MARIBORSKI
Cena i Din
VECERNIK
Hradnlitvo In uprav«! MarCbet, Oosposk« OL11 / Taieloo mdnltt«« 3440. uprav« 3466 Izhaja razen nedelj« premikov veek dan ob 16. tal / Velja mesečno prejema« • upravi a> po poiti 10 Din, dostavljen aa doai 13 D bi / Oglasi po eenlka / O Blasa w tudi OB lasal oddelek .Jutra* v L]uM|aal « Po*M Sokov«* ra«aa M. 11^*06
JUTRA’
99
Jevtičev obisk v zavezniški Turčiji
Politično in gospodarsko sodelovanje
V	ponedeljek je naš zunanji minister Bogoljub Jevtič z vrnitvijo v Beograd zaključil svoj najnovejši obisk v Turčiji, pred vsem v njenem glavnem mestu Ankari. Listi Turčije in Jugoslavije, kakor tudi vsega ostalega Balkana in Evrope so posvetili temu obisku mnogo pažnje 'n naglašali, da je velikega pomena za nadaljnji razvoj konsolidacije tega najbolj južnovzhodnega dela Evrope in praga Azije. Oiicielno se o vsebini razgovorov med Jevtičem, Tevfikom Ruždijem bejem, Izmetom pašo in Kemalom pašo ni izdalo nobeno poročilo, ki bi presega-
lo	meje običajnih suhoparnih komunikejev, vendar vemo iz pisanja dobro poučenih listov, da je šlo več kakor za navaden vljudnostni obisk. Na vrsti so bila razna vprašanja, nanašajoča se na vse balkanske in splošne evropske, kakor tudi na specialne jugoslovansko - turške zadeve, ki še niso rešene, ali pa bi se dale rešiti še ugodnejše in koristnejše za obe prijateljski državi.
Pred vsem moramo ugotoviti, da med Jugoslavijo in Turčijo ni prav nobenih spornih zadev, najmanj pa teritorialnih, ki so vedno najtežja ovira za sporazum. Jugoslavija in Turčija nimata skupnih mej, imata pa vendar veliko skupnih interesov, nanašajočih se na balkansko po-1'tiko in gospodarstvo. V interesu obeh -'e, da vlada na Balkanu mir in sloga, da se ne vrnejo nekdanji časi usodnih razprtij in medsebojnih bojev. Turčija je sama najbolj občutila, kam bi Balkan lahko privedlo udinjanje tisti politiki, ki ima svoj izvor v fašističnem Rimu, zato se je pred leti energično otresla vab revizionistov in inttigantov, ki so hoteli razdeliti balkanske države na dve sovražni si skupini, da bi se potem bile za tuje interese in bi tujci lahko še nadalje vladali nad njimi. Niso je mogli premotiti niti Madžari, ki so apelirali v Ankari na svoje krvno sorodstvo s Turki. In zato je prav zasluga Turčije, da je Balkan danes na poti do dokončne in zares trajne konsolidacije. Pri ustvarjanju teme-!iev za to sta pa Turčija in Jugoslavija najvažnejši sili, ker druži prva Balkan z Azijo, druga pa s srednjo Evropo, in sta tudi sicer po svoji moči mimo Romunije najpomembnejši. Prebivalstvo Turčije šteje skoraj točno toliko milijonov, kakor Jugoslavije, turško ozemlje pa je Še več ko dvakrat večje, saj meri skupno 762.736 km5. Obe državi imata toiej se toliko prostora, da moreta svoje prebivalstvo podvojiti.
Mimo balkanskih političnih zadev, na-
našajočih se v prvi vrsti na praktično izvajanje pakta o balkanski zvezi in na pritegnitev Bolgarije v tej ali oni obliki, je naš zunanji minister Jevtič razpravljal s turškimi državniki tudi o vprašanju Jugoslovansko - turške trgovinske pogodbe, ki bi utegnila postati za naše gospodarstvo velikega pomena. Pomisliti moramo namreč, da je Turčija med vsemi državami sedanje balkanske zveze najmanj industrializirana in bi zato lahko kupovala pri nas mnogo industrijskih izdelkov, kar bi poživilo našo v hudo krizo zašlo industrijo. Izva- ( žali bi lahko vse, od kovin do tekstilij.; Mimo tega bi turško tržišče lahko kon-j zumiralo velike količine našega lesa. katerega dobiva sedaj skoraj samo iz Rusije in Romunije. Konkurenca ni ne-j mogoča, saj imamo na razpolago cenene transportne poti po Donavi in po morju. Na drugi strani bi pa tudi mi lahko marsikaj nabavljali v Turčiji bolj poceni, kakor nabavljamo sedaj drugod. Da o-menimo samo bombaž, ki je potreben naši naglo se razvijajoči tekstilni industriji. V poštev bi pa prišle tudi še nekatere druge sirovine. Izmenjava blaga bi tako koristila obema državama. Pri sklepanju trgovinske pogodbe bo torej treba skrbno paziti na to, da se prouče prav vse možnosti in zlasti naša slovenska industrija ne bo smela držati rok križem.
Najx)sled je Jevtičev obisk v Ankari pripravil tudi podlago za sklenitev nekaterih potrebnih konvencij, ki so deloma gospodarskega, deloma pravneiga, deloma pa kulturnega značaja. Tako bo na posled dokončno urejena likvidacija zadeve premoženja jugoslovan skih Turkov, ki so se po medsebojnem sporazumu izselili iz Jugoslavije, posebno iz Južne Srbije v novo Kemalovo Turčijo, ali pa se še bodo izselili. Nadalje je potrebna konvencija o pravnem in kul turnem sodelovanju. Važno je vprašanje arhivov, ki so ostali v Carigradu, se pa nanašajo na bivšo Srbijo, Črnogoro in Bosno. Tudi glede tega še ni dokončnih sporazumov, ki so važni za našo kulturo, za naše znanstvo. Naposled še izmenjava kulturnih dobrin, ki bo ustvarila potrebne stike med nami in turškim narodom, ki se resno trudi, da bi dohitel zamujeno. Jevtičev obisk v Ankari je bil tako vsestransko pomemben in plodono-sen za Turčijo in za nas, pa tudi za ves Balkan in za tisto Evropo, ki si želi namesto intrig pomirjenja in priiateliskega sodelovanja med narodi.	-r.
Oonošaji med Poljsko in Francijo razbistreni - Poljska hoče bili enakopravna z velesilami - Predmeti razgovorov
Razoroievanie v teoriji in praksi
SILNO OBOROŽEVANJE JAPONSKE, NEMČIJE IN FRANCIJE. NEPRESTANO VEČANJE ZRAČNIH SIL.
TOKIO, 25. aprila. Japonska vlada je sklenila zaradi sedanjega svetovnega po ložaja, zlasti pa zaradi silnih sovjetskih zračnih inoči na meji Mandžurije, znatno Povečati svoje zračne sile. Izdelan je ta-kozvani 3-letni načrt o povečanju zračne moči. Po tem načrtu bodo japonske zračne sile podvojene in bodo stele po realizaciji približno 5000 letal.
WASHINGTON, 25. aprila. Tukajšnji vladni krogi so ugotovili, da je Nemčija toni in letos nakupila ogromnega raate-riaH za gradnjo vojnih letal. Po podatkih trgovinskega ministrstva je lani kup||a za 349 tisoč dolarjev raznih motorjev za •otaia, letos v prvHi treh mesecih pa za 650.000 dolarjev.
PARIZ. 25. aprila. Minister mornarice Pietri, ki je trenutno na inšpekcijskem potovanju v Solunu, je izjavil novinar-
jem, da so Franciji potrebne nove vojne luke in prav tako povečanje mornarice. Predvsem pa mora biti rešen problem zračne obrambe, s katerim se bavi poseben oddelek generalnega štaba. Kai se pa tiče moderniziranja francoske flo-tiije, je pričakovati, da bo kmalu odobren kredit še za drugo vojno ladjo tipa »Dunkerque«. težine 23.000 ton. Ladjo bodo gradile privatne tvornice.
ZMAGA DELAVCEV V ANGLIJI.
LONDON, 25. aprila. Pri nadomestnih volitvah v okraju Nortli Hamer-smith je dobil kandidat delavske opozicije (Labour Party) 14.000, kandidat vlade pa lc 10.000 glasov. Vlada je sedaj izgubila že 5 okrajev, ki so si jih osvojili delavci.
VARŠAVA, 25. aprila- Konference irancoskega zunanjega ministra Bar-thouja s Pilsudskim, Beckotn in drugimi poljskimi državniki so zaključene. Šlo je za razorožitev, vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov, poljske odnošaje do Nemčije, Češkoslovaške in Podonavja ter za poljsko-irancosko zavezništvo. Poljska je o priliki tega obiska dokazala formelno in stvarno, da se smatra za velesilo in s Francijo popolnoma enakopravno. Glede razoroževanja je Poljska sploh proti vsakemu omejevanju, že zaradi oboroževanja Nemčije in Rusi' je in se v tem čisto strinja s Francijo. Glede Rusije se noče spuščati v nobene tesnejše zveze, kakor jih določa njen pakt o nenapadanju in svari tudi Francijo pred predalekosežnimi pakti, zlasti, če bi bili naperjeni proti drugim (Nemčiji); Poljska v tem primeru ne bi mogla sodelovati. Prvotno je bila tudi proti vstopu Rusije v Društvo narodov, se je pa sedaj vdala pod pogojem, da dobi poleg Rusije tudi
ona stalno mesto v svetu. Društvo narodov se mora reformirati v smislu popolne enakopravnosti vseh članic in manjšinska zaščita mora veljati za vse enako. Z Nemčijo nima nobenih tajnih zvez in jih tudi ne namerava skleniti, vendar pa hoče živeti z njo v dobrih odnošajih. Posredovanje v sporu s Češkoslovaško odločno odkla nja, ker je spor za Poljsko preveč žaljiv. Na ureditvi Podonavja ni nezainteresirana in bo, ko bo potrebno, nastopila aktivno na temelju solidarnosti in sodelovanja katoliških!'?) narodov. (Morda Italije, Madžarske in Avstrije? Op. ur.) Zavezništvo s Fran cijo ostane, ne sme pa biti enostransko, temveč popolnoma enakopravno, to se pravi tako, da se bodo enako upoštevali poljski, kakor francoski interesi- Gospodarski spori med Poljsko in Francijo se pa zaenkrat niso reševali. V splošnem je torej treba ugotoviti, da so se problemi, ki so obstojali med Poljsko in Francijo na tem sestanku popolnoma razbistrili.
Japonska hoče biti na Kitaifhem $ama
VLADA POTRDILA IZJAVO VOJNEGA MINISTRA. VELESILE NAJ SE NE VTIKAJO V ZADEVE KITAJSKE.
TOKIO, 25. aprila. Po včerajšnji do poldanski seji vlade je bil objavljen komunike, v katerem naglaša Japonska, da ne bo nikdar trpela, da bi se iz drugih držav uvažala vojna letala in orožje na Kitajsko, ve-ndar pa zaenkrat proti temu še ne bo vložila pro testa. Tudi je v komunikeju podčrtano, da gornja izjava Japonske še nc pomeni prekinitev politike, ki je bila označena v izjavi zunanjega ministra letos v januarju. Japonska vlada sina tra, da je mir na Daljnjem vzhodu odvisen od sodelovanja med njo in Kitajsko. Pred kratkim izdana ne-službena izjava ne pomeni nič drugega kakor obširno tolmačenje po-
litike japonske vlade, ki ni nasprotna Kitajski in je vselej pripravljena spoštovati integriteto in neodvisnost Kitajske. (Kakor v Mandžuriji! Op. ur.) Japonska vlada protestira le proti temu, da bi tuje oblasti igrale kakršnokoli politično vlogo na Kitajskem. Pozdravlja vsako kulturno delo in kulturno pomoč katerekoli tuje države, ki jo nudijo Kitajski, nikakor pa ne more dovoliti, da bi jo še nadalje finančno in tehnično podpirale- Finančna in tehnična pomoč tujih držav stre mi za tem, da se Kitajska oboroži in da tako povzroči nemir na Daljnem vzhodu.
Program Barthoujevega obiska v Pragi
PRAGA, 25. aprila. »C. T.* poroča: francoski zunanji minister Barthou bo dospel v Prago v četrtek ob uri dopoldne. Na kolodvoru ga bodo sprejeli nekateri člani vlade. Ko bo dospel Barthou v Prago, bo najprej obiskal češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša, takoj nato pa ga bo sprejel predsednik češkoslovaške republike Masaryk, pri katerem bo ostal tudi na obedu. Tudi bo Barthou obiskal predsednika ministrskega sveta Malypetra. Nato bo položil venec na grob češkoslovaškega neznanega junaka. Obiskal bo nadalje mestnega župana Baksa, ki ga bo pozdravil v mestni posvetovalnici. Še isti večer bo zunanji minister Beneš priredil francoskemu državniku na čast gala večerjo. Drugi dan svojega bivanja v Pragi bo Barthou obiskal praško francosko kolonijo, obedoval bo pr, Renešii, obiskal bo univerzitetno knjižnico in noo iKUie sprejel predstavnike tiska. Iz Prage bo odpotoval Barthou v soboto 28. t. ni. popoldne.
USODA TROCKEGA.
PARIZ, 25. aprila. Turška vlada se še ni odločila za izdajo dovoljenja Levu Trockemu za vrnitev v Turčijo.
PO KATASTROFI V KAKANJU.
KAKANJ. 25. aprila. Doslej je bilo odkopanih 116 trupel, dočim 11 trupel naj-brže sploh ne bo mogoče odkopati. Od mrtvih jih je bilo 97 neoženjenih, ostali pa so bili poročeni in očetje 205 otrok. Celotno število zapuščenih znaša 315 vdov, otrok in svojcev. Popravila v premogovniku bodo trajala najbrže 3 tedne. Minister Ulmansky je obljubil, da bodo sedaj vsi rudniki opremljeni z najmodernejšimi napravami, da bodo nesreče še bolj onemogočene.
JEVTIČ OBIŠČE BOLGARIJO.
SOFIJA, 25. aprila. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič kmalu po vrnitvi bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova obiskal Sofijo in ostal tu tri dni. 1 emu obisku se pripisuje zelo velik politični pomen.
KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE
CARIGRAD, 25. aprila. Tukajšnji, dobro informirani krogi trde, da bodo ministri štirih balkanskih držav, ki so podpisale balkanski pakt, imeli kon ferenco v začetku letošnjega novembra v Ankari in ne v Odrini’ !• ’ n- je bilo prvotno objavljeno.
Dnevne vesti
Mali harmonikarji I. S. S. K. Maribora v Murski Soboti in Ljutomeru
Zbor malih harmonikarjev se je podal v soboto 2\. aprila na turnejo v Mursko Soboto, kjer je priredil ob 19. uri v tamkajšnji sokolski dvorani koncert. Dvorana. ki je precej obsežna, je bila nabito polna in je moralo oditi precej ljudi, ki niso dobili več vsiupnic. 2e po prvem deki programa so si osvojili malčki srca Murskosobočanov. Drugi del je bil za naše malčke pravo zmagoslavje, za raz vajeno občinstvo pa prijetno iznenade-nje. Po končanem programu so pa morali dodati še nekaj pesmic. Po koncertu so prijazne gospe iz Murske Sobote vzele male harmonikarje s seboj na svoja stanovanja, jih pogostile in spravile k počitku.
V nedeljo ob pol 11. so mali harmonikarji priredili koncert za tamkajšnjo šolsko mladino. Koncerta so se udeležili tudi okoličani iz Beltinc, Martjanc, Tišine, Radgone, Radenc in drugih okoliških kra jev. ki se sobotnega koncerta zaradi premajhnega prostora niso mogli udeležiti. Šolska deca je bila nad prireditvijo malih harmonikarjev vzhičena in so po kon certu zarajali na telovadišču pred sokolsko dvorano skupno z malimi harmonikarji. Prireditve so se obakrat udeležili gg. gimnazijski direktor dr. Pavel Strmšek, župan Hartner, starosta Sokola Per-loi, oroz. major Narančič, predstojnik sodišča dr. Sumenjak, poveljnik mesta Lazarevič, okrajni nadzornik Velner in drugi. Pri obedu pred odhodom v Ljutomer ^se je gospa Narančičeva. predsednica Kola jugoslovanskih sester, v ljubezni yih besedah zahvalila predsednici gosp. Ravnikovi za odziv ter jo naprosila, da bi mali harmonikarji v najkrajšem času zopet obiskali Mursko Soboto. Odgovorila je predsednica ga. Ravnikova ter sc najprisrčnejše zahvalila za nad vse ljubezniv sprejem. V imenu malih harmonikarjev se je z otroško ljubeznivostjo zahvalil naš mali Ivan Pregrad. Pred odhodom v Ljutomer je bila deca pogoščena s sladčicami.
ločno ob pol dveh se je zbor malih harmonikarjev med navdušenjem zbranega občinstva odpeljal v Ljutomer. Ob 15. uri so prispeli harmonikarji v Ljutomer in priredili v tamkajšnji Sokolski dvorani lepo uspeli koncert, ki ostane našim Ljutomerčanom še dolgo v prijetem spominu. Tudi slovo od Ljutomerčanov je bilo težko. Cisti dobiček obeh koncertov je bil darovan za revno deco. Po vsej poti iz Ljutomera pa do Maribora je bila naša deca navdušeno pozdravljena!
Novi bani. Za bana vardarske banovine je imenovan dr. Aleksa Stanišič, bivši ban zetske banovine: za bana zetske banovine Mujo Sočica. senator, za banu •vrbaske banovine pa dr. Dragoslav Djor djevič, senator in pomočnik prosvetnega ministra.
Na mestnem fizikatu se v soboto 28. aprila t. 1. ne bodo sprejemale stranke zaradi desinfekcije in čiščenja uradnih prostorov z ozirom na cepljcnje v prihodnjih dneh.
Nova izdaja taksnih znamk. Na podlagi cl. 37 taksnega zakona je finančni minister odredil, da pridejo 21. t. m. v promet taksne znamke nove izdaje po 0.50 in 1 dinar. Sedanja izdaja znamk po 0.5U in 1 Din ostane v veljavi, dokler se znam ke popolnoma ne porabijo. Finančne direkcije, ki prodajajo taksne vrednote, so dolžne v prvi vrsti prodajati taksne znamke sedanje izdaje, novo izdajo pa spraviti v promet šele tedaj, ko bo sedanja pošla.
Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za
mesto Maribor bo izvrši! mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljka 30. aprila do petka 4. maja t. 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8, in sicer v času od 9. do 11. ure.
V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi o-troci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezmi.
Eleganten pisemski papir v mapah:
Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Opozorilo. Edino »Veliki adresar« za mesto Maribor in širšo okolico (Celje,
Ptuj) vsebuje trgovske podatke za Maribor, Celje. Ptuj in za občine bivše mariborske oblasti po novi ureditvi, s 55.000 naslovi in okoli 600 strani obsega. Nobene druge lokalne izdaje s takšnim namenom ni. Zaradi tega naproša uprava, naj zahtevajo cenjeni naročniki pri obisku akviziterjev legitimacijo nod zgoraj navedenim naslovom, da se izognejo zmotam. Tiskovna založba r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telef. št.
29-70.
»Življenje v naših gorah«. Pod tem naslovom bo drevi ob 20. predaval v dvorani Ljudske univerze znani lovski pisat® Vladimir Kapus iz Ljubljane. —
Predavanje bodo spremljale in ponazo-rovale lepe in številne skioptične slike.
Prijatelji naših planin in lovci, udeležite se predavanja v čim večjem številu!
Izredni občni zbor društva »Nanos« bo v soboto, dne 28. aprila v mali dvorani Narodnega doma ob 19. uri. Dolžnost vsakega člana je. da se ga sigurno udeleži. Vabljeni tudi ostali simpatizerji našega društva. Odbor.
Zborovanje JC lig v Beogradu. V nedeljo 29. t. m. bo v Beogradu zborovanje Jugoslovansko-češkosiovaških lig, na ka terega so povabljeni delegati iz vse države. Delegatom, ki so v državni službi, je predsednik ministrskega sveta dovolil pet dni dopusta, ki se jim ne bo štel v redni letni odmor.
Slovensko žensko društvo priredi nocoj ob 20. uri v veliki kazinski dvorani predavanje o naši pokojni pisateljici Zofki Kvedrovi. Predavala bo ga. Tončka Hinterlechnerjeva.
Obiščite v soboto, 28. tm. gledališče, kjer uprizore veseloigro «Stari grehi«.
Cisti dobiček te predstave gre v penzij-ski fond naših igralcev.
Sobno streljanje SLD bo drevi ob 20. uri v restavraciji »Plzenski dvor«, Vablje ni člani in prijatelji strelskega športa.
Brivskim pomočnikom in pomočnicam ter vsej pošteni javnosti! Brivski mojstri so sklenili, da bodo uvedli s nrvo nedeljo v maju zopet nedeljsko delo. IJroti tej nakani sklicuje Zveza brivskih in la-suljarskih delavcev (delavk) Jugoslavije, podružnica v Mariboru, protestno zborovanje, ki bo v četrtek 26. t. m. oo 2C. uri v Delavski zbornici, IH. nadstropja. Pozivamo vse pomočnice in pomočnike, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor.
Lji;dska univerza v Mariboru. V pet?k 27. tm. predava o prestolnici Bolgarjv — Sofiji — naš odlični poznavalec slovanskih narodov g. prof. Jan Šedivy.
Pokazal bo mnoge skioptične slike. Sleherni, ki je kdaj videl Sofijo, se ne more načuditi pestrosti in raznovrstnosti tegt napol orientalskega in napol evropskega niesia. V mirnem sožitju stoje ponosne pnlače evropskega sloga tik najpreprostejših kočic prastarih časov. Nepo/.nbna mu ostane posebno nova mogočna kafe-drida, ki je največii ponos Bolgarov. Cas in kri nas z naglico približujeta našemu bratskemu narodu, storimo tudi mi svoje k zbližanju s spoznanjem njegovih >'-iv Ijenjskih razmer! V ponedeljek 30. aprila bo predaval ravnatelj Putnika na Sušaku g. Vrignanino o lepoti gornjega Jadrana.
Razpolaga z divnimi skioptičnimi slikami.
Poučni izlet. Slovensko obrtno društvo priredi v nedeljo 29. t. m. poučni izlet za vajenke k Sv. Urbanu. Izleta se bo udeležil učiteljski zbor obrtne nadaljevalne šole, vabljene pa so tudi vse mojstri n je in pomočnice. Zbirališče bo v nedeljo zjutraj ob 7. pred samostanom šolskih sester v Gosposvetski ulici.
Razpis občinske službe. Občina Ivanjkovci razpisuje mesto pripravnika za službo občinskega delovodje. Pogoj ,ie: zrelostno spričevalo kake srednje šole ali pa diplomski izpit srednje kmetijske šole ali trgovske akademije, izjemoma bi se upoštevali tudi absolventi trgovskih šol. Poleg pogojev, kakor so navedeni v Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, uredbi o občinskih uslužbencih, je pogoj, živčnih liokčinah v kolkih, usedu (He-da je prosilec odslužil kadrski rok. Pro- xenschuss) se uporablja naravna »Franz šnje se vlagajo do 15. maja na občino josefova« voda z velikim pridom pri
Lep družabni večer naših lovcev. Sno-
či je bil pri »Orlu« družabni večer mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, katerega se je udeležilo veliko število naših lovcev. V okviru družab nega večera sta bili tudi dve zanimivi predavanji. Znani lovski pisatelj in urednik »Lovca« g. Vladimir K a p u s nam je podal lepo sliko zgodovine lovstva v Sloveniji. Do zadnjih desetletij prejšnje ga stoletja so bila naša lovišča zelo revna na divjadi, šele približno od leta 1875. naprej se je divjad vidno začela množiti, in to istočasno z razmahom našega lovstva. Danes že v vseh naprednih drža vah udomačen; pregovor: »D^bri lovci — dobra lovišča, slabi lovci — slaba lovišča!« je imel že takrat svojo upravičenost. Gozd brez divjačine je kakor človek brez srca in tembolj je torej treba priznati veliko delo naših lovcev, ki s svojimi prizadevanji ne služijo le sebi, marveč tudi splošnosti. V drugem predavanju nam je slikal upokojeni polkovnik g. M a r g e t i č iz Maribora lov na divje svinje in ob tej priliki pripovedoval tudi svoje zanimive in mnogokrat napete dogodivščine. Oba predavatelja sta žela za svoja zanimiva izvajanja vsestransko odobravanje. Zahvalila .sta se obema v imenu prisotnih lovcev predsednik mariborske podružnice SLD g. ravnatelj Pogačnik iri ustanovni član naše podružnice g. ravnatelj K 1 o-b u č a r. — Drevi ponovi g. K a p u s svoje zanimivo predavanje v kinu »Apo-lo« kot gost Slovenskega planinskega društva. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike in film o kozorogu.
Požarne katastrofe. Zadnje dni je doletelo naše kraje več požarnih katastrof, ki so uničile okrog 500 objektov in povzročile nad 10 milijonov Din škode. Poročali smo že. o katastrofalnem požaru v Medvedcih in Spodnjih Pleterjih na Dravskem polju, kjer je ogenj uničil skup no 63 objektov in je škoda precenjena na okrog 2 milijona Din. Nekaj dni nato je ogenj upepelil vas Dolnji Kraljevec v Medmurju, kjer je zgorelo 373 objektov in je škoda precenjena na okroglo .3 milijone Din. V Dolnjem Kraljevcu, kier sc je z besnim elementom borilo 33 gasilskih čet, je brez strehe nad 700 ljudi. Včeraj pa je izbruhnil ogenj v Ošterijah pri Ogulinu in uničil J6 posestnikom vse imetje ter povzročil škode za približno pol milijona Din. Tudi je včeraj zgorelo v Djardjenovcu blizu Osijeka velikansko skladišče za les Našičke tvornice tanina. Skoda je precenjena na 4 milijone Din. In če k tem požarnim katastrofam prištejemo še največjo rudniško katastrofo v Kakanju. kjer gre škoda v milijone in milijone, bo potreben nadčloveški napor, preden bo zaceljena rana, ki je zadana po omenjenih katastrofah našemu narodnemu gospodarstvu.
Anton Mali prepeljan v mariborsko kaznilnico. Včeraj zjutraj so Antona Malija. ki je bil zaradi sodelovanja pri limoni Amalije Anžlovar-Malijeve obsojen na 20 let težke ječe. prepeljali v spremstvu dveh orožnikov iz zaporov novomeškega okrožnega sodišča v mariborsko kaznilnico, kjer bo odsedel svojo kazen.
■m
Narodne gledaii&e
REFEPT''-*?.
Sreda, 25. aprila: Zaprto.
»Stari grehi« v korist Združenja gledaliških igralcev. Naši igralci uprizore za penzijski fond svoje stanovske organi zacije v soboto, 28. tm. prav zabavno veseloigro češkega pisatelja dr. Josipa Štolbe »Stari grehi«. Delo, ki ga v Mariboru še niso uprizorili, je naštudiral .T. Kovič, zaposleni pa so Dragutinovičeva, Savinova, Kraljeva, Starčeva, P. Kovič, Grom, Nakrst, Gorinšek in Biaž. Obiščite predstave, katere čisti dobiček je namenjen za tako važno socialno ustanovo naših igralcev! Vstopnice se že lahko rezervirajo pri gledališki L’ ni. (Tel. 23-82).
Vika Podgorska in Hinko Nučič, prva igralca zagrebške drame in stara mariborska znanca, gostujeta v Ibsenovi drami »Nora«, ki bo njena premiera sredi prihodnjega tedna. V ostalih ulogah: Kra Ijeva, Dragutinovičeva, Skrbinšek. Furi-jati. Skušnje vodi VI. Skrbinšek.
Radio Ljubljana. Spored z;i četrtek 26. ini. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; IS: o človeku, predava dr. Božo Škerlj; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19: ulošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci, sc pogovarja prof. Prezelj; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Danes zadnji dan Ramon Novarro, najlepši mož sveta, v veseli komediji »Matura ljubezni«. Od jutri dalje triumf filmske umetnosti, veseli vele-filin Ljubim te« /. Annabcllo in Al. Prc-jeanom.
Kino Union. Radi vsestranskega zanimanja predvajamo film »Carjevič« še danes. Marta Eggert, 11. Solmker. Od jutri dalje veseloigra »Hladna devica« z Lucijo F.nglischevo. (Nedolžnost z dežele).
Ivanjkovci, kjer se zvedo tudi natančnej št pogoji.
vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez 'bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz .Josefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerii-skih trgovinah.
. Organizacija J.NS za IV. okraj ie imela 20. tm. sejo odbora. Predsednik je poročal o seji okrajnega odbora, nakar se je vnela stvarna debata o potrebi intenzivnega dela in propagande med članstvom in prijatelji državne misli. Izražena so bila opažanja o pomanjkanju konstruktivnega duha, veselja do pozitivnega dela pri velikem delu današnje mladine, ,Tudi odraslim je potrebna odločna držav Ijanska zavest in državljanski pozitivizem. Organizacija bo za članstvo in somišljenike otvorila ciklus predavanj, da se razbistrijo pojmi o vprašanjih političnega, gospodarskega in socialnega zna čaja in da se bo članstvo lahko orientiralo v sedanjem kaosu, ki bi utegnil nepoučenega človeka zavesti v negativne nekostruktivne smeri. V novem odboru vlada borben duh in močna volja napraviti v okraju trdnjavo silne državljanske zavesti.
Krvoprclitje v Slovenskih goricah. Ponoči od 23. na 24. t. m. se je odigrala v Zagorcih, občina Juršinci. vaška tragedija, ki je zahtevala mlado življenje. Zaradi nekega dekleta je nastal med fanti prepir in spopad z revolverji, pri katerem je bil 22lctni hlapec Konrad Polanec od krogle zadet in tako nevarno ranjen, da je v nekaj trenutkih izdihnil. Orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo, so aretirali 231etnegn posestnikovega sina Janeza Holca in ga odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Aretirani Holc prizna, da je oddal usodepolni strel iz revolverja, zagovarja se pa s silobranom. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla ubitega Konrada Polanca, ki se je vršila 24. tm. popoldne v mrtvašnici pri Sv. Andražu v Sl. goricah. Komisija je ugotovila absolutno smrtonosno poškodbo. Krogla iz revolverja 12 mm kalibra je nesrečni žrtvi prebila pljuča, raztrgala srce in žilo odvodnico in obtičala v hrbtenici, zaradi česar je takoj nastopila smrt. Tragedija je povzročila splošno vznemirjenje ondotnega prebivalstva.
Živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem so prignali 14 konjev, 14 bikov, 64 volov, 260 krav in 19 telet, skupno 371 glav živine. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 207. Cene so bile naslednje: debeli voli 3 do 4.25 Din, poldebeli 2 do 2.40 Din, plemenski voli 2 do 3.25 Din, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave, debele 2.50 do 3.50 Din, plemenske krave 1.75 do 2.25 Din, krave za kloba-sarje 1.50 do 2 Din, molzne krave 2 do 2.50 Din, breje krave 2 do 2.50 Din, mlada živina 3.25 do 3.75 Din, teleta 4.50 do 5 Din. Mesne cene so bile naslednje: volovsko meso I. vrste S do 10 Din, 11. vrste 6 do 8-Din, meso bikov, krav iti telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 8 do U Din, II. vrste 6 do 10 Din, svinjsko meso sveže 12 do 16 Din kg.
Težkoče okoliških občin
Zavrnjen proračun občine Studenci — Občinski „Bednostni tondi" niso dovoljeni — Okrnšene šolske postavke — Znižanje za 100.000 Din Ogroženo občinsko gospodarstvo — Posledice pretiranega varčevanja
ceste in šole. Pač pa je ostala postavka za elektrifikacijo Radvanja. Vsa javna
     —
Kulturno in nec ona no delo
Ipavčeve žuoe
Tret"
dela, ki so bila v delovnem programu: cesta v Radvanje, popravilo zrušene ceste na obrežju Drave, nastavitev novih uslužbencev, ki so brezposelni — vse to je onemogočeno in odloženo po zaslugi opozicije »višjih« slojev, ki se sicer radi hvalijo, da so zelo napredno misleči, v resnici pa želijo, da se s' pretiranim varčevanjem ograža občinsko gospodarstvo sedanje skupine ohč. funkcionarjev. Tem bodo posebno hvaležni brezposelni, ki bodo letos ostali hrez pomoči!!
redni občni zbor — Skupno za p ivzdigo narodne zavesti
vilu udeležujejo nastopov. Pri debati se .ie oglasilo k besedi več govornikov in je bil sprejet sklep, da morajo posamezna društva najmanje 10 dni pred skup:r-n nastopom obvestiti župo. sicer ne bo sodelovala in upoštevala njihovih želj. Tudi poročilo arhivarja g. Jagodiča je bilo z zadovoljstvom sprejeto, ker se je župni arhiv v pretekli poslovni dobi znatno povečal. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Janko Arnuš in predlagal raz-rešnico odboru.
Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen ponovno za predsednika prof. Mirk, za podpredsednika prof. Fink iz Celja, za tajnika Mordej, za njegovega namestnika Albin Živko, za blagajnika Jožko Luksa, za njegovega namestnika Jožko Rojc, za arhivarja Jagodič, za namestnika Rozman, za zborovodji Albin Horvat in Gašperič, za odbornike pa: Skaza iz Ptuja, Hrastelj iz Maribora ter Bradač in Druzovič iz Celja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Arnuš, Vokač in Babič.
Pri raznoterostih je bilo sprejetih več za župo važnih predlogov. Društvom, ki prirejajo koncerte drugod, naj bi se dovolila znižana vožnja po železnici, u-prave listov naj bi znižale za pevska dru štva, ki so včlanjena v župi, reklamne tarife za društvene vesti in objave prireditev. župa pa naj bi posvečala vse vzgojnemu nacionalnemu delu na severni meji. Ker bo Ruško pevsko društvo proslavilo letos 8. julija 20-letnico svojega obstoja, se bo jubileja udeležila tudi župa. Posebnega priznanja in pohvale je bil deležen na občnem zboru »Jadran«, ki je pohitel lani večkrat s svojo pesmijo na mejo. Izražena je bila želja, naj bi tudi druga društva sledila njegovemu vzgledu.
Občni zbor je nato pozdravil predsednik Glasbene Matice g. dr. Tominšek in želel župi obilo napredka, navzoče pevce pa je pozval k čim intenzivnejšemu delu. za povzdigo naše lepe pesmi. Po končanem razpravljanju je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor z apelom na vse navzoče številne pevce k skupnemu delu za narodno stvar na ogroženi severni meji.
Ko smo pred dobrim mesecem poroča-
li	o sprejetju občinskega proračuna zdru Ženih občin Studenci-Radvanje, smo mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da so občinski očetje šli z razumevanjem na delo. da čimbolj omejijo težkoče. ki se porajajo posebno v naših predmestnih proletarskih občinah. S komasacijo bi morala nehati tudi nekdanja primitivnost poslovanja in ves obrat bi se moral prilagoditi širšemu delokrogu in povečanim potrebam. Tudi problem brezposelnosti, ki vsako jesen katastrofalno naraste, bi bilo trebalo držati v vidu, skratka: večjemu delokrogu so potrebni večji viri do hodkov. Pri tem se seveda ne sme prezreti padajoča plačilna tendenca davkoplačevalcev ir. splošna težnja po pametnem varčevanju.
Reči moramo, da se je občini Studenci v proračunu za leto 1934'35 posrečilo združiti vse komponente časom primernega komunalnega gospodarstva, saj je bil proračun sprejet z 28 proti 2 glasovoma. Vsak trezen občan je moral priznati, da se je našel pravilen izhod iz težkega potožaja.
Vendar je proračun višja oblast zavrnila! Vsota 700.000 Din za nad 7000 duš štejočo občino je bila po mnenju nekih pridobitnih krogov previsoka in odposlani protesti so zahtevali znižanje. Vsaka ataka je bila naperjena predvsem pro ti »Bednostnemu fondu«, ki bi naj lajšal gorje brezposelnim družinam. Zbiral bi se naj iz dohodkov na prejemke nad 700 Din na mesec po 1 Din. Nanuščenec-Stu denčan z mesečno plačo 1500 Din bi n. pr. plača! na mesec za brezooseme 7 Din, zato bi se vsa pomoč beračem in brezposelnim osredotočila izključno pri občini in bi se vsako beračenje po .ilicali najstrožje zatiralo. Velika večina prebivalstva se je s tem strinjala, saj H to pomenilo le nekako centraliziranje podpiranja, za katero žrtvujejo sedaj prebivalci na mesec več. kakor je bilo preračunano z omenjenimi prispevki za »Občinski bednostni fond«. Ta bi po proračunu prinesel občini za javna dela z brez poselnimi na leto 100.000 Din in bi se s to vsoto zadovoljili brezposelni, ki pozimi dan za dnem oblegajo občinski urad. Tudi g- ban dr. Marušič je pokazal veliko uvidevnost in je pravičnost tega dav ka sankcioniral s predhodno odobritvijo. Tako je občina- vstavila v proračun
100.000	Din in s tem uravnovesila svoje finance. Zaradi raznih protestov »višjih« slojev je pa končnoveijavno ta postavka — Črtana.
Z zavrnitvijo so tudi hudo prizadeti šolski proračuni, ki so se morali izdatno znižati: studenški (za deško in dekliško šolo od 114.000 na 108.000, radvanjski pa od 104.000 na 66.00 Din), kar bo predvsem prizadelo šolska poslopja, ki se ne bodo mogla popravljati.
Pač pa se od oblasti naknadno zahteva docela nepričakovan in še nikdar predpisan ^ prispevek za šolske potrebščine meščanske šole v Mariboru v znesku 19.000 Din. za kar ni niti zakonite podlage. Občina je pred to zahtevo vstavila postavko .5000 Din, ki popolnoma odgovarja davčni moči prebivalstva, nikakor pa se ne more strinjati s tako visokimi diktiranimi zneski, kar je prišlo do izraza zJasti na zadnji seji, kjer so občinski odborniki spregovorili jasno besedo: Smo bili in bomo prijatelji šole, kar smo in bomo pokazali s prispevki našim šolam. Kljub temu nam oblasti črtajo postavke domačih šol na sramotni minimum. Radi pošiljamo otroke v meščansko šolo — kljub visokim prispevkom in šolninam — nikakor pa ne moremo priznati visokih prispevkov, ki se nam jih diktira, ne da bi imeli pravico, ki nam pripada kot samoupravni ustanovi. Iz svoje proste volje bomo pa vedno radi dali. kolikor je v naši moči, zlasti kadar gre za bodočnost naših o-trok, katerim ne moremo za pot v življenje dati drugega kakor pridne roke in primerno izobrazbo.
Na seji je bil proračun zmanjšan na višjo zahtevo za 100.000 Din, tako, da znaša 616.000 Din z doklado na davke po 50°/". Docela odpade sklad za brezposelne. močno so reducirani izdatki za
deio
Kulturno delo, ki ga vrši v Ljubljani Hubadova župa. sloni na naši severni meji na ramenih mariborske Ipavčeve župe. Ustanovljena je bila pred leti in je imela preteklo nedeljo svoj tretji redni letni občni zbor v pevski dvorani Glasbeno Matice. Občni zbor je vodil predsednik g. prof. Vasilij Mirk. ki je uvodoma ugotovil, da je bilo od 17,včlanjenih društev navzočih 14 delegatov. Preden je podal predsedniško poročilo, se je spominjal umrlega slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja. Stoje so navzoči zborovalci počastili spomin velikega pokojnika s trikratnim »Slava!«.
Delovanje župe je bilo v pretekli poslovni dobi zelo živahno. Župa je sodelovala skoro pri vseh večjih prireditvah, proslavah in manifestacijah. Nudila je vsem včlanjenim pevskim društvom izdatno moralno podporo ter po vseh svojih močeh podpirala kult lepe slovenske in slovanske pesmi. Še z večjo vnemo pa bo započeto delo nadaljevala in bo z narodno pesmijo budila nacionalno zavest v mlačnih obmojuih krajih.
Zelo izčrpno in skrbno jc bilo poročilo župnega tajnika g. Pranja Mordeja. Župa jc nastopila v Mariboru in Ptuju ter je šla vsem zborom izven Maribora zelo na roko. Ob prilikah obiska tujih zborov ie vedno sodelovala z Glasbeno Matico pri vseh sprejemih in pripravah. Po svojih odposlancih je bila zastopana na vseh prireditvah včlanjenih društev. Sklenila jc odkriti spominsko ploščo bratoma Ipavcema, po katerih ima tudi svoje ime. na njuni rojstni hiši pri Sv. Juriju ob južni železnici. Odkritje plošče bo 13. maja ob proslavi 40-letnice Celjskega pevskega društva in bo udeležencem dovoljena četrtinska vožnja. Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Debate so sc udeležili predsednik prof. Mirk, Avsenjak, delegat Šegula iz Celja in Cvetko iz Maribora.
Blagajnik g. Lukša je poročal, da je imela župa 6000 Din dohodkov in okrog 4000 Din izdatkov, sklad za spominsko ploščo pa znaša 1600 Din. Zborovodja župe g. Albin Horvat je poročal o župnih nastopih in apeliral na navzoče delegate in pevce, naj se v bodoče v večjem šte-
Sokolstvo
Katoliški škof o Sokolih. Našo javnost, v prvi vrsti pa Sokole, bo prav gotovo zanimalo, kako ceni srbski katoliški nad škof dir. Nikola Dobrečič Sokolstvo. Ko se je pred dnevi mudil v krajih primorske banovine ban dr. Stanišič, so mu v Baru priredili svečan banket, na katerega so povabili tudi primasa dr. Dobre-č‘ča^ ki je mimo drugih zdravic povzdignil čast Sokola z naslednjimi besedami: >;Pozdravljam naše dične Sokole, ki so se vedno borili za »Križ častni in svobodo zlato«, za napredek kralja in domovine! Pri širjenju jugoslovanske sokolske ideologije jim bom vedno pomagal, ker ne najdem nobene ovire, da bi z njimi ne sodeloval. Po mojem prepričanju je Sokolstvo nad vsemi drugimi organizacijami, ker najčistejše propagira jugoslovanstvo, in vsi dobri Jugoslovani moramo delati za dobrobit kralja in domovine!«
Pohvala vrednim! Na zadnjem občnem zboru zagrebške Sokolske župe je tajnik br. Džamonja med drugi ni dejal tudi sledeče: »Kar se tiče dela v splošnem pri naših dtruštvill in četah, delimo lahko vse edinice v tri glavne skupine: 1. edi-»*ice, ki so dobre v vsem, tehnično, pro-
svetno in administrativno; 2. edinice, ki so enostranske v svojem delu, to se pravi, če so tehnično dobre, so administrativno in druigače slabe, ali obratno: in3. edinice, ki so v vsakem pogledu odrekle. Med poslednjimi so take, ki imajo vse pogoje za uspešno delovanje, toda zaradi medsebojnih prepirov članov, ne delujejo.«
»Desetnik in sirotica« na sokolskem odru v Št. liju. Sokolsko društvo v Št. liju v Slov. gor. je priredilo preteklo nedeljo popoldne na društvenem odru mladinsko spevoigro »Desetnik in sirotica« pod vodstvom društvene načelnice s. Elvire Hitijeve. Za prireditev je bilo veliko zanimanje in je bil obisk nad vse pričakovanje dober, kar je dokaz, da ceni tudi podeželsko ljudstvo sokolsko prosvetno delo med najmlajšimi. Posamezne vloge so bile posrečeno razdeljene in so se nekateri igralci popolnoma in naravnost hvalevredno vživeli v svoje vloge. Scenerija in posamezni prizori so bili zelo ljubki, maske in kostumi pa idealno posrečeni. Med najboljšimi so bili desetnik, ki ga je mojstrsko podal Krebsov Tonček, prva vila, ki jo je igrala fSimer-lova Tončka ter prvi palček Polžev Franček in drugi palček Rojkov Fran-ček; oba sta bila sijajna. V drugem de-
janju je imenitno rešila svojo vlogo, Na--bergojeva Dragica kot hudobna in zadirala mačeha, v tretjem pa Zavčev Ti-nek kot cerkovnik. Ves potek igre, ki ni lahka in zahteva od otrok precej samostojnosti in nadarjenosti, je bil odličen, kar je nedvomno zasluga učiteljice • s. Hitijeve, ki ni štedila s časom ne s trudom in ne s požrtvovalnostjo. Želimo in pričakujemo, da nas bo s svojimi malimi »diletanti« zopet kaj kmalu presenetila! -
PtU!
O velikih požarih v Medvedcah in Sp, Pleterju 18. t. m. smo že obširno poročali. Ker je pa javnost glede škode različnega mnenja in si nasprotujejo tudi časopisna poročila, prinašamo v naslednjem uradnim potom ugotovljene podatke, ki bodo nedvomno zanimali. V Medvedcah so pogoreli sledeči posestniki: Simon Sagadin, ki utrpi škode 200.000 Din (zgoreli so mu razni stroji in mlin), zavarovan je za 32.000 Din; Franc Kmetec. škoda znaša 32.000 Din, zavarovan za 9000 Din:	Marija	Sagadin, škoda
60.000 Din, zavarovana za 14.700 Dir.; Mihael Unuk, škoda 45.000 Din, nezavarovan; Furman Helena (stroji, gospodarsko orodje itd.), škoda 140.000 Din, zavarovana za 41.000 Din; Neža Žunko-vič, škoda 71.000 Din, zavarovana za
20.000 Din. V Sp. P1 e t e r j i h pa sledeči posestniki: Franc Plcteršek, zgorelo gospodarsko poslopje. 8 velikih in 8 majhnih svinj, 3 krave in 4 telice so bile opečene tako hudo, da jih je moral zasilno klati. Škoda 40.000 Din, zavarovan za
93.000 Din: Anton Klajnšek, stanovanjsko in gospodarsko poslopje, 4 velike in .5 manjših svinj, ' ,30 kokoši itd., škoda
70.000 Din, zavarovan za 66.000 Din; Napast Martin, gospodarsko ir. stanovanjsko poslopje, 2 kobili. 1 krava, 1 tele, 9 svinj in vse poljsko orodje, škoda
80.000 Din, zavarovan za 81.000 Din; Jožef Klajnšek ima škode 43.000 Din, zavarovan pa je za 90.000 Din; Jožef Jurič ima škode J5.000 Din, zavarovan za 44.,500 Din; Jožef Dolenc Ima škode
16.000 Din, zavarovan za 14.000 Din; Ro za Planinšek ima škode 21.000 Din, zavarovana za 39.000 Din: Janez Drevenšek ima škode 42.000 Din, zavarovan ie za 28.000 Din; Janez Napast ima škode
32.000 Din, zavarovan pa ie za 60.000 Din; Matija Matevžič ima škode 10.000 Din, zavarovan za 42.000 Din:	Martin
Medved ima škode 42.000 D1' aro-van jc za 77.400 Diti; Matija !	/.go-
rel mu je tudi 1 bik in znaša s >.000 Din, zavarovan pa je za 51.000 Din. Iz gornjih podatkov se razvidi, koliko škode je povzročil požar v Medvedcah in koliko znaša zavarovalnina. Istotako is razvidna razlika med škodo in za koliko so bili zavarovani ponesrečeni posestniki v Sp. Pleterjih. Upamo, da smo z gornjimi podatki ustregli tako našim čita-teljem kakor ponesrečenim posestnikom.
Letni kramarski in živinski sejem ie
bil prav dobro založen, kupcev pa je bilo razmeroma malo. Policija in žandar-merija je imela precej posla z žeparji in tatovi, kakor tudi z obrtnimi prestopki. Med drugimi je bila aretirana radi tatvine 42-letna Ana Beluč iz Cvetlina, že stara grešnica in znanka varnostnih organov. Tudi v Begunjah je že gostovala. Izročili so jo sodišču. V zapore je moral tudi 26-Ietni Andrej Emeršič iz Gorenjskega vrha, ker je okradel Mariina Kok-la in ga olajšal za obleko, vredno 300 Din, katero je prodal za 100 Din. denar pa zapil.
Konjice
Poslovilni večer k vojakom odhajajočim članom. Sokolskega društva bo v soboto 28. aprila ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. Članstvo naj pride v čim-večjem številu na ta večer.
Sestanek Maistrovih borcev iz konjiškega okraja bo v Četrtek 26. t. m. ob 3420. uri v Narodnem domu. Na sestanku bo poročal o delu Zveze Maistrovih borcev in o poteku zadnjega izrednega občnega zbora zveze poverjenik dr.'Ervin Mejak, Pridite polnoštevilno na sestanek!
Spominialte trn CMO
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
V	Mariboru, dne 25. IV. 1934.
MARIJ SKALAN:	44
Roman iz prazgodovine človeštva.
Faraon je odložil papirus in se zastrmel vanjo. Jezne poteze njegovega obličja so se spremenile v zamišljenost, skoraj sanjavo otožnost.
»Morda govoriš resnico,« je dejal po kratkem molku. »Morda sem res potreben nekoga, s katerim bi mogel biti kakor s samim seboj.«
»Pozabil si name, pozabil, da sem ti bila vedno ob strani, kadarkoli je mračna senca spreletela tvojo veliko dušo, o silni, vsemogočni vladar vladarjev. Tudi zdaj vidim senco, ime ji je...«
»Ne imenuj njenega imena!« jo je rezko prekinil faraon.
»Se ga bojiš?« je vzkliknila favoritka.
»Jaz faraon faraonov, vladar vladarjev?«
»Zakaj mi potem ne dovoliš, da bi ga izgovorila? Zaman mi to ukazuješ. Tudi če molče moja usta, izgovarjajo ga stene okoli tebe, stebri, ki nosijo strop, preproge, ki pokrivajo tla, zavese, ki se stiskajo k zidovom in še luči, ki gore nad
| nama, ga šepečejo. Ne slišiš? Neprestano, nenehoma, večno šepeta vse le eno samo ime, ime nje, po kateri hrepeniš, jo ljubiš, ona pa te sovraži kakor strupena kača, ki nima tople krvi m ne srca, ki bi čuvstvovalo. Zakaj mi potem ne dovoliš izgovoriti njenega imena? Sem ti manj ko zidovi, stebri, preproge, zavese in luči?«
»Več si mi. Zato ti ne dovolim. Še bilke trave v parku ga lahko imenujejo, ti ga ne smeš, ker iz tvojih ust bi mi zvenelo kakor sunek bodala.«
»Potem še nisi pozabil name, potem me še vedno ljubiš, solnce, svetlo moje življenje!« je vzkliknila Nefteta, se tesno oklenila faraona ter se prižela k njemu. »Ljubiš me, četudi si lažeš, da ti nisem več, kar sem ti bila. Zato trpim, o veliki. Nič več ne poznajo spanca moje oči, r.e pozna miru moje srce in vse moje misli so kakor ostre, razbeljene bodice. Umrla bom od hrepenenja po tebi, vladar vladarjev. Zato odpošlji od tod njo, ki je |
stopila med naju. Naj se vrne med divjake, katerih hči in sestra je! Kaj naj ti da? Ljubezni? Moje njena ne more doseči. Če je moje solnce, je njena najtemnejša senca, o veliki. Ali pa jo... umori...«
»Umori?...« Faraon se je zdrznil, toda samo za trenutek, potem je odsu-nil Nefteto in dejal ostro: »Ne zapeljuj me, kača. Poslana mi je bila v dar in njeno telo je moja last. Imeti jo hočem. Nihče na svetu se mi še ni upiral In kdor bi s svojim uporom zmagal, bi me zrušil, ker od tistega poraza dalje ne bi bil več faraon faraonov, vladar in gospodar ljudstev sveta. Imeti jo hočem, slišiš, imeti...«
»In vendar je ne ljubiš!« je siknila favoritka. »Vanjo siliš, ker se ti upira.«
»Lažeš.«
»Ne lažem, upira se ti, in ti si ne upaš umoriti jo... Zato r.isi več faraon faraonov; osmešen ljubimec si, ki ga dekle odklanja in se mu smeje. In to dekle je bakrenopolta divjakinja iz dežele večernih gora...«
Kakor ranjen lev je planil faraon na noge, dvignil roke in se zagnal proti Nef-teti. Zarjul je in kriknil:
»Umri!«
Potegnil je bodalo in ga hotel zasaditi
favoritki v prsa. Dekle se ie v tistem trenutku visoko vzravnala, strgala si oblačilo z grudi ter mu jih nastavila za sunek. Faraonova roka z bodalom je visela v zraku. Oči so se mu zastrmele v alabaster njenih prekrasnih grudi, ki so se še v smrtnem strahu bočile tako mogočno, neuklonljivo.
»Rajše umrem, kakor izgubim tvojo ljubezen, gospod moj edini!« je dejala odločno.
»Potem ti smrt ni največja kazen. Živi!«
»Nočem živeti brez tvoje milosti. Urno ri me!«
»Izgini!«
»Ne ganem se s tega mesta.«
Faraon je zagnal bodalo vstran, stopil k njej in jo trdo prijel za lakti.
»Čemu si prišla?«
»Da te rešim ponižanja in sramote, v katero siliš kakor vešča v plamen luči. Ubij Evalasto! Ves dvor se ti roga. Končaj šušljanje, ki gre od ust do ust...«
»Najprej pobijem tiste, ki govore,« je zagrmel Semiš Ofiris.
»In njo ne?«
»Še ne.«
(Se bo nadaljevalo.)
V takih- primerih bi imel grafolog hvaležno delo.
Velike koristi pa je grafologija v službi kriminalistike. V neštetih primerih je spreten grafolog rešil osumljenca ali obtoženca velikih neprijetnosti in kazni. Služi pa lahko grafologija tudi kot evidenčno sredstvo za zasledovanje zločincev, in sicer prav tako kakor daktilosko-Pija.
Kaznovana nezvestoba.
V Subotici je neki zasebni uradnik zvedel od svojih prijateljev, da ga vara njegova žena z nekim 20-letnim mladeničem, ko je on v službi. Pred dnevi je prišel nenadoma domov in zalotil svojo ženo v objemu ljubimca. Mladenič se je hudo prestrašil, ker je bil trdno prepričan, da bo varani mož ž njim krvavo obračunal. Zelo se je zato začudil, ko je mož stopil k njemu in mu prijazno dejal: »Nikar se ne razburjajte mladi gospod, vse bo v redu.« Poklical je nato sosede kot priče, naročil avto za ženo in jo posla! z ljubimcem vred k njenim staršem. Tako je varani mož kaznoval svojo nezvesto ženo. Čez nekaj dni pa se je žena vrnila in ga s sklenjenimi rokami kleče prosila, naj ji odpusti greh in pozabi na vse. Tako je storila prvič, drugič in tretjič. Ker pa mož ni hotel ničesar o tem slišati, je ob neki priliki izjavila, da bo šla prostovoljno v smrt. Tudi na to n .Dno izjavo mož ni odgovori! in ga ni nič omehčala, ne ganila. Nekega jutra so pa našli skesano ženo mrtvo. Izpila je večjo kolU:” • veronala.
Najdaljša brzojavka.
Po vsem svetu se je razpasla razvada, da pošiljajo ljudje pozdravne brzojavke, da visokim državnim funkcionarjem brzojavno čestitajo ob najrazličnejših prilikah. Posebno navdušeni so za brzojavne čestitke Američani, ki hočejo biti seveda tudi pri tem prvi. Sedanji prezident Roosevelt je v Ameriki zelo priljubljen, ljudje mu radi pošiljajo čestitke in darila, posebno za god. Stotisoči, da, milijoni sc spomnijo prezidenta za god in mu hočejo izraziti svoje simpatije. Rekord pa je dosegla pozdravna brzojavka iz Alabane, ki je obsegala 13.800 besed in 40.000 podpisov. Dva dni so morali delati na pošti, da so to brzojavko odposlali. Seveda so jo tudi zmerili, ko je bila na traku, in izkazalo se je, da je brzojavni trak dolg 390 metrov. Tako dolge brzojavke menda še nihče na svetu ni dobil.
Vojaško gledališče v Moskvi.
Pfed kratkim so začeli graditi v Moskvi ogromno gledališče za rdečo vojsko. V gledališču bo prostora za 4000 ljudi. Novo gledališče bo imelo obliko pctcrooglate sovjetske zvezde, na strelu pa bo velik kip vojaka, ki bo držal v roki sovjetsko peterokrako zvezdo. Zgradba bo visoka 90 m in bo na prvi pogled podobna moderni cerkvi.
Soort
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 29. tm. bodo naslednje tekme: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob
15. prijateljska tekma ISSK Maribor II. mladina :SK Železničar II. mladina in ob 16.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor: SK Celje. Službujoči odbornik g. Mozetič. V Čakovcu na igrišču ČSK ob 14.30 prijateljska tekma SK Železničar rezer-va:Čakovečki SK rezerva, ob 16. prvenstvena tekma SK Železničar :Čakovečki SK. Službujoči odbornik g. prof. Jelačin. V Ptuju ob 16. na igrišču SK Drave ob
16. prvenstvena tekma SK Gradjanski (Čakovec):SK Drava. Službujoči odbornik g. Zamuda. V Murski Soboti ob 15. prvenstvena tekma SK Svoboda (Maribor) :SK Mura. Službujoči odbornik g. Senica. Tajnik.
Tekmovanje za prvenstvo LNP. V nedeljo 29. tm. se nadaljuje tekmovanje za prvenstvo LNP s tremi tekmami, in sicer se srečajo v Mariboru ISSK Maribor in SK Celje, v Čakovcu SK Železničar in čakovečki SK, v Ljubljani pa SK Iilirija in ŽSK Hermes.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Drevi ob 20. odborova seja v društveni pisarni v Kolodvorski ulici.
Italijanski nogometaši zopet v Jugoslaviji. FC Roma iz Rima bo nastopila v nedeljo 6. maja proti reprezentanci Zagreba v Zagrebu, 9. maja pa proti reprezentanci Beograda v Beogradu.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca odpotovala v Bukarešto. Včeraj je odpotovala naša reprezentanca v Bukarešto, kjer bo v nedeljo 29. tm. odigrala proti reprezentanci Romunije izločilno tekmo v tekmovanju za prvenstvo sveta. Od nominiranih igralcev je samo Kragič ostal doma, ker je bolan.
Kaj sedaj? Preteklo nedeljo se, bo morala odigrati teniška tekma med SK Železničarjem in SK Rapidom za prvenstvo teniških klubov Jugoslavije. Zmagovalec iz tega srečanja pa bi moral prihodnjo nedeljo nastopiti proti ISSK Mariboru. Policijska oblast pa nedeljske tekme med SK Železničarjem in SK Rapidom ni dovolila.
Znižana tarifa za Izvoz jajc. Za izvoz jajc iz naše države je znižana tarifa na ta način, da se bo plačevala za vagonsk« pošiljLe po 15. in 16. razredu >n ne več po razredu pete tarife.
Nova nahajališča železne rude. Blizu starega Ostrožca nad reko Uno so odkrili te dni nova nahajališča železne rude, ki so oddaljena dva kilometra od železniške postaje. Ruda vsebuje zelo velik odstotek železa.
Debela toča se je vsula pred dnevi nad okolico Tuzle. Padala je v zrnih kakor jajca in povzrcrthla ogromno škodo ra kulturah. Cenijo, da je škoda več milijonska. Po nekaterih krajih je ležala v plasteh do 30 centimetrov.
Pomen in poslanstvo grafologije
Grafologija kot znanost in kot šarlatan-stvo.
Prav gotovo ni med nami naobražene-ga človeka, ki še ni nič čital ali slišal o j karakterni grafologiji, to je o nauku za I razpoznavanje značaja iz rokopisa. In čeprav se v tej moderni znanosti pišejo cele knjige, vendar javnost o tem zelo ( malo ve. To pa iz razloga, ker prikazujejo grafologijo kot nekako nadnaravno znanost in ker se v grafologiji češče o-menja tudi hiromantija, okultizem in di-menzialna znanost.
Tako pojmovanje o grafologiji pa je pogrešno, ker je danes popolnoma proučena in bazira na strogih pravilih logike in psihologije. Grafologija ne stremi za tem, da bi se z njeno pomočjo odkrivale tajne bodočnosti, kakor je to primer v hiromantiji in astrologiji, marveč si prizadeva odkriti značaj in sposobnost posameznega človeka. In to je velika razlika. Kakor pišeš, takšen si, in ne kakor pišeš, taka te čaka usoda. Sicer se dajo po značaju posameznika sklepati logični zaključki, ker je po vsem naravno, da bodočnost kateregakoli počiva nekake v njegovih sposobnostih, toda poskušati prerokovati bodočnost, predočiti človeku morebitne dogodke zunanjega vpliva, ki niso v nobeni zvezi z lastnostjo posamez nika, to je vsekakor absurdno.
Na žalost je teorija grafologije v praksi drugačna. Grafologi z dolgimi in o-stropristriženimi nohti, s turbani na glavi in z arabskimi psevdonimi prerokujejo bodočnost iz rokopisov, z dim i. iz igralnih kart in celo iz kavne gošče. Taki grafologi se predstavljajo javnosti kot učenjaki, ki se resno bavijo s to znanostjo, v resnici pa so vsaj večinoma šarlatani in goljufi.
Kdo je torej prav za prav grafolog? Z znanstvenega stališča imamo dva poklica pod enim imenom. Naloga karak-
ternega grafologa je na podiagi rokopisa ugotoviti značaj in sposobnosti posameznika. To delo opravljajo, kakor smo že omenili, razni šarlatani, vendar pa bi se mogla karakterna grafologija izkoristiti v resnih vprašanjih in bi nam lahko taki grafologi mnogo koristili. Karakterna grafologija pa se smatra danes kot zabava in je grafolog neke vrste umetnik. Za juridičnega grafologa smatramo osebo, ki v spornih primerih pred sodiščem ugotovi identiteto kakega sumljivega rokopisa z drugim. Kakor vidimo, je smoter grafologov različen, čeprav opravljajo svojo službo na temelju istih pravil.
Toda prišel bo čas, ko bodo ljudje znali ceniti koristi te znanosti in jo praktično upoštevati v neštetih primerih. V vseh večjih mestih obstojajo moderne posredovalnice za izbero poklicev. V službi take posredovalnice bi moral biti mimo drugih strokovnjakov tudi grafolog, ki bi iz rokopisa mladega človeka prečital njegove sposobnosti in mu kaj lahko dal dragocene nasvete na pot v življenje. Naravnost idealen svetovalec bi bil grafolog lahko tudi parom, ki hočejo stopiti v zakonsko življenje. Koliko gorja bi bilo prihranjenega, če bi jim grafolog prerokoval nesrečo v skupnem življenju, kar bi ugotovil iz rokopisa, namreč značaje, ki se odbijajo in ki se nikdar v življenju privlačiti ne morejo. Strta je zakonska sreča, čeprav sta zakonca drug drugemu simpatična, drug naprant drugemu ljubezniva, če sta njuna značaja kontrerna. V takih primerih bi lahko grafolog svetoval in dragoceni bi bili njegovi nasveti.
Nasveti grafologa pa bi lahko dobro služili tudi raznim delodajalcem, ki iščejo nameščencev. Sto in sto brezposelnih pošlje oterte in od teh sto je najmanj dvajset takih, ki bi lahko uspešno služili s svojo izobrazbo in prakso delodajalcem. In katerega izmed teh dvajsetih. ki so vsi sposobni in ki imajo vsi ena ke kvalifikacije, naj izbere delodajalec?
Mali o
Razno
Najredilnejša in zdrava ZELENJAD so paradižniki, paprika, jajčevec, karfiol itd. zato sadite sedaj sadike, katere dobite poceni v vrtnarstvu Jemec, Prešernova ul. 16.	1^50
ZA VRTOVE
in parke uudi salvije, Iranc, begonije, semperflore itd- Za železniške postaje, šole In zdravilišča popust. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ulica 16. 1649
ZA OKNA IN BALKONE
nudi pelagonije viseče bršlan-ke, betonije, begonije itd. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ul. 16.	1648
V naiem
trgovino
z mešanim blagom, kompletnim inventarjem in nekaj blaga oddam v naiem. koroška cesta 39.	1647
Pouk
NEMŠČINA
lahka, hitra metoda, siguren uspeh. Naslov v upravi »Veternika«.	1605
Sobo odda
—■ i—w—m «n	«r—
ODDAM sobo
s hrano in posebnim vhodoi Vrbanova 28.____16.
OPREMLJENO SOBt;T za dve osebi oddani. Vodiše Vojašniška til. 2.	J(j.
Službo dobi
SPREJMEM RAZNAŠAl.CA
za raznašanje kruha. Biti mora vojaščine prost in imeti svoje lastno kolo. Naslov v upravi lista.	1643
Sianovanie
ODDAM SOBO
s štedilnikom v novi hiši. Vod nikova ul. 11, pri »Kovini«,
T
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.