tak nasprotuje poenostavitvam in preuranjenemu postavljanju sodb. Ogromen je njegov delež pri seznanjanju med- narodne strokovne javnosti z dogajanji v Sloveniji in Jugoslaviji v času okupacije. Nastopil je na številnih mednarodnih posvetovanjih in objavljal v tujih jezikih. Hkrati je neutrudljivo širil lastna do- gnanja in izkušnje doma kot mentor mladim raz- iskovalcem in šestnajst let kot predavatelj na zgo- dovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljub- ljani, kot pisec filmskih scenarijev, avtor muzejskih razstav, urednik pri Enciklopediji Slovenije itd. Vemo, da ima prof. dr. Tone Ferenc še mnogo raziskovalnih načrtov. Ni še dolgo, ko se je pošalil, da bi šel po arhivske dukumente kamorkoli "tudi po kolenih", da bi jih le dobil. Zato mu zgodo- vinarji in prijatelji iskreno želimo še vrsto let, polnih uresničenih delovnih načrtov ter obagate- nih z osebnim zadovoljstvom v krogu družine, vnukov in sproščujočim delom v dolenjskem sa- dovnjaku in prleškem vinogradu. Vida Deželak-Barič 98