Jj /u&Zs CM / /Z6 LETO XXXIV. — Številka 11 18. marca 1982 Cena 5,—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt V ponedeljek, dne 22. marca, ob 19 uri bo v Domu gasilcev v Miklavčevem občinska seja ži-trajskega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo zadeva dvojezičnih napisov v žitrajski ljudski šoli, pritožba na nadzorno Žitara vas: občinska seja oblast in predlog EL Žitara vas glede dvojezičnih napisov v ljudski šoli v Št. Lipšu. Poleg tega še zadeva vodovodne zadruge v Goričah, otroški vrtec v Žitari vasi, letni proračun za 1982, obračun za 1981, nakup ostalega Ženeškega jezera in prostorski načrt. Seja je javna. V Gradcu potrdili obsodbo Lansko leto, meseca avgusta je bila v občinski hiši v Škofičah sod-njiska obravnava v procesu župana Burgerja proti občinskemu odborniku Posratschniku (FP). Posratschnik je župana napadel v televizijski oddaji „Argumente“, češ da je njegovo poslovanje nekorektno in, da je župan oškodoval občino za precejšnjo vsoto denarja. Župan je svobodnjaškega občinskega odbornika tožil zaradi žalitve časti, nakar je bil Posratschnik obsojen. Proti tej sodnijski odločitvi je obsojeni vložil priziv. Pred kratkim pa je višje deželno sodišče v Gradcu potrdilo sodbo prve instance, ki ga je svojčas obsodila na denarno kazen v višini 12.000.— šil. Poleg tega mora županu plačati 3000.— šil. Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju stran 2 Gorenje, dolgovi, deficiti in še kaj stran 3 Reportaža o starih glasbilih stran 6 7. Rožanski izobraževalni teden: dobre ideje, velik odmev Letošnji 7. Rožanski izobraževalni teden je bil brezdvomno najbolj uspešni v sedemletni „zgodovini“ te ustanove: nad 900 obiskovalcev, ki so obiskali 13 prireditev, priključili sta se letos tudi prosvetni društvi SPD „Borovlje" in SPD „Vrta-ča“ (na žalost še ne sodelujejo Selani) in ni manjkalo izvrstnih predavanj. S tem v zvezi bi še enkrat omenili predavanje prof. Ringla o Psihologiji manjšine, ki je bilo višek te izobraževalne prireditve. Odmev v slovenski in nemški - UVODNIKI i Kdor ima mladino, ima prihodnost. Stara resnica, neoporečna; ena izmed redkih, ki jih morda moremo imenovati »absolutne". V vseh režimih se izpriču-ie> zlasti v totalitarnih, kjer si lastijo absolutno oblast pri vzgoji in usmerjanju mladine. Vsaka politična formaci-!a skuša čim bolj razširiti in utrditi svo-Je Postojanke med mladino, v jasni za-vesti, da brez načrtnega mladinskega dela ni prihodnosti. Zlasti v skupnostih, ki so v svojem obstoju resno ogrožene, je skrb za mladino življenjska skrb, del boja za obstoj, vir vedno novih življenjskih sil. ybstoj skupnosti je odvisen od tega, se bo mladina še priznavala k njej, a ' bo še npr. govorila njen jezik, gojila Njena je prihodnost niene običaje, izpričevala njene poseb-n°sti in značilnosti. Zato je tudi samoumevno, da vlada-'ne, ki narodnim manjšinam niso na-onjene, skušajo mladini vzeti mož-°st, da bi se v učnih zavodih naučila Jezika svojih prednikov, svojega lastne-9® jezika. Oblasti rajne avstro-ogrsKe I °narhije vse do zadnjega niso dovoli-® ustanovitve državne slovenske gim-azije; gimnazija v Šentvidu pri Ljublja-■> prva slovenska gimnazija, je bila ofovska. Tudi razvoj šolstva na Koro-_ em je dokaz, da so oblasti imele r®d očmi kot najvažnejši cilj ponem-slovenske mladine. Leta 1958 so ■ ln'*e vzorno obvezno dvojezično šolo leta 1945; ta šolska ureditev, ki ji je r°tr°val dr. Joško Tischler, oče in prvi v ^atelj Zvezne gimnazije za Slovence ^ Celovcu, je bila poskus, kako bi se °9|a na določenem ozemlju oba na-jiti 8 naučiti °l3eb jezikov in si privzgo-1 medsebojnega razumevanja pa spo-s,°vanja. z mladino in za mladino je si-r.'ežaven, a zaradi velike odgovorno-1 čudovit posel. Nihče pa ne sme pri- javnosti je bil zelo velik in pozitiven. To pa predvsem zaradi tega, ker so se rožanska društva zedinila na tematsko težišče: 40-letnica pregnanstva in upora. To nam je povedal Herbert Seher, „duša“ Ro-žanskega izobraževalnega tedna. To tematiko so obravnavali na 4 prireditvah: v Borovljah, Slovenjem Plajberku, v Št. Jakobu v Rožu ter na Bistrici v Rožu. Posebno posrečena ideja je bila, da so ta društva povabila na te prireditve domačine — izseljence, ki so pričevali o tistih žalostnih dogodkih. Marsikateremu je ob teh pričevanjih pritekla debela solza. Na vsak način bo treba takšna pričevanja še bolj upoštevati v zgodovinopisju o dobi pregnanstva in upora koroških Slovencev. In še nekaj: prav tako posrečena je bila prireditev SPD „Kočna“ in KKZ „Dan domačih jedil" v Svečah pri Adamu (glej sliko). Proti pričakovanju je obiskalo to prireditev precej domačinov (prišli so pa tudi iz drugih krajev), ki se niso samo dobro najedli, temveč predvsem spoznali vrednoto naše domače kuhinje. Premalo se zavedamo te vrednote ter dejstva, da je naša domača kuhinja prav tako del slovenske kulture na Koroškem. Kot smo zvedeli, nameravajo Globašani vključiti v program „Glo-baškega kulturnega tedna" podobno prireditev. 7. Rožanski izobraževalni teden je vsekakor sijajno uspel (o nekaterih prireditvah poročamo na tretji strani; o ostalih bomo poročali v nasljednji številki NT). Dejstvo, da je obiskalo skoraj 1000 domačinov to izobraževalno prireditev, pove pravzaprav vse. In prepričani smo, da nadaljnji, morda še večji uspehi, ne bodo izostali — ob nadaljnji pripravljenosti resnega sodelovanja s strani prosvetnih društev. Pri Adamu v Svečah sta priredila SPD „Kočna“ in KKZ dan domačih jedil. Prireditev je bila zeio dobro obiskana. Še več takih prireditev, saj so domača jedila del slovenske kulture na Koroškem. čakovati, če hoče imeti količkaj uspeha pri tem delu, da se bo mladina obrnila natančno po njegovem kopitu. Mislim, da bi bila ravno taka zahteva zločin nad mladino, čeprav gotovo vsakdo rad vidi, da njegov zgled potegne in vleče. Kljub vsem željam in razumljivim pričakovanjem je treba mladini prepustiti prepotrebni prostor za razvijanje in oblikovanje lastne osebnosti, ji pa seveda ob potrebi pomagati, jo usmerjati. Toda nikakor ji ne smemo vsiljevati nekega edino zveličavnega mnenja. Mladinsko delo med koroškimi Slovenci kljub posameznim uspehom precej šepa. Predvsem pogrešam načrtnosti, zlasti tam, odkoder prihaja največ kritike, najsi bo upravičene, najsi bo neupravičene. Mnenja sem, da je tisti, ki mu mladina ugre, v pretežni meri sam kriv. Za vse imamo namreč časa in sredstev na razpolago, tam pa, kjer bi bila investicija — kljub tveganosti najbolj donosna, tam primanjkuje vsega. Jasno je, če ni prave skrbi, če ni pravega zanimanja, če ni zavzetosti, si mladina poišče svojo pot, kakor jo pač udere tudi hudournik po svoje. Zvonjenje po toči pa je, kakor je menda splošno znano, prepozno. A je morda le svarilo, trda šola in dobra izkušnja za prihodnjič. Naložena nam je velika odgovornost. Ni samo naša dolžnost, da skušamo dajati mladini idejne napotke, da jo usmerjamo v pogledih na svet. Čaka nas še velika večja dolžnost, izredna odgovornost: da damo mladini trdne, zdrave temelje narodne zavesti in narodnega ponosa, temelje iskrene ljubezni do lastnega podedovanega izročila in spoštovanja do sosedovega. Jože VVakounig osrednji tajnik NSKS Znano je, da so avstrijski svobodnjaki zelo vrženi na južnoafriško apartheido. Pred leti je študentovska organizacija svobodnjakov, Ring freiheitlicher Studenten, celo pisala južnoafriškim rasistom, da kot edina podpira njihovo politiko do črncev, avtohtonega prebivalstva v Južni Afriki. Sedaj pa je vodja koroških svobodnjakov, Ferrari-Brun-nenfeld zahteval južnoafriški rasistični režim celo v šolstvu. Po njegovem naj bi otroke, prijavljene k slovenskemu pouku, spravili in poučevali v posebnih šolah, odkrito jim recimo geto-šole. Tja bi jih naj vozili z avtobusi. Seveda pa bi bilo treba v ta namen spremeniti manjšinski šolski zakon. Svobodnjaki so odločilni dejavnik koroškega, protislovenskega tristrankarskega pakta in možno je, da bodo na dolgo roko prodrli s svojo idejo, ker bodo pač argumentirali, da sicer izstopijo iz pakta. Koroški socialisti so se na svoji zadnji seji ubadali tudi s to rasistično zamislijo svobodnjakov in so jo zavrnili, češ da nočejo na Koroškem južnoafriških razmer in tudi ne posnemati politike apartheida. Lepe so besede socialistov. Vprašanje je le, če se čez nekaj časa teh svojih izjav ne bodo hoteli več spominjati. Mar se niso prav socialisti nekoč skoraj zakleli, da na Koroškem ne bo preštevanja slovenske narodne skupnosti. Ne samo na Koroškem, po vsej Avstriji so leta 1976 šteli manjšine. Kako pa je s tablami, ki so jih postavili leta 1972? Odnesel jih je vihar ..domovinske zvestobe". Vendar upamo, da bodo sicia-listi trdno ostali pri svoji izjavi glede na to svobodnjaško izjavo in ne bodo klecnili. Dejstvo je, da koroški svobodnjaki nameravajo sprožiti in zanetiti novo protislovensko gonjo. Danes geto, jutri morda celo posebni znaki, podobni židovskim zvezdam (pred 50 leti so nacisti uzakonili proslule nurnberške rasne zakone) in tako bomo morda le prišli končno do „endlosung“ koroškega slovenskega vprašanja. Letos se bomo spominjali 40-letnice nasilnega pregona in izseljevanja koroških Slovencev, spomnili se bomo umora Peršmanove družine. 40 let po izseljevanju svobodnjaki — tista stranka, ki leta 1955 ni glasovala za držav- no pogodbo — predlagajo geto-šole za Slovence, ker so spoznali, da Slovencev ni ugonobil hitlerjev krvavi režim, ne asimi-latorična povojna avstrijska politika, hočejo uničiti itak že pomanjkljivo šolsko ureditev in tako narodno skupnost mladine. Je mar to „die Freiheit, die wir meinen?" Skoraj poldrugo leto je trajal proces med koroškim hajmat-dienstom in avstrijskim dokumentacijskim arhivom. Zaradi nekaterih pasaž v publikaciji „Rechtsextremismus in Oster-reich" se je domovinska služba čutila hudo užaljena in je proti izdajateljem naperila proces. Po par obravnavah je na sodišču na Dunaju prišlo do poravnave. Izid procesa lahko obračamo kakor ga hočemo, ostane pač nekaj zadaj, namreč slab priokus. Ostane dejstvo, da je zahteval Heimatdienst „Mittel-punktschulen", to se pravi geto-šole za naše otroke. Zahteval je tudi ugotavljanje manjšine. In še nekaj: bivši člani in funkcionarji hajmatdiensta (Stourac, Pegrin) so vodilni koroški zastopniki Burgerjeve NDR. Morda zdaj vemo, zakaj ima izid procesa neprijeten okus ... KOMENTAR Piše Nužej Tolmajer, tajnik KKZ / . Rožanski izobraževalni teden je za nami. Bil je zelo uspešen: zanimanje je bito večje kot v zadnjih letih, priključili sta se še dve društvi (SPD Borovlje in SPD „ Vrtača"), predaval je svetovnoznani univerzitetni profesor dr. Ringel, odmev v nemški javnosti je bil velik in večinoma pozitiven. KKZ je že od prvega tedna naprej to prireditev rožanskih društev podprla, tako idejno kot organizacijsko in gmotno. Za nas je izobraževanje odraslih velikega pomena in zato se je KKZ tudi vključila leta 1978 v Zvezni urad za izbora-ževanje odraslih. Ze pred 2. svetovno vojno je Milka Hartmanova — v okviru predhodnice KKZ, Slovenske krščanskosocialne zveze — vodila ne samo kuharskih tečajev, temveč tudi tečaje za slovenščino, šolanja za kulturne sodelavce na področju izobraževanja odraslih. To delo nadaljujemo pri posameznih društvih: v nedeljo je bil takšen tečaj v Globasnici za odbornike domačega društva. Nočem pozabiti na globaški kulturni teden, ki ga društvi v Štebnu in Globasnici prirejata letos že desetič: društveniki prirejajo v okviru tega tedna tudi predavanja, ki so namenjena izobraževanju odraslih. fiad bi še omenil dr. P. Apovnika, zastopnika koroških Slovencev v kuratoriju za izobraževanje odraslih. Vodil je že več tečajev, med drugim lansko leto v Tinjah. („Slovenščina za uporabo na uradih"). Vaštel sem nekaj primerov, kako in kje koroški Slovenci delajo na Prizadevanje za izobraževanje odraslih delavce ipd. Po vojni je Milka nadaljevala to delo v sodelovanju s Kmečko gospodarsko zvezo ter KKZ. Bolj načrtno je začel delati na izo-bražovalnem področju Dom prosvete v Tinjah, ki je v zadnjih 10-ih letih, predvsem po zaslugi rektorja Kopeiniga, z novimi ponudbami nagovoril vedno več ljudi. Izobraževanju odraslih pa se posveča tudi Katoliška prosveta. Naj omenim skiop-tična predavanja vogrškega župnika Vinka Zaletela: doslej je imel nad 1700 takih predavanj, marsikatera v obrobnih krajih, kjer ni bilo nobenih drugih slovenskih prireditev. Sedaj opravlja pri Katoliški prosveti delo na področju izobraževanja Janko Merkač, ki se v posebni meri posveča šolanju sodelavcev v verskih in kulturnih organizacijah in ki sodeluje z izobraževalnimi institucijami na Koroškem in v ostali Avstriji. Letos je Katoliška prosveta priredila v Tinjah skupno s KKZ, dva tačaja za področju izobraževanja odraslih. KKZ se zaveda, kako važno je to delo. Na zadnjem občnem zboru je ustanovila referat za izobraževanje; vodi ga Herbert Seher, gonilna sila Rožanskega izobraževalnega tedna. Z naše strani podpiramo in bomo tudi v bodoče podpirali — idejno, organizacijsko in gmotno — tiste ljudi in skupine, ki delajo za še večjo in boljšo izobrazbo pripadnikov našega naroda. Rad bi pa poudaril, da vsa ta pomoč nima tistega učinka, če ne pride do primernih pobud s strani krajevnih društev. Dela je dovolj: društva bi morala spet vključiti v svoj program npr. kuharske, šivalne tečaje, tečaje za prvo pomoč — predvsem pa za boljšo slovenščino. Veseli me, da prireja SPD „Kočna" od jutri naprej 2-mesečni napredovalni tečaj za slovenščino, ki ga vodi študentka-domačinka Tatjana Feinig. Prepričan sem, da je v domačih društvih dovolj izobražencev, ki bi lahko postali tozadevno iniciativni. naš tedniki 2/politika Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju Kakor je bilo razvidno iz poročil predsednice Uši Kelihove in tajnice Aleksandre Pradettove na občnem zboru v petek, 12. marca 1982, je bilo delo Kluba slovenskih študentov na Dunaju v preteklem letu precej razgibano in bogato. Študentje so močno sooblikovali dejavnosti na visokošolskem področju, skušali pa so tudi prispevati svoj delež h kulturnemu in političnemu ustvarjanju Slovencev na Koroškem. Bistven del tega poskusa sta bila počitniški seminar 1981 v Podravljah, posvečen kulturni politiki koroških Slovencev in diskusija z deželnim glavarjem VVagnerjem, 17. novembra 1981, v klubskih prostorih na Dunaju. Soprire-ditelja podraveljskega seminarja sta bila Kluba slovenskih študentov v Gradcu in Celovcu. Diskusijski večer z deželnim glavarjem VVagnerjem o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem pa je znova dokazal le eno, in sicer to, da med vodilnimi v deželi ni uvidevnosti in razumevanja za osnovne zahteve koroških Slovencev; dokaz temu je tudi stereotipna trditev, da je člen 7 Avstrijske državne pogodbe izpolnjen z Zakonom o narodnih skupnostih. KSŠ se je tudi močno vpregel v solidarnostno akcijo Usmiljeni Bruno za žitrajskega osnovnošolskega ravnatelja in občinskega odbornika EL Franca Kukoviča, ki je novo ljudsko šolo opremil od znotraj z dvojezičnimi napisi. Po večinskem sklepu žitrajskega občinskega odbora (18. 12. 1981) pa bi Kukoviča moral te napise spet odstraniti. Klub je sodeloval tudi pri akcijah proti neonacističnim gibanjem in ustanovam in v mirovnem gibanju. Iz poročil je bilo tudi razvidno, da so bile med letom večje spremembe v vodstvu kluba. Tako je predsednica Olga Vouk odstopila 13. 11. 1981, njeno mesto je prevzela Uši Kelih. Nova tajnica je postala Aleksandra Pradetto. Ker je takrat odstopila časnikarska referentka Marta Kreutz, so kooptirali na njeno mesto Zdenka Leitgeba. Iz študentovskih ust pa so se tudi čuli kritični glasovi na račun Kluba samega. Predvsem integracija študentov v klub — na občnem zboru so sprejeli tudi nove člane — včasih močno šepa, zlasti, če pomislimo na udeležbo pri sestankih in na občnem zboru. Da bi se razmere na tem področju tudi zboljšale, nameravajo spet oživiti strokovne krožke. Novi klubski odbor sestavljajo: (karikatura: Zehentmayr) Predsednica Maja Haderlap, podpredsednik Hanzi VVieser; tajnica je Aleksandra Pradetto, namestnica Helena Verdel; finančna referentka je Irena Verdel, časnikarski referent Zdenko Leitgeb, kulturni pa Lipi Ogris-Martič. člani razširjenega odbora so še Liza Hedenik, Mario Koncilja, Martina Ogris, Borut Šnabl in Flori VVieser. Pregledniki računov so Jožko Einspieler, Marijan Jelen in Tomo VVeiss. Med glavnimi točkami novega programa je predsednica Maja Haderlap imenovala podporo Kukoviči, diskusijo o dvojezičnosti in sedmojulijski zakonodaji, informacijo o 40-letnici pregnanstva in upora proti nacizmu in sodelovanje v gibanju za mir. Občnega zbora, ki mu je predsedoval Kristijan Ogris, so se udeležili tudi številni gostje, med njimi generalni konzul Matjaž Jančar kot zastopnik veleposlaništva SFRJ na Dunaju, Barbara Goričar kot zastopnica SZDL Slovenije, zastopstvo KSŠ v Gradcu in zastopniki raznih študentovskih in mladinskih organizacij na Dunaju, Koroškem, Tržaškem in v Sloveniji. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev se je udeležil občnega zbora osrednji tajnik Jože VVakounig: v svojih pozdravnih besedah je izrekel klubašem priznanje za obširno delo in želel novemu odboru ves uspeh, kritično pa je tudi ocenil posamezne točke delovanja. OZN razpravlja o našem vprašanju Zadnji teden je odbor Združenih narodov za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije m. dr. obravnaval poročilo avstrijske vlade o izvajanju obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela z raznimi mednarodnimi dokumenti glede odprave vseh oblik rasne diskriminacije in spoštovanja človekovih pravic. V tej razpravi so se lahko člani odbora opirali na stališča oz. pismo obeh slovenskih organizacij, ki sta ga poslali leta 1980, kjer izčrpno tolmačita posledice zakona o narodnih skupnostih; hkrati poudarjata, da se položaj manjšin v Avstriji od takrat nič ni spremenil in predvsem ni izboljšal. Kot smo zvedeli, podpira naše stališče tudi sovjetska zveza, sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, medtem ko se Bulgarija zavzema za stališče uradne Avstrije. Odbor OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije trenutno še zaseda. Nekaj beležk o Cerkvi na Poljskem Tone Petelinšek Značilnost sedanjih napetih in po svoje izredno zapletenih družbenopolitičnih in ekonomskih razsežij je tudi v tem, da uradna poljska Cerkev v teh težkih časih ne skuša izsiljevati kakšnih koncesij zase ... čeprav bi po svoji moči in zakoreninjenosti v nacionalno entiteto za to bila nedvomno sposobna (burna zgodovina te dežele v zadnjih nekaj desetletjih to nedvomno dokazuje...) Velikokrat je pomagala gasiti požar, še zlasti v času, ko je še živel dolga leta verjetno najavtoritivnejši Poljak — kardinal in prva osebnost cerkvene hierarhije v deželi — Štefan Wyszynski. Velikokrat je bil s strani poljskih političnih krogov kritiziran, tudi zaprt, toda kadarkoli je v deželi zaškripalo, je širokopotezno demnostriral svojo veliko patriotično naravnanost. Njegova številna pastirska pisma, v katerih je pozival Poljake k disciplini, delavnosti in miru in v katerih je nemalokrat prav ostro ošvrknil tudi oblast, so vselej brali po vsej Poljski. Vseskozi je bila zavest o nujni enotnosti prisotna, jasno pa je tudi vseskozi, da ima to sporazumevanje čisto svojo logiko in institucionalno pogojene meje. Veliko hude krvi je bilo na račun prepovedi poučevanja verouka v osnovnih in srednjih šolah, v teh ustanovah je bil verouk dovoljen samo v letih 1956 do 1961. Ko je Gomulka leta 1956 dovolil vrnitev verouka v šole, so izvedli anketo med starši ali želijo imeti verouk v šolah ali ne. Od 26 tisoč šol se jih je na željo staršev samo 216 odločilo proti ponovni uvedbi verouka. Cerkev se torej s svojega stališča povsem upravičeno pritožuje, da je verouk izrinjen iz šol proti volji večine ljudi. O sporu med državo in Cerkvijo leta 1965 zaradi nepriznavanja Cerkve poljskih zahodnih meja, je bojeviti pri-mar Wyszynski v eni svojih pridig takole pogumno dvignil svoj glas: „Narod se lahko loči od kraljev, od predsednikov vlad in od ministrov, toda ne more se ločiti od Cerkve. Treba je hrabro brati evangelij vsem ljudem in stati zraven pred princi, vladarji in oblastmi. Katolicizem na Poljskem bo premagal komunizem. Poljska bo vsemu svetu pokazala, kako se je treba obnašati do komunizma, in svet ji bo za to hvaležen". In tiste dni je partijsko glasilo „Trybuna Ludu“ pisalo o „Wyszynskem kot o mojstru fanatičnega antikomunizma in srednjeveških pogledov na vlogi države in Cerkve". V vseh težavnih političnih in gospodarskih situacijah je po svoje reagirala tudi Cerkev, seveda v prvi vrsti preko svojega temperamentnega primasa Wyszynskega. Ko so leta 1976 delavski nemiri jeli znova pretresati deželo in so zahtevali drugačno gospodarsko in socialno politiko partije in seveda tudi drugačno razvojno strategijo, ki bi bolj upoštevala voljo „malih ljudi" (šlo je namreč za napovedane podražitve hrane), je Wyszynski javno kritiziral oblasti, po drugi strani pa jim je tudi nepri- krito pomagal miriti razburjeno prebivalstvo. Takole se je v nekem javnem govoru razhudil: „Še na misel jim ne pride (politikom), da bi govorili o tem, kako zadovoljiti potrebe človeka, da mu ne bi bilo treba ure in ure stati pred trgovino, izgubljati časa in si kvariti zdravja." Poglejmo nekaj podrobnosti, ki kažejo na sliko in položaj katoliške Cerkve na Poljskem: Leta 1918 je bila v Lublinu ustanovljena katoliška univerza in je danes edina katoliška visoka šola na socialističnih tleh. Univerza ima 4 fakultete (teološko s 700 študenti, fakulteto krščanske filozofije, ki jo obiskuje nad 500 študentov, ter fakulteto za cerkveno pravo, ki ima le okoli 40 slušateljev). Država prizna diplomo katoliške univerze v Lublinu; obenem pa lahko študentje dosežejo vse znanstvene stopnje kot na državnih univerzah. Katoliška Cerkev vzdržuje s svojimi sredstvi še 10 splošno izobraževalnih šol (srednjih). Dušno pastirstvo med Poljaki je na Poljskem priznano z zakonom, ki je bil izdan 13. 12. 1958. Po tem zakonu so poljski vojaški duhovniki oficirji poljske vojske. Vojaški duhovnik je podrejen duhovniku, ki ima v vojski naslov generala, glavno poveljstvo pa je v VVaršavi. Pod njegovim poveljstvom so vsi vojaški duhovniki. Služijo v velikih vojaških enotah, svojo dušnopastirsko službo pa opravljajo v cerkvah na področju svojega garnizona. Verouk je za oboje, za otroke in za mladino seveda izven šolskega pouka, pred poukom ali po njem. Obisk je zelo visok. Precejšnje težave imajo z učilnicami in veroučnimi pripomočki.'Veroučnih knjig nimajo, razen učbenika za prvo obhajilo. Mladinski verouk, ki traja tri leta, je dejansko obvezen. Tudi snov je razdeljena na tri dele: — cerkvena zgodovina, — zakaj verujemo, — priprava na zakon. Vsa ta tri leta so dejansko mišljena kot nekakšna priprava na zakon. Ob koncu verouka dobi vsak udeleženec spričevalo, ki ga predloži pri prijavi za poroko (cerkveno). • Na Poljskem ne vodijo uradnih statistik o veroizpovedi državljanov. Niti v formularjih za popis prebivalstva niti v kakšnih osebnih dokumentih, nikjer ni moč zaslediti rubrike „veroizpoved". Kot že rečeno pa se večina 35 milijonskega prebivalstva smatra za katolike. Na ostalih 29 cerkva in verskih skupnosti, ki delujejo na Poljskem, odpade vsega dva odstotka prebivalstva. • Rimskokatoliška Cerkev na Poljskem se deli na 27 škofij in 6717 župnij. Država ima pravico veta pri organiziranju škofij in župnij vseh veroizpovedi. V državi deluje 42 moških redov (v 547 samostanih) in 106 organizacij redovnic. Cerkev vzdržuje 44 semenišč in kot že rečeno Katoliško univerzo v Lublinu. V državi je okoli 14 tisoč rimskokatoliških cerkva in kapel. Precejšen del teh je bilo uničenih ali poškodovanih v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljenih — samo v VVaršavi so s skupnimi napori celotne družbene skupnosti postavili in obnovili 30 katoliških cerkva, ki so predstavljale pomembne zgodovinske in kulturne spomenike. • Izgradnjo svetišč in drugih cerkvenih objektov regulira država — pač z ozirom na to, da je v pogojih planske proizvodnje ona dolžna priskrbeti gradbeni material, ki ga kupujejo verske organizacije. V obdobju 1971—76 je bilo izdanih 365 dovoljenj za izgradnjo ali znatnejšo razširitev rimskokatoliških cerkva in kapel. Ostale veroizpovedi imajo okoli 1500 svetišči in zelo redko investirajo v nove cerkve. • Rimskokatoliške cerkvene institucije izdajajo 62 časopisov s skupno nakdla-do 257 tisoč izvodov, družbenopolitične katoliške organizacije izdajajo 13 različnih časopisov, revij in publikacij s skupno naklado 360 tisoč izvodov in ostale veroizpovedi 20 različnih naslovov v skupni nakladi 69 tisoč izvodov . .. Skupno deluje na Poljskem 25 rimskokatoliških organizacij, ki izdajajo časopise, revije in ostalo literaturo (4 od teh imajo svoje tiskarne) ostale veroizpovedi pa imajo samo 4 založbe- (Katedra, časopis mariborskih študentov) Prireditve Rožanskega izobraževalnega tedna Rože k Nadvse prijetno domače vzdušje je nastalo ob predavanju dr. Gerta Lacha o vzgojnih vprašanjih v okviru letošnjega Rožanskega izobraževalnega tedna. Prireditelj, Kulturno društvo „Peter Markovič", je tokrat vabilo v rožeško osnovno šolo — vabilu se je odzvalo nepričakovano lepo število v prvi vrsti mlajših poslušalk in poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavatelju, ki je glavnopoklicno zaposlen pri koroškem deželnem šolskem svetu kot psiholog in je tako mogel in znal prikazati sodobne probleme otroške vzgoje, ki je danes še določena po vzgojnih modelih staršev. Stremljenja po modelu, ki priznava otroka kot enakovrednega partnerja in polnovrednega človeka, se čedalje bolj širijo Kotmara vas Veliko zanimanje je zbudilo predavanje Teodorja Domeja o zgodovini Slovencev v Kotmari vasi, v ponedeljek, 15. marca 1982. Dvorana pri Mežnarju je bila čisto polna. Predavatelj je ob skioptičnih slikah razgrnil zgodovino Slovencev v tem kraju od prvih dob pa do danes. Izrednega pomena za zgodovinski razvoj, s tem tudi za razvoj fevdalizma na Gurah in v Rožu je bil humperški grad, ki so ga prvič omenili leta 1142. Kotmirška fara pa spada tudi med najstarejše, verjetno je tudi prafara, in sega Prav tako vsaj v 12. stoletje nazaj. Ko so nekateri že tako marljivi s poskusi dokazovanja, da je bila Koroška že vse večne čase čisto nemška, je pač treba resnici na in pridobivajo na priznanju, je z veseljem povedal predavatelj. V okviru prireditve se je pokazalo, da velika večina navzočih ocenjuje svoje otroke zelo pozitivno, čeprav se potem v vsakdanjem življenju včasih vzame malenkostne napake preveč resno in se zaradi nekaterih malenkosti kvari razmerje med starši in naraščajem. „Za vsak poklic se moraš učiti, samo vzgojne smožnosti so nam menda dane v zibelko," se je vprašal predavatelj in menil, da naj bo vsem vodilo geslo „Kdor ljubi — ne tepe!" Posrečena prireditev v Rožeku je pokazala, da je zanimanje za izobraževalno dejavnost naših društev važen sestavni del kulturnega delovanja. ljubo omeniti, da so izdali že leta 1790 dvojezični dokument, ki se v takratni slovenščini glasi TERSH-NA NAREDBA SA TO POGLAVARSKO MESTO ZELOUZ. Leta 1850 so Kotmirčani že zahtevali dvojezično šolstvo, leta 1891 pa je 36 posestnikov zahtevalo slovensko šolo v Kotmari vasi. Velikega pomena za kulturno udejstvovanje je bilo društvo sv. Cirila in Metoda, ki je ustanovilo podružnico leta 1888. Društvo Gorjanci je bilo formalno ustanovljeno šele 14. oktobra 1919, po plebiscitu pa obnovljeno 19. marca 1922. Po trdih časih prve republike je leta 1938 zatemnila našo domovino mora nacizma. Aprila 1942 je bilo izseljenih sedem družin. Po zakonodaji iz leta 1972 naj bi tudi kotmirška občina dobila dvojezične krajevne napise, po sedmojulijski zakonoda- ji pa ne več. Vendar ves ta potuj-čevalni pritisk ni mogel streti življenjske volje domačega slovenskega prebivalstva, in to predvsem zaradi dolgoletnega organiziranega kulturnega delovanja in samostojne politične volje. Velinja vas Dvorana pri Knabrlnu v Velinji vasi je bila skoraj premajhna za vse tiste, predvsem Velinjčane in Čahorčane, ki so hoteli v četrtek, 11. marca 1982, potovati z Rudijem Groblacherjem in Zdravkom Schel-landrom na Kitajsko. Skioptične slike in film so prikazali delček življenja in nadvse bogate kulturne dediščine ogromne države ob Ho-anghoju in Jancekjangu. Za uvod je bilo videti tudi nekaj slik iz Sibirije, od koder sta predavatelja napravila invazijo na Kitajsko. Seveda ne z oklopniškimi četami, tem- več čisto miroljubno, s fotoaparatom in filmsko kamero. Seveda sta si ogledala tudi kitajski zid, največjo stavbo na zemlji, edino, ki so jo Amerikanci videli z meseca (drugih pa še zgoraj ni bilo). Pred predavanjem je Milan Wie-ser iz Čahorč izročil hišnemu gospodarju Hanziju Seherju faksimile vabila, s katerim je že pred prvo svetovno vojno — že v skoraj črni davnini — vabilo društvo sv. Cirila in Metoda na občni zbor v Knabrl-novo gostilno. Št. Jakob ,,/fi če bi tudi mi njih jezik razumeti, bi slišali, koliko Slovenci smo trpeli“ je zapisal Jožef Štefan v pesmi „Hrasti“. V četrtek, 11. marca 1982, nas je vabilo SPD „Rož“ na večer k temi „lzseljeništvo na primeru Št. Jakoba". Natlačili smo se v društveno sobo in najprej prisluhnili Franceju Serajniku in Jakeju Sitterju, ki sta nam na kratko osvetlila zgodovino od plebiscita do tistega težkega aprilskega dne 1942, ko so trdi, neusmiljeni nemški škornji zvlekli marsikatero slovensko družino v pregnanstvo. O trpljenju v teh grozovitih letih sta nam pripovedovali Štikrova in Ščedemnikova mama. Marsikatero oko se je orosilo ob podoživljanju teh nečloveških dogodkov. Šimej Martinjak nam je pravil, kako je prestal vojna leta v kacetu. Neprisiljeno, domače je vse potekalo. Oglasili pa so se tudi nekateri prizadeti poslušalci, ki so se spominjali hudih let bodisi doma, bodisi kot vojaki. Vsi so živeli v strahu, vsak je po svoje trpel. Gotovo je društvo s to prireditvijo doseglo svoj cilj. Zbližali smo se s starejšimi ljudmi in spoznali del lastne zgodovine. Skrajni čas bo, da prisluhnemo našim staršem, sosedom in znancem, da korenine naše kulturne ustvarjalnosti ne bodo tonile v pozabo. Odlično predavanje smo slišali v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu: univ. prof. dr. Ringe/, veliki prijatelj koroških Slovencev, je predaval o psihologiji manjšine. Približno 250 poslušalcev je obiskalo to predavanje, o katerem smo obširno poročali v zadnji številki NT. GOSPODARSKI KOMENTAR piše dipl. trg. Joža Nabernik Visoke obrestne mere tarejo naše gospodarstvo. Svoj izvor imajo naj-več v ameriški politiki trdega dolar-/a in Reaganovi novi gospodarski Politiki. Le redko se posreči, da gospodarstvo to visoko ceno obresti lahko „da naprej“ na cene. Ker pa večina gospodarskih organizacij dela samo z visokim deležem tujega kapitala, se ta visoka obrestna meta pozna v negativnih letnih bilan-oah. Če se bodo te visoke obrestne mere držale še naprej, bo to imelo tudi pri nas precejšnje posledice. Zadolžitev gospodarstva se bo še stopnjevala in gospodarske organizacije, ki nimajo zadostne mere lastnega kapitala, bodo začele propadati. Podjetja ne bodo imela veselja do investicij, ker je cena kreditov tako visoka. Upati je samo, da bodo obrestne mere kmalu začele Padati... Čeprav je že nekaj časa od tega, /a vendarle treba reči tudi nekaj o aferi avstrijskega finančnega urada v Celovcu, ki je jugoslovanski carini bal naprej tako imenovane formular-/e „U 34“. Ti formularji veljajo za bokaz napram finančnim oblastem, ba je blago bilo izvoženo in je s tem prosto prometnega davka, ki lahko znaša 8, 18 ali 30 procentov. Avstrijski državljani moramo ta davek pri vsakem nakupu plačati. •Jugoslovani na oni strani meje pa tako izvoženo blago le redkokdaj prijavijo svoji carini. Zato je predaja teh formularjev problematična tudi za našega trgovca v obmejnem področju. Če bodo jugoslovanski kupci vedeli, da se kaj takega od avstrijske strani lahko zgodi, potem ne bodo več hoteli kupovati pri nas na tej podlagi, ker jih potem jugoslovanska carina lahko s pomočjo avstrijskih oblasti (predaja formularjev) v Jugoslaviji zasleduje in kaznuje (plačanje carine in kazni). Posebno še, če pomislimo, da morajo ti poročila brez komentarja iz drugih časopisov. Pred kratkim so koroški časopisi objavljali poročila o velikanskih izgubah firme Gorenje v Jugoslaviji in njihove firme Kort ing na Bavarskem. Res je, da je predvsem izguba Kortinga precejšnja. Vsa zadnja tri leta je ta znašala približno 1 milijardo avstrijskih šilingov, medtem ko je letni izvoz celega Gorenja iz Jugoslavije tudi samo nekaj čez milijardo šilingov. Torej je višina dosedanje izgube dosegla vrednost enoletna izvoza Gorenja iz Jugoslavije. Zares zaskrbljujoča vsota. Gorenje Kortinga po novejših poročilih ne bo opustilo obratovanja, ampak se je odločilo za sanacijo, kar pomeni, da bodo skrčili (odpustili) število sodelavcev na Bavarskem na 450 (po „Delu“). Toda le težko bo pokriti izgubo. Računajo s pomočjo vlade samo pogledati na nekaj primerov v letu 1981 pri nas: • podržavljena industrija 01AG (preko 5 milijard šilingov izgub); • konkurz firme Klimatechnik (preko 4 milijard nepokritih izgub); • konkurz firme Eumig (preko 2 milijardi izgub); • konkurz firme Funder (preko milijarde nepokritih izgub); • in še vrsta drugih primerov. • Tako bo dobila samo Lander-bank od vlade vsako leto preko 300 milijonov šilingov podarjenih, sicer bi morala tudi ta banka brez državne pomoči iti v stečaj. Ob prej omenjenih kon-kurzih je namreč prav ona utrpela velikansko škodo. Če bi Gorenje prišlo v Pliberk, bi najbrž te velikanske izgube izostale, ker ne bi bilo treba prevzeti velikih hipotek prejšnjega Kortinga. Gorenje, dolgovi, deficiti in še kaj Jugoslovani po najnovejših carinskih predpisih plačati carino na vse, kar stane več kakor 200 dinarjev (60 šilingov), medtem ko Avstrijci lahko nesemo preko meje blago v vrednosti 1000 šilingov brez carine. Kaj pa človek že dobiš pri nas za 60 šilingov? Neki slovenski Koroški časopis je to postopanje avstrijskih oblasti skušal zagovarjati, vendar bi bilo treba tu le zastopati tudi interese naših ljudi, ki so lahko tudi prizadeti, in ne samo povzema- na Bavarskem in s Slovenskim izvršnim svetom v Ljubljani. Gorenje v Jugoslaviji je imelo okoli 100 milijonov šilingov izgube. To izgubo bodo pokrili iz lastnih rezervnih sredstev iz prejšnjih let. Mi v Avstriji, oziroma koroški časopisi, pa ne moremo s prstom kazati na to podjetje, oziroma Jugoslovane poučevati, da je za to izgubo kriv menda samoupravni sistem, ker imamo sami v lastni deželi vsako leto več primerov še večjih izgub. Tako je treba Akoravno je Jugoslavija v letu 1981 dosegla precejšen in razveseljiv uspeh v zunanjetrgovski in plačilni bilanci — namesto planiranih 1,8 milijarde dolarjev deficita v plačilni bilanci je bil ta deficit efektivno samo 750 milijonov dolarjev — se je, kakor to sami imenujejo, zaradi „grehov iz preteklosti“ znašla kljub temu na robu plačilne zmožnosti jugoslovanske države. Torej bodo letos še bolj stiskali pri uvozu in forsirali izvoz. To bo tudi letos privedlo do raznih zastojev pri raznih podjetjih, ker ne bo uvoženega reprodukcijskega materiala, in do pomanjkanja raznih artiklov na jugoslovanskem trgu, ker bodo vse prodajati v še večji meri v inozemstvo. Značilno je že večletno pomanjkanje kave in v Srbiji menda prodajajo na črni borzi kavo že za 500 šilingov za kilogram. To stanje v Jugoslaviji bo seveda imelo tudi precejšen vpliv na naše obmejno področje. Pomanjkanje deviz bo prizadelo v vse večji meri tudi mešana avstrijsko-jugoslovanska podjetja in je pričakovati zastoje v produkciji tudi tu, če ne pride do posebnih tretmanov za ta podjetja. Pri Elanu se že kopiči 100.000 parov smuči, ki so bile v prejšnjih letih prodane na jugoslovanskem tržišču. Treba je torej preprečiti, da se to ne bi dogajalo tudi drugod, sicer bodo tudi tu nastale velikanske izgube. Nič manj skrbi seveda tudi nima avstrijska vlada z raznimi podjetji, ki jih tare gospodarska kriza. Zahteve po večji državni intervenciji (posebno če gre gospodarstvu slabo) postajajo vedno bolj glasne. Na vseh koncih in krajih ji primanjkuje denarja za kritje vedno večjega državnega deficita iz zveznega proračuna. Celo minister Dallinger meni, da se vse sicialne pridobitve zadnjega časa ne dajo več financirati, če bi imeli več kot 150 tisoč nezaposlenih skozi celo leto. Menda živimo preko svojih možnosti. Treba bo torej odločno povedati, za koliko živimo preko svojih možnosti oziroma katere ali kakšne so te možnosti, po katerih lahko živimo. Najboljši dokaz za to bi bil, da nam vlada s svojim ravnanjem, z dobrim zgledom pokaže, kako se naj to naredi. PRVO SREČANJE MOHORJANOV Pretekli teden se je zbralo lepo število sodelavcev Mohorjeve založbe na »sreča-nju Mohorjanov" v Celovcu. Starejši in mlajši sodelavci iz vseh koncev in krajev dvojezičnega ozemlja so v sproščenem razgovoru premlevali težave in uspehe pri širjenju slovenske besede. Vrsta važnih spodbud je bila sad tega srečanja, ki je izzvenelo ob spremljavi vižarja Pestrca iz Šmarjete z domačo pesmijo. Predavanje „NEKDANJE LJUDSKO VEROVANJE KOT OSNOVA ZA LJUDSKE OBIČAJE" Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Čas: petek, 26. 3. 1982, ob 20. uri Predava: dr. Pavle Zablatnik Koncert „S PESMIJO V POMLAD" Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotma-ri vasi Kraj: nova ljudska šola v Kotmari vasi Čas: nedelja, 21. 3. 1982, ob 14.30 uri Sodelujejo: mešani pevski zbor ..Gorjanci", domača instrumentalna skupina in nad 20 mladih igralcev in recitatorjev. Komedija „DAN ODDIHA" Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu Čas: nedelja, 21. 3. 1982, ob 19.30 Nastopajo: igralci domačega društva Lutkovna igra „RINGA, RINGA RAJA" Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: ljudska šola v Svečah Čas: sobota, 20. 3. 1982, ob 15. uri Gostuje: lutkovna skupina KPD „Šmihel“ Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 21. 3. 1982, po 1. maši v Farnem domu v Selah. Zveza slovenske mladine vabi 20. marca 1982 na poldnevni seminar, ki bo v mladinskih prostorih kulturnega doma „Danica“ v Šentprimo-žu. — Pričetek ob 14. uri. Škofiče V torek, 23. 3., bo praznovala ga. Umek Ana svoj 50. življenjskr jubilej. Poznamo jo kot zvesto sodelavko domačega društva SPD „Edi-nost“. Videli smo jo pogostokrat na odru, kjer je odlično igrala razne vloge. Sodeluje pa tudi pri domačem prosvetnem in cerkvenem pevskem zboru. Slavljenka se ne udejstvuje samo na kulturnem področju, zanima se tudi za občinsko politiko: kot edina ženska je kandidirala na listi Enotne liste Škofiče. Upamo, da nam bo v bodoče stala tako na kulturnem kot tudi občinsko-političnem področju ob strani. Ani čestitamo cerkveni in društveni pevci ter vsi kandidati Enotne liste. Želimo ji zdravja, zadovoljstva in obilo veselja v krogu svojih domačih. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika! Gostovanje „Danice“ V soboto je igralska skupina SPD „Danica“ zaigrala „Studentje smo" v Visokem pri Kranju. Velika dvorana kulturnega doma je bila kopasto polna, Predsednik tamkajšnjega društva je koroškim rojakom izrekel prisrčno dobrodošlico, prav posebej pa je pozdravil zastopnika avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani, Cirila Sterna. Visočani so znani kot bolj mirni in hladni ljudje. Vendar pa je treba povedati, da so sledili dogajanju na odru prav navdušeno in je bilo ploskanja na odprti sceni. Daničani, ki so vadili skozi božične in semesterske počitnice, so igrali odlično in se ves trud vaj in odrekanja že obrestuje. Visoko danes šteje med prosvetna središča kranjske občine in je upati, da se bodo stiki med Danico in Visokem še bolj razvili. Zastopnik Danice, Franci Polcer je gostitelje vsekakor povabil na obisk na Koroško. Trata V nedeljo zvečer pa je SPD „Borovlje" vabilo na igro ..Študentje smo" k Cingelcu na Trati. Predsednik društva, Verdel, je izrazil veliko veselje, da so prišli šentviški igralci na Trato in je vsem zaželel prijeten večer. Igralci so številno publiko kaj kmalu ogreli in navdušili in igra je zares potekala v zadovoljstvo vseh. Po igri so se vsi sodelujoči in zastopniki krajevnega boroveljskega društva še malo usedli in pokramljali in skupaj pohavžvali. Apače Te dni praznuje svoj 80. rojstni dan in god Jožef VVolte, pd. Kocjan. Slavljenec izhaja iz zavedne Rogarjeve družine in je bil najstarejši od 10 otrok. Leta 1938 se je priženil h Kocjanu in je kot umen in podjeten gospodar s svojo ženo havžval. Bil je tudi vaški živino-zd ravni k in je v bližnji in daljnji soseski zelo priljubljen. Z ženo sta pri Kocjanu postavila novo hišo. Poleg vsega dela je bil slavljenec dolga leta cerkveni ključar, še danes skrbi za cerkev in če je treba, odkida pozimi sneg okoli hiše božje in napravi gaz. Slavljencu želijo sosedje, prijatelji in vsi domači obilo zdravja, božjega blagoslova in še na mnoga leta. Tudi uredništvo Našega tednika čestita svojemu zvestemu prijatelju. Lutkovna igra „RINGA, RINGA RAJA" Prireditelj: SPD „Št. Janž" v Št. Janžu Kraj: farovž v Št. Janžu Čas: sobota, 20. marca 1982, ob 16.30 Gostuje lutkovna skupina iz Šmihela NAPREDOVALNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: ljudska šola na Bistrici Čas: ob petkih ob 18. uri (12 dvojnih ur) Začetek: 19. marca 1982, ob 18. uri, hkrati vpisovanje Vodja tečaja: Tatjana Feinig Prispevek: šil. 300.— KONCERT Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 3. 4. 1982, ob 20. uri Gostuje komorni moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope pod vodstvom prof. Egija GAŠPERŠIČA Igra s petjem »ŠTUDENTJE SMO" Prireditelj: SPD »Edinost" v Pliberku Kraj; dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku Čas: sobota, 20. 3. 1982, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SPD »Danica" iz Št. Vida Mladinska revija »POKAŽI, KAJ ZNAŠ!" Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Kraj: kulturni dom na Brnci Čas: nedelja, 28. 3. 1982, ob 14. uri Nastopajo otroci iz Zgornjega Roža in Žile kot pevci, recitatorji in glasbeniki. »ROŽ, PODJUNA, ŽILA" - barvni video-film »Koroških kulturnih dni v Ljubljani" Prireditelj: KD »Peter Markovič" v Rožeku Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: sobota, 27. marec 1982 ob 19.30 Za uvod prikaz umetniškega dela Petra Markoviča s pomočjo diapozi-vov. Radiše Domači igralci SPD „Radiše" so si izbrali za letošnjo kulturno sezono zelo zahtevno in vsebinsko zelo bogato dramo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi". Igralci in režiser Anderle iz Tržiča so zelo skrbno in vestno pripravili igro. Vloge, ki so jih brezhibno podali so igrali: Nuži VVieser, Šimej Ogris, Angelika Resztej, Šiman VVrulich, Leni Lampichler, Nuži Pisjak, Tomi Rogaunik, Leni Lampichler ml j., Blaž Micki, Štefi Resztej, Franci VValter, Hanzi Pisjak, Pepi Schuschnig, Marija VVoschitz, Marijan Resztej, Tomi Ogris, Marijan VVoschitz, Olga VVrulich, Silvo VVrulich, Ernst Hribernik in masker Andrej Lampichler. Dragi rojaki! Dragi prijatelji naše Slovenske gimnazije v Celovcu! Konec letošnjega šolskega leta bomo praznovali 25-letnico »Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu". To je za koroške Slovence pomemben jubilej, saj je dala ta gimnazija medtem že velik del naših vidnih kulturnih in političnih delavcev. Združenje staršev na naši gimnaziji in vodstvo šole nameravata proslaviti ta jubilej prav posebno slovesno. Gimnazija naj bi se ob tej priliki predstavila slovenski in nemški javnosti v deželi s svojimi uspehi, opravljenim delom in zgodovinskim pogledom na preteklih 25 let. Želeli bi v naši deželi užgati in utrditi zavest pri vseh, kako zelo potrebujemo to šolo, kako zelo jo je treba podpreti ideelno in gmotno, tako z dobromisleči-mi nasveti in širjenjem njenega slovesa, kakor tudi z gmotno podporo. Šola bo predstavila s kulturnim programom od 21. do 22. 5. 1982 svojo kulturno dejavnost, slavnostna akademija 23. 5. 1982 pa naj bi javno-vidno, mogočno in nepreslišno ponesla glas o tej naši šoli v deželi, v slovenski in nemški svet. Posebni »almanah", posvečen razvoju in podvigu gimnazije v preteklih 25-tih letih pa naj bi v tiskani obliki ohranil tudi za bodoče rodove spomin na pionirsko prvo četrtletje Slovenske gimnazije. Dragi prijatelji, posebno pa dragi naši bivši dijaki Slovenske gimnazije, prosimo Vas, pomagajte nam, da bomo zmogli težko finančno breme, ki nam ob teh načrtih dela veliko skrbi. Današnjemu listu prilagamo položnico in prosimo, da se je poslužite ter je ne vržete v koš in da nam z Vašim prispevkom pomagate, vsak pač po svoji moči. Za Vaše darilo se Vam vnaprej prisrčno zahvaljujemo. Posebno pa se že zdaj zahvaljujemo tistim agilnim absolventom naše gimnazije, ki so že pred tedni iz lastnega nagiba obljubili, da se bodo rade volje posebno izkazali. Bivše dijake naše gimnazije pa, ki se še niso javili, prosimo, ne le za dar, marveč še posebej, da čimprej sporočijo Združenju staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence, Prof,-Janežič-Platz 1, A-9020 Celo-vec/Klagenfurt svoj naslov. Pomagajmo skupno vsi! Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, dipl. trg. Janko Urank, predsednik Sveški mežnar Joža Kodrič je izpolnil 4. marca 80 let. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Za minuli 60. rojstni dan želimo Matildi Kukež iz Železne Kaple vse najboljše! Podlesnikova mama iz Nonče vasi pri Pliberku je pred kratkim praznovala svojo 74-letnico. Iskreno čestitamo! Jože j Krištof iz Velike vasi pri Št. Jakobu v Rožu je z odličnim uspehom »postal" doktor. Dela kot asistent na veterinarski fakulteti na dunajski univerzi. Iskreno čestitamo! Te dni je praznovala 80-letnico VVrantschurnik Marta z Dobrove pri Žvabeku. Iskreno čestitamo! Te dni je praznoval svojo 86-letnico Lovro Kramer, pd. Jan-šej v Holbičah. Častnemu predsedniku zveze slovenskih izse-Ijecev iskreno čestitamo! Znani vižar, ljudski pripovednik in avtor hudomušnih pesmi Ferdinand VVoschitz-Pestrc, praznuje te dni svoj 72. življenjski jubilej. Iskreno čestitamo! V soboto, 20. 3., od 14. do 20. ure KUHARSKI TEČAJ »Posebne jedi s skuto" Voditeljica: ga. Angela Sommer, Celovec v soboto, 20. 3., 13 uri PRAKTIČNI TEČAJ ZA SADJARJE, KMETE IN KMETICE »O vzgoji in rezi sadnih dreves in gojitev mladih dreves" Kraj: na Pečnici pri kmetiji VVarum Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar v soboto, 20. 3., od 14. do 18. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: Velikonočni okraski, nem. Voditeljica: ga. Herta Stritzl, Celovec Igra DOMEN Prireditelj: SPD »Srce" v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrii vasi Čas: nedelja, 28. 3. 1982, ob 14.30 Igrajo domači igralci Režija: Franci Podrečnik Igra »MLADOST PRED SODIŠČEM" (nizozemska drama v dveh dejanjih — razprava pred sodiščem za mladoletnike) Prireditelj: SPD »Zarja" v Železni Kapli Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: petek, 26. 3. 1982, ob 20. uri Igrajo domači igralci Avtor: Hans Tiemayex/prevod: Branko Gombač Režija: Poldej Zunder NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADiT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 18. marca 1982 domače vesti/5 fc lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija r o. 62380 Slovenj Gradec Gosposvetska 4 tel.: 062/84571 s svojimi TOZD-i vam nudi naslednje izdelke in storitve: SORTIMENTE GOZDNEGA LESA ŽAGAN LES IGLAVCEV IV ERN E PLOŠČE OPLEMENITENE IVERNE PLOŠČE STENSKE OBLOGE STROPNE OBLOGE SUMO - suhomontažna vrata INTRO-okna IZOLIR-okna KLASIČNA vrata ROLETE za okna OMARICE za rolo OMARICE za platnene zavese TERMO-izolacijske šipe OBLAZINJENO POHIŠTVO TURISTIČNE STORITVE KVALITETA, FUNKCIONALNOST IN LEP VIDEZ SO PREDNOSTI IZDELKOV LESNE. OBIŠČITE 21. MEDNARODNI SEJEM mi ALPE - ADRIA IN NJEGOVE SPECIALIZIRANE SALONE 'Ml NAVTIKA, KAMPING, KARAVANING SLIKA-ZVOK VSE ZA DOM NAREDI Sl SAM ŠPORT, TURIZEM, REKREACIJA V tednu sejma vam VINOTEKA Gospodarskega razstavišča nudi preko 300 izbranih jugoslovanskih vin. V Ljubljani obogatena kulinarična in kulturna ponudba. er Gl? GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA, 22. do 28. marec 1982 Zilski otroci v krasni pustni obleki Otroška knjiga TAI Že nekaj časa je mogoče dobiti v naših knjigarnah trijezično otroško knjigo „TAI — Kadar solze pripovedujejo". Avtorici knjige sta Marica Kulnik in Zorka Loiskandl-VVeiss. Slovensko-nemško-italijanska knjiga je Posvečena otrokom vsega sveta 'n Pripoveduje o vietnamskem otroku Tai, ki je v vojni izgubil starše in je prišel v novo domo-vir|o, kjer je srečen, a se še "Spominja svoje domovine. Knjigo morete kupiti v obeh slovenskih knjigarnah — knji-9arni Družbe sv. Mohorja in Na-Sa knjiga. Knjiga bo prevedena tudi v dru9e jezike, tako na primer v angleščino in francoščino. Knji-9a stane 115,— šilingov. Zilska Bistrica V življenju sta žalost in veselje tesno povezani. Veliko veselja in dobre volje so doživeli otroci in starši na pustno nedeljo. Odgovornost za pustno prireditev je prevzel naš civilni uslužbenec mag. Urban Popotnig, mladi sodelavci pa so mu radi pomagali. Žene so spekle skoraj dvesto „fancotov“ (krapov). Zbrali smo se pri stari lipi pri Kan-dolfu, kjer je pri žegnu prvi rej. Vsi otroci so bili v krasni pustni obleki, čeravno so morali najprej pokazati spretnost v tekmi na smučih. Po dva in dva je bilo treba prestati več sladkih ovir; g. Nac je zelo pazil, da se ni zgubila kje kakšna stotinka časa. Po tekmi smo se zbrali v mežnariji, da je dobil vsak zasluženo nagrado. V upanju, da se drugo leto spet srečamo vsi pusti, smo se razšli polni dobre volje. S-Kaj še! Marijan ubit! Kdo je to storil, za križanega Boga!" Pretipavši ga bolj natanko, zapazil je stari stric, a mladeniču še žila bije, da pa ima glavo prebito, ^bcal ga je, cukal in z roso močil po čelu, pa ni se ganil. Zarja se je v vzhodu jela žariti, ko si je Dolef je-jBal prizadevati in začel pomišljati, kam bi šel po Judi. Odločil se je naposled na Polesek in dirjal je, ar so ga mogle noge nositi. Težko je stari Dolef sklical Krivca in Krivčevko iz Postelje, da jima je mogel povedati, kaj se je zgodiva kaj je videl. Kakor je pa oskrbnikova ženica sli-aja strašno poročilo, da mladi gospod pol mrtev v ebri leži, bilo je toliko vpitja po gradiču Polesku, a se je moral tudi stari gospod zbuditi. ”Kaj bo, kaj bo? O sveta Barbara, pomagalka na Poslednjo uro, mati božja, pribežališče grešnikov, aJ bo!" vpila je majka Krivčevka in roke lomila, k*”Nikar ne kriči ko beraške klešče, grča babja! Kaj j/^otigoval, ko ne pomaga nič, povedi, kaj je poče-’ Pravi njen mož, ki je nekaj časa kakor panj stal. že’’Ti grdoba grda!" zmerjala je baba in debele sol-e brisala. „Saj pravim, ti nimaš srca; trd kamen aš v prsih; ko bi kaj srca imel, jokal bi se, če sa-0 mene vidiš jokati, nikar pak, ko je naš lepi, mla- di, dobri gospodič ubit. Oh, rane krvave! Kaj bo za našo službo, če je mrtev ali če šele bo!" ,,Baba, tebe je Bog oče ustvaril, ko je ravno pri slabi volji bil ali pa že truden; če te sam bognasva-ruj ni napravil." „Drugokrat se prepirajta, zdaj gospoda pokličita vsaj, da bomo šli pogledat in da ga domov prinesemo," pravi Dolef. V tem hipu se vrata odpro in gospod Piškav stopi na prag z nabranim čelom, s svečo v roki, razoglav in v dolgi halji iz tankega črnega platna. Ostro pogleda zbrano trojico ter pravi osorno: ,,Kaj to pomeni! Oba bom segnal iz hiše. Jaz nočem nikakega krika." Po teh besedah se obrne na vratih in hoče oditi. ,,0 milostljivi gospod, ko bi vedeli, kaj —" začela je Krivčevka, pa stari ji jezno besedo prestriže: „Nič nočem vedeti, molči!" Zdajci popade Krivčevko sveta jezica, razkačena postopi za njim in prime za vrata. „Črna živina ste vi in moj mož. Kaj ste vi oče, ko vaš sin umira zunaj na polju, vi pa pravite, da moram molčati, da vam še povedati ne smem." Samo dve besedi je stari slišal: sin umira — in bilo je dovolj. Barvo je sprevrgel, obledel ko zid, sveča mu je padla iz rok. ,,Kaj praviš? Sin moj! Kje je Marijan?" Na to hlastno vprašanje pa Krivčevka ni bila pri volji brž odgovoriti, kakor je gospod v svojem smrtnem strahu hotel, ampak mislila mu je še to in ono očitati, ker menila je: zdajci je urica. Pa stric Dolef ji je skazo storil in v treh besedah vse povedal. Takega ni še nikdar nihče starega gospoda na Polesku videl, kakršen je bil v tem hipu. Nekaj časa je stal ko okamenel in srpo gledal zdaj tega, zdaj tega. Pa koj je z roko sive lase s čela posnel in, kakor ne bi mogel več po svoji navadi človeška in človeškega čuta zatajevati, postal je naenkrat ves beseden, hitro in z neko skrbljivostjo zapovedal, kaj naj se zgodi, in zaradi tega so kmalu potem koračili vsi trije, gospod Piškav, Dolef in Krivec, prek polja. Botra Krivčevka pak je jokala in tulila okoli Po-leska, da je bilo strah. Popolnoma iz uma bi se bila pa rada dela, ko so proti dnevu prinesli Marijana, v rjuho zavitega in popolnoma v nezavesti. Lahko si je misliti, da je botra Krivčevka kakor poštena katoličanka najprvo gospodu nasvetovala, naj pošlje po duhovnega gospoda, da pride s sv. poslednjim oljem in obhajilom. A stari gospod ji je tako z ostro besedo prepovedal živega človeka v hišo klicati, da si ni upala nobene več ziniti. (Dalje prihodnjič) JLU Inaš tednik! 3. Peter Haring 4. Josef Tomaschitz Harald Svetina 6. Michael Melcher 7. Friedrich Lederer 8. Heimo Lemberger 9. Franz Urschitz 10. Dieter Huber 15 12 12 10 9 8 7 6 V Podnu so se minulo nedeljo končala tekmovanja za Rožanski pokal 1982. Pod pokroviteljstvom Našega tednika in tovarne smuči ELAN na Brnci, so letošnja štiri tekmovanja priredila društva „Jepa-Baško jezero11 v Ločah, SRD „Bilka“ v Bilčovsu ter športno društvo DSG Sele. V Podnu so prireditelju Foltiju Wa!dhauserju stali ob strani številni pomagači, ki so pripravili za tekmovanje odlično progo. Tekmovanj za Rožanski pokal 1982 se je udeležilo nad 300 tekačev — od petletnih otrok, pa tja do 60-letnih „mladeni-čev“. Mnogo je bilo takih, ki so nataknili ozke dilce zgolj iz veselja in za razvedrilo, drugi spet so hoteli premagati sovrstnika, kolega, znanca. Spet druge pa je mikal krasni pokal, ki sta ga po zadnjem teku v Podnu prejela najboljša ženska tekmovalka in najboljši moški. V prvi vrsti je treba pohvaliti vse, ki so pomagali pri organizaciji tekov, saj so svoje delo opravili zares zelo dobro. Skupina ELAN je na vseh tekih skrbela za „pravo mažo11 smučk in so pomagali vsem, ki so potrebovali pomoč. Tudi njim velja posebna pohvala. Nenazadnje pa je vsak tekač pripomogel k odličnemu poteku tekmovanj za Rožanski pokal 1982. Na zadnjem teku v Podnu je zmagala VValtraud Gutschier in je s tem dosegla 85 točk in dobila Rožanski pokal. Za njo se je uvrstila Stefi VViedergut s 67 točkami. Odlično tretje mesto pa je zasedla naša rojakinja Marica Mletschnig iz Želuč pri Bilčovsu, ki je zbrala 48 točk. Pri moških pa je z zmago v Podnu osvojil Rožanski pokal Max Ha-benicht (70 točk). Drugo in tretje mesto sta zasedla Josef Tomaschitz (57 točk) in Michael Melcher (46 točk.) Četrti in zadnji ljudski tek v Podnu je bil, kot so bili tudi ostali trije, odlično pripravljen. Čudovito sončno vreme je privabilo nad 80 tekmovalk in tekmovalcev. Slavje zmagovalcev je bilo na prostem, na soncu, in tudi tokrat je bilo vzdušje prisrčno. Otroci: Dekleta — 2,5 km: 1. Petra Schlitzer, 2. Gabriela Baumegger. Fantje — 2,5 km: 1. Erik Urschitz, 2. Ernst Graber, 3. Christian TrieBnig. Šolarji I Dekleta — 4,5 km: 1. Astrid Miksche, 2. Andrea Schaunig, 3. Irena VVeber. Fantje — 4,5 km: 1. Mario Sucher, 2. Ulrich Grall, 3. Jakob Graber. Šolarji II Dekleta — 4,5 km: Barbara Schmiedhofer. Fantje — 4,5 km: 1. Martin Standmann, 2. Reinhold Graber, 3. Christian Gatti. Ženske — 4,5 km: 1. Inge Fugger, 2. Erika VVrolich, 3. Anni TrieBnig. Moški — 4,5 km: 1. Gernot Reiter, 2. Johann Burger, 3. Peter Miklautz. Splošna skupina — 9 km: 1. Josej Tomaschitz, 2. Gustav Novak, 3. Dionys Strugger. Starejši mladinci — 9 km: 1. Max Habenicht, 2. Michael Melcher. Ženske: 1. VValtraud Gutschier 25 točk 2. Anneliese Svetina 20 3. Eva Gatti 15 4. Monika Haring 12 5. Stefanie VViedergut 11 6. Brigitte Miksche 10 7. Marica Mletschnig 9 Moški: 1. Max Habenicht 25 točk Franz Schlitzer 25 Slika spodaj: Odlično tretje mesto je v tekmovanju za Rožanski pokal zasedla Marica Mletschnig iz Želuč pri Bilčovsu; 2. mesto je osvojila Stefi Wiedergut, Rožanski pokal pa je dobila l/V. Gutschier. Slika v sredini: VValtraud Gutschier in Max Habenicht sta dobila Rožanski pokal 1982. Gutschier je zbrala 85 točk, Habenicht pa 70. Slika desno: Naš sodelavec Marjan Fera se je kmalu po startu vrnil v cilj. „ To je pa višek. Smučke so mi namazali s smolo. Verjetno so se bali, da bi tekmovanje zmagal jaz. “ Splošna skupina I — 9 km: 1. Peter Haring, 2. Friedrich Lederer, 3. VVilli Tschemernjak. Splošna skupini II — 9 km: 1. Dieter Huber, 2. Hans Pirker, 3. Adolf Urschitz. Splošna skupina lil — 9 km: 1. Siegfried Bernsteiner. Mladinci — 9 km: 1. Franz Schlitzer, 2. Harald Svetina, 3. Heimo Lemberger. Mladinke — 9 km: 1. Eva Gatti. Ženske — 9 km: 1. VValtraud Gutschier, 2. Anneliese Svetina, 3. Monika Haring. Končni rezultat po 4 ljudskih tekih za ROŽANSKI POKAL 1982: Moški: 1. Max Habenicht 70 2. Josef Tomaschitz 57 3. Michael Melcher 46 4. Gustav Novak 36 5. Dieter Huber 35 6. Peter Haring 30 7. Johann Standmann 25 Michael Standmann 25 Franz Schlitzer 25 8. Friedrich Lederer 24 9. Harald Svetina 23 10. VVilli Tschemernjak 21 NK Globasnica/Juena -zmagovalec pokala KDZ Preteklo soboto je KDZ priredila svoj zaključni nogometni turnir letošnjega pokala KDZ; prej je KDZ priredila že 3 turnirje. V novi telovadni dvorani v Vetrinju se je zbralo 8 moštev iz vse Koroške. Za organizatorja je bilo zelo razveseljivo, da je bilo letos zanimanje za ta pokal zelo veliko; marsikatero moštvo je moral organizator zato odkloniti. Sodelovala so predvsem moštva, ki prihajajo s podeželja in so s tem dokazala, da so voljna sodelovati s Koroško dijaško zvezo. Na zaključnem turnirju so moštva v predkolu igrala v dveh skupinah. V prvi skupini sta se borili za prvo mesto moštvo iz Globasnice in moštvo iz Dvora, kjer so igrali predvsem igralci moštva Šmihela pri Pliberku. Po dokaj napeti in trdi igri je zmagalo moštvo NK Globasnica/ Juena in je s tem prišlo v veliki finale. 3. in 4. mesto sta v tej skupini zasedli moštvi iz Vogrč in z Božjega groba. V drugi skupini sta se borili za vstop v finale moštvi ZSM in moštvo z Blata. Končno se je le moštvo z Blata izkazalo kot boljše in doseglo veliki finale. 3. in 4. mesto sta dosegli moštvi iz Bilčovsa in Katoliška mladina Pliberk. Nato so sledile finalne tekme. Na žalost se je pri teh tekmah izkazalo moštvo Zveze Slovenske mladine kot dokaj nešportno. Že v predkolu je moštvo ZSM igralo zelo nešportno; višek nešportnega obnašanja je sledil, ko ZSM-ovci niso več hoteli nastopiti k finalni tekmi. To ni samo nešportno napram drugim igralcem, temveč škodi tudi organizaciji, katero so zastopali. Upamo, da se takšne stvari drugič ne bodo več dogajale. V velikem finalu je zmagalo moštvo NK Globasnica/Juena proti moštvu Blato/Skias. Končna uvrstitev: 1. NK Globasnica/Juena (Gregorič St., Gregorič J., Perč, Sadjak, Dlopst, Fera, Travnik); 2. NK Blato/Skias (Kreutz M., Sommeregger, Kumer S., VVakounig B., Kumer F., Kumer L., Malle, Rast). 3. Dvor (Krištof M., Krištof G., Lo-pinsky, Vrhnjak I, Vrhnjak II, Vrhnjak lil, Krausler, Pucki, Kužnik, Prutej.) 4. ZSM 5. Vorgrče 6. Bilčovs 7. Katoliška mladina Pliberk 8. Božji grob Najboljši golman turnirja je postal Franc Vrhnjak (Dvor), najboljši igralec Marko Krištof (Dvor), največ golov pa je zadel Stanko Gregorič (Juena). Ženske: 1. VValtraud Gutschier 85 2. Stefi VViedergut 67 3. Marica Mletschnig 48 4. Anneiies Svetina 45 5. Monika Haring 27 6. Regina Mandl 25 7. Brigitte Miksche 11 8. Eliza VVeisitsch 10 topeport PLIBERK - ŽELEZNA KAPLA — ŠT. PRIMOŽ Za našo šivalnico v Železni Kapli iščemo šivilje ali priučene osebe (Anlernkrafte). interesent-ke naj se javijo pri gdč. Blajs v Železni Kapli (tel.: 0 42 38/5 91. Prav tako iščemo za našo šivalnico v Št. Primožu šivilje ali priučene osebe. Tiste, ki hočejo delati v Št. Primožu, naj se javijo pri Topsportu v Pliberku (pri g. Einspielerju. — Telefon: 0 42 35/20 41). Obir-pokal 1982 Zadnjo nedeljo so ob neugodnih vremenskih razmerah Selani (TVN prijatelji narave) izvedli svojo sankaško tekmo. Z njo se je zaključilo tudi letošnje tekmovanje za POKAL OBIRJA 1982. V tem tekmovanju se seštevajo rezultati sankaških tekem v Šmarjeti (prireditelj TV N Šmarjeta), v Lepeni (prireditelj SPD „Zarja“), na Obirskem (prireditelj SPD Obir) in v Selah (TVN Sele). Vsa društva so tekmovanja izvedla v splošno zadovoljstvo udeležencev in so v letošnji zimi mogli našteti skupno 405 tekmovalcev. 280 sankašev pa je prišlo v končno uvrstitev. Ker sankaške tekme omenjenih štirih društev zavzemajo pri sankačih okoli Obirja svoje mesto, bodo organizatorji izvedli sigurno tudi tekmovanje za POKAL OBIRJA 1983. To pa so letošnji zmagovalci: Športne sanke I: 1. Novotny Ernst (Šmarjeta), 2. Žura VValter (Šmarjeta), 3. Smrtnik Hanzi (SŠK Obir). Športne sanke II: 1. VVassner Max (Šmarjeta), 2. Osojnik Fridi (SŠK Obir), 3. Miklau Florian (SŠK Obir). Šolarke I: 1. Žura Doris (Šmarjeta), 2. Kogoj Angelika (SPD Zarja), 3. Mačk Cor-nelia (Šmarjeta). Šolarji I: 1. Miklau Adolf (SPD Zarja), 2. Potočnik Emil (SPD Zarja), 3. Ošina Paul (SPD Zarja), Smrtnik Marko (SŠK Obir), O raže Konrad (Sele/Zell). Šolarke II: 1. Diana Olip (Zarja), 2. Smrtnik Marica (SŠK Obir), 3. Pasterk Sonja (Zarja). Šolarji II: 1. Žura VValter (Šmarjeta), 2. VVe-ratschnig Heinz (Šmarjeta), 3. Karničar Rudolf (SPD Obir). Mladinke: 1. Doujak Ingrid (TVN Borovlje), 2. VVilhelmer Rosemarie (Šmarjeta), VVutte Claudia (Šmarjeta). Mladinci: 1. Karničar Josef (SPD Obir), 2. Smrtnik Hanzi (SŠK Obir), 3. Novot-ny Ernst (Šmarjeta). Splošna ženske: 1. Karničar Inge (SPD Obir), 2. Smrtnik Regina (SŠK Obir), 3. K6-lich Emilie (SPD Zarja). Splošna moški: 1. Haderlap Stanko (SŠK Obir), 2. Oraže Robert (Sele/Zell), 3. VVasner Max (Šmarjeta). Starostna moški I: 1. Miklau Florian (SŠK Obir), 2. Novotny Erich (Šmarjeta), 3. VVerat-schnig Heinz (Šmarjeta). Starostna moški II: 1. Čertov Rudi (Sele/Zell), 2. VVutte Thomas (Šmarjeta), 3. Stane Josef (SPD Zarja).