v V Nekateri ne vidijo radi, 6e objavljamo izpovedi naših .. vojakov, ki so bili vrnjeni v Titovino in so se rešili izpred lastne¬ ga groba. Spominjajo jih na njihove sinove in može, ki so tudi bili poslani nazaj, pa ne bi radi izvedeli, da so tudi uni med mrtvimi, marveč še vedno na tihem upajo, da so se I;ako rešili in da žive.Drugi se tolažijo, da so vesti, ki jih širijo vojaki, ki. so se rešili,pre¬ tirane, 6eš, vsak ki se je rešil,pretirava,da bi tako veljal za večje- jg ga junaka. ~ Tudi mi upamo, da se je precej naših fantov rešilo iz rok komunističnih rabljev, ne delamo si pa utvar in zato smo mnenja, da se je treba sprijazniti z mislijo, da so komunisti večino naših mož in fantov, ki jim niso ušli, strašno mučili in pobili/ le mlajše so izpustili. Danes objavljamo verodostojno poročilo gorenjskega fanta, ki se je z božjo pomočjo rešil gotove smrti i V PODROZCI. Dne 28.maja dopoldne smo se odpeljali z angleškimi karal- j oni iz taborišča,večinoma sami Gorenjci. Z nami je šlo še nekaj civilistov, najožjih sorodnikov nekaterih domobrancev.Odpo¬ tovali smo še kar radi, ker smo mislili, da bomo prišli v dobro ui*e- jena taborišča. Pa se je stvar grozno presukala. Vrsta avtomobilov se je ustavila pred Pcdrožco. Tu so nas Angleži izložili in prvič, kar smo bili v-njihovih rokah, preiskali. Nato je pripeljal na postajo precej dolg vlak s tovornimi vagoni. V vsak vagon so nas naložili po 60. V Podrožci so vlak takoj obkolili partizani,vsi oboroženi z ruskim in angleškim avtomatskim orožjem. Debelo smo gledali, kaj naj to pomeni. Razburjali pa se nismo še pr' nič, nasprotno še nekaj domobranskih pesmi smo zapeli. Kmalu pa smo spoznali, da nekaj ni v redu, kajti Angleži so izstopili in namesto njih stopili na vagone partizanski stražarji.Srbi. Se bolj pa smo se .začudili, ko smo videli, da se peljemo proti ihrnelu, ne pa v Beljak * \£ot so nam govorili. Pa smo se še vedno tolažili, da nas bodo mogoče peljali, čez Bohinj ali skozi Rateče - Planico v Italijo. Kruto smo se varali. ' ROPANJE. Takoj onstran tunela se je vlak ustavil in pričela se. je • preiskava, bolje rečeno ropanje. Srbi so naia pobrali vsej ure, nalivna preša, srebrne in zlate verižice, cigarete, doze, škornje šotorke, dobre čevlje itd. Povpraševali so po oficirjih. Nismo jim odgovarjali, kajti če si z njimi govoril, si bil še na slabšem. Grozi, li so, da bodo v vagonu postrelili vse, samo če dobe pri kakšnem še ' ko uro ali že prej navedene predmete. Molčali smo. Pobrali so vse o iv. cirje, podoficirje in poveljnike postojank, ki sov jih spoznali po jugoslovanski oficirski kokardi, -ki so jih nosili na kapi. Ti Oficirj V so bili baje pivi odpeljani' v Kočevje, tako smo pozneje slišali.' Dokler so nas imeli v rokah Srbi je še šlo. Ko so nas pa v Škofji Loki zagledali slovenski partizani, so nas začeli hruliti in obkladati z belimi svinjami, izdajalci, itd.", ter nam krasti, kar nam še ni bilo pokradenega. Celo nad boljše hlače so se spravili in do¬ tedanji lastnik je ostal kar v spodnjih hlačah. SKOP JI LOKI. Nenadoma je prišlo povelje; "Sprema za pokret!” Začeli smo skakati is vagonov, nato pa smo morali teči v še- ui'1'jAM^erostope pred kolodvorom. Od vlaka pa do konca vrste so stali parti- - 2 - zani^ribližno 10 korakov vsaksebi. r Ti so te otxiclc.vr.li s kopiti, če nisi dovolj naglo drvel v vrsto. Ce je imel kdo kako aktovko ali kovček,ga je moral že na kolodvoru pustiti. Nahrbtnike so nam zaenkrat še pustili. V vrsti na cesti pred kolodvorom smo morali stati "mirno" Ako nisi imel rok stegnjenih in prilepljenih k hlačnim šivom, pa te je vodnik, ki je nadzoroval, opazil,je skočil vate in te začel obkladati med vpitjem; "Je-bemti Boga, stoj mirno! Ali te je tako Rupnik u&il? Ali si tako pred njim stal? Proklete svinje izdajalske Marsikdo je bil že na cesti krvav. Ljudje, ki so stali na cesti, so molče vse to opazovali. Mimo se je pripeljal na motorju nek višji partizanski oficir. Ko je izvedel, kdo smo in od-kod smo pri¬ šli, je vzkliknil: "Kdo za Boga je to storil! Zlato kolajno si je zaslužil. 11 V možganih se je porodila misel: "Pa nas vendaf niso Angleži predali?!" NAPREJ - NAZAJ! Nato je kolona krenila.naprej. Teši smo morali 50 m naprej,nato 20 m nazaj, pa zopet naprej, samo da so nas bolj mučili. Od kolodvora do škofjeloškega gradu smo ho¬ dili veš kot dve uri.Vsak si lahko misli, kako smo drveli.naprej, potem pa zopet nazaj... Prišli smo do grajskih vrat, kjer je stalo 6 partizanov, ki so vsakega premlatili s puškinimi kopiti. Za mano je bilo neko dekle."Od kod si, kurba?", jo je vprašal partizan. " Z Jesenic", se je glasil odgovor. Nato so se po trije spravili nad njo, jo bi¬ li kakor žival, ^mes pa jo je eden s cevjo drezal pod'rebra. Nekaj šaša je vpila, nato pa samo še ječala. Bežal sem dalje. Dekleta nisem videl nikdar veš. Gnali so nas .po stopnicah navzgor. Prišli smo do gruče partizanov in partizank* "Kje imaš komandanta?" me je vprašal eden izmed njih. "Ne vem", sem mu odgovoril. Za plašilo sem ujel krepko čez obraz, tako da sem imel polna usta krvi. Se na dveh mestih so nas pretepali. Na nekem hodniku smo morali odvreči vse. Nato so zbasali 169 drugih in še mene po vrhu v okroglo sobo v stolpu. Bili smo tako na tesnem, da smo nekaj časa stali, nekaj časa pa sedeli. Tako smo prebili noš. ZA ZAJTRK; PRETEPANJE. Zjutraj ob 7 so partizani pričeli s svojimi obiski. Nekateri so se nar je/pripravili s . bikovkami. Sledilo je pretepanje. Nihče ni gledal, kam udari,samo^ da je krepko udaril. Spominjam se nekega partizanskega majorja,ki nas je najprej krepko s pasjim bičem pretepel, nato pa se začel norčevati! "Ha, ha, dobro so vas potegnili ti prokleti Angleži, pa saj so sami ravno take barabe. To je sploh narod barab in reakcio¬ narjev, s katerimi bomo mi s pomočjo bratske Rusije že obračunali. Le zapomnite si, tudi na Koroško se bomo še vrnili, če s politiko ne bo šlo, bo šlo pa s silo. Rusija nam bo že pomagala!" Ko je odšel, so se začele tihe debate. Zakaj so nas o Angleži izročili v roke tistim, ki jih najbolj sovražijo? Kako ve¬ liko krivico so nam storili! Partizanom, ki so iskali od Angležev samo koristi, drugače pa jih sovražili, so zaupali.Nam pa, ki smo jih čakali kakor rešilne angele, jim pomagali reševati padalce, da jih niso dobili v roke Nemci, so očitali izdajstvo. Več kot 14 d rti sem se moral skrivati pred gestapovci, ki so mo iskali, češ, da sem anglofil. Več kot polovica gorenjskih domobrancev je bilo nemških dezerterjev z ruske ali angleške fronte. Angleži pa so. nas kot germanofile poslali nazaj v partizanske roke, da nas so¬ dijo kot zločince. Tisti dan smo dobili za zajterk bunke, za kosilo nič,za večerjo pa so nas spet temeljito pBtepli« Zunaj za gričkom smo slišali kratke rafale.To je strašno vplivalo na že itak razburjene živce,ker smo domnevali, da pobijajo V - 3 - tiste, ki so jih preje odbrali. Vsak partizan si je namrČ lahko odbral koga iz sobe, 6e ga je poznal. LAKOTA IN POSLEDICE, Hrana je bila obupno slaba.Prvi dan nismo do¬ bili ni.6esar, drugi dan pa žele po poldan ob. štirih po 1/4 1 popolnoma 6iste juhe. Tako pet dni. Sele.po petih dneh, ko jih je veliko že tako oslabelo, da niti stati niso ve6 mogli, smo debili na juhi zakuhanega nekaj ješprenja in nekaj angleškega prepečenca, ki smo ga prinesli s seboj pa so nam ga bi¬ li'”’ odvzeli. Včasih so nam zakuhali še nekaj suhega krompirja, ki pa je bil navadno še napol surov, ko smo ga dobili. Posledica je „ bila driska, proti kateri si nisi mogel'pomagati, ker nisi dobil niti zdravil, niti za to primerne hrane. Partizani pa so se mm smejali. Ce si prosil na stranišče, si moral najprej čučati počasi, kakor trava rase. Fantje so obupavali in dogodilo se je, da je kdo pri skupni večerni molitvi pristavil še očenaš s prošnjo, da bi nam Bog prikrajšal trplenje. Moči so nas zapuščale. Po glavi nam je 4 ■■ bučalo in, če sem govoril, sem samega sebe komaj razumel. Imel sem občutek, da mi sapa uhaja skozi ušesa in nos. ležali smo na golih tleh. Ker so nas mladoletne spravili skupaj, je bilo več prostora. Jaz sem se.takoj drugo noč spravil na omaro, kjer sem še kolikor toliko udobno ležal. Kadar sem se dvignil, sem se moral takoj na¬ sloniti na zid, kajti v glavi je zabučalo, pred očmi se mi je na¬ redila tema, noge so popustile in kar zgrudil sem se na tla. Tako se je zgodilo vsakomur, kdor se ni že v naprej pripravil in se ni ■ kakšne stvari oprijel, oziroma mu niso drugi pomagali. Dan za dnem pa so nas še. hodili pretepat. S V ST.VID. Dne 14. junija, zvečer smo odrinili iz Škofje Loke v 'j'“ St.Vid.Zaprli so nas v dve sobici, kjer smo vso preo¬ stalo noč prestali. Takoj drugo jutro so se pričeli "obiski.” Pri¬ šle so sarže, ki so nas preklinjali in.zaničevali.• Menažo smo dobili šele zvečer. Bila je nemška posušena zelenjava. 10 dni smo dobivali menažo samo enkrat na dan. Ko pa smo dobili hrano po - dvakrat na dan, smo kmalu uvideli, da se je temu primerno poslabšala. Malo kisle pese, korenja in koruznega listja skupaj skuhanega, to je bila naša hrana. Smrdela je grozno, čisto po prašičjem /kotlu. Včasih so nam skuhali., zelene in pora, kar je imelo tako strašanski duh. Pa kaj smo hoteli, pojedli smo, dru¬ gače pa bi bili še bolj lačni, kot smo bili prej. "ZASLIŠEVANJE" CIO p G .i. C_il0 icije. v domobranstvo je prišel v našo sobo poročnik š.al je, kdo je bil kaj pri 1943» Ko smo se ja- ^ Nekega petka politične po] partizanih in kdo je vstopil v domobranstvo 1 vili, nas je popisal. Popoldne pa se je -pričelo. Vsakega posamič je vodnik poklical in odpeljal iz sobe. Ko se je fant vrnil, je bil močno prestrašen, povedati pa se ni upal, kje je bil in kako bilo. Na vrsto sem prišel tudi jaz. Vodnik me je peljal v sobo, on:, poročnik. Začel je z zasliševanjem. Nato se je kjer je bil zanimal za moj mu do polovice vodniku. Ta ja izvršil, mi je Potem pa je za<č ukazal sesti na vstop v domobranstvo in za moje delovanje. Ko sem povedal, pristopil De i vj že bil s mi na h ■ukazal s pripogniti se d stol. 1 udarjati z nemškim hr o tu u naslonjalo, me je začel da sem tepsti imel po raoiao razburjen. Namignil je btu uklsnil reki. Ko je to in napeti zadrgi del telesa, opasačem po njem. Nato mi je členjeni roki ni je dal zadaj za naslonjalo med rokami in hrbtom. Nato pa egniii in nogah nad koleni. Naštel mi jih je točno 45* Nikoli nisem mislil, da to tako grozno boli. Noge so mi otrpnile, da sen se po končanem pretepu komaj obdržal na njih. Poročnik mi je stavil še tale vprašanja; "Kaj je tvoj oče? Ali je zelo farški? Kako gleda na OF? Kaj je volil? Koliko bratov in sorodnikov imaš pri domobrancih? Kje imaš sestre?" - 4 - Ko sem tudi na ta vprašanja odgovoril* kolikor sem mogel, se mi je začel počasi približevati in govoriti s "Ali veš, kaj si zaslužil? Smrt’ Dva metra pod zemljo, tako, da ne bo ne duha ne sluha po_tebi, da niti zasmrdelo ne bo po tebi več, propalica bela!" Nasmehnil sem •se. Tedaj pa je planil vame, me podrl na tla in me začel obdelovati z brcami. Molčal sem. Ko se je končno.naveličal mi je ukazal, naj se poberem. Vodnik me je'odpeljal nazaj v sobo* IZNAJDLJIVI V MUČENJU . Pozneje smo večkrat na tihem govorili med seboj o tem .zasliševanju in spoznal.sem, da je z menoj še kap lepo postopal. Drugim je dajal lim in marke, da so jih morali pred njim jesti, nato pa jih je pretepal, z njihovimi glavami butal ob tla in ob zid, češ: svinja izdajalska, ali še ni¬ maš dovolj krvi, ali moraš še.moj denar požreti’" In zopet ga je pre¬ tepal in bil z bičem po obrazu. Najhuje pa je bilo takrat, ko so prišli neke nedelje popoldne ob štirih v sobo štirje oficirji in jedli sveže krofe. Mi pa smo bili šeiešč. 'Smejali so se in nam krofe mo¬ tili pod nos. "Kar sveto Marijo prosi, pa ti jih bo poslala. Kaj ne, sedaj je pa k...., ker vam ne pomaga, preklete prašiče’" Radi preenolične in premalo kuhane hrane so se nam ogno- jile čeljusti, lica, nebo in jezik. Zobje so se omajali, usta so bila -polna gnoja. Na ambulanti nam je neki domobranski zdravnik z vato obrisal gnoj, nato pa rarie razkužil z lizolom, dokler ga je imel! Nekateri sploh govoriti niso več mogli, ker se jim je jezik preveč ognojil in je bil kot kepa belega gnoja. Rasen tega smo bili vsi gri¬ ža vi in oslabeli. Sam sem bil proti koncu tako slab, da me noge niso več držale. Sele zadnje tri dni, ko je bila ža razglašena amnestija in smo dobivali po 1/4 kg koruznega kruha, sem se nekoliko opomogel. Kruh, ki smo ga jedli je bil ves krvav, tako so nam čeljusti in dlesni krvavele. Nekdo, ki je bil že v dveh italijanskih taboriščih, nato pa še v Dachau, je rekel, ko smo bili skupaj v eni sobi zaprti: "Ra¬ je grem eno leto v Dachau, kakor pa* da ostanem tu še mesec dni." * Kar sem bil v St.Vidu, so 5 naših ustrelili. Enega ker je skozi okno gledal, ostale štiri pa iz same srboritosti. Delila se je ravno hrana in fantje niso stali lepo v vrsti, pa jih je nek mlad partizan kar počil. Morala med našimi fv.r'r- j s bila odlična. Vsi smo čakali lepših in svetlejših časov, ko bo šel Tito v pokoj. Maščevalnosti pa ni bilo, morda v začetku, proti koncu pa smo celo molili za nje, da bi spregledali in krenili z napačne poti. - Kar sem napisal, sem sam doživel in sam videl. Ni pa to ^ celotna slika naše poti iz Koroške. Tudi, če bi popisal vse dogodke, si bralci ne bi mogli prav predstaviti vsega gorja, ki smo ga dožive¬ li. INCIDENT V KUTO SLOGA V LJUBLJANI. Dne tl.avg.med žur- nalom pred predvajanjem filma "Jasenovac" so nastale v kinu Sloga demonstracije proti kralju in manifestacije za Tita.Med filmom so vpili s "Živel Tito,dol s kraljem’""Nenadno pa se je za¬ slišal vzklik i ” Živel kralj Pe¬ ter II." V dvorani so se dvignili proti vzkliki, nekaj prenapetežev pa je navalilo na dotičnega, ki je ta vzklik izustil, in ga zače¬ lo pretepati. Odpeljali so ga ven imprea kinom jih je dobil še nekaj okoli ušes.Končno pa je omenjeni gospod vprašal: "Ste se že naveličali ali bi še kaj?" Na¬ kar ga je nekdo še nočno udaril po obrazu. On pa je potegnil iz že¬ pa legitimacijo in izjavil: "Hvala! Da pa boste vedeli, koga ste tepli, se vam legitimiram. Sem angleški agent in sem doživel, kar sem že¬ lel. Bom že poročal na merodajna mesta, kakšna demokracija in svo¬ boda vlada v Jug o s laviji." GIMNAZIJSKI KATEHET PROF.FILIP TERČELJ, tih simpatizer OF, je zdaj v Ljubljani zaprt. V ZAGREBU BO .16. T.M. škofovska konferenca jugoslovanskih škofov.- Težko delo bodo imeli. POŠILJAJTE UREDNIŠTVU POROČILA!