D o p i s L Iz Kapele. Dasiravno sem obljubil, da se ne bom oglasil prej ko v jeseni, ko pridem iz »fremda« domov, vendar me žene neka skrivna moč, da Vam, gospod urednik, moram poročati nekaj novic iz Kapele, katere mi je naznanil moj prijatelj Tine Barigeljc. Ker je ta moj prijatelj Tine precej 8aljiv, zato Vam, gospod nrednik, poročam, kar iz zapisnika. »Meseca majnika«, začenja on, •imelt smo veselico. Dasi nas je vreme napralo do kože, vendar je bila udelazba precej obila. In ko bi ti, uboga para v nemškem Gradcu, vedel, kako krasno se je predstavljala igra »sv. Elizabeta«, bi se kar ftudil. Hitro po vesehei misliii so nas na8i naibližaji sosedi dati v »cajtenge«- Pa veS, ti ubogi piskrovešče, v tiste »cajtenge«, katere ti tako predrzno sudiš, da so nemSku- tarske, luteranske in ne vem, kaj \se ti kvasiS o tistih »cajtengah«. Ker sem pa jaz tvoj prijatelj Barigeljc, bistre glave in dobre pameti, sem takoj, ko sem to izvedei, začel tnhtati, kdo bi neki bil tako »kiiaSten«, da bi nas v »Stajerca« postavil. Brihtna glava vse izvoha. PriSel sem 8 svojo šegavostjo tako daleč, da sem prebral celo oni dopis, s katerim so nas mislili v »Štajercu« napadati. Toda pisali so tako podlo, da Se celo »Štajerc« ni hotei sprejeti njih dopisa. Seveda mi tudi podpis onega gospoda, kateri je bil tako poaižea, "d» nas je hotel na tako nesramen naSin napadati, ni ostal neznan. Ko se ti, posvetna para, priklatis domov, izroSimo ga tebi, da ma zarinkaš njegov lažnjivi jerik. — Pa veS ti, piskroveSki greSnik, ptujske »cajtenge« so tudi naSe duSne pastirje napadale. Povem ti, da ni 8e tega dolgo, ko so pisale, da uSijo narobe. In da učijo narobe, 86 je pokazalo v tera, da sta dva lantalina ubila krčmarjs Verbovca v Hraatju. Pomilajem te, abogi »Štajerc«: Upam, da boi v kratketn kar naravnost spoznal in povedaL, da si cd hudega obneden, ter da imaS v sehi ceo beleebnba«, sicer bi ne mogel kaj tako podlega zapisati. Nasnanm ti tndi, da so pri nas jaboika po 10 h klg, grozdja je mala p* tadi sliv ni dosti.« Vse to mi je naznanil moj prijatelj Tine Barigeljo, ki ga je, kakor vidite, gospod urednik, sama šaljivost. K ternu imam še pristaviti: Srčne pozdrave. Piskrovez. Iz Slovenjgradea. (Slovenska zas t a v a.) Dne 18. t. inea. o priliki cesarjeve slavnosti razobesila se je iz poslopja »Narodnega doma« slovenska zastava. Pri tem se je pokazalo, da naSi posilinemci res ne poznajo nobenih mej v svoji nestrpnoati. Ti Nemci so s silo odvzeli slovenako zastavo in jo zaplenili. S tem so pa pokazali, kako zaničujejo Slovence ter da jim ne priznajo nikakorSnih pravic. To dejstvo dokazuje jasno, da Nemci ljubijo edino le slovenski denar, vse drugo pa, kar je slovenskega, grozno firtijo in zaničujejo. Še predno je policižt zastavo cdvzel, prosiii amo osebao pri okrajnem glavantvu okrajnega glavarja, naj preprefti tc ravnaaje. On pa ni hotei n«č storiti, amp&k ie ravnanje policista mirno gledal. Tudi naSega odposlanca je z ostrimi besedami odslovil. Niti na pismeno pritožbo ni hotel nič ukreaiti, mi smo 8e morali pritožiti brzojavno na namestoistvo. Na to fie le je glavar izdal sledečo resitev ob pol 7. zvečer: »Kmetijski zadrugi v SSovenjgradcu. Zastavo v belo-modro-rudeči barvi, katera ie v jutro, dne 18 avgusta 1904 ra* 8treho hi8e »Kmetijske zadruge« v Slov6njgradcu plapolala, je vsled ukaza slovenjgraSkega prodstojaiatva dopoldne taistega dne uslužbenec občioe odvzcl in v občinsko pisarno oddal. Prizivu, katerega je kmetijska zadruga takoj proti odredbi mesmega zastopa pri e. kr. okrajnem glavarstvu pismeno vložila, ugodim in ovržem odredbo mostnega občinskega urada v smislu § 90 občinskega reda za Štajersko. Ta odredba obfiinskega urada prekorači namreS delokrog župana in ni biio občinsko predstojaiStvo v Slovenjgradci kompetentno, tako odredbo izdati, ker je mesto Slovenjgradec sedež pclitičnega okrajnega oblastva. Obenem se vrne zastava, katero je mestno občinsko predstojništvo zaplenilo. Nadalje sera primoran v smislu § 7 cesarske aaredbe z dne 20 aprila 1854. d. z.!. št. 96 razobeSenje belo-mcdro-rudeče barvne zastave na hiSi kmetijske zadrnge v Slovenjgradci prepovedati, ker zamore dati vsled sedajSaega nasprotnega narodnega mislen|a med prebivaici Slovenjgradca razobeSanje slovenskonarodne zastave povod nemirom. Proti temu odloku je prcsto kmetijski zadrngi v teku štirinajst dnij, računSi od dneva, kateri siedi djstavi, vložiti priziv na c. kr. namestnistvo v Graci pri okrajnera glavarstva v Slovenjgradcu. V sluSaju, da bi se priziv vložii, se vendar mora od takaj cddana prepoved v interesu sploSnega mira in reda takoj vpoStevati. — C. kr. okrajni glavar.« Cudao se nam zdi, da on prepove razobeSanje slovenske zastave, ko mu je vendar znano, da je cel okraj slovenski, da Steje kmetijska zadruga 350 članov torej solafitnikov »N&rcdaega doma< v Slovenjgradcu, da Steie ruesto Slovenjgradec 1.100 prebivalcev, od teb se je pri zadnjem ljudskem Stetju priznalo 400 Slovencev. — Še bolj čudno se nam pa zdi, da ne prepove razobešenja frankfurtarce ravno pred »Narodn. domom«. Ali je za Nemce druga mera, kakor za Slovence?! V Podgorju pri Slovenjgradcu se je obhajal letos eesarjev rojstni dan prav slovesno. Na predvečer je gorel na Klančnikovem hriba kres v črkah F. J. I. Pri tej priliki se je streljalo in spuSčale so se rakete. Ljudi je privabilo prav veliko na hrib. Drugi dan je koj po 4 uri zjotraj budila godba po vasi ljudi 3 primernimi koračnicami, vmes pa so se oglašali topiči. Ob pol 9. uri je bila slovesaa peta sv. maša, katere se je udeleležila Solska mladina, občinski zastop, krajai šolski svet in veliko Stevilo občanov. Po sv. maSi je svirala godba pri cerkvi cesarsko himno. Nat so se podali udeleienci s Solsko mladino na vrt gostilne g. Rogina, kamor jih je spremljala godba. Tu se je pričela veselica. 24 otrok je govorilo iz cesarjevega iivljenja. Za to izvrstoo in občudovanja vredno predaaSanje gre iskrena hvala gospcda aadučitelju. Slavnostni govor pa je v krasaih besedah razvijal abiturijent gosp. Konrad Šmid. V marsikatsrem očesu so igrale soize veselja in ljudstvo }e bilo jako ginjeno. Med odmori pa nas je kratkočasila godba. Po dovrSenih govorh se je ; ogostila Solska mladiaa, potem pa se je pričel slavnostni banket. Po koučanem obedu je g. župan v lepih besedah aapil na presvitlega cesarja s trikratnim »iivijo«. Od mncgobroinih udeležencev {e odmeval navduSeni trikratni »živijo« naflemu milemu vladarju. Ko jc bil slavcostni del pri krajn, ogla sili so 86 pevci, godba, igre in zabave ni manjkalo. Ko nas je zvečer piS pregasl iz vrta v nctranje prostore, se je "ta^elo res veselo iivlienje. Med veselico je župan predstavil podčastnika g. Vinko Ocvirk, kateri je 8e služil pod slavnim vojskovcdiem Radecky|em. Ljudje so ga burno pozdravljali z »livijo«-klici. Da je ta slavnost tako imenitno izpadla, gre v prvi vrsti zahvala slav- nostnemu odboru in slav. obSin. zastopu ter tistim, ki 80 precejsne svote po larili za to slavnost. Bog povmi obilo! Tistim, ki bi bili v prvi vrsti doltni udeležiti se slavnosti in so brez opravičenja izos-ali, pa klifiemo: Vzdramite se! St. Lovrenc n&d Prižinom. (Polit i č e n s h o d.) Gospod nrednik, ker so zadaji čaa razni listi vedeli toliko povedati in pisati o naSi občini ter novem ob&inskem odboru, da ste tudi Vi kot resniccljuben moi morali popravljati grde laži teb nemškutarskih listoT, zato Vam poročam danes nekoliko vrstic, da boste imeli mirno vest ter popolno prepričanje, da je bilo prav, ko ste poročali, da zadnja aaSa občinska voliter ni zmaga od strani nemSkutarjev, temveč zavadmh poStenih sloveBBkih moi. Evo dokaz. Zadnjo nedeljo zjutraj so lepaki naznanili, da nas popoludne ob dveh obiSče v GajSekovi go~ stilni demokraški kandidat za deželni zbor. Malo pred dvemi je bilo zbranih na zborovaliaču že precei zavednih teharskih mož in raladeničev, pred hiSo pa nekaj demokratov. Ob dveh bi bili mi lahko začeli zborovati, a sklenili smo fiakati sklicatelje zborovanja. Kmala po dveh prikoraka novoizvoljeni gosp. župaa lovrenski z množico vrlih svojih mož in mladeničev, tako, da 8e je soba napoinila. Sedaj otvori na željo pričujočib domači gosp. kaplan zborovaaje. Predsedstvo je bilo izroijeno edncglasno — eden ni hotel nič reči —. Predsednik je bil načelaik teharskega katol. političnega druStva Martin Vizjak, namestnik vrli g. župaa lovrenski J. Ocvirk, zapisnikar pa gosp. nadučitelj lovrenske Sole JezovSek. Besedo dobi gospod kaplan. Komaj začae govoriti, že zaSumi po sobi: že gredo. Govornik se ne zmeni za to ter nadaljuje svoj skoraj eno uro trajajoči govor, kojega so navzoči mnogokrat prekinili z burnimi živijo kliei. G. kaplan Jaaez Čemaiar so nam prav po domače razložili vainost vsake volitve in dokazali, k»ko silno napačno da ravna, kdor ne gre volit misleč, brez meoe bodo že opravili. Poučili 80 nas, kak) da se vrSi tajna volitev, koje do sedaj Se aismo poznali. Ko so nam z mnogimi res smešnimi izgledi dokszali, da moramo poSiijati slovenske svoje otroke, Se jib res ljubimo, ne v nemSke Sole, kjer pozab;jo še slovensko, nemSkega se pa ne naučijo, temveč v slovenske šole, kjer materinega jezika ne pozabijo, pa se tudi nemškega naučijo. Rekli smo vsi prifiujofii pravi Slovenci, da ne maramo in ne potrebujemo nobenega Nemca, da bi z nami rolil, a da zaničujemo in preziramo vsakega, ki radi par vinarjev zataji svoj rod in njegovo korist. Resaici na ljubo moramo priznati, da 80 demokrati bodisi Storski, bodisi trboveljski mirno in dostojno posluSali. Sedaj da gospod predsedaik besedo demokraSkemu kandidatu. Razvil jo svoj prograrn, kojega so navzoči večkrat prekiaili z »ae« in raznimi vpraSanji tako, da jih je moral predsednik večkrat miriti. Govornik je rekel, da je namen četrte skapine t. j. sedajne volitve, da bi tudi delavci dobili v deželnem zboru svoje zastopnike. Ko se je izrazil, da \>i za podrzaTljeaje ljudakih sol, popraSali so posluSalci prav umestno, kdo pa bo državi dal denar ali ne tudi kmetje z izjemo, da bi potem ne imeli prav nobene pravice pri Soli. Vpražanje, kaj bi on storil, ko bi kot poslanec dobil proSajo za poldaevni pouk od krajaega SoUkega sveta iz kakih gorskib krajev, kjer so sami kmetovalci; čujte, to vpraianje je reSil tako-le: Ust&aovila aaj bi se še ena Sola, v kateri naj bi bil celodnevni pouk za tiste, ki se hoSejo bolj izveibati, a drugi aaj bodijo v poldnevno Solo. Ce povem, da je tu nastal velik 3um, se pafi no bodete čudili. Neko namigavanje, da naj bode dahoven v cerkvi, moral \a valed hrupa hitro opustiti, ko so ga gospod kaplan opomnili, da je Jezus rekel: »Pojdite po vsem svetu .. .* tedaj tudi tu sem med demokrate. Predsedaik mu je za govor določeni čas 3e nekoliko podaljSal. Na aašo proSnjo, da bi nam kaj povedal o naSem deželnozborskem kandidatu Frd. RoSu, vedel je le malo povedati. Predsednik je malo pred pol peto uro zaključil zborovaaje. Ko so Teharčani z vrlimi Lovrenčani po zborovanju ostali Se naalo časa ua zborovaliSfiu, tedaj so ipritisnoli temu dnevu isepcgubno peCat vrli mcžje tcvrenske ob5ine 8 tem, da so skoraj brez iz eme v8i pristopili h katol. političnemu druitvu na Teharjih z letnim doresknm eno krone.