"<aiy Bdvise yoU[
indents to includt-
> lt adrfres^^mm
J wwt KOI
a* dotunu C ^ S MAR ODA"
*	^NAKAVNOBT NA DOi
^Mt —to p»—
ClTAJTE,	ZANIMA
No. 154 — Sitf?v

I GLAS NARODA
- Ust slovenskih deUvcevv Ameriki -
Reentered as Second Class Matter September 23th 1940 at the Post Office at New Torte, N. I., under Act of Congress of March Srd, 187».
VOLUME LH. — LETNIK Lil.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 8, 1944 — TOREK, 8. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1243
BITKE ZA PRISTANIŠČA
ARMADE SO VSMERJENE PROTI: BRESTU,LORIENTU. ST. NAŽAIREUin ST. MALO
Nemški težki tanki so bili vrženi iz Mortaina, kjer so skušali presekati ozki koredor., po
katerem dobivajo zavezniki svoje zaloge. Y prodiranju proti Parizu je armada generala Omarja N. Bradleya dospela do Le Mmsa, 1 05 milj od Pariza.
Na vzhodnem končni zavezniške fronte so Angleži in Kanadčani pričeli veliko ofenzivo s silovitim bombardiranjem. Nad 1000 bombnikov je sipalo bom-l>e na nemške postojanke južno od Caena. Bomlbardiranje se je pričelo ob 11 ponoči in je trajalo pol ure.
Včeraj so Nemci pri Mortai-nu napadli s štirimi oklopnimi divizijami, toda napad se jim je fK>|K>Lnoma ponesrečil, kajti izgubili so 13o tankov in 195 o-klopnih avtomobilov. Nemci so okušali prebiti 20 milj široki koridor med Avranches in Mortal«-Sou rde val cesto. Napadli so na pet milj dolgi fronti in so vdrli v Mortain, toda sodili v nekaj urah zopet pregnani. Ti-per in Panther tanki so napredovali že tri milje in so se približali Cherence-ile-Koussel, toda ameriški težki topovi in bombniki so jih razbili. Nato so pridrvili ameriški težki tanki, fori so Nemce pregnali iz Mor-taina, 19 milj vzhodno od Av-rancbe«.	. .
Na zapadnem koncu fronte na Breton polotoku ameriški tanki na^koknjejo pristanišča in včeraj so Amerikanci vjt^i 13,300 Nemcev, polbili pa so jih 3400. Ameriške oklopne divizije se bližajo vsem velikim pristaniščem, ki so: Brest, Lorient, St. Nazaire, St. Malo in Nantes.
Vsled zavezniškega prodiranja so Nemci pričel odhajati iz Pariza. Zavezniki preganjajo Nemce iz njihovih najboljših postojank in se stalno bližajo Parizu.
Prva ameriška armada generala Omarja N. Bradleya je vkora'kala v Fomfront, 135 milj od Pariza in v Le Mans. 100 mfrlj od glavnega mesta. Druga angleška, armada generala sira Miles C. Dempseva je vda rila <Vz Orne na 15 milj dolgi fronti juprotzapadno od •Caena, kjer po imeli Nemci najbolj utrjene
postojanke, da ibi vstavili prodiranje proti Parizu.
V	svojih nanovo pridobljenih postojankah okoli La Moisson-nierse in La Bogotiere so Angleži odddaljeni od Pariza še 125 milj.
Kanadska armada generala R. R. G. Crerar-ja, ki je postaja popolnoma samostojna armada, je pričela novo ofenzivo pri Troarnu, osem milj vzhodno od Caena in 115 milil j od Pariza.
Ko je bitka divjala. so Ame-rikanei zopet zavzeli Vire, glavno mesto Normandije in parne lopate so očistile mestne ulice. Vire je bila zadnja nemška trdnjava v Normandiji in vsled az-gulbe te trdnjave so oslabljene nemške postojanke okoli Avranches.
Ameriški tanki z neverjetno hitrostjo drve po Breton«. Nek tančni oddelek je nemškemu obkoljenemu oddelku 1200 mož rdkefly da se bodo morali podati komu drugemu, ker se jim mudi dalje.
Bitke za St. Malo
Najhujš iboji se bije jo v starodavnem pristanoišču St. Malo na severnem koncu Bretonskega polotoka. Amerikanci so se morali prebiti skozi minska polja, i^kozi celo vrsto utrdbenih stolpičev in skotzi žične ograje, predno so se mestu približali na tri milje.
Tankom se je pridružila še artilerija in strmoglavcci in je bila posadka 3000 mož kmalu obkoljena. Sicer je dobila povelje, da se bori do zadnjega, pa se je slednjič navzlic temu podala.
Nemška posadka v Lorieutu je sporočila, da je pripravljena podati se, še predno so prve ameriške straže dospele v predmestje.
V	St, Nazaire, kjer so največje francoske ladjedelnice, so v teku ponlični 'boji.
MARŠAL ROKOSOVSKI JE POLJSKEGA RODU - - ZAVZEL BO VARŠAVO
Maršal Konstant n Konštan-tinovič Rokoeovaki, ki je polj-feke^a rodu, bo imel čast, da bo osvobodil Varšavo, prestolioo Poljske. Rokosovski je vitek in visok šest čevljev In dva pailoa. Tehta 185 funtov, ima lepe obrazne poteze, da se ženske rade ooairajo po njem Lasje na sencih so lahko sivi. Vojaki so mu zelo vdani.
V pričetim vojne ni bil v vojaški službi, toda je bil vpofcli-aam, ko so se Nemci bližali Moskvi. Na(jprej je imel plovelj-«-tvo prt Moekvi, pozneje pa pri Staliiigradu. Krvava osvoboditev Stalingrada y>od njegovim povefljstvom pomeni prvo največjo ru^ko zmago in obenem popolni vojni preobrat v prilog ruski rdeči armadi.
Po osvoboditvi Stalingrada ■j« bili Rokosovski poslan na fronto ob Dona, kjer je skupno z generalom Vatutlnom, ki je umrl t apriJro, podil Nemoe <4co-zi deželo doi»kh Kozakov. Po velikih *wpMh, ki jih je mar
šal Rokosovski dosegel, ga je maršal Stalin poslal v Belo Rusijo, ko je rdeča ^armada pričela svoje mogočno prodiranje proti Poljski.
Rokosovski je bii prvi višji ruski častnik, ki je stopil na u-krajinaka tla in prvi, ki je stopil na poljska tla.
Poleg zlatih in dijamantnih maršalskih zvezd ima marža! Rokosovski iše dvanajst odlikovanj, med njimi junaško odlikovanje Sovjetske unije.
Največja njegova zabav«, v prostem času je branje in zelo rad bere dela angleških pisateljev. Pravijo, da ima tudi na fronti pri sebi kako Sbakes-pearjevo dramo. Tudi bere Tolstojeve romane in pri sebi ima vodno Tolstojev roman "Vojna in mir."
JAZ SEM POTREBEN ^ARODU"... Hitler
Adolf Hitler je v svojem glavnem stanu včeraj sklical zborovanje voditeljev naeijske stranke in jim je govoril o "sramotnem" napadu na njegovo osebo 20. julija.
Med drugim je Hitler rekel: "Prišel Ik> dan, ko bodo spoznali, da je ein, ki je bil za trenutek sramoten, kar najboljši za bodočnost Nemčije, ker je bila vsled tega iztrebi jena "zločinska klika'% ki do tedaj ni bila odkrita."
Hitler je rekel, da je po 20. juliju dobil prepričanje, kakor-šnega. nikdar poprej ni imel, da more sedaj nadaljevati boiibo boljše, kot kdorkoli, ki bi vodil nemški narod.
"Prepričan sem?,T je rekel, da sem potreben narodu, da potrebuje moža, ki se nikdar pod nobenim okoTščinami ne bo podal."
''Ne bojim se Irojevabi proti vnanjim sovražnikom," je nadaljeval Dolfe, "in sem popolnoma prepričan, da jih bomo oh končni premagali. Toda prepričan moram tudi biti, da je tudi v ozadju popolnoma varno, da jo zvesta udanost in zvesto sodelovanje. To je neobhodno potrebno . . . Hvaležen sem samo zaradi tega. ker se morem še daljo boriti, kajti prepričan sem, da sem pot rel>en narodu, ki! potrebuje moža, ki se pod no-henhni okol></inann nebo podal, ki bo vedno nosi! zastavo vere in zaupanja, in ker sem prepričan, da nikdo ne more napraviti boljše kot jaz.
"Ravno 20. julija sem dobil zaupanje kot nikdar poprej v svojem življenju. Zato bomo slednjič tudi prisil zmagoviti iz vojne."
Lewis izgublja svoj vpliv
Ko bo predsednik United Mine Workers of America — •Tohn L. Lewis — šel na konvencijo premogairske organizacije, ne ilx» imel s seboj pooblastila svojega lokala številke 764 v Springfield, 111., temveč ga bo imel Rav Edmundson, bivši predsednik distrikta št 12 TJ. M. W..v državi Illinois. Konvencija fl»o prihodnji mesec v Cincinnati, O. Edmund son se je pred kratkim spri z "Lewisom in bo skušal mesto njega dobiti mesto predsednika pri United Mine Workers of America/.
Lokal št. 764 v Springfield, 111., je z veliko večino glasoval proti Lewisn, da bi bil poslan kot njegov delegat na konvencijo v Cincinnati. Edmund son je dobil 111 glasov, Lewis pa samo 17.
Franz von Papen odpotoval v Nemčijo*
Bivši nemški poslanik v Ankari baron Franz von Papen je po kratkem obisku v Sofiji odpotoval v Nemčijo.
Rusi zavzeli Borislav
Rdeča armada, ki se bori na zapadnem bregu Visle; se je približala močni nemški trdnjavi Kieloe na 20 milj in je zavzela zadnji izmed
2000 petrolejskih vrelcev, ki co napajali nemški vomi stroj.
Mo&va je naznanila, da je
rdeča armada zavzela Borislav, ki je središče petrolejske industrije v Galiiriji, in Sambo r, od koder pelje pet cest na Oelio-siovaško.
Višje proti severu so tri mogočne ruske a.rmade pričele moč 110 prodiranje na 200 milj dolgi fronti proti Vzhodni Prusi-ji, kamor so dobili Nemci iz Nemčije močna ojačenja. Tako nemška kot ruska poročala naznanjajo. da se Nemci silno u-pirajo, čim bližje prihaja rdeča armada meji Vzhodne Prusije.
Prva ukrajinska armada marža 1 a Ivana S. Koneva je o-
k v obodi 1 a (10 obljudenih krajev ter razširila svoje oporišče na zapadnem breiru Visle. Med zavzetimi kraji je tudi Szvdlow 30 milj onstran Visle in 25 milj jingo\Thodno o<l Kielce, ki je važno železniško križišče ob Va ršava—Kra kov železnici.
Proti Tilzitu in Memelu
Po sedaj so Rusi na zapadnem bregu Visle zavzeli 650 k\*adratnili milj zemlje in so oddaljeni samo š«> 37 milj od Krakova, ki je zadnja, močnejša trdnjava preti Sl-ezijo.
Ne pozabite krvavečega na roda ▼ domovini I — Pošlji te Vaš dar fte d&nea Sloven e^exnn Ponioinemu Odboru.
Velika opora na domači fronti je, da redno kupujete bonde vojnega -posojila
Xa severu je prva baltska armada generala Ivana C- Ba-granuiana ne»pričakovano vda-ri'la v dve smeri, proti Tilzitu in Memelu v Vzhodni Prusiji. Njegova, armada je zavzela 50 obljaidenili krajev, med njimd Saukenai, milj severovzhodno od Tilsita in 68 milj od baltskega pristanišča Memela.
Bagramianova armada j e prejšnji teden tudi odrezala 30 nemtških divizij v E/stonski lin Letski. njih poveljnik general Lindemann pa je dezertiral k Rusom.
Poziv nemškili vjetili generalov
Nemški generali, 'ki so v je ti v Rusiji in so vstanovili odbor «9voll>odne Nemčije, so pozvaili zajete nemšike divizije v baltskih državah, da* se podajo.
Poziv, ki je bil oddan po radio, se glasi:
"GeneraJi, častniki, vojaki: Vaša armada je odrezana. Kakor vojaške skupine na sredi in na jujgu. je tudi vam zapovedano iti v katastrofalno nesrečo.
"Predor skozi Vzhodno Pru-sijo je nemogoč. Obroč ruskih čet, na razdaljo 95 milj, • vas stiska Uspešna obramba je nemogoča. Odrezani ste od vsake kopne prometne zveze in zalagati vas ni mogoče. Niti en mož ne sme nepotrebno žrtvovati svojega življenja za Hitlerjevo izgubljeno stvar."
Pritisk proti Rigi
V vzhodni Letski in južni Estonski dve rdeči armadi potiskata nemške zajete divizije proti Ragi. Na tem kraja bo Bosi zavzeli 40 obiljndenih kra-
ZAVEZNIKI V ITALIJI SE PRIPRAVIJAJO ZA PREMOSTITEV ARNE
Zavetniki v Italiji se pripravljajo, da premagajo zadnjo večjo oviro pred gotsko črto—reko Arno. Veterani, ki so šli skozi krvave boje ob rekah Volturno, Sangro in Rapido, sedaj še uničujejo posamezne zaje. te nemške oddelke južno od reke in zapadno od Florence.
V severnem delu Florence se še vedno drže Nemci, toda naj-brie samo posametzni oddelki strojnic. In nek zavezniški častnik je rekel, da Florenca najbr-že ne bo postalo bojišče.
Nemai pa kopljejo zakope severno od 'Florence in se pripravljajo na močan odpor. Po hrilbiih severno od mesta nemški težki topovi neprestano streljajo na angleško osmo armado. Zavezniška artilerija ni obstreljevala <Še nobenega kraja v Ho renči.
Kdaj bodo zavezniki z vso silo vdarili čez Arno, je odvisno od inžinirjev, kdaj bodo popravili pristanišča, železnice, eeste in mostove, ki vodijo na bojišče.
Poročila s fronte naznanjajo, da i5o Nemci prelomili svojo obljubo, da bodo smatrali Floreneo za odprto mesto.
Nekatere najstarejše in najlepše palače so porušene in Nemci so rafzstrelili svetovno glavno cerkev Santo Stefano.
vatore Romano" poroča, da je bil opustošen krasni vrt Bobo-lii, ki je bil izdelan leta 1550 blizu palače Pitti, v kateri je mnogo slik slavnih, slikarjev kot Rafael, Titian in Rubens.
Ob Tiberi so Angleži zavzeli San Sepolcro, 14 milj severovzhodno od Arezza, ki so ga Nemci zapustili in Angleži so hiteli d'auje in zavzeli San Gin-stino, dve in pol milji dalje proti jugovzhodu.
Poljaki ob Jadranu so prišli v stik z Nemci na 20 milj dolgi ifronti in so jnapredovali tri milje.
Izgube v Normandiji
Zavezniki so v bojih v Normandiji od dneva vpada 6. junija pa do 20. julija, imeli 115,665 iizgub, to je ubitih, ranjenih in ujetih. Od teh so a-meriške izgribe naslednje: — 11,026 ubitih, 52,669 ranjenih in 5831 pogrešanih, skupaj — 69,526.
Angleži imajo naslednje iz-Vsa posiopja na obeh stra-jgube: 5646 mrtvih, 27,776 ra-
neh 582 let starega mostu Pon-te Veochio so Nemci razstrelili, da zaveznikom ovirajo pot
njenih in 6182 pogrešanih, skupaj 39,549. Kanadčani: 919 u-bitih, 4354 ranjenih, 1272 pogre-
VatikaJisko glasilo '' Osser- šanih, skupaj 6545.
jev, med njimi tudi Aindrttsai-ed'ai, dve milji od križišča cest Raseiniai. Rusi so napredovali sedem miij in so oddaljeni od Tilsita še 53 milj.
Nemci se trdno drže v Vzhodni Prusiji, da Rusi ne bi stapi-lfi na njihovo "sveto" zemljo. Pri tem pa izgubljajo na dan povprečno 5000 vojakov. Toliko jih je bilo ubitih včeraj, kot pravi poročilo iz Moskve.
Nemški radio poroča, da je bilo mobiliziranih na s to tisoče žensk in otrok, da branijo Vzh. Prusijo.
Kitaj i vstavili Japonce
Po zefto vroči bitki so Kitajci vstavili japonsko ofenzivo proti Hengijangn v severni Hunan provinci. Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Kitajci uničili japonske čete, ki so se približale m^stu.
Boje se vstaje v Čili
Čildkd vladni krogi se boje, da bo na pobudo Argentine mogoče v <3ile prišlo do vojaške vstaje. Nedavno je nekaj čilskih častnikov obiskalo Bnenos Aires in so imeli konference s polkovniško kliko, ki je strmoglavila Castiilovo vlado 4. junija, 1943.
Airgentimdki Častniki so čilskim častnikom prigovarjali, da naj strmoglavijo nepriljubljeno civilno vlado Jnana Antonio Riosa in naj potem skupno delujejo z Argentino za južni latinski blok proti gospod stvu Združenih držav.
Boji na Gtiaffiti
Aimerikainci so na oerednj fronti na Guamu potisnili Japonce tri milje nazaj in imajo sedaj v posesti 80 odstotkov o-toka. Japonce drže samo še kakih deset kvadratnih milj zemlje na velikem otoku.
V dveh tednih so Amerikan-ci polbili okoli 8000 Japoncev.
Nedičevci napadli partizane
Kot poroča išvicarski list 14 Neue Zuericher Zeitung", so Xedicevi "prostovoljci" pod poveljstvom poflokovnika Tata-Ioviča s pomočjo nemških čet zaplenili velike zaloge partizanskega orožja v gorah pri Jas-trebacu, kjer ama maršal Tito pri 'ljudstvu največjo oporo proti kvizlinskemu vojvodi Kosti PeČanacu.
Vojvoda Pečanac je že četrti bivši četniški poveljnik, ki je prestopil k nacijski okupacijski vojskii in katerega je general Draža Mihajlovic oenačil kot izdajai!ca.
Sin generala McNaira ubit
Polkovnik Douglas C. Mc-Nair je umrl na Guaanu. VzTok njegove smrti ni bil navaden. Star je bil 37 let. ■ Njegov oče general McNair je bil libit 25. jmlija v Normandiji, ko je nek ameriški bombnik prezgodaj vrgel bomjbe, predno je priletel nad nemško črto.
KUPITE EN "EXTRA" SOND DANEŠ
Trije veliki bodo sestavili mirovne pogoje
Kadar se bo zrušila sila nem Ske armade, bodo poflitične, gospodarske in mirovne pogoje sestavili trije veliki — Amerika, AngKja in Rusija. Ti pogoji bodo poceni v prihodnjih par mesecih bodisi Obupno, ali pa posamezno, toda s popolno vednostjo ostalih dveh.
Trije veliki so irneft pričeti raagovore o povojnih zadevah 14. avguste, toda državni pod-tajnik Edward R. Stettinius je sporočil, da je ru&a vlada prosila, da je ta konferenca odložena do 21. avgusta, da bo njeni delegaciji mogofle dati natančna navodila*
jfUESDAjr, APCHJST 8.1944
nuMnun L. un
* GLAS NAROD A"
K (toda or m
51st Year
■ f i » -. V
■A GBfjO LJBTQ VWLJk LUST BA {DKUiWl DB&AVB IN KANADO | fZA POL LPTA «8JO; fcA ONTBT IJDTA fcL—.
▼MM daa
'Hill NABOOAtie WEST Iftfc STO^ NEW YOU 11. * I

Rusija • —
in boj za Svobodo
*	(Nadaljevanje.)
II.	'
Med zanimivostmi, katere sem olbiskal v Rueiji;; je toite' palača nefcdanje carske ofhntelji Romanov. V tej palači je še vse tako, kakor j^ bilo onega dne, iko so odvedli carja fci njfcgotfo rodbino. Tamkaj sem videl trideset Uniform nekdanjega carja in tudi trinajst toaftet in drugih predmetov nekdanje cfcrihje in članov carske ofcitelji. Vtve to jeiše vedno na onih prostorih, kakor pred rvolucijo in vse izgleda talko, kakor da Ibi čmvaji te palače pričafkovalli, da se ca reka oibitelj skoraj vrne. Videl som celo carjev osdbni koledar. na katerem je list z označbo "31. julija, 1917", oziroma z označbo dneva, ko je palačo o-hta\tii, še vedno prilepljen. Car je namreč vsak dan sam odtrgal list dneva, iko je dovnšil -svoje poslovanje. Obokal sem tudi spalno sObo carinje, »ki je še vedno taka, fca'kor je bila imenovanega dne, ko je morala za vedno palačo ostavfti. Vseh njenih 800 "ikonov" ki predstavljajo razite svetnike, h katerim jo molila, —we vedno stojijo na onem frstem prostoru, IcalCor nekdaj. Tukaj sem videl tudi mali komad "svetega" bfcaiga iz bonibaževine, (katerega je poslal carin ji rimski papež potem ko je to blago Se poselbno (blagoslovil z namenom, — da'txf potem tega komada (blaga carin deček, ki je /bia 'bolan vsied kr-vavljenja, ozdravel. Boljševiikom se. ta papežev čin dozdeva iK iunljfiv, kajti carina iiU bila rinio-katoliSke temveč pravoslavne veroizpovedi, katero papež ne pripožnava.
V	pasdbnem tstželenem zaibojčiku sem vide! tudi pitano, napisano z mnogimi ri&pa'kaftiL To pismo je cariAja ddbila od dotbroznaneg-a duhovna, kateri je imel izreden vp&v na njo. 1 ioljševiki so mi pripovedovali, da ne verjamejo, da je bil ta duhoven njen ljiibčefc. dastravno se je to v ortih Saših »flbštto domnevalo; pripovedovali «o mi tudi, da je ib&i ta duhoven kaj nertk človek, talko da za carino ni bil zanimiv, kajti ona je bila kulturna ženska. Njuno mesdbojno prijateljstvo je najlbrže naistaik* vsled njeinga stanja—stanja olbupane matere, 'katere bolni sin ni mogel okrevati kljiib vsem leJkotn, tako da je hala voljna storiti vse, da bi tijen .sin okrevaj. Ta položaj je verski lopov izkoristil s tem, da je vplival na njeno p razno vemo mišljenju s tem, da jej je omislil male 4'čarovnije" in poselbne molitvice, katere (bi baje pomagale in dovedle njenega sina do zopetnega zdravja.	, _ 'j
V	sobi carinje sem opazil tudi veliko sliko kraljice Marije Antoinette. Pripovedovali so mi, da je nekoč nefk obiskovalec vprasai carin jo, smatra li ona to sliko ža slalbo znamenje in da je carinja odgovorila, da rusko ljudstvo hi talko, kakor francosko,
• • •
\r Moskvi sem dbiskal tudi poročni urad. Poroke so i2re-dno enostavne. Ženin in neve<sta prideta v urad, kjer naznanita svoja rim ena in nekatere drugfe informacije o sdbi, in — odideta. Vse to traja le (kaki dve minuti. Pri tem -se ne vrši kaka pose/bna ceremonija ali cTbred. Zakonskemu paru ni treba položiti posebne prisege hi posebnih olbljuJb in tudi podpisati se jrrma ni tretoa. Uradnik, ki opravlja to delo, mi je dejal: — 4 Novopororeni priredijo dbičajno tudi versko poroko v kaki cerfcvi aH pa v sasdbnem atanovanjn, na Tear iittajo običajnb poročno slavi je." Ženin Včasih »prejme priimek «voje neve-
t te, in vSasih sprejme nevesta priimek svojega moža, _aU
pa oba še v nadalje Živita vsak pod svojim prejšnjim Imenom. Neprava imena so-pa zakonito zabranjenk.
Vsi otroci v Rusiji so Je<gitinini,'pa haj želbodo -stariši teh otrok poročeni ali ne, in vsako dete mora biii uradnim potom vknjiženo takoj po rojstvu. Stariei dobivajo povečane plače za vsakegra otrefea (ra ko «e jiin narodi sedmo dete, ddbe še posebno nagrado.	...	-
V	nioskov^tkem uradu ®a ločitve zakonov mi je raapero-čevalni uradnik povedal, da «a ločitev zakonov ni potreba na-V(-sti kakih razdorov, tu da prva razporotka stane le petdeset vmbljev; drtiga ločitev velja stoinpetdeeet ruhljevj tretjajri-sto rublje v — in <Ia se a podražitev nadaljuje pri Vsaki tjudaij-»lil r&zporoki.	" *	#	,
R&apo rocevalai uradnik ttri je tudi povedal, da se večina ričapofoft poravna izven sodišča; aiko pa tem potom ne pride do poraVttsve, pot«n.sodi£fce razsodi tike slučaje ter prisodi deco stranki, ki ni zakrivila razporoke. Ako ima tak par le eno samo dete, potem straaika, Itd je žaftrivila ločitev zakona, plačuje četrtino svoje plače za vzgojo otroka; ako ima dotična zakonska dvojica dva otroka /mora, stranka, ki je spoznana, krivim, plačevati trfetjino svoje plače v Isto svrho, itd. XI ož in žena dbdržita svoje imetje, in ako nimata otrobe, jima tiidi ali-mentov ni potreba plačevati. Toda število razporok redno nazaduje in v slučajih, da lima zakonski par večje število otrok, so razporoke dokaj redke.
(Konec drugega dela, tretji del sledi.)
(Nova odredba sovjetske vlade je zopet uvedla stare običaje porok in dfružinskega življenja In pogoji za razporoko so zelo strogi- — Op. ht.)
Z221™! R
Sergeant Walter Bernstein, ki je kot dopisnik ameriške
vojafiške 'revi '* Yaiik * * ntmtrie spomladi obislkal Jugoslavijo
i-n bi! prvi od inozemskih oa«nikarjev pri maršalu Titu ter o
tem napisal tri informativne ČlaUke v imenovani reviji, se
je te dni Vrnil v \W York. €ol«rrtbU Broadca^ing Sy«tem je
v nedeljo, 30. j*ilija priredila zanimiv radio-pogovor z ujTirn na
postaji WABC, na programu, ki je bifl oddajan ob sedmi'h
Zvečer Pogovor se je vršil, med njim in gospodom Daiv-jem
(poslednj! od postaje WABC), a njegova vsefbina ie bifa sledeča :
Daly : Eden od redkih dopisnikov, ki je bil v Jugoslaviji, živel med partizani iii se sestal z njihovim voditeljem Tiiom se je pravkar vrnil domov. Gn je sergeant Walter Betnstein, dopisnik vojaškega tednika "Yank", On je sedaj v našem studSju, da «bo sporočil jiarodu.
Kafko ste prišli v Jugoslavijo, sergeant?
tnmmouko tvdi,tl*kpwni papirAdri^ttlikigtv
rojmjd	red^pj
upnwwMtorw m*
Hrte« k tini, te
, ie le mogfvd^rM^v AH NE BI OS&OVfLi
Bernstein: Gospod Daly, en segeant nima dovolj visokega orna, da bi na hiter in lahek način prišel notri/ Daly.- In tako? -Beriisteinr Peš sem hodil. Bila je to straišrio dolga in mučila (hoja. Ko sem končal hojo, mo^e bt® tri dni niso imele pravega vidika. To ni dovtip, ampak resnica.
Dalv: Kako so vaši vodici prenašali pot ?
Bernsein: O, oni so prispeli sve&i kot šo odgli — vsa petde-setorica. Tii je vključeno 6 deklet, ki so pravkar končale svoje vaje kot bcflnicaike iin so bile
*na poti, dia se prldrtižijo svojim divfei jam.	. ,
Daly- Petdeset je veliko število za grapo vodičev,
Bernstein : Da, aJi.vsi niso bili vodiči. No, vsi šolali partizani, se razume. Nekateri so Sli v glavni stan, nekateri na Anti-fašisticni kongres mfedine, . nekateri «o bifi vojaki, ki so bi li premeteni.
. Daly: KaS pa dekleta f VS nam dajete vtis. da so bila precej hrafork.
Bernstein: Verjemite.mi, bita so. Hodeč po strankkiii ste«f-cah, skozi nemške linije, sem se z nekaterimi imhed njih Izgovarjal. Med njimi je Wla ena, ki me je resnično premagala NTosila tje z iglami za pas pripete granate. Priptiaiinft »em; dtf bi ena od granat mogla na ta način eksplodirati. Ona se je sarho nasmehtiilk; "Ne bojte se, je dejara, grhttate se He bb3b viiele; ali je boljfe, da jih nosim tjakofe, *ker k&far je'treba. 'da ^no vrfem si^fi^tedim na času.
mf treba ifflk % zobmi izvieT ^H, ker jo vet ila p&Su odpne kadal" jo vržem,. . .
t Ljubo toi je bilo, da vsa dru ga dekleta niso toliko mislila na štednjo ča^- Ena od njih je en hrib sasnfr držala proti oe^ kdmjpftnije Nemoev. To je sto rila z eno satfno strojnico. Med nami je tudi bil en cetniski po-yjpnik, ki je bdrpristoftfl k ffcr-
Jizanom. Hodeč se«n se mn pri-iružil In ga po\4)niiait sel ime. letnik: Ime mi je Kovač Franc. Bil sem četniŠki povelj-rfJk v mestu §3beniku„ Pozneje ip^Jevtli
di Skradin. No na zadnja sem se naveličal in odšel. Bernstein: Kaj je bil vzrok? Četnik : Ml se nismo borili za Jugoslavijo, nego za sovražnika. Najprej smo sodelovali z Italijani; požiieje smo se borili za Nemce.
Bernstein: Dobro, kolobora-oija more pomeniti mnogo stvari Kako tesno ste sodelovali s sovražnikom'
Cetnik: V Sibeniku sem prejemal zapovedi nemškega vrhovnega poveljnika. To je bil polkovnikBlitc. Moj glavni stan v Skadi^nu je istočasno služil tudi kot poveljniška postaja nemSke^a s, g. Prahd^njburg regfmerita. Tam šem moral jemati povelfja nemškega poveljnika, majorja WalUliei-ja.
Bernstein: So-Pi Neinci plačevali četnike Za sodelovanje?
Čethik: Navadnemu vojaku so plačali okrog kiun dnevno. Raizen tega so nas zaflagali s hrano in ttam odločaj i kje se (niame boriti. Nazadnje tega nisem mogel več zdržati in se.111 se priključil Partizanom.
t Bernstein: Pozneje sean se prepričali, da je njegova povest tipična kot šo mnoge pripovedovane od bivših četnikov. Hodili smo skozi strmo, kamenito gorovje. Dokler smo hodili so nekateri partizani peli svoje pesmi o Titn, borbene pesmi a boibenega naroda. Ena grupa Vodičev me je vodila do Titovega stana. Poročnik mora po-tarvedeti če je prav, da vidimo Tita še nocoj.
Partizan: Po teh stopnicah, prosim.
Bernstein: Tito ima najim-presivhejsi obraz kar sem jih kedaj videl. Slovanski obraz z visokrtni, Širokimi kostmi, močno flice ali ne trdo. Njegova naj-izrazitejša lastnost je nekaj, kar človek iie bi pričakoval pri e-nem voditelju ta&o krvave voj-ne, a to je bTagot®. On ima zelo bla£jf>br*3, »koro Ijntoek. — 6las mil je mocin.
Titoy jj^r^j vi ste .-dppisnik
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAH HATIČIČ
Knjiga je svojevrsten po-j^v v slovenski književno-
ai, kajti v nji je v 13 dol-h poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem fflovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY . 216 W. 18th Street - New York 11
anienl'ske vojske. Povejte mi, ■kako se Amerikanci počutijo v oziru na to vojno {
Bernstein: Smatram gospod, da stoje trdno za njo. No, -nisem bil doma več 'kot leto dni, pa Vam ne morem točno povedati kako se počutijo seda i.
Tio: Ali mislite, <la Amerikanci razumejo Jugoslavijo.'
Bernstein: AmeiTikancj so rlo gotove mere Zbegani, mislim, da nimajo prav jasne ideje o tem kar se tu dogaja. Ali nt', da nočejo raizimieti. Nasprotno, ont so xelo prijateljski proti Vasi domovini.
Tito: Amerika je zelo velika nacija.
Bernstein: Jugoslavija Je narod velikith borcev—gospod. Kačuden sem nad pogumom Vaših žena.
Tito: Naše so žene pot^imi-nejše od moškFli. Tudi lireTio^b zimejiše. Preveč jih izgubil jamo /Mislim, tla jili bomo morali vzeti iz Partizanske vojske. Preveč so pogumne.
Bernsteiin: Preveč j>ogumii3; preveč 'brezortyzirne. Kaj tt> pomeni morete vedeti šele, ko srečate te ljudi, ki smatrajo poginu -za neko navadno stvar. Celo otroci so bodevniki. Šel sem na AntifaŠistični kongres mladine in videl mnogo otrok, ki so bili na poti na kongres ranjeni v bojih z Nemci. !Sto črnogorskih otrok je ]>o |K)ti vodilo pravo bitko z Nemci. Od sto njih je prispelo na kongres sanvo petdeset. Ti otroci hočejo po vojni svobodno, demokratsko federativno Jugoslavijo. To je ono za kar se njihovi partizanske matere in očetje bore. A če se človek borii za eno stvar in vidi kako njegovi prijatelji padajo za to stvar, on ne 'bo zadovoljen z nekim fašističnim surogatom te stvari.
(Zojsa.)

AZGLEDNIK
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Rojak«' prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnf da je poslužujejo — UNITED STATE8
odroma CA NAPUH POSTAL MONEY ORDER,
▼ rt
V njeffl fctfiets i^i^rida
fl^H so trebiti, ^j^jMUitt.
Narofite pri: "fl L A S U NARODA" 210 Weft Štr^t, few YoHt 11. T.
Časopisje mesta Sallit Lake Oity, Utah, javlja sledeče zanimivosti glevnega mesta naših Mormorncev:
Tamašnja 4'Yellow Cab Co.'' ima sedaj 50 deklet usluižibenih kot "taxi"-voznik . . . Vsak državljane države Utah je upra vičen lcupiti po eno petinko ga-lona ra'kije na mesec. <in sicer z pomočjo vladine knjižice za racij oni ran je št. 3 . .. Mormonska cerkev, katera ni zadovoljna z salooni, cocktaili, itd., izdaja ljudem, ki redno prihaja jo v cerkev, posdbna dovoljenja, vssled katerih zamorejo v pod-pritljičju cerkve po ertkrat na teden plesati, — toda k tej zabavi morajo prinesti svojo ra-kijo seboj — in tej rakiji pravijo "spiritus salients" . . . Oiisitran mormonskega svetišča je največji hotel mormonskega mesfta, imenom Utah hotel, ki pa ima le 500 soh — in na »strehi tega krasnega hotela je znani saloon, imenom Starlite Oai-denis, kjer ljudje vsa*ki ve eer plešejo iin sicer istočasno, ko se cerkveni povci mormonske ceikve vežbajo v svojem petju
Detroitska 44Times", je ravnokar Objavila članek-u vodnik, v 'katerem se fbavi z gov. Deweyem in njegovim 4'partnerjem " Brickerjean, o katerih trdi, tla sta ravno tako izborila Americana, kakor — "pumpkin pie", ali pa — Lincoln.
Ne wy o r^ka 14 Daddy Xpwtj'' Objavlja vest, glasom katere je te dni nek župnik prepovedoval v svoji cerkvi o whiskeyn in pristavil, da človek, ki popije preveliko količino te pijače, in ki namerava koga ustreliti, svoje žrtve ne more pravilo pogoditi Pri tem je pripomnil, da se je to zgodilo tudi zarot ni kam, ki so nameravali Hitlerja
poslati na "oni svet". Bili so namreč preveč pijani in tako je Hitler — žal — ostal še pri življenju.
«
Isti list objavlja komentar o dečkih, ki še niso stari '20 let, in ki so ostavili šole ter dobivajo sedaj izredno velike plače pri raznih podjetjih — proti volji svojih sta rižev. List pripomni. da imajo ti dečki boljšo pamet, kakor njihovi stari-ši . .
*k ('h i-is than Science Monitor'' v Bostonu, Mass., poroča, da se vojna izredno dolbro razvija, in da, akohodo Rusi tako hitro gonili i nacije proti Nemčiji, bode vojna končana tekom letošnjega oktobra.
"Atlanta Journal" v Atlan-ti, <la., je oib javil v minulem tednu članek, v katerem pride do zaključka, da bode v povojni dofoi nastal veJilk problem in javno vprašanje, na kak način bode mogoče odvaditi nas kon-gres od "dovoljea'anja svot v zneskih po tisoč miljonov dolarjev."
*
Bostonski4' Post'' se huduje vsled iji-o velikega ste villa ločitev zakonov v Los Angeles, Ca-liforniji, in zaključuje z nasvetom, da ibotle treba izdelati povojni načrt za "srečne zakone". That's the •stuff .. .
Bostonski 11R eco r d " je vz n e-mirjen, in sicer vsled ameriških načrtov za ureditev-sveta v povojni dobi, kajti ti načrti se bavijo lic z Evropo ne pa z našo republiko in Aziijo, — in to bode dovedlo do prihodnje vojne.
«
Ohica^ka "News" piše. da "čim več generalov pobijejo na-ciji, in čim več nacijev pobijejo nemški generali i. tem "bol je, in — "go to it" . . .
"The Post", ibostonski dnevnik, nekako žalostno omenja, — "da, ako ravažujemo vse ono, kar jc naše časopisje tekom zadnjih dveJh let dbjavilo an svetovalo, kako naj poskrbimo za lo, da *bode naše prebivalstvo imelo obilo zaslužka tudi v povojnem času, — potem smo lahko uverjeni, da takega načrta dosedaj še nihče ni i<zde8al, in ga menda tudi nihče ne more.
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES!
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
. Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poŠti.
Ker Je zaloga teb knjižic aelo omejena, Je priporočljivo, 4« poffUit* naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite r dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«6 West 18th Street	New York II, N.
TUESDAY, AUGUST 8, J9U h...... ii ii i
Krtttka Zgodba
BARONICA
(Vohunski spomin)
T»ti večer sem že več kakor'bil le uokaj pol ore sodel v piviiiivi tkte vr-|malo preiiud. hte ki so za Dunaj tako značilne. *<\jedei sem bil klobaso in poli preoej viškov piva. Bližal se je čas za sestanek, za katere ga seru se bil dogovori. Zaradi tega nkecu z očesom niti trenil od ogromne ure, obešene na zadnji steni Obsežnega in nizkega prostora.
Konec koncev sta se kazalca na uni združila in pokazala polnoč. V tistem trenotku sem se z imt^lim giboni zadel ob napol prazno skodelico, ki je stala na mizici, kjer se*m sedel. Prevrnil wm ponodo na tla, ki se je razpela na konce. Zaradi trušča, ki sem ga napravil, je pritekel natakar in podvizal pobirati repin je. Komaj je natakar dolbro odšel, je k moji mizH-i priSel visok in krepak moš-ki ter me nepremično gledal. Vrnil sem mu pogled in te<laj si je neznanec dvakrat pokadil brado.
. Znamenja so bila v redu, zato sem minuto kasneje odšel za njiim na cesto, kamor je izginil neiznanec.
4'S temle *boste lahko odprli vratca na (koncu vrta," je dejal ponižno ter mi pomolil Idjtič. ki eem ga vtaknil v žep. Cea nekaj Jremotkov je pristavil:
nenavadnega in
Tako se je začeti dogodek, ki se ga še talko živo 'spominjam,
ko da bi se toftl primeril včeraj *
Dva dni prej, 16. januarja, 1914, je v svoji stari palači na 'Dunaju, tako polni najrazličnejših spominov, nenadno umrla baronica X., ki jo bom imenoval b a r o ni c o M a rgertito Seli uteo v o. Koma j se je žalostna novica razvedla, sem dobil zelo kočljivo nalogo: za vsako ceno naj se polastim določenega svežnja pisem, ki jih je ta dama imela.
Diplomacija se je morala enikrat izkazati za najbolj neizprosno in najbolj neusmiljeno osvražiirco resnične zgodovine. Morala so izginiti pisma, ki bi biia mars iskalko poglavje resnične evropske zgodovine pokazala v čisto drugačni luči, kakor pa ga gledamo zdaj ...
Baronica Margaerita Sohul-zova je ibiila več kalkor petdeset let zaupnica evropskih vladarjev in najvidnejših politikov. Eni in drugi so njene nasvete in njene sodbe zelo radi poslušali. Vse evropske vladne pisarne so vedele, da si je baronica nepretrgoma in zelo pogosto dopisovala z vsemi številnimi "V hiši sta ostali samo dve I odličnimi prijatelji. Četudi so tari sobarici. Trenotek je to-; diplomat i domnevadi, da je previdna dama najbolj kočljiva
p-vm
rej ingoden."
Po teh besedaHi je pohlepno Hp ravni bankovec, ki sem mu ga dal za plačilo, potem pa izginil
v temi.
Ko sem bil sam, sem pogledal na uro in »računal, da bi hrl ob 1 ponoči že lahko v palači ^%vomro X. Do vrlin zapel teftki pitam* ter zavihal tudi o-vratiHi'k. Toda mraz in vlaga sta me vseeno rezala prav v mozeg. Naj sem si še tako prizadeval, se mi ni posrečilo, da tbi potlačil drget, zaradi katerega so mi odbje glasno šk-lepe-
pisma morda le uničila, so vendar vedeli, da jih je veliko le ohranila in da so olb smrti še l>ik» v njeni palači.
'Zlasti so dobro vedeli za dopisovanje, ki ga je proti koncu leta 1908 imela z nekom, ki je tedaj l»il navaden uslužbenec pri nekem angleškem poslaništvu, zdaj pa je imel zelo važno mesto v državi. Naši vladi je torej (bilo neznansko do tega, da bi dobila v rofce ta pisma, ki bi mogla zelo škodovali naši zunanji politiki, če 1* se bilo zan;|e
tali. Sioer je bilo ros že v ja- ".vedelo, ali če bi bila prišla v nuarju, toda tak oster mraz je' mko nepoklicnim osebam. Razumljivo je, da je vlado ta reč zelo skrbela, zakaj prav tiste čase je naša zunanja politika imela povsod olbPlo trdega in nehvaležnega dela.
Note
ta
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad —' 3 za $1.—
BfM— of 8prtng
Tine of Blow (Octal tea)
Po Jsaern
Kolo
*	8p«Taj Milka Moj« Orphan Waits
*	Dekle na Trta
Oj, Marička. pegljaj
*	Barčica
Mladi kapela *e
*	Gremo na Štajerske StaJsrtP
*	Happy Polka Os na tujem
*	Slovenian Dano« Vanda Polka
*	2ldana marela Vseell bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
9 Zvedel m nekaj Ko pttOca ta
*	Kadar bol ti vandrat Id
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi m menoj Dol a planine

»"ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-harmoniko ga $L
Po 25c komad
Moje dekle je ie mlada Barbara polka
Naročite pri:
K n j i * k t b I
81tifaric Publishing Oo. ti« w. m smet
; Hm tmk a. M. x
P niše 1 sem pred palačo ob eni po polnoči, kalkor sem 'bii namenil in kakor je bilo tre^a sklepati, da (bom prišel. S ključem, ki mi ga je 'bil dal nežna- ga tatu. nec v pivnici (bil je to bivši Kaj pa listine? Pi^ma? ftw.ro nič in uslužbenec), seinzlali
niso z&kienjena. Vendar je trajalo še preoej časa, preden «e mi je posrečilo priti v sobo ter pri-preti vrata za seboj.
Prižgal sem mak) električno luč, ki sem jo imel s seboj, ter drolbni snopič njene svetlobe počasi olbračal na vse strani, dokler nisem zajedal v njejaro-vem soju majhnega predalnika, '"k/r so v njem bila pir>m<a, kakor so mi povedadi.
Ključavnica ni bila prav preveč zapletena. Treba tje bilo le nekaj kratkih minut, pa sem jo odprl. Vsakdo bo razumel, kako nepotrpežljivo sem začel grebsti po različnih svežnjih pisem, ki so bifla v predalniku.
Sreča je očitna bila na moji strani. >za!kaj v nekaj minutah sem našel zavoj, za katerega mi je bilo toliko.,Pogledal sem ga. Nissem se mogel zmotiti, zakaj poznal sem nežno pisavo na tistih iistih in pa grb, ki je bil
natisnjen na njflh.
*
Prav tisti trenutek, ko je moja rolka nepotrpežljiva prebirala pisma, je odsekan sum nena dno pretrgal gluho tišino. Obrnili sem se ko blisk.
Toda prepozno! Nevidna roka je s hodnika zaprla vrata, ki sem ijih toil samo priprl in kri mn je ledenela po žilah, <ko sem ostal ondi s pismo v rotoah in mi je po ušesih odmeval odse kanftzvok "ključa.
Bil sem zaprt v sofoi, pa a-men. Zasačili so me prav v trenutku, ki je moje težavno delo kronal z usephom. Moji biriči so tedaj zatrdno že telefonirali na policijo. V nekaj minutah bodo tukaj stražniki, da me primejo!
Hudo razburjenje včasih o-liromi oelo najo&retnej-še možgane. Nekaj minut sem foil docela uničen. Po meni je nalbi-jala misel, da sem zdaj doživel n afkočd j i vejše in najusodnejši \ trenutek svojega življenja. Dobro sem vedel, kaiksne hude za-pletljaje, tudi politične, bi po-\izročl'o, če bi me prijeli. Dasi sem ibil nepoznan, 'bi vendar listine, ki sem ,iih imel pri sebi, vlomljena ključavnica in pa sveženj pisem zadosti zgovorno pričali o tem, kaj sem in kaj nisem.
Minute so tekle in neogibno se je bližal trenutek, ko me bodo prijeli. (1e bi moji možg*ani bili konj, Ibi bil zatrdno razbil derset -bičev, da bi jih zftmdil in pognal v tek. *
Trdba se je bilo izogniti škandalu. To za vsako ceno!
In če me primejo? Prava reč, saj se lahko izdam za navadne-
NAKUPOVANJE ZEMLJIŠČ — ZNAK INFLACIJE?
Zvezina vlada naznanja, da je sedanje vestransko naikupo-vanje zemljišč iai farm v vseh krajih Zjedinjenih držav postalo tako veliko, da svetuje naj se to nakupovanje omeji, iin naj »ljudje mesto da nalagajo svoj denar v zemljišča, raje kupujejo vojne bonde, nego zemlj-iSča, katera so se vsled o-igromuega nakitjlovanja, izredno podražila.
&vezini oddelek zakladniciva izjavlja o te«i do>besedno :
"Stalno in nepreslano nara-ščujoče cene zemljišč, in tudi stalno naraščujoče kupovanje zemljišč, so neoporekljivi dokazi, da se je povsod« pričelo takozvano inflacijsko nakupovanje zemljišč, oziroma farm." Tozadevne preiskave, ki se
vrše potom vladinega oddelka ra poljedelstvo, dokazujejo, da so se zemljišča podražila kar za odstotkov, oziroma, da je vrednost dolarja iz tega stališča nezadovala na bornih 58c v primeri z vrednostjo zemljišč in tkupnin^ke vrednosti dolarja, v letih 1935-1939.
Skoraj tretjino vseli nakupov farm, je prišlo v roke mestnih ljudj, in med temi tvorijo večino delavci, kateri žele usta-noviiti svoja domovja in zagotoviti delo na svojih farmah, ko bo vojna končana. — Ti ljudje plačujejo za zemljišča previsoke cene, ako uvažujemo. da se cene poljskih pridelkov niso povišale v toliko, k »k or eerie zemljišč.
ka pričel na vrt.
V vsej hiši sta bili razsvetljeni <samo dve okni v drugem nadstroju, pa ti prav sAabo. Zatrdno sta to foiii okni v mrliški sobi.
Prav ddbro sem poznal ure^ ditev hiše in sem vedel, da je baroničina delovna soba' prav v dragem nadstrpju, tik poleg sobe, v kateri sta bili okni »daj razsvetljeni G4ede tega torej pomota ni bila mogoča. Da bi le prišel v hišo, potem <bi se že •znal obrniti in poiskati tisto, zaradi česar so me poslali sem.
Preteklo je j^oraj pol ure, preden se mi je ob neznanski previdnosti posrečilo priti v ver žo. Slekel sem suknjo ter sezul čevlje in oboje skrili v ogromno vazo olb ?idu. Potem sem se splazil v drugo nadstropje. Ve-
del sem, da je hodnik, ki je bil skoraj čisto v temi. zelo dolg.
Zadrževal sem dih in nepremično čakal, dokler se mi niso oči navadile ra temo. Ko so mi zeniice začele razločevati oblike predmetov po hodniku, sem si šefle upal najprej. Potiho m po mačje oprezno sem nazadnje prijel do vrat, ki so držala v delovno 6oftx>.' Previdno sem pritisnil Mfuko in zelo sem se od-
vifdei, 4» vrata tt iz zapora •
Zdaj se mi je posvetilo. Brž, brž! TreJba je migati!
IzpraznijL sem iz žepov vse, kar bi mi moglo škoditi. Potem sem vzel tista dragocena pisma in šop razvezal. Vse skupaj sem zmetal na kup, potegnil vžigalico in .. .
Kakšen lefp plamen! Kako sem si oddahni in kako zadihal, ko sem ga konec koncev zagledal.
'Cez pol ure ni biio v so«bi drugega kakor kupček pepela od sežganega papirja. Tedarj so se vrata odprla' in na pragu so se prikazali štirje smehljajoči se stražniki.
* '
Čez štirinajst dni so me sodili zaradi poskuse ne navadne tatvine. Med vso tisto naglo razpravo sem izrekel eno samo besedo, in sicer tedaj, ko je nekdo izmed sodnikov, lep človek predirnega pogleda vzkliknil:
"Aimpak zebsti vas je pa le moralo tisti večer, dečko moj, kaj T Dn zaradi tega ste zažgali malo papirja, kajne t"
Vzdržal sem njegov pogled, ne da Ibi trenii z Očesom, ter odgovoril:
*'Tako je!"
Čez mesec dJii so ihe izpusti-
PESMI
PARTIZANOV
(Iz Partizanske čitanke povzemamo sledeče pesmi, ki pričajo, da se našii berci v stari domovini ne samo vojskujejo za svolbodo naroda, temveč, da tudi gojijo kulturo v vseh panogah narodne zavednosti. Večina teh pesmi je tudi uglasbenih in v kratkem bodo note na razpolago našim pevskim zborom in drugim prijatjelem slovenske pesmi v Ameriki.
—SANS.)
TALCEM
Kajohov TonČ
Bosa pojdiva, dekle, obsorej, ■bosa pojdiva preko zemlje
trpeče, sredi zasanjanih češnjevih vej
sežem ti nežno v dlani koprneče.
Beki so, 'beli češnje evetovi, temni, pretemni so talcev
grobovi, kakor ponosni galebi nad vodo,
taki so pal i za našo svdbodo.
Bo»a pojdiva, de&le, obsorej, bosa pojdiva med bele
cvetove, v krilo naiomiva češnjevih vej,
da jih poneseš nad talcev
grobove.
*
PRIMORCI
Sajn Avgust
(Iz Stenskega časopisa delavske čete partizanskega taborišča v Gravini, Itatija, februarja, 1944.)
Kdo so tisti tam, krivih hrbtov, slokih ram, z borno culo v roki, na cesti tej široki ?
Znani se mi zdijo, saj obrazi bledi govorijo .. . Da ne sodim vas po sKki: Kdo ste mučeniki?
Po zaporih smo ječaii, tepeni na cementu spali, zdaj pa spet smo prosti, __ konec ran je in bridkosti. ■
Mi vojaki smo slovanski, k četi gremo partizanski (ki fbori se zk pravico, za Primorje in Gorico!
POJjČKk KfrjI&E AoglOko SoTeniko Berilo
(T. J. Kani) — Vaatfa
Cena $2.—
Splaal Fran K4|vn
Cena 50c
Obrtno knjigoTodatro
m m »t.***,* t*** ***** ta atroji|o
Oetia fl.—
PubUzttug Co, . 18th St.. Hwr fork 11
SAMO EN CVET
Kajuhov Tone
Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel, odlomi, moja draga,
ne bom ga na klobuk pripel, ne fbom ga v gtimbico si del, odlomi ga, odlomi, draga
Jaz bom 'ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej. In glej . . .
Ta cvet, ta drolbni češnjev cvet
bo v njih izbrisal malodušja sled
in spet razžaril tožili jim pogled.
Samo en cvet,
en češnjev cvet odlomi, moja
draga; saj veš, vsak talk pozdrav živeti, živeti pomaga.
Mttd&o DELA SE OBETA
Splošno znaua Packard Motor Car Co., naznanja, da je ravnokar izdelala načrte, po katerih bodo v njenih tovarnah" ziroma skoraj tekom prvega leta povojne dobe izdelali 72,000 avtomobilov, in ako se to delo ne ibode omejilo, •bode družba v naslednjih letih izdelala po 200,000 novih avtomobili o v vsako leto. Pred sedanjo svetovno vo lno je imenovana družba izdelal-a vsako »leto po 125,000 avtomobilov.
znanja, da ibode njegova družba imela v povojnem času 28,000 delavcev trajno zaposlenih, o-dvakrat toliko, kakor pred pričetkom vojne.
Predsednik imenovane družbe, Mr. Christopher, tudi na-
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nntno potrebno delo v pomoč našim v domovini.	' jfl
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta Starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
KNJIGARNA J——
Sloveitič Publishing Company
216 West i8th Street__New York City
roda j a KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
J
Domača ihraH
Spini DJualr Felg«!
Krentzerjeva sonata
Sptsal L. N. Tolsta)
Andrej Tsrnorc
SpUal Iraa Albnkt
tregan
Janja indijanskih misijonarjeT
Spini Joaip Splllman
8
Pravljici
Zaptml H. liajtfr
II _
Frank Baron Ttenk
Po rasnih Tirih napisal G juto . - Pandor 1£ . .
II
Parišld ilatar
Potjoreoll niTM^r
I«
Pravljice in »mladino
15
Sfaneški invalid
Spisal Silvester Kodatnik
17
Vojnimir ali poganfttvo in krst
Spisal Josip Ogrlnec
18
Mladim srcem
Drogi zrezek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisal Ksarer Meško
Iti
tudent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Dnkotni boj
(Iadala druSba sr. Mohorja) L Sknpoli _ ..
20
Denar
Dr. Kari Bngtts — Poslovenil Dr. Albin Ogrls
_Albin Ogrls
Edini vojni bond, za ki
v*m to m, & m, h g fepilil_
kater«
r«
ga
85
Prallei Jttdek
dpiUmanaova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE	
28	
Magda	i t
(Igra)	— Alojzij Bemee
28
Peterčkove poslednje sanja
(Igra) — Pavel Oolin
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerhart Hsoptmann
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj Vsslljevl«
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Upor«
Črne maske
(Igra) — L Andrejev
34
Antingone
(Igra) Po^ovenil O. Golar
36
Sveti Just
(I|ra) — Spisal dr. F.
■ - - -raCro&io
38
Tončkove sanje na MSiav-iev večet.
(Igra) — J. ferbeintktn V. Roje
Kupite en "extra" boiid ta teden!
Ker Je saloga teh knjig selo omejena, je pri naroČilo prlporoOJlvo — netilk, da nam bo tt Ck	m sadovoUUt
PROKLETfl
:: Spisal KfTT.H RIGHEBOUBG
Is francoščine prestavil J. L
(93)
Lavra nadaljnje:
"Zdaj šele ume jem v»e! Oospod Luranme je s svojimi ferednjeveikimi naizori o časti in sebičnost onesrečil dva človeka. On vas je dočil od Valetine! Pregnal vas je na dežedo. Med tem pa je grof Bussieres nasnufbil Vailetntino. Morda celo ne veste, da ga az začetlka ni hotela vzeti? Izvestno je čakala, da se v oglasite kakor smibac. Ker se pa odpotovali brez kake izjave, brez slovesa, izgrubila je pogum in se v svoji bolesti udala na očetovo prigovarjanje. Morala je seveda misliti, da je niste nikoli ljubila."
"Ubapa Valentina!" vzdilline Luicijan. 4"Ona me moixia frovraži in zaničuje!"
čhiden nsmev se je pozibal po Lavrinih ustnicah.
"In jaz bi pa priseigla, da je poljub, ki ga je dala vaši sestri, veljal vami"
Lucij an je majal glavo.
"Ne, ne, vse je proč! Ona je soproga drugegal Ah, če bi vsaj mogel ž m jo govoriti, če bi ji mogel povedati ..."
"Da jo se vedno ljubite?"
<4Ne; to bi biila razžalitev zanjo. Pojasnil bi ji le, zakaj sem tako ravnal!"
"To prav lahko storite."
"O ne bo m^e hotela poslušata!"
"V svojem boudoiru morda ne. Pa tu pri nas! . .
"Za tako srečo bi rad dal svoje življenje!" reče Lucijam tresoč «*e.
Lavrine oči so žarele.
•'No, to je moja briga! V istini je potn.4>iio, da se izjavita drog drugemu. To bode Valentino tolažilo, za vas pa olajšanje. Le prepustite meni to skrb."
"Kako dobri ste, gospodična!"
"Že prav, ie prav J Zahvalite se mi pozneje," reče in vstane.
Grofinja se povrne v salon. Njen pogled se sreča s pogledom Lucijanovim. Bilo je, kakor da sta se strnila dva zublja!
Ljubeznivo smehljajoč, ide Lavra grofinji naproti.
"Jutri te otoiščem,'' reče.
"Ti nikoli ne prihajaš prepogosto," odvrne Valentina presrčno.
"Imam ti toliko povedati!" pristavi Lavra s Skrivnostim glasom.
Grofinja čuti, da ji sili kri v lice. Skoro, da je videla ime Luoijanovo na ustnicah Lavrinih! Nehote je pl-ul njen pogled do mladega moža -Stal je še vedno na istem mestu in njegovo oko jo je živo pogledovalo. Zdaj šele opazi, kako zelo je bled in neizrečen strah preobda ji dušo.
DomisAi se zopet Julijinih besed:
bi vse vedela! ..." Grofinja je postajala čedalje bolj zmedena; zategadelj sklene, da odide domov. Odhaja je zase-peče Lavri: "Tedaj jutri!"
ŽUPAN LA GUARDIA POZDRAVLJA ŠUBAŠIČEVO VLADO IN MARŠALA TITA V MESTNI HIŠI
J. S. A - ZOISI. Za časa svojega bivanja vida se najprej narodi zedinijo, Ameriki, dr. Sava N. Kosano-, drugo vetvari vojska m niča, vie, minister notranjih del in bojevita vojska, vojska katere
so se nacisti naučili spoštovati
išocijalne politike v novi jugoslovanski vladi si je pridobil veliko prijateljev, ^led najtesnejše in največje smemo šteti iskrenega prijatelja vseh Jugoslovanov in toplega oboževalca Nikola Tesla, župana mesta New York, Hon. Fiorello H. La Guardia. Tik pred odhodom ministra Kosanoviča v London, župan La Oiardia je priredil časnikarsko konferenco v mestni baši, kjer »so bili zastopani vsi mestni časopisi in kjer se je minister Kosanovič posiovil od župana in se mu zahvailil na nipegovi gostoljubnosti.
Sledi vsebina izjav ministra Kosanoviča in žutpana La Guar-dia izrečenih na tej konferenci.
Sava N. Kosanovič:
Gospod župan, kot Že veste setm danes postavljen za ministra notranjih del in socijalne politike v novi jugoslovanski vladi v Londonu, Kmalu bom odšel in zato sem prišel zahvaliti Vam se na Vaši gostoljubnosti in Vasem velikem prijateljstvu ki »te pokazali narodu in meni osebno. Tri leta sem živel tu in imel priliko delati za svojo domovino in za demokracijo pod zaščito velike ameriške demokracije in pod Vašo o-seibno za^čitto, gospod župan.
Mnogokrat ste izrazili Vaše veliko prijateljstvo Srbom, Hrvatom in Slovencem in njih veliki jugoslovanski enotnosti. V zgodovinskem govoru katerega ste imeli za* časa obiska kralja Petra v Ameriki iste izra zifli to idejo, ki je danes vstvar-jena v novi jugoslovanski vladi enotnosti in borbe, ki zastopa mairšal Titovo Osvobodilno vojsko in kralja.
Tako, gospod Župan, snu prišel da •se \'aim zahvalim in poslovim.
Župan La Guardia:
in se ba*L Naša iskrena nada je, da bo dana Titu vsa pomoč in pojačenje v opremi in ljudstvu, kar tako trdo zasluži.
Mislim, da narod te dežele danes bolje razume Jugoslavijo kot pred kratkim, a Vi msu morete jamčiti, da ima vse naše simpatije v svoji želji, da zedi-ni miroljubne in svobod o-ljubeče narode Jugoslavije. Zgodovina jim ni bila vedno na-' klonjena.	j
Mi smo tesno zvezani z na-, rodi Jogoslavije, na sto-tisoče njihovtiih rojakov so danes državljani nase države — izvrstni, deiavni in zakon spoštujoči državljani. Ni ga Amerikanca, ki ni spoštoval in ljubil velikega NikoHa Tesla, Vašega, strica, tin druge velikane, ki so med nami živeli. ♦
Meni je, dragi prijatelj, to nekaj več kot navadne službene ceremonije, katerih sem toliko imel v tem uradu. To me vrača, stirideset let nazaj, ko sem kot! niljali Vase delo mlad ameriški konzul imel pri-i Živela Jugoslavija! liko spoznati nekatere od prvih i Živijo Tiro! voditeljev gibanja za svobodno! Zbogom prijatelj!
ujetniki žele tudi te imeti.
Kdo*- ima tedaj kak že rabljen molitvenik. ali kako knjigo. ki jf» je prebral, pa je ne potrehnje več, naj posije na naslov: IW Pij p. trie, i>2 Sr Marks PI aco. Now Vork. Knji--«•. e**tn«li	pa n«
>imejo Kiti r.vztrirnne, temveč fi'fr.
Mislite na te revpže, ki vojaških taboriščih in bi r«-<!i imeli knjige v slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate in vee no rabite!
Newyorski župan in minister Kosanovič
in neodvisno Jugoslavijo. A danes, ko sem v tako bližnjem stiku z reaHizacijo tega kar je tedaj bil samo sen, sem seveda ginjen. Želim, da odidete s spo-
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako v Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki so prisiljeno služili v ita'lijan-
m
znanjem, da bomo z molitvami 8 \ Izsiljeno .sluzl11 ▼ itaujan-
™ najboljšimi željami spre^ f^If ™ad\?
inieti ali na italijanski ali na
iru-ki fronti. V-i bi radi brali
j -lov«'nške krnino. pojesti, ro
j mane, :td. Vojaški kurat je tu
jdi naprosil za molitven.lke, ker
pismo iz bizerte
(Sleče pismo je prejel neki newyorski rojak, ter dovolil, da ga radi zanimive vsebine pošljemo v priobči t ev Ustom. — .Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev.)
Bizerta, maj 1944
Dragi prijatelj:
Tu se nahajam že precej časa in prav nič se nimam potožiti Saj veš kako lepo je v Modi teranu, kjer človek po dolgem času čuti bližino naše lepe domovine in kjer imam priliko srečavati mnoge na-še borce, od katerih seveda mnogokaj slišiš o živtljenju in boifoi v naših krajih.
za čast, svobodo, pravičnost in enakopravnost južnosiovanskih narodov. Pozdravil sem vse kot si naročil, — zahvaljujejo — prisrčen pozdrav.
Tvoj tovariš.
Drugi' dan je prišla Lavra okoli dveh popoldne v palačo BuBsieresovo. Grofinja jo je pričakovala.
"Včerajšnje tvoje besede eo me vznemirile, 1 j liha Lavra," izpregovori Valentina. "Vso noč sem mislila nanje« Ali mi ima» povedati tako imenitne reči T*
"Kakor vzameš stvar. Tiče se tega, da se ti zagotovi mir, morda tudi, da se rešiš nevarnosti."
44Da se rešim nevarnosti!" vzklikne grofinja v strahu.
11 Zaupala si mi nekoliko o svoji zadosti, ljuba moja Val en tina; pa iz lahko razvidnih vzrokov mi vendar nisi povedala v&ega. Pravo prijateljstvo pa je ostroumno. Ali mi zameriš, da sem uganila vse t"
u Uganila si vse t'' za kliče -grofinja drhteč.
4 4 Da. Včeraj sem še dvomila. Tvoja zmedenost pa mi je dokazaila, da imam prav."
Valentina povesi glavo.
14To pa ni nevarnost, ki sem, govorila o njej," nadaljuje perfidna kreatura. ".Nevarnost je v (njegovi ljubezni do tebe! Kajti on te ljudi, ljubi te do blaznosti!"
"A'lfi meniš T" povpraša.
4*Žalibog sem tega gobova."
"Tedaj ti je to raaodelt"
"Da."
"Kaj ti je rekel?"
"Povedal mi je, da ga je njegov oče silil, da te je zapustil. Strogi mož je zahteval kot častno stvar in ker se je bai, da mu sin ne obupe, ga je ločil od tebe"
"O, »daj umejem vael" je mrmrala, grofinja ter si zakrila obraz s rokami.
4 Potem mi je dboiao opisal svojo bolest, breznadno svojo ljribezen, globoko, neminljivo svojo žalost!"
Vafleutina zastoče.
Lavra nadaljnje:
"Videla sem ga, kako je ckupajval ter sem imela« nesreč-rlikom veliko sočutje!H
Grofinja povadigne glavo.
4'Lavra, Lavra!' vridikne plašno, "ti mu vendar nisi povedala, da sečil todi jaz nesna&m."
"Varovala sem se tega."
"Tedaj misli, da ga ne ljrAim veStM
(Nadaljevanje sledi.)
moj prijatelj, zelo sem vesel, najprej vsled formacije nove jugoslovanske 'vfiade, vlade 'ki prvič po dolgem času zastopa vse grupe, ki tvorijo narode Jugoslavije in ker vem, da so vsi prijatelji Jugoslavije v tej deželi bili veseli Vašega, imenovanja v novo vlado za ministra notranjih deti in socijalne politike.
IZnana mi je borbai svobodo-ljubečih jugoslovanskih narodov, ki hočejo edinost, a ki so brili po intrigantskih balkanskih politikih držani narazen. Vi ste že prej služili v Vaši vladi in nihče ni bolj oborožen s stvarnim poznanstvom sodobnih prilik, niihče fbol j ne razume potreb države in želje za enotnostjo kot Vi.
Prosim Vas sporočite moje osebe pozdrave, čestitke in najlepše žeflje predsedniku vlade dr. Šuhašicu, mojemu prijate-
Pred nekaj dnevi sem srečal
Vaša ekscelenoa in še vedno)	fante, borce, ki so
• - - - -	pred kratkim prispeli iz domo-
T1nfj Verjemi prijatelj, ko jih vidiš tako krepke in odločne, tako bistre in plemenite, ko slišiš o junaški borbi v domovini, se Človeka polasti žalost, da moraš biti tu. a ne doma kjer se kuje naša usoda. Rečem Ti, jekleni fantje, odiločni, premišljeni in izkušeni, neustrašeni fin sposobni izvajati velika detla! Niti trenutka ne posumnjajo v dokončno zmago, ne samo nad zunanjimi sovražniki, nego tudi nad notranjimi, kajti vedo. da je cel naš narod tak kakor oni sami Kljub vsem težavam, ki so jih prestali, kljub vsem grozotam, ki so jih videli, so vedno vedri in veseli in kjerkoli in kadarkoli morejo, zapojejo našo prelepo slovensko pesem. In koliko novih pesmi. . . kakšni naipevi in kakšne besede . . . To so pesmi "herojske dobe" naše slovenske domovine. Vsak mesec, vsak teden, celo vsakega
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižic* daje poljudna navodila kako portatl aiuertfkl državljan. C V alovenfičtnl > ■ Ona M eentos
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co.. 216 West 18tii Street, New York 11, N. Y.
Molitveniki
ItIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v firaem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v iniitiranem usnju $1.— ((
Naročite prh
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
lju, katerega sem z vpeljem T* ^	°*Jo vf*kefa
spoznal in konferiraft ž njim ^ grajajo nove, o tekočih
dokler je bil tu, kakor tudi po zdrave ljudstva New Yorka, njemu in njegovi vladi.
Prosim Vas, da ob prvi priliki izročite izraz velikega spoštovanja ljudstva mesta New Yorka kakor tudi naše najboljše želje in popoflno zaupanje v maršala Tita, ene od najdrama-tičnejših oseb cele te vojne. Nifcdo, ki pozna (zgodovino Bal-kama, ki pozna ideaSe in smotre balkanskih narodov, a posebno narodov Jugoslavije—Subije, Hrvatske, Slovenije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Orne gore — vseh teh narodov, ki tvorijo Jugosla/vijo—me more a da ne razume in oema kako
dogodkih in junaških podvigih pojedineev, ki se žrtvujejo za bodočo celino, o borbi, o zmagi, % bodočem blagostanju. Nove pesmi o novi veri! Vsd komaj čakajo, da se rešijo neke formalnosti, pa da. se povrnejo na borbo v domovino! Če bi mogel, jaz bi kar sedaj z njimi!
Mi smo tukaj obavili lepo ju-žnoslovansko manifestacijo na srbskem pokopališču, kjer po-čiviajjo žrtve svetovne vojne. Položili smo prekrasen venec iz bonca, okrašen z novo državno zastavo. Govorili so po en ISrb, Hrvat, Slovenec, Bolgar in en Rus, živeč v tukajšnjem kra ju. Vzporedili smo borbo srbskih junakov iz svetovne
veljke zapreke je TitQ_ pre!ma-| vojne z sedanjo borbo njedinje gafl, kako veliko je doprinesel, I nega ipgpgtoiwrf^
i
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, k) J« cbndlla pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Ix vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ •o priSU naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel Jas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijoftkv . . Ci-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSUjam Money Order sa $.............. tr lastnoročno
podpisano(1) knjigo«):
MoJe ime ......................'..............................
St., uUca aU Box it............................................
Mesto In driava........-.......................................
■ — — ■ ■ •
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pi wt Izdal« ftlasbena Matic* * Cleveland«.
Cena — fl-S* Krnil Adamič—16 JI «<<tSt.OV4NSKIIf N'AKt»I>MII PESMI >a m«*kl
■bor......................... M
"ŠEST N A KODNIII PESMI u mm-
Aki T\*ir .................... J*
A EST NA KODNIM PESMI u ne
ftani zbor ................... JM
Prane Vrnlnrlrd—SEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV ......
Ferda Juvanee-I^ Ml. A III« I XT. moški sborl .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV <m*
ftkl in meftvnD ............. M
Moški zbori
OSKAB DBV:
Rarčlca; OJ. moj »orel * Hor; Kam ml. fantje, d rev ▼ raa poj-
demo ..................- - - ■ JM
OSKAB DBV :
. JSre^no, ljnh< * moja; Ko ptl£< ca na tuje gre; ; Moj ofks ma konjička dva: l»«bWwm pl ■emce: Sloeo; Je vdihnila lai? ti EMIL ADAMIČ;
Modra devojka (belr Aran Jaka.. t*
Vso noč pri pot«d ............t»
Jnrjeva .......................W
Hodi Micka domo; Kaj dru«e
(a hočem; Zdravlra ....... M
VASILIJ MIKK (D A. UKOnUlNC)
. VetrM: Pa aradlol ..........M
FERDO JUVANBC:
Zjutraj...................... -je
Slovanska ....................»
?KTEK JEKKB: Pello roi«: VASILIJ MJRK: Podtrknl^-a.........f«
/SOKKO PHELOVIMJ:
I>e enkrat Še ................iff'
Slav* delu ..................M
I K. VOLA Kič: Kcftmarln: JO* PAVč;ifi: Potrkan plea ......J|
I 'Jim
§4
M
IZ STARE ZALOGE pa mo Se naslednje pesmi, katprm jtrno snižali cene: ImerlAka alevenaka lira. (Ralmar)
OriovflL« himne (Vadiiplvee) ........
akordi, tt meftanH^ I* moAklh iborm (Kari Admml«> Trije mefianl s bor! (filMbfra M» Um) ________________________
? pepelnMni noil, kantata c ■bor In orfceater, (Rattner)
Mladini, pesmi sa mladina a klavirjem (15. Adami«)________ m
Dve pent (Prelovee) ia mo«kl «bor la sola___________ m
Sail himni, dvoflam«_____________
Garskl odmevi, (Laharnar). [L cvetek, maikl abari __________ J*
LA TAMBURICK:
><A liOKENJSKEM JE FLETNU, pocipouri 8Jo-veuskih uuroduih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............71
Slovenske narodne pesmi sa tasaftn-raftld sbor (Bajnk) __________ 7»
Bom iel na planinca. (Hajufc).
Mdpurl ----------------------- m
ZA CITRE:
Poduk sa cltre. — i sveskl —-
(Koieljakl) _________________ ■ —
<A KLAVIR:
Hurl pridejo. — K *r a/a tea — a.R
KNJIGARNA Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St, New York
QUUUIIIllHlHIillUIUUUIillUUlliiiill
2348234848485323234848535301