LETO XXXII. — Številka 5
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
31. januarja 1980 Cena 4.— šil. (5 din) Celovec	P .b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Dobrla vas: SRD Srce v novih oblekah
stran 3
ZSO o bilčov-skem glasovanju
stran 2
Slov. prapremiera v Šentjakobu
stran 5
V._____________________)
Slika, ki je šla okoli sveta — po srečno prestani operaciji sta predsednika SFRJ maršala Tita obiskala sinova Žarko in Mišo. Titu so v drugi operaciji amputirali nogo. Kljub težki operaciji in visoki starosti se je Tito hitro opomogel in že opravlja vladne posle.
Govoriti slovensko - provokacija? Dr. Grilc: NSKS zahteva preiskavo!
„Kot vedno smo v soboto zahtevali vozovnice v slovenščini. Nekateri sprevodniki nas skušajo razumeti, drugi vpijejo nad nami Slovenci,“ tako se začne spominski protokol dijakov K. J. in A. K. Zahtevala sta vozovnico v slovenščini. Nekaj časa jih je sprevodnik začudeno gledal, potem pa je začel vpiti. „Na postaji sem v slovenščini zahteval vozovnico. Uradnik, ki se je prej z mano že pogovarjal slovensko, tokrat nič ni razumel. Brez vozovnice sem vstopil. Na vlaku sem bil ozmerjan in sem pod pritiskom, kljub kazni, moral na prvi postaji izstopiti.“ Slučaj dijaka P. K.
Prva dva dijaka sta doživela še več. Ko sta sprevodnika nagovorila slovensko, je začel vpiti: „Wir sind in Österreich, geht nach Jugoslawien, dort könnt ihr slowe-
nisch reden!“ Mislil je, da bo dijaka ustrahoval. Pred postajo v Tinjah se je oglasila neka sopotnica in dijake opogumila, češ da so junaki in naj še naprej govo-
UVODNIK
O „tretjih silah"
Enotnost obeh osrednjih organi-2acij je marsikomu trn v peti. Zato se vsakih toliko časa pojavlja nekdo, ki si želi, ali pa samo govori 0 „tretji sili“. Take pojave je treba spremljati budno, precenjevati jih tudi ne gre. Pod krinko zaskrbljenosti se porajajo najrazličnejši tipi ■n zlorabljajo vsako priliko, da pristavijo svoj piskrček. Čez nekoliko časa pa zatonejo za politično kuliso in jih ni več.
Ge so se torej v Domu v Tinjah, ki je bil gostitelj srečanja Katoliške medijske Akademije, porajale spet take pobožne želje ljudi, ki iim manjka vsaka kompetenca, mo-remo reči, da je kraj slučajen in bi se to lahko zgodilo kjerkoli. Bolj zanimivi so drugi „pripetljaji“, ki so se zgodili na robu srečanja. Zabeležimo raje, da je predsednik Akademije dr. Feliks Gamiischek kot zgodovinar (!) zahteval odpra-v° 10. oktobra. In mu je že drugi dan odgovoril v „imenu večine“ (le kdo ga je legitimiral) vrhovni ko-r°ški katoliški novinar Stritzl — da to ne gre.
Zabeležimo raje, da je govoril o človekovih pravicah dr. Ermacora, ki je zastopal ÖVP pri pogajanjih Za julijsko zakonodajo.
Ko smo že pri legitimnosti: organ SPÖ se huduje nad stiki NSKS z SFRJ in njenimi predstavništvi v Avstriji. Neki Walt(er Primosch) bi nam rad predpisoval, s kom se smemo srečavati in s kom ne. To nai kar lepo prepusti nam samim. Sami si krojimo svojo usodo najbolje. Brez „tretje sile“ in njenih ^Protagonistov“.
Borut Sommeregger
^--------------------------------J
rijo slovensko. Sprevodnik se vrne: „Ist das keine Frechheit?“ Sopotnica:	„Warum dürfen sie
nicht in ihrer Muttersprache die Fahrkarten verlangen?“ To je bilo sprevodniku dovolj in je od vsakega zahteval kazen, ki sta jo dijaka plačala. S temi dejstvi je NAŠ TEDNIK konfrontiral direkcijo Avstrijskih železnic v Beljaku. Pričakovali smo preiskavo. Že dan navrh nas je obvestila direkcija, da se „dijaki lažejo“, in so oni ti-
sti, ki provocirajo. Na naše vprašanje, kako provocirajo, smo dobili odgovor: „Govorijo slovensko!“ Torej je slovenska beseda v javnosti provokacija!
O najmlajšem dogodku je razpravljal tudi Narodni svet. Predsednik dr. Grilc Našemu tedniku: „Ne bomo dalje trpeli, da šikanirajo naše dijake. Dijaki imajo vso podporo Narodnega sveta in si zdaj pridržujemo tudi pravne postopke. Zadnja izjava, da provocirajo, ker govorijo slovensko, je kratkomalo škandal!“ Res je škandal. Tednik objavlja dokumente, kako iz postaj brišejo slovensko besedo. Uredništvo hrani dokument, ki je celo trojezičen in ga je ÖBB izdala šele pred kratkim in ga bomo prihodnjič objavili.
Narodni svet in ZSO ne bodo ustrahovali samozvanci
„Zgodovina dokazuje, da so oblastniki vedno izbirali med ljubimi in neljubimi podaniki,“ je izjavil glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL) in član predsedstva NSKS Karel Smolle ob pisanju določenega koroškega časopisa, ki je videlo konec preteklega tedna spet enkrat nastajati „tretjo silo“. Gre za seminar Katoliške medijske Akademije, ki je za svoj se-
minar najela Dom v Tinjah.
Po pisanju nekega koroškega časopisa (slovenske manjšinske zastopnike in slovenski tisk prireditelj ni vabil) se je baje ob diskusiji pojavila želja po neki „tretji sili“. „Vedno moramo s tem računati, da se pojavljajo osebe, ki iz karier-skih in drugih koristolovskih nagibov, služijo oblastnikom. Tudi vsi knezi so imeli v zgodovini posluš-
Predsednik Tito dobiva čestitke
Zadnje poročilo o zdravstvenem stanju predsednika Josipa Broza Tita je datirano z 28. januarjem. Zdravniški konzilij sporoča: „Včeraj je predsednik republike Josip Broz Tito zapustil oddelek za intenzivno nego. Premestili so ga na oddelek klinike za srce in ožilje, kjer bo potekala njegova nadaljnja medicinska rehabilitacija. Ker predsednik Tito povsem normalno okreva, konzilij ne bo več vsak dan dajal sporočila.“
Čestitke iz vseh koncev sveta ne prenehajo. Predsednik ZDA Jimmy Carter je po srečno prestani drugi operaciji poslal brzojavko: „Obvestili so me, da ste bili operirani drugič. Žena Rosalin in jaz Vam pošiljava najboljše želje in Vam želiva čimprejšnje okrevanje.“
Predsednik jugoslovanske škofovske konference dr. Franjo Kuharič je na zasedanju hrvaških škofov pozval navzoče, naj „molijo za predsednika naše države Josipa Broza Tita“.
Patriarh makedonske pravoslavne Cerkve nadškof Dositej piše v svojem telegramu Titu: „Ste največji zagovornik miru na svetu in želimo, da boste še dolgo na vrhu SFRJ.“
Telegram je poslal tudi Reis ul Ulema Naim Hadžiabčič, vrhovni islamski verski dostojanstvenik v Jugoslaviji.
Tudi iz zamejstva prihajajo telegrami. Voščila so poslali iz Italije Slovenska skupnost, SKGZ, NSKS in ZSO.
Telegram so poslali tudi Krščanska kulturna zveza, njen tajnik Nužej Tolmajer piše: „Želimo Vam čimprejšnje okrevanje.“ Klub slovenskih občinskih odbornikov piše, da želi predsedniku Titu vse najboljše.
Telegram Koroške enotne liste so podpisali Karel Smolle, dr. Pavel Apovnik, dr. Robert Saxer in dr. Matevž Grilc:
„Veseli nas, da ste dobro prestali operacijo in mogli spet prevzeti vladne posle. Želimo Vam čimprejšnje okrevanje.“
V	petek, 25. januarja 1980, je imelo predsedstvo svojo 4. sejo po radiškem občnem zboru.
V	začetku seje se je predsedstvo spomnilo prvega predsednika, ravnatelja dr. Joška Tischlerja, ki je umri 23. janu-
zije pomagal številnim rojakom, zlasti mladini, pogostokrat kar iz lastnega žepa.
Predsedstvo se je spomnilo tudi lani umrlega politika in misleca Edvarda Kardelja.
Sklenilo je tudi, da pošlje
Seja predsedstva NSKS
arja 1979. Predsedstvo je sklenilo, da bo NSKS priredil vsako leto prvo nedeljo v maju (dr. Joško Tischler se je rodil 8. maja) spominsko svečanost.
S pripravami se bo bavil poseben pripravljalni odbor. V pomoč socialno šibkim rojakom bo NSKS ustanovil „Sklad dr. Joška Tischlerja“; znano je namreč, da je prvi predsednik NSKS in oče Slovenske gimna-
NSKS predsedniku Titu telegram z najboljšimi željami za čimprejšnje okrevanje.
Predsedstvo je med drugim razpravljalo o gospodarskih in šolskih vprašanjih koroških Slovencev, o obveščanju rojakov na krajevnih sestankih, o problematiki slovenskih oddaj celovškega radia in o vabilu deželnega glavarja Wagnerja na pogovor, ki naj bi bil sredi februarja.
ne dvorjane, toda ti so po pravilu žalostno končali,“ je izjavil Karel Smolle in dodal, da kraj sam ni odločilen, saj so taki poizkusi razdvajanja centralnih organizacij nastajali tudi že drugod. NSKS, ZSO, KEL, naše kulturne in mladinske organizacije imajo po svojih članih in somišljenikih jasen narodnopolitični mandat, da zastopajo interese koroških Slovencev. Ta mandat si ne bomo dali kratiti od nikogar!“ je zaključil Karel Smolle.
V krogih Zveze slovenskih organizacij ugotavljajo, da predstavljajo špekulacije okoli „tretje sile“
eno od oblik pritiska na osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji, da bi sprejeli sedmojulijsko zakonodajo za dokončno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tajnik ZSO Feliks Wieser je izjavil:
Gre za poskuse, ki se ne porajajo znotraj manjšine same in ki zatorej ne odražajo politične volje manjšine, marveč nasprotno služijo tristrankarskemu sporazumu in nesprejemljivi sedmojulijski zakonodaji, pri čemer to počenjajo tako, da skušajo oporekati osrednjima organizacijama legitimno pravico za predstavljanje manjšine.
Mandatarji iz 15 občin so se udeležili celodnevnega seminarja Kluba slovenskih občinskih odbornikov, ki je bil v soboto, 26. januarja 1980, v Slomškovem domu v Celovcu. Na seminarju, ki ga je vodil predsednik Kluba in mandatar EL Djekše, Filip Warasch, so udeleženci obravnavali aktualna komunalnopolitična in narodnostna vprašanja. Za uvod v seminar je predstavil sodelavec instituta za empirična raziskovanja IT na Dunaju, mag. dr. Kurt Traar, izsledke svoje izčrpne študije o deželnozborskih volitvah 79. Študija obsega tudi natančno analizo volilnega boja Koroške enotne liste, ter daje ustrezne izsledke. V popoldanskem programu je predaval poslovodeči tajnik NSKS Franc Wedenig o komunalnih statistikah. Seminar je zaključilo predavanje glavnega kandidata KEL Karla Smolleta. Smolle je govoril o gospodarskih strukturah v prostoru Alpe-Jadran.
IRAN: PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Pri predsedniških volitvah, ki so bile konec prejšnjega tedna, je zmagal Abulhasan Bani Sadr, minister za gospodarstvo. Kandidat muslimanskih verskih veljakov Ha-bibi je utrpel hud poraz. V Bani Sadrovi zmagi vidijo opazovalci protest iranskih volilcev proti vsemogočnosti in nenehnemu vmešavanju Homeinija in drugih verskih veljakov v politiko. Revolucionarnemu poletu izpred enega leta je sledila postopna iztreznitev. Milijoni brezposelnih so za državo velikanska nevarnost, prav tako zatirane narodne in verske manjšine.
ISLAMABAD: OBSODBA SZ IN ZDA
Na konferenci islamskih držav v pakistanskem glavnem mestu Islamabadu so udeleženci obsodili velesili SZ in ZDA. Glavna točka razprav je bil sovjetski vdor v Afganistan. Udeleženci so zahtevali takojšnji umik tujih čet in so tudi grozili z bojkotom letošnjih poletnih olimpijskih iger v Moskvi. Obljubili so tudi podporo afganskim upornikom. ZDA so ostro posvarili, naj nikakor ne pritiskajo na Iran in naj se varujejo kakršnegakoli posega, da bi osvobodile talce, ki so že tri mesece v rokah Homeinijevih fanatikov.
ÖVP: KAJ Z LANNERJEM?
Generalni tajnik ÖVP Sixtus Lanner je že dalj časa tarča pikrih pripomb raznih krogov znotraj ÖVP. Čeprav ga Mock vsaj z besedami podpira, ni mogoče izbrisati vtisa, da so po željah in predstavah nekaterih strankinih knezov Lannerjevi dnevi prešteti. Lanner je izjavil, da bi prevzel mesto generalnega tajnika le, če bi bil izvoljen. Takoj navrh so se javili vplivni funkcionarji z zahtevo, naj bi bil generalni tajnik imenovan. Tem se je pridružil tudi koroški Ö'VP-jevski načelnik Knafl, medtem ko se je izrekel gornjeavstrijski deželni glavar Ratzenböck za izvoljenega tajnika.
DAMASK: GROMIKOV OBISK
Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je pri svojem obisku v Damasku obljubil sibirijskemu predsedniku Asadu vso pomoč svoje države v boju proti mednarodnemu imperializmu in sionizmu. Običajnim, nasplošno znanim izjavam je sledilo tudi opozorilo na nevarnost, ki grozi miru zaradi „napadalne politike ZDA“. Egiptovski predsednik Sadat je v nagovoru v parlamentu trdo obsodil Sovjetsko zvezo in zahteval, naj umakne iz Egipta svoje zadnje svetovalce. Izrael pa je imenoval edinega zanesljivega pogajalca na Bližnjem vzhodu.
ZDA: OWENS ZBOLEL
Leta 1936, pri olimpiadi v Berlinu, je osvojil za svojo domovino štiri zlate kolajne (100 m, 200 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljavo). Hitler temu uspešnemu in vzornemu športniku ni hotel čestitati, ni mu dal roke. Kajti Američan Jesse Owens je Črnec. Te dni se je zvedelo, da je zbolel za rakom. Zanimiva paralela je, da je leta 1936 zahteval ameriško-ju-dovski kongres, naj se ZDA ne udeležijo olimpijskih iger. „Proti-igre“ ngj bi bile v Španiji, a je načrt propadel tudi zaradi državljanske vojne.
ZSO obsoja postopanje žup. Ogrisa
Dr. Saxervtorek pred sodiščem
„Ali pridejo neprijetni znanstveniki, če pišejo resnico, pred sodišča?“ se ogorčeno sprašujejo na celovški univerzi ob procesu, ki bo v torek. Na zatožni klopi se je tokrat znašel prof. dr. Robert Saxer, ki ga tožita bivši poslanec FPQ in podpisnik zahteve po ukinitvi procesov vojnim zločincem dr. Scrinzi ter katoliški novinar Heinz Stritzl. Obravnava je javna in bo v torek, 5. februarja 1980, ob 11.30 na deželnem sodišču v Celovcu, soba 238/2. nadstropje. Dr. Saxer je obtožen zaradi knjige, ki jo je izdal pri SIC-u.
V torek, 22. januarja 1980, sta oba odbora Zveze slovenskih organizacij razpravljala tudi o postopanju podpredsednika ZSO Han-zija Ogrisa. Hanzi Ogris je kot župan Bilčovsa (kot smo poročali v NT) preprečil s socialistično večino predlog Enotne liste (EL), ki predvideva dvojezično topografijo v bilčovski občini kot to predpisuje trenutna zakonodaja. V posebni izjavi se ZSO distancira od svojega podpredsednika in pravi:
TEDNIKOV KOMENTAR
Bili smo pri ital. predsedniku vlade
SALVATORE VENOSI
TEDNIKOV KOMENTAR
K o boste brali teh nekaj vrstic, bo minulo že 14 dni, odkar se je Enotna slovenska delegacija Slovencev v Italiji že tretjič podala v Rim k predsedniku vlade, da pospeši izglasovanje zakona o globalni zaščiti vseh Slovencev v Italiji.
m Naj nihče ne zamenja tega potovanja v Rim z Vseslovenskim romanjem k Janezu Pavlu II. K papežu smo šli z zaupanjem in smo se veseli vrnili domov. K vladnemu predsedniku pa smo šli zaskrbljeni nad svojo nadaljnjo usodo. Domov pa smo se vrnili prepričani, da se bo v Rim treba še večkrat vrniti in trkati na vest strank od demokristjanov do komunistov.
Z a kaj se pravzaprav gre? Ko je italijanski parlament podpisal sporazum, ki sta ga predstavnika Italije in Jugoslavije 5. XI. 1975 podpisala v Osimu, se je tedaj italijanska vlada slovesno obvezala, da bo slovenski manjšini v Italiji nudila kar največjo možno zaščito. (Glej zaščita Južnih Tirolcev). To naj bi se zgodilo v roku 18. mesecev po ratifikaciji sporazuma iz Osima.
# Od omenjenega podpisa je minulo že 62 mesecev (!) in nič pozitivnega se ni zgodilo v tem smislu, nasprotno, zaostrila in
povečala se je gonja proti Slovencem od Trsta preko Beneške Slovenije do Kanalske doline.
Bivši vladni predsednik Andreotti je pred dvema letoma ustanovil komisijo dvajsetih strokovnjakov (med njimi samo pet Slovencev), ki naj bi v najkrajšem času izdelali konkreten načrt za globalno zaščito.
9 Po dveh letih zavlačevanja in očitne politične nevolje s strani predstavnikov večine, so vladni izvedenci izdelali poročilo, ki je za slovensko manjšino nesprejemljivo. Tudi slovenski člani so izdelali svoje poročilo.
• Potemtakem je stanje še vedno 0:0.
T okrat (tretjič) se je Enotna slovenska delegacija srečala s predsednikom vlade Cossigo.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se zavzema za celotno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe v vseh upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom, ki jih točneje opredeljuje odredba provizorične koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 o novem oblikovanju dvojezičnih ljudskih šol na južnem ozemlju Koroške.
Za izvedbo člena 7 avstrijske državne pogodbe je pristojna avstrijska zvezna vlada, posamezne občine pa so zadolžene, da izvajajo zvezne zakone, odredbe in navodila. Zveza slovenskih organizacij odločno zavrača trditve vladnih in drugih krogov, da je člen 7 z zako-
Senatorka Jelka Gerbec, je v imenu delegacije izročila predsedniku vlade pismo, v katerem so navedene vse zahteve, pričakovanja pa tudi razočaranja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik vlade je v razgovoru s člani delegacije pristal na ustanovitev paritetne delovne skupine, torej 5 predstavnikov manjšine in pet vladnih funkcionarjev, ki naj v najkrajšem roku izdelajo predloge zakona za globalno zaščito. Predsednik vlade se je tokrat tudi obvezal, da bo osebno sledil delu podkomisije. Vlada pa se bo najkasneje do 30. junija izrekla o zakonskem osnutku.
# Predsednik Cossiga je komunikativen človek, zelo odprt za razgovor in člani delegacije so bili zadovoljni nad njegovo zavzetostjo, da se problem zaščite Slovencev v Italiji čimprej
nom o narodnih skupinah dokončno izpolnjen. Zakon o narodnih skupinah nikakor ne pomeni izpolnitve člena 7 in ga zato slovenska narodna skupnost na Koroškem kot dokončno rešitev odklanja.
Odbora sta soglasno obsodila sklep bilčovskega občinskega odbora z dne 18. 12. 1979, ker krši demokratične in narodnostne pravice slovenske narodne skupnosti
Skupna slovenska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki slovenskih organizacij in političnih strank
reši. Med drugim je tudi zagotovil, da se bo direktno posvetoval tudi s tistimi komponentami slovenske manjšine, ki v podkomisiji niso direktno zastopane.
Z e naslednji dan pa so italijanski časopisi na prvi strani prinašali naslove: Vlada ima štete dneve; Cossigova vlada bo padla! Če bo morala vlada poslanca Cossige res odstopiti, bodo vsa predsednikova zagotovila padla v vodo. Do sestave nove vlade bo prišlo le s težavo in lahko se računa z razpustom parlamenta in s ponovnimi predčasnimi volitvami in problem globalne zaščite bo spet za dalj časa obtičal na mrtvi točki. Slovencem nenaklonjene sile pa bodo s še podvojeno silo netile protislovensko mržnjo.
Kdaj bo prišlo do zakona o zaščiti vseh Slovencev v Italiji? Ali se bo res zgodilo, da bodo goriški in tržaški Slovenci uspeli obdržati malenkostne pridobitve; Benečane, ki niso bili nikoli zaščiteni in priznani, bodo imeli za neko asimilirano slovansko pleme? Rezijani so itak poglavje zase, po njihovi teoriji psevdoruskega izvora. Slovenci v Kanalski dolini pa naj bi bili, kot piše neki koroški časopis, itak samo „Deutschsprachige Windische?!“
na Koroškem sploh in konkretno še posebej v občini Bilčovs.
Podpredsednika ZSO odbora pozivata, da podvzame v svoji občini vse za dosledno upoštevanje dvojezičnosti v občinski upravi in za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov in orientacijskih tabel v območju bilčovske občine.
Na seji je bilo soglasno poudarjeno, da je zaradi dolgoletnega zavlačevanja izpolnitve avstrijske državne pogodbe naloga vsakega odbornika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da se nenehno prizadeva za uveljavljanje narodnostnih pravic v smislu člena T v vsem javnem in družbenem življenju.
Izjavo zaključuje ZSO z najboljšimi željami predsedniku Titu.
v Italiji je predložila ob svojem obisku pri predsedniku italijanske vlade Cossigi posebno pismo, ki ga danes delno objavljamo. Obisk komentira član delegacije, Slovenec iz Kanalske doline prof. Salva-tore Venosi. V pismu, ki ga je prebrala komunistična senatorka Jelka Gerbec, je rečeno:
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je predlagala avgusta 1977 tedanjemu predsedniku vlade Giuliu Andreottiju, naj ustanovi komisijo, zato da se pospeši uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Fur-laniji-Julijski krajini.
Medtem ko popolnoma odobravamo zadržanje in stališča članov komisije slovenske narodnosti, ki so jih zavzeli na zasedanjih in jih podrobno obdelali v svojem osnutku poročila z dne 20. julija 1979 in s tem nastopali v duhu doslej izdelanih zakonskih osnutkov in dokumentov ter tako odražali razpoloženje slovenskega prebivalstva, obžalujemo, da ista komisija ni v dveh letih uspela izdelati za slovensko narodnostno skupnost sprejemljivih stališč zaradi zadržanja tako imenovane večine v posebni komisiji. Prišlo je do nepotrebnega zavlačevanja in zgrešenega načina obravnavanja vprašanj slovenske manjšine zaradi pomanjkanja politične volje, da se slednja resnično rešijo.
Zato predlagamo, da se dela komisije pri vladnem predsedstvu v bistvu smatrajo zaključena in da vlada ukrene vse potrebno, da se v teku letošnjega leta izglasuje globalni zaščitni zakon za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini in to v skladu z ustavnimi načeli in z duhom Osimskega sporazuma, na podlagi zakonov, ki jih vsebujejo v parlamentu že predloženi zakonski osnutki, ter na osnovi poročila, ki so ga izdelali slovenski predstavniki.
Predsedniku vlade podano pismo
SRD „Srce“ Dobrla vas v novih oblekah:
Pesfer prikaz društvenega delovanja
„Že včasih, pa tudi danes straši, posebno matere gledajo, da so njihovi otroci lepo oblečeni, posebno še dekleta. Tudi danes velja star pregovor, da obleka naredi človeka!“ je v nedeljo povedal Tinej Wastl, predsednik SPD Srce iz Dobrle vasi. Na prisrčnem in lepem kulturnem popoldnevu se je v nabito polni dvorani Kulturnega doma predstavil njen mešani zbor, ki ga vodi Albin Kranjc, domačemu občinstvu.
V nedeljo so zapeli pod vodstvom A. Kranjca v novih oblekah ...
Zakaj jih ni bilo?
Povabilu na predstavitev novih oblek se je odzvalo veliko število častnih gostov. V nabito polni dvorani je predsednik SPD Srce Tine Wasti pozdravil delegacijo iz Raven, na čelu s prof. Breznikovo, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, tajnika NSKS Jožeta Wakounika, podpredsednika SPZ Jožko-ta Hudla, prošta Brumnika, župnika Zergoja, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja in dr. Pavleta Apovnika ter odbornika Sowaka. Vabljeni so bili tudi predstavniki občine, župan in odborniki vseh strank. Povabilu se je odzval samo odbornik Sowak (SPD). Ostalim velja stavek iz pozdravnega govora Tineta Wastla: „V časopisih beremo, da navežejo mesta med seboj prijateljske stike. (Celovec z Wiesbad-nom ali Koroška s Tadžikistanom). Pozdravljamo te stike. Tembolj bi bili veseli, če se prijateljstvo goji med nami, tu v Dobrii vasi!“
Stavki veljajo predvsem tistim, ki kljub vabilu niso prišli. In bodo morda v občinski hiši spet tarnali, kako da se podpira društvo, ki nič ne dela.
Tine Wastl je v svojem govoru razložil, zakaj so se odločili, da bodo mešani zbor „oblekli“ in pripovedoval o težavah: „Edina težava pri takih stvareh je seveda vedno denar, in ravno tega nismo imeli! Tolažba nam je bil pregovor: „Kdor išče najde.“ Prijatelje, ki so iskali, so našli v Posojilnici, pri Podjunski trgovski družbi, na občini, pri tvrdki Pečovnik-Hudl in Raif-feisen-zadrugi. Delno so krili stroške, ostalo pa je še precej dolga. Zato tudi ne bodo nič hudi, če bo kdo še priskočil na pomoč.
Nove obleke krasita nageljna in Wastl je obrazložil namen: „Znamenje z dveh nageljnov v obliki srca pomeni ime našega društva, ki ga je dobilo po tem, da leži Dobrla vas v osrčju Podjune. Nagelj pa pomeni ljubezen, z njo hočemo gojiti besedo in pesem naših očetov in mater ter tako prispevati, da bo dediščina živela naprej, ter da bo naš kraj ostal to kar je b i I in je I“
Da so pripravljeni društveni-ki, ki jim še vedno priskoči na pomoč dr. Luka Sienčnik, ostati to kar so in ohranjati dediščino, so pokazali v nedeljo popoldan. Pokazali so vse delo društva, nastopil je mešani zbor, ki je v pozdrav zapel Prešernovo Zdravico, mladinski zbor pod vodstvom Lize Pasterk, lepo presenečenje sta bila najmlajša Maja in Sever, „dekliški zbor“ in folklorna skupina. Prava revija neumornih kulturnih delavcev!
Kot gost je nastopil ansambel Mladi mi. Sestavljajo ga dijaki Slovenske gimnazije, vodi ga Stanko Polcer iz Šentprimo-ža. Čeprav še ne nastopajo dolgo, so si že priigrali dobro ime in uporabimo priliko, da jih predstavimo.
Vodi jih torej Stanko Polcer, nastopajo pa še Marija Kežar iz Horc, Marija in Sonja Kuch-ling iz Štriholč pri Velikovcu, Andrej Lampichler z Radiš, Maks
Zdouc iz Rinko), Lucija Krištof iz Šentpetra in Marica Kušej iz Šmihela.
Zaključimo z besedami diri-
Lidija Pasterk vodi dekliški zbor
Čeprav je zbor še razmeroma mlad, je že nastopil na reviji „Koroška poje“
Lepo presenečenje
Kaj niso lepi v novih oblekah? Vsem, ki so jih podprli finančno, se društvo
zahvaljuje
I .
Zabavajo se predsednik NSKS Grilc in podpredsednik SPZ Hudi
Folklorna skupina pri enem svojih nastopov
® BILČOVS
V petek, 25. januarja 1980, je bila pri Miklavžu zaključna diskusija raziskovalne skupine univerzo v Salzburgu z bilčovškimi občani. Študentje univerze v Salzburgu so namreč raziskovali občino Bilčovs. Za zaključek so priredili pogovor z domačini; poročali so o rezultatih raziskave. Podrobno poročilo o raziskavi bo NT objavil pozneje. V diskusiji so se člani pevskega zbora „Sängerrunde“ kazali ogorčene, ko so v poročilih zvedeli, da je bilčovški nemški zbor včlanjen v KHD. Vroča je bila debata tudi o vprašanju, kdo je Slovenec. Del navzočih je hotel ustvariti prepričanje, da more biti Slovenec samo tisti, ki obvlada slovenščino tudi pismeno. Občinski odbornik Miha Einspieler je k temu razložil, da njegova generacija, čeprav brez izjeme do vstopa v šolo ni znala nobene nemščine, ni imela nobenega slovenskega pouka. V 1. razredu je bil slovenski dialekt samo pomoč pri pouku nemščine, od 2. razreda naprej se je poučevalo samo še v nemščini. Pismene slovenščine so se učili sami in v prosvetnem društvu. Poskus udeleženca, ki je hotel speljati zadevo v bindišarske vode, je spodletel. Študentje iz Salzburga so tudi poročali, da jih 20% gospodinjstev ni sprejelo. Raziskava je tudi pokazala, da več kot polovica prebivalcev bilčov-ške občine zelo pozdravlja občinski list, ki ga redno izdaja EL Bilčovs, samo 20% povpra-šanih ima do tega lista negativen odnos.
Največji uspeh tega večera pa je bil, da je uspel privabiti občane vseh mogočih gledanj.
genta Kranjca, ki se vozi iz Prevalj na vaje in nastope. Vprašali smo ga, zakaj je prišel sem v Dobrlo vas: „Prosili so me, da zboru poiščem dirigenta. Našel sem dva, a se je zapletlo in nihče ni bil pripravljen, prevzeti zbora. Pa sem začel, čeprav nikoli nisem dirigiral, pojem pa že 35 let. Začetek je bil težak, ker je bila odgovornost velika.“ In kako je šlo? „Repertoar sem izbiral pod vidikom, da zbor poje pet let. Vmes je pristopilo veliko mladih, ki imajo dosti dober posluh.“ Da tudi lepo pojejo, smo slišali na koncertu in videli na televiziji.
ir
■ .■■mUÜMMIllllllllllllillllilliliiililll'l I JLUUUIMÜÜIIIIUIII1..
gost nedeljske prireditve je nastopil ansambel Mladi mi — dijaki Slovenske gimnazije
4/domače vesti
noj tednik
31. januar 1980
DRUŽABNI PUSTNI VEČER
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: sobota, 2. 2. 1980, ob 20. uri Za ples igra „Trio Agaton“
8. PLES DANICE
Prireditelj: SPD „Danica" v Šentvidu
Kraj: pri Voglu v Šentprimožu Cas: sobota, 2. 2. 1980, s pričetkom ob 19.30 uri
SPOMINSKA SVEČANOST
Prireditelj: Zveza koroških partizanov Kraj: Grob narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža na pokopališču v Svečah v Rožu
Čas: nedelja, 3. 2. 1980, ob 11. uri
Spored:
Polaganje vencev
Nastop domačega pevskega zbora
Govori
Recitacije
11. SMUČARSKE TEKME
Prireditelj: SPD „Zarja“ Železna Kapla
Cas: nedelja, 3. 2. 1980 Kraj: pri Možganu v Lepeni
•	razdelitev startnih številk od 11.00 do 11.45 pri cilju
•	tekmovalo se bo v smuku (Abfahrt)
•	štart ob 12.00
•	prijavnina za mladinke in mladince do 16 let 15.— šil., za vse ostale 30.— šil.
SKUPINE:
1.	šolarji 10 — 13 let
2.	mladinci 14 — 17 let
3.	moški 18 — 30 let
4.	seniorji od 30 let naprej
5.	ženske
Dovoz do štarta samo z verigami!
Ob priliki monografije JOSEF PLEČNIK, WIENER ARBEITEN von 1896 bis 1914 bo
PREDSTAVITEV KNJIGE S PREDAVANJEM NA TEMO
Govori: avtor knjige Damjan Pre-lovšek
Uvodne besede: Feliks J. Bister — prevajalec knjige
Glasbeni okvir: Moški pevski zbor
SPD „Kočna“ iz Sveč
Kraj: galerija Hildebrand, Celovec,
Wiesbadner Straße 3
Cas: ponedeljek, 4. 2. 1980, ob 19.30
Vabilo na predavanje in razgovor
„POUDARKI KATOLIŠKEGA SOCIALNEGA NAUKA“
Prireditelj: Katoliški delovni odbor — referat za izobražence Kraj: hiša Severin, Viktringer Ring 34, Celovec
Cas: torek, 5. 2. 1980, ob 19.30
PREŠERNOVA PROSLAVA OB SLOVENSKEM PRAZNIKU IN OB 30-LETNICI SMRTI PREŽIHOVEGA VORANCA
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: Slavnostna dvorana Mestne hiše v Celovcu, Theaterplatz 3 Cas: sreda, 7. 2. 1980, ob 19. uri Slavnostni govornik Drago Druškovič
Lutkovna predstava
„LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA“
Prireditelj: Ljudska šola v Ločah Kraj: Ljudska šola v Ločah
Cas: ponedeljek, 11. 2. 1980, ob 11. uri
Gostuje “Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu
Bilčovs: Enotna lista se zavzema za vse občane
Skoraj pol leta po tisti občinski seji, na kateri bi morali bilčovski odborniki sprejeti sklep, kateremu arhitektu naj bi zaupali načrtovanje novega šolskega poslopja, je končno padla tozadevna odločitev: arhitekt Lengger iz Celovca je dobil nalogo, da naj izdela načrt za novo šolsko poslopje.
Kot je znano, se je frakcija EL Bilčovs od vsega začetka zavzela za tako rešitev, ki naj bolj odgovarja novejšim spoznanjem na šolskem področju in ki bi najbolj mogla ustreči vsem pogojem čim sodobnejše opreme. S skoraj soglasno odločitvijo za arh. Lengger-ja je občinski odbor ugodil tudi stališču Enotne liste, ki je bila med drugim za tak ogrevalni sistem, s katerim bi se mogla izkoriščati domača surovina — drva iz domačih gozdov — ravno tako kot npr. sončna energija.
Kljub temu pa se frakcija EL ni mogla strinjati z načinom, kako je občinsko predstojništvo oziroma župan postopal pri tozadevnih pogovorih oziroma pogajanjih z deželno vlado oziroma z arhitekti. Zato je odbornik EL, Anton Krušic, med spraševalno uro stavil tudi vprašanji, zakaj se frakciji EL ni nudila priložnost, da bi tudi ona mogla sodelovati pri teh pogovorih (EL je torej dobivala informacije le z druge roke) in zakaj se ni ugodilo predlogu EL (v občinskem listu), da se pred dokončnim planiranjem informirajo vsi občani, posebno pa starši in učitelji, ki so neposredno prizadeti. Žal pa župan Hanzi Ogris ni mogel — ali ni hotel — dati takojšnjega odgovora na ti vprašanji; po splošnem občinskem redu pa ima za odgovor časa pol leta, torej časa do-
volj za „lep“ odgovor...
V tretjem vprašanju Enotne liste Bilčovs, ki ga je stavil frakcijski vodja EL Miha Einspieler, je zahteval pojasnilo, zakaj občina ni vprašala za dovoljenje posestnike tistih zemljišč, po katerih vodi steza za tekaše na smuči (Langlaufloipe). Pri uporabi naprave za stezo (Spurgerät) se morajo vprašati za dovoljenje posestniki zemljišč. Takoj župan Ogris kot tudi pristojni referent Sorgo (ÖVP) sta morala priznati, da s prizadetimi kmeti v Zgornji vesci, Branče vasi in Bil-čovsu sploh nobeden ni govoril, kar je — po izjavi referenta za turizem Sorgo celo „protizakonito“!
Bilčovski občinski odbor pa je med drugim še razpravljal o podpori gradnje privatne gozdne poti čez „Preseko“ nad Sodraževo, ki jo bo zaenkrat podprl s 25.000.— šil. in o občinskem lovu, ki ga je občina soglasno ponovno oddala Bilčovski lovski skupnosti za letno najemnino 27.000.— šil., in to za dobo 10 let.
Naj ob tej priložnosti še omenimo, da EL Bilčovs pripravlja pritožbo na deželno vlado, ker je po zadnjem škandaloznem sklepanju občinskih mandatarjev (3VP in SPO postalo jasno, da občina noče izvajati zvezna zakonska določila glede dvojezičnosti oziroma dvojezičnih krajevnih napisov ter kažipotov.
11. koroški kulturni dnevi
14. — 16. 2. 1980, 10.-Oktober-Straße 25
SPORED:
ČETRTEK, 14. 2. 1980
19.00: Odprtje razstave „Knjige, slikanice in igračke za najmlajše”. Niko Grafenauer: Funkcija mladinskega tiska v duhovnem razvoju otroka.
PETEK, 15. 2. 1980
9.00: Willi Mayerthaler: Kako se učijo otroci jezika.
10.15: Melanija Mikeš: Razvijanje dvojezičnosti v predšolskih vzgojnih ustanovah (s posebnim ozirom na prakso v Vojvodini).
11.30: Albina Liik: Metoda dela v dvojezičnih vrtcih v Prekmurju.
14.00:	Hansjörg Gutweniger: Dvojezičnost in otroški vrtec (s po-
sebnim ozirom na južnotirolski položaj).
15.00:	Marta Ivašič: Problemi dvojezičnosti v predšolski vzgoji
oziroma v predšolskih vzgojnih ustanovah na Tržaškem.
16.00: Robert Saxer: Raziskovalni in razvojni projekt „Dvojezičnost v otroškem vrtcu“.
19.00: Filmska predstava: Pas koji je voleo vozove (v srbohrvaščini z nemškimi podnaslovi).
V poslopju WIFI, Kempfstraße, Celovec.
SOBOTA, 16. 2. 1980
9.00: Michael Mitterauer: Jubileji in zgodovinska zavest.
10.15: Janko Pleterski: Avstrijska socialna demokracija in Koroški plebiscit.
11.15: Hanns Haas: Koroški Slovenci in avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1918—1920.
Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika.
Iz farne kronike Brda ...
V	preteklem letu smo imeli 7 krstov, 6 fantov in 1 deklica. Pred 50. leti je bilo 24 otrok, pred 100 leti pa 37 rojenih in krščenih. Tempora mutantur — časi se spremi-najo! Upajmo, da se bo kmalu zboljšalo, da ne bomo počasi izumrli.
V	večnost je bilo odpoklicanih 10 oseb in sicer 7 žen in 3 moški, to so: Agata Kopitsch (83); Elizabeta Zimmermann (88); Emilija Flaschberger (83); Frančiška Per-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Grabštanj: V nedeljo, 26. 1. 1980, se je rodila Dorici in Janezu Pandel hčerka.
Bilčovs: Katarini in Gustiju Za-blatnik se je v četrtek, 24. 1. 1980, rodil sin.
Vesele pri Šentprimožu: Milan in Tilka Wutte sta postala starša deklice.
Darujte za tiskovni sklad!
36 lovcev se je udeležilo tradicionalnega lovskega srečanja, ki je bilo 27. januarja v Tinjah. Lovci so imeli pester strokovni in zabavni program. O lovski laži je govoril Ciril Demšar, o zajedavcih je predaval dr. Marko Dumpelnik. Srečanje se je zaključilo s streljanjem in seveda lovsko večerjo. Prvo nagrado, pokal Narodnega sveta, je dobil Foltej Božič iz Globasnice, drugo — pokal Rutar Centra, Janez Mak iz Sel in tretjo (pokal Doma v Tinjah) pa Flori Smrtnik iz Sel. Zadnji trije — Rudi Lampichler z Radiš, Albin Tomitz iz Šmihela, Bartl Poganitsch iz Apač — pa so dobili nagrade za „trošt“ in so se obvezali, da bodo prihodnjič bolje zadeli v cilj.
•	PLIBERK
V nedeljo, 27. januarja 1980, je pri Schwarzlnu v Pliberku nastopil že nam znani moški pevski zbor „Vres“ iz Prevalj. Njegova izbira pesmi je nas prepričala o kvaliteti pod vodstvom znanega pevovodja Jožkota Kerta.
Organizatorja bi za drugič prosili, da se z objavo v obeh slovenskih časopisih ne zadovoljuje, ampak naj gre z osebnimi vabili oziroma s plakati v širšo javnost. Ker nas mora ja biti sram, če povabimo kvalitetni zbor na koncert, in potem sedimo v skoraj pol prazni dvorani.
#	ROŽEK
Preteklo nedeljo, dne 27. januarja 1980, je kulturno društvo „Peter Markovič“ vabilo na prireditev, katero so oblikovali tamburaši iz Hodiš in lutke KDZ z igro „Mojca Pokrajculja in lisica tatica“.
Veliko število gledalcev, kateri so napolnili dvorano pri Kosi na Ravnah do zadnjega mesta, so bili navdušeni nad mladimi umetniki in vsak je odšel z dobro voljo in z željo, da bi novo društvo delalo tako naprej kot do sedaj.
•	REKA
V krogu žene, bratov in treh sester je prejšnji petek slavil na Reki 75-letnico Pauli Antonič. Pauli Antonič, ki je že sedem let hišnik pri svojem nečaku Mihiju na Ro-žanskem domu, je kljub visoki starosti pri dobrem zdravju. Cenijo ga predvsem številni turisti, ki stanujejo v Rožanskem domu. Vsem čestitkam, ki jih je prejel Pauli v petek, se pridružuje še uredništvo NT!
•	RADIŠE
Med „plesnimi eksperti“ se širi glas, da na Radiškem plesu nikoli ni dolgčas. Pa bo res držalo, kot se je prepričala skoraj polovica uredništva NT, ki se je v soboto preselilo na Radiše. Organizator, SPD Radiše, je lahko zadovoljen z obiskom in je upravičeno lahko vesel nad lepim domačim vzdušjem, ki je vladalo na plesu. Pred plesom je zapel domači mešani zbor pozdravne pesmi, goste je pozdravil predsednik društva Ludvik Ogris. Med plesalci smo videli konzula SFRJ Alfonza Naberžnika s soprogo, podpredsednika NSKS mag. Filip Warasch, ples je obiskal še župan Dobernik, tajnik dunajskega Solkoma mag. dr. Kurt Traar. Za dobro voljo so s svojimi
vižami poskrbeli „Fantje iz Podjune“.
•	LEDINCE — PEČNICA
V nedeljo, 20. januarja 1980, smo pospremili na pokopališče v Peč-nici pridnega invalida-zidarja, Filipa Urschitza. Pokojni je bil doma pri pd. Cenjaku. V mladih letih je bil tudi v Kanadi in ZDA. Po vrnitvi se je oženil in si postavil lasten dom na vasi. Hitlerjeva vojna pa je naredila iz njega invalida, ker je izgubil nogo in prste leve roke. Kljub temu je ostal iskan zidar in rad pomagal sosedom. Tako je bila tudi udeležba na njegovi zadnji poti nadvse lepa in tudi domači cerkveni pevci so se poslovili od marljivega farana. Naj počiva v miru.
Pri Cenjaku se je na poti domov redno ustavil tudi slavni župnik Treiber in oče pokojnega Lipa je rad pokazal kraj z lepim razgledom na Karavanke, na Baško jezero in na rojstni kraj Treiberja in dostavil, da je prav pri Cenjaku dobil pobudo, da je spesnil našo „Nmav čriez izaro“.
•	SVEČE
Zveza koroških partizanov vabi na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 3. februarja 1980, s pričetkom ob 11. uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopališču v Svečah. Svečanost, ki jo prireja Zveza koroških partizanov v sodelovanju z ZZB NOV Jesenice je namenjena spominu na junaški partizanski boj, v katerem so tudi koroški Slovenci doprinesli ogromno žrtev. Je pa tudi v opomin, da moramo čuvati pridobitve tega boja ter postaviti vse sile proti ponovnemu oživljanju nacizma in nacionalizma. To predvsem z ozirom na to, da praznujemo letos 35 let zmage nad fašizmom in 25 let podpisa Avstrijske državne pogodbe in s tem člena 7. Na temeljih Avstrijske državne pogodbe stoji tudi 2. avstrijska republika. Slavnostni govor na tej spominski svečanosti bo imel sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem * S
ZU VERKAUFEN
Zentralheizungsanlagen (Allesbrenner oder Etagenheizungen). Preis inkl. Montage und komplettem Material bis ca. 125 m2 Wohnfläche ab
S 37.000.—. Komplettes Shell-Programm bis 60 Monatsraten. Tel. 0 42 22 / 21 -83-32. Auch Samstag, Sonntag, oder Tel. 86-9-32.
(Stanovitni princ* na šentjakobskem odru
Calderon de la Barca (1600—1681) je ne le največji španski, ampak sploh eden največjih katoliških dramatikov. Spisal je menda nad 400 dramskih del, on sam je registriral 111 odrskih in 80 duhovnih iger. Ob imenu Calderona se poprečni poznavalec odrske literature spomni predvsem „Zalamejskega sodnika“, misterija „Veliki svetovni teater“, drame „Življenje kratek sen“ in tragedije „Stanovitni princ“. Le tega je prvič v slovenskem prevodu naštudiral župnik Peter Sticker z igralci šentjakobskega Kulturnega društva „Rož“ ter ga predstavil v nedeljo, 27. januarja, v farni dvorani v Šentjakobu.
Po prapremieri: Šentjakobski igralci gredo nova pota.
S Calderonom so se šentjakobski igralci že pred nedavnim seznanili, ko so z absolventkami strokovne šole pri Šolskih sestrah v Sentpetru uprizorili njegovo komedijo „Dama škrat“. Zdi se, da so tedaj dobili veselje do njegove dramatike, kajti sicer bi se ne upali lotiti mnogo zahtevnejšega „Stanovitnega princa“, ki terja od igralca mnogo več, kot kaka običajna igra.
„Stanovitni princ“ je zgodba o spopadih med krščanskimi Portugalci in muslimanskimi Mavri pri Tangerju okoli leta 1440. Portugalskemu poveljniku princu Don Fernando sprva uspe zmaga, toda združene mavrske sile ga vržejo nazaj in celo ujamejo. Ponudijo Pa mu prostost, če jim v zameno vrne zavzeto mesto Cevto. Tega pa fnu njegova krščanska vest ne do-Pnsti. Kljub ponovni ponudbi se odloči za ujetništvo, ker ne bi mo-9el prenesti očitka, da je mesto s krščanskimi prebivalci izročil ne-Vernikom. Nasprotnikov odgovor na to usodno odločitev je najstrož-Jo suženjstvo pod nečloveškimi po-9°ji, ki končno povzročijo princo-v° smrt.
. Zaradi svoje velike zahtevnosti Je ta drama prav gotovo pretežka priložnostne diletantske igralce. Tem bolj je treba pohvaliti Šentja-
kobčane za pogum in prizadevnost, ki sta jih vodila pri izbiri in pripravah te v celoti posrečene in zadovoljive uprizoritve. Scena, obleke in šminka so pričarale na oder tisto živo barvitost, ki zamore ustvariti za gledalca spoznavno okolje odrskega dogajanja. Vsi igralci so se zelo potrudili za čim bolj jasno in razumljivo podajanje dolgoveznega besedila, in tega celo v precejšnji meri v rimah. Gotovo bi jim pa še laže šlo od rok, ako bi bili baročno komplicirani in pretirano mnogobesedni teksti nekoliko poenostavljeni in za nekaj metrov skrajšani. Taka operacija bi bila tudi dobrota za nešolano publiko, ki se ob dolgih, zveriženih pogovorih na odru kaj kmalu utrudi. Najbolje ustrezala bi pač celotna prepesnitev sedanjemu človeku tujega načina v izražanju misli in čustev, kot so to že storili mojstri besede kot Oton Župančič ali Hugo von Hofmannsthal.
Tragedija „Stanovitni princ“ je v preteklosti navduševala največje literarne osebnosti. Ko jo je Wolfgang Goethe prvič bral, ga je prizor, ko duh umrlega princa nastopi z baklo v roki in navdušuje portugalske čete za boj proti Mavrom, tako pretresel, da ni več mogel dalje brati.
Neki ocenjevalec trdi o „Stano-
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER S PRAVICO JAVNOSTI
Šentpeter 25, 9184 Šentjakob v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu v Rožu
VPISOVANJE V
1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v
1-!etno GOSPODINJSKO ŠOLO
od 10. do 29. februarja 1980.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1980. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 4. julija na šoli. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
vitnem princu“: „Kdor hoče Calderona prav spoznati, bo najbolje uspel ob tej drami. Čar pesnitve se v njej ne omejuje le na glavnega junaka in njegovo pretresljivo usodo, temveč prežarja tudi vse druge vloge, zlasti princeso Feniks v njeni globoki otožnosti. Njen pogovor na vrtu z uklonjenim princem spada med najboljše Cal-deronove tekste. V tem prizoru se prijazno srečata zapadna in vzhodna miselnost, krščanstvo in islam,
ki sta si sicer v drami ostro nasprotna.“
Uprizoritev Calderona je prav gotovo vsega priznanja vreden prispevek k res že potrebni preusmeritvi igranja na naših odrih. Le za začetek bo treba poiskati nekaj lažje hrane tako za igralce kot za gledalce ter šele stopnjema segati više. Samo — kod iskati in kje najti tisto, kar zares odgovarja zmogljivosti obojih?
LKH
Iz farne kronike Brda ...
(Nadaljevanje s 4. strani)
nul, dolgoletna cerkvena pevka (67); Eva Kopitsch (82); Neža Sim-schitz (86); Jožefa Wernitznig (72); Janez Kury (81); Valentin Kulterer (50); Lenart Assinger (86). Naj počivajo v božjem miru!
Poročeni so bili 3 pari. Želimo jim vso srečo in mnogo družinskega veselja ter božjega blagoslova!
V vojščake Kristusove je bilo potrjenih 7 birmancev in ravno toliko je bilo tudi prvoobhajancev.
Pred kratkim so obhajale naše najstarejše matere svoj god. Gospa Alojzija Jamritsch na Brdu je dopolnila 94 let, gospa Neža Krie-ber v Limarčah 92 let in gospa Julijana Andrä iz Potoč bo dopolnila 9. 2. 92 let. Prve dve imata še lastno gospodinjstvo, tretja pa je v oskrbi svoje hčerke v Šmo-
horju. Vse tri so globoko verne matere, ki so nam vsem živ zgled neomajne zvestobe Bogu in Cerkvi. Župnija Brdo z dušnirn pastirjem jim želi vse dobro, še veliko zdravja ter mirni življenjski večer. Bog jim povrni s svojim blagoslovom, kar so dobrega storile za družino in župnijo ter jih nam še dolgo ohrani!
Pred leti je bila naša farna cerkev ob potresu močno poškodovana. Cerkev je morala dobiti novo streho in znotraj temeljito obnovo. To se nam je posrečilo. Letos nameravamo še renovirati stolp in zunanjščino. Proračuni znašajo 450.000 šilingov. S skupnimi močmi bomo skušali ta načrt uresničiti. Ker hočemo to storiti v večjo čast božjo, bo gotovo tudi božji blagoslov z nami.
Ml ZA VAS	
	
Dodafek gorskim kmetom
(Bergbauernzuschuß)
Neposredno pospeševanje zveznega ministrstva za kmetijstvo
in gozdarstvo
Danes vlada enotno mnenje, da obstoj potrebnega števila kmetijskih obratov za dovolj gosto naseljene gorske regije še ni zagotovljen, če bi se omejili le na politiko cen, trga, strukture in pospeševanja. Dodatek gorskim kmetom, ki ni odvisen od proizvodnje, naj v dopolnitev k ukrepom za pospeševanje kmetijskih investicij zboljša možnosti dohodka.
Kdo ima pravico do dodatka?
Dodatek gorskim kmetom prejmejo:
1.	Lastniki gorskih kmetij cone 3, na katerih se gospodari celo leto, z najmanj 2,0 ha za kmetijstvo uporabne površine oziroma v izjemnih slučajih tudi lastniki gorskih kmetij cone 3 z 0,5 do 1,99 ha za kmetijstvo uporabne površine, v kolikor vzdržujejo na kmetiji vsaj 3 enote velike živine, ki se krmi s kla-jo (RGVE = rauhfutterverzeh-rende Großvieheinheit), če
2.	domnevna enotna vrednost (fiktiver Einheitswert) kmetije ne presega 300.000.— šil. in
3.	se lastnik oziroma najemnik kmetije pismeno obveže, da bo gojil in trajno obdeloval svojo kmetijsko površino na dosedanji, običajni in sodobni način. Enote velike živine, ki se krmi s klajo (RGVE) se določijo na podlagi preštevanja živine z dne 3. decembra vsakega leta ob uporabi ključa, ki ga je izraču-
nala deželna družba za knjigovodstvo (LBG = Landesbuchführungsgesellschaft), (oddelek kmetijska statistika).
Pravne osebe kot lastniki kmetije ne dobijo dodatka. Vodje kmetij oziroma zakonci, ki gospodarijo na več kmetijah, morejo sprejeti dodatek za gorske kmete samo za eno kmetijo. Kmetijska zbornica nosi odgovornost, da se zajamejo vsi upravičeni, da se upoštevajo pogoji pospeševanja in da se predložijo predlogi do 1. junija tekočega leta ministrstvu. Dodatek gorskim kmetom se je povišal v letu 1980 za 500.— šilingov.
Prireditve za kmete: Celovec
četrtek, 31. 1. 1980, Krastowitz, ob 9.00 (dopoldan): „Sončna energija in naprave za proizvodnjo iz bioloških snovi (bio-gas)“, sobota, 23. 2. 1980, Krastowitz, ob 9.00 (dopoldan): „Vpliv gospodarjenja na zdravje čebel“, sreda, 6. 2. 1980, Landtechnische Ausbildungsanstalt: „Možnosti varčevanja energije v kmetijstvu“.
Velikovec
torek, 29. 1. 1980, gostilna Krone, ob 9.00: „Naloge in delovanje komisije za promet nepremičnin (Grundverkehrskommi-sion), vodnopravne oblasti, okrajne inšpekcije za gozdarstvo, službe za pospeševanje kmetijstva“.
V	nedeljo, 3. 2. 1980, od 9. do 17. ure
ŠOLANJE ŽUPNIJSKIH SVETNIKOV Referent: dr. Marko Mairitsch in Jože Kopeinig
Od ponedeljka, 4. 2. 1980, od 19. do 21. ure
do torka, 5. 2. 1980, od 19. do 21. ure
TEČAJ ZA KUHO IN PEKO „Jedila s skuto in sirom“ Voditeljica: ga. Angela Sommer, Celovec
V	torek, 5. 2. 1980, od 9. do 17. ure
STROKOVNO ZBOROVANJE KMETIC
„Oskrba gostov kot postranski zaslužek na kmetih“
Referenta: inž. Gerda Köfler, dipl. inž. Gunde Gisler, oba od Kmetijske zbornice za Koroško
V	torek, 5. 2. 1980, od 14. do 18. ure
INTENZIVNI TEČAJ SLOVENŠČINE „Slovenščina za Slovence“ Referenta: sr. dr. Michaela Klun in žpk. Lovro Kašelj
V	sredo, 6. 2. 1980, od 19. do 21. ure
FORUM ZA VZGOJNA VPRAŠANJA „Načela za vzgojo otrok“, nem. Referent: diplomirana psihologinja dr. Anna Hartmann
V	četrtek, 7. 2. 1980, od 19. do 21. ure
FORUM ZA VZGOJNA VPRAŠANJA „Imamo tudi težavne otroke“, nem. Referent: ravn. Franc Müller, izobraževalni center
Beljak:
četrtek, 14. 2.1980, Gösser Brauhaus, ob 9.00: „Možnosti varčevanja energije v kmetijstvu“.
Šmohor
četrtek, 21. 2. 1980, srednja mestna dvorana (mittlerer Stadtsaal), ob 14.00: „Naloge in delovanje komisije za promet nepremičnin, vodnopravne oblasti, okrajne inšpekcije za gozdarstvo, službe za pospeševanje kmetijstva“,
od 18. do 29. 2. 1980 (80 ur), tečaj za voznike traktorjev, vozniško dovoljenje „F“.
Prireditelj: Landtechnische Ausbildungsanstalt v Šmohorju, stroški: 1000.— šilingov. Poslužujte se uslug Kmetijske zbornice: Celovec, Museumsgasse 5, tel. 0 42 22/81 911. Šmohor, Mestna hiša, tel. 0 42 82 / 20 72.
Beljak, Gleisenbergersiraße 5, tel. 0 42 42/24 9 39.
Velikovec, Raiffeisenstraße 1, tel. 0 42 32/349.
Ustanova za pokojeniško zavarovanje delavcev sporoča, da bodo v mesecu februarju sledeče možnosti za razgovor: Šmohor, Mestna hiša, uprava Koroške pokrajinske bolniške blagajne za delavce in nameščence (Gebietskrankenkasse), 4. 2., od 8. do 12. ure. Spittal/Drava, Lutherstraße 4, urad Zbornice za delavce in nameščence (Kammer f. Arb. u. Ang.), 13. in 27. 2., od 8. do 12. ure.
Beljak, Kaiser-Josef-PIatz 1, urad Zbornice za delavce in nameščence (Kammer f. Arb. u. Ang.), 12. in 26. 2., od 8. do 12. ure.
Velikovec, Glavni trg 2, urad Zbornice za delavce in nameščence (Kammer f. Arb. u. Ang.), 6. 2., od 8. do 12. ure.
Labot, štev. 65, Mestna hiša, Tržni občinski urad, 15. 2., od 8. do 12. ure.
naš tednik
VINCENC GOTTHARDT:
Zopet sobota ali sporazumevanja
(Nadaljevanje in konec)
A: Sedaj še tako govoriš, da se boš smejal. Kar smej se, boš že videl, kaj se bo zgodilo.
B: A sem tudi tedaj izdajalec domovine, če se smejem?
A: Tega nikar ne rečem, ampak boš že videl.
B: Kaj bom zanimivega videl? (hinavsko).
A: Zvezde in luno.
B: Res, to me pa veseli!
A: Ne bo te dolgo veselilo, toda pozabil sem ti nekaj važnega povedati. To, kar Slovenci govorijo, to ni slovensko, kakor trdijo, ampak „windisch“, to pa zato, ker je to neka mešanica dialektov. Pismene slovenščine Slovenci nikoli niso poznali.
B: Ti praviš, da govorijo po windisch, potem pa izumi še za nemškogovoreče Avstrijce kakšno floskulo. Medtem, ko sva se midva pogovarjala, je do sedaj le redko kdaj padla kakšna prava pismena beseda.
A: Nehaj s treparijami! Slovenec ni samo windischar, ampak je tudi čuš, bolje rečeno, izdajalec nemščine. Dobro bi bilo, ko bi prišel le eden, ki bi bil malo sličen Hitlerju.
B: Potem se Vam klanjam!
Moža sta bila okrog 40 let stara. Pogovarjala sta se v nemščini. Nadaljnjemu pogovoru nisem mogel več slediti, ker se je pripeljal vlak. Toda to še ni bil konec vseh zanimivosti. V vlaku se je neko drugo soboto nadaljevalo z drugima dvema.
II.	del
Ko sem sedel na postaji v vlaku in zatopljeno gledal v tračnice, me je nekdo vprašal, če je še prosto. Zakaj pa ne, sem mu odgovoril. Nato je vstopil še njegov prijatelj, ki se je usedel poleg mene. Eden od njiju je odprl okno in hladen zimski zrak nas je objel. Kot po navadi, sem vzel iz potovalne torbe knjigo ter začel v njej brati. Ko sem se čez nekaj časa zatopil v knjigo, sta začela nekaj šušljati. Kaj pa je to meni mar, sem si mislil. Postajala sta vedno glasnejša in to, kar sta govorila, vam hočem čim točneje podati. Stara sta bila oba kakih sedemnajst let.
A: Upajva, da danes ne bo prišel kak sprevodnik.
B: V sobotah na postaji že večkrat nisva dobila kart.
A: Jaz sem se zaradi tega že trikrat peljal zastonj do Beljaka.
B: Jaz tudi že dvakrat. Za kaj drugega Čuši itak niso vredni.
A: Edino to delajo odlično, o čemer bi lahko rekel, da je pozitivno. Kar pa drugače delajo, to je pa absurdno!
B: Odlično, res odlično, za to pa
imajo talent. Kmalu bodo znali bolje stavkati kot Italijani.
A: Je dobro, da imajo toliko poguma.
B: Kaj pa tam sploh hočejo, da je pri okencih vsako soboto zasedeno. Stojijo trmasto tam in ne pustijo nobenega k okencu, da bi si lahko kupil vozovnico. Kaj hočejo, to mi je zares tuje.
A: Tega ne vem, ampak predstavljam si lahko, zakaj — Nemce hočejo izzivati!
B: Jaz sem slišal, da hočejo odpraviti nemščino.
A: Si malo neumen! Kaj pa bo celih petdeset Slovencev, kolikor
jih živi na Koroškem, moglo odpraviti nemščino.
B: Tega nikoli ne bodo zmožni!
Nemščine ne morejo odpraviti. A: Saj tega sploh nočejo. Gre samo za dejstvo, ne, za dejstvo. ... ampak katero?
B: Jaz že vem!
Ti Čuši hočejo ravno obratno, nočejo kupiti vozovnic, zato pa blokirajo.
A: Zares — tako bo. Te Čuše je treba gnati, pregnati v ...
B: Bodi že končno tiho, a ne vi-
diš tam onega, ki tako dela, kakor bi bral, medtem pa naju pazljivo posluša. Vidiš, to je čuš!
A: Kako pa to veš?
B: Ker bere čuševsko knjigo. Na ovitku pa stoji: Hlap..., ne bebebe stoji. Iz tega sklepam, da so vsi Slovenci koze in kozli. Saj vidiš, ta naslov pove vse. A: Diese Tschuschen kern sich jo kfoltart und gjogt bis se net krepim! (Zaradi tega, ker je stavek tako „naiven“, sem ga pustil v nemščini).
Nato sta nehala in začela govoriti o drugih stvareh.
Bil je to le kratek pogovor. Se-
daj vsaj vemo, za kaj vse smo Slovenci dobri. Nekaterim ni treba kupiti vozovnic, drugim zopet ni treba plačati v vlaku doplačila. Nam Slovencem pa nočejo dati vozovnic.
III.	del
Ko se je začela akcija na železniški postaji, se je zgodilo to. Policist, kakih petinštiridesetih let star, pride na postajo in ima na levi strani jopiča pritrjeno „ENG-LISH“ „SLOVENSKO“. Ko vpraša tam glavne osebe, kaj se dogaja, mu ti dajo natančnejše odgovore. Ko ga pa eden od Slovencev vpraša, zakaj jim uslužbenci nočejo dati kart, zapusti kakor mutec, ki
o tej stvari nima nikakršnega pojma postajo in se čez nekaj časa zopet vrne. Toda smešno na tem je bilo to, da mu je manjkala beseda „SLOVENSKO“. Videti je bila še nit, ki je visela poševno čez „ENGLISH“. „ENGLISH“ pa, upajmo, nosi s tem ponosom, da zna samo angleško, ker nekaj minut že ne zna več slovenščine. Pokazal je, kako lahko slovenščino vržeš proč. Takšnim ljudem se nikoli ne smemo pridružiti s sličnimi ali podobnimi dejanji. Nosimo materinski jezik z večjim ponosom v našem srcu, kakor ga je oni policaj. Bodimo ponosni na svoj materinski jezik in ga nikdar ne za-vržimo s katerimi koli dejanji; saj imamo pravico do njega. Zakaj bi zatajili to, kar so nas učile naše matere!
Ostanimo materinskemu jeziku zvesti in zahtevajmo pravice, če jih nam nočejo dati. Zagotovljene so nam v členu 7.
Kje so ostali časi dvojezičnosti...
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1980/81 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. do 29. 2. 1980, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1979/80 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1979. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 2. julija 1980.
4.	Konec maja 1980 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni aii
pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Eben-
taler Straße 14, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ:
DR. REGINALD VOSPERNIK I. r.
/•---------------------------------------N
Valentin Polanšek
Križ s križi
^	---J
Občinski tajnik je nekaj momljal. Bil je očividno težko prizadet. Sosed pa je svojo mučnost odganjal s krepko kletvijo čez morilce v uniformi.
Dijak je bil na tem, da plane sredi maminega joka.
Tudi najdeno dedovo palico je Tržnar zapisal.
Občinski tajnik je končal zapisnik. Priče so podpisale. Vsak je težko dihal. Kakor da prihaja skozi druge svetove, kjer ni ničesar takega, da bi dajalo pomen in cilj človekovemu življenju.
Mamina pisava je bila kot da postavlja za vsakega ubitega vrsto križev.
Dijak je v zatilju čutil ledene klešče, ki so ga davila, se oklepale prsnega koša in se obešale na njegove roke, da je z največjo težavo pisal, prsti so bili polni pepela.
Potem so se dvignili više nad požganico po poševnem travniku ob zabajtni njivi nesrečne, zdaj prazne Hojkove domačije . ..
Na Zvamanci, to je kraj, kjer zavije pot domačije čez travnik nizdol v gozd, je ječala v otipljivi žalosti smreka ...
Takega omadeževanja ni pričakovala!
Smreka, ki je desetletja in desetletja spremljala životarjenje gorskega kmečkega rodu!
Tako omadeževanje, da njeno deblo obrizgajo s krvjo starodavnega posestnika, zdaj že skrhanega starca Florijana!
Da ubijalčevski streli uniformiranih krvoločnikov razmažejo starčeve možgane po njeni skorji. . .
Vsi štirje ljudje, ki so se približali smreki, so otrpneli ob sledovih tolikšne surovosti, ki jo izvrši človek nad starcem . . .
Dolgo je trajalo, preden so prišli do besede. Potem so ugibali, kako se je dogajalo. Sosed je imel svojo razlago: Stari se je menda od doma na saneh peljal. Tukaj pa se je morda spuntal. Prišev Tonč ve povedati, da sta oba, stari in mladi, pred dnevi dejala, raz domačijo se ne dasta pregnati, raje tukaj konec vzameta, kjer sta vse življenje trpela. Ne vem, no, tako je morda bilo. Stari se je spuntal. Pa so ga. Da ne bi bilo živih prič, so pa še mladega in gospodinjo. Saj vidite tu dol sled po snegu. Najbrž so starega tukaj pokončali in ga zavlekli dol v prazni bajtni hlev. Onedva pa so žive še pripeljali do dol in jih tam postrelili. Prišev Tonč je dejal, da je slišal več strelov. Pa dalj časa narazen. Saj vidite na smreki, da je več strelov tukaj padlo. Potem je trajalo nekaj časa, ko so onedva prignali dol do hleva in ju tam.
Sosedova razlaga je bila povsem verjetna.
Mama in sin in sosed so čutili smrekino žalost.
„O Jezus Kristus, devetdesetletnega pradeda so tukaj ob tej smreki ustrelili!"
Glas je bil tako predirljiv, da je mama znova zajokala. Tudi sosed in Tržnar sta si brisala oči.
Pravnukova žalost se je vicala v solzah. Pretresalo ga je vse, kar ga je krvno in v spominu vezalo na častitljivega starca.
Z jokom je kazala mama dol v zasneženo strmino pod potjo na Zvamanci:
„In tja dol so mrtvega dedija vlekli, vidite sled!"
Mamin glas se spet ujame v trdnost in upornost.
Dijaku je, kakor da ga hoče žalujoča smreka objeti v skupni žalosti.
Kot ranjeno šobit je mu razkazuje sestreljeno deblo, s sledovi krvi in pradedovih možganov po lubju.
„MP salve!" je ugotovil ob krvavih smrekovih ranah občinski tajnik.
Ob mamini moči se dijak spet ujame.
Notranjost glave mu razrezavajo besede kranjskega dirceja: Germanska dediščina naših božičnih običajev! . . . Verovanje močnega v moč! .. . Surovost herrenmenscha! Življenjski prostor za nadčloveka hitlerjanske ideologije . . . Nemški narod je od usode poklican, da uredi Evropo in svet . ..
Dijak se je spustil pod pot in sledil krvavo sled po delno osrenjenem snegu in prek zmrzle domače pradedijeve zemlje, na kateri se je dragi starec tolkel in trudil nad šestdeset let, odkar se je priženil mlad petindvajsetletnik k hiši. Kako more tako priti?	(Dalje prihodnjič)
c
1. slov. plošča?
Jutri, v petek, 1. februarja, bo v slovenski oddaji predstavljena življenjska Odiseja prvih gramofonskih plošč, ki jih je posnel koroški slovenski pevski zbor. Posnete so bile leta 1931 z „Moškim sekstetom z Brnce“. Slovenski oddelek ORF-a Celovec je šel po sledovih teh plošč in jih odkril v Rebrci pri Železni Kapli.

Dr. France Vrbinc, urednik ORF-a: Sodelujte pri slovenskih oddajah!
Slovenski oddelek celovškega radia je začel delati tik po koncu II. svetovne vojne. Medtem se je marsikaj spremenilo — deloma na boljše, deloma pa tudi na slabše. Oddajni čas se je povečal od petih minut na najmanj 50 minut dnevno, dnevni čas oddaj pa od večernega preko opoldanskega na popoldanski. Čas sredi popoldneva je po mojem najmanj ugoden, ker je večina poslušalcev ali na polju, v gozdu, na sprehodu ali pa na delu v tovarni ali biroju. „Sami smo iskali ugodnejši termin,“ pravi dr. France Vrbinc s slovenskega oddelka ORF-a Celovec, „in vemo, da ta termin ni povsem ugoden. Novi pa najbrž tudi ne bi bil vsem po volji, čeprav bi bila pridobitev, če bi
bil vsaj večjemu številu ugodnejši kot je dosedanji.“
Dve rešitvi sta možni: na eni strani se bi trenutni oddajni čas mogel razdeliti na več delov, na drugi strani se bi seveda tudi mogel razširiti. Prva rešitev je minimalna, ker bi slovenske oddaje z večjim obsegom časa padle pod mizo, pri drugi rešitvi po morali odščipniti ostalim oddajam nekaj časa. V dani situaciji je sprejemljiva brez dvoma samo druga rešitev — razširitev oddajnega časa, ki bi se mogel pač po danih možnostih porazdeliti na dva ali tri dele.
Dr. Vrbinc: „Naš oddajni čas je kratek, zato ga je tudi težje ugodno namestiti v program dneva kot npr. poročila ipd., ki pride večkrat na dan.“
Oddaje v slovenščini zrcalijo v določeni meri življenje narodnostne skupnosti na sploh. Zaradi tega vsakega zadeva tudi spored teh oddaj in v enaki meri tudi sodelovanje v njih. „Poslušalci naj ne bi jemali oddaje kot zadevo, ki jim je prinesena na krožniku kot jed, ki včasih komu tudi želodec pokvari,“ pravi dr. Vrbinc, „vsakdo lahko tudi sodeluje pri sestavi jedilnika in jedi.“ Seveda je tu treba upoštevati zakone glede načela objektivnosti pri poročanju v ORF-u.
Kako naj sodelujemo? Takoj po oddaji, ki se nam je dopadla ali pa nam „pokvarila želodec“, telefoniramo ali pišemo na ORF Celovec in povemo svoje mnenje.	FK
PRIHODNJI TEDEN V SLOVENSKIH ODDAJAH
Ponedeljek:	Iz ljudstva za
ljudstvo:	Umno čebelarjenje,
2. del (ga. Kuhar iz Železne Kaple).
Četrtek:	Literarno-glasbena
„Prešernova oddaja“.
Petek: Prešernova proslava SPZ v celovški Mestni hiši.
V TELEVIZIJI
Nedelja: Egon Schiele. Opis življenja umetnika, ki je svojčas veljal za pornografa, danes pa ga štejejo k najboljšim slikarjem avstrijske moderne (1890 do 1918).
Sreda: Jane ostane Jane. Kako se more premagati žalostno situacijo starih.
Četrtek: Obtožujem. Peti del televizijske serije okoli afere Dreyfus.
Petek: Zakaj verujejo kristjani? 6. del. Odrešenje in greh.

NEDELJA, 3. februarja: 11.15 ORF-stereo-koncert — 12.40 Zakaj verujejo kristjani (5) — 16.45 Tobi in Tobias —
17.15	Čebela Maja — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport —
20.15	Egon Schiele — 21.50 Poročila.
PONEDELJEK, 4. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Zakaj kristjani veljajo (6) — 10.30 Tako se mi dopa-deš — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 bivali pod vročim soncem — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v s|iki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Sport °b ponedeljkih — 21.50 Večerni šport.
tOREK, 5. februarja: 9.00 Am, dam, des — 930 Angleščina — 10.00 Sol-ska TV: Nova matematika — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17j55 Za lahko noč — 18.00 Hitrejši, Vl®ji, močnejši — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 22.00 Videoteka.
SREDA, 6. februarja: 9.00 Oddaja z niišjo — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 diska TV — 17.25 Rdeči avtobus — !!;55 Za lahko noč — 18.00 Pustolovščine ob Rdečem morju — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Mai-9ret — 21.35 Šport.
ČETRTEK, 7. februarja: 9.00 Am, am, des — 9.30 Francoščina — 10.00 olska TV: Obrazi stoletja — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Ante — 17.55 Aa lahko noč — 18.00 TV kuhinja —
-30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —-1.15 Večerni šport.
pETEK, 8. februarja: 9.00 Am, dam, T®s — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska lv — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev — 11.35 Gigi — 17.00 Am,
dam, des — 17.30 Heidi — 17.55 Za ahko noč — 18.00 Muppets-šov —
30 Mj, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
•20 Buchbinderjeva Filharmonija — zf-10 Sport — 22.20 Večerni študio:
Maske.
SOBOTA, 9. februarja: 15.40 Na po-jaz sem minister — 17.00 Sport ABC — 17.55 Za lahko noč — 18.00
Dva X sedem — 18.25 Heinz Conrads ob sobotah — 19.00 Avstrija v sliki — \ 19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport — 20.15 Vse na en udarec — 21.00 Sport — 22.05 Te let reff — 23.05 Poročila.
NEDELJA, 3. februarja: 16.15 Roza in njihovi možje — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled
—	21.55 Sport — 22.10 Colombo.
PONEDELJEK, 4. februarja:	18.00
Angleščina — 18.30 Jutrišnji mojstri
—	19.00 Aktivna izobrazba — 19.30 čas v sliki — 20.15 Roza in njihovi možje — 21.50 Deset pred deseto.
TOREK, 5. februarja: 18.00 Dežela in ljudje — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznate melodijo — 21.03 V.I.P.-Gugalnica — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 6. februarja: 18.00 Francoščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central
—	21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Jane ostane Jane.
ČETRTEK, 7. februarja: 18.00 Ruščina — 19.15 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Akcija — energija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
PETEK, 8. februarja: 17.30 Šolska TV: Obrazi stoletja — 18.00 Zakaj kristjani
verujejo (6) — 18.30 Orientacija —
19.00	Vi želite — mi zaigramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svet knjige —
21.00	Rubens — slikar in diplomat — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Trader Horn.
SOBOTA, S. februarja: 17.00 Potovanje Charlesa Darwina — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Sport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer z ljudskega odvetnika — 21.45 Vprašanja kristjana —■ 21.50 Lucky Luciano.
Darujte za zvon pri Sv. Hemi!
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
1
NEDELJA, 3. februarja: 8.55 Poročila — 9.00 Za nedeljsko dobro jutro: Čez 3 gore: Koroški akademski oktet
—	9.30 Življenje na zemlji — 10.25 Disneyev svet — 11.10 Čebelica Maja
—	11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 20.00 Vroči veter — 21.05 Prizren — 21.35 V znamenju — 21.50 Risanka — 21.55 Glasbeni album — 22.10 Športni pregled.
PONEDELJEK, 4. februarja: 10.00 do 13.00 TV v šoli — 17.25 Poročila
—	17.30 Vrtec na obisku: Pikapolonica
—	17.45 Mala čudesa velike prirode
—	18.00 Prijateljstvo — 18.30 Mozaik
—	18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 20.00 Boj na Požiralniku — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 V znamenju.
TOREK, 5. februarja: 10.00 do 12.30 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Jakec in čarobna lučka — 17.25 Pisani svet — 17.55 Folklorna revija skupin iz Črne gore, Slovenije, Vojvodine in s Kosova — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 20.00 Aktualna oddaja — 20.55 Grozdi mojega vinograda — 21.45 V znamenju —
22.00	Iz koncertnih dvoran.
SREDA, 6. februarja: 10.00 do 12.30 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 In-fantinjin rojstni dan — 17.40 Pionirji fotografije — 18.05 Mednarodno tekmovanje violinistov — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite
—	19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna
—	20.00 Film tedna: Tereza — 21.40 V znamenju — 21.55 Miniature.
ČETRTEK, 7. februarja: 10.00 do 12.30 TV v šoli — 16.10 Poročila — 16.15 Življenje na zemlji — 17.10 Kurir Goce Delčeva — 17.40 Mozaik — 17.45 Obzornik — 17.55 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku — 19.10 Risanka
—	19.24 Zrno do zrna — 20.00 V živo
—	21.35 Glasbeni magazin — 22.10 V znamenju.
PETEK, 8. februarja: 10.00 do 13.00 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Hitro vijuganje — 17.20 Nenavadne dogodivščine Pina Pinpina — 17.30 Družina Lesniewskich — 17.55 Radenci 80
—	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.10 Samoupravni sporazum — 19.00 Spekter: Nezgorljiv kabel, raztegljiv avto — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do
Zrna — 20.00 Nova Gorica 80 — Vrtnica za kulturni dom — 21.05 Korenine
—	naslednje generacije — 22.35 V znamenju — 22.55 Nočni kino.
SOBOTA, 9. februarja: 8.00 Poročila
—	8.05 Jakec in čarobna lučka —
8.20	Vrtec na obisku: Pikapolonica — 8.35 Kurir Goce Delčeva — 9.05 Pisani svet — 9.35 Marie Curie — 10.30 Po sledeh napredka — 11.00 Ravnotežje
—	11.25 Dokumentarna oddaja — 15.20 Poročila — 15.25 Beata — 16.55 Mozaik — 17.00 Košarka: Radnički — CZ
—	18.30 Naš kraj — 18.45 Robinovo gnezdo — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Župan našega mesta — 21.00 Razred iz leta 44 — 22.30 Velika šahovnica — 23.30 TV kažipot — 23.50 Poročila.
NEDELJA, 3. februarja: 8.55 Poročila
—	9.00 Oddaje za JLA — 16.00 Nedeljsko popoldne — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 4. februarja: 14.00
Tenis: Jugoslavija — Romunija — 18.50 Športna oddaja — 20.00 TV drama —
21.20	Glasbeni trenutek — 21.25 Kulturna oddaja — 22.25 Glasbena oddaja.
TOREK, 5 .februarja: 15.00 Tenis: Jugoslavija — Romunija — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Knjige in misli
—	18.45 Narodna glasba — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Družbena tema — 22.00 Poezija.
SREDA, 6. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.45 Otroška oddaja
—	18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 20.00 Izbor v sred o— 21.30 Zabavno-glas-bena oddaja.
ČETRTEK, 7. februarja: 17.10 TVD v
madžarščini — 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Humoristični klub —
20.00	Neposredni stiki — 22.00 Včeraj, danes, jutri.
PETEK, 8. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.45 Otroška oddaja
—	18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Izobraževalna oddaja — 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.20	Portreti — 22.05 Igrani film.
SOBOTA, 9. februarja: 17.45 Znanost
—	18.30 Narodna glasba — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.20 Feljton — 22.00 Športna sobota.
NEDELJA, 3. februarja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELEK, 4. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Šport — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 5. februarja:
09.30—10.00 Land an der Drau
—	dežela ob Dravi — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — (M. Kitek: „Vse okrog nebesne Rimske ceste“ — 2. del)
—	Skladbice za deco.
SREDA, 6. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za ples in dobro voljo.
ČETRTEK, 7. februarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Prešernova oddaja — (Literarno-glasbena oddaja).
PETEK, 8. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA, 9. februarja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
PETER MILLONIG IZ ZDA:
Hladna vojna in posledice...
Ko je predsednik ZDA, Jimmy Carter, 3. januarja 1980, podal v televizijskem nagovoru stališče zahodne velesile do sovjetske zasedbe Afganistana, je postalo jasno, da je razlika med očitnim ogorčenjem in vojaškim nastopom lahko malenkostna. Zaenkrat naj bi zadostovali embargo izvoza ameriškega žita v SZ, prekinitev izmenjav tehnologije in kulture, ukinitev konzularnega poslovanja in morebiten ameriški bojkot olimpijskih iger v Moskvi.
Vse to kot opomin, da SZ na tem svetu ni sama, ampak naj bi se po možnosti tudi še ozirala na potrebe in srčne želje ZDA. Kajti držav in državic, ki si jih ti dve velesili lahko podjarmita — gospodarsko in politično — naj bi bilo za oba dovolj.
^ „Žitni embargo“ je seveda polomija. Bolj bo prizadel ameriške kmete kot SZ, pravijo re-
P. Nillonig v ZDA
Naš vodja dunajskega uredništva Peter Millonig se trenutno zadržuje v ZDA. V članku, ki ga nam je poslal še pred usodnim sklepom ameriškega olimpijskega komiteja, ki je sklenilo bojkot poletnih iger v Moskvi, analizira gospodarski embargo Carterjeve administracije.
publikanci, ki so dosledno in enotno podpirali Carterjevo politiko v zvezi z Iranom in ugrabljenimi talci. Celo ugledni politiki iz Carterjeve stranke, kot na primer Ted Kennedy ali Jerry Brown (oba bosta kandidirala pri demokratih pri „predvo-
litvah“ za predsednika), ostro napadajo Carterja zaradi — kot pravijo — zgrešene politike. Kmetje pa so medtem že najavili veliko demonstracijo v Washington, kjer bodo dokazali vsej javnosti, naj se ne dela odločitev, ki se predvsem njih tiče, brez njih.
Sovjetska poročevalna agencija Tass je sicer z vso ostrino zavrnila takšne namere Carterjeve vlade kot podlo reakcijo imperialistične velesile na sovjetsko pomoč v sosednjem Afganistanu, a so dopisniki najbolj uglednih ameriških časopisov le mnenja, da omenjene sankcije ne bodo preveč učinkovale. Saj ZDA niso edini izvoznik žita, tehnologije ...
# Vojaške zapletke se pa SZ s strani ZDA nima bati. Ni samo čas za poseg v Afganistanu dobro preračunan, tudi politične razmere, geografski in strateški kriteriji v tem predelu sveta so za SZ vsekakor ugodni. ZDA imajo še preveč težav pri Homeiniju. Razburljiva dogajanja v Iranu so privedla do tega, da svetovna javnost sprva ni posvetila dosti pozornosti sovjetski „ponočni“ akciji v Afganistanu.
# Varnostni svet OZN je zasedal 7. januarja tega leta in domala soglasno zahteval takojšnji umik sovjetskih čet iz Afganistana. Le SZ je vložila veto in tudi Nemška demokratična republika je glasovala proti umiku. Zaradi sovjetskega veta sklep ni izvršljiv; zato se je z zadevo Afganistan bavila Generalna skupščina.
Uspeh: SZ je bila pred svetovnim forumom na zatožni klopi.
Neuspeh: realnopolitično se tudi s tem nič ni spremenilo. Afganistan bo ostal odvisen. Le nekaj se je že spremenilo: SZ ne bo več mogla trditi, da je na tej obli samo ena imperialistična velesila — namreč ZDA. Ogromna večina članic OZN zahteva takojšnji umik sovjetskih čet iz Afganistana — in zakaj bi prav to zahtevala, če ne bi bila prepričana, da je nedavna akcija SZ v smotru in izvršitvi imperialistična? SZ je imperialistična velesila kot ZDA, kot druge pomembne države preteklosti, ki so „vzdrževale“ svoje imperije v Afriki, v Aziji, Latinski Ameriki in še drugod. ® Izjava SZ, da je na prošnjo novega režima v Afganistanu poslala svoje vojake na pomoč, proti morebitni zunanji intervenciji, je približno tako verodostojna kot glasno mnenje nekaterih „zapadnih“ politikov (recimo Franz Josef Strauss),
da je puč v Čilu rešil Čilence pred „krvavim komunizmom“.
Le fanatiki in slepi verjamejo Straussu, če razlaga o potrebi, nuji in moralni upravičenosti CIA-ovskega posega v Čilu leta 1973. Podobni ljudje verjamejo SZ in njenim ideološkim pripadnikom, da je bil vdor v Afganistan „prijateljska pomoč“.
Preprečitev tuje intervencije, zato naj bi šlo? Kdo naj bi bil interveniral v Afganistanu? Komu je revolucija Karmala (najbolj zvestega služabnika SZ), ki je dal eksekutirati prejšnjega predsednika Amina (zvestega služabnika SZ), ta pa svojega predhodnika Tarakija (tudi še zvestega služabnika SZ), bolj pri srcu kot SZ sami?
0 Osebno sem mnenja, da je vedno bolje, če ocenjujemo stvari trezno: SZ je zasedla Afganistan, ker je zanjo ta država strateško in geopolitično zelo pomembna. Afganistan je sosed Irana in v Iranu je olje. Istočasno so obkrožili Kitajsko, ideološkega sovražnika, z zahodne strani, prodor proti jugozahodni Aziji postaja izrazitejši. Vietnamski zavezniki so pa že na tajski meji.
SZ dela „sijajno“ zunanjo politiko. ZDA vreščijo, ker ji zavidajo, da je v tej umazani igri bolj uspešna. Fletno je le, če imajo nekateri to umazano igro za svet obred in statiste za neumrljive idole.
Spet sankanje na Obirskem
Preteklo nedeljo, 20. januarja 1980, je športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva „Obir“ na Obirskem izvedla Vil. Sankaško tekmo. Medtem ko je rahlo naletaval sneg, se je v spretnosti te vedno bolj priljubljene zimske športne discipline, torej v sankanju pomerilo točno 100 udeležencev! Za obirsko progo po stari Rtačevi poti, ki je dolga okoli 1200 metrov in deloma precej strma ter naporna, je bila to doslej rekordna udeležba. Sankači so prišli iz vseh grap domače občine Železna Kapla-Bela, s sosednjega selskega Kota, iz Kaple ob Dravi, Šmarjete in tudi iz malo bolj oddaljenega Bekštanja.
Naše športnike smo po starosti in spolu razdelili v osem kategorij, dodali pa letos prvič tudi skupino za tekmovalce s športnimi sankami. V vsaki skupini so najboljši trije dobili pokale, katere so podarile razne domače ustanove, domači podjetniki in slovenske kulturnopolitične organizacije in časopisi na Koroškem. Zahvala velja tudi vsem domačinom, ki so odlično pripravili progo ali na kakršenkoli način pomagali pri organizacijski izvedbi tekme. Četudi je v istem času televizija prenašala Stenmarkov in Križajev slalom za svetovni pokal, se je večina Obirčanov spravila na domači športni dan, bodisi kot tekmovalci bodisi kot gledalci in navijači. Cilj je iz leta v leto vedno bolj privlačna točka. K že rednim gledalcem se pridružujejo vedno novi domači radovedneži in tuji simpatizerji. Tveganost je za tekmovalce neomejena, odvisna od osebnega poguma. Zato tudi nekatere prinese okoli zadnjega ovinka kot raketne izstrelke. „Prekucneži“ žanjejo občudovanje pri gledalcih. Kovačevo uto na Rtačevem Mlinjaku so lačni in žejni obiskovalci preimenovali v „leseni hotel“, ki servira od klobase, obložene žemlje, krepkega čaja do razposajenosti, domače kap-
ljice, smeha in petja vse za pester potek tako masovno obi-kane društvene športne prireditve.
Favorit Milan Hribar je žal bil poškodovan, tako da ni mogel sodelovati in morda ponoviti
lanskoletne zmage. Najboljši dneva je postal Fridl Unterwe-ger iz Bekštanja.
Letos smo prvič izvajali elektronsko merjenje časa z izposojenimi selskimi napravami. REZULTATI:
ŠOLARJI I: 1. Hanzi Karničar, 2. Willi Hribar, 3. Lenart Cudrman.
ŠOLARJI II: 1. Peter Hader-lap, 2. Heinzi Weratschnig, 3. Franci Haderlap.
MLADINCI: 1. Stanko Haderlap, 2. Josef Jung ml., 3. Joži Karničar.
SPLOŠNA MOŠKI: 1. in najboljši dneva Fridl Unterweger,
3. furnir KDZ: zmagalo moštvo M 3 iz Marijanišča
Tretji nogometni turnir Koroške dijaške Zveze, ki ga prireja njen športni odsek, je bil v torek, 29. januarja 1980, v telovadnici Slovenske gimnazije. Za končni turnir se kvalificira v predtekmah lahko samo 6 moštev po točkovnem sistemu. Za tokratni finale so se kvalificirale 4 ekipe iz Marijanišča in dve ekipi iz Dijaškega doma. V finalu so se srečali M4 (Maks Zdovc, Herbert Kulmesch, Peter Gregom, Franc Hribernik, Osojnik) in M3 (Miha Kreutz, Janez Thaler, Marko Hudi, Valentin Čertov, Janez Gressl). Zmagalo je M3 z 2:0. Oba gola je dal Maks Zdovc. Tretje mesto je zasedla prva ekipa Dijaškega doma, čeprav je odšla s turnirja brez poraza, odločila je razlika v golih. V moštvu D1 so
igrali: Kristi Schellander, Silvo Kumer, Flori Wieser, Mirko Wiesen Vili Ošina.
Turnir je bil spet v zelo lepem športnem vzdušju in bodo prireditelji zaradi velikega uspeha, na turnirje prihaja tudi lepo število navijačev, nadaljevali turnirje nogometa v hali.
Silvo Kumer
BILČOVSKO OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
bo v nedeljo, 3. februarja 1980 Štartna pravica: Vsi občani Bil-čovsa. Prijavnice v gostilnah Koren in Ogris.
Štart: 12.00 Ogi-Vrh. Praznovanje zmagovalcev bo po tekmi v gostilni Koren.
2.	Danijel Brumnik, 3. Flori Mi-klau.
STAROSTNA MOŠKI: 1. Josef Jung st., 2. Feliks Haderlap,
3.	Rudolf Čertov.
ŠOLARKE: 1. Rosi Wilhelmen
2. Greti Karničar, 3. Žalika Karničar.
SPLOŠNA ŽENSKE: 1. Inge Karničar, 2. Regina Smrtnik, 3. Annemarie Kohls.
STAROSTNA ŽENSKE: 1. Beti Karničar, 2. Lizi Brumnik, 3. Lizi Olip.
ŠPORTNE SANKE: 1. Toni Wutte, 2. Hans Ibounig, 3. Adolf Kohls.
Pretekli teden smo poročali o koroškem prvenstvu skokov v Zahomcu. Tak velik turnir zahteva veliko naporov. Zahomška mladina je vedno z navdušenjem pri delu in pomaga za kulisami. Slika kaže, da je treba skakalnico preparirati in tudi odskok mora biti v redu.
Ustanovljen Slovenski športni klub „OBIR“
Dolgo že je bila želja v ka-pelških grapah, posebno pa še na Obirskem, da se ustanovi slovenski športni klub, da bi se začeto športno delovanje postavilo na trdnejšo organizacijsko podlago. Od leta 1976 naprej namreč v okviru SPD „Obir“ deluje skupina skakalcev, ki se vedno bolj uveljavljajo. Ker je dosti možnosti za razširitev tega delovanja, posebno pa še v okviru lastnega športnega kluba, so športni delavci iz vseh kapelških grap sklenili, da ustanovijo lasten športni klub. Treba pa je še pripomniti, da nameravajo v okviru klubske dejavnosti začeti tudi z drugimi športnimi panogami, kot sta npr. namizni tenis in alpsko smučanje.
V soboto, 5. januarja 1980, je bil ustanovni občni zbor. Precejšnje število ljubiteljev športa se je zbralo pri Kovaču na Obirskem, med njimi predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek, zastopniki SPD „Zarja“ in „Obir“ pa zastopniki ŠK „Triglav“ iz Kranja.
Za predsednika je bil izvoljen mag. Mirko Oraže, za podpredsednika Franci Rozman in Joži Hribar, ki je postal tudi vodja skakalske sekcije, za tajnika dr. Gusti Brumnik, za namestnika Jožko Maloveršnik, za blagajnika Flori Knez, za namestnika pa Justin Polanšek. Stanko Haderlap je postal sek-cijski vodja za namizni tenis.
Po občnem zboru so zavrteli še nekaj filmov o alpskem smučanju in skakanju.